Kapitan Marco Sulli iz Križa o svojem delu pri družbi Chevron in o naftni ekološki katastrofi v Mehiškem zalivu
/27
Srečanje z Barbaro Ferluga, dobitnico drugega mesta na vseslovenskem tekmovanju za Cankarjevo
ZKB 0
1908-
priznanje
/5
Railiiiujeroo se.
www.zKb.it
Primorski
dnevnik
NEDELJA, 6. JUNIJA 2010_
št. 133 (19.840) leto LXVI._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
Mladi na razpotjih potrebujejo pomoč
Danjel Radetič
V goriški pokrajini je razširjenost drog pod italijanskim povprečjem, ne glede na to pa je med silami javnega reda sprožil alarmni zvonec podatek, da vse več mladih posega po trdih mamilih. Število odvisnikov na Goriškem se sicer v zadnjem letu naj ne bi povišalo, med zasvojenci pa je baje veliko takih, ki so prešli od uživanja marihuane in hašiša na kokain in heroin. To je nedvomno posledica hudih osebnostnih stisk, ki jih doživljajo odvisniki, hkrati pa je zaskrbljujoče iz družbenega vidika, saj si po besedah sil javnega reda zasvojenci s trdimi drogami pogosto priskrbijo denar za mamila tudi s tatvinami, krajami in drugimi kaznivimi dejanji.
Da je droga v Sloveniji veliko cenejša, je splošno znano; zato je poleg sodelovanja med slovenskimi in italijanskimi kriminalisti nujno okrepiti stike med zdravstvenimi ustanovami, ki se ukvarjajo z zdravljenjem odvisnosti. Na italijanski strani je opaziti predvsem veliko podhranjenost v smislu preventivnih dejavnikov, kar pomeni, da mladi večinoma niso dovolj seznanjeni s škodljivostjo uživanja mamil. Pogostoma ne poznajo posledic, ki jih povzroča droga, zato pa je še toliko bolj potrebno, da so o njeni nevarnosti čim prej obveščeni. Pomembno vlogo pri oza-veščanju mladih imajo seveda šole, o drogi pa je treba nedvomno spregovoriti tudi znotraj družinskih krogov. Starši morajo nuditi oporo svojim otrokom, ki med odraščanjem naletijo na številna razpotja, saj je izbira prave poti vse prej kot lahka.
G20 - Finančni ministri držav skupine so v Južni Koreji sprejeli vrsto priporočil
Z vrha G20 tudi poziv za sanacijo javnih financ
Berlusconi za sprejem izboljševalnih predlogov opozicije
GORIŠKA BRDA - Vaba za ljudi z vseh koncev
Praznične češnje
Čeprav je češenj tudi za 40-odstotkov manj kot lansko leto, ima praznik izredno privlačno silo
GORIŠKA BRDA - Lepo vreme je na praznik češenj v Brda privabilo veliko število ljudi z vseh koncev Slovenije, bližnjih območij Italije, Hrvaške in Avstrije. Praznične ponudbe in razposajenega vzdušja pa so bili veseli tudi gost-
je iz bolj oddaljenih krajev, ki se v Brdih v teh dneh zadržujejo več časa. Gre za obiskovalce iz Francije, Velike Britanije in ZDA. V času praznika je vseh 400 nočitvenih kapacitet v Brdih zasedenih. Čeprav je češenj zaradi dežja in mraza
po oceni Bricev tudi za 40-odstotkov manj kot lansko leto, največ pa jih bo zrelih šele prihodnji vikend, letošnji briški praznik po privlačni sili nikakor ne zaostaja za izvedbami minulih let.
Na 12. strani
PROJEKTIRANJE IN OPREMLJANJE NOTRANJIH PROSTOROV
POHIŠTVO VRATA STOPNIŠČA POHIŠTVENI DODATKI MIZARSTVO
UL. CARSIA, 45 0PČINE
(Nasproti gasilske postaje) Tel. 040/213579 Fax 040/2159742 e-mail: info@kralj.it
BUSAN, RIM - Z vrha finančnih ministrov držav skupine G20, ki se je končal v južnokorejskem Busanu, je prišla potrditev o pospeševanju globalne gospodarske rasti, vendar najnovejši pretresi na finančnih trgih opozarjajo, da izzivov še ni konec, je zapisano v sklepnem dokumentu. Ministri so opozorili tudi na nujnost sanacije javnih financ, s katero se v tem času ukvarja tudi Italija. Premier Silvio Berlusconi je včeraj izrazil pripravljenost za sprejem izboljševalnih predlogov opozicije v parlamentarni razpravi, vendar pod pogojem, da ostane skupna vrednost rebalansa nespremenjena na ravni 24,9 milijarde evrov.
Na 2. strani
SLOVENIJA
Referendum o arbitražnem sporazumu
LJUBLJANA - Danes bo v Sloveniji referendum o arbitražnem sporazumu o meji s Hrvaško. Na referendumu ima pravico glasovati 1,7 milijona volivcev, ki bodo svoj glas lahko oddali med 7. in 19. uro na približno 3400 voliščih po državi. Ob glasovanju v Sloveniji bo glasovanje potekalo tudi na 34 diplomatsko-konzularnih predstavništvih (vključno v Trstu), kjer bodo volišča odprta med 9. in 17. uro po lokalnem času, postopek glasovanja pa bo potekal na enak način kot v Sloveniji. Že danes ob 19. uri bodo objavljeni izidi predčasnega glasovanja, uradni izidi pa bodo znani predvidoma 29. junija.
Na 2. strani
Bani: vojašnica naj postane park
Na 4. strani
Okoljevarstveniki iz Gorice za sožitje pešcev in kolesarjev
Na 9. strani
Dragulj ama Skerlavai
Trst, Ul. Battisti, 2 Tel. 040-7606012
Goriški Slovenci v Svobodni misli
Na 9. strani
SSk se je srečala z deželnimi odborniki
Na 26. strani
2
Nedelja, 6. junija 2010
DNEVNE NOVICE
/
G20 - V južnokorejskem Busanu se je končal vrh finančnih ministrov
Globalno gospodarstvo čakajo pomembni izzivi
V Italiji vlada pri korekciji javnih računov pripravljena sodelovati z opozicijo
BUSAN, RIM - Najnovejši »pretresi na finančnih trgih nas opominjajo, da pomembni izzivi za globalno gospodarstvo ostajajo«, je zapisano v sklepnem dokumentu vrha finančnih ministrov skupine G20, ki se je končal v južnokorejskem Busanu. Na vrhu so ocenili, da se gospodarsko oživljanje »nadaljuje hitreje od pričakovanj, čeprav z različnimi stopnjami med državami in regijami«.
Države G20 so pozdravile skupno akcijo Evropske unije (EU), Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (FMI) za obrambo evra, vendar ob tem pozivajo države z javnobilančnimi težavami, naj »pospešijo finančno konsolidacijo«. Najnovejše krize namreč kažejo na »pomen vzdržnih javnofinančnih politik in na potrebo, da države vzpostavijo verodostojne ukrepe, ki ne bodo zavirali rasti«. Veliko pozornosti so finančni ministri posvetili tudi bankam, čeprav predlog o posebnem davku na bančno poslovanje ni prodrl. Veljaven pa ostaja rok do leta 2012, ko bo morala začeti veljati bančna reforma Basel 3.
Ameriški zakladni minister Timothy Geithener se je posebej ustavil pri Evropi, od katere pričakuje, da bo uredila svoj bančni sistem, in pri državah, kot sta Nemčija in Japonska, ki morajo pospešiti svoje notranje povpraševanje, namesto da se usmerjajo zgolj na izvoz. ZDA so tudi potrdile svoj pritisk na Evropo, da objavi rezultate testiranja trdnosti svojih bank, o kateri onstran Atlantika očitno dvomijo.
V Italiji se medtem nadaljuje razprava in polemika okrog vladnega načrta za korekcijo javnih računov, v zvezi s katero so sodniki včeraj potrdili napovedano stavko. Premier Silvio Berlusconi pa se je omehčal do opozicije in napovedal, da bo vlada v parlamentu upoštevala predloge opozicije, če bodo ti konstruktivni in če ne bodo vplivali na znižanje predvidenega prihranka v višini 24,9 milijarde evrov. »Mi smo pripravljeni na soočanje z opozicijo v parlamentu in če bodo predlogi izboljše-valni, jih bomo upoštevali, čeprav smo bili doslej deležni le zmerjanja,« je dejal premier v včerajšnjem video sporočilu podpornim krožkom svoje stranke. Ob tem je dodal, da ni bilo vzdržno doslej in je še manj sedaj, v času globalne krize, da javna poraba absorbira 50 odstotkov vsega bogastva, ki ga država proizvede. Velika večina državljanov zato razume, da je potreben zasuk, je bil prepričan Berlusconi.
Prizorišče zasedanja finančnih ministrov držav skupine G20 v Južni Koreji
ansa
SLOVENIJA - Meja s Hrvaško
Danes referendum o arbitražnem sporazumu
LJUBLJANA - Danes bo v Sloveniji referendum o arbitražnem sporazumu o meji s Hrvaško. Referendumsko vprašanje na glasovnici se bo glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 19. aprila 2010?"
Po Sloveniji bo odprtih 3380 rednih volišč, skupaj s posebnimi volišči - na diplomatsko-konzularnih predstavništvih, za invalide in tistimi za glasovanje zunaj kraja stalnega prebivališča - pa bo volišč okrog 3800. Volilno pravico na tokratnem referendumu ima 1.705.848 volivk in volivcev.
Volišča se bodo po državi odprla ob 7. uri, zaprla pa ob 19. uri. Ob glasovanju v Sloveniji bo glasovanje potekalo tudi na 34 diplomatsko-konzularnih predstavništvih (vključno v Trstu), kjer bodo volišča odprta med 9. in 17. uro po lokalnem času, postopek glasovanja pa bo potekal na enak način kot v Sloveniji. Na diplomat-sko-konzularnih predstavništvih sicer lahko glasujejo slovenski državljani, ki v tujini živijo stalno, in tisti, ki bodo na dan glasovanja v tujini začasno.
Po zaprtju volišč bodo volilni odbori in komisije začeli s štetjem glasovnic, na spletni strani Državne volilne komisije pa bodo nato sproti objavljali preštete glasove. Že ob 19. uri bodo objavljeni izidi predčasnega glasovanja, nato pa bodo podatki v računalniško mrežo prihajali sproti. V ponedeljek bodo k izidom glasovanja prišteli tudi glasove, ki bodo prispeli po pošti iz Slovenije. Na izid referenduma pa lahko ob tesnem rezultatu vplivajo tudi glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine, na katere bo treba počakati do 14. junija. Tedaj bodo znani končni, a še vedno neuradni izidi referenduma. Uradni izidi bodo znani predvidoma 29. junija.
GAZA - Ladjo Rachel Corrie, namenjeno v Gazo, je prestregla izraelska mornarica
Irsko humanitarno ladjo na miren način pospremili v izraelsko pristanišče Ašdod
Izraelska vojaška ladja spremlja Rachel Corrie v pristanišče Ašdod
ansa
GAZA - Izraelske sile so irsko ladjo Rachel Corrie z mednarodno humanitarno pomočjo za območje Gaze včeraj pozno popoldne pospremile v izraelsko pristanišče Ašdod. Ladjo je namreč pred tem zgodaj zjutraj prestre-gla izraelska mornarica in ji onemogočila prihod v Gazo.
Izraelska mornarica je ladjo Rachel Corrie blokirala s tremi vojnimi ladjami in zahtevala, naj vpluje v Ašdod, od koder naj bi mednarodno pomoč prepeljali do Gaze. Posadka ukaza ni spoštovala, zato jo je izraelska vojska zasegla in pospremila v pristanišče Aš-dod. Posadka in potniki na ladji se pri tem niso upirali.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozdravil miroljuben zaseg ladje. »Danes smo videli razliko med ladjo z mirovnimi aktivisti, s katerimi se ne strinjamo, vendar spoštujemo njihovo pravico do drugačnega mnenja, in med ladjo sovraštva, ki so jo organizirali nasilni turški teroristični ekstre-misti,« je dejal Netanjahu.
CIPER - Na srečanju z visokimi predstavniki države med tridnevnim obiskom
Benedikt XVI. v Nikoziji o pomenu osebnih odnosov pri reševanju konfliktov
NIKOZIJA - Papež Benedikt XVI., ki nadaljuje tridnevni obisk na Cipru, se je včeraj sestal z visokimi predstavniki države. O ciprskem vprašanju neposredno ni govoril, je pa izpostavil pomen »osebnih odnosov« pri reševanju »občutljivih političnih situacij«. »Osebni odnosi pogosto predstavljajo prvi korak k izgradnji zaupanja in sčasoma tudi trdnih prijateljskih vezi med posamezniki in med narodi,« je papež dejal na srečanju s ciprskim predsednikom Deme-trisom Hristofiasom, predstavniki civilne družbe in diplomatskim zborom v predsedniški palači v Nikoziji.
Ciprski predsednik pa je v svojem nagovoru med drugim govoril o »boleči vojaški okupaciji« Turčije in spomnil, da Nikozija ostaja »zadnje razdeljeno evropsko glavno mesto«. Svet je zato pozval, naj pritisne na Turčijo za končanje zasedbe severnega dela Cipra.
Papež se je drugi dan tridnevnega romanja včeraj srečal tudi z vodjo avtokefalne Pravoslavne cerkve na Cipru, nadškofom Hrisostomosom II.. Pri tem je pozval k podpori krščanskim skupnostim na Bližnjem vzhodu in dodal, da so življenjskega pomena za mir v regiji.
Zaradi oboroženih konfliktov in težkih eko-
nomskih razmer se je iz Svete dežele, Iraka in drugih območij v regiji v minulih letih izselilo več tisoč kristjanov. »Nihče ne more ostati brezbrižen do potrebe po podpori kristjanom v nemirni regiji, zato da bi lahko starodavne Cerkve živele v miru in se razvijale,« je dejal Benedikt XVI., ki je pozno popoldne v Nikoziji vodil tudi mašo.
Tokratni je prvi obisk kakega papeža na tem od leta 1974 razdeljenem otoku in nasploh prvo potovanje Benedikta XVI. v kako pretežno pravoslavno državo.
Glavni namen obiska poglavarja Rimskokatoliške cerkve na otoku je izboljšati odnose s pra-voslavci, ki predstavljajo skoraj 80 odstotkov prebivalcev Cipra, in znova združiti kristjane na Bližnjem vzhodu.
Benedikt XVI. bo obisk na Cipru izkoristil tudi za srečanje z voditelji katoliških cerkva na Bližnjem vzhodu in za predstavitev delovnega dokumenta za pripravo posebne sinode bližnjevz-hodnih škofov, ki bo oktobra v Vatikanu.
Med potovanjem papež ne bo obiskal severnega dela otoka, mednarodno nepriznane Turške republike Severni Ciper, ni pa izključeno, da se bo med obiskom srečal z muslimansko skupnostjo, ki živi na grškem delu otoka. (STA)
Papež in Hristofias pred Makariosovim spomenikom
ansa
Ladja Rachel Corrie - ime je dobila po ameriški študentki, ki jo je leta 2003 med protesti v Gazi do smrti povozil izraelski vojaški buldožer - bi morala biti po prvotnih načrtih v konvoju šestih ladij, ki so jih v ponedeljek v mednarodnih vodah napadle izraelske sile. Ladje z več kot 600 potniki so proti obubožanemu območju Gaze, za katerega že od leta 2007 velja popolna blokada, vozile približno deset tisoč ton pomoči.
V operaciji izraelskih komandosov je pred dnevi umrlo najmanj devet ljudi, med njimi osem turških državljanov in Turek z ameriškim državljanstvom, kar je v svetu in še posebej v Turčiji sprožilo ostre obsodbe. Tožilci v Carigradu so zato odprli preiskavo proti vodilnim izraelskim predstavnikom - Netanjahu-ju, obrambnemu ministru Ehudu Bara-ku in načelniku generalštaba izraelske vojske Gabiju Aškenaziju. Če bodo zbrali dovolj dokazov, bodo proti njim vložili obtožnice zaradi umora, telesnih poškodb, napada na turške državljane na odprtem morju in piratstva. (STA)
Medvedjev in Merklova za nove sankcije proti Iranu
MOSKVA - Ruski predsednik Dmi-trij Medvedjev je po srečanju z nemško kanclerko Angelo Merkel v Me-sebergu blizu Berlina dejal, da so se članice Varnostnega sveta Združenih narodov dogovorile o novih sankcijah proti Iranu. Merklova je ob tem dodala, da bi lahko VS ZN sankcije sprejel že »v bližnji prihodnosti«. Medvedjev, ki je sklenil dvodnevni obisk v Nemčiji, in Merklova sta govorila še o drugih temah. Med drugim sta se zavzela za tesnejše sodelovanje med EU in Rusijo na področju varnosti. Na dnevnem redu pogovorov se je znašlo tudi vprašanje stabilnosti evra.
V vzhodni Evropi težave zaradi poplav
VARŠAVA - Močno deževje in poplave še naprej povzročajo težave na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem, v Srbiji in na Hrvaškem. Na Poljskem so poplave terjale tri smrtne žrtve, domove pa je moralo zapustiti 3000 ljudi. Na Slovaškem so razglasili izredne razmere, na Madžarskem pa so evakuirali več kot 2300 ljudi.
/
ALPE-JADRAN
SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ (SLOV.I.K.)
Razpisa za programa Ekstra in Multi v študijskem letu 2010-2011
Slovenski izobražavalni konzorcij (Slov.I.K.) je pred kratkim objavil razpise za programe, ki se bodo izvajali v prihodnjem študijskem letu 2010-2011. Gre za programa, namenjena univerzitetnim študentom in dijakom višjih srednjih šol: to sta obdiplomski Multidisciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast in obšolski program Ekstra - slednji je sad sodelovanja med Slov.I.K.-om in Dijaškim domom Simona Gregoričiča iz Gorice.
Multidisciplinarni program in program Ekstra sta ne-profitna, družbeno naravnava programa. Izvajanje Multidi-sciplinarnega programa omogočajo članice konzorcija, tako da študentom ni treba plačevati šolnine, ki bi sicer naša-la kar 3.500 evrov letno. Za dijake, ki bodo obiskovali program Ekstra, pa sta za leto 2010-2011 predvideni dve štipendiji, ki bosta skoraj v celoti krili predvideno šolnino.
Program Ekstra se izvaja v prenovljenih prostorih, ki so jih namenu predali lani, letos pa so jih še dodatno opremili. V prvem nadstropju poslopja C v KBcentru imajo študenti in dijaki na razpolago dve sodobno opremljeni predavalnici, študijsko sobo in računalniško sobo, primerno za individualni študij in raziskovalno delo. Multidisciplinarni program pa se izvaja delno v Gorici na sedežu Slov.I.K.-a in delno v Trstu na sedežu Ad formanduma. V nadaljevanju objavljamo povezetek obeh razpisov. Celotno besedilo je objavljeno na spletni strani www.slovik.org, za informacije pa je na razpolago e-nabiralnik info@slovik.org.
Program Ekstra: novost Dijaškega doma S. Gregorčiča in Slov.I.K.
Razpis, namenjen bodočim dijakom 1., 2. in 3. letnika višjih srednjih šol, je odprt do 27. avgusta
Ekstra je obšolski program, ki dijakom višjih srednjih šol ponuja možnost učenja, dodatnega in dopolnilnega izobraževanja, študijskega usmerjanja in druženja. Od dijakov, ki se vpišejo na program, se pričakuje splošna razgledanost in kulturna osveščenost, zanimanje za aktualne teme, radovednost, želja po osebni in študijski uveljavitvi.
Dejavnosti, ki so predvidene po programu, bodo potekale med šolskim letom od ponedeljka do petka v popoldanskem času med 14. in 18. uro. Najprej bodo dijaki obedovali v dijaškem domu, od 15. do 18. ure pa bodo v prostorih Slov.I.K.-a, kjer bodo lahko sami ali v skupini študirali ob pomoči tutorjev. V tem času bodo imeli dijaki možnost prostega izhoda iz prostorov Slov.I.K.-a in KBcentra, kar jim bo omogočalo, da opravljajo še druge popoldanske dejavnosti. Tutorji bodo dijakom nudili osnovno strokovno pomoč in jih usmerjali pri študiju.
V redne dejavnosti so vključni še krajši tečaji poslovne komunikacije v slovenskem in angleškem jeziku ter računalništva. Glede na želje in potrebe dijakov bodo lahko med letom organizirane še individualne ali skupinske inštrukci-je z različnih predmetnih področij, tečaji tujih jezikov s pripravo na mednarodne izpite, krožki s pripravo na tekmovanja in različne dejavnosti v času počitnic.
Na program se lahko vpišejo dijaki, ki so opravili 8-let-no izobraževanje na osnovnih in nižjih srednjih šolah v slo-
venskim učnim jezikom v Italiji ter zaključni izpit na eni od nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji in ki so se vpisali na eno od višjih srednjih šol v slovenskim učnim jezikom v Italiji.
Za leto 2010-2011 je razpisanih osem vpisnih mest v prvem in osem vpisnih mest v drugem letniku programa. V prvi letnik programa se vpišejo dijaki, ki bodo v šolskem letu 2010-2011 obiskovali 1. razred višjih srednjih šol, v drugi letnik pa tisti, ki bodo obiskovali 2. ali 3. letnik teh šol.
Kandidati morajo izpolnjeno prijavnico z vso razpisno dokumentacijo oddati do 27.08.10. Prijavnico s prilogami naj kandidati naslovijo na Slov.I.K., Korzo Verdi 51, 34170 Gorica s pripisom: PRIJAVNICA ZA VPIS NA PROGRAM EKSTRA - 1. LETNIK.
Vse informacije in razpisna dokumentacija so na spletni strani www.slovik.org.
Multidisciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast
Razpis, namenjen univerzitetnim študentom, je odprt do 15. septembra.
Multidisciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast je triletni ciklični obdiplomski študijski program. Vsak ciklus traja po eno šolsko leto, celoten ciklus programa se zaključi v treh letih.
Organizirane oblike študijskega dela, predvidene po programu, so predavanja, seminarji, delavnice, obiski podjetij in druge oblike dela. Te dejavnosti potekajo praviloma med študijskim letom ob sobotah zjutraj, v skupnem obsegu 60 ur.
Poleg tega so po programu za leto 2010-2011 predvidene še dodatne in dopolnilne dejavnosti: tečaj poslovne komunikacije v slovenskem jeziku, tečaj poslovne komunikacije v angleškem jeziku in tečaj računalništva, ki potekajo praviloma med študijskim letom ob petkih popoldne, ter obiskovanje Discover management programa na IEDC-Poslo-vni šoli Bled (9 dni v mesecu juliju) in delovna praksa.
Na program se lahko vpišejo študenti, ki so opravili maturo na eni od višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji po letu 2000, še niso dopolnili 30. leta starosti in so vpisani na kateri koli na univerzitetni (dodiplomski, magistrski ali doktorski) študij.
Od študentov se pričakuje splošna razgledanost in kulturna osveščenost, zanimanje za aktualne teme, radovednost, želja po osebni in poklicni uveljavitvi.
Za leto 2010-2011 je razpisanih petnajst vpisnih mest v vseh treh letnikih programa.
Kandidati morajo izpolnjeno prijavnico z vso razpisno dokumentacijo oddati do 15.09.2010. Prijavnico s prilogami naj kandidati naslovijo na Slov.LK, Korzo Verdi 51, 34170 Gorica s pripisom: PRIJAVNICA ZA VPIS NA MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM - 1. LETNIK.
Študenti, ki so že obiskovali Multidisciplinarni program, morajo do 15. septembra potrditi vpis v višji (2. ali 3.) letnik.
Vse informacije in razpisna dokumentacija so na spletni strani www.slovik.org.
i- 1 iEST' I
*	POTOVALNI URAD	— -
AURORA VlAGGI
Od daljnega 1963. vestno skrbimo za vaša potovanja in počitnice
ENODNEVNI AVTOBUSNI IZLETI Bohinj, Zagreb, Brioni, Čipke v Idriji, Gorski Kotar, Višarje, Vršič
AVTOBUSNI IZLETI Plitviška jezera Dolina Rena Švica
Festival LENT v Mariboru Berlin
Blejska noč na Bledu Dolina Aoste Brno in Olomauc Plitviška jezera Bodensee Dresden
Srednja Dalmacija Romunija - velika tura
26. - 27.06. 01.-05.07. 07. - 12.07. 10. - 11.07. 19. - 24.07. 24. - 25.07. 01.-04.08. 06. - 09.08. 14. - 15.06. 14.-17.08. 19.-23.08. 26. - 29.08. 30.08. - 09.09.
...pa še v septembru: SRBIJA Beograd in samostani, Barcellona, Gradec, Romantična cesta, Budimpešta in Pečš, Črna gora
POTOVALNA AGENCIJA AURORA, UL. MIIAN0,20 TRST
TEI 040 631300 FAX 040 365587
E-MAIL aurora@auroraviaggi.com Ur www.auroraviaggi.com
URNIK:
ponedeljek - petek 9.00 - 12.30 in 15.30 - 18.30 četrtek no stop 9.00 - 18.30, sobota 9.00 - 12.00
potovanja - letalo
ŠKOTSKA in otok Skye 12. - 19.07. le zadnja mesta
MADRID in ANDALUZIJA 23. - 30.09. ... pa še NAMIBIJA, MAROKO, RAJASTAN in AGRA, MEHIKA in GVATEMALA
AURORAFEST 2010
enkratne ponudbe tedenskega bivanja v termah,
prevoz vključen:
julij	OLIMJE
september ROGAŠKA SLATINA
oktober RADENCI
november ŠMARJEŠKE TOPLICE
Iz našega kataloga WELLNESS & MONTI MARI:
vsako nedeljo avtobus za slovenska zdravilišča, od junija dalje autobus tudi za poletni oddih v hribih v Kranjski gori in v Gorskem Kotarju ali pa pri morju na Lošiniu in na Krku
Za počitnice v GRČIJI, ŠPANIJI in TUNIZIJI odlična ponudba in zagotovljen avtobusni prevoz do Brnika!
Zaupajte
izkušenosti!
SLOV I K
I
SLOVENSKI IZDBRAZEVALNI KONZORCIJ

abcc	Doberdó e Savogna
'■C (KOTO COOPERATIVO ^ ZADRUŽNA BANKA	Doberdob in Sovodnje
nvest
SKLAD
TRINKO
ASSOCIAZIONE
Jadranska Finančna Družba d.o.o. Societá Finanziaria Adriatica s.r.l.
ASKA
MATICA
AD FORMANDUM
impresa sociále * socialno podjetje
KMEČKA 'aa
associazione agricoltori
ZVEZA
Sklad I Fondazione
DORČE SARDOČ
™ media

ea
college
UNIPOL
ASSICURAZIONI
Eirns,
ZKB<§
mnO 08,1110 cooperativo dal carao IjUO 2»*užrva kraika banka
Koimpex
immobiliare
/	TRST	Nedelja, 6. junija 2010	4
APrimorski
r	dnevnik
rst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
BANI - Srečanje DS in SSk z domačini
■	v«	• v •
na območju vojašnice
Zbrali 1.600 podpisov proti določilu novega občinskega regulacijskega načrta
Novo naselje namesto stare vojašnice pri Banih? Ne, hvala, so v petek že spet odgovorili domačini na večeru o novem regulacijskem načrtu, ki sta ga priredili pokrajinski tajništvi Demokratske stranke in Slovenske skupnosti.
Krajani so nakazali drugo, njim in kraškemu okolju bolj prijazno rešitev: ohranitev tistih stavb in zgradb na območju nekdanje kasarne, ki jih je zaščitilo spomeniško varstvo, vse ostalo pa naj bi spremenili v park. V ta namen so zbrali 1.600 podpisov, ki so jih priložili k skupnemu pa-driško-banovskemu ugovoru proti gradbenemu divjanju na območju obeh vasi.
Večera na sedežu društva Grad so se udeležili številni domačini in krajani drugih vzhodnokraških vasi. Njim so pokrajinski tajnik Demokratske stranke Roberto Cosolini, tržaški občinski svetnik te stranke Stefano Ukmar, pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Peter Močnik, občinski svetnik te stranke Igor Švab in predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič nakazali sedanje »stanje« novega občinskega regulacijskega načrta. Občina bo morala »odgovoriti« na 18 obvezujočih pomislekov deželne uprave. Tako bo morala tudi pojasniti, zakaj je črtala zazidljivost na številnih manjših površinah in osredotočila zazidljivost na tako imenovanih strateških conah, kakršno je na primer območje bivše vojašnice pri Banih.
Občina bo morala vzeti v pretres 1141 ugovorov in pomislekov. O le-teh bo morala najprej razpravljati občinska komisija za urbanistiko, ki bo morala vzeti v pretres tudi dogovor tržaškega župana Roberta Dipiazze z vojaško domeno o prevzemu nekaterih nekdanjih vojaških objektov (kot je na primer vojašnica pri Banih). Komisija naj bi začela s svojim delom v kratkem, saj se županu Dipiazzi mudi in želi, da bi bil ves postopek o obravnavi ugovorov in pomislekov končan do konca julija. V tej zvezi je spet govor o »tajnih sejah« urbanistične komisije. DS in SSk sta s Coso-linijem in Močnikom napovedali, da bosta priredili javno srečanje, čim jim bo posredovana dokumentacija o odgovorih občinskih uradov na ugovore in pomisleke, svetnik Ukmar pa je predlagal, naj bi se prizadeti Banovci udeležili prve seje urbanistične komisije, da bi preverili, ali jim bo vstop v dvorano dovoljen, ali ne. Domačini so se s predlogom strinjali.
Udeleženci petkovega srečanja pri Banih
kroma
PRISTANISCE
Samer dobil proti družbi TTP
Tržaško sodišče je 27. maja sprejelo razsodbo v tožbi pomorske logistične družbe Samer Sea-ports&Terminals Srl proti družbi Trieste Terminal Passeggeri Spa (TTP). V včeraj objavljeni razsodbi je zapisano, da »TTP Spa deluje v okviru tržaškega pristanišča nezakonito, ker je njena 100-odstotna lastnica lokalna Pristaniška oblast«.
Kot je včeraj v tiskovnem sporočilu zapisal deželni svetnik Mau-rizio Bucci, izhaja razsodba iz reforme upravljanja pristanišč (zakon št. 84/1994), ki je jasno ločila nadzorne od podjetniških aktivnosti. V 6. členu je nedvoumno določeno, da pristaniške oblasti ne smejo na noben način, neposredno ali posredno z ustanavljanjem družb, izvajati pristaniške dejavnosti, opozarja Bucci. Ob tem dodaja, da je tržaška Pristaniška oblast ohranila popolno lastništvo družbe TTP, čeprav jo je ministrstvo za infrastrukture že septembra 2007 formalno pozvalo k izstopu. Bucci nato navaja vrsto konfliktov pristojnosti, začenši s parkirišči, in poziva k nujnemu sklicanju pristaniškega odbora, ki naj sklepa o rešitvi nastalega položaja.
EVANGELIČANSKA METODISTIČNA IN VALDEŠKA CERKEV - Srečanje
Laični pristop do biološke oporoke
V kratkem bo omogočen vpis v register bioloških oporok - Občuteno pričevanje Beppina Englara
Beppino Englaro (prvi z leve) med včerajšnjim srečanjem kroma
Biološka oporoka zanima Tržačane. Včeraj so napolnili baziliko sv. Silvestra, v kateri je evangeličanska metodistična in valdeška cerkev predstavila svojo po svoje presenetljivo pobudo: ustanovitev registra bioloških oporok, v katerem bodo lahko državljani izrazili svoje hotenje o lastni usodi v primeru, ko bi jim bilo onemogočeno odločati o svojem življenju.
Srečanje je uvedel vodja tržaške evangeličanske metodistične in valdeške cerkve, pastor Michel Charbonnier. Članica odbora za ustanovitev registra bioloških oporok Diana Frausin je poudarila, da je pravica do samoodločbe ustavno zajamčena, saj jo predvideva 32. člen italijanske ustave. Biološka oporoka je nova, aktualna potreba, porojena po skokovitem razvoju medicinske znanosti. Človek naj bi z oporoko nakazal svoje hotenje o življenju oziroma svoj odnos do življenja v primeru ko bi mu bilo na katerikoli način to v določenem obdobju onemogočeno storiti. Ob tem je
Frausinova poudarila potrebo po tako imenovanem podpornem upravitelju, ki naj bi bil nekakšen garant in bi jamčil za uresničitev v biološki oporoki zapisane zahteve. Biološko oporoko poznajo že v številnih drugih državah, v Združenih državah, v Angliji, v Nemčiji, v Franciji. V Italiji čaka ustrezni zakonski osnutek na razpravo v poslanski zbornici, vprašljivo pa je, ali bo zakon res dopuščal laični odnos do tega etičnega vprašanja.
V razpravo sta posegla docent o zasebnem pravu na tržaški univerzi Paolo Cendon, ki je govoril o pravicah tistega, ki ga čaka smrt, in član val-deške komisije o bioetiki Paolo Ribet, ki se je lotil krščanskega pogleda na biološko oporoko. Najbolj pričakovano in doživeto pa je bilo pričevanje Bep-pina Englara, očeta, ki se je skoraj dve desetletji boril, da bi svoji nesrečni hčerki Eluani izpolnil to, za kar se je odločila, preden jo je nesreča prikovala na posteljo. Tudi iz njegovih besed je izhajala potreba po laičnem pristopu do biološke oporoke.
OKOLJSKI VPLIVI
Kdo je izrazil mnenje Občine Trst o Kopru?
V zvezi z odklonilno oceno deželnega odbora FJK o državnem prostorskem načrtu za koprsko pristanišče se je včeraj oglasil vodja svetniške skupine Demokratske stranke v tržaškem občinskem svetu Fabio Omero, ki se sprašuje o vlogi Občine Trst pri oblikovanju tega stališča. Ne da bi se spuščal v oceno odločitve deželne uprave, se Omero nanaša na mnenje, ki ga je Deželi posredovala Občina Trst in ki ga zagotovo ni potrdil občinski svet, tako kot bi ga moral po občinskem statutu.
»Gre za nameren spodrsljaj in torej za nesprejemljivo politično odločitev, da se v zadevo ne vključijo občinski svetniki? In kakšno mnenje so sploh izrazili občinski uradi in občinski odbor?« se sprašuje Omero, glede na to, da je šla vsa zadeva popolnoma mimo občinske skupščine in torej po zgolj ozkem birokratskem tiru.
TRG OBERDAN - Manifestacija
Solidarni s Palestinci, protest proti Izraelu
Nekaj desetin ljudi se je včeraj zbra-	rael predstavlja nevarnost za mir na svetu, lo ob zelenici sredi Trga Oberdan in pro-	sta bila napisa, ki so ju nosili protestniki, testiralo proti izraelskemu napadu na kon-	med katerimi je bila tudi tržaška pokrajin-voj ladij mirovnikov, ki so hotele prepelja-	ska predsednica VZPI- ANPI Stanka Hro-ti v Gazo humanitarno pomoč izžetim Pa-	vatin, ki je prebrala proglas združenja o Palestincem. Dovolj pokolov v Palestini, Iz-	lestini v italijanščini in slovenščini.
FERNETIČI - Mejna policija prijavila Slovaka
V avtu je skrival
9« VI	v«
psičkov pasme čiuaua
Mejna policija je v noči na soboto pri Fernetičih ustavila avtomobil skoda fabia, ki ga je upravljal slovaški državljan. V okviru kontrole so policisti ugotovili, da je bilo v prtljažniku devet niti tri mesece starih psičkov pasme čiuaua, ki so bili zaprti v zabojniku. Psički so bili zaprti v prostoru, ki ni bil primeren za dolgo vožnjo in je bil sploh premajhen za tako visoko število živali, poleg tega ni bilo predvideno ustrezno prezračevanje. Sicer ne bi smeli psički zaradi starosti sploh zapustiti matere, kaj šele da bi šli na tako dolgo pot. Živali je pregledal živinozdravnik tržaškega zdravstvenega podjetja in ugotovil, da so bili psički poleg v nesprejemljivih razmerah tudi brez mikročipov, brez ustrezne zdravstvene dokumentacije, brez potnega lista in brez opravljenega cepljenja proti steklini. Policisti so zato 33-letnega Slovaka V. K. prijavili na prostosti, psičke pa so zaplenili. Naj dodamo, da so v zadnjem letu zaplenili skupno 95 psov različnih pasem, ki so jih skušali pripeljati z Madžarske in s Slovaške. Psi so bili vselej brez dokumentacije in niso bili v skladu z zakonskimi predpisi, skoraj vedno pa so jih prevažali v neznosnih pogojih.
Romun kradel v trgovini z oblačili
Policisti s komisariata pri Rocolu so v petek prijavili na prostosti 27-letnega romunskega državljana P. G., ki je malo prej skušal ukrasti nekaj blaga v neki trgovini z oblačili v mestnem središču. Uslužbenka trgovine je namreč opazila, da se je vedel sumljivo in je o tem obvestila direktorja, ki je poklical policiste. Ti so v trgovini ustavili Romuna in ugotovili, da je imel pri sebi nekaj ukradenega blaga in so ga zato odpeljali na kvesturo.
/
TRST
Nedelja, 6. junija 2010
5
CANKARJEVO PRIZNANJE - Srečanje z dobitnico absolutnega drugega mesta Barbaro Ferluga
Tekmovala bi tudi,
če bi ji tematika ne bila všeč
Na tekmovanju je obravnavala poezijo Alojza Ihana - Navdušena nad slovenščino
Za Cankarjevo priznanje tekmuje že od drugega razreda nižje srednje šole naprej in tudi če bi se znašla pred tematiko, ki ji ne bi bila všeč, bi tekmovala vseeno, saj je navdušena nad slovenščino. Tako razmišlja Barbara Ferluga, dijakinja 3.B razreda znan-stveno-fizikalne smeri Liceja Franceta Prešerna, ki je na nedavnem tekmovanju za Cankarjevo priznanje zasedla končno drugo mesto v vseslovenskem merilu, saj je prejela 49 točk na skupnih 50.
Barbara, ki je doma s Kontovela, je listine z bronastim, srebrnim in zlatim priznanjem tekmovanja, ki ga je priredil Zavod Republike Slovenije za šolstvo s ciljem širiti in poglabljati znanje slovenščine, prejela na nedavni slovesnosti na liceju Prešeren skupaj s sedemnajstimi drugimi sošolkami in sošolcem, ki so sodelovali na tekmovanju, pretekli torek pa nas je skupaj z mentorico prof. Nevo Zaghet obiskala v našem uredništvu.
»Moj cilj je bil premagati klasike,« je za šalo povedala Barbara, ki obiskuje študijsko smer, ki ni ravno literarno usmerjena, kar pa ji ni preprečilo, da bi se izkazala ravno v obvladovanju slovenščine in slovenske književnosti. Tema tekmovanja v letošnjem šolskem letu se je glasila Dom tvoje, moje pesmi, Barbara Ferluga pa je vzela v poštev pesniško zbirko Alojza Ihana Salsa, ki je bilo predvidno branje za njeno stopnjo (za ostali stopnji sta prišli v poštev zbir-
Barbara Ferluga bi se tekmovanja udeležila, tudi če ji tematika ne bi bila
kroma
ka Toneta Pavčka Majnice in majhnice: pesmi mnogih let za mnoge bralce in antologija slovenske erotične poezije V tebi se razraščam, ki jo je uredila Alojzija Zupan So-sič). O Ihanovi zbirki je pisala najprej na šolskem tekmovanju 9. decembra lani: Barbara je uspešno šla skozi to prvo sito, tako da je 2. februarja letos nastopila na regijskem
tekmovanju v Luciji pri Portorožu. Tudi pri tem je bila uspešna in je tako 20. marca letos v Ljubljani nastopila še na državnem tekmovanju. Vsakič je imela na voljo poldrugo uro časa, da napiše svoj izdelek.
Pot do uspeha ni bila lahka, saj se je vsakič znašla pred drugačnim motivom, ki ga je morala obravnavati, poleg tega je morala
komisijo prepričati ne samo z jezikom ter razumevanjem knjižnih besedil in zgradbe, ampak tudi z osebnim pristopom do avtorja in njegovega opusa, kar pri zbirki Salsa ni bilo lahko, saj vsebuje pesmi iz različnih Iha-novih obdobij, nekatere, kot npr. Deček na drevesu, ki je posvečena Edvardu Kocbeku, pa bi lahko prišle v poštev celo za višje stopnje. Skupaj z mentorico se je Barbara Ferluga na tekmovanje pripravljala v šolskih prostorih po končanem pouku, v glavnem ob sobotah, pri čemer sta se ustavljali predvsem pri pesmih, o katerih se je zdelo, da so najbolj povedne, svoje znanje pa je utrjevala in bogatila tudi s prebiranjem pomožnega gradiva in intervjujev z avtorjem. Pri tem Barbara sploh ni vzela v poštev tega, da bi ji priprava na tekmovanje za Cankarjevo priznanje vzela čas za druge stvari, saj je bilo zanjo to izziv.
Vložen trud ni bil zaman in tako se Barbara Ferluga danes lahko ponaša z drugim mestom na vseslovenski ravni, kar pa ni edini njen dosežek, saj se je preizkusila tudi na drugih literarnih pobudah: tako je bila finalistka na natečaju ljubezenske poezije, ki ga je priredilo društvo Rojanski Krpan, udeležila pa se je tudi literarnega natečaja Slovenskega kulturnega kluba. Svoja nagnjenja deli tudi z drugimi sošolci, ki so v tem ozi-ru res poseben razred.
Ivan Žerjal
ŠKEDENJ - V SKD Ivan Grbec predstavili brošuro ob 30-letnici poimenovanja šole
»Nekoč je bilo v Škednju lepo«
Poleg zgodovine šole vsebuje publikacija tudi vrsto prispevkov o znanih in manj znanih dogodkih, običajih in opravilih - Otroci protagonisti predstavitve
Nekoč je bilo v Škednju lepo - Amb't je blo u Ščedne l'pu: tako je naslov brošuri, ki je nastala ob priložnosti obhajanja tridesetletnice poimenovanja škedenjske osnovne šole po Ivanu Grbcu. Dva tedna po uspeli proslavi na šolskem dvorišču preteklega 21. maja so brošuro predstavili v petek zvečer v prostorih Slovenskega kulturnega društva Ivan Grbec v Škednju.
Poleg uvodnih zapisov ravnatelja Večstopenjske šole Sv. Jakob Marijana Kravosa in predstavnika staršev Borisa Stoparja, najdemo v brošuri še zgoščen prikaz zgodovine škedenjske šole s seznamom učencev v šolskem letu poimenovanja (1979/80) in letošnjem šolskem letu 2009/2010, poleg tega pa vrsto krajših prispevkov o Škednju in nekaterih znanih, pa tudi manj znanih običajih, opravilih in zgodovinskih dogodkih, kot so bile npr. peka kruha, ribolov ali pa na-
pad volkov v prvi polovici 19. stoletja, v brošuri pa so tudi zapis o iznajdljivosti ške-denjskih žena in narečna prizorčka.
Vse to je zaživelo na petkovi predstavitvi, katere nesporni protagonisti so bili učenci osnovnih šol Ivana Grbca in Marice Gregorič-Stepančič ter Ženska pevska skupina Ivan Grbec, prisotni pa so si tudi ogledali film Aljoše Žerjala o poimenovanju šole leta 1980, medtem ko je bila v dvorani Devane Pizziga na ogled razstava o zgodovini škedenjske šole. Predstavnika staršev Tatjana Kokorovec in Boris Stopar sta na koncu podelila priznanja vsem, ki so prispevali k uspehu škedenjske proslave: to so režiser Danijel Malalan, tonski mojster Vasja Križ-mančič ter SKD Ivan Grbec in Dom Jakob Ukmar, še posebne časti pa je bil deležen Egi-dij Strnad, ki je bil v letu poimenovanja didaktični ravnatelj. (iž)
Protagonisti petkove predstavitve v prostorih SKD Ivan Grbec so bili otroci kroma
POKRAJINA - Zaključek projekta Poulični znanstveniki
Mladim približali znanost
»Znanstveni maraton« na Goldonijevem trgu v sodelovanju z visoko šolo Sissa in Univerzo v Trstu
Goldonijev trg je bil včeraj prizorišče pravega »znanstvenega maratona«, s katerim se je zaključil projekt Poulični znanstveniki, ki so ga priredile Pokrajina Trst, visoka šola Sissa in Univerza v Trstu s ciljem spodbujati zanimanje za znanost in raziskovanje med višješolsko mladino in pokazati, do kolikšne mere vpliva to na vsakdanjik. Dijaki nekaterih tržaških višjih srednjih šol so pod mentorstvom docentov in znanstvenikov šole Sissa, tržaške univerze in bazovskega sinhrotrona pod šotorom na Goldonijevem trgu razpravljali o možganih in odvisnostih, izkoriščanju sončne energije, hidrogeoloških tveganjih (s posebnim oziroma na nestabilnost tal in poplave) ter o preučevanju raka na dojki pri sinhrotronu. Spored je predvideval tudi posega predsednice Pokrajine Marie Terese Bassa Poropat in odbornice za šolstvo Adele Pino, predavanja predstavnikov sinhro-trona in Mednarodnega centra za teoretsko fiziko o prispevku fizike na področju medicine, podnebnih spremembah in znanosti v službi tretjega sveta ter okroglo mizo o položaju znanosti na Tržaškem.
Dijaki nekaterih višjih šol so razpravljali o znanstvenih vprašanjih
kroma
OPČINE - Jutri
Bralna značka za učence osnovnih šol
Jutri dopoldne bo v Prosvetnem domu na Opčinah slovesno podeljevanje Bralnih značk in zaključek projekta o Leopoldu in Primožu Suhodolčanu ob 50-letnici gibanja Bralne značke za učence osnovnih šol Didaktičnega ravnateljstva Opčine (ob 10. uri za osnovne šole Alberta Sirka iz Križa, Avgusta Černigoja s Proseka in Pinka To-mažiča iz Trebč, ob 11.30 pa za šole Alojza Gradnika z Repentabra, Franceta Bevka z Opčin in Primoža Trubarja-Karla De-stovnika Kajuha iz Bazovice). Ob pričetku branja za dosego Bralne značke so si učenci na dvorišču Finžgarjevega doma na Op-činah ogledali predstavo Leopolda Suhodolčana Naočnik in Očalnik, med šolskim letom so 4. in 5. razredi sodelovali na knjižnem kvizu o Primožu Suhodolčanu, nižji razredi pa sodelovali pri kreativni delavnici ob knjigi Krojaček hlaček. Prav Krojaček hla-ček (gledališki igralec Gregor Geč), glavni junak istoimenske knjige Leopolda Suhodolčana, pa bo po krajši predstavi še pomagal pri samem podeljevanju, kjer bosta gosta ilustratorja Lila Prap in Damijan Ste-pančič, ki sta oblikovala nova priznanja.
Občinski urad za sprejemanje aktov jutri zaprt do 11. ure
Občinski urad za sprejemanje aktov v Ul. Punta del forno št. 2 bo zaradi sindikalne skupščine jutri zaprt od 8.30 do predvidoma 11. ure.
Poletni urnik okenc v glavni bolnišnici in na Katinari
Bolnišniško-univerzitetno podjetje je včeraj objavilo poletni urnik za odprtje svojih uradov. Okenca za stike z javnostjo (Urp) v glavni bolnišnici bodo odprta za javnost od ponedeljka do petka od 6.50 do 13. ure za rezervacijo izvidov in za plačila, medtem ko bodo za dvig rezultatov odprta od 10.30 do 15. ure. Ob sobotah bodo vsa okenca odprta od 6.50 do 12. ure. Na Katinari bo ostalo vse nespremenjeno, in sicer okenca bodo odprta od ponedeljka do petka od 6.50 do 13. ure in ob sobotah od 6.50 do 12. ure. Rezervacije sprejemajo tudi prek telefonske številke 0406702011 od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure.
Omeniti je treba, da bodo zaradi sindikalne skupščine osebja bolnišniško-univerzitetnega podjetja, vezane na zadnje varčevalne ukrepe italijanske vlade, nekatere storitve jutri med 8. in 11. uro morebiti okrnjene.
V Kulturnem domu plesna skupina Alfa Dance
V	Kulturnem domu v Trstu bo danes nadvse živahno. Pod vodstvom dveh odličnih litvanskih koreografov Na-ilije in Zorika Oganjan bodo napolnili odrske deske otroci plesne skupine Alfa Dance v starosti od 6 do 18 let. To potrjuje različna priznanja skupini in njenim posameznikom na deželni in državni ravni. Na zaključni prireditvi nam bodo prikazali razne plesne zvrsti, od klasičnega baleta do modernih plesov in pa tudi ruske, ukrajinske in gruzijske folklore.
Na Trgu Goldoni razstava tipičnih lokalnih proizvodov
Vino, olje, sir in med bodo v ospredju na zaključni prireditvi iz niza štirih srečanj, ki jih je občinska uprava posvetila kmetijstvu v tržaški pokrajini. Pobuda se odvija v okviru Dne-vov kmetijstva, ribištva in gozdarstva: prva tri srečanja so bila v muzeju Revoltella, tokrat pa se bodo proizvajalci predstavili neposredno v mestnem središču. Prireditev bo od 10. do 19. ure, med razstavljalci pa bodo kmetijski podjetji Igor Grgič s Padrič in Bibc iz Križa, vinogradnika Lenard Vidali in Bruno Tonini iz Bazovice, sir bosta nudila Fiorrosso iz Prebenega in Glauco Petaros iz Boršta, med pa Settimi e Ziani iz Trebč in Fruske iz Medjevasi.
Delavnica za otroke Muzej je živ... živeli muzej!
V	okviru delavnic, koncertov in vodenih obiskov, ki jih prirejajo za družine in otroke v sklopu prireditve Muzej je živ... živeli muzej! bo danes v muzeju Sartorio (Trg Papa Giovanni XXIII.) delavnica za otroke Zgodbe o zvokih. Delavnica je za otroke od 5 do 7. leta starosti, kot tudi ostale pobude pa jo prirejajo mestni muzeji in Glasbeni dom-Glasbena šola 55.
Občinska policija ustavila Romunko med beračenjem
Občinska policija je v prejšnjih dneh ustavila 25-letno romunsko državljanko M. R., ko je beračila na pločniku v mestnem središču. Mestni redarji v civilu so se ji približali, ko je med beračenjem na Ul. Carducci imela v naročju majhno deklico. Odpeljali so ju v urade občinske policije in ugotovili, da je to bila njena 5-letna hči, obe pa sta prišli pred kratkim v Trst s skupino beračev. Romunki je mestna policija prisodila globo in jo na osnovi kazenskega zakonika tudi prijavila zaradi izkoriščanja mladoletnih.
6
Nedelja, 6. junija 2010
TRST
/
KRAŠKI TOLMUN - V petek so ga predstavili v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu
Čezmejni zbornik o zgodovini in kulturi na Krasu
Delo je uredila Magdalena Svetina Terčon, izdalo pa Razvojno društvo Pliska iz Pliskovice
Kraški tolmun je naslov zborniku, ki so ga pred kratkim izdali v Pliskovici na Krasu, in sicer na pobudo tamkajšnjega Razvojnega društva Pliska. Publikacijo, v kateri je zbrana kronika delovanja kraških kulturnih društev, pa tudi zgodovina kraških vasi tostran in onstran meje, so pretekli petek (4. junija) predstavili v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu, in sicer ob prisotnosti soavtoric ter lepega števila slušateljev, ki so napolnili vsa razpoložljiva mesta v društveni dvorani. Še pred samo predstavitvijo je prisotnim zapel domači pevski zbor pod vodstvom Rada Mi-liča, ki je podal slovensko ljudsko Kje so tiste stezice ter pesem iz obdobja NOB Počiva jezero v tihoti.
Domači pozdrav je prinesla Silva Perčič, ki je tudi ena od soavtoric zbornika, v svojem posegu pa je iznesla predvsem spomine na zgodnja sedemdeseta, ko se je tudi v Saležu marsikaj premikalo. Tedaj je meja še trdno stala pokonci, danes pa je ni več in to dejstvo je seveda veliko pripomoglo k nastanku zbornika Kraški tolmun. Urednica zbornika Magdalena Svetina Terčon je namreč povedala, da zbornik ni nastal naključno, ampak da je sad dolgoletnega sodelovanja slovenskega kraškega človeka z obeh strani meje. Za nas Slovence domovina namreč ni le tista, ki je umejena v ozke državne okvire, ampak je povsod tam, kjer ljudje govorijo in čutijo slovensko ter ljubijo slovensko pesem. Ker pa smo Slovenci razseljeni na vse smeri, je naša domovina cel svet.
Ravnateljica Kosovelove knjižnice v Sežani Nadja Mislej Božič je v začetku svojega posega nanizala spomine na čas, ko je bila zaposlena v knjižnici v Izoli in je tedaj opazila, da izhaja veliko publikacij v italijanskem jeziku. Mislej Božičeva je nato spregovorila o meji, ki je pred veliko desetletji pretrgala sorodstvene vezi in prijateljstva, danes pa se k sreči stiki ponovno vzpostavljajo. Delo Kraški tolmun je namreč plod dolgoletnega sodelovanja, hkrati pa zapis zgodb, ki so se nekoč prenašale po ustnem izročilu.
Beseda je nato šla predsednici RD Pliska Ivici Zerjal, ki se je spomnila prvega pohoda med Pliskovico iz Zgonikom. Tedaj so bile vezi med ljudmi z obeh strani še zelo rahle, stezice pa še precej zaraščene. Danes temu ni več tako, saj se je sodelovanje močno okrepilo. RD Pliska je bilo ustanovljeno leta 2002, ko je v Pli-skovici začel nastajati Mladinski hotel, v njegovi sredini pa se je kmalu pokazala potreba po sodelovanju s Slovenci v Italiji. Dolgoletno sodelovanje je dalo po-
budo za izpeljavo Festivala prijateljstva, ki se je zaključil marca z osrednjo prireditvijo v sežanskem Kosovelovem domu.
Pliskovčan Drago Šuc, ki je večino svojega življenja preživel v Novi Gorici, se je v začetku svojega posega navezal na zgodovino domače vasi. V Pli-skovici se je namreč, podobno kot v drugih kraških vaseh, razprostiral kal, pri katerem se je napajala živina, v povojnem času pa so ga žal zasuli. Spomine iz narodove zakladnice je treba skrbno čuvati, je prepričan Šuc.
Ob koncu predstavitve je posegla še Marija Turk, tehnična urednica zbornika, ki je poudarila, kako je pri takih pobudah najpomembnejše medsebojno razumevanje ter uglašenost tistih, ki so pri njih soudeleženi. Zelo veliko vlogo pri zapisovanju zgodb iz skupne preteklosti pa igra predvsem človeški posluh. Tega pri delu ni manjkalo, saj se je gradiva nabralo toliko, da bi ga bilo dovolj za izdajo novega Kraškega tolmuna, je zaključila Turkova.
Primož Sturman
Sodelujoči na petkovi predstavitvi v Saležu
kroma
DSI IN SK - Dobrodelno predavanje o Madagaskarju
Vsi lahko prispevajo k preporodu Rdečega otoka
Boj proti deforestaciji na Madagaskarju in proti hudi revščini ter neustrezni prehrani prebivalcev že več let zaznamuje delo mal-gaškega arhitekta in glasbenika Josepha Rakotorahalahya. Ta je že pred 30 leti šel študirat arhitekturo v nekdanjo Jugoslavijo, v zadnjih 10 letih pa je državljan Republike Slovenije. V zadnjih letih je uspešno izpeljal evropski projekt, v okviru katerega je prebivalce 10 malgaških vasi skupaj s sodelavci naučil ustrezne prehrane, saditi zeljenavo in sadje, kopati vodnjake in jim sploh nudil osnovno izobrazbo. Skratka nesel je v Madagaskar stvari, ki bi jih morale med drugim nuditi država oz. lokalne oblasti. Toda na Rdečem otoku, kot je sam povedal, je država mrtva.
Rakotorahalahy je svojo izkušnjo in načrte za prihodnost, za katere potrebuje čim širšo podporo, predstavil javnosti na srečanju v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Srečanje s pomenljivim naslovom Pomagajmo Madagaskarju sta priredila Društvo slovenskih izobražencev in Slovenski klub. Gosta je v imenu organizatorjev predstavil Sergij Pahor, nato je Rakotora-halahy podrobno predstavil otok, na katerem so domačini 14 tisoč let spoštovali naravo in na prvem mestu drevesa, ki jih sami ne bi nikdar požagali. Toda tuji prišleki so v zadnjih 120 letih odnesli toliko dreves, da je danes le še 34% nedkanjih gozdov. Temu se oblast ne upira, še manj pa pomaga prebivalcem na podeželju, kot je to storil Rakotorahalahy. Ta zdaj zbira finančna sredstva, obleke in vse, kar lahko služi prebivalcem tistih vasi. Njegovo delo je objavljeno na spletni strani www.drevo-madagaskar.org, pomoč pa je mogoče nuditi prek elektronske pošte rakoto@t-2.net. (ag)
Joseph Rakotorahalahy med predavanjem
kroma
POKRAJINA TRST IN SSG
Big Band RTV Slovenija in predstava O poročilu italijansko-slovenske komisije
Slovensko stalno gledališče sodeluje pri letošnji izvedbi festivala Pokrajine Trst Gledališča v gledališču z dvema dogodkoma. Prvi bo na sporedu danes ob 20. uri v parku Miramarskega gradu, ko bo na velikem dvorišču nastopil eden od najstarejših jazzovskih orkestrov na svetu, to je slavni Big Band RTV Slovenije. Jazzovski standardi in evergreeni bodo zazveneli v izvedbah vrhunskih solistov orkestra pod vodstvom dirigenta Tadeja Tomšiča in priznanih vokalnih solistk Alenke Godec in Nuške Drašček. Vstopnice (3 €) bodo na voljo na kraju predstave uro pred pričetkom.
V prihodnjem tednu bo prisotnost SSG-ja v okviru tega festivala pridobila bolj gledališko oznako z dvema izrednima ponovitvama predstave »O Poročilu mešane zgodovinsko-kulturne italijansko-slovenske komisije oziroma: Dialog med kuharico v gostilni in njeno pomočnico o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena« Franca Peroja. Predstava je nastala v sodelovanju s Pokrajino Trst za šolsko publiko, a je v zimskem času doživela več večernih, razprodanih ponovitev za odraslo publiko, kar je zgovorno potrdilo zanimanje občinstva za neobičajno obravnavanje ključnih tem v zgodovini odnosov med Slovenci in Italijani. Kramljanje -in kreganje- kuharice (Tatjana Turco) in njene pomočnice (Lara Komar) o zgodovinskih in kulturnih vprašanjih bo na sporedu v dvojni jezikovni različici, in sicer v sredo, 9. junija, ob 21.30 v italijanščini (s slovenskimi nadnapisi), v četrtek, 10.junija, ob 21.30 pa v slovenščini (z italijanskimi nadnapisi), vedno v prireditvenem prostoru pri Jami za Prešernovim gledališčem v Boljuncu. Vstopnice bodo na voljo pred pričet-kom predstave ali v predprodaji pri blagajni SSG od ponedeljka do srede od 10. do 17.ure (brezplačni tel. 800 214 302).
DSI - Jutri v Peterlinovi dvorani
O knjigi Erike Jazbar in politiki Slovenske skupnosti na Goriškem
V	Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 bo jutri ob 20.30 priložnost za razgovor o slovenski politiki na Goriškem ter o odprtih vprašanjih naše skupnosti v omenjeni pokrajini. Povod za večer je nedavni izid nove knjige goriške časnikarke Erike Jazbar 35 let Slovenske skupnosti na Goriškem. Izšla je v knjižni zbirki Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček in v sozaložbi Mladike.
V	njej Jazbarjeva na 200 straneh ponuja vpogled v delovanje SSk na Goriškem od ustanovitve leta 1975 do danes. Po spremni besedi, ki jo je prispeval Ivo Jevnikar, in uvodu, ki opozarja na značilnosti slovenskega samostojnega političnega nastopanja na Goriškem po drugi svetovni vojni ter na prelom iz leta 1975, avtorica posamezna poglavja posveča strankinim pokrajinskim kongresom. Teh je bilo doslej 15. Tajniška poročila, ki so v celoti objavljena, odslikavajo novosti zadnjih desetletij na krajevni in državni ravni na političnem, družbenem in gospodarskem področju, njihove posledice za slovenske ljudi in odzive slovenske stranke. Dogajanje od kongresa do kongresa dopolnjujejo avtoričina spremna besedila ter drugo dokumentarno in fotografsko gradivo.
Na jutrišnjem večeru, ki ga prirejata Društvo slovenskih izobražencev in Krožek Virgil Šček, bosta po pozdravu predsednika krožka Rafka Dolharja o knjigi spregovorila prof. Adrijan Pahor, ki je med drugim v omenjeni zbirki že leta 1993 izdal študijo o povojni tržaški politični zgodovini, in pa avtorica Erika Jazbar. V razgovoru, ki ga bo vodil urednik zbirke Ivo Jevnikar, pa bodo nato sodelovali vsi živeči dosedanji pokrajinski tajniki Slovenske skupnosti na Goriškem: Damjan Paulin, Marjan Terpin, Hadrijan Corsi, Aleš Figelj in Julči Čavdek. To bo za Trst redka priložnost za poglobljen razgovor o goriški polpreteklosti in sedanjosti.
KRIŽ - V sredo
Degustacija ribjih krožnikov in tržaških vin
Če vas zanima, katero vino se najbolj prileže ribjim jedem, ne zamudite sredine degustacije v gostilni Bita. V kriškem Ljudskem domu bo namreč ob 20. uri pod vodstvom sommeliera degustacija ribjih krožnikov in tržaških vin. Hrano bodo pripravili upravitelji gostinskega obrata, svoja vina pa bodo ponujali številni kraški in breški vinogradniki: Bibc -Alessandro Tretiach, Jožko Colja, Just Fabjan, Andrej Ferfolja, Igor Grgič, Rado Kocjančič, Andrej Milič, Rado Mi-lič, Stanko Milič, Roberto Šavron, Andrej Škerlj, Matej Škerlj in Benjamin Zidarich.
Na ogled bo tudi fotografska razstava Borisa Prinčiča s pomenljivim naslovom Sporočilo v steklenici ...
Sredin večer je uvod v poletno sezono obrata Bita. Od petka bo mogoče na velikem zaslonu slediti tudi tekmam svetovnega nogometnega prvenstva, v soboto, ko praznuje Bita prvi rojstni dan, pa bo začel obratovati tudi nov poletni kiosk.
Knjižnico morskega muzeja bodo poimenovali po Mariu Marzariju
Knjižnico mestnega morskega muzeja bodo v torek slovesno poimenovali po Mariu Marzariju (19472000), uglednemu strokovnjaku na področju pomorstva, ki je mnogo let sodeloval s tržaškimi mestnimi muzeji. Morskemu muzeju so med drugim tudi podarili vse knjige in dokumente, ki so bili v Marzarijevi lasti. S tem se je arhiv morskega muzeja dejansko podvojil. Svečano poimenovanje bo ob 17. uri, na njem pa bodo govorili ravnatelj mestnih znanstvenih muzejev Sergio Dolce, občinski odbornik Massimo Greco in Marzareijeva vdova Sandra Festini.
V baru-knjigarni Knulp film Jacquesa Tatija
V baru-knjigarni Knulp (Ul. Madonna del mare št. 7/a) bodo jutri ob 20.45 predvajali film Jacquesa Tatija Moj stric (Francija, Italija 1958). Pobudo prireja kinematografski krožek Metropolis, za informacije tel. 3200480460.
Okenca Confconsumatori
Deželna zveza potrošnikov Confcon-sumatori nadaljuje tudi v juniju s svojo dejavnostjo. Član organizacije bo kot vedno na razpolago na pokrajinskem sedežu MCL (Trg. Sv. Jakoba št. 10) ob torkih in sredah od 19. ure do 20.30 in ob petkih in sobotah od 10. do 12. ure, medtem ko bo pravnik na voljo ob torkih in sredah zvečer ter ob petkih dopoldne. Dalje je izvedenec Confcon-sumatori na razpolago ob torkih in četrtkih na okencih zveze v podružnici banke Capitalia-Unicredit, in sicer na Korzu Italia št. 15 (Banca di Roma).
REPENTABOR
Mili Škabar v poslednji pozdrav
Mila Škabar Purič
Včeraj smo z žalostjo v srcu pospremili našo drago Milo Škabar Pu-rič na zadnji poti. Mila se je v težkih, a svetlih letih narodnoosvobodilnega boja takoj opredelila. Postala je ku-rirka in z drugimi vaščankami predano opravljala nelahke naloge. Po osvoboditvi in vse do pred kratkim je ostala vpeta v vaško življenje. Zmeraj prisotna pri pobudah KD Kraški dom kakor tudi vneta balinarka. Stalno se je udeleževala tekem in druženja na balinarskih stezah Pod ru-po. V zadnjih letih je tudi rada pes-nikovala, eno izmed njenih pesmi smo prebrali na nedavni proslavi ob 60-letnici spomenika padlim domačinom v Repnu.
Drago Milo so partizanska leta zaznamovala za vse življenje. Ob ljubeči skrbi za družino je bila v njej stalno prisotna želja po prenašanju vrednot NOB na mlade. Njeno negovanje vaškega spomenika padlim partizanom je želelo biti ne le poklon njihovi žrtvi za naš boljši jutri, a predvsem stremljenje, da bi si mlajši osvojili nauk naših padlih: ljubezen do svoje zemlje, svojega naroda, jezika, skratka, do vrednot za katere so padli darovali svoja mlada življenja.
Hvala, draga Mila, tudi v tvoj spomin se vrste našega združenja krepijo in pomlajajo. Vanj vstopamo kot antifašisti v prepričanju, da moramo na današnja vprašanja sodobne družbe odgovoriti jasno in odločno, s širjenjem vrednot NOB: mir, sožitje in socialna pravičnost.
VZPI-ANPI Sekcija Repentabor
/
TRST
Nedelja, 6. junija 2010
7
Včeraj danes
Danes, NEDELJA, 6. junija 2010
NORBERT
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.51 - Dolžina dneva 15.34 - Luna vzide ob 1.36 in zatone ob 14.34
Jutri, PONEDELJEK, 7. junija 2010
ROBERT
VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,5 stopinje C, zračni tlak 1021,4 mb ustaljen, veter 8 km na uro vzhodnik, vlaga 44-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,7 stopinje C.
OKLICI: Francesco Rossi in Viviana Gherbaz, Ezio Bernes in Olga Pavlovic, Daniele Beorchia in Elisa Rocco, Francesco Kiss in Stanica Buric, Federico Marino in Valentina Annunziata, Vla-dimiro Corda in Chiara Tabanelli, Maurizio Bassanese in Vincenza Degennaro, Alessandro Ledda in Fran-cesca Ornas, Andrea Mazzioli in Carmen De Mitti, Maurizio de Stasio in Roberta Roselli, Claus Dicovi in Ema-nuela Pezzetta, Andrea Gratton in Ar-gia Maconi, Roberto Blason in Sa-mantha Del Sabato, Michele Paoletti in Giovanna Micol, Saro Mareschi in De-
B Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče
Q8: Istrska ulica 212
TAMOIL: Miramarski drevored
233/1
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27
V sodelovanju s FIGISC Trst.
borah Semeraro, Matteo Viel in Tullia Cuzzone, Rocco Lasala in Maria Mad-dalena Brigida Baldassarre, Luca Bat-taglia in Yayoi Segami, Nicola Porro in Gabriella Trombetta, Mario Mosetti in Laura Antoni.
Čestitke
Ni enostavno pridobiti prvo mesto, seveda zasluga je naših odličnih PEVK KRAŠKEGA SLAVČKA in DIRIGENTA FERLANA. Iskrene čestitke, Vida in Marko.
Jutri naša LISA polnoletna bo postala, saj svoj 18. rojstni dan bo praznovala. Obilo sreče, zdravja in uspehov v življenju ji želita nona Lili in nono Angel.
S Izleti
SKUPINA 85 prireja izlet po Sloveniji, Madžarski in Hrvaški od 2. do 4. julija. Informacije na 348-5289452. Rezervacije in polog akontacije do 10. junija med 18.00 in 19.30 v kavarni S. Marco in to: v torek 8. in v četrtek 10. junija. Za potovanje je potrebno imeti osebni dokument veljaven za tujino.
AŠD SK BRDINA Pozor, pozor! Na razpolago je še nekaj mest za dvodnevni izlet 26. in 27. junija v »Mirabilandio«. Vpisovanje je možno ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38, od 20. do 21. ure. Pohitite! Informacije: Sabina 348-8012454, www.skbrdi-na.org, info@skbrdina.org.
KLUB PRIJATELJSTVA prireja izlet v torek, 15. junija, v bližnjo Istro z ogledom Kaštela, Zrenja, Opartalja, doline Mirne, Buj in Materade z obiskom tipičnih kmetij. Vpisovanje do zapolnitve mest na tel. št. 040-639949 (Mira) in 040225468 (Vera). Vljudno vabljeni!
OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo, organizira od 6. do 13. septembra, letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v Ana-grafskem uradu do petka, 18. junija, s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.15, ponedeljek in sreda popoldne od 14.30 do 16.45. Na podlagi sklepa občinskega odbora št. 226/g z dne 7.12.2005 se stroški letovanja določajo na podlagi dohodkov. Prošnji je treba priložiti sledečo dokumentacijo: kopija davčnih dohodkov za leto 2009 (730/2010 ali UNI-C0/2010 ali CUD/2010). Izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. Vpis bo veljaven samo, ko bo predložena vsa zgoraj navedena dokumentacija.
KRUT prireja 7-dnevno potovanje od 24. septembra do 1. oktobra v Uzbekistan po Poti svile v spoznavanju starodavnih tradicij ter zgodovinskih in arhitekturnih zanimivosti v Khivi, Bu-hari in Samarkandu. Program, dodatne informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072.
□ Obvestila
GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj vabi do konca šolskega leta na brezplačne lekcije violine. Pridi, igrali bomo v orkestru! Inštrument nudi šola. Za informacije pokličite v tajništvo šole na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00.
KRUT obvešča udeležence skupinskega bivanja v Šmarjeških toplicah, da je odhod avtobusa danes, 6. junija, ob 14. uri s Trsta, trg Oberdan izpred Deželne palače. Prosimo za točnost!
NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER Danes, 6. junija, bo Naravoslovni didaktični center v Bazovici (Trst - Bazovica št. 224 - tel. 040-3773677, 3366867882) odprt za ogled stalne naravoslovne razstave ter od 14. do 20. ure razstave slik »Natura & Cultura« (Narava in Kultura) slikarke Donatelle Bar-toli. Ob 18. uri bo prisotna avtorica slik. Vstop prost.
SKD IGO GRUDEN vabi na »Nordijska nedeljska jutra« danes, 6. in v nedeljo, 13. junija, od 9. do 11. ure. S tehniko nordijske hoje se bomo sprehodili po gozdnih poteh med Prosekom in Na-brežino in uživali ob pogledu na morje. Vabljeni začetniki in že izkušeni po-hodniki, seveda v športni opremi. Možna je izposoja palic. Nordijska ho-
ja je primerna za vse starosti. Zbirališče pred društvenim sedežem. Za info in vpis 040-200620 ali 349-6483822 (Mi-leva).
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je zbirališče za pevce danes, 6. junija, ob 8. uri na slovenski strani bivšega mejnega prehoda na Pesku, za nastop, ki bo ob 9. uri v Ocizli. V torek, 8. junija, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
UČENCI, UČITELJI IN ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ I. GRBCA IZ ŠKEDNJA vabijo na ogled razstave zgodovine ške-denjske šole še danes, 6. junija, od 10. do 12. ure v mali dvorani Devane Piz-ziga - KD I. Grbca v Škednju.
ŠC MELANIE KLEIN sklicuje redni občni zbor, ki bo potekal v ponedeljek, 7. junija, ob 16.30 v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju, na sedežu v Ul. Cicerone 8.
TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA vabijo vsak dan ob 18. uri v Tržaško knjigarno v sklopu Sejma knjige na literarni aperitiv. V torek, 8. junija, bo predstavitev pesniške zbirke Mihe Obita Le parole nascono gia sporche in pesniško potovanje skozi kraje sveta Kolumbija, Salvador, Bolgarija, Slovenija. Ob predstavitvi zbirke bo projekcija slik. Sodeluje Ace Mermolja. V sredo, 9. junija, bodo predstavili italijanski prevod znamenite otroške knjige Kajetana Koviča Maček Muri Il gatto Muri (ZTT). Prisotna bo prevajalka Jolka Milič. V četrtek, 10. junija, bo Joži Peterlin predstavil po-stumni roman Bojana Pavletiča Zvoki barv (Mladika). V petek, 11. junija, bo srečanje s časnikarjem in pisateljem Johnom Earlom ob izidu njegovih spominov v angleščini From Nile to Danube (Mladika). V soboto, 12. junija, bo zaključni večer z umetniškim presenečenjem.
FC PRIMORJE vabi vse svoje člane, vaš-čane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v sredo, 9. junija, ob 20.30 v sedežu ob Kulturnem domu na Pro-seku.
ODBOR JUSA KONTOVEL obvešča, da bo redni občni zbor v sredo, 9. junija, ob 20.30 v telovadnici na Konto-velu.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 9. junija, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20.
ZADRUGA KD PROSEK KONTOVEL prosi svoje člane, da se udeležijo obnovitvenih del zidu, ki že potekajo na B'lancu. Kontaktna številka: 3479085311.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, TRST IN KNJIŽNICA D. FEIGLA, GORICA sodelujeta pri pobudi »Primorci beremo 2010«, ki bo potekala od 9. junija do 25. novembra. Informacije o projektu dobite v obeh knjižnicah.
PILATES - SKUPINA 35-55 - SKD F.
Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo v juniju vadba pilatesa potekala ob ponedeljkih in petkih, z nespremenjenim urnikom, v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini. Tečaj za začetnice, ki je potekal ob ponedeljkih v društveni dvorani v Boljuncu odpade, ker bodo odslej tečaji združeni.
DRUŽINSKO SVETOVANJE IN STROKOVNA TERAPEVTSKA POMOČ za odpravljanje morebitnih konfliktov in za vzgojo in razvoj otrok vsak petek popoldne pri Skladu Mitja Čuk. Informacije: Sklad Mitja Čuk, Pro-seška 131, tel. št. 040-212289, in-fo@skladmc.org.
Prireditve
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM
prireja danes, 6. junija, ob 17. uri »Koncert tamburaškega ansambla« SKD F. Prešeren iz Boljunca pod vodstvom Ervina Žerjala. Koncert bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cor-daroli, 29). Vljudno vabljeni na zaključno prireditev!
SKD TABOR - OPČINE v sodelovanju z GD »Viktor Parma« - Trebče prireja
Zaradi pomanjkanja prostora bomo objavili obvestila in napovedi prireditev, ki se nanašajo na dogodke po 9. juniju, v prihodnji številki Primorskega dnevnika. Bralce prosimo za razumevanje.
poletni koncert danes, 6. junija, ob 20. uri na vrtu Prosvetnega doma na Op-činah. Toplo vabljeni!
SOMPD VESELA POMLAD vabi danes, 6. junija, ob 17. uri v Finžgarjev dom na Opčine na prireditev »Poj, pleši, igraj in še kaj...«. Popoldan bodo ob OPZ in MlMPS Vesela pomlad oblikovali: Otroški zbor OŠ France Bevk, skupini Cheerdance Millenium, plesna skupina SSK iz Trsta in ansambel U'penska mularija. Sledi družabnosti. Vabljeni!
VAŠKA SKUPNOST NA JEZERU vabi na koncert MePZ Fran Venturini od Domja pod vodstvom dirigentke Cin-zie Sanzin, ki bo v ponedeljek, 7. junija, ob 20.30 v cerkvici sv. Lovrenca na Jezeru.
SKD LIPA iz Bazovice vabi na »Pesem na M'zarju«. Sreda, 9. junija, ob 21. uri v kinodvorani komedija v narečju »Tango Monsieur?« v izvedbi dramske skupine SKD Slavec iz Ricmanj. Petek, 11. junija, ob 21. uri na M'zar-
Zapustil nas je naš dragi oče in nono
Claudio Maver
V slovo
hčerki Romina in Miriam z Davorinom ter vnuka Erik in Igor
Od našega dragega se bomo poslovili v torek, 8. junija, od 11.30 do 13.00 ure v mrliški vežici v ulici Costalunga. Pogreb z žaro bo v torek, 15. junija, ob 13.30 na pokopališču v Boljuncu. Namesto cvetja darujte v dobrodelne
Boljunec, 6. junija 2010
Ob izgubi očeta, nonota in tasta Klavdija izrekata sožalje svojcem
Alma in Edvin z družino
Ob smrti očeta Claudia izražamo iskreno sožalje hčerkama Miriam in Romini
Severino, Sonja, Breda in Peter
Ob smrti dragega očeta izrekamo Miriam, Igorju, Eriku, Davorinu in Romini iskreno sožalje.
Družina Don
Ob smrti dragega očeta izrekamo Miriam in družini iskreno sožalje
vsi pri SK Brdina
Ob izgubi dragega očeta sočustvujemo z učiteljico Miriam
vsi na
Ravnateljstvu pri Sv. Ivanu.
Ob izgubi dragega očeta izrekamo Romini in svojcem iskreno sožalje
kolegi in starši COŠ Pinko Tomažič
Ob smrti dragega očeta Claudia izrekajo učiteljici Romini in sorodnikom občuteno sožalje
ravnateljica, učno in neučno osebje Didaktičnega ravnateljstva na Opčinah
Ob smrti dolgoletnega bivšega uslužbenca CIaudia Maverja izrekamo svojcem iskreno sožalje
vsi na Primorskem dnevniku
Za drago teto STEFANIO KREVATIN žalujejo
nečaki
Ada, Marčela, Livio in Mario
ju zaključni koncert. Sodelujejo: osnovna šola Trubar-Kajuh, OPZ in MLPZ A.M. Slomšek, MePZ Lipa, Folklorna skupina Brkini ter predstavitev knjige Brkinske stezice.
SKD VIGRED vabi sredo, 9. junija, ob 20.30 na pokrit prostor pod vrtcem v Šempolaju na zaključno prireditev. Sodelujejo: Otroška pevska, plesna in Mladinska glasbena skupina Vigred, gojenci Zorana Lupinca in Aljoše Sakside in skupina U'penska mulari-ja.
UMETNOSTNI IN KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci št. 15 prireja do 13. junija veliko razstavo s 150 ilustracijami za otroke znanih umetnic Ane Košir, Nicolette Costa, Vesne Benedetič in Febe Sillani. Urnik obiskov je ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah od 9.30 do 12.30 in ob petkih in sobotah tudi od 17. do 19. ure. Pomembna razstava je namenjena obiskovalcem vseh starosti. Vstop prost.
t
Po dostojanstvnem kljubovanju bolečinam je preminila najina
ljubljena mama
Angela Carli vd. Cossutta
Za njo žalujeta
sin Walter in hči Nadia z družinama
Za zadnji pozdrav bo pokojnica ležala v torek, 8. junija, od 11.30 do 13.40 v ulici Costalunga.
Pogreb z žaro bo v torek, 15.6. ob 14.15 v cerkvi na Kontovelu. Na željo pokojnice namesto cvetja darujte za sklada Luchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin ali Mitja Čuk.
Kontovel, 6. junija 2010 Pogrebno podjetje Alabarda
Nona Angelina, velik poljub.
Daniel in Jasmin
Za vedno v naših srcih.
Katjuša z Aleksijem in Erich s Claudio
V četrtek, 27. maja, je v Adelaide (Avstralija) tragično preminil naš dragi
Jožko Budin
Iz rojstnega Saleža žalujemo za njim ter izrekamo družini, mami in bratu občuteno sožalje
KraIjevi in Budinovi
ZAHVALA
V mislih in spominih ostaja naš
v
Graziano (Cano) Antoni
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem za izraženo sožalje, gospodu župniku Giorgiu Gianniniju za cerkveni obred, Marku Tavčarju za poslovilne besede in zboru Fantom izpod Grmade za petje ob slovesu, gospodu župniku Rafku Leskovcu in cerkvenim pevkam ter Poldu Blažiču za misli ob pogrebu na pokopališču v Selah na Krasu.
Vsi njegovi
Devin, 6. junija 2010
B
Nedelja, 6. junija 2010
TRST
/
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Slovensko stalno gledališče v sklopu festivala Gledališča v gledališču
Koncert Big Banda RTV Slovenija
Najlepše skladbe iz zakladnice vokalnega jazza
Danes, 6. junija ob 20.00 v parku Miramarskega gradu
Franco Pero
O »Poročilu slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije« oziroma: dialog kuharice v gostilni in njene pomočnice o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena
V sredo, 9. junija ob 21.30 (v italijanskem jeziku s slovenskimi nadnapisi)
V četrtek, 10. junija ob 21.30 (v slovenskem jeziku z italijanskimi nadnapisi)
pri Jami za Prešernovim gledališčem v Boljuncu
Predprodaja vstopnic pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom na kraju predstave.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM
pod pokroviteljstvom Slovenske Prosvete
vabi na koncert
TAMBURASKEGA ANSAMBLA
SKD »F. Prešeren« iz Boljunca
Vodi: ERVIN ZERJAL
Danes, ó.junija, ob 17.uri
v Marijinem domu v Rojanu (Ul.Cordaroli, 29)
[I] Lekarne
Društvo slovenskih izobražencev in Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček
vabita jutri v Peterlinovo dvorano, v UL. Donizetti 3 v Trstu
ob izidu knjige "35 let Slovenske skupnosti na Goriškem"
na razgovor
O SLOVENSKI POLITIKI NA GORIŠKEM
Sodelujejo: predsednik Krožka Rafko Dolhar, Adrijan Pahor dosedanji pokrajinski tajniki SSk na Goriškem Damjan Paulin, Marjan Terpin, Hadrijan Corsi, Aleš Figelj In Julčl Čavdek ter avtorica knjige Erika Jazbar. Razgovor bo vodil Ivo Jevnlkar.
Začetek ob 20.30
SKD VESNA v sodelovanju z
vabi na

WÍ

ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV RAJONSKIM SVETOM ZA ZAHODNI KRAS ZDRUŽENJEM ZA KRIŽ


OTVORITEV KRIŠKEGA TEDNA. 3010
Fotografska razstava Iz morja v gore: Marjetica Možina in Mirna Viola Učenci Glasbene šole Sežana: Kvartet klarinetov iz razreda uč. Branka Trifkoviča in Trio flavt iz razreda uč. Tamare Tretjak Pokušnja vin kriških vinogradnikov
Sobota, 12. junija - Ribiška hiša ob 20.30
PESEM POD ZVEZDAMI
MPZ Vesna - Dirigent: Rado Milič MPZ Lopar - Dirigent: Vladislav Korošec
Četrtek, 17. junija - Agriturizem Bibc
TISOČ mr ENA KOČ
Večer orientalskih plesov z društvom II tempio della luna - Vodi Yasmin Anuby Petek, 18. junija - dom Alberta Sirka ob 21.30
MEDVEDEK PU
Dramska skupina Radijskega odra
Avtor: AA. Milne - Lučka Susič - Režija: Lučka Susič
Sreda, 23. junija - dom Alberta Sirka ob 20.30 sledi SVETOIVANSKI KRES pri Procesji
V primeru slabega vremena bodo prireditve v dvorani Kulturnega doma Alberta Sirka
^j^P ^ 1908credito co°perativo de| cars°
zadružna kraška banka

Nedelja, 6. junija 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Korzo Italia 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Zgonik - Božje polje 1.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (040 631661), Oširek Vardabasso 1 (040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Korzo Italia 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (040 635408).
Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. junija 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (040 367967), Ul. Mas-cagni 2 (040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33.
Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33 (040 633080).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
U Kino
AMBASCIATORI - 17.00, 19.30, 22.00 »Sex and the city 2«.
ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Il tempo che ci rimane«.
CINECITY - 16.35, 18.25, 20.15, 22.05 »Saw VI«; 15.20, 17.35, 20.00, 22.05 »Tata Matilda e il grande botto«; 17.35 »U2 3D«; 15.30, 18.30, 21.30 »Sex and the city 2«; 15.00, 17.15, 20.00 »The Road«; 19.30 »La regina dei castelli di carta«; 15.20, 17.40, 22.10 »Prince of Persia - La sabbia del tempo«; 14.50, 22.00 »The Final Destination 3D«; 20.00, 22.00 »La nostra vita; 15.00, 22.00 »Robin Hood«.
FELLINI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The last station«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »La papes-sa«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La nostra vita«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 20.10 »Copia conforme«; 17.45, 22.00 »La regina dei castelli di carta«.
KOPER - KOLOSEJ - 19.10, 21.40 »Iron Man 2«; 13.10, 16.00, 19.00, 22.00 »Seks v mestu«; 13.00, 15.00, 17.00 »Shrek za vedno 3D«; 13.15, 17.30, 21.45 »Perzijski princ: Sipine časa«; 15.30, 19.45 »Shrek za vedno (podnapisi)«.
KOPER - PLANET TUŠ 12.40, 15.30, 21.10 »Robin Hood«; 21.20 »Rezervni načrt«; 11.10, 11.40, 13.30, 14.00, 15.50, 16.20, 18.10, 18.40, 21.00 »Shrek za vedno -3D«; 13.20, 20.50 »Perzijski princ: Sipine časa«; 13.00, 16.40, 19.00 »Shrek za vedno - sinhro.«; 11.00, 18.30 »Shrek za vedno - podnasl.«; 16.00 »Na poti«; 18.20 »Robin Hood - ital.«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The Road«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Prince of Persia - Le sabbie del tempo«; Dvorana 3:
15.30, 17.10, 18.50, 20.30 »Tata Matilda e il grande botto«; 22.15 »The final destination 3D«; Dvorana 4: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Saw VI«.
SUPER - 15.30 »Puzzole alla riscossa«; 17.00, 19.20, 21.50 »Robin Hood«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 18.00, 20.30 »Sex and the city 2«; Dvorana 2: 18.00 »Prince of Persia - Le sab-bie del tempo«; 16.20, 20.15, 22.00 »Draquila: L'Italia che trema«; Dvorana 3: 15.50, 18.00, 20.10, 22.10 »Saw VI«; Dvorana 4: 15.30, 18.00, 20.40 »Robin Hood«; Dvorana 5: 15.40, 17.40, 20.00, 22.00 »La nostra vita«.
H Šolske vesti
ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira naslednje poletne tabore: Gozdarsko-lesarski »Mojster Miha« v Postojni od 13. do 18. junija (od 9. do 13. leta); Pohodni-ški »Živijo Kekec!« v Kranjski Gori od 20. do 25. junija (od 7. do 11. leta); Naravoslovni »Netopir« v Narinu od 27. junija do 2. julija (od 8. do 13. leta); Jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sev-nem od 4. do 9. julija (od 10. do 17. leta) slovenščina in jahanje; Kulinarični »Mizica pogrni se!« v Sevnem od 4. do 9. julija (od 10. do 17. leta); Biološki »Morska zvezda« v Piranu od 11. do 16. julija (od 4. razreda dalje); Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani od 18. do 23. julija (od 3. razreda dalje); Morski »Z vetrom« v Portorožu od 25. do 30. julija (od 7. leta dalje); Angleški »Je-zikajte!« v Postojni od 22. do 27. avgusta (od 8. do 17. leta); Delavnico »Mišk@« v Trstu od 30. avgusta do 3. septembra (od 2. razreda dalje) računalnik, šah in fotografija. Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago do 10. junija na tel. št. 3202717508 (Tanja) in po e-pošti: zsciril-metod@gmail.com.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so že pogojno vključeni v bivše permanente lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje, naj na osnovi M.O. št. 39 z dne 22. aprila, do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v omenjene lestvice in ki so dosegli naslov za poučevanje učen-
SKD Slovenec
vabi na
40. pnik m
PARK HRIBENCA
danes, 6. junija
ob 18.00 koncert
Pihalnega orkestra BREG,
nastop
folklorne skupine ruske skupnosti iz Trsta „RODNIK",
sledi ples z ansamblom 3 PRAŠIČKI
Vse dni bo razstava vin domačih vinogradnikov in delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru.
SOMPD Vesela pomlad
vabi na tradicionalno prireditev
POJ, PLEŠI, IGRAJ
in še kaj...
danes, 6. junija 2010, ob IZuri v Finžgarjevem domu na Opčinah
Nastopajo:
OPS in M1MPS Vesela pomlad, zbor OŠ Franceta Bevka, AŠD Cheerdance Millenium,
Plesna skupina SKK in ansambel U'penska mularija. Spored povezuje Urška Šinigoj.
cev/dijakov s posebnimi potrebami, morajo predstaviti prošnjo za vključitev v odgovarjajoče sezname. Prošnjo, katere obrazci so na razpolago na tajništvih posameznih šol, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v Ul. S. Martiri št. 3, v Trstu. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila.
SKD TABOR OPCINE
v sodelovanju z
GD "VIKTOR PARMA"
Trebče PRIREJA
poletni koncert
danes, 6. junija 2010, ob 20. uri
na vrtu
Prosvetnega doma na Opčinah
MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino, ter nudi domač prigrizek. Tel. št.: 0481419956.
NA KONTOVELU »KAMENCE« je odprta osmica.
OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5, tel. št. 040-229270. Vabljeni!
OSMICO je odprla družina Pertot (Špj'lni), Nabrežina center št. 10.
OSMICO ima odprto Stubelj v Šempo-laju.
OSMICO je odprla družina Briščak, Praprot 19.
OSMICO JE SKUPEK ODPRL V KO-LUDROVCI.
PRI ŽUPANOVIH je odprta osmica, Medja vas št. 1. Tel. št.: 040208166.
STANKO je na Opčinah odprl osmico. Tel. 040-211454.
TERČONOVI v Mavhinjah 42 smo odprli osmico. Točimo belo in črno vino ter nudimo domač prigrizek. Vljudno vabljeni. Tel. 040 -299450.
V	REPNU »NA OREŠJU« ima družina Škabar odprto osmico.
V	SALEŽU sta odprla osmico Sandra in Joško Škerk.
V	ZGONIKU je odprl osmico Gigi Fur-lan. Tel. št.: 040-229293.
S Poslovni oglasi
S Mali oglasi	^ Turistične kmetije
IŠČEM zemljišče za obdelavo, po možnosti z vodovodno napeljavo na Krasu. Poklicati v večernih urah na tel. št.: 040-225968.
IŠČEM ZAZIDLJIV TEREN na Opči-nah, Barkovljah ali Kontovelu. Tel. št. 347-7334742.
NUJNO IŠČEM stare fotografije nekdanjih kinodvoran na Opčinah in na Proseku. Prosim pokličite na tel. št. 333-7448623.
PODARIM ROLKE znamke power hockey št. 38/39, s štirimi kolesci v zelo dobrem stanju. Tel. 040 -208989.
PODARIM majhne mucke. Kličite na tel. št. 339-3036533.
POŠTENA GOSPA IŠČE DELO enkrat na teden kot čistilka, pomaga tudi pri likanju. Tel. 327-9969360.
PRODAM scooter Gilera Runner 125, 4 takti, 26.000 prevoženih km, v dobrem stanju, komaj pobarvan. Okvirna cena 1.100,00 evrov. Tel. št.: 377-1483123.
V SEŽANI oddam novo, opremljeno dvosobno stanovanje. Tel. št. 040229343.
ZANESLJIVA IN IZKUŠENA 38-letna gospa išče delo kot negovalka ali či-stilka tudi full-time. Tel. 040662786.
ZDRUŽENJE STARŠEV državne srednje šole Sv. Cirila in Metoda iz Ka-tinare išče za svoje delavnice stare gumbe in koralde (perline) vseh vrst. Prevzamemo na domu tel. 040567751 ali 320-2717508 (Tanja).
BITA - LJUDSKI DOM KRIŽ pokušnja - VINO in RIBE
v sredo, 9. junija. Obvezna rezervacija
tel. 040-2209058
Loterij
a 5. junija 2010
Bari	20	49	61	16	45
Cagliari	41	40	35	IB	61
Firence	20	69	17	B3	55
Genova	16	6	2	B2	7
Milan	69	16	5	55	36
Neapelj	10	17	90	3B	22
Palermo	37	10	41	55	62
Rim	27	47	69	B2	51
Turin	36	B7	40	B0	1
Benetke	31	55	6B	72	2B
Nazionale	26	22	59	11	B2
St. 67
[H Osmice
BORIS IN SILVANA sta odprla osmico v Prebenegu. Nudita pristno kapljico in domači prigrizek.
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18.
1 6 13 24 46 89	jolly 8
Nagradni sklad	4.063.464,60 €
Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 82.000.000,00 €	
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
24 dobitnikov s 5 točkami	25.396,66 €
2.635 dobitnikov s 4 točkami	231,31 €
92.227 dobitnikov s 3 točkami	13,21 €
Superstar	B6
Brez dobitnika s 6 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
7 dobitnikov s 4 točkami	23.131,00€
346 dobitnikov s 3 točkami	1.321,00 €
4.667 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
28.812 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
59.226 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/	AKTUALNO	Nedelja, 6. junija 2010	9
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
GORICA - Predlogi zveze Legambiente za nove kolesarske steze
Na pločnikih sožitje pešcev in kolesarjev
Pri Štandrežu zahtevajo uresničitev novega podvoza pod avtocesto
Gorica potrebuje celovit načrt za preureditev mobilnosti v mestu. V to so prepričani naravovarstveniki iz goriškega krožka zveze Legambiente, ki so včeraj predstavili svoje predloge za uresničitev novih kolesarskih stez, ki bi jih po njihovem mnenju lahko začrtali tudi po širših pločnikih.
»Preko deset let številni Goriča-ni zahtevajo od občinskih uprav, ki so si sledile, naj uresničijo nove kolesarske steze. Na žalost doslej upravitelji niso prisluhnili zahtevam svojih občanov, saj so uredili zelo malo poti za kolesarje, le-te pa so po drugi strani zelo slabo označene, nevarne in zgrajene brez pravega smisla,« je med predstavitvijo predlogov za preureditev mobilnosti v mestu poudaril Luca Cadez, predsednik goriškega krožka zveze Legambiente. Po njegovih besedah je v Gorici več avtomobilov na prebivalca kot v državnem povprečju, mreža javnih prevozov pa je zelo slabo urejena. Doslej so namreč v Gorici namenjali vso pozornost premikanju z avtomobili, spodbujanje kolesarjenja pa je bilo zanemarjeno. Naravovarstveniki so pri tem poudarili, da je Gorica izredno primerna za uporabo koles; v mestnem jedru ni večjih vzpetin, poleg tega pa so vsi okoliški rajoni od središča oddaljeni ne več kot tri kilometre.
Cadez je nato skupaj s članom goriškega krožka zveze Legambiente Ne-viom Costanzom spregovoril o sedanjem stanju kolesarskih stez v Gorici. Opozorila sta, da je večina kolesarskih stez zelo slabo zgrajenih. Nekatere so speljane čez pločnike, druge imajo ozka grla ali pa se naenkrat zaključijo. Zaradi tega so člani krožka Legambiente predlagali postopno uresničitev novih kolesarskih stez, ki bi jih lahko začrtali tudi po pločnikih. »Če bi bile primerno označene, bi kolesarske steze lahko uresničili tudi na pločnikih, kjer bi lahko sobivali pešci in kolesarji,« so poudarili okoljevarstveniki in opozorili, da bi tovrstne kolesarske steze lahko uresničili na korzih Verdi in Italia, v ulicah 20. septembra, Terza Armata, XXIV maggio, Vittorio Veneto in še v številnih drugih ulicah.
Okoljevarstveniki so dalje opozorili, da za kolesarje je zelo nevarna vožnja po raznih novih krožiščih v mestu. Po njihovem mnenju bi treba preveriti, kako zagotoviti varno vožnjo kolesarjem, poleg tega pa so se člani zveze Legambiente zavzeli za gradnjo podvoza za kolesarje in pešce pod novo avtocesto pri Štandrežu. »Deželni odbornik Riccardo Riccardi je še pred nekaj dnevi izjavil, da ni denarja za pod-
Kultumi center Lojze Bratuž
Mešani pevski zbor Hrast Mešani pevski zbor Lojze Bratuž
vljudno vabijo na koncert
priznanega Mešanega pevskega zbora
OREYA" Ukrajina
zborovodja Alexander Vatsek
na sporedu skladbe
iz klasičnega repertoarja in ljudske ukrajinske pesmi.
voz pri Štandrežu. Goriška občina se je očitno pasivno sprijaznila s pomanjkanjem sredstev, saj v zvezi z novim podvozom doslej ni črhnila niti besedice. Na zadevo je opozoril edino štandreški rajonski svet, toda odzivov na njegove zahteve ni bilo od nikoder,« pravi občinski svetnik Marko Marinčič, ki se je udeležil včerajšnje predstavitve predlogov zveze Legambiente. Po njegovih besedah je uresničitev podvoza pri Štandrežu nujno potrebna, saj bo drugače glavno pokopališče dosegljivo izključno z avtomobilom, nikakor pa peš
ali s kolesom. »Problem na zadeva le Štandreža, kot nekateri hočejo prepričati javnost, pač pa vse mesto,« poudarja Marinčič.
Da so kolesarske steze izredno pomembne za reševanje prometnih vozlov, je potrdil tudi deželni predsednik zveze Legambiente Giorgio Cavallo, ki je bil deset let občinski odbornik za mobilnost v Vidmu. Po njegovih besedah so bile dosedanje kolesarske steze v Gorici zgrajene brez celovitega načrta, zato pa so tudi tako slabo izkoriščene. Ca-vallo je prepričan, da bi morala občin-
ska uprava pripraviti nov prometni načrt, s katerim bi spodbujala uporabo koles in javnih prevozov, saj bi od tega imelo mesto celo vrsto koristi, od zmanjšanja prometa do znižanja stopnje onesnaženosti.
Člani krožka zveze Legambiente so dalje izredno razočarani nad obnašanjem občinskega odbornika za okolje Francesca Del Sordija. 15. marca so mu poslali pismo s prošnjo po srečanju, na katerem bi mu predstavili svoje podatke in predloge, doslej pa se Del Sor-di na njihov dopis še ni odzval. (dr)
% £
Simulacija kolesarske steze na Drevoredu 20. septembra
'"■v; >y

V Škabrijelovi ulici kolesarska pot teče pred vhodi v hiše
APrimorski
~	dnevnik
GORICA - Marinčič
»V mestu odločno preveč parkirišč«
»V Gorici je parkirišč odločno preveč.« Tako poudarja občinski svetnik Foruma za Gorico Marko Marinčič in pojasnjuje, da se je prejšnji četrtek okrog 10. ure sprehodil po Trgu Battisti in Ulici Petrarca, kjer je bilo zasedenih samo petnajst parkirnih mest proti plačilu. Po drugi strani so bila isti dan polna vsa brezplačna parkirišča v Ulicah Brass, Cadorna in na Drevoredu 20. septembra.
»Brezplačna parkirna mesta zasedajo v glavnem uslužbenci raznih podjetij in trgovin, ki v Gorico pridejo zjutraj, proti večeru pa se vrnejo domov. Njihova prisotnost trgovcem ne prinaša nikakršne koristi, sploh pa s svojimi avtomobili zasedejo ogromno površino, ki bi jo lahko uporabili tudi v druge namene,« poudarja Marin-čič, ki je prepričan, da bi treba spodbujati parkiranje pri Rdeči hiši, od koder bi moral v mesto voziti brezplačni avtobus. »Svojčas sem med občinskim svetom predlagal, naj se povišajo parkirnine v mestnem središču in s pridobljenim denarjem naj se financira uresničitev avtobusne povezave z Rdečo hišo. Župan Ettore Romoli je moj predlog osvojil, zatem pa ga seveda ni uresničil,« pravi Marinčič in opozarja, da je lani občinska uprava ukinila parkiranje proti plačilu v popoldanskih urah v raznih ulicah, saj je bila stopnja izkoriščenosti parkirišč prenizka.
Po mnenju Marinčiča je nujno sprejeti ukrepe za znižanje števila avtomobilov v mestnem središču. »Tega pa občinska uprava očitno noče storiti, saj vse odločitve, ki so jih doslej sprejeli gredo v obratno smer. Romoli je takoj po izvolitvi preprečil začetek gradnje parkirne hiše v Ulici Manzoni, čeprav je šlo za zasebno naložbo. Poleg tega ni sprejel niti enega ukrepa za znižanje števila avtomobilov, ker je prepričan, da goriški občani tega nočejo,« razlaga Marinčič in poudarja, da bi imelo znižanje števila avtomobilov celo vrsto pozitivnih učinkov. Prometa bi bilo namreč manj in bil bi bolj tekoč, zrak pa bi bil manj onesnažen.
GORICA
Bomba
NOVA GORICA
Hit, v sredo
med trtami ^«J zl?°r
Onesposobili so jo na licu mesta zapOS!enin
Med trtami na območju t.i. ka-zermet v Gorici, pri Solkanskem polju, so pirotehniki v petek zvečer dezaktivirali bombo, ki se je bila zarila v zemljo. Izstreljena je bila predvidoma med prvo svetovno vojno.
Alarm je sprožil domačin takoj potem, ko je v petek našel neeksplodirano ubojno sredstvo; bilo je zarito v zemljo v vinogradu, v bližini asfaltiranega območja kazermet, kjer stojijo hale obrtnih podjetij. V peščici minut so policisti zavarovali kraj in na pomoč poklicali pirotehnike iz Trsta. Ti so presodili, da gre za topniško bombo manjšega kalibra, in jo onesposobili kar na licu mesta.
V sredo bo v Hitu potekal zbor delavcev in vodstev vseh sindikatov, ki ga je sklicala uprava družbe. Tam bo uprava še enkrat predstavila svoje predloge za znižanje plač in prilagajanje razmeram na trgu, ki niso najboljše. V ponedeljek so se brez uspeha zaključila pogajanja med pogajalsko skupino Hito-ve uprave in Sindikata igralniških delavcev (SIDS). Na upravi, kjer so že sprožili aktivnosti za izvedbo plana B, po katerem bo moralo družbo do konca leta zapustiti okrog 400 zaposlenih, so sprva računali na to, da bo sindikat sklical zbor. Ker se SIDS za to ni odločil, je zbor delavcev sklicala uprava. (nn)
V.Z.P.I.
silvino poletto
"Nazdravimo s partizanom Benvenutom"
GORICA-GORIZIA
Ob tej priložnosti bomo predstavili knjigo roberta covaza »Gorizia al tempo della guerra -Memorie di Silvino Poletto«.
Večer bo spremljala vokalna skupina Sraka iz Štandreža
Sreda, 9. junija 2010, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici (ul. I. Brass, 20)
Skgz
Vabljeni!
REVIJA - Prilogo uredil Jože Šušmelj
Goriški Slovenci v Svobodni misli
Svobodna misel je nestrankarska revija, ki spremlja socialna, gospodarska, politična, zgodovinska in kulturna vprašanja v Sloveniji in po svetu. Izhaja v Ljubljani od leta 1992 in je naslednica lista TV-15, ki je začel izhajati leta 1963 kot glasilo zveze borcev NOV Slovenije; TV-15 je bila osrednja partizanska kurirska postaja v Občicah med drugo svetovno vojno. Revija prihaja med bralce dvakrat mesečno, vsak drugi in četrti petek v mesecu. Zadnja, majska številka Svobodne misli prinaša posebno prilogo Novi razgledi (št. 13, letnik 2, 28. maj 2010), ki je na 24 straneh v celoti posvečena goriškim Slovencem. V dvanajstih prispevkih so zaobjeta osrednja področja slovenske prisotnosti.
Uvod v prilogo je zapis Branka Ma-rušiča z naslovom »Stoletje Goriške in Gorice (1910-2010)«, sledijo prispevki Li-via Semoliča »Vizija Slovencev na Goriškem«, Nike Simoniti Jenko »Raba slovenščine v javni upravi na območju Goriške pokrajine«, Alda Rupla »Slovensko šolstvo na Goriškem«, Damjana Paulina »Kulturno delovanje na Goriškem«, Nataše Pavlin »Glasbeno šolstvo na Goriškem«, Vesne Tomsič »Delovanje Zveze slovenskih kulturnih društev«, Igorja Ko-mel »Kulturni dom v Gorici: slovenski dom, a hkrati hiša sožitja«, Jurija Paljka »Kulturni center Lojzeta Bratuža v Gorici, Mirka Primožiča »Združenje partiza-
novi
13
RAZGLEDI
SLOVENCI NA GORIŠKEM
i ta»
» i
1, ■■■ 'r y*
1 I ■
nov VZPI-ANPI«, Jurija Paljka »Slovenska javna občila na Goriškem«, zaključi pa se s prispevkom Igorja Devetaka »V Trgovskem domu se je čas ustavil«.
V tokratnih Novih razgledih bo bralec dobil poglobljeno sliko razvejanega delovanja Slovencev na Goriškem, tudi fotografska oprema, ki jo je odstopil Primorski dnevnik, bo pritegnila bralčevo pozornost. Za hvalevredno potezo ima zaslugo urednik priloge Jože Šušmelj, pa tudi uredništvo Svobodne misli, ki ga je zamikal slovenski utrip onkraj državne meje. Pred kratkim je podobna priloga izšla o Benečiji, v pripravi pa so že Novi razgledi o Slovencih na Tržaškem. (ik)
Kulturni center Lojze Bratuž jutri, 7. junija 2010, ob 20.30
10
Nedelja, 6. junija 2010
GORIŠKI PROSTOR
Noemi Glessi Rener
»Takrat sem začutila, da sem Slovenka«
Manifestacija za Jugoslavijo leta 1945ji je zaznamovala življenje
Spomini na leto 1945
•c ? — &
ti
>i i .ir-
£ i
£ ö .<3 C
iE? O s
s: ¿s
»Predvolilni napad«
/
Goriški župan Ettore Romoli se je odzval na kritične besede o izbirah občine, ki jih je izrekel načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Federico Portelli. »Por-telli nosi zasluge, da se je med zadnjimi volitvami leva sredina razkrojila. Sedaj pa si načelnik DS dve leti pred novimi volitvami ponovno skuša prislužiti kandidaturo za župana. Pri tem s svojimi kritikami škoduje ugledu mesta in ustvarja spore med generacijami,« poudarja Romoli in dodaja, da je mestno središče opustošila levo-sredinska občinska uprava.
Danjel Radetič
»Takrat sem začutila, da sem Slovenka, in se zavedala svoje narodne pripadnosti. Ko sem opazovala udeležence shoda za priključitev Gorice Jugoslaviji, med katerimi so bili bivši partizani, kmetje, delavci in ženske v preprostih oblačilih, a s ponosnim pogledom, s prepričanjem, da so se borili za svoj jezik in svojo kulturo. V njih sem začutila moč, poštenost, energijo. Čeprav jih je 99 odstotkov Goričanov gledalo z zaničevanjem, sem jih občudovala, v trenutku sem se počutila Slovenka in med protestniki uvidela svoj narod, ki ponosno koraka po goriških ulicah.« Shod za priključitev Gorice Jugoslaviji iz leta 1945 je globoko zaznamoval življenje Noemi Glessi (Gleščič) poročene Rener, goriške Slovenke, ki je svojo narodno zavest odkrila ob pogledu na slovenske manifestante in na »cerine«, ki so skupaj s skupinico desničarjev pretepli enega izmed udeležencev manifestacije.
»Rodila sem se leta 1927 v Ulici Co-cevia, v starem mestnem jedru Gorice, kjer je leta 1900 moja babica Tinca Kokelj iz Rupe kupila hišo,« se spominja Neomi Glessi, ki je v omenjeni hiši preživela vse življenje. »Moj dedek se je imenoval Ivan Gleščič, doma je bil iz Šempasa, v Gorici so ga poznali z vzdevkom Zuan; delal je na goriški tržnici in umrl pred prvo svetovno vojno; pokopan je bil na pokopališču, na katerem so po drugi svetovni vojni zgradili Novo Gorici. Moji mami je bilo ime Marija Gabrijelčič, doma je bila iz Solkana, mojemu očetu pa Mario,« pravi Noemi in pojasnjuje, da je bil njen oče po poklicu mizar, zaposlen pa je bil v podjetju, ki je upravljalo tramvaje. »Včasih je tramvaje tudi vozil, dokler ga leta 1928 fašisti niso vprašali, katera je njegova narodnost. Odgovoril je, da je Slovenec, zato pa je izgubil službo. Zaradi tega je leta 1929 odšel v Argentino, kjer se je zaposlil kot tesar. Dvigovati je moral težke hlode, na kar ni bil vajen, zato pa je dobil kilo. V bolnišnici v Buenos Airesu so mu za las rešili življenje, potem pa se je leta 1931 vrnil domov. Denar, ki ga je v Argentini zaslužil, je porabil za zdravljenje, za nakup
povratne vozovnice pa je moja mama prodala njivo v Solkanu in mu poslala denar. Ko se je vrnil v Gorico, je odprl mizarsko delavnico in takoj postal najboljši mizar v Gorici. Prvi je serijsko izdeloval lestve, ki so šle zelo dobro v prodajo,« pojasnjuje Noemi, ki je v obdobju fašizma seveda obiskovala šole z italijanskim učnim jezikom. »Po vaseh so lahko govorili slovensko, v mestu pa tega nisi smel počenjati. Najtežje je bilo z malimi otroki; kako si jim lahko pojasnil, kje smejo spregovoriti v slovenskem jeziku, kje pa ne. Zaradi tega so se moji starši z mano pogovarjali v italijanščini in zato nisem imela nikakršne slovenske narodne zavesti. Slovenskemu jeziku sem se približala med drugo svetovno vojno, ko je v zaklonišče na našem vrtu zahajal tudi dr. Jožef Kogej. Učil me je slovenskega jezika, tako da sem se takrat naučila tudi Prešernovo Vrbo, čeprav vseh verzov nisem razumela,« pravi Noemi in se spominja, da je v otroških letih začela jecljati. »Mama mi je pripovedovala, da sem pri dveh letih starosti govorila slovensko, italijansko in furlansko, kot vsi v Gorici; ko je oče odšel v Argentino, pa sem začela jecljati, na kar je nedvomno vplivalo tudi dejstvo, da na ulici nismo smeli spregovoriti v slovenščini. Jecljati sem nehala, ko sem se po vojni zavedala svoje slovenske narodnosti in pridobila na samo-
Noemi Glessi Rener na svojem domu v Ulici Cocevia v Gorici (zgoraj) in leta 1946 na križišču med Korzom Verdi in Ulico Crispi (desno), kjer ji je leto prej ljudski shod zaznamoval življenje
foto dr.
Gospodarski forum
V novogoriški Perli se jutri začenja Evropski regionalni gospodarski forum -EREF 2010. Udeleženci bodo razpravljali o tem, kako hitreje do visoko usposobljenih in mobilnih človeških virov, sposobnih z znanjem ustvarjalno oblikovati visoko dodano vrednost. Med gosti bo na odprtju foruma spregovoril tudi minister za lokalno samoupravo Henrik Gjerkeš. (nn)
Šola Trinko na odru
zavesti,« pravi Noemi in razlaga, da jo je njen oče vpisal v šolo k notredamkam, kjer so bile tudi druge Slovenke. Šola je bila zelo prestižna, čeprav je po prvi svetovni vojni zaradi nove razmejitve število učenk naenkrat upadlo. Med vojno je Noemi obiskovala učiteljišče Scipio Slataper, oče pa ji je umrl že leta 1938, tako da je zatem živela z mamo. »Pogosto sem zahajala v Solkan, kjer smo se z mularijo kopali v Soči. Med Solkanci sem imela veliko prijateljev; bili so Slovenci in med vojno sem razumela, da se po skritem zbirajo in organizirajo odpor, čeprav tega mi niso odkrito povedali. V njihovih pogovorih sem nekoč ujela, da bodo priredili miting. Razumela sem, da ne gre za slovensko besedo,
zato sem vprašala svojo babico Juto Gru-zovin, kaj pravzaprav je miting. Zažuga-la mi je, naj nikoli več ne ponovim te besede. Bala se je, da bi lahko mlade v Solkanu izdala in da bi jih nato Nemci našli,« pravi Noemi in pojasnjuje, da so se številni njeni prijatelji iz Solkana pridružili partizanom. »Veliko jih je padlo. Občasno obiš-čem njihove grobove in se jim poklonim pred spomenikom. Posebno se spominjam lepega fanta, ki mi je nekoč rekel, da z mano ne bo govoril, ker ne znam slovensko. Tudi on je padel v boju,« pravi Noemi, ki ji je najbolj v spominu ostala manifestacija za priključitev Gorice Jugoslavije. Dogodek ji je resnično zaznamoval življenje.
— Nadaljevanje sledi —
V	goriškem Kulturnem domu bo v torek, 8. junija, ob 20. uri zaključna prireditev nižje srednje šole Ivana Trinka. Dijaki so za to priložnost pripravili interaktivno in mul-timedijsko predstavo, ki bo privabila tudi starše in prijatelje.
Odlikovali poveljnika
Poveljnik tržiških karabinjerjev Sante Picc-hi je včeraj prejel odlikovanje War Games, ki si ga je prislužil, ko je med letoma 2002 in 2008 vodil karabinjerje v kraju Campi Salentina pri Lecceju. Pod njegovim poveljstvom so aretirali 17 članov kriminalne združbe, ki je opravila več ropov in velikih tatvin.
Obračun gledališke sezone
V	občinskem gledališču v Tržiču bodo jutri ob 18. uri podali obračun gledališke sezone. Srečanje bo javno.
m .	v	l. |*( v v» I
Spet maša v italijanščini
V	samostanu na Sveti Gori bodo z današnjim dnem spet maše tudi v italijanskem jeziku. Mašo bo danes ob 17.30 daroval msgr. Ruggero Dipiazza.
Obrazi Michelstaedterja
Jutri ob 18. uri bo v pokrajinski sejni dvorani v Gorici Sergio Tavano predaval o Car-lu Michelstaedterju in o vplivu, ki sta ga nanj imela Henri De Toulouse Lautrec in Alfred Kubin.
DOBERDOB - Knjižni podvig društva Jezero
»Sv. Blaž je imel devet sestra« oziroma spomini nunce Pjepe
Doberdobci bodo v četrtek dobili novo publikacijo, ki govori o preteklosti vasi. Svoje spomine, ki segajo v prva leta prejšnjega stoletja, je pred tridesetimi leti zaupala sovaščanom danes že pokojna Pjepa Lakovič Ljubseva. Želela si je, da bi mlade generacije vedele, kako so živeli v Doberdobu v medvojnih letih.
Knjigo z naslovom »Sveti Blaž je imel devet sestra« je uredila Luisa Ger-golet in jo bodo predstavili v četrtek, 10. junija, ob 20.30 na sedežu kulturnega društva Jezero, ki je knjigo tudi izdalo. Naslov je začetek uroka, ki so ga nekoč Doberdobke recitirale, da bi pregnale razne bolezni. Zapisi se namreč dotikajo vseh plati vsakdanjega življenja, od družinskega do družabnega, dela na poljih, domačega obrtništva ter vseh običajev in navad. Zelo zanimivo je tudi osebno in neposredno pričevanje o zgodovinskih dogodkih, ki so krvavo zaznamovali zgodovino Doberdoba in hudo posegli v njegovo življenje.
O Jožefi Lakovič bo govoril Karlo Černic, ki je nunco Pjepo dobro poznal. Krajši video posnetek z naslovom »Portreti« bo predstavil Dario Frandolič, ki je v študentskih letih Jožefo Lakovič in-tervjuval in jo posnel na trak za izpit na fakulteti. Četrtkov večer v Doberdobu bo sovpadal z zaključkom letošnje sezone kulturnega društva Jezero, zato bosta nastopila tako ženska vokalna skupina kot moški pevski zbor Jezero.
Danes že pokojna Pjepa Lakovič Ljubseva
GORICA - Seghizzi
Med novostmi prva nagrada v spomin na Mirka Špacapana
Vodstvo društva Seghizzi je predstavilo včeraj v občinski palači v Gorici program letošnje izvedbe mednarodnega zborovskega tekmovanja. Predsednik in duša dolgoletnega kulturnega dogodka Italo Montiglio, občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag in pokrajinski odbornik za šolstvo Maurizio Salomoni so orisali vsebinske poteze in finančne stiske, s katerimi se bo od 12. do 19. julija soočalo zgodovinsko tekmovanje, ki že 49 razgiba deželno in širše kulturno dogajanje na zborovskem področju. Delo mnogih prostovoljcev, na katerih sloni struktura tekmovanja, bo omogočilo tudi letos bogato in visoko kakovostno ponudbo, katere bodo protagonisti seveda tekmovalci, šestnajst zborov iz enajstih držav, ki se bodo potegovali za zmago pred mednarodno komisijo strokovnjakov v sedmih kategorijah. Prvič bodo podelili tudi prvo nagrado za izvedbo sodobnega programa v spomin na Mirka Špacapana, za kar se je posebej zavzela Špacapano-va vdova Manuela Quaranta. Vsi nastopi bodo s prostim vstopom.
Glasbena doživetja se ne bodo omejila na tekmovalne nastope, saj bodo zbori vzporedno nastopili tudi na 20 koncertih na deželnem teritoriju, ki spadajo v vsakoletni niz »Seghizzi in re-gione«, obenem pa bo društvo ob svoji 90-letni-ci priredilo osem koncertov komorne glasbe v Kulturnem centru Lojze Bratuž, tudi v sodelovanju s centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel. Kdor bi želel izpopolnjevati svoje poznanje različnih aspektov zborovskega sveta bo imel na voljo sedem muzikoloških srečanj v obliki pogovorov s člani mednarodne žirije. (rop)
GORICA - Knjiga GMD
S pismi sta oče in hči premagovala neprehodno mejo
»Ves vaš ljubeči očka - Pisma hčerki Nini« je naslov novi knjigi, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo. Gre za objavo pisem, ki jih je Joža Lovrenčič pisal hčerki Nini. Joža Lovren-čič, pesnik, pisatelj in prevajalec, je poznan predvsem po delih iz primorskega, še zlasti goriškega kulturnega prostora. Rodil se je 2. marca 1890 v vasi Kred pri Kobaridu. Srednjo šolo je obiskoval v Gorici, nato je študiral v Gradcu. Leta 1944 je bil v Gorici ravnatelj slovenske gimnazije, ki jo je dovolila nemška oblast. Ob koncu druge svetovne vojne pa se je z družino umaknil na avstrijsko Koroško in bil od tam vrnjen že s prvim transportom 27. maja leta 1945. Nastanil se je v Ljubljani, kjer je tudi umrl 11. decembra leta 1952. S hčerko Nino ga je življenjska usoda za vedno ločila že na Koroškem. Nina je kot begunka živela z možem, slavistom Radom Lenč-kom najprej v Gorici in nato v Trstu. Meja je bila zanjo in za očeta neprehodna in jima je preprečevala neposredne osebne stike.
Pisma, ki jih je oče pisal hčerki, so časovno zamejena med letoma 1946 in 1952, za objavo pa jih je pripravila Rozina Švent. Skupno gre za 87 pisem, vključno z razglednicami, karticami in dopisnicami, ki jih dr. Šventova opremila s komentarjem. Ta pisma bi lahko poimenovali tudi »izpovedna proza« ali »literarni pogovori«, ki so bili v tistem času pač edini možni način komuniciranja med njima. Po včerajšnji predstavitvi v Trstu bo goriška predstavitev jutri ob 18. uri v Galeriji Ars na Travniku; o knjigi bo spregovorila Rozina Švent.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 6. junija 2010
1 1
Upokojenci na poti ob sivozeleni Krki
Letošnji pomladanski izlet je Društvo goriških upokojencev priredilo 29. maja na Jurčičevo domačijo, v Novo mesto in druge značilne kraje Dolenjske, zibelke pomembnih slovenskih mož, znane zaradi termalnih vod, gospodarskih objektov, naravnih lepot, zidanic in cvička. Izletniki (90 po številu) so najprej obiskali Muljavo, kjer so po filmskem prikazu spoznali Jurčičevo življenje in delo ter si ogledali dobro ohranjeno domačijo, ki je dragocen spomenik kmečkega stavbar-
V Šentjerneju sta goriške upokojence pričakala harmonikar in šilček pijače
foto b. kuzmin
stva 19. stoletja, dopolnjen po zaslugi Etnografskega muzeja. Po ogledu Krjavljeve koče, kašče, čebelnjaka in gledališča na prostem so se vozili ob sivozeleni Krki ter prišli v Novo mesto, kjer so najprej poslušali razlago o krajevni zgodovini, cerkvi sv. Nikolaja, ki jo krasi nad oltarjem Tintorettova svetni-kova slika, o znamenitih stavbah in o hiši ter življenju slikarja Božidarja Jakca. Nato so se odpeljali v Šentjernej, kjer sta jih pred obedom čakala harmonikar in šilček pijače. Pozneje so se ustavili pri čebelarju ter pokusili in si nakupili več vrst medu. Nazadnje so obiskali še znani turistični kraj Otočec. (ed)
JAMLJE - Prihodnjo soboto
Kremenjak odpira društveni bar
Po sedemnajstih letih delovanja ja-meljsko društvo Kremenjak išče nove izzive, da bi popestrilo vaško življenje. Od nastanka se društvo ukvarja s kulturnimi in športnimi prireditvami, v letošnjem zimskem času pa so si odborniki zastavili nov cilj. Po predlogu podpredsednika Bruna Orettija so začeli razmišljati, iskati informacije, pripravljati dokumente, v soboto, 12. junija, ob 19.30 pa bodo v večnamenskem kulturnem centru končno odprli društveni bar. Ob tej priložnosti bo goste zabaval duo Enrico in Cristian Leghissa z narodno-za-bavno glasbo. Odprtje bara bo pospremila razstava izdelkov domačih umetnikov. Na ogled bodo likovna dela Anice Pahor, Igorja Crosellija in Roberta Ocrettija, dalje Sabine Milanič, Ede Mi-
klus, Marja Crosellija, Viljena Ferletti-ja, Maria Sossija in Valterja Stančiča. Po uradnem odprtju se bodo gostje lahko pogovorili in izrabili priložnost za izmenjavo mnenj in novih idej za nadaljnje društveno delovanje.
Predsednica društva Bruna Vi-sintin opozarja bodoče obiskovalce, da bo vstop v društveni bar možen samo z izkaznico društev, ki so včlanjena v ZSKD ali ARCI. Bar bo v poletnih mesecih obratoval vsak večer, od 17. do 23. ure. Od odprtja dalje si bodo obiskovalci na velikem ekranu lahko ogledali tekme svetovnega nogometnega prvenstva. Med poletnimi večeri bodo odborniki poskrbeli za tekmovanja v briškoli, plese, koncerte in športne tekme. Društveni bar bo upravljala tajnica Martina Pahor.
Prosvetno društvo Štandrež
Giedaftšče, J pod zvezdami
Iz komedije v komedijo
Poletno srečanje gledaliških skupin
Štandrež, igrišče ob župnijski dvorani
Danes, 6. junija 2010, ob 21. uri Mojca Dollnšek - Vsega so krivi zvonovi Režija Božidar Tabaj Prosvetno društvo Štandrež -
Kulturno Društvo Stanko Vuk Miren - Orehovlje * • •
* Torek, 8. junija 2010, ob 21. uri
Vinko Moderndorfer- Vaja zbora Režija Radoš Bolčina Kulturno umet društvo Šempeter - Amaterska gledališka skupina
* Sreda, 9. junija 2010, ob 21. uri
Loredana Cont - Komandirjev tič Režija Ingrid Verk KD Gledališka skupina Dekani
Sobota, 12. junija 2010, ob 21. uri Stokrat... in še več
Režija Janez Starina Prosvetno društvo Štandrež -Dramski odsek

4*r
m
Pod pokroviteljstvom Goriške občine in Zveze slovenske katoliške prosvete Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Ena brezplačna predstava lastnikom gledališkega abonmaja Štandrež 2009 * V primeru slabega vremena v župnijski dvorani Anton Gregorčič
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES KONFERENCA ZA ITALIJO
vabi
-v petek, 18. junija, ob 20.30 Pod lipo v ŠTEVERJAN, Klanec 14
NA PROSLAVO OB OBLETNICI OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE
V kulturnem sporedu bo nastopil MPZ iz Št. Mavra pod vodstvom Nadje Kovic
V sodelovanju z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo in Krožkom »Anton Gregorčič« • •• ••• •••
-v nedeljo, 20. junija 2010 na
SREČANJE SLOVENCEV ŽIVEČIH PO ITALIJI
Začetek ob 11.45 s sv. mašo v oglejski baziliki, nadaljevanje v bližnjem gostišču Leon d'Oro, kjer bo spregovoril beneški javni delavec Giorgio Banchig. Pri maši in na srečanju bo pel cerkveni pevski zbor iz Branika (Slo), ki ga vodi g. Vanja Fabjan Velikanje
V sodelovanju s Krožkom »Anton Gregorčič«. Srečanje je podprl Urad za Slovence vzamejstu in po svetu
Kam po bencin [H Lekarne
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA
ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ
SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN
OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE
SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351
RONKE
AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN
OMV- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN
AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS
API- Ul. del Castelliere 50
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124.
DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 0481-80270.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU
SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252.
~M Koncerti
^^ Goriška Mohorjeva družba
vabi na predstavitev knjige
Joža Lovrenčič »Ves vaš ljubeči očka« Pisma hčerki Nini
jutri. 7. junija 2010, ob 18. uri t Galeriji Ars, Travnik 25 t Gorici
Delo bo predstavila dr. Rozina Švent, ki je Lovrenčičeva pisma hčerki Nini zbrala in uredila.
ver, mešani pevski zbor Podgora, moški pevski zbor Mirko Filej in mešani pevski zbor Štandrež.
SNOVANJA 2010: v sredo, 9. junija, ob 20.30 bo v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju Bruno Mereu nastopil s klavirskim recitalom; vstop prost.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.20 -19.50 - 22.15 »Sex and the City 2«. Dvorana 2: 15.15 - 17.15 »Prince of Persia: Le sabbie del tempo«; 19.20 -21.50 »La regina dei castelli di carta«. Dvorana 3: 15.30 - 17.45 - 20.00 -22.10 »La Papessa«. JUTRI V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.30 »Sex and the City 2«. Dvorana 2: 17.15 »Prince of Persia: Le sabbie del tempo«; 19.20 - 21.50 »La regina dei castelli di carta«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30
-	20.00 - 22.00 »Perdona e dimentica«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 18.00 -20.30 »Sex and the City 2«. Dvorana 2: 18.00 »Prince of Persia: Le sabbie del tempo«; 16.20 - 20.15 -22.00 »Draquila: l'ltalia che trema«. Dvorana 3: 15.50 - 18.00 - 20.10 -22.10 »Saw VI« (prepovedan mladim pod 14. letom).
Dvorana 4: 15.30 - 18.00 - 20.40 »Robin Hood«.
Dvorana 5: 15.40 - 17.40 - 20.00 -22.00 »La nostra vita«.
JUTRI V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.30 »Sex and the City 2«. Dvorana 2: 18.00 »Prince of Persia: Le sabbie del tempo«; 20.15 - 22.00 »Draquila: l'Italia che trema«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Saw VI« (prepovedan mladim pod 14. letom).
Dvorana 4: 18.00 - 20.40 »Robin Hood«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30
-	20.00 - 22.00 »Vendicami«.
S Izleti
KONCERT CERKVENIH PESMI v organizaciji Združenja cerkvenih pevskih zborov - Gorica v sodelovanju z župnijo sv. Andreja apostola bo danes, 6. junija, ob 18. uri v štandreški cerkvi. Nastopili bodo pevska skupina Musicum, mešani pevski zbor Jazbi-ne-Plešivo, moški pevski zbor Štma-
DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVOD-
NJE organizira v nedeljo, 27. junija, avtobusni izlet »Lepote in dobrote Brkinov« z ogledom jame Dimnice, fresk Toneta Kralja v Slivjah, dveh kmetij, gradu Prem in Kettejeve spominske sobe; informacije in vpisovanje po tel. 0481-882071 ali 329-4006925.
H Obvestila
POLETNO KOLONIJO NA PTUJU za
učence od 9. do 13. leta starosti organizira Dijaški dom med 21. in 27. junijem; vpisovanje in informacije v popoldanskih urah po tel. 0481-533495.
AKŠD VI PAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira na sedežu društva na Peči ko-talkarski kamp za otroke od 3. do 11. leta starosti med 14. in 18. ter med 21. in 25. junijem; informacije in prijave po tel. 333-9353134 ali 0481-33029 (Elena).
POLETNO GLASBENO SREDIŠČE v organizaciji pihalnega orkestra Kras Doberdob, namenjeno otrokom od 5. do 12. leta, bo potekalo od 5. do 16. julija. Otroci bodo spoznavali svet glasbe s pomočjo strokovnih predavateljev Mojce Bratina, Tanje Gaeta in Patrika Quaggiata; prijave in informacije po tel. 338-4199828 (Romina).
POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2010
bo potekalo od 14. junija do 30. julija v Zavodu Sv. Družine v Ul. Don Bosco 66 v Gorici; informacije in vpisovanje vsak dan med 8.30 in 10.30 ter od 19. ure dalje po tel. 335-5952551 (Damijana Češ-čut).
SKLAD MITJA ČUK prireja poletno središče »Palček Kratkočasnik ima najraje ...« v otroškem vrtcu v Doberdobu od 2. do 13. avgusta od 8. do 14. ure; informacije in vpisovanje po tel. 040-212289 ali na info@skladmc.org.
POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA Simon Gregorčič z naslovom Juri Muri v Afriki bo potekalo od 14. junija do 16. julija in od 23. avgusta do 3. septembra; vpisovanje in informacije v Dijaškem domu, Svetogorska ul. 84 v Gorici (tel. 0481-533495) vsak delavnik od 13. do 18. ure.
ZSKD IN JSKD razpisujeta 6. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus 2010 namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Letos bo godbeni-ški laboratorij potekal v Kopru od 11. do 17. junija. Rok prijave zapade 8. junija; razpisne pogoje in prijavnica na spletni strani www.zskd.org ali pa na uradih ZSKD.
SOVODENJSKA OBČINSKA UPRAVA
vabi občane na srečanje, ki bo v sredo, 9. junija, ob 20.30 v spodnji dvorani Zadružne banke v Sovodnjah. Tema srečanja bo hitra internetna povezava.
TABORNIKI RMV obveščajo, da bo dvodnevni tabor 12. in 13. junija v Dolini. Zbirališče v soboto ob 8.30 na dolinski Gorici, sledil bo sestanek s starši za dvotedensko taborjenje. Zaključek bo v nedeljo, 13. junija, ob 16. uri prav tako na dolinski Gorici; prvega dne kosilo iz nahrbtnika. Prijavnice in informacije na www.tabornikirmv.it ali pri vodnikih.
V ORGANIZACIJI SPDG in v sodelovanju z občino Miren-Kostanjevica ter Krajevno skupnostjo bo v nedeljo, 13. junija, v Opatjem selu srečanje planincev. V dopoldanskem času se bodo od spomenika na Cerju odpravili na približno dve uri dolg pohod do Opatjega sela. Zbor udeležencev: do 9. ure pri spomeniku na Cerju, kamor se pripeljemo iz smeri Lo-kvice (približno 1,8 km). Uradni del srečanja bo na prireditvenem prostoru v Opatjem selu ob 13. uri. Udeleženci, ki se bodo na srečanje pripeljali z lastnimi sredstvi, naj sami poskrbijo za ureditev prevoza.
13 Prireditve
ZSKD vabi v ponedeljek, 7. junija, ob 19. uri v Kulturni dom v Gorici na prireditev Naj otroci - pregled otroške ustvarjalnosti.
V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v torek, 8. junija, ob 17.30 predstavitev antologije »L'altra anima di Trieste«. Z urednico Marijo Pirje-vec se bo pogovarjal Sergio Tavano.
0 Mali oglasi
PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913.
PRODAM MLADIČE koze tibetanke, dve samički in en samček. Tel. 334-7755361.
PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 132.000 evrov; tel. 328-8872507.
Bi Osmice
PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Romane Vi-žintin darujejo bratranci moža Mirka 80 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu.
Ob obletnici smrti Elene Budal daruje prijateljica Silvana 50 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu.
Ob obletnici smrti Oskarja daruje žena Olga 30 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandre-žu.
V spomin na Marijo Tomsič vd. Bati-stič daruje Tea Batistič 200 evrov za popravilo orgel v sovodenjski cerkvi.
Pogrebi
JUTRI V REDIPULJI: 11.00, Italo Cec-het (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču v Foljanu.
JUTRI V ŠTARANCANU: 14.00, Maria Blason (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
ZAHVALA
Po pogrebu naše drage mame in none
Marije Tomsič vd. Batistič
se iskreno zahvaljujemo dr. Marijanu Cijanu, osebju A.D.I., g. župniku Karlu Bolčini in čast. g. Marijanu Markežiču, Gianni, Slavici in Mirjam, Cerkvenemu pevskemu zboru, Sovodenjskim dekletom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam bili ob strani v tem težkem trenutku.
Vsi njeni
Sovodnje, 6. junija 2010
1 2 Nedelja, 6. junija 2010
GORIŠKI PROSTOR
/
SOVODNJE - Zaključni nastop gojencev Glasbene matice
Nastop za nagrado po naporni sezoni
Gojencem podelili priznanja - Bremenski godci s trajnim zapisom
Z nastopom pianistov, violončelistov, violinistov, flavtistov in harmonikarjev je tudi Glasbena matica v Gorici nagradila učence, ki so se najbolj izkazali v letošnjem šolskem letu. Kdor je zmagal na državnih ali mednarodnih tekmovanjih, je posebno prizadevno sodeloval pri šolskih prireditvah ali je izstopal po študijskih dosežkih je lahko zaigral namreč na zaključni akademiji v Kulturnem domu v Sovodnjah. Predsednica Glasbene matice, Nataša
Prejemniki priznanj (zgoraj), šestročno na klavirju (levo)
bumbaca
Paulin, je uvodoma pozdravila in pohvalila vse nastopajoče z običajnim občutkom za trud in prizadevanja, ki so potrebni za doseganje določenih rezultatov na šolskem področju in je obenem poudarila, kako je glasbena dejavnost lahko pomembna tudi v vsakdanjem življenju, ko postane »tiho pribežališče, v katerem najdemo svoj mir in veselje«, a tudi sredstvo, »da odpremo pot do drugih«.
Nastopajoče so pripravili profesorji
Erika Zavadlav, Jana Drasič, Andrejka Mo-žina, Beatrice Zonta, Vesna Zuppin, Ambra Cossutta, Aleksander Ipavec in Dori-na Cante. Klavir je imel levji delež v programu koncerta; številčni oddelek so zastopali učenci pripravnice in prvih razredov Matilda Clapiz, Manuel Gergolet, Eva Frandolič, Samuele Vittorio Ferletti, Katarina Visintin, Ivan Antonutti, Elisa Ter-rana, nekoliko bolj izkušena Mateja Jarc in Cristian Visintin, pa še Jana Juren, Iris Pe-truz in Nika Tomsič na klavir šestročno. V duu s klavirjem sta zaigrala violonče-listka Tina Jarc in violinist Dejan Bacicc-hi. Da bi koncert zaobjel deželno razsežnost šole, sta program dopolnila nastopa dveh gostov s sedežev Glasbene matice v Trstu (flavtistka Petra Marega) in v Špe-tru (flavtistka Orsola Banelli). Večer sta sklenili točki dveh učencev višjih letnikov oddelka za harmoniko, to sta Manuel Fig-heli in Jari Jarc. Oba bosta prihodnji teden pokazala svoje sposobnosti tudi v odmevnem okviru festivala pokrajine Trst »Gledališča v gledališču«, saj bosta sooblikovala koncertni večer na gradu v Miljah, s katerim se bo pričelo letošnje sodelovanje Glasbene matice v tem kontekstu.
Poleg priznanja, ki ga predstavlja nastopanje na zaključni akademiji, je večina izvajalcev prejela tudi posebno diplomo za dobre in odlične uvrstitve na tekmovanjih. Ob tem je Glasbena matica s sodelovanjem staršev nagradila tudi vse male glasbenike in pevce, ki so oblikovali zaključno prireditev, glasbeno pravljico »Bremenski godci«, na katero bodo odslej ohranili prijeten spomin ne samo zaradi gostovanj po celi deželi, ampak tudi po zaslugi trajnega DVD-zapisa dogodka.
ROP
GORICA - Višješolci tehničnega pola
Slovo od klopi z roboti, stojnico in glasilom
Nastopajoča dijakinja in občinstvo v šolskem avditoriju na včerajšnji zaključni
prireditvi
bumbaca
Dijaki tehničnega pola Cankar-Zois-Vega so včeraj v avditoriju slovenskega šolskega središča v Ulici Puccini v Gorici oblikovali prireditev ob zaključku šolskega leta, med katero so predstavili razne izobraževalne projekte, ki so jih uresničili s pomočjo svojih profesorjev. Najprej so dijaki zavoda za turistične dejavnosti Ivan Cankar spregovorili o projektu Dve plati Goriški Brd, s katerim so osvojili zlato plaketo na sejmu Več znanja za več turizma, ki
GORIŠKA BRDA - Na prazniku ljudje z vseh koncev
Privlačne češnje
Vse nočitvene kapacitete zasedene - Na kolesarskem maratonu rekordnih 1.385 udeležencev
Lepo vreme je na praznik češenj v Brda včeraj privabilo veliko število ljudi z vseh koncev Slovenije, bližnjih območij Italije, Hrvaške in Avstrije. Praznične ponudbe in razposajenega vzdušja pa so bili veseli tudi gostje iz bolj oddaljenih krajev, ki se v Brdih v teh dneh zadržujejo več časa. Gre za obiskovalce iz Francije, Velike Britanije in ZDA. V času praznika je vseh 400 nočitvenih kapacitet v Brdih, v obeh hotelih in po privatnih sobah ter na turističnih kmetijah, zasedenih, tako da so morali obiskovalci iskati prenočišča tudi v Novi Gorici.
Letošnji, že 44. praznik češenj, največja briško kul-turno-turistično prireditev, ki jo vsako leto obišče preko 30 tisoč ljudi, se je uradno začel že prejšnji teden, glavnina dogajanja pa je osredotočena na ta konec tedna. Že v petek zvečer je na igrišču osnovne šole Dobrovo potekal češnjev ples s skupino Rok'n'band. Tam so okronali tudi letošnjo kraljico češenj; naslov je pripadel mladi Polonci Bergantič s Cerovega. Včerajšnje dogajanje se je začelo dopoldne s tekmovanjem primorskih šol v poznavanju češenj in veliko tržnico češenj in briških dobrot na Dobrovem. Češnje, ki jih je zaradi dežja in mraza po oceni Bricev tudi za 40-od-stotkov manj kot lansko leto, največ pa jih bo zrelih prihodnji vikend, so se prodajale po pet evrov za kilogram.
Enega od vrhuncev letošnjega praznika je zagotovo predstavljal 15. kolesarski maraton češenj. Ob 8.30 uri se je
iz Ljubljane na 108 kilometrov dolgo pot s ciljem v Vinski kleti na Dobrovem podalo rekordno število 1.385 kolesarjev iz cele Slovenije, manjša skupina pa je prišla tudi iz okolice italijanskega Trevisa. Okrog pol dveh so bili kolesarji na cilju, kjer je vsak prejel medaljo in buteljko, najstarejši in najmlajši udeleženec - letos sta bila to letnik 1934 in 1995 - ter najštevilčnejša skupina pa so prejeli še dodatne nagrade. V vinski kleti je bila na ogled tudi razstava češenj in vina, na Trgu 25. maja v središču Dobrovega pa je cel dan potekal kulturno-zabavni program s plesnimi nastopi, nastopi godb na pihala in mažoretk. Sinočnji večer se je zaključil s češnjevim rock festom na igrišču osnovne šole Dobrovo, kjer so nastopili Vlado Kreslin in Mali Bogovi, Zablujena generacija, Ego Malfunction, Navarro in Stranci.
Osrednje praznično dogajanje bo danes, ko je napovedano enako lepo vreme kot včeraj. Že ob 8.30 uri se bo pred Vinsko kletjo Goriška Brda začel 6. pohod od češnje do češnje. Ob 15. uri bo na Dobrovo prispela karavana sta-rodobnih avtomobilov, ob 16. 30 uri pa se bo začela tradicionalna povorka vozov. Na vsakem koraku bo mogoče poskusiti ali kupiti vino, pecivo ter izdelke briških sadjarjev, čebelarjev, oljkarjev in drugih. Dogajanje se bo zaključilo s češnjevim plesom, na katerem bo zbranim do enih zjutraj igral ansambel Happy Day.
Nace Novak
Češenj za 40-odstotkov manj kot lansko leto
n.n.
je potekal 14. aprila v Celju. Sledila je predstavitev projekta voda, pri katerem so sodelovali dijaki prvih dveh razredov trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois in industrijskega tehničnega zavoda Jurij Vega. Projekt so uresničili pod pokroviteljstvom pokrajinskega odborništva za šolstvo, sicer pa so raziskali tako zgodovinske vidike kot kemijsko naravoslovne doberdobskega Krasa in Posočja. Dijaki so obiskali do-berdobsko občino, Bovec in Kobarid, kjer so spoznavali dediščino prve svetovne vojne, poleg tega pa so se preizkusili tudi v analiziranju vode iz Soče in Doberdobskega jezera. Vzorce so vzeli v Čezsoči, Kobaridu in Kanalu in ugotovili, da je voda iz Soče v glavnem čista, kar po drugi strani velja tudi za Doberdobsko jezero, ki je v bistvu neo-nesnaženo. Na ekskurzijo v Posočje so se s slovenskimi višješolci podali tudi dijaki goriškega zavoda za okoljsko vzgojo Gabriele D'Annunzio.
V nadaljevanju zaključne prireditve so dijaki 2. razreda zavoda Zois predstavili šolsko glasilo in ga porazdelili med sošolci, dijaki zadnjih treh razredov pa so spregovorili o ekskurziji v Strasbourg, med katero so obiskali tudi evropski parlament. Zatem so prikazali tudi delovanje raznih javnih zavodov, ki so jih spoznali med šolskim letom in med katerimi sta tudi INAIL in INPS.
Zadnji trije razredi zavoda Vega so se se letos ukvarjali z robotiko, zato pa so prikazali tri robote, ki so jih sami sestavili in njihovo delovanje programirali z računalnikom. Pred zaključkom je dijake in profesorje za vloženi trud pohvalila ravnateljica Mihaela Pirih, nato pa so si ogledali še fotografije, ki so jih dijaki zavodov Cankar in Vega posneli med šolskim izletom v Pragi. Sledila je družabnost na dvorišču, kjer so postavili tudi stojnico, s katero se so dijaki zavoda Cankar uspešno predstavili v Celju. Z včerajšnjo prireditvijo pa se dijaki še niso dokončno poslovili od šolskega leta, saj se bo pouk zaključil v petek, 11. junija.

■
Nedelja, 6. junija 2010
APrimorski
r	dnevnik
nedeljske teme
KAJ NAS ČAKA V BLIŽNJI PRIHODNOSTI
Dobrodošli v desetletje možganov!
Dušan Kalc
Razgledujoč se po hosti podatkov, ki mi jih brez pre-stanka ponuja nepregledna informatska mreža in ki bremenijo moje možgane, ustvarjajo protislovja v miselnem procesu in kopičijo vedno nove dvome in dileme, je mojo pozornost vzbudila reklamna vest podjetja IBM (International Business Machines), največje informatične korporacije na svetu, v nekem tedniku. »Dobrodošli v desetletje inteligence«, se glasi naslov pod modro kroglo, ki odseva upanje. Multinacionalka, katere pobudo seveda preveva zlasti želja po zaslužku, nam sporoča, da se je pred letom dni lotila naloge, da bi izboljšala sisteme in procese, ki urejajo naš planet in ga naredila razumnejšega. Kako pa naj bi dvignila njegov inteligenčni kvocient? Z infuzijo novih tehnoloških izsledkov vendar in z izkoristkom bilijonov kompju-terskih podatkov, ki jih lahko pretvorimo v operativno inteligenco. Pobuda je že dala prve rezultate, pravijo pri IMB in navajajo, da so na primer z uvedbo sistemov za kompjutersko kontrolo prometa zmanjšali zamude prevoznih sredstev v 439 mestih za 700.000 ur letno. Nadalje so razni bolnišniški centri z uvedbo novih sistemov povečali klinične rezultate in operativne učinke za deset odstotkov, velike trgovske distribucijske verige pa so zmanjšale stroške in povečale prodajo. Skratka, gre za izjemne priložnosti, ki bi
jih morale izkoristiti vse javne uprave, in-štitucije in velika podjetja. Desetletje inteligence naj bi se torej že začelo.
Izziv, ki ga ne le IBM, temveč širša znanstvena skupnost ponuja z razglasitvijo desetletja, ki je pred nami, za desetletje možganov, je nedvomno privlačen in stimulativen. Večne človekove sanje, da bi ukrotil naravo in njene sile ter oblikoval svet po svoji volji in potrebi, so se v marsikaterem pogledu izkazale za uresničljive in se dejansko uresničujejo. S svojim razumom je razvil velike možnosti in zmožnosti spreminjanja sveta. Tehnologija je naredila in še naprej dela ogromne korake. Obkroženi smo od najrazličnejših inteligentnih naprav. Vsepovsod so vgrajeni senzorji, ki nam lajšajo delo, skrbijo za varnost, širijo obzorja in nam pomagajo v industriji, kmetijstvu, šolstvu, zdravstvu, prometu, v boju proti kriminalu in celo v umetnosti. Podatki pravijo, da se približujemo eni milijardi tranzistorjev za vsakega zemljana. Razdalje se krajšajo, svet postaja manjši, po internetu se premikata že skoraj dve milijardi ljudi in nepregledna masa podatkov se preko vedno bolj popolnih analitičnih in raziskovalnih inštrumentov v realnem času spreminja v znanje.
Od vsega tega se ti zavrti v glavi. Kaj vse si človek ob takšnih pogojih lahko še izmisli!
A ko premlevam neizmerne možnosti, ki jih je človek ustvaril s svojim ra-
zumom v teku stoletij in tisočletij, da bi lepše in boljše živel in delal, se skozi prizmo teh izumov in odkritij ter inteligentnosti, ki jih je omogočila, neizbežno izrisuje tudi vznemirljivo vprašanje o tem, v kakšni meri so proizvodi inteligence res v službi izboljševanja človekovega življenja in v kakšni meri so čisto obratno v njegovo škodo. Odgovor je seveda na dlani. Človek je v teku svojega dosedanjega bivanja na zemlji ukrotil ogenj, ni mu pa uspelo ukrotiti svojih strasti. Osvojil je ravnine in gorovja, višine neba in globine morja, ni mu pa uspelo obrzdati svoje agresivnosti. Postopoma si je pripravil vse bolj udobno življenje, kar pa še zdaleč ne pomeni, da je tudi srečnejše. Ustvaril je neverjetne mehanizme za svojo varnost, ni pa odgnal nevarnosti, da bi njegova neustavljiva želja po razvoju in napredku pognala tudi kali samouničevanja in pri tem ne mislimo samo na jedrsko energijo, ki jo lahko vprežemo v voz velikih človekovih in družbenih koristi, ali pa v voz pošastnega oboroževanja.
V tretje tisočletje smo krenili s spoznanjem, da zapuščamo stoletje velikih znanstvenih in tehnoloških dosežkov, a tudi stoletje strahotnih prelivanj krvi in vseh mogočih krivic in težav. Hkrati smo krenili z upanjem, da nam bo vendarle uspelo uveljaviti inteligenco v miroljubnejše, pravičnejše in plemenitejše namene, kot se je to dogajalo prej. Tudi tedaj smo izrekali dobrodošlico desetletju, ki
nas je vodilo v novo tisočletje, v skritem prepričanju, da je napočil čas razuma. Vendar ni bilo tako.
Ko polagamo obračune teh prvih desetih let, nas prešine zoprna misel, da se v tem času stvari niso obrnile na boljše, temveč da so se v marsikaterem pogledu celo zaostrile in poslabšale in da velike sposobnosti človekovega uma žal niso bile samo v službi razvoja in izboljševanja sveta. Prej bi rekli, da si jih je prisvojila običajna sla po moči, oblasti in pro-fitu, ki zna biti neobčutljiva, nenasitna in neizprosna. Desetletje je potekalo v znamenju številnih travmatičnih dogodkov vseh vrst, ob katerih pa se ljudje niso vedno zamislili tako, kot bi bilo treba in iz njih potegnili ustrezne nauke in opozorila, kar že spet dokazuje, da ni prevladal razum.
Začelo se je s strahom, da bo komp-jutrski sistem na razkoraku tisočletja odpovedal. Sledilo je veliko še hujših strahov. Prvega, epohalnih in planetarnih razsežnosti, je povzročil teroristični napad na Twin Towers v New Yorku in na Pentagon v Washingtonu, kar je sprožilo boj proti terorizmu in nova teroristična dejanja po svetu naokrog, dokončno skalilo odnose med zapadnim in islamskim svetom ter privedlo najprej do vojne v Afganistanu, ki dan za dnem požira nešteta življenja in ji še vedno ni videti konca, nato še do preventivne vojne v Iraku, ki naj bi prinesla narodu demokracijo, a je prinesla zgolj smrt in razdejanje.
Zgovoren primer skreganosti z zdravo pametjo je kriza na Bližnjem vzhodu, ki jo je izraelska zasedba Gaze še zaostrila, nedavni krvavi napad izraelskih ko-mandosov na ladje s človekoljubno pomočjo pa le dramatično potrdil.
Med eno vojaško intervencijo in drugo (tu bi lahko omenili ruski poseg v Čečeniji, ki je prav tako sejal smrt), med enim terorističnim napadom in drugim, so za dodatni strah poskrbele medijsko bolj ali manj razbobnane pandemije (ptičja in prašičja gripa), ki sicer niso imele velikih posledic, so pa prinesle velike profite farmacevtskim multinacionalkam, ter naravne katastrofe, kot na primer cuna-mi na obalah Indijskega oceana, orkan Katrina v New Orleansu, ali potres v Haiti-ju, v katerih so seveda kot običajno potegnili krajši konec pretežno reveži. Te katastrofe so hkrati potrkale na vrata vesti (in inteligentnosti) človeštva, da bi ga (zaman - glej neuspeh Koebenhavnske konference) opozorile na posledice podnebnih sprememb, ki jih često samo povzroča s svojim neodgovornim ravnanjem (in že spet s slo po profitu in oblasti).
Dober primer uporabe razuma v zgrešene, ali bolje rečeno slabe namene, je bil proti koncu desetletja dramatičen krah finančnih trgov, ki je povzročil hudo gospodarsko krizo. Njene posledice so še vedno in bodo najbrž še dolgo zelo občutene. Strah pred revščino se širi. Milijoni ljudi so bili ob službo, ali ne morejo do nje. Zlasti mladi. Zadnji podatki kažejo, da je v Italiji vsak tretji človek pod 25. letom starosti brezposeln. Kriza, rezultat brezvestnih špekulacij, je seveda posebno dramatično odjeknila v tretjem svetu, kjer se že itak endemična revščina in lakota še poglabljata.
Da bo mera polna, moramo omeniti še krizo vrednot ter bolezensko stanje, ki je zajelo demokracije, kar je verjetno v precejšnji meri posledica vseh zgoraj navedenih križev in težav, v katere je, kljub dobrim namenom, da bo uporabil razum, zašel človek v desetletju, ki se zaključuje. Najbolj zgovoren dokaz predstavlja Italija, kjer se demokratične vrednote počasi rušijo pod pritiski emotivnih reakcij od populi-stičnih obljub in Berlusconijevih televizij uspavanega ljudstva. Kaj si lahko mislimo o državi, kjer bi pravico radi pohabili, da bi ne bila več enaka za vse, temveč v službi nekaterih in najslabših; kjer bi tisku radi zamašili gobec, da bi ne mogel več škoditi nekaterim (seveda spet najslabšim); kjer bi izobraževanje radi omejili, da bi zmanjšali nevarnost svobodnega in svobodomiselnega razmišljanja; kjer smatrajo vse priseljence za zločince; kjer bi iz par-
lamenta radi naredili prazno škatlo brez moči in glasu in kjer bi demokratično ustavo radi pomendrali, da bi ne bila v napoto protidemokratičnim načrtom.
Ob ugotavljanju tega dramatičnega dogajanja sem se spet zamislil nad dobronamernimi načrti, da bi prihodnje desetletje potekalo v resničnem znamenju inteligence, kar pa ne more in ne sme pomeniti le sprostitev vseh možganskih sil za nadaljnje razvijanje čim bolj popolne in učinkovite tehnologije, ki bi dosegala vse boljše rezultate pri izpopolnjevanju sistemov vodenja tega sveta. Takšne težnje nosijo v sebi nove nevarnosti. Razvoj vse bolj inteligentnih strojev se lahko človeku, ki jih ustvarja in izpopolnjuje po svoji podobi, prej ali slej izmuzne iz rok. Nekateri znanstveniki zatrjujejo, da bo čez dobrega četrt stoletja umetna inteligenca dosegla človeško. Tehnološki napredek bo tako hiter, da ga človeški razum ne bo mogel več dohajati. Misel mi ob tem uhaja k znanstveno fantastičnemu filmu Matrix, v katerem so umetni misleči stroji zmogli oblikovati neko virtualno resničnost, da bi podjarmili in zasužnjili človeka, ki jih je ustvaril.
Toda mimo tehnološkega razvoja, ki bo šel neko svojo nepredvidljivo in prav gotovo tako ali drugače uspešno pot, moramo na vprašanje uporabe inteligence za uspešno vodenje tega sveta pogledati še z drugega zornega kota. Razvijanje tehnologije še ni dovolj. Potrebno je nekaj več. Potrebno je, da človek pogleda globlje v samega sebe in pošteno razmisli o tem, kar se na svetu dogaja.
Jung je v nekem svojem delu zapisal, da si ne smemo domišljati, da bomo dojeli ta svet samo z razumom, temveč da ga spoznavamo in odkrivamo tudi preko čustev in da je zato sodba, ki jo izreka razum, v najboljšem primeru le polovica resnice. Tega, kar nam je prineslo dobrega in slabega prvo desetletje tretjega tisočletja, ne velja ocenjevati le po strogih racionalnih kriterijih. Razum pač zmore veliko, toda, če res želimo ustvariti takšne življenjske pogoje, ki bodo sloneli na pravičnosti, razumevanju, strpnosti, sožitju, resničnem miru in blagostanju za vse, potrebujemo tudi srce. Tega v preteklosti ni bilo veliko in kaže, da ga je vedno manj. Sicer pa možgane lahko podkupimo in podredimo temu ali onemu interesu. Brezvestni vladajoči sistem ga preprosto uporablja kot tržno blago, glavno, da tudi iz njega iztrži svoj dobiček. Srce pa ni tako podkupljivo. Zato bi mu morali v novem desetletju bolj zavzeto prisluhniti.
To z drugimi besedami pomeni, da bi morali s srcem prisiliti človeško inteligenco, da bi počasi preusmerila svoje težnje po izkazovanju moči in prevladi človeka nad naravo ter človeka nad človekom v težnje po uveljavljanju soodločanja namesto nasilnega vsiljevanja volje drugih, miroljubnega dogovarjanja namesto vojne in skupne graditve bodočnosti namesto sebične obrambe ozkih interesov.
Verjetno smo še zelo daleč od tega in morda to tega tudi nikoli ne bo prišlo, ker sta globoko v človekovi naravi zasidrani agresivnost in sla po prevladi. Upanje pa je potrebno. Pred nedavnim sem v nekem italijanskem dnevniku zasledil vi-njeto, ki dokaj zgovorno in nazorno ponazarja ta naš svet. Na vinjeti je pisalo: »Zahod je vso svojo inteligenco stlačil v bombe!«
Mislim, da bo treba te bombe izprazniti in inteligenco uporabiti drugače. Majhen korakec smo zasledili prejšnji teden, ko so ob zaključku newyorške pregledne konference izvajanja določil pogodbe o neširjenju jedrskega orožja vendarle soglasno (!!) sprejeli sklepno izjavo, ki predlaga nove ukrepe za jedrsko razorožitev v svetu in da bi na Bližnjem vzhodu ne bilo več jedrskega orožja (skrajno agresivnim in nasilnim izraelskim voditeljem v brk).
Bodo temu korakcu sledili novi koraki, tako na področju razoroževanja, kot na drugih področjih? Bomo v novem desetletju res uporabili možgane kot je treba?
130	Nedelja, 6. junija 2010
NEDELJSKE TEME	/
irr oš k
j j , - sv-*"^ HVALA učitelj*«"»	X
za pestro in edinstveno doživeto so* B,serk, Luk
in prav vsem želimo
Peter, Lara, Kaja,Tea, Mija, Daniel, Mattlas, Matilde, Robert, Nastja, Manuel, Massimo, Nina, Erik,
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 6. junija 2010
1 vrtcc 0/joški dom
15
v?
vamärcuSTmoe Vsí oblekl< v strašila
Sas se udeleži><7ei°ke r-e-
'	tudi 9ledoI¡áke predstQW
Šolsko leto se bliža h koncu in kmalu bo čas počitnic. Marsikdo izmed nas bo pogrešal prelepe trenutke, ki smo jih skozi celo letošnje šolsko leto doživljali. Nikoli se nismo dolgočasili... Ob ponedeljkih smo veliki z učiteljico Darjo hodili v bazen, ob torkih nas je Luka uvajal v svet glasbe in nas, s pomočjo različnih inštrumentov, učil novih pesmic,ob sredah smo se učili angleščino,ob četrtkih smo se z učiteljico Danielo in Biserko posvečali pravljicam in bralni znački, ob petkih smo telovadili, obiskali so nas občinski redarji in nas učili cestne vzgoje...tu pa tam pa smo še dobili čas za izlete (torklja Parovel, gledališke predstavice, škedenjski etnografski muzej in pa čudoviti izlet v pravljično deželo Rdeče^ kapice) in družabne trenutke (pomladni dan in kuharski laboratorij Škrobek kuha, jesenski in družinski izlet s starši).
rJi ter gospen, „	—...I -
" tUC" —^	Ur Jt
i, Katji, učiteljici angleščine	'
DOBRE POCITNICE!	f
Giu I ¡a Co., Giulia Ca., Jasmin, Maddalena, Lea, Aurel ¡o, Stella, Samuele, Elisa, Sofija in Anika
>
16
Nedelja, 6. junija 2010
NEDELJSKE TEME
Prednost tega načina gnojenja pa je predvsem v tem, da je potreben čas, da pridejo hranilne snovi preko listov v trto kratek in gre, v odvistnosti od hranilne snovi, od nekaj ur do nekaj dni. Vsled tega je v tej razvojni fazi trte ta način gnojenja učinkovitejši.
OB ZNAKIH POMANJKANJA MOKROELEMENTOV V ZEMLJI
Foliarno gnojenje učinkovit način za oskrbovanje rastlin
Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB
/
KMETIJSKI MINISTER DEJAN ŽIDAN
Slovenija za trajnostni razvoj kmetijstva
Slovenski kmetijski minister Dejan Židan je v okviru neformalnega zasedanja kmetijskih ministrov EU v Meridi v Španiji dejal, da Slovenija podpira razvoj trajnostnega kmetijstva, ki ima primarno vlogo proizvodnje zadostnih količin varne in kakovostne hrane. Židan se je tudi zavzel za nove prioritete pri proizvodnji hrane.Kot so sporočili s kmetijskega ministrstva, je Židan na zasedanju obenem povedal, da se Slovenija strinja z opredelitvijo pomena in prispevka kmetijstva pri uresničevanju temeljnih prvin Strategije Evropa 2020 in dodal, da kmetijstvo prek svojih številnih funkcij pomembno prispeva k rasti na evropski ravni.
V	okviru razprave o prihodnji skupni kmetijski politiki se je treba tudi v kmetijstvu in proizvodnji hrane usmeriti k novim izzivom in prioritetam, ki bodo vodile EU v pametno, trajnostno in vključujočo rast, je prepričan Židan. Odgovor na ključne izzive, kot so gospodarska rast in zaposlovanje, prehranska varnost in zelena rast je, da se zagotovijo pogoji za gospodarno in trajnostno izkoriščanje naravnih danosti in da se zagotovi enakomeren razvoj kmetijstva na celotnem ozemlju EU.
V	tem smislu Slovenija podpira tudi opredelitev vloge ključnih instrumentov skupne kmetijske politike, kot so neposredna plačila, ukrepi za uravnavanje trga in razvoj podeželja, kot je podana v dokumentu španskega predsedstva, so še sporočili s kmetijskega ministrstva.
Za doseganje zastavljenih prvin Strategije Evropa 2020 je po mnenju Židana potrebna stabilna in učinkovita skupna kmetijska politika, ki pa bo upoštevala raznolikost evropskega kmetijstva in evropskega ozemlja preko svojih instrumentov in njihove implementacije. (STA)
V vinogradih so v poletnih mesecih vidni pogosti znaki pomanjkanja kalija in magnezija. Redkejši, a ne zanemarljivi, pa so tudi primeri pomanjkanja mikroelementov, predvsem železa (Fe) in bora (B). V prejšnjih mesecih smo opravili gnojenje tal, ker vsrkava trta gnojila, tako kot vse ostale rastline, predvsem preko koreninskega sistema. Dokazano pa je, da je gnojenje na list ali foliarno gnojenje lahko zelo učinkovit način za oskrbovanje rastlin s hranilnimi snovmi tudi preko listja.
Prednost tega načina gnojenja pa je predvsem v tem, da je potreben čas, da pridejo hranilne snovi preko listov v trto kratek in gre, v odvistnosti od hranilne snovi, od nekaj ur do nekaj dni. Vsled tega je v tej razvojni fazi trte ta način gnojenja učinkovitejši.
Vabilo k sodelovanju na Kmečkem prazniku
V okviru pobud, ki bodo spremljala praznovanje njene šestdesetletnice, bo Kmečka zveza priredila Kmečki praznik, ki se bo odvijal na Proseku v soboto 26. in nedeljo 27. junija. V pestrem sporedu dogajanj, ki jih bo zajemal praznik, bo tudi tržnica s ponudbo tipičnih domačih pridelkov in izdelkov. Kmečka zveza vabi svoje člane, da sodelujejo na tržnici s svojo proizvodnjo in s tem popestrijo in obogatijo praznik. Za podrobnejša pojasnila so na razpolago uradi zveze (tel. 040362941).
Kmečka zveza
V praksi gnojimo trto na list v naslednjih primerih:
v primeru pomanjkanja makroe-lementov, v naših razmerah predvsem kalija in magnezija;
v primeru pomanjkanja mikroelementov, ker se pri trti relativno pogosto dogaja, saj se v trtnih nasadih najpogosteje pojavlja pomanjkanje, kot smo uvodoma omenili, železa (kloroza) in bora;
po vremenskih neprilikah (toča, viharji ipd.) ko so trte fiziično poškodovane, je hitro dodajanje hranilnih snovi neposredno na poškodovane dele rastline zelo pomembno.
Poudarili smo že, da trta hitro vsrkava hranilne snovi preko listov in jih razvršča v tiste rastlinske dele, kjer je potreba največja. Za foliarno gnojenje svetujemo gnojila, ki vsebujejo več snovi predvsem mikroelementov, ker s tem poživimo delovanje listov, kar zelo pozitivno učinkuje na razvoj jagod. Glede količine uporabljenih gnojil, pa naj vinogradniki sledijo navodilom, ki spremljajo gnojilo. Koncentracija elementov je zelo različna v široki paleti foliarnih gnojil, ki jih nudi tržišče, tako, da je določanje količin, še zlasti če upoštevamo različno stanje vinogradov, zelo težko, zato so odmerki, ki jih navajamo v nadaljevanju le okvirni.
Poglejmo nekaj primerov uporabe foliarnih gnojil v odvisnosti od namembnosti.
Pomanjkanje mikroelementov. S foliarnim gnojilom, ki vsebuje mikroelemente (glej pod točko 2), bomo gnojili dvakrat ali trikrat po cvetenju trte. Gnojila bomo nanašali skupaj s sredstvi za varstvo trte v mesecu juniju in deloma juliju. Med cvetenjem ne bomo uporabljali teh gnojil, ker je njihov sprejem v tej fazi močno omejen.
Sušenje pecljevine. Proti sušenju pecljevine, ki se pojavlja predvsem na malvaziji in refošku, bomo gnojili z gnojilom, ki vsebuje veliko magnezija (MgO) 70 do 80% ter mikroelemente v kelatni obliki: bor (B), kobalt (Co), baker (Cu), železo (Fe), mangan (Mn). Škropili bomo neposredno pred pri-četkom mehčanja jagod in škropljenje ponovili 10-14 dni pozneje. Za vsak poseg bomo porabili približno 10 kg gnojila na hektar.
Pomanjkanje kalija. Če so na trti znaki pomanjkanja kalija in je rast trt slaba, bomo uporabili gnojilo z vsemi najvažnejšimi makroelementi (N:P:K) v količini 7-10%. Gnojilo naj vsebuje tudi že navedene mikroelemente v kela-tni obliki. Trte bomo škropili 4-6 krat z raztopino, ki vsebuje 0,2%-0,3% gnojila. Ob primerni vsebnosti železa, bomo s škropljenjem preprečili tudi nastanek kloroze.
Nazadnje pa še enkrat poudarjamo, da je ta način gnojenja, kljub učinkovitemu in hitremu delovanju, le dopolnilen k talnemu gnojenju preko korenin.
Danes je sicer na razpolago vedno večje število vodotopnih gnojil za listno gnojenje, ki bi po mnenju njihovih proizvajalcev lahko popolnoma nadomestila talno gnojenje. Mnenja smo, in izkušnje to potrjujejo, da je uporaba samo foliarnih gnojil tvegana in zelo zahtevna, ker je njena učinkovitost odvisna od raznih dejavnikov, predvsem od stanja listov. Samo mladi in sveži listi lahko uspešno vsrkavajo gnojila, zato je nujno stalno pomlajevanje trtne krošnje. Bolje je torej, da ohrani foliarno gnojenje svojo dopolnilno vlogo, korenine pa naj ostanejo najpomembnejši način oskrbovanja rastlin s hranili.
STROKOVNI NASVETI
Kmetijska opravila v mesecu juniju
Pred nami je junij. To je zelo ugoden čas za razvoj bolezni in škodljivcev, saj so rastlinski deli sočni in občutljivi. Če nastopi tudi vlažno vreme, moramo biti glede varstva rastlin še posebno pozorni. Na splošno imamo v tem mesecu polne roke dela tudi s številnimi drugimi opravili, kot na primer z zalivanjem in zatiranjem plevela.
VINOGRAD - Na začetku junija trta cveti. V tej fazi je nevarnost napada peronospore in oidija zelo velika. Zaradi tega v tem času uporabljamo sistemična sredstva, ki delujejo tudi kurativno. Nekateri aktivni principi proti peronospori so: cimoxanil, metalaxil, dimetomorf, fol-pet in drugi. Proti oidiju pa naj omenimo tetrakonazol, tebukonazol, miklobu-tanil, penkolazol, quinoxifen in druge Obstajajo tudi omenjena sredstva, ki so kombinirana s kontaktnimi sredstvi. S siste-miki škropimo še enkrat ali dvakrat po cvetenju, dalje pa škropimo z bakrom in žveplom. Biološki vinogradniki smejo uporabljati le bakrove pripravke za pe-ronosporo in žveplo za oidij, s katerimi pa ne škropimo med cvetenjem.
Če so naše trte posebno podvržene sivi grozdni plesni ali botritisu, ali v primeru, da smo imeli prejšnje leto močnejši napad sive grozdne plesni, moramo začeti škropiti že ob koncu cvetenja. Glede podrobnosti škropljenja nam bo najbolje svetovala specifična strokovna služba.
V	slučaju pomanjkanja mikroelementov v prejšnjih letih v tem času opravimo listno gnojenje, predvsem s pripravki, ki vsebujejo železo in magnezij. Gnojilo pomešamo škropilni mešanici proti peronospori in oidiju.
Poleg škropljenja imamo v vinogradu še druga opravila, kot so povezovanje mladja, vršičkanje in odstranjevanje zalistnikov. Paziti moramo, da pustimo dovolj listov in da to pravočasno opravimo.
V	tem času vinograd obdelujemo površinsko, globina pa naj bo 5-10 cm. Če pa ga pustimo zatravljenega, kosimo, ko je trava visoka približno 25-30 cm.
OLJČNI NASAD - V oljčnem nasadu travo kosimo, posebno v čau cvetenja. Še najbolj važno je, da kosimo pod mladimi oljkami, najbolje pa je, da pod mladimi oljkami obdelujemo zemljo. Če mulčimo, pustimo travo na mestu, da obogati zemljo z organsko snovjo. Če pa kosimo, lahko travo reztresemo okrog debla. Če tega še nismo naredili, oljke pred cvetenjem poškropimo z borom za boljšo oploditev.
SADNI VRT - Tudi v sadnem vrtu oskrbujemo tla. V tem mesecu nam vrt nudi češnje, prve breskve in marelice. Ko pobiramo češnje, moramo paziti, da ne pokvarimo majskih kitic. To so majhne
vejice, ki rodijo več let zaporedoma in dajejo kakovostne sadeže.
Pozorni moramo biti tudi na glivične bolezni. Jablanov škrlup zatiramo s pripravki na podlagi bakra ali mankoze-ba. Proti oidiju jablane in koščičarjev pa uporabljamo močljivo žveplo. Žveplo v prahu ni učinkovito, ker jablana vsebuje majhne dlačice, zato pripravek ne more priti v stik z glivo.
V juniju poletno obrezujemo breskve.
ZELENJADNI VRT - Junija se plevel precej širi, zato ga moramo odstranjevati. Pobiramo zgodnji grah, solato rezivko, špinačo, radič, peteršilj in ponekod že zgodnji krompir.
Sejemo jesensko-zimske sorte ka-pusnic, blitvo, korenje, zeleni radič, glav-nato solato in drugo.
Od sedaj naprej je važno tudi zalivanje. Najraje zalivamo zjutraj, kajti če zalivamo proti večeru, bo zemlja ostala vso noč vlažna, kar privablja polže in razne bolezni. Poleg tega so proti večeru rastline tople od sonca, vodovodna voda pa je po navadi bolj hladna. Ta razlika v temperaturi rastlinam ne prija. Pri nas uporabljamo za zalivanje v glavnem vodovodno vodo, ki vsebuje tudi klor in kalcij. Da nekoliko zmanjšamo vsebnost teh dveh elementov vodo točimo v posodo, ki je lahko iz plastike, vsekakor pa ne železna. Iz nje nato črpamo vodi ki se bo na ta način nekoliko ogrela.
Paradižniku v tem času odstranjujemo zalistnike in ga vežemo na oporo. Paradižnik in ostale plodovke dognoju-jemo.
Sedaj se lahko pojavijo prvi hrošči na krompirju. Nadležnega škodljivca lahko uspešno zatiramo z biološkimi pripravki na podlagi bakterije Bacillus thu-ringiensis. Pripravki so učinkoviti, če škropimo ob pravem trenutku in sicer, ko so prisotne prve ličinke.
Na raznih zelenjadnicah in tudi sadnih vrstah se v tem času lahko pojavijo listne uši, proti katerim se branimo s pripravki na podlagi naravnih piretrin, ali pa s pripravki na podlagi pirimikarba. Proti peronospori paradižnika in krompirja ter proti čebulni plesni škropimo z bakrovimi pripravki. Na bučkah se lahko pojavi oidij, ki ga zatiramo z žveplom.
OKRASNI VRT - Spomladanske enoletnice so skoraj povsem odcvetele. Sedaj so na vrsti rastline, ki cvetijo poleti. Okrasno trato gnojimo in režemo. Stalno zalivamo in gnojimo okrasne lončnice kot na primer pelargonije.
Ob vlažnem vremenu se lahko širijo bolezni tudi na okrasnih rastlinah. Bolezni se lahko širijo tudi v primeru rose. Skrbno torej kontroliramo, da rastline nimajo bolezenskih znakov.
Magda Šturman
pC_NEDELJSKE TEME
Na slikah: pod naslovom pogled na središče Bruslja; desno logotip seminarja;
spodaj Wivan Nygard Fagerudd, Androulla Vassiliou in Carl Haglund med uvodnim zasedanjem
V BRUSLJU ZANIMIV SEMINAR ŠVEDSKE KULTURNE FUNDACIJE
Kaj narediti, da bo manjšinski jezik privlačen za mlade
Bojan Brezigar
Na ekranu se prikaže star gramofon, še iz časa, ko ni deloval na elektriko in ga je bilo treba naviti z ročico, da si lahko poslušal ploščo; seveda tisto na 78 obratov. Lep, bleščeč je, zvočnik je bakren, videti je kot zlat. Tak je, za kakršnim hrepenijo ljubitelji in zbiratelji.
Kaj pa ta gramofon pomeni mladim? Nič, to je nekaj za staro šaro. Mladi uporabljajo nekaj drugega. In na ekranu se prikaže najmodernejši Ipod: majhen, priročen, žive barve, s slušalkami, nič ga ni treba navijati. To je predmet, ki mladim veliko pomeni.
Ta prikaz je direktor urada za va-ližanski jezik Meirion Prys Jones uporabil kot uvod v svojo predstavitev na konferenco Podobe manjšinskih jezikov, katere tema je bila, kako promovirati jezike med mladimi. Valižani se že skoraj dve desetletji ukvarjajo s tem vprašanjem ion so trenutno edina manjšina v Evropi, pri kateri se v zadnjih letih povečuje število pripadnikov oziroma ljudi, ki ta jezik govorijo, To ni naključje, ampak je sad vztrajnega in doslednega dela. Osnovno geslo tega dela pa je ponuditi mladim to, kar mladi želijo.
Raba valižanščine je bila v javnosti prepovedana leta 1543. Odtlej pa vse do 80. let prejšnjega stoletja je bila valižan-ščina jezik za domačo rabo. Šele v 80. letih se je začel ta jezik z odobritvijo prvega zakona o jeziku uveljavljati tudi v javnosti. To uveljavljanje je spremljalo strokovno delo Urada za valižanski jezik, ki ser je osredotočilo predvsem na mlade. Mladi so, kot pravi Prys Jones, po vsej Evropi enaki: poslušajo isto glasbo, oblačijo se na enak način, gledajo iste televizijske kanale, enako uporabljajo internet. Najmanj polovica jih uporablja računalnik najmanj trikrat tedensko, 90 odstotkov jih uporablja mobilni telefon, 80 odstotkov jih uporablja elektronsko pošto za kontaktiranje z vrstniki. Treba je torej poseči po teh sredstvih za vzbujanje zau-
panja mladih, za njihov interes za jezik, za uveljavljanje jezika manjšine v sicer angleško govorečem okolju.
Tu je bila torej izdelana strategija in Prys Jones je nakazal le nekaj primerov. Valižanska televizija je odkupila pravice za prenose tekem rugbija, ki je v Walesu zelo priljubljen šport. Vsi komentarji so bili samo v valižanščini; kdor je želel gledati tekme, se je moral s tem sprijazniti. In število gledalcev je zelo veliko. Očitno je bila izbira niše zadeta in je vzbudila zanimanje mladih ljudi.
Drugo področje, kateremu so namenili veliko pozornost, je televizija. Va-ližani imajo že dve desetletji svoj televizijski kanal, sedaj pa so pridobili še drugega; gre za kanal, ki je namenjen izključno mladim. Najprej so uvedli sporede za otroke do 5. leta starosti, nato so uvedli sporede za otroke od 6. do 13. leta starosti, sedaj pa so v pripravi sporedi za mlade od 14. do 25. leta starosti.
Tretje področje, ki so se mu posvetili, je informacijska tehnologija. V va-ližanskem jeziku imajo vse glavne programe in tudi družbene mreže, med temi tudi Facebook.. Poleg tega prirejajo
velike glasbene dogodke, festivala, poletne šole in nkolonije, skratka široko paleto dejavnosti za mlade, kjer je vali-žanščina edini govorni jezik. S šolami pa so uvedli posebne programe učenja neformalnega jezika. Izhajajoč se iz rezultatov ankete, ki je pokazala, da je za mnoge valižanščina jezik šole, medtem ko se s prijatelji pogovarjajo v angleščini, so se začeli zelo resno ukvarjati s poučevanjem »uporabnega jezika«, torej terminologije, ki gre od vremena do moderne glasbe, od športa do žargona, ki ga mladi uporabljajo pri svojih pogovorih. »Mladim je treba zagotoviti znanje in jim vliti samozavest, če želimo, da bodo res govorili v maternem jeziku,« je dejal valižanski predstavnik.
Njegov poseg je bil le eden izmed referatov na seminarju, ki je potekal v torek v Bruslju v okviru tedna evropskih fundacij. Ena izmed teh, Švedska kulturna fundacija na Finskem, je želela s posebnim preveriti, kako se manjšine lotevajo zelo zapletenega vprašanja, kako ponuditi javnosti, predvsem pa mladim, pozitivno sliko jezikov manjšin. Predsednica fundacije Wivan Nygard-Fagerudd je
v uvodnem nagovoru pojasnila, da so si zastavili vprašanje, kaj bi bilo treba narediti, da bi bili jeziki manjšin dovolj atraktivni za širšo javnost, predvsem za mlade, da bi jih sprejeli za svoje in redno uporabljali. Dodala je, da bi bilo to pomembno tudi za širšo javnost, ki bi imela lahko tudi ekonomske koristi. Jeziki morajo biti po njeni oceni vidni, če so nevidni, je nevarno, da bodo ob prvi priložnosti izginili. Izginili pa bodo tudi, če ne bodo privlačni za otroke. Zato se je treba osredotočiti na »dobre novice«, na lepe zgodbe, ki so mladim všeč. »Navsezadnje obstaja jezik, ki ga govorimo vsi, to je materni jezik,« je še dejala.
Če je bil nagovor predsednice fundacije spodbuden, pa tega nikakor ne moremo reči o ugledni gostji seminarja, evropski komisarki za kulturo, Cipr-čanki Androulli Vassiliou. V njenem posegu ni bilo prav ničesar, kar ne bi bilo priložnostno, prav nič novega. Ponovila je, da v Evropski Uniji obstaja 23 uradnih jezikov in približno 60 jezikov manjšin, da je vsak od teh jezikov življenjskega pomena za evropsko kulturno izročilo, da si Evropska unija prizadeva za uveljavljanje večjezičnosti in je v ta namen že leta 2002 izdala navodilo državam članicam, naj bi vsi Evropejci v prihodnje govorili tri jezike; v tem smislu naj bi države prirejale svoje šolske programe. Navedla je tudi seznam evropskih programov na področju kulture in pojasnila, da se teh programov lahko poslužujejo tudi manjšine, opozorila je, da Liz-bonska pogodba še vedno priznava pristojnost na tem področju državam članicam, nakar je z visokodonečim stavkom, da »kultura večjezičnosti spodbuja odprtost in strpnost« končala svoj poseg in, ko je voditelj seminarja napovedal možnost kratke razprave in torej vprašanj, se je opravičila in odšla. V njenem posegu ni bilo prav nič novega, niti ene same misli, ki je ne bi že neštetokrat slišali in niti najmanjše obveze, da bo Evropska unija karkoli storila za manjšine oziroma za jezike manjšin.
Evropski poslanec švedske manjšine na Finskem Carl Haglund je bil tako v težavah, ko je moral, v očitnem nasprotju z lastnim prepričanjem, posredno zagovarjati evropsko komisijo, češ da so njene pristojnosti dejansko omejene. Dejal je, da je bilo leto 2009 zelo težko za vse in da zato ni bilo mogoče vselej po-streči z dobrimi novicami. Dejal je tudi, da listina o temeljnih pravicah EU sicer govori o prepovedi diskriminacije in o jezikovni različnosti, vendar v 51. členu tudi določa, da države članice ohranjajo svojo avtonomijo. Delovna skupina za manjšine v Evropskem parlamentu, kateri sopredseduje Haglund, sicer vztrajno dela in proizvaja predloge ter se bo srečala tudi s komisarko Vassiliou, vendar so njene možnosti zelo omejene.
Njegove besede je nekoliko dopolnila madžarska evropska poslanka Kin-ga Gal, ki skupaj s Haglundom predseduje tej delovni skupini. Poudarila je, da manjšinski jeziki ne smejo biti samo vprašanje manjšin, ampak se morajo z njimi ukvarjati tudi večine; če se to ne bo zgodilo, ne bomo nikoli rešili problemov. Če se večine s tem ne bodo ukvarjale, bo videti, kot da ti problemi ne obstajajo, je menila Galova, ki je opozorila, da je sicer prav, da razpravljamo o zgodovini, vendar moramo delati za prihodnost. »Če je res, da Evropska unija temelji na enakih možnostih za vse, potem si moramo prizadevati, da enake možnosti tudi zagotovimo vsem,« je poudarila in ocenila, da je pri tem zelo pomembna tudi civilna družba, ki pa v številnih novih članicah EU še ne deluje, kot bi morala. »Komunizem je civilno družbo izničil in ljudje še vedno mislijo, da mora vse nare-
/	AKTUALNO	Nedelja, 6. junija 2010	133
u-ii
Images of
Min^i iv LMhfluuft
diti država, vendar to ne deluje,« je dejala in opozorila, da se sedaj tega v številnih državah zavedajo, kar je dobro, čeprav so za to potrebovali dvajset let.
Sicer pa je bil seminar, kot rečeno, namenjen predvsem preverjanju pobud, ki so jih posamezne manjšine uveljavile za spodbujanje učenja in rabe manjšinskih jezikov pri mladih. In tu je, poleg že omenjenega valižanskega predstavnika, imela veliko besedo predstavnica organizatorjev, švedske kulturne fundacije, Gunvor Kronman, ki je predstavila projekt Svenska nu (švedščina sedaj). Na Finskem je švedščina drugi uradni jezik že vse od leta 1922, ko je bil sprejet prvi zakon o jeziku, čeprav je bilo Švedov na Finskem že takrat samo 5,5 odstotka vsega prebivalstva. Pravica do rabe jezika obstaja, te pravice pa se marsikdo ne zaveda in je ne uporablja. V šolah namenjajo učenju švedščine manj pozornosti kot drugim predmetom. Raziskava, ki so jo izvedli med 200.000 dijaki srednjih šol na Finskem, je pokazala, da je zanimanje za švedščino zelo skromno. Na vprašanje, ali so videli kako kulturno prireditev v švedskem jeziku, jih je 12 odstotkov odgovorilo, da nikoli, 39 odstotkov včasih, 36 odstotkov nekajkrat. Le 6 odstotkov jih švedske kulturne prireditve spremlja pogosto, 7 odstotkov pa redno. To pomeni, da jih 87 odstotkov ne pozna švedske kulture. »Ni nam uspelo, da bi odprli svoja vrata večini,« je dejala Kronmanova, ki je nato pojasnila projekt Svenska nu. Ta projekt sestavlja več pobud, ki so vse namenjene mladim, populaciji srednjih šol. Zelo popularen je kuhar, ki obiskuje šole in v švedščini razlaga razne recepte. Gre za izredno osebnost, daj je kuhar tudi igralec in komik ter privablja veliko število dijakov. Njegove nastope prikazujejo tudi po televiziji in sledi jim zelo veliko število dijakov. Skrivnost uspeha je v prikazovanju dejstva, da švedščina ni samo slovnica, ampak je tudi kultura, okolje, vsakodnevno življenje, skratka, to je drugi »domači« jezik. Ključev za uspeh je tukaj več. Ljudje, ki se s tem ukvarjajo, morajo biti en-tuziasti, ustvarjati morajo vsebino (in ne zgolj jezika), kombinirati morajo jezik in kulturo, sodelovati morajo z učitelji in drugimi strokovnjaki, uspešnost je treba stalno preverjati in program nadzorovati, truditi se je treba za pozitivne odzive v medijih, potrebna pa je tudi ustrezna politična podpora in finančna osnova. Projekt, pri katerem so stalno zaposlene štiri osebe, stane 600.000 evrov letno, kar ni malo, vendar gre po rezultatih sodeč za dobro investicijo.
Seveda pa niso bili prikazani samo uspehi. Med problemi velja navesti zgodbo, ki jo je povedal Jan Diedrichsen, predstavnik nemške manjšine na Danskem. Danska je premostila zaprtost do Nemcev, ki je to državo označevala še dolgo po koncu druge svetovne vojne, Danci stalno obiskujejo Nemčijo in Berlin je ena najbolj priljubljenih turističnih točk. Vendar pa učenje nemščine upada in celo na področju, kjer živi nemška manjšina, tega zanimanja ni. »Danci so očitno prepričani, da sta danščina in angleščina dovplj, da obkrožiš ves svet,« je dejal.
18
Nedelja, 6. junija 2010
NEDELJSKE TEME
»Ali se zavedamo velikega bogastva, ki nam ga je ohranil Mario Magajna s svojimi fotografijami? Njegov edinstven in z vso ljubeznijo urejen arhiv hrani Odsek za zgodovino (na fotografiji pod naslovom). Pred seboj imam knjigo Elisabette Rigotti: Teatro dei mestieri della Trieste »di una volta« (LINT, 2005), v njej so poleg drugih tudi nekatere Magajnove fotografije z navedbo vira - Odsek za Zgodovino, tudi ta, danes objavljena, o lovu na tune (na fotografiji spodaj)«.
/
Odsek za zgodovino NŠK iz spomina iztrgan list
Lelja Rehar Sancin
Povsod zmeda in nered. Po mizah in stolih ležijo knjige in revije, za katere ni več prostora v prenatrpanih knjižnih omarah. Vsak teden se jim pridružijo nove. Leposlovje, poezija, in proza, psihologija, filozofija, literarna zgodovina, jezikoslovje, slovnice in slovarji, pa še enciklopedije, zgodovina in etnografija - to je moj vsakdan, ves preobložen s podatki in vedenjem o nas in naši zgodovini, o našem jeziku in skrbi zanj. Ob njih mi vsak dan od vsepovsod vstajajo spomini na ta ali oni dogodek iz mojega dolgega življenja. Rada bi jih iztrgala pozabi, pa mi že zmanjkuje časa.
V tej krizni dobi me skoraj vsak dan vznemiri ali celo pretrese kakšna neprijetna novica. »Treba bo skrčiti izdatke, okle-stiti naša prizadevanja, zapreti to ali ono stran naše dejavnosti, ukiniti delo te ali one ustanove«, to je vsakodnevni refren vseh poročil. In pri tem se vsak dan znova sprašujem, ali se naši »grobarji« zavedajo pomena vsega, kar imamo, kar smo s svojo pridnostjo v dolgih letih požrtvovalnega dela ustvarili? Politiki, tudi tisti, ki krojijo kulturo, poznajo samo politiko in njene potrebe, življenje zdaj in tukaj. Ne zanimajo jih zapisi v gorah mrtvega papirja. In vendar živimo in bomo živeli samo v teh papirjih, v katerih smo z vztrajno marljivostjo ohranili spomin na naš obstoj na tem obmorskem koščku zemlje.
Za nami je petinšestdeset let trdega dela, ki se je po koncu druge vojne začelo na pogorišču. Počasi so začeli prihajati stari papirji, ki so jih nekateri naši predniki hranili doma, čeprav so s tem tvegali zapor, če ne celo življenje. Med njimi je bil tudi ves arhiv nekdanje podružnice Jadranske banke v Trstu s škatlami nekdanjih bankovcev visokih vrednosti. Pred leti so bili ti papirji nekomu napoti, čeprav so tiho ždeli na podstrešju. Pa je le zmagal razum. Najeli so človeka, ki je pregledoval te stare papirje in jih sortiral, kakor je pač vedel in znal. Marsikaj je romalo na odpad, bankovci pa so preplavili vse trgovine z numizmatiko tja do avstrijskega Gradca in Dunaja. Kar se je
ohranilo, je prevzel Odsek za zgodovino, pozneje pa je to gradivo obdelal Milan Pahor in objavil v knjigi.
Sčasoma smo postavili na noge marsikaj, kljub večnemu pomanjkanju denarja, ki je ogrožalo marsikatero ustanovo. Sama ne vem več, kolikokrat se je skozi desetletja govorilo o ukinitvi gledališča. Drastično zmanjšanje ansambla je pred leti sicer rešilo obstoj te ustanove, vendar je tudi zaustavilo njen nekdanji polet, ko so gledalci uživali ob odličnih predstavah in na novo oživljeni slovenski govorici. Povsod so nastajala nova kulturna društva, pevski zbori in dramske skupine. Ne samo v okolici, tudi v mestnem središču. Kam so z leti poniknili? Ali smo storili vse za ohranitev spomina nanje? Ali se sploh zavedamo njihove nekdanje vrednosti? Ali se zavedamo velikega bogastva, ki nam ga je ohranil Mario Magajna s svojimi fotografijami? Njegov edinstven in z vso ljubeznijo urejen arhiv hrani Odsek za zgodovino. Pred seboj imam knjigo Elisabette Rigotti: Teatro dei mestieri della Trieste »di una volta« (LINT, 2005), v njej so poleg drugih tudi nekatere Magajnove fotografije z navedbo vira -Odsek za Zgodovino, tudi ta, danes objavljena, o lovu na tune. Brez Magajne bi se naša zgodovina končala sredi 19. stol.
Zaprimo gledališče, ukinimo tiskano besedo, zaprimo Narodno in študijsko knjižnico, še prej pa Odsek za zgodovino in etnografijo, ki spada v njen okvir, zaprimo še zadnji sedež Slovenskega raziskovalnega inštituta in potem vsem skupaj postavimo dostojen spomenik na skupni grob! Če bo zanj dovolj denarja, seveda!
Prav ob tem se mi je ustavil spomin. Bilo je pred več desetletji, ko sem se borila, da bi poskrbeli za stalne grobove naših kulturnih delavcev. »Saj še za žive nimamo denarja, kdo bo mislil in skrbel še za mrtve!« mi je odgovoril eden izmed vodilnih kulturnih delavcev tistega časa. Danes tudi sam leži v začasnem grobu. Kdaj bodo zasadili vanj lopato, kakor so jo zasadili že v toliko drugih? Tudi v grob mojega moža, pomembnega tržaškega igralca -Modesta Sancina. Spomin nanj bo ostal sa-
mo v zaprašenih listih tržaške gledališke zgodovine, če jo bo kdo kdaj napisal, (saj je navdušenih zanesenjakov vsak dan manj). Kdor študira v Ljubljani, se po končanem študiju težko vrača. Kakšne perspektive ima danes tržaški ali celo goriški raziskovalec? Saj je goriški sedež Slorija samo še žalosten spomin, tako kot tisti v Kanalski dolini in v Čedadu. Pred nekaj leti sem iskala podatke o delovanju šolskih se-
ster v Kanalski dolini. Nisem jih našla, saj niti šolske sestre same niso ohranile spominov na svoje delo. Poznam njihova imena, in to je vse.
Kdo bi danes še kaj vedel o našem tržaškem ribištvu, če nam ne bi Bruno Vol-pi Lisjak ohranil spomina na ta del naše pomorske zgodovine? Njegove knjige, Čupa - prvo slovensko plovilo in drevaki, Slovensko pomorsko ribištvo, Vonj po morju in najnovejša Tržaško morje, kraška obala, mesto in vasi, da omenim le nekatere, nas spominjajo na čase, ko so slovenski pa-štni segali do barkovljanske morske obale in še naprej proti Devinu, kjer se danes bohotijo vile tržaških meščanov. Opuščanje vinogradništva, ribištva in povojna finančna konjuktura so botrovali prodaji dragocenih zemljišč, s čimer smo si sami spo-drezali korenine.
Kdo ve, kaj vse smo pred desetletji izgubili z brisanjem trakov tržaške radijske postaje. »Izprazniti je treba toliko metrov polic!« so odločili vodilni radijci. Nekaj dragocenega radijskega gradiva se je ohranilo v publikacijah, ki jih je pripravila za tisk Li-da Turk, dolgoletna urednica in pobudnica zgodovinskih pričevanj naših nekdaj pomembnih rojakov.
Že nekajkrat sem v zadnjih mesecih slišala ali brala, da je Odsek za zgodovino breme za NŠK in vso našo manjšino. Prevzame naj ga znanstvena ustanova iz Slovenije. Če se ne najde rešitev, ga je treba zapreti. Kdor misli, da bo Slovenija našla primerne prostore, se moti, saj so celo tamkajšnji arhivi v neprimernih prostorih? Še bolj naivno pa je pričakovati, da bo našla denar in ljudi, ki bodo skrbeli za ta dragoceni arhiv. Slovenski gledališki muzej ima v škatlah kopico fotografij tržaških predstav. Pred leti sem na prošnjo mag. Slivnikove nekaj tednov po več ur dnevno preživela med tistimi fotografijami, da bi na njih prepoznala posamezne igralce. Uspeh je bil minimalen. Že takrat sem bila edina, ki bi jim še lahko določila imena. V Trstu je bil dolga leta pooblaščen za gledališki arhiv Rado Nakrst, za kar je prejemal tudi mesečni honorar. Danes je ta arhiv v Gledališkem muzeju v Ljubljani zapisan kot Nakrstova zasebna zapuščina, dopolnjen z njegovim mariborskim in ljubljanskem obdobjem. Že po njegovi smrti ga je, na povabilo njegove žene Leli, muzej odpeljal z njegovega doma v Ljubljano. In danes je Nakrst edini tržaški igralec, ki je l. 1989 našel svoj prostor v Dokumentih SGFM (št. 52-53, str. 163-225). Vse ostale čaka pozaba. Za te stvari se pri nas resno zanima le dr. Milica Kravos Verč, ki ji ob tej priložnosti iskreno čestitam za njen pravkar doseženi doktorat znanosti. V Ljubljani danes ni nikogar več, ki bi se bil pripravljen poglobiti v odkrivanje »pozabljenih« igralcev, niti ljubljanskih ne.
Kdor vsaj malo ve in pozna, kaj hrani Odsek v svojih prostorih, se lahko ob vsem tem samo zgrozi. V njem so zakopane ure in ure zbiranja in urejanja gradiva, tudi moje. Bilo je v začetku februarja 1967. leta, ko sem se javila v prostorih Odseka za zgodovino v 4. nadstropju v ul. Montecc-
hi 6 pri Dragu Pahorju. Pravzaprav je šlo za arhiv SKGZ, kjer so zaposlili D. Pahorja in honorarno za štiri ure dnevno tudi mene. Arhiv se je vselil v prostore Odseka, kjer je do svoje bolezni in smrti delal Zorko Jelinčič. Vse v dveh sobah je spominjalo nanj in na njegovo delo. Nič čudnega torej, da je zbrano gradivo pritegnilo tudi Pahorje-vo pozornost, še prav posebno pa bogata tržaška ledinska toponomastika, ki ji je Jelinčič posvetil veliko svojega raziskovalnega dela in časa. Pahor je pritegnil nove sodelavce in pridno smo se lotili dela. Leta 1978 je izšla brošura Tržaško ozemlje - seznam imen s priloženim zemljevidom. Na začetku piše: »Na pobudo in po zasnovah Zorka Jelinčiča pripravil Odsek za slovenski jezik pri NŠKT«. Čeprav je bilo to pionirsko delo več kot zasnova, so kot avtorji zapisani samo poznejši raziskovalci.
Uradni arhiv SKGZ se je vedno bolj podrejal delu Odseka, ki je bil takrat po Pa-horjevi zamisli bolj praktično in dnevnim potrebam namenjen. Marsikateri arhiv smo v tistih letih »razbili na prafaktorje«. Julija 1972 sem že dve leti poučevala slovenščino pri Italijanski ustanovi za spoznavanje slovenskega jezika in kulture. Tečajnikov je bilo iz leta v leto več, delala pa sem tudi tudi za tržaški Radio, zato sem delo na odseku opustila. Vendar to ni bilo moje prvo srečanje z Narodno in študijsko knjižnico. Tam sem delala že v njenih pionirskih časih, od novembra 1948 do poletja 1949, ko jo je brezplačno vodil prof. Ivan Šavli. Ko sem se dvajset let pozneje spet znašla v istih prostorih, so se knjižnici pisali hudi časi. Nekomu je prišlo na misel, da bi jo z vsemi knjigami prepustili tržaški mestni knjižnici. Prevzela naj bi jo torej Biblioteca Civica Attilio Hortis kot slovenski odsek. Takrat me je vprašal eden izmed tedanjih vodilnih gospodarstvenikov za mnenje o vrednosti in pomenu knjižnice za našo manjšino. Dolgo sva se pogovarjala in prepričala sem ga, da bi bila njena izguba velika škoda za naše prihodnje generacije, saj ne vemo, kakšna bi bila dolgoročno usoda naših knjig v italijanski ustanovi.
Odsek za zgodovino se je po mojem odhodu l. 1972 širil in dobival vedno nove, tudi strokovno bolj podkovane sodelavce, ki so ovrednotili njegovo zgodovinsko vlogo. Ko sem iskala podatke o naših pozabljenih Tržačankah in Goričankah, sem marsikaj našla tudi na Odseku. Zaradi goriške učiteljice in strokovne pisateljice Gizele Bellinger Ferjančič, sem obredla več slovenskih knjižnic. Največ sem našla v Trstu, vendar brez fotografije. Šele po objavi v Primorskem dnevniku sem odkrila podatek, da je nekoč pred leti vpisovala šolske otroke v ul. Sv. Frančiška kar pred zaklenjeno šolo. Dragoceno fotografijo o tem dogodku sem našla na Odseku (objavljena bo v knjigi). Ni je bilo niti v šolskem arhivu pri Sv. Jakobu, pa tudi spominjal se ni tega nihče več.
Danes je Odsek neizčrpen vir dokumentarnega gradiva in informacij, ne samo za Slovence, ampak tudi za Italijane, kar potrjujejo tudi izjave slovenskih in italijanskih kulturnih delavcev in visokokvalificiranih strokovnjakov, ki ne morejo razumeti, da hoče kdo ukiniti tako pomembno dejavnost, in to zaradi zanemarljivega primanjkljaja. Kdo ne pozna dragocene knjige Min-ke Lavrenič Pahor o primorskih učiteljih, ki so bili prisiljeni emigrirati, ali pa enako pomembne knjige Milana Pahorja Slovensko denarništvo v Trstu 1880-1918? Te dni prebiram ljubljansko Kroniko 58 (l. 2010), ki je posvečena dvema najbogatejšima tržaškima družinama Kalister in Go-rup, ki so v 19. in na začetku 20. stoletja podpirali slovensko šolstvo, časopisje, bančništvo in številne slovenske ustanove in društva, ne samo v Trstu, tudi v Ljubljani. V Kroniki (zakaj je ne predstavimo šolam?) je tudi dragocen 30 strani dolg prispevek Milana Pahorja, ravnatelja NŠKT. Raziskavam se moramo zahvaliti, da je začel v Londonu živeči pravnuk Franca Kalistra l. 2007 obnavljati nekdaj najlepšo grobno kapelo pri sv. Ani, ki jo je že skoraj prerasel bršljan.
Danes ima knjižnica ogromen in dragocen knjižni fond, Odsek za zgodovino pa bogato arhivsko gradivo. Denarja spet ni, ne za nabavo knjig ne za knjižničarje in raziskovalce, medtem pa vanjo pridno zahajajo naši študentje. Ali bi bila ukinitev Odseka samo prva faza postopnega zapiranja vsega, kar ne prinaša dobička? Ali bomo res odtujili vse, kar je zgodovinsko in tudi življenjsko pomembno za naš obstoj in razvoj? Ali bodo vodilni možje obeh naših krovnih organizacij res našli toliko poguma, da bodo prevzeli moralno odgovornost in si naprtili žalostno vlogo grobarjev našega zgodovinskega spomina? In to zdaj, ko nas končno le začenjajo priznavati tudi tržaški italijanski kulturni krogi?!
Št. 95
i.podlistek
* . -M. r .	qorica@ssorq.eu
M-mi.V-.Kl	m-L-r 1	-^H.uHrnf;
6. 6. 2010
Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA
SCGV Emil Komel: Noche de musica y vino ali večer španske glasbe v Krminu
Pogovor z Martino Gereon in Kristino Di Dio
Na slikovitem, lepo obnovljenem glavnem trgu v Krminu smo se prejšnji petek sprostitveno predali poslušanju špansko obarvanih melodij, ki so nam jih ponudili štirje glasbeniki, profesorji na SCGV E. Komel: kitarista Martina Gereon in Franko Reja, harfistka Ta-tiana Donis in bobnar Francesco Ga-vosto. Atmosfero so še dodatno popestrile plesalke Kristina Di Dio, Irene Sambo in Raffaella Petronio ter vezni poetični teksti z Marijo Bertolini in Ani-to Kravos.
Program je vsebinsko koordinirala Martina Gereon, zato smo jo vprašali o njenem odnosu do tega manj poznanega repertoarja in o nastanku tega projekta.
MARTINA: Lahko rečemo, da je projekt nastal v šolskih prostorih skoraj slučajno; najprej je bila ideja, da bi priredili večer s kitarami in godali, nato pa je prišlo do ideje o enoteki in sem se takoj naudušeno vrgla v izbiro pre-mernega programa. Poiskala sem skladbe pomembnih avtorjev, saj nisem želela, da bi koncert zgledal le kot »glasba za šalo«. Franko je pa pomislil na take pesmi, ki so publiki bolj poznane. Harfistka si je izbrala temu primeren repertoar. Po potrebi je nekaterim skladbam dal ritmčno podlago še Francesco s tipičnimi instrumenti. Vsi skupaj smo nato oblikovali zaključno raz-poredje skladb. Zelo sem zadovoljna nad tem, kar smo ustvarili.
Španska glasba in Španija na splošno sta mi pri srcu. Ko sem bila mlajša, me je Tarregova skladba Recuerdos de la Alhambra globoko prevzela in sanja-
Martina Gereon
rila sem o Granadi. Lani sem končno obiskala Alhambro in Andaluzijo! In zdaj neprestano sanjam naprej...Ze za prihodnji mesec sem si privoščila delovne počitnice v Španiji, kjer bom poglobila znanje španskega jezika.
Po diplomi iz kitare na tržaškem konservatoriju si se usmerila v poučevanje, občasno koncertiraš, vemo pa, da vzporedno študiraš tudi violončelo. Glasba torej in še glasba... !
MARTINA: Glasba je zelo pomemben del mojega življenja. Pravza-
gorica
trst
Goriška Mohorjeva družba vabi v ponedeljek, 7. junija 2010, ob 18.00, na predstavitev knjige Joža Lovrenčiča »Ves Vaš ljubeči očka. Pisma hčerki Nini«. Delo bo predstavila dr. Rozina Švent, ki je Lovrenčičeva pisma zbrala in uredila. Predstavitev bo v Galerija Ars, Travnik 25 v Gorici.
Kulturni center Lojze Bratuž, MePZ Hrast in MePZ Lojze Bratuž vabijo v ponedeljek, 7. junija 2010 ob 20.30, na koncert ukrajinskega MePZ Oreya, ki ga vodi zborovodja Alexander Vatsek. Zbor je leta 2008 zmagal na Mednarodnem zborovskem tekmovanju v Mariboru. Koncert bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.
i.nformacije
Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it
Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com
Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it
Zveza cerkvenih pevskih zborov
Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307
Združenje cerkvenih pevskih
zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_go@libero.it
Društvo slovenskih izobražencev in Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček vabita v ponedeljek, 7. junija, v Peterlinovo dvorano, v Ul. Donizetti 3 v Trstu, ob izidu knjige "35 let Slovenske skupnosti na Goriškem", na razgovor O SLOVENSKI POLITIKI NA GORIŠKEM. Po pozdravu predsednika Krožka Rafka Dolharja, bosta o knjigi in njeni vsebini spregovorila Adrijan Pahor in avtorica Erika Jazbar. V razgovoru, ki ga bo vodil Ivo Jevnikar, bodo sodelovali dosedanji pokrajinski tajniki SSk na Goriškem Damjan Paulin, Marjan Terpin, Hadrijan Cor-si, Aleš Figelj in Julijan Čavdek. Začetek ob 20.30.
Založba Mladika in Založništvo tržaškega tiska, v sodelovanju z Tržaško knjigarno, vabijo na drugo izvedbo »SEJEM KNJIGE«, ki poteka od 3. do 12. junija. Ob prodaji knjig domačih avtorjev in založb s posebnimi popusti, bo vsak dan ob 18. uri Literarni aperitiv - srečanje z besednim ustvarjalcem. V torek, 8. junija bo pesnik Miha Obit predstavil svojo pesniško zbirko Le parole nascono gia sporche. V sredo, 9. junija bo Jolka Milič spregovorila o italijanskem prevodu Kovičevega Mačka Murija (ZTT). V četrtek, 10. junija bo Joži Peterlin predstavil postumni roman Bojana Pavletiča Zvoki barv (založba Mladika). V petek, 11. junija bo John Earle spregovoril o svojih spominih na vojna leta, ki so v angleščini pravkar izšli pri založbi Mladika, z naslovom From Nile to Danube. Zaključni večer bo v soboto, 12. junija z umetniškim presenečenjem.

Kristina Di Dio
prav lahko rečem, da je glasba moje življenje. Ko igram klasično kitaro, imam zelo rada glasbo 20. stoletja, predvsem južnoameriške in španske skladatelje. Večkrat pa igram tudi rock repertoar z električno kitaro. Violončelo me je prevzel zaradi globokega in senzual-nega zvoka; k temu instrumentu me je približal ravnatelj Silvan Kerševan, ko sem bila stara 12 let. Po diplomi kitare sem violončelo spet vzela v roke. Ob tem gojim tudi zborovsko petje, saj sem vstopila v vrste vaškega otroškega zbora že, ko sem bila stara tri leta. To se pravi, da pojem že 25 let! Petje imam za najbolj pristen izraz naše narodne kulture.
A to ni vse. Martina tudi uspešno vodi kulturno društvo v svojem rojstnem kraju, poje v različnih pevskih skupinah in se vsestransko prizadeva za kulturno rast tega prostora. Gotovo na tej poti srečuje tudi ovire. Vprašali smo jo, kako ocenjuje našo kompleksno zamejsko organiziranost. Kje vidi izhod v boljšo prihodnost.
MARTINA: Zelela bi, da bi zamejci nehali z neumno politično delitvijo. Kadarkoli želiš nekaj dobrega ustvariti, tudi in predvsem na kulturnem področju, veš da ljudi ne bo zraven v lepem številu, kot bi si pričakovali, ker so zadevo organizirali »eni« in ne »drugi«. In to se dogaja obojestransko. Glasba, petje, kultura, prostovoljno delo na splošno, ne smejo nositi barv in zastav! Sprašujem se, kdaj bodo zamejci to razumeli. Od konca vojne je preteklo že 65 let. Čas je, da napravimo korak naprej v naših skupnih prizadevanjih. Zal se še vedno dogaja, da »vrhovi« nagrajujejo naše delo po »etiketah« in ne po vsebini. Vemo pa, da lepa etiketa na steklenici ni še garancija, da je v njej kvalitetno vino!!
Na tiho povemo, da je Martina dan pred koncertom diplomirala na fakulteti za javne stike v Gorici. Vsi ji lepo čestitamo in želimo prav prijetne »španske« počitnice!
K uspehu krminske prireditve so znatno prispevale tudi tri plesalke, ki so v tipičnih kostumih in ob glasbi v živo, še vizuelno obogatile atmosfero: Kristina Di Dio, Irene Sambo in Raf-faella Petronio so se po različnih poteh srečale s plesno umetnostjo in vsaka ima za saboj zanimive študijske izkušnje.
Kristino smo vprašali, kako je projekt nastajal. Verjetno ste plesalke bile tudi koreografinje?
KRISTINA: Irene, Raffaella in jaz smo plese pripravile v par tednih. Rdeča nit je bil španski temperament in različne španske plesne zvrsti. Koreografijo »Libertango« sem si zamislila pred leti, ko sem se učila sodobni ples na šoli Tersicore. V to koreografijo sem vnesla določene gibe, ki so tipični pri »tango« plesu. Ples v španskih kostimih je imel povsem drugačen značaj, in sicer flamenko tehniko, pri kateri plesalec istočasno ploska z rokami in udarja s petami ob tla ob spremlajvi ritmičnih akordov kitare.
Plesna umetnost nima pri nas prave tradicije, pa vendar se več mladih, predvsem deklet, odloči za to pot. Kako si se ti približala baletu, kakšne so bile tvoje sanje?
KRISTINA: K baletu sem se približala ko sem bila stara 7 let. Od takrat vedno z veseljem gojim to umetnost. Želela sem si, da bi se lahko učila plesne umetnosti tudi v tujini. To sem tudi uresničila, ko sem obiskovala plesno akademijo v Salzburgu in sem spoznala učitelje, plesalce in koreografe z vsega sveta. Ta izkušnja me je veliko naučila.
Sedaj vodiš plesne tečaje na SCGV E. Komel, kakšen je odziv in kakšne so tvoja pričakovanja?
KRISTINA : Plesne tečaje vodim v sodelovanju z Natašo Sirk. Letos sva imeli dve skupini: za mlajše in za večje. To sta že ustaljeni skupini. Prizadevam si, da bi mladi vzljubili ples in se naučili plesno tehniko in disciplino. Ta dejavnost ima gotovo tudi vzgojni moment in ob spoznavanju plesne umetnosti se učencem razvija tudi umetniški čut nasploh.
Gojenci SCGV E. Komel na odprtju nove glasbene šole v Tolminu
Po večletnih prizadevanjih ravnateljice Slavice Mlakar, je tolminska glasbena šola končno dobila nove, sodobne in funkcionalne prostore v stavbi nekdanje vojašnice. Odprtje nove šole je bilo 7. maja ob prisotnosti vidnih političnih in kulturnih predstavnikov. Seveda so slovesni dogodek počastili s svojo prisotnostjo tudi predstavniki šol, oziroma ravnatelji šol včlanjenih v Zvezo primorskih glasbenih šol. Enourni glas-
beni program je razkril kvalitetno delo tolminske šole in tudi njegovo vsebinsko naravnanost, ki je tesno povezana s teritorijem. Praznično vzdušje se je nadaljevalo tudi v naslednjih dneh, ko so se na tolminski šoli zvrstili številni dogodki: srečanje pihalcev, nastop nagrajencev na mednarodnih tekmovanjih in revija pianistov.
Nastopajočim so se pridružili tudi učenci SCGV E. Komel. Na srečanju pihalcev so svoj nastop izvedli gojenci Luka Paljk, Alberto Lorenzut in Ivana Cotič. Na reviji pianistov, kjer so predstavili novo zbirko skladb, so sodelovali pianisti Tereza in Veronika Hlede, iz rezreda prof. Ingrid Silič ter Alessandro Pasi iz razreda prof. Michele De Castro.
SCGV Emil Komel
napoveduje
V mesecu maju se na šoli vrstijo razredni nastopi različnih oddelkov. Izbrani učenci bodo 12. junija zaigrali v Glasbenem mozaiku. Poleg te osrednje zaključne prireditve, bodo zaključni nastopi tudi na podružnicah v Mirnu, Doberdobu, Devinu in na Plešivem.
Snovanja bodo v mesecu juniju ponudile še druge programe:
9. junija ob 20.30 bo v dvorani Pokrajinskih muzejev, na goriškem gradu, imel svoj recital pianist Bruno Mereu iz Genove, študent podiplomskega študija pri prof. Sijavušu Gadžijevu.
18.	junija ob 20.00 na trgu Sv.An-tona v Gorici bo zaigral Komel Jazz Contemporary Ensamble. Po šolskem ansamblu bo koncertiral še Jazz Quartet Tritto, Spanghero, Gavosto in Stu-riale, ki ga sestavljajo profesorji in sodelavci SCGV E. Komel.
19.	junija bo Komel Jazz Contemporary Ensamble ponovil svoj koncert v Centru Gradina, v Doberdobu.
25. junija ob 20.30 bo v Cerkvi sv.Ivana v Gorici poklon pesnici Ljubki Šorli.
4. in 26. junija, ob 18.00, na kmetiji Aleša Komjanca na Jazbinah in 28. junija, zmeraj ob 18.00 na Subidi, bodo najmlajši učenci sodelovali na prireditvi »Glasbena pravljica v Brdih«.
Za najmlajše bo, po zaključku rednega pouka, stekel tudi GLASBENI CAMPUS, ki bo na sedežu SCGV E. Komel. Od 21. do 25. junija bodo učenci aktivno ustvarjali pevski in instrumentalni program pod vodstvom učiteljev. Vpisnine so v teku!
Ivana Cotič ob spremljavi Damijane Čevdek
KULTURNI
Št. 204
u
Naj otroci
Pojejo, plešejo, igrajo in ustvarjajo!
Že drugo leto Zveza slovenskih kulturnih društev vabi starše in prijatelje na prireditev NAJ OTROCI... plešejo, pojejo, igrajo in ustvarjajo. Letošnja izvedba bo potekala v ponedeljek 7. junija 2010, ob 19. uri v Kulturnem domu v Gorici. Otroci in mladi, ki sodelujejo v kulturnih društvih, aktivnih znotraj ZSKD na Goriškem, nam bodo pokazali, kaj so se izven šolskih klopi naučili: peli so nove pesmice, plesali po notah moderne glasbe in se preizkusili v vlogah mladih nadebudnih igralcev.
Otroška in mladinska plesna skupina KD Kremenjak
Mlada dekleta društva Kremenjak iz Jamelj nam bodo pokazala, kako rada plešejo v ritmu popevke »Bad Romance« nekonvencionalne pevke Lady Gaga in na melodijah pesmi »Gimme gimme gimme« zimzelene skandinavske skupine Abba. Vse plesne skupine, ki sodelujejo na našem večeru, je pripravila priljubljena koreografinja Jelka Bogatec.
Otroška dramska skupina KD Skala
Otroška plesna skupina KD Vipava
Najmlajše plesalke kulturnega in športnega društva Vipava s Peči so se letos začele učiti plesnih korakov. Zaplesale nam bodo na melodijah brazilske »Mas Que Nada« v sodobnejši priredbi Black Eyed Peas in na pesmi »Mama Do« angleške pevke Pixie Lott.
Otroška pevsko-glasbena skupina Pihalnega orkestra Kras
Otroci pa ne stremijo le za tem, da bi postali pridni plesalci! Radi tudi pojejo in igrajo v različnih dramskih igrah. Na letošnji prireditvi se nam bodo predstavili še otroški zbor-ček kulturnega društva Sovodnje, ki ga vodi Jana Drasič, otroška dramska skupina kulturnega društva Skala iz Gabrij s kratkim prizorom pravljice Jabolčnega kralja pod mentorstvom Romine Cijan in Petre Miklus ter otroška pevsko -glasbena skupina Pihalnega orkestra Kras iz Doberdoba pod vodstvom Tanje Gaeta.
Otroški pevski zbor KD Sovodnje
Mladinska dramska skupina KD Sovodnje
S komedijo V šotoru z medvedom nas bodo zabavali igralci mladinske dramske skupine kulturnega društva iz So-vodenj v režiji Maje Devetak. Nazadnje bo na oder stopila mladinska pevska skupina kulturnega društva Skala iz Ga-brij pod vodstvom Jane Drasič.
Blišč in beda Aleksandrink
V sredo, 16. junija 2010, ob 18. uri bo na goriški Pokrajini, v dvorani pokrajinskega sveta predstavitev knjige z naslovom »Blišč in beda aleksandrink«, ki sta jo izdali ZSKD in Pokrajina Gorica. Urednik Vili Prinčič in avtorji besedil bodo predstavili preko sto strani debelo knjigo, ki bo v besedi in sliki predstavila vrsto znanih in manj znanih plati odhajanja goriških deklet v Egipt. Zanimivost nove knjige o aleksandrinkah je predvsem v tem, da je v celoti napisana trojezično: poleg slovenščine, so vsa besedila še v italijanščini in furlanščini.
agenda - agenda - agenda
REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PLESNIH SKUPIN ZSKD »DO SVOBODNEGA GIBA«
se bo odvijala v soboto, 19. junija 2010 ob 16.30 na Stadionu 1. maj v Trstu (Vrdelska c. 7). Nastopajo plesne skupine AŠKD Kremenjak, SKD Tabor, SKD Škamperle, ŠZ Bor in gostje Alfa Dance Trieste, Just for grins-American country dance Trieste ter Terp-sihora plesni center-Šempeter. Sodeluje ŠZ Bor.
Zveza slovenskih kulturnih društev in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti razpisujeta 6. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij INTERCAMPUS 2010, ki bo letos potekal v Kopru od nedelje, 11. do sobote, 17. julija 2010. Prijavnico in razpis dobite na spletni strani www.zskd.org. Rok prijave zapade 8. junija 2010.
ZANIMIVO ZA LJUBITELJE POEZIJE
Zveza slovenskih kulturnih društev razpisuje Mednarodni natečaj poezije "Sledi-Tracce" 2010, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sode-jovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi. Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta 2010. Razpisni pogoji so na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali na uradih ZSKD.
PIHALNI ORKESTER KRAS DOBERDOB
prireja GLASBENO POLETNO SREDIŠČE namenjeno otrokom od 6. do 12. leta, ki bo potekalo od 5. do 16.7.2010. Spoznavali bomo svet glasbe s pomočjo strokovnih predavateljev Mojce Bratina, Tanje Gaeta in Patrika Quaggiata. Prijave in informacije na tel. 338 41 99 828 (Romina).
ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV
prireja v nedeljo, 12. septembra 2010, ob 80. obletnici ustrelitve bazoviških junakov, proslavo na bazoviški gmajni. Poleg združenih mešanih pevskih zborov bo ob priliki nastopal mladinski priložnostni pevski zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot sestavljen iz višješolcev in mladih pevcev do tridesetega leta starosti. Vaje MlPZ bodo 3.6., 4.6., 10.6., 11.6 ob 20. uri na sedežu Glasbene Matice v Trstu (Ul. Montor-sino 2) in 2.9., 3.9., 8.9., 9.9., 10.9. ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Za informacije pokličite na urade ZSKD.
Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org
www.zskd.eu
glasbena matica
mpclet
mladi v glasbi
glasbeni utrip
Lil J
Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst
Št. IG/IV
Broadway Chopin v plesu party
Učenci solopevskega oddelka Glasbene matice so zapečatili zaključek šolskega leta nekoliko neobičajno. Namesto sporeda opernih arij so se namreč posvetili muziklu in izvedli izbor songov, kar je po mnenju mentorice Krisztine Nemeth način za pridobivanje potrebne umetniške prožnosti preko soočanja z zahtevami različnih glasbenih zvsti: „Pevcem sem ponudila alternativni program, s katerim so bili zelo zadovoljni. Upoštevala sem njihov operni nastavek, na osnovi katerega sem izbrala primerne, čudovite songe, ki ne sodijo med najbolj znane-in obrabljene- te literature."
Koordinatorka solopevskega oddelka je pripravila tudi projekcije, ki spremljajo izvedbe. Klavirska spremljava pa je zaupana prof. Vesni Zuppin. Goslač na strehi Jerryja Bocka, Les Miserables Claude-Michela Schonberga, Man of la Mancha Mitcha Leigha, Fantom iz opere Andrewa Lloy-da Webberja in My fair Lady Frederica Loeweja so muzi-kli, iz katerih so črpali pevci Elisa Iovele, Valentina Sancin in Davide Clodig. Koncert je premierno zaživel v Hlodiču v organizaciji špetrske podružnice Glasbene matice, enkratna ponovitev za tržaško publiko pa bo danes (nedelja, 6. junija) ob 20.30 v gledališču dei Fabbri v ulici dei Fabbri 2.
Chopinovo leto praznujejo v prvi vrsti pianisti, a tudi plesalci častijo velikega mojstra s koreografsko interpretacijo njegove glasbe. Središče za plesno vzgojo DANZA Di.E.Ci. in Glasbena matica sta združila dve umetniški govorici s projektom „Chopin v plesu", ki bo doživel premierno izvedbo v soboto, 19. maja ob 20.00 v gledališču Rossetti v Trstu. Profesorici Claudia Sedmach in Daria Grassilli sta si zamislili sodelovanje na začetku šolskega leta in sicer v obliki prireditve, ki v določenem smislu prikazuje običajno povezavo med pianisti in plesalci, ki vadijo z glasbo v živo.
Tokrat bodo koreografske gibe spremljale izvedbe učencev klavirskega oddelka Glasbene matice iz razredov prof. Beatrice Zonta, Vesne Zuppin in pobudnice Claudie Sedmach. Poklon Chopinu ob dvestoletnici rojstva bo oblikovalo okrog sto mladih glasbenikov in plesalcev po izvirnih koreografijah ali odlomkih iz klasičnih in sodobnih baletov. Predstava bo potekala s podporo Pokrajine Trst in bo z brezplačnim vstopom za gledalce do 14. leta starosti. Za ostale bodo vstopnice na voljo od 8. junija pri blagajni gledališča Rossetti.
XII mednarodni festival kitare Kras
KONCERTI
Torek, 15.junija ob 21.00, Bita, Ljudski dom, Križ (Trst) - Tomaž NEDOH in Martina FERI Group Sreda, 16.junija ob 21.00, Kosovelov dom - Sežana - Roland DYENS (na sliki) (Francija)
Četrtek, 17.junija ob 21.00, Prosvetni dom, Opčine (Trst) - V sodelovanju s SKD Tabor - "Poletje pod kostanjem" -Javier CONDE (Španija) - flamenko Petek, 18.junija ob 17.00, Ljudski dom, Trebče (Trst) - Nastop udeležencev delavnice Easy guitar ob 20.30, Fara ob Soči, Arheološki Muzej - V sodelovanju z Glasbeno-kul-turnim Društvom Farra d'Isonzo - Elliot FRANK (ZDA), Duo SPIRITOSO (ZDA-Kanada) /Andrew Zohn - Jeffrey McFadden
Sobota, 19.junija ob 18.00, Razstavna dvorana ZKB, Opčine (Trst) - Nastop udeležencev masterclassa ob 20.30, Razstavna dvorana ZKB, Opčine (Trst) - Bojana BRAJOVIC (Črna gora) - Duo Cveto KOBAL flavta - Damjan STANIŠIC kitara (Slovenija)
DRUGE STRUNE
Klavir...
Ponedeljek, 21. junija 2010 ob 20h, Kosovelov dom, Sežana - Tamara RA-ŽEM LOCATELLI in Aleksandra ČEŠ-NJEVAR GLAVINA Torek, 22. junija 2010 ob 20.30, Kulturni dom, Trst - Mirjam OREL, Rok DOLENC, Matjaž ZOBEC, Ana KRA-VANJA
Sreda, 23. junija 2010 ob 20h, Kosovelov dom, Sežana - Alessandro VIL-LALVA, Giuseppe GUARRERA, Alexander GADŽIJEV
Petek, 25. junija 2010 ob 20.30, Kulturni dom, Trst - Nomingua BA-DRAKH
Sobota, 26. junija 2010 ob 19h, Kosovelov dom, Sežana - Koncert udeležencev seminarja
Violina...
Petek, 18. junija ob 21h, Cerkev Sv.Martina, Dolina (Trst) - v sodelovanju s KD Valentin Vodnik - Dolina -Godalni orkester GŠ Škofja Loka, dir. Armin SEŠEK
Nedelja, 27. junija ob 19h, GŠ Sežana - Koncert udeležencev poletne šole violine
VISOKI TEČAJI IN POLETNE ŠOLE
EASY GUITAR (14-18.junij, Trebče, Ljudski dom)
Dario Viviani (kitara, petje, angleščina), Richard Allen (likovna delavnica, angleščina), Veronika Carli (kitara), Biserka Cesar (petje, igra), Daša Stanič (petje, igra)
MASTERCLASS KITARE (14.-19.junij, Škocjan, Park Škocjanske jame) mentorji: Roland Dyens / Zoran Anic /
Boško Radojkovic / Andrew Zohn / Jeffrey McFadden / Elliot Frank / Marko Feri
POLETNA KLAVIRSKA ŠOLA (20. -26. junij, Kosovelov dom, Sežana) Tamara Ražem Locatelli, Isabella Lo Porto, Aleksandra Češnjevar Glavina, Vesna Zuppin
POLETNA ŠOLA VIOLINE (21. - 27. junij, Glasbena šola Sežana) Prof. Armin Sešek
DELAVNICA ZA JAZZ IN ZABAVNO GLASBO (18. - 20. junij, KB Center, Gorica/Škocjan) Igor Checchini, Rosa Brunello, Boštjan Simon, Andrejka Možina, Rok Lopatič
S flavto v poletno noč
Flavtisti Tjaša Bajc, Sara Bembi, Jagoda Castellani, Petra Marega, Ivana Milič in Carlo Venier so učenci prof. Erike Slama, ki bodo oblikovali letošnji zaključni koncert oddelka za flavto. Koncert z naslovom "S flavto v poletno noč" je že tradicija, ki se odvija v sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Barkovlje. Že peto leto se učenci višjih letnikov predstavljajo z zahtevnimi solističnimi točkami in v komornih zasedbah z raznolikim programom, ki ne bo prezrl letošnje dvestoletnice rojstva Frederica Chopina in Roberta Schumanna. Za klavirsko spremljavo bo poskrbela prof. Claudia Sedmach. Koncert bo v nedeljo, 13. junija ob 20.uri na sedežu društva v Barko-vljah (ulica Bonafata, 6).
NAPOVEDNIK
TRST
V	soboto, 19. maja ob 20.00 v gledališču Rossetti v Trstu
Chopin v plesu-v sodelovanju s Središčem za plesno vzgojo DANZA Di.E.Ci.
V	nedeljo,13. junija ob 20.uri na sedežu SKD Barkovlje
S flavto v poletno noč
Koncerti v sodelovanju s Pokrajino Trst
V	sredo, 16.junija ob 21.uri na Miljskem gradu
Gledališča v gledališču-Večer s harmoniko Manuel Figheli, Jari Jarc, Fulvijo Jurinčič
V	sredo, 14. julija ob 21.uri v jami v Bri-ščikih
Gledališča v gledališču-koncert Slovenskega okteta
V	nedeljo, 26. septembra ob 21.uri v prestolni dvorani Miramarskega gradu
Gledališča v gledališču- Kitara in harfa Tanja Cibic in Tadeja Kralj
ŠPETER
V	sredo, 9.junija ob 19.uri v Slovenskem kulturnem centru v Špetru
Zaključna akademija
Poletje na Glasbeni matici igrajmo od junija do septembra!
POLETNI CENTER
Tajništvo Glasbene matice bo sprejemalo do ll.junija prijave na vsakoletno glasbeno delavnico za otroke, ki se odvija ob koncu poletja v Dijaškem domu v Trstu. Petje, igranje na razna glasbila in ples bodo kot običajno vsebine priljubljenega študijskega in razvedrilnega tedna za uvajanje najmlajših v svet glasbe. Vabljeni so otroci od 5. do 11. leta starosti. Letošnja delavnica bo potekala od 30. avgusta do 3. septembra, vsak dan od 9.00 do 16.ure pod vodstvom strokovno usposobljenih mentorjev. Udeleženci bodo imeli dve malici in kosilo. V popoldanskih urah bo na vrsti prikaz posameznih glasbil. Podrobne informacije so na voljo v tajništvu Glasbene matice.
IGRAJMO SKUPAJ LJUDSKE PESMI IN ŠE KAJ
Med mnogimi poletnimi delavnicami, ki bodo popestrile poletno ponudbo Glasbene matice, bo ena posvečena odkrivanju ljudske literature. „Igrajmo skupaj ljudske pesmi in še kaj" je delavnica za komorno igro, ki bo namenjena flavtistom, pianistom in violinistom, ki bodo sodelovali v različnih zasedbah. Odvijala se bo od 14. do 18. junija v jutranjih urah v Prosvetnem domu na Opčinah. Delavnico bodo vodile prof. Ksenija Brass, Jagoda Kju-der, Erika Slama in Verenka Terčelj, ki je tako pojasnila usmeritev pobude: „Projekt je namenjen otrokom, ki že igrajo in berejo note in je nastala, da bi jim ponudila možnost sodelovanja in muziciranja v skupini na osnovi priredb znanih slovenskih ljudskih pesmi. Želimo, da bi se otroci navdušili za komorno igro, obenem da bi spoznali tisti del glasbene literature, ki ga pogosto zanemarjamo in ne izvajamo v okviru rednih učnih programov." Zainteresirani se lahko prijavijo do torka, 8. junija.
MUSIKPLANET
Nekateri profesorji Glasbene matice, ki poučujejo na podružnicah v Križu in na Proseku so si zamislili skupni projekt razvejane poletne delavnice, ki bo obsegala igranje na klavir, harmoniko in Orff glasbila, likovno dejavnost, koreografirano petje, igrice in uporabo pridobljenega znanja pri ustvarjanju glasbene pravljice „Musikplanet". Mentorji delavnice bodo Ja-
na Drasič, Igor Zobin in Claudia Sedmach, ki gleda na to pobudo kot na dragoceno priložnost sodelovanja na več nivojih: „Učenci se med seboj ne srečujejo zelo pogosto, saj redno obiskujejo individualne lekcije in se le v nekaterih primerih združijo za sodelovanje v komornih skupinah. Ravno tako se tudi profesorji ne povezujemo dovolj pri skupnih projektih. Zato smo priredili delavnico, ki se bo odvijala na podružnici v Križu, kjer razpolagamo z zelo primernimi in prijetnimi prostori, in bo namenjena tako otrokom, ki že igrajo kak instrument kot tudi tistim, ki bodo prvič poskusili igrati." Vabljeni so otroci od 7. do 12. leta starosti, ki se bodo udeležili dejavnosti od 5. do 9. julija v jutranjih urah.
SPOZNAJMO VIOLINO...
BREZPLAČNO!
Prof. Jagoda Kju-der vabi na brezplačne , lekcije violine, ki bodo potekale v obliki posebne ponudbe Glasbene matice za promovi-ranje godalnega oddelka: „Večina otrok se odloča za klavir, kitaro ali flavto, medtem ko violina doživlja vedno manjši preliv novih učencev, kar velja v državnem merilu. Zato bomo do konca šolskega leta ponudili brezplačne lekcije violine, da bi se zainteresirani lahko približali temu glasbilu in odkrili njegovo glasbeno razsežnost z neposrednim stikom. Otroci bodo lahko poskusili zaigrati prve note, tudi v duu z mentorjem, da bodo prvi dosežki prinesli s seboj še večje zadoščenje." Izredna ponudba bo na voljo še za omejen čas. Zainteresirani se lahko prijavijo na tajništvu Glasbene matice. Glasbila za poskusne lekcije bodo na razpolago na šoli.
DAN ODPRTIH VRAT NA GLASBENI MATICI
V ponedeljek, 14. junija in v torek, 15. junija bo šola Glasbene matice odprla vrata vsem, ki bi želeli spoznati njeno dejavnost in se pobližje seznaniti s posameznimi oddelki. Profesorji vseh inštrumentov bodo na razpolago za informacije o pouku, prikaz delovanja in poizkuse. Za vstop ni potrebna rezervacija; šola bo odprta od 16. do 19.ure.
Utrinki iz preteklosti
Violinistka Jagoda Kjuder, violonče-list Iztok Kodrič in pianist Tomaž Simčič so aprila leta 1978 požirali za fotografa po nastopu v Gallusovi dvorani bivšega sedeža Glasbene matice v ulici Ruggero Manna. Klavirski trio je deloval pod mentorstvom prof. Aleksandra Vodopivca. Mesec kasneje je Simčič izvedel svoj diplomski koncert kot učenec prof. Gojmirja Demšarja.
V šolskem letu 1977-78 so v okviru internih produkcij nastopili ob raznih kombinacijah dua s klavirjem tudi trio klarinetov (Igor Košuta, Miran Košuta in Adrijan Pahor), duo trobent (Marko Jagodic in Sergij Kralj), harmonikarski ansambel pod
vodstvom Klavdija Furlana in še dva klavirska tria (Milojka Milič-klavir, Marko Bi-težnik-violina, Patricija Magnani-violon-čelo/ Tea Košuta-klavir, Aleksandra Pertot-violina, Peter Filipčič-violončelo). V sklopu zaključnih akademiji je ob triu na fotografiji zaigral tudi kvartet kljunastih flavt (Kristina Hmeljak, David Pupulin, Simona Slokar, Andrej Pieri). Šola je vedno pro-movirala ustanovitev komornih skupin, v katerih so mnogi učenci naredili svoje prve korake v svetu koncertiranja in so pridobili pomembne izkušnje za nadaljno kariero. Med učnimi predmeti so bile tudi komorne vaje, orkestralne vaje, harmonikarski ansambel in klavirska spremljava.
glasbena 11 matica
GLASBENA MATICA TRST
SOLA MARIJ KOGOJ
Ulica Montorsino 2
tel. 040-418605 fax 040-44182
www.glasbenamatica.com
e-mail: trst@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51
tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it
/	AKTUALNO	Nedelja, 6. junija 2010	22
APrimorski
r	dnevnik

NAŠ POGOVOR - Hrvaški kolesar Robert Kišerlovski
Dan po Zoncolanu je preživel v postelji
Basso ga je pohvalil - V Lonjerju ga je leta 2006 pošteno zeblo
Letošnji Giro dltalia je postregel z več presenečenji. V ospredje so prišli predvsem nekateri perspektivni mladi kolesarji. Med temi je treba omeniti 25-letnega Italijana Vin-cenza Nibalija, ki je bil tretji na končni lestvici, zmagovalec ene etape in tri dni v roza majici, 25-letnega Avstralca Richie Porte, kije bil sedmi na končni lestvici, tri dni v roza majici in končni zmagovalec bele majice kot najboljši mladi kolesar, ter Hrvata Roberta Ki-šerlovskega, ki je zasedel končno deseto mesto, uvrstil se je na drugo mesto kot najboljši mlad kolesar in je bil več dni na tretjem mestu skupne lestvice. Kišerlovski (član italijanske ekipe Liquigas) je obenem dosegel najboljšo hrvaško uvrstitev na eni izmed treh najbolj prestižnih krožnih dirk.
Še ne 24-letni Kišerlovski, rodil se je 9. avgusta 1986 v Čačaku, je zrasel na Reki. Kolesarstvo je vzljubil doma, saj sta tako oče kot brat kolesarila.
To je bil tvoj prvi nastop na Giru d'Italia. Kako si se počutil na začetku?
Počutil sem se dobro. Pred tem sem zmagal na dirki po Apeninih in zato sem vedel, da je forma dobra. Dvomil sem le, če bom zdržal tri tedne. Do zdaj nisem še nikoli kolesaril na tako dolgi dirki. To je bil moj krstni nastop na tritedenskih krožnih dirkah.
Kako bi ocenil svoj nastop?
Absolutno pozitivno. Imel sem seveda tudi nekaj sreče. Le po etapi na Zoncola-nu sem se počutil slabo. Ostali člani ekipe so naslednji dan, ko je bil prosti dan, trenirali, jaz pa sem cel dan preživel v postelji. Imel sem trebušne motnje.
Kateri je bil najlepši trenutek Gira?
Ko sem prišel v LAquilo in zasedel tretje mesto na skupni lestvici.
S tistim begom si mnoge presenetil. Kaj se je pravzaprav zgodilo?
Dan je bil idealen za pobege. Nekateri so pritisnili na plin in v moštvu so mi rekli, naj jim sledim. Beg je tako pretresel skupno lestvico.
Katera je bila tvoja vloga v ekipi?
Ker kolesarim dobro v reber, sem imel nalogo, da pomagam Bassu. Predvsem v zadnjem tednu, ko so bili na vrsti hribi. Na koncu me je pohvalil, saj je bil zelo zadovoljen z mojim delom.
Ali je tvoja ekipa računala na končno zmago?
Da. Vsi smo videli, kako je Basso močno treniral. Vse je stavil na to dirko. Prepričani smo bili, da bo prav gotovo prišel med prvimi tremi.
Kakšno vzdušje je vladalo v ekipi?
Od prvega dneva je bila ekipa zelo složna in imeli smo pozitivno napetost. Oddahnili smo se le na zadnji etapi na krono-meter, ko je bilo gotovo, da bo Basso zmagal.
Katerega nasprotnika ste se najbolj
bali?
Hrvat Robert Kišerlovski je na letošnjem Giru d'Italia zasedel končno 10. mesto, kar je najboljša hrvaška uvrstitev na eni izmed treh najbolj prestižnih krožnih dirk
teamliouigasdoimo
Ko smo videli uradno startno listo, smo ugibali, da je vsaj dvajset nevarnih kolesarjev, takih ki bi lahko presenetili in se potegovali za končno zmago.
Kako so te po Giru sprejeli doma?
Po končani dirki sem pripotoval domov v ponedeljek ob štirih zjutraj. Nato pa je telefon pričel brneti že ob osmih zjutraj in ni nehal vse do večera. Ne vem, s kolikimi novinarji sem se pogovarjal.
Kateri so tvoji načrti za nadaljevanje sezone?
Sprva sem mislil, da bom tekmoval na dirki po Švici, ampak sem precej utrujen. Sodeloval bom na dirki po Sloveniji in nato se bom pomenil z ekipo. Morda bom šel na Vuelto.«
Kako pa si začel s kolesarjenjem?
Moj oče in brat kolesarita, zato je bilo čisto normalno, da sem tudi jaz začel potiskati na pedale. Pričel pa sem pri BK Rijeka.
Tvoja prva profesionalna ekipa je bila slovenska Adria Mobil. Kako je bilo pri njej?
Odlično. Tam sem se veliko naučil. Kolesaril sem z odličnimi kolesarji, kot sta z Braj-kovič in Špilak.
Kako pa je s kolesarstvom na Hrvaškem?
Mislim, da je mnogo dobrih kolesarjev, in upam, da bo ta moj uspeh pripomogel, da se bo kolesarstvo razširilo po državi.
Večkrat si sodeloval na lonjerski dirki ZSŠDI in tvoja najboljša uvrstitev je šesto mesto leta 2008. Kaj meniš o tej dirki?
Lonjerska dirka je bila vedno zelo pomembna in na njej sem se počutil kot doma, saj je prišlo več navijačev s Hrvaške. Le proga bi lahko bila malo težja, tako da bi lahko dosegel kaj več.
Ali imaš kak poseben spomin?
Spominjam se tistega leta, ko je snežilo (leta 2006 op. ur.). Dirke nisem zaključil. Bilo mi je tako mraz, da sem bil pod tušem skoraj celo uro.
Lani je zmagal tvoj sorojak Danču-
lovic.
Zelo sem vesel zanj. Je zelo dober kolesar in mislim, da bi lahko kolesaril v kaki ekipi Pro Tour.
Edvin Bevk
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
TENIS - R. Garros
Prva
ženska
zmaga
PARIZ - Prva italijanska ženska zmaga na enem izmed turnirjev velikega »slama«. To je uspelo Franceschi Schiavone (17. nosilka), ki je na odprtem prvenstvu Francije v finalu premagala sedmopostavljeno Avstralko Sto-sur s 6:4, 7:6 (2). Z zmago na enem najprestižnejših teniških tekmovanj je 29-letna Italijanka poskrbela za eno največjih senzacij v zadnjih letih. Ta je odlično začela in prvi niz dobila s 6:4. Av-stralki niso pomagali niti močni servisi, njihova hitrost je dosegla tudi do 196 km/h. Njena tekmica je bila pripravljena, z dobro igro na mreži pa je uspešno odbijala poskuse avstralske teniške igralke. Niti vodstvo Stosurjeve s 4:1 v drugem nizu je ni zmedlo, saj se je vrnila in po uri in 38 minutah ter podaljšani igri je bil dvoboj odločen s prvo italijansko zmago. Zadnja italijanska zmaga sega v leto 1976, ko je je Adriano Panatta zmagal prav tako v Parizu.
Italijanka ni igrala le za čast in slavo. Schiavonejevo je uspeh v Parizu tudi pošteno obogatil, saj je kot zmagovalka dobila 1,12 milijona evrov. Pa tudi na lestvici WTA bo poskočila, jutri bo na šestem mestu.
ODBOJKA
»Azzurri« še
■	• V ■	■ • V •
drugič boljši od Francije
MODENA - Italijanski odbojkarji so v 2. krogu svetovne lige še drugič premagali Francijo, tokrat pa šele po »tie-braku«. Selektor Anastasi je pustil na klopi Savanija, ki ga je bolela mečna mišica. Za Italijo je največ točk zbral Fei (29). Slovenski odbojkar Matej Čer-nic je sinoči zbral 9 točk. Italija bo v soboto igrala proti Kitajski. Izid: Italia - Francia 3:2 (25:22, 25:23, 29:31, 24:26, 15:10).
Italija neodločeno
Italijanski nogometaši so na drugi prijateljski tekmi pred odhodom v JAR igrali neodločeno 1:1 proti Švici, ki je prva povedla z Inlerjem v 10. minuti. »Azzurri« so izenačili štiri minute kasneje s Quagliarello. Selektor Lippi je preizkusil različne taktične variante. OSTALI IZIDI: Nizozemska - Madžarska 6:1, JAR - Danska 1:0, ZDA - Avstralija 3:1, Gana
-	Latvija 1:0, Slovaška - Kostarika 3:0, Alžirija - ZAE 1:0, Srbija - Kamerun 4:3, Honduras
-	Romunija 0:3.
KOŠARKA - A1-liga, polfinale (3. tekma): Cantu - Siena 65:77 (0:3).
Rossi hudo poškodovan
Valentino Rossi se bo moral zaradi zloma noge začasno posloviti iz karavane. Po nesrečnem padcu na drugem prostem treningu je utrpel dvojni zlom golenice in piščali. Potem ko je izgubil nadzor nad motorjem v hitri šikani, ga je katapultiralo v zrak in je trdo pristal z desno nogo. »Doktorja« so včeraj popoldne že operirali in okreval naj bi v 4 ali 5-ih mesecih. Zanj je torej sezone konec. »Pole position« na današnji VN Italije v Mugellu (14.00 po Italia 1) si je drugič v letošnji sezoni privozil Pedrosa, ki je bil v kvalifikacijah hitrejši od Lorenza in Avstralca Caseyja Stonerja.
ŠPORTNO A ZDRUŽENJE
Ojpr
SZ Bor
bo priredilo, na Stadionu 1
iS
Maja,
a
Potekala bosta od 23. do 27. avgusta in od 30. avgusta do 3. septembra.
Posebna pozornost bo namenjena športnim disciplinam,
ki jih društva redno gojijo. To so odbojka, ritmika in košarka.
Pobuda je namenjena otrokom Od 6. dO 13. leta starosti.
Do 18. junija je obvezen predvpis!
0
Zsšdi
Vpisovanje: od ponedeljka do petka, od 15. do 18. ure, v uradu ŠZ BOR na Stadionu 1. Maja. Kontakti in informacije:040-51377 (pon,-petek 15.00-18.00), mail: sport.bor@gmail.com.
NOGOMETNO SP 2010 V JAR - Skupina E
Nizozemci favoriti
Kamerunci pod hudim pritiskom - Marljivi Danci in Japonci - Kakovost na strani Nizozemcev
Kamerun
Danska
Kamerun je nedvomno najbolj izkušena afriška reprezentanca, ki bo v JAR gotovo pod velikim pritiskom. Kamerunci so si doslej priigrali že šest nastopov na SP, prvič leta 1982, nazadnje leta 2002. Najvišje so se prebili leta 1990, ko so se uvrstili v četrtfinale, kar je bil največji uspeh afriškega nogometa. Takrat jih je navdihnil 38-letni Roger Milla, ki je vsak svoj zadetek praznoval s tekom okrog zastavice, ki označuje kot. Reprezentanca Kameruna je na tistem mundialu vknjižila tudi velike zmage proti Argentini, Romuniji in Kolumbiji, sanje pa so ji prekinili Angleži v četrtfinalu. Reprezentanca se je usidrala v srca rojakov.
Tokratno podobo si mora ekipa ustvariti sama. Potem ko se ji ni uspelo uvrstiti na SP 2006, so tokrat cilji upravičeno visoki. Reprezentanca je toliko bolj uspešno nastopala na afriškem pokalu, kjer je od leta 2000 vknjižila dva naslova prvakov in bila enkrat druga.
Prvi mož ekipe je nedvomno igralec Interja Samuel Eto'o, 28-letni nogometaš, ki je sposoben raztrgati še tako dobro obrambno vrsto. V karieri si je že trikrat prislužil naslov afriškega nogometaša leta, v petih sezonah pri Barceloni je zanjo dosegel več kot 100 golov, bil pa je tudi že prvi strelec afriškega pokala. Po uspešnih kvalifikacijah je vse soigralce obdaroval s prestižnimi urami, vrednost vsake je okrog 50.000 ameriških dolarjev. Pomemben člen ekipe je prav gotovo tudi veteran Rigobert Song, ki je pri svojih 33 letih zbral že 131 nastopov za izbrano vrsto. Njegov 22-letni nečak Alexandre se je že uveljavil v vrstah Arsenala, pomemben sestavni del ekipe pa je tudi 26-letni Jean Makoun, ki si kruh služi pri Lyonu. Ekipo vodi 45-letni Francoz Paul Le Guen, ki je Kamerun prevzel šele sredi kvalifikacijskega ciklusa julija lani.
Z uvrstitvijo na SP 2010 so Danci presenetili tudi nekatere najzvestejše navijače. Še marca so na lestvici skupine 1 vodili pred Portugalci in Švedi, a so samo štirje Danci od desetih v anketi napovedali, da se bo Danska uvrstila na mundial. A izkušenemu selektorju Mortenu Olsenu je uspelo iz ekipe izvabiti najboljše in vsem dvomljivcem zapreti usta, Danska si je SP zagotovila brez dodatnih kvalifikacij.
Danci so nazadnje na SP igrali leta 2002 in se poslovili v drugem krogu. Ekipa je poleg tega na SP igrala tudi leta 1998, ko je vknjižila največji uspeh z uvrstitvijo v četrtfinale. Prvi nastop je Danska na SP zabeležila leta 1986 in se s tremi zmagami in enim porazom prav tako poslovila v drugem krogu. Ključni igralci ekipe so Nicklas Bendtner (Arsenal), Simon Kjaer (Palermo) in Daniel Agger (Liverpool). Slednji ob Bendtnerju velja za zvezdnika reprezentance, angleški ekipi pa seje pridružil leta 2006, ko je poskrbel za rekordni prestop igralca iz danske lige na Otok. Pogodba z moštvom z Anfielda mu velja do leta 2014.
Večina igralcev selektorja Takešija Okade igra na domačem otoku, nekaj izjem pa igra ali je igralo v tujini. Šunsuke Nakamura je bil član Celtica in Espanyola (zdaj je v Jokohami), Daisuke Macui igra pri Grenoblu, kjer je soigralec Boštjana Cesarja, Makoto Hasebe pri Wolfsburgu, Ta-kajuki Morimoto pri Catanii, Keisuke Honda pa pri moskovskem CSKA. Nekdanji reprezentant Takeši Okada je selektor ekipe, ki je moštvo prevzel po tem, ko je prejšnjega selektorja Hrvata Ivico Osima zadela kap in ni mogel nadaljevati z opravljanjem svojega dela. Čeprav počasi končuje kariero, je prvi zvezdnik ekipe Šunsuke Nakamura, ki je v svetu še vedno najbolj znan japonski igralec. Enain-tridesetletni nogometaš se lahko v svoji karieri ozre tudi nazaj na uspešne nastope v Reggini in škotskem Celticu.
Nizozemska
Japonska
Japonska je 6. junija lani postala prva reprezentanca, ki si je zagotovila nastop na svetovnem prvenstvu, potem ko je z 1:0 premagala Uzbekistan. Dve tekmi pred koncem kvalifikacijskega ciklusa so si Japonci že priigrali eno od prvih dveh mest in s tem vozovnico za JAR. Njihovi navijači pri tem močno upajo, da ekipa ne bo nastopila po sistemu prvi pride, prvi gre. A za uvrstitev v drugi del tekmovanja bo morala Japonska pisati zgodovino, saj se ji še ni uspelo prebiti preko prvega kroga, čeprav je na SP nastopila že trikrat (1998, 2002,2006).
Le malo katera reprezentanca se po kakovosti nogometa lahko kosa z Nizozemsko, a ekipa nekdanjih zvezdnikov Johana Cruyffa, Ruuda Gullita in Marca van Bastna še čaka na naslov svetovnih prvakov. Svetovni podprvaki iz let 1974 in 1978 se na SP podajajo devetič v zgodovini reprezentance. Pričakovanja okrog zvezdnikov, kot so Robin van Persie (Arsenal), Arjen Robben (Bayern München, včeraj se je sicer poškodoval na tekmi proti Madžarski), Wesley Snij-der (Inter) in Rafael van der Vaart (Real Madrid), so zelo velika. Ekipo je leta 2008 iz rok Marca van Bastna prevzel 57-letni Bert van Marwijk.
Prvo ime ekipe «Oranjes» je 25-le-tni Arjen Robben, aktualni primer klasičnega nizozemskega krilnega igralca. Dobro se znajde na obeh straneh igrišča in kljub dejstvu, da se srečuje s številnimi poškodbami, bo v JAR gotovo ključni mož čete van Marwijka.
/
ŠPORT
Nedelja, 6. junija 2010
23
KOŠARKA - Promocijska liga
Sokol za slovo premagal solidno Mosso
ODBOJKA - V organizaciji ŠZ Olympia
Od jutri v Gorici tretji Memorial bratov Špacapan
Sokol - Mossa 73:58 (11:20, 33:31, 53:48)
SOKOL: Spadoni 8, Rogelja 4, Umek 9, Hmeljak 8, Vidali 4, Budin 23, Piccini 9, Guštin, Kocman 5, trener Emili. TRI TOČKE: Budin 3, Spadoni 1.
Sokol je sklenil nastope v promocijski ligi z lepo in zanesljivo zmago proti drugouvrščeni Mossi. Čeprav za Na-brežince ta tekma ni odločala o ničemer, saj je Sokol že precej časa odrezan iz boja za napredovanje, pa je moštvo trenerja Emilija na poslovilni tekmi igralo zelo zbrano in učinkovito. Le v prvi četrtini je nekoliko odpovedalo, že v drugi pa je z boljšo obrambo in napadom nadoknadilo devet točk zaostanka in ob polčasu povedlo. Gostitelji so v tretji četrtini nadaljevali uspešno in si v zadnjem delu tekme priigrali zanesljivo prednost, ki so jo ohranili do konca srečanja.
Za lepo zmago je zaslužna vsa ekipa. Od posameznikov pa bi pohvalili Gregorja Budina, ki je bil s 23 točkami najboljši strelec ekipe, Spadonija in Pic-cinija za organizacijo igre, Vidalija za običajen doprinos v obrambi (7 skokov) in kapetana Hmeljaka, ki se je po dolgem času vrnil na igrišče in na zadnji prvenstveni tekmi pripomogel k zmagi. (lako)
ŠPORTEL - Jutri
Kuharji centra Ad formandum in zdrava prehrana
Kako poteka pouk na gostinski šoli centra Ad formandum? Komu je sploh šolanje namenjeno? O tem, predvsem pa o zdravi prehrani za športnike, bo govor v jutrišnji oddaji Športela (22.30 na TV Koper-Capodi-stria). Pri oblikovanju oddaje so sodelovali dijaki in učno osebje gostinskega učnega centra Ad formanduma ter športna zdravnica Irena Tavčar.
Med oddajo boste med drugim izvedeli za rezultate ankete o tem, kako se prehranjujejo zamejski športniki. Kako pa se starejši sproščajo v prostem času med rekreacijo? O tem v prispevku iz telovadnice goriškega Kulturnega doma.
ŠOLSKI ŠPORT - Šahovsko prvenstvo
Kakovostna turnirja v Dolini in v Doberdobu
Nadvse bogata šolska šahovska sezona se počasi nagiba h koncu. Prejšnje dni sta bila v organizaciji zavoda Žige Zoisa na sporedu zadnja dva turnirja.
Prvi je bil v torek Dolini, kjer so se pomerili osnovnošolci dolinskega didaktičnega ravnateljstva in pobratena šola s Škofij. Nastopilo je 44 mladih šahistov, za nekatere pa je bil to prvi turnir. Suvereno je zmagala Petra Olenik (Voranc Dolina), ki je v petih dvobojih dosegla prav toliko zmag, pred Kevinom Muheljičem (Kovačič Škofije, 4/5) in Tihano Stricca (Trinko Ricmanje, 4/5). Sledili so še Martin Coretti (Trinko), Luca Veneziano (Kovačič) in Saša Cej (Trinko). Nagrajeni so bili vsi najboljši posamezniki vsakega razreda.
Drugi turnir pa je bil v sredo v centru Gradina Doberdobu. Nastopile so osnovne in nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom, ki so vključene v čez-mejno mrežo, iz videmske, tržaške in goriške pokrajine, poleg njih pa še gostje OŠ Miren-Bilje. Bil je to prvi turnir, kjer so nastopili otroci s celega zamejskega prostora. Skupno je moči merilo kar 66 navdušenih, a zelo discipliniranih učencev in dijakov. Absolutni zmagovalec in najboljši v moški konkurenci srednjih šol je nekoliko nepričakovano, a zasluženo, bil Fran-
cesco Papais VŠ Doberdob. V šestih dvobojih je nasprotnikom prepustil le pol točke. Sledili so na papirju bolj kotirani Jakob Jarc (OŠ Miren Bilje) in Elia Saggin ter Omar Cusma (oba VŠ Doberdob), ki so zbrali po pet točk. Prav tako pet točk je dosegel tudi zmagovalec v moški konkurenci Matej Gruden (Milčinski Kati-nara), ki je prehitel najboljšo srednješolko Mojco Petaros (Kosovel Opčine, 5/6) in drugo in tretjeuvrščena sovrstnika Luko Gergoleta in Martina Jurena (VŠ Doberdob oba 4,5/6), ter Devana Štoko (Kosovel, 4,5/6). Nagrajene so bile še druga in tretjeuvrščena srednješolka Arlena Šulin (Miren-Bilje, 4/6) in Urška Petaros (Kosovel, 4/6), najboljše osnovnošoleke Veronika Vascotto (Sirk Križ, 4/6), Tina Busan (Bevk Opčine, 3,5/6) in Lejla Jure-tič (Černigoj Prosek, 3/6) ter najboljši če-trtošolec Uroš Šulin (Miren-Bilje, 4/6), tretješolec Marko Vidali (Gradnik Repen, 3,5/6), drugošolec Emil Antonutti (Doberdob, 4/6) in prvošolec Nikola Kerpan (Tomažič Trebče 4/6). Najmlajši so zares presenetili, saj je Kerpan dosegel absolutno 19. mesto, Sebastjan Pieri (Černi-goj, 3,5/6) pa 23. Nasploh je bil turnir na dobri kakovostni ravni, kljub odsotnosti nekaterih boljših tekmovalcev.
Marko Oblak
Tretji mednarodni Memorial bratov Špacapan v organizaciji Športnega združenja Olympia bo od jutri do nedelje 13. junija privabil v Gorico številne odbojkarje. Na odprtem igrišču pred centrom Špacapan bodo od jutri do petka, 11. junija, merilo moči osem članskih ekip: Soča, Sloga, Fincantieri, Naš Prapor, Mossa, Prvačina, Vivil volley in domača Olympia z dvema ekipama. Ekipe bodo razvrščene v tri skupine po tri ekipe, ki bodo kvalifikacijske tekme odigrale od jutri do srede. Skupina A (Fincantiri, Naš prapor in Mossa) bo igrala jutri, skupina B (Vivil, Sloga in Olympia) v torek, skupina C (Prvačina, Soča in Oly-pia under) pa v sredo. Zmagovalci in najboljša drugouvrščena ekipa se bodo nato uvrstile v polfinale. Finale bo v petek, 11. junija, po tekmi za tretje mesto (ob 19.45). Kvalifikacijske tekme se igra na dva dobljena niza, polfinale in finale pa po običajnem sistemu. V nedeljo, 13. junija pa bo v goriški telovadnici še mednarodni mladinski turnir, na katerem bodo sodelovale Olympia, deželna reprezentanca FJK dečkov U16, Triglav Kralj in Vežica iz Rijeke.
Spored (od 19.45 dalje) - Jutri skupina A: Fincantiri - Naš prapor, Naš prapor - Mossa, Mossa - Fincantiri. Torek, skupina B: Vivil - Olympia, Olympia - Sloga, Sloga - Vivil.
U13: Kontovelke za sam vrh
Ženska ekipa under 13 Kontovela bo danes igrala deželni finale. Kontovelke bodo ob 10.30 na Proseku igrale proti Chion-su, istočasno (10.30) bo v Repnu tekma med Codroipom in Cormonsom. Ob 15.30 bo v telovadnici Ervatti pri Briščikih tekma za 3. mesto, nato pa še finale.
NAMIZNI TENIS - DP
Krasovci brez vidnih uvrstitev
Na državnem namiznoteniškem prvenstvu v lombardskem kraju Ponte di Legno pri Brescii so se v petek začeli prvi boji v moški četrti kategoriji, v kateri nastopajo tudi tekmovalci zgoniškega Krasa. V hudi konkurenci približno 450 namiznoteniških igralcev iz cele Italije se Tom Fabiani in Gianni Rotella nista uspela prebiti iz skupine. To je uspelo Edi-ju Boleju, ki pa je v včerajšnjem prvem krogu gladko izgubil (3:1) in tako izpadel iz tekmovanja. Danes bodo na vrsti dvoboji dvojic in mešanih dvojic četrte kategorije.
Začetniki Pomladi v finalu
Pomlad - Staranzano 4:1 (1:0, 0:0, 3:1)
POMLAD: Paoli, Suppani, Žerjal, Kosovel, Paolucci, Ghersinich, Toffolutti (2 gola), Košuta, Kocman (1), Bicocchi (1), Vidali (P. Gregori). Trener: Pahor.
Začetniki Pomladi so se z zmago proti ekipi iz Štarancana uvrstili v finale turnirja v Vižovljah. Danes (ob 19. uri) se bodo za 1. mesto borili proti Sistiani.
PRIMOREC V POLFINALU - Turnir Il Giulia: Primorec - Cgs 5:1 (Esposito 2, Mos-colin 2, Lanza). Jutri (20.30): Primorec - San Luigi.
Visintin (Devin) petič prvi
Devinov kolesar Matteo Visintin je ponovno zmagal in to že petič v letošnji sezoni. S tem si je zagotovil mesto v deželni reprezentanci za državno prvenstvo cestne vožnje začetnikov. Na dirki v Bagnarolu di Sesto al Reghena je Visintin osvojil prvo mesto na 28,5 km dolgi progi.
□ Obvestila
AŠD SOKOL vabi v sredo, 9.6., na odprtem igrišču Sokola v Nabrežini na društveni praznik. Ob 18.30 zaključna mladinska prireditev; ob 21.00 predvajanje filma o trenerju Brumnu »Na koncu tržaške«. V primeru slabega vremena bo zaključna prireditev v telovadnici, predvajanje filma pa v kulturnem domu I. Gruden v Nabrežini.
NOGOMET
Žarko Arandelovič k Vesni
Nekdanji nogometaš kriške Vesne in tudi Pro Gorizie, Sežančan Žarko Arandelovič je tudi uradno postal novi športni vodja ekipe kriškega kluba. Arandelovič, pri Vesni z njim pripravljajo triletni načrt, je tako zamenjal Paola Vidonija, ki je bil Vesnin športni vodja kar štiri sezone. Vidoni se je umaknil zaradi službenih obveznosti.
KRAS KOIMPEX DANES - Danes v Repnu bo prva finalna tekma za napredovanje v D-ligo med Krasom in Jesino (začetek ob 16. uri).
Športni »piknik« Vipave in Doma na Peči
V torek sta društvi Vipava in Dom končno spravili pod streho skupno športno akademijo, ki je letos dosegla svojo deseto izvedbo. Uvodoma sta kopico mladih in gledalcev na tribunah kotalkališča na Peči pozdravila predsednika društev prirediteljev, Marko Kovic za domače društvo Vipava in Luka Bresciani za goriški ŠZ Dom. Nato so na ploščo stopili otroci športnega vrtca ŠZ Dom, ki jih vodijo vaditeljice Ljudmila Onišenko, Mateja Fajt in Greta Zavadlav. Prikazali so nekaj osnovnih prvin telesne kulture. Sledil jer nastop deklet novo ustanovljene navijaške skupine iz Gorice. S svojim delovanjem so dekleta začele januarja letos. Projekt je nastal v sodelovanju z ZSŠDI, srednjo nižjo šolo »I. Trinko« in ŠZ Dom. Skupino vodi Nikol Križmančič. Na prizorišče so nato stopili fantje, ki se pri Domu ubadajo z raznimi zvrstmi motorike z elementi orodne telovadbe. Pri izvedbi raznih vaj jih je vodil trener Miloš Figelj. Prikaz vadbe košarke je uprizorila najmlajša skupina Domovih košarkarjev, ki jo vodita trenerja Jan Zavrtanik in Dean Oberdan. Ljubkost ritmičnih zvrsti so prikazale mlade domovke, ki delujejo pod strokovnim vodstvom Ludmyle Onišenko. Domače društvo Vipava je letos uvedlo tudi dve plesni skupini, ki delujeta pod vodstvom vaditeljice Jelke Bogatec. Skupini so prikazali nekaj plesnih točk. Sledil je nastop košarkarskih upov Under 14, ki jih trenirata Dean Oberdan in Peter Brumen. Lepo športno popoldne so zaključile kotalkarice domačega društva Vipava s slikovitim mimohodom. Dejavnost »na kolescih« vodijo trenerke Tanja Peteani, Isabella Lucigrai, Elena Vizintin e Nataša Pahor. Po skupnem pozdravu vseh nastopajočih sta se vodstvi društev zahvalili vsem nastopajočim za res prijetne športne prikaze in staršem, sorodnikom in prijateljem za obisk prireditve. Nato je bil na vrsti še piknik z okusno paštašuto in drugimi dobrotami, ki sta jih pripravili obe društvi. (vip)
Na zaključni prireditvi Športne šole Polet/Kontovel tudi »rock&roll«
Več kot 100 otrok je v petek nastopilo na zaključni prireditvi Športne šole Polet/Kontovel in ritmičnega odseka ŠD Kontovel. Raznoliko in dinamično prireditev so uvedle ritmičarke Kontovela, ki so prikazale vajo s kolebnico in obročem, nato pa je trinajstčlanska skupina zaplesala v ritmu rock&rolla. Malčki iz vrtca in osnovnošolci, ki so med letom obiskovali minimotoriko in motoriko, so se ob spremljavi glasbe preizkusili v poligonu, nato pa se pozabavali s padalom in žogicami. Začetniki minibasketa (letniki 2000 in 2001) so prikazali naučene spretnosti s kolebnico, nato pa v poligonu s košarkarskimi elementi, starejši dečki minibasketa (letniki 1999) pa so izvajali vaje s kolebnico in z žogo v košarkarskem poligonu. Kot zadnja je na parket stopila ekipa dečkov, ki je nastopala v prvenstvu U13. Vodja Športne šole Polet/Kontovel Andrej Vremec se je pred zaključnim nagrajevanjem zahvalil vsem, ki so pripomogli k uspehu zaključne prireditve, in poudaril, da je bil letos odnos in prisotnost vseh otrok med letom zelo dober. Zaključno prireditev so pripravili vaditelji Andrej Vre-mec, Veronika Danev, Erik Piccini, Damjan Košuta in Darma Milič, Deborah Vitez in Martina Lisjak pa sta vodili skupino ritmičark.
Konec sezone tudi za malčke Športne šole Trst
Prejšnji konec tedna so pri Športni šoli Trst z zaključno prireditvijo končali uspešno vadbeno sezono. Nad 50 otrok je v dvorani Bojana Pavletiča na stadionu 1. maja v Trstu staršem in prijateljem prikazalo svoje gibalno znanje, ki so ga usvojili med šolskim letom. Izkazali so se v tekalnih igrah, igrah z žogo in izvajanju gimnastičnih vaj. Mlajši otroci (od prvega do tretjega leta), ki so telovadili s svojimi starši, so se preizkusili v teku s porivanjem blazin, starejši predšolski otroci pa so tekmovali v šta-fetnih igrah. Za konec so malčki svoje starše navdušili s plesnim vlakom. Sledila sta mimohod in nagrajevanje, pri katerem je vsak otrok dobil napihljivo žogo. Predsednik Športne šole Trst Maksi Kralj se je v imenu društva zahvalil vaditeljicam Biserki Cesar, Petri Furlan in Daši Stanič za njihovo strokovno vodenje in vse povabil k ponovnemu začetku vadbe v oktobru.
24 +
Nedelja, 6. junija 2010
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
20.10 Tv Kocka: Videonatečaj Ota - Hro-vatin: Naravoslovni eksperiment; Suzi ne zna 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dok. film: Na koncu Tržaške, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.00	Aktualno: Quello che
6.50	Nan.: Lady cop
7.35	Nan.: La casa del guardaboschi
8.25	Sv. maša
10.30	A Sua immagine
11.00	Nan.: La signora in giallo
12.20	Aktualno: Linea verde estate
13.30	Dnevnik
14.00	Glasb.: Gigi, questo sono io
16.25	Vremenska napoved
16.30	Dnevnik - L.I.S.
16.35	Nan.: Heartland
17.20	Film: Il promontorio di Annie
(dram., ZDA'05, i. B. White)
18.50	Kviz: L'eredita (v. C. Conti)
20.00	Dnevnik in športne vesti
20.40	Kviz: Soliti ignoti
21.20	Glasb.: Arena di Verona 2010 - Lo
spettacolo sta per iniziare
23.20	Aktualno: Speciale Tg1
0.25	Nočni dnevnik in vremenska napoved
0.55	Aktualno: Applausi (v. G. Marzullo)
V^ Rai Due
6.15 7.00 8.20 9.05 10.30 11.20 13.00 13.30 13.40 13.45
15.20
16.45 17.45 18.00 18.30 18.45
21.05 23.25 0.50
Aktualno: Tg2 Storie Nan.: Le cose che amo di te Nan.: Joey
Variete: Cartoon Flakes Dnevnik. L.I.S.
Variete: Mezzogiorno in famiglia 20.30 Dnevnik Aktualno: Tg2 Motori Vremenska napoved Film: I ricordi di Eve (triler, Kan., '09, i. E. Vaugier, A. Lemke) Film: McBride - Omicidio di classe (srh., ZDA, '05, i. J. Laroquette) Nan.: Il commissario Herzog Risanke
Dnevnik in vremenska napoved Variete: Secondo canale Film: Nora Robert's - Un dono pre-zioso (dram., ZDA, '08, r. M. Robe, i. B. Murphy) Nan.: Numb3rs
Šport: La domenica sportiva estate Nočni dnevnik
Rai Tre
6.00 1.45 Aktualno: Fuori orario - Cose
(mai) viste 7.00 Variete: Aspettando e domenica papa
8.00 Aktualno: Mamme in blog 8.10 Variete: E' domenica papa 8.15 Risanke
9.05 Nan.: The Saddle Club
9.40 Film: Il giorno piu' corto (kom., It.,
'62, i. F. Franchi, C. Ingrassia) 11.00 Aktualno: Tgr Estovest, sledi Tgr
Mediterraneo/RegionEuropa 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 0.45 Aktualno: Telecamere 12.55 Dok. Timbuctu 13.25 Aktualno: Racconti di vita 14.00 19.30, 23.20 Deželni dnevnik in
vremenska napoved 14.15 0.35 Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2h 15.00 Dnevnik - L.I.S. 15.05 Film: La banda degli onesti (kom.,
It., '56, i. Toto') 16.45 Dok.: Il produttore 16.55 Film: Giallo napoletano (srh., It.'79,
i. M. Mastroianni) 18.50 Dok.: Peppino cuoco sopraffino 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Report (v. M. Gabanelli) 23.35 Variete: Glob, l'osceno del villaggio (v. E. Bertolino)
u Rete 4
5.50 Nan.: West Wing - Tutti gli uomi-ni del presidente
6.30 Dnevnik: Pregled tiska 7.10 Nan.: Sei forte maestro 8.50 Nan.: Nonno Felice 9.25 Dok.: Artezip 9.30 Dokumentarec: Vite dei santi 10.00 Sveta maša
11.00 13.30 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik 12.00 Aktualno: Melaverde 13.45 Dnevnik in prometne informacije 14.00 Film: 4-4-2 - Il gioco piu' bello del mondo (kom., It., '06, i. N. DAn-gelo)
14.45 0.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 16.10 Film: I moschettieri del mare (pust.,
It., '62, r. Steno, i. R. Alda) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Il commissario Cordier 21.30 Aktualno: Quarto Grado 23.25 Variete: Miss Padania 1.30 Nočni dnevnik - Pregled tiska
5 Canale 5
6.00 Pregled tiska
7.55 Dnevnik - prometne informacije in
vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spiri-to
9.40 Dnevnik - kratke vesti 10.00 Aktualno: Ciak Junior 10.35 Film: Per una sola estate (dram., ZDA, '00, r. M. Piznarski, i. C. Klein)
11.10 17.50, 0.30 Dnevnik - kratke vesti
in vremenska napoved 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nan.: Il mammo 14.10 Nan.: Amiche mie 16.00 Film: Due padri di troppo (kom., ZDA, '97, r. I. Reitman, i. B. Crystal) 18.00 Film: Matrimonio impossibile
(kom., ZDA '97, i. M. Douglas) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Striscia la domenica 21.30 Nan.: I delitti del cuoco (It., '09, i.
B. Spencer) 23.30 Film: The Gift - Il dono (triler, ZDA, '00, r. S. Raimi, i. C. Blanc-hett)
1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved
v Italia 1
6.00 Nan.: I Robinson
6.25 Nan.: Listen up
7.00 Nan.: Ned - Scuola di sopravvi-
venza 7.40 Risanke
10.45 Motociklizem: VN Italije - 125 cc 12.00 18.30 Dnevnik in vremenska napoved
12.15 Motociklizem: VN Italije - Moto2 14.00 Motociklizem: VN Italije - MotoGp 15.00 Port: Grand prix - Fuori giri
16.00 Film: Zoo Rangers in India (pust., Niz.,
'06, r. J. Nijenhuis, i. J. V. Ardenne) 17.55 Nan.: Samantha chi? 19.35 Nan.: Dr. House - Medical Division 21.30 Nan.: Dr. House - Medical Division 22.20 Nan.: Royal Pains 0.00 Film: Deuce bigalow: puttano in saldo (kom., ZDA '05, i. E. Griffin) 0.45 Dnevnik, kratke vesti
LA
6.00
7.00 9.15 10.45 11.05 12.30 13.05 14.05 16.00
La l
Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Week-End Aktualno: Omnibus Life Aktualno: La settimana Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Nan.: L'ispettore Barnaby Film: Una strada, un amore (dram., ZDA, '79, i. H. Ford)
18.00 Film: Casa mia casa mia... (kom.,
It.,'88, i. R. Pozzetto) 20.00 Dnevnik
20.30 Resničnosti show: Chef per un giorno
21.35 Variete: Crozza Alive 23.45 Aktualno: Reality 1.00 Dnevnik in športne vesti
^ Tele 4
7.00 Koncert klasične glasbe 8.20 Aktualno: Salus Tv 8.35 Aktualno: Musa Tv 8.50 Aktualno: Italia economia 9.40 Aktualno: Rotocalco Adnkronos 10.35 Mednarodni pokal plesa 2010 11.30 Šport: Super Sea 12.00 Angelus 12.25 Dok.: La grande storia 13.10 Aktualno: Qui Tolmezzo 13.15 Glasb.: Musica, che passione! 13.30 Attenti al cuoco 14.00 Variete: Camper magazine 14.30 Variete: Campagna amica 15.00 Lirika: L'amico Fritz 17.00 Dok.: Borgo Italia 17.30 Risanke
19.30 Nan.: Detective per amore 21.00 Koncert: Mille voci 2010 23.00 Film: La grande prugna (kom., It., '99, r. C. Malaponti, i. E. Jacchetti, L. Littizzetto) 0.30 Film: Omicidio a luci blu (triler, '91, r. A. Brescia, i. F. Guerin, B. Peterson)
2.10 Film: Una donna per Ringo (western, '66, r. R. R. Marchent, i. S. Flynn, P. Milly) 3.50 Nan.: Cold Squad
(t Slovenija 1
7.00 Ris. nan.: Živ Žav - Telebajski 9.20 Otr.odd.: Žogarija - Ko igra se in
ustvarja mularija 9.55 Nedeljska maša, prenos iz župnije Prepolje
11.00 Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi
11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja - Oddaja Tv Koper 13.00 17.00, 18.55, 22.10 Poročila, vremenska napoved in športne vesti
13.15 30 let z Avseniki (pon.)
14.30 Prvi in drugi
15.00 17.15 NLP - razvedrilna oddaja
15.05 Na naši zemlji z Marjano Grčman
15.10 Glasbiator
15.25 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom
15.35 Profil tedna 16.00 Večno z Lorello Flego 16.05 Športni gost 16.20 Svetovno s Karmen Švegl 16.25 Za prste obliznit, kuharska oddaja 17.30 Fokus 18.30 Risanka 19.50 Gledamo naprej 19.55 Referendum o arbitražnem sporazumu 21.15 Intervju 22.50 Serija: Walander 0.25 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik
06.06.1992 (pon.) 0.45 Dnevnik (pon.) 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.45 Infokanal
(t Slovenija 2
6.30 7.30 7.40 8.10
9.10
9.50 11.20
12.25 12.55
14.15
14.25 15.00
17.55
18.25 20.00 20.55 21.10
23.00
23.40 Biogr. serija: Veliki Charles, zadnji del (pon.)
Koper
13.45 14.00 14.10 14.30 15.00 16.25 17.25 18.00
19.00 19.25 19.30 20.00 20.30 21.00 21.30 22.20 22.30 0.15
14.30 15.30 16.00
17.00 18.00 18.15 18.30 19.15 19.30
20.00 21.45 22.30 0.05
Dnevni program Čezmejna TV - deželne vesti Euronews In orbita
Film: Zadnji kondor Folkest 2009: Nafra Malta Srečanje z...
Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem
22.05, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik šport
Biker Explorer Vesolje je... Istra in...
Dok. oddaja: Istrska potovanja Nautilus
Tenis: Roland Garros Slovenski magazin Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku
i Tv Primorka
Kasaške dirke
Razgledovanja (pon.)
Glasb. odd.: Z Mojco po domače
(pon.)
Hrana in vino, izbrani recepti Duhovna misel (pon.) Tedenski pregled (pon.) Mavrica pogledov (pon.) Pravljica
Med Sočo in Nadižo, oddaja za Slovence v Italiji
Celovečerni film: Vlak skrivnosti
Pod drobnogledom
RPS, rdeča preproga s Sebastjanom
Videostrani
1.30 Zabavni infokanal Skozi čas Globus (pon.)
Lynx magazin - Oddaja Tv Koper Capodistria
39. tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov, koncert prvonagra-jencev
Film: Začarana Emma (pon.) Alpe-Donava-Jadran, podobe iz srednje Evrope (pon.) Rad igram nogomet 18.00 Bratislava: kajak kanu, EP v slalomu, prenos
EP v motokrosu: reportaža iz Doline pod Kalom Pot v Južno Afriko (pon.) Pariz: tenis, odprto prvenstvo Francije, finale (m), prenos DP v ulični košarki, reportaža iz Novega Mesta Športne vesti Dok. odd.: Projekt Dubaj Žrebanje lota
Evrovizijski mladi glasbeniki 2010, posnetek zaključnega večera z Dunaja
Film: Praznovanje
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Pesem mladih 2010, sledi Melodije za vse okuse; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Primorska poje - Nabrežina, sledi Dežurna glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Chopinovo leto; 10.00 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come, easy go....
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Dober dan RC; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.20, 14.40 Pesem tedna; 8.28, 12.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 9.00-9.00 Oggi musica; 9.40, 19.15 Sigla single; 10.00 Il giardino di Euterpe; 11.00 La biblioteca di Babele; 11.25-12.28 Glasbena lestvica; 13.00-14.00 Radio z vami; 14.00 L'agenda in orbita; 15.00-16.00 Rock '90; 1600-18.00 Glasbeno popoldne; 18.00-19.00 Album charts; 20.00-0.00 RC sera; 20.00-22.00 E... state freschi; 22.00 Glasba; 23.00 In orbita, 0.00-6.00 Prenos RS.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.50 Dobro jutro, otroci; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00
Športno popoldne; 14.20 Obvestila; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.30 Košarka: Krka - Olimpija; 18.35 Šport; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val.
SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. maša; 11.05, 13.05, 16.05, 19.00 Koncert: Schumannov dan EBU; 14.05 Humoreska tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Popoldanski sporedi; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan.
HOROSKOP_
& oven 21.3.-20.4.: Malce iz-prezite in ne poskušajte vsega narediti v enem dnevu. Tam, kjer pa se kljub vloženemu trudu položaj ne spremeni, si vzemite odmor. Stvari se bodo odvijale same od sebe.
m^l bik 21.4.-20.5.: Polni ste načrtov, zato je dan kar prekratek za vse, kar bi radi storili. Če si ne boste vzeli nekaj časa za sprostitev in počitek, boste pri delu čedalje bolj neučinkoviti, saj hitrost ne vpliva dobro.
jtjlf dvojčka 21.5.-21.6.: Spremlja vas občutek, da imate ob vseh obveznostih čisto premalo časa zase. Včasih kar pozabljate, da ste delovne izzive sprejeli sami! Potrebujete kakšno urico oddiha.
rak 22.6.-22.7.: Stres prejš-«« njih tednov se počasi plazi iz vaših kosti in iz dneva v dan ste bolj židane volje. Največ veselja boste našli v času, preživetem v krogu svoje družine.
t^e lev 23.7.-23.8.: Občutek ne-(^^r gotovosti vas bo oviral pri odločanju, zato bo morda bolje, da si vzemite več časa in počakate, da odločitve dozorijo. Ljubezen: odnos mora temeljiti na zaupanju.
devica 24.8.-22.9.: Kdor ča-^^ ka, dočaka! Toliko raje in bolj z veseljem boste pogledali svojo novo pridobitev, ker ste morali nanjo nekoliko počakati. V prostem času boste izredno družabni.
tehtnica 23.9.-22.10.: Pole-^ ^ nom, ki vam jih mečejo pod noge na delovnem mestu, se boste uspeli srečno izogniti, hkrati pa bodo zaveli sveži vetrovi, ki bodo zapihali v vaša jadra.
škorpjon 23.10.-22.11.: V
mislih ste že na dopustu, če pa vam čas dopušča, ste gotovo tudi že čisto zares odpravili na lepše. Mikaj vas eksotični kraji, nove kulture in običaji. Začutite svobodo in ji sledite.
av strelec 23.11.-21.12.: Vaši bližnji bodo od vas zahtevali več prilagajanja, kar pa vam ravno ne diši. Ne bodite po nepotrebnem občutljivi. Premislite o nastali situaciji čimbolj trezno in objektivno.
kozorog 22.12.-20.1.: Pred vami je razgiban teden, saj nikakor ne boste zdržali pri miru. Gnalo vas bo sem ter tja in čeprav imate precej dela, si boste nalagali še nove obveznosti in opravke.
vodnar 21.1.-19.2.: Čeprav ^ so vaše finance nekoliko nestabilne, pa vam bo ob pravih odločitvah uspelo lepo okrepiti debelino denarnice. Toda nikar ne preizkušajte sreče v nedogled! Lahko se obrne.
ribi 20.2.-20.3.: Svet okoli sebe pogosto čutite kot preveč agresiven in vsiljiv, hkrati pa ne opazite, da včasih tudi sami grobo posegate v življenja drugih. Naučite se postavljati jasnejšo mejo.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 6. junija 2010
25

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Nekaj minut za domačo glasbo: Manca Špik - Baila
20.30 Deželni TV dnevnik
20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.00 6.10
6.30 6.45 10.45 11.35 11.50
13.30 14.10 15.05 16.50 17.15 18.50 20.00 20.30 21.20
23.10 0.45
Aktualno: Euronews
Dok.: Quark Atlante - Immagini dal
Pianeta
Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Unomattina Estate Aktualno: Verdetto finale 17.00 Dnevnik in vremenska napoved Film: La libreria del mistero - A prima vista (srh., ZDA, '06, r. K. Martin, i. N. Siemaszko) Dnevnik in gospodarstvo Nan.: Don Matteo 4 Nan.: Raccontami Dnevnik - Parlament Aktualno: La vita in diretta Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 23.05 Dnevnik Variete: Da da da Variete: 41. Premio Barocco (v. F. Frizzi)
Aktualno: Porta a porta Nočni dnevnik in vremenska napoved
Rai Due
6.00	Aktualno: Tg2 Costume e societa
6.15	Aktualno: Ricominciare
6.40	Aktualno: Tg2 Si viaggiare
7.00	Variete: Cartoon Flakes, vmes Zorro
9.40	Nan.: Tutti odiano Chris
10.00	Aktualno: Protestantesimo
11.15	Nan.: Love boat
12.05	Nan.: Il nostro amico Charly
13.00	18.30, 20.30, 23.10 Dnevnik
13.30	Aktualno: Tg2 costume e societa
13.50	Aktualno: Tg2 Zdravje
14.00	Šport: Dribbling Mondiali
14.30	Nan.: Ghost whisperer - Presenze
15.15	Nan.: Squadra speciale Colonia
16.00	Nan.: La signora del West
16.50	Nan.: Las Vegas
17.35	Variete: Art Attack
18.05	Dnevnik L.I.S. in športne vesti
19.00	0.30 Variete: Secondo canale
19.35	Nan.: Squadra speciale Cobra 11
21.05	Nan.: Numb3rs
22.40	Nan.: Close to Home
23.25	Dnevnik - Parlament
^ Rai Tre
6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso
NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (5. 6. 2010)
Vodoravno: Kjuder, kasta, Varese, Olten, Esad, serioso, straho-petka, T. R., lilija, N. M., oef, tuka-lica, Grbec, C. A., Ilie, J. O., Srbi, SAI, kamerad, orjak, OAS, Adelboden, Arianna, rozka, rtič, trn, A. H., trnači, Ines, oslna, Una, Osek, reklamar, mir, vaza, Dol, ESA; na sliki: Jelka Grbec. Mala križanka, vodoravno: 1. pikon; 6. Avala; 7. Laver; 8. ena; 9. strd; 11. tanat; 13. Ivana; 14. nč; 15. t.j.; 16. Karon; 18. arena.
7.00 7.30 8.00 9.00
9.10
10.55 12.00
13.10 14.00
14.20 14.50 15.00 15.05 15.35 16.00 16.30 17.00 17.50 20.00 20.15 20.35 21.05 21.10 23.10 0.00
17.20
18.55 19.35 20.30 21.10 23.25
0.15
Tgr Buongiorno Italia Tgr Buongiorno Regione Dok.: La Storia siamo noi Aktualno: Dieci minuti di... pro-grammi dell'accesso Film: Sotto l'albero Yum Yum (kom., ZDA, '63, i. J. Lemmon) Aktualno: Cominciamo bene Estate Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti
Nad.: Julia - La strada per la felicita 19.30, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Cominciamo bene Estate Dnevnik - kratke vesti Variete: La tv dei ragazzi di Raitre Polizia dipartimento favole Aktualno: Tg3 Gt ragazzi Variete: Melevisione Nan.: Doc Martin Dok.: Geo Magazine 2010 Variete: Blob
Nan.: Il principe e la fanciulla Nad.: Un posto al sole Dnevnik
Aktualno: Chi l'ha visto? Nan.: Survivors Nočni dnevnik
Rete 4
Nan.: Kojak
Nan.: Il fuggitivo
Nan.: Nash Bridges
Nan.: Agente speciale Sue Thomas
Dnevnik in prometne informacije
Nan: Carabinieri
Nan.: Distretto di polizia 4
Aktualno: Forum - Il meglio di
Nan.: Nikita
Nad.: Sentieri
Film: That's amore (kom., ZDA, '95, i. W. Matthau)
Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije
Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Nan.: Il commissario Navarro Film: Brubaker (dram., ZDA, '79, r. S. Rosenberg, i. R. Redford) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved
Canale 5
8.40 9.10
10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.45
17.45 18.00 20.00 20.30 21.10
23.30
0.30
Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Nan.: Finalmente soli Film: Posta del cuore (kom., ZDA, '01, r. S. Rash, i. C. Sheen) Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: CentoVetrine Nad.: Alisa - Segui il tuo cuore Film: Il patto di Cenerentola (kom., ZDA, '09, r. G. Harvey, i. A. Kaufman) Aktualno: A gentile richiesta Dnevnik - kratke vesti Dnevnik in vremenska napoved Variete: Velone (v. E. Iacchetti) Film: Nemici Amici (kom., It., '10, r. G. Manfredonia, i. A. Fassari) Film: Sono pazzo di Iris Blond (kom., It., '96, r.-i. C. Verdone) Nočni dnevnik in vremenska napoved
O Italia 1
6.10 Nan.: Listen up 6.40 17.30 Risanke 8.50 Dok.: Capogiro 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: Camera Café 14.05 Resničnostni show: La pupa e il
secchione - Il ritorno 14.20 Risanka: One Piece - Tutti all'ar-
rembaggio! 14.35 20.05 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nad.: Champs 12 16.00 Nan.: Blue water high 16.30 Nan.: H2O 17.00 Nan.: Chantel 19.30 Nan.: Samantha chi? 20.30 Kviz: Viva Las Vegas (v. E. Papi) 21.10 Resničnostni show: La Pupa e il Secchione 1.00 Variete: Mai dire Pupa
7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life
10.00 Omnibus (ah)iPiroso, sledi Punto Tg
11.00 Aktualno: Due minuti un libro
11.10 Nan.: Matlock
12.30 Dnevnik in športne vesti
13.05 Nan.: The District
14.05 Film: La voglia matta (kom., It., '62,
i. U. Tognazzi, C. Spaak) 16.05 Nan.: Cuore d'Africa 18.25 Nan.: Relic Hunter 19.00 Nan.: Crossing Jordan 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Dok.: Missione Natura 23.10 Film: La leggenda del re pescatore (fant., ZDA'91) 1.35 Dnevnik
^ Tele 4
7.00
8.05 9.00 11.30 12.00 12.45 13.15 14.05 15.05 17.00 19.00 19.15 20.00 20.05 20.30 21.00
23.35 23.40 23.55
8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02
Dnevnik
Pregled tiska
Nan.: Detective per amore Variete: Camper magazine 16.00 Dnevnik - kratke vesti Aktualno: Hard Trek Aktualno: Videomotori Aktualno: Animali amici miei Mednarodni pokal plesa 2010 Risanke - K2 Musa Tv Italia economia Športne vesti Sport estate Deželni dnevnik
Film: Sinfonia di primavera (dram., '83, i. N. Kinski, H. Gronemeyer, r. Hoppe)
Dnevnik Montecitorio Aktualno: Pagine e fotogrammi Nan.: Cold Squad
La 7
6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije
6.30 7.00 8.00 10.45 13.25
14.00
14.30 14.55 15.15 15.45 16.00
16.30 17.00 17.25 18.00
18.55 Risanka: Rožnati panter 19.00 Iz sobotnega popoldneva: Zdravje,
usoda, nasvet 20.00 2.10 Dok. odd.: Yann Arthus - Bertrand, portret fotografa 21.00 Studio City 22.00 Pozdrav Afriki 22.30 Knjiga mene briga 22.50 Film: Carmen v Južni Afriki 0.50 Film: Bilo jih je pet (pon.)
Koper
13.45 14.00
14.20 14.50 15.25 15.55 16.25 16.55 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.50 20.00 20.30 21.00 21.40 22.30 0.00
Dnevni program
Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Zoom
Resna glasba
Nautilus
Back stage live
Vesolje je
Istra in...
Istrska potovanja
23.20 Športna mreža
23.55 Vremenska napoved
23.00 Primorska kronika
22.10 Vsedanes - TV Dnevnik
Športna oddaja
Kuharski recepti
Kino premiere
Potopisi
Artevisione
Srečanja v skupnosti Italijanov
Sredozemlje
Športel
Čezmejna TV - dnevnik v slovenskem jeziku
(t Slovenija 1
6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Risana nan.: Cofko Cof (pon.) 10.35 Otr. odd.: Žogarija - Ko igra se in
ustvarja mularija (pon.) 11.00 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine (pon.)
11.25 Nan.: Šola Einstein (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor (pon.)
13.00 18.55 Poročila, šport in vremenska napoved
13.15 Oddaja o znanosti: Ugriznimo znanost (pon.) 13.40 Parada (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Mladi znanstvenik Janko 15.55 Ris. nan.: Felikosva pisma 16.05 Lutk.-igr. nan.: Bine 16.20 Otr. nad.: Ribič Pepe, zadnji del 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanke 19.50 Gledamo naprej 19.55 Polemika 21.00 Nad.: Starši v manjšini 21.30 Na lepše
22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Umetnost igre 23.25 Glasbeni večer: Slovenski glasbeni dnevi 2010 0.35 Antologije slovenske violinske glasbe 1.30 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik
07.06.1992 (pon.) 1.55 Dnevnik (pon.) 2.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 3.00 Infokanal
(t Slovenija 2
9.00, 3.05 Zabavni infokanal
Infokanal
Otroški infokanal
Sobotno popoldne (pon.)
39. tekmovanje mladih slovenskih
glasbenikov, koncert prvonagra-
jencev (pon.)
Iz arhiva TVS: TV Dnevnik 07.06.1992
Slovenski utrinki (pon.) Posebna ponudba Osmi dan (pon.) ARS 360 (pon.)
Alpe-Donava-Jadran, podobe iz srednje Evrope (pon.) Rad imam nogomet (pon.) Prvi in drugi (pon.) Izob. serija: To bo moj poklic Drama: Suzannah (pon.)
Tv Primorka
9.00 10.00 Novice
9.05 19.00, 23.30 Mozaik 10.05 16.30 Hrana in vino (pon.) 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in
Videostrani 17.10 Kultura: 30 let galerije ARS 17.40 Glasb. odd.: Naj viža 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vreme,
Kultura 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Znanstveni večeri Univerze v Novi Gorici (pon.)
0.00 Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ob-zrnik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Prireditve; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 21.00 Indie ni Indija; 22.30 Radio Kažin.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.10 Osebnost dneva; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.45 Pesem tedna; 9.00 Proza; 9.35 Dogodki v poletju; 10.33-12.28 La radio fuo-ri; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fegiz Files; 14.00 Glasbena lestvica; 14.35, 22.30 Reggae in pillole; 15.00 Pesem; 16.00-18.00 E... state freschi; 18.00 In orbita; 19.15 Sigla single; 20.00-0.00 RC sera; 20.00 I classici italiani; 21.00 Glasba; 21.30 Proza; 22.00 Nel paese delle donne; 23.00 Playlist; 0.00-6.00 RS.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 7.55 Sporedi; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muo-ve; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.10 Teren; 11.00, 11.40 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.05 Hip hop; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirh strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
26
Nedelja, 6. junija 2010
ALPE-JADRAN
/
DEŽELA FJK - V ospredju problemi slovenske manjšine
SSk se je srečala s Tondovimi odborniki
Voditelji lipove vejice na pogovoru z Riccardijem, Segantijevo in Molinarom
TRST - Razprava na tristo šestdeset stopinj o najrazličnejših odprtih vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v Furla-niji-Julijski krajini. Tako bi lahko povzeli niz treh srečanj, ki so jih na pobudo deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca imeli deželni tajnik slovenske stranke Damijan Terpin, pokrajinska tajnika Peter Močnik in Julijan Čav-dek ter koordinator SSk na Videmskem Miha Coren s tremi odborniki Tondove uprave.
Kot piše v tiskovni noti SSk, je vodstvo stranke z odbornico za krajevne avtonomije in mednarodne odnose Federico Seganti razpravljalo o napovedani reformi krajevnih uprav, ki se začenja z zakonskim osnutkom deželnega odbora o preureditvi nekdanjih gorskih skupnosti. Nadalje je tekla beseda o zakonskem osnutku o ohranitvi rajonskih svetov na Tržaškem in Goriškem, ki je že na dnevnem redu deželnega sveta, ter o novi razmejitvi volilnih okrožij za pokrajinske volitve, ki se razvija na osi vsedržavne reforme v smeri zmanjševanja števila članov v skupščinah krajevnih uprav. Pri vseh navedenih postopkih se SSk sklicuje na dejstvo, da na območju treh obmejnih pokrajin živi slovenska narodna skupnost, ki ji mednarodni sporazumi in ne nazadnje zaščitni zakon določajo posebne zaščitne klavzule tudi v ukrepih, ki se dotikajo volilne zakonodaje in javno upravne organizacije teritorija.
Deželni tajnik SSk Terpin je odbornici Se-gantijevi obenem nakazal nekaj možnih pobud, ki bi lahko privedle do okrepitve sodelovanja med Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo. Mi-
arhiv pd
Na sliki (z leve): Miha Coren, Damijan Terpin, Igor Gabrovec, Federica Seganti, Peter Močnik in Julijan Čavdek
foto ssk
ha Coren je Segantijevo kot vidno članico Bos-sijeve stranke prosil za posredovanje tudi v odnosu do videmske pokrajinske uprave, ki bi lahko odigrala pomembno vlogo pri rešitvi vozla špetrske šole.
Podrobneje o bodočnosti dvojezične šole v Špetru je tekla beseda z odbornikom za kulturo in šolstvo Robertom Molinarom. SSk se je deželnemu odborniku zahvalila za pozornost in aktivno prizadevanje, ki je že takoj privedlo do evidentiranja milijona evrov vredne postavke za obnovitev šolskega poslopja. Miha Coren je tudi v vlogi predsednika zavodskega sveta in odbora staršev otrok špetrske šole odborniku Molinaru še posebej priporočil prizadevanje, da se že v kratkem uredi vse potrebno za začetek prihodnjega šolskega leta v začas-
nih prostorih, ki naj bodo osredotočeni na Špe-ter. Pri tem je posebej izpostavil negativne posledice, ki bi jih povzročila razpršitev šole po okoliških občinah, za kar se žal ogrevajo nekateri predstavniki krajevne desnice. O tem bo že prihodnji teden ponovno tekla razprava na različnih institucionalnih nivojih, saj je nujno, da se zlasti špetrska občinska uprava izjasni še pred zaključkom šolskega leta.
Srečanje z odbornikom Riccardom Ric-cardijem je bilo osredotočeno na vprašanje vloge in predvsem konkretnih zmogljivosti civilne zaščite pri reševanju vse pogostejših kriznih žarišč, ki se pojavljajo po vsem deželnem teritoriju. Zadnji tak primer je usad v Štmavru, kjer bo najbrž deželna civilna zaščita konkretno ukrepala že v doglednem času.
ŠOLSTVO - Vsedržavna akcija
Demokratska stranka se je seznanila s posebnimi problemi slovenskih šol
TRST - Demokratska stranka je na vsedržavni ravni določila 31. maj kot dan namenjen mobilizaciji v podporo šolstvu; v tem okviru so se zvrstili po vsej Italiji obiski šol vseh vrst in stopenj, kjer so parlamentarci ter drugi izvoljeni predstavniki iz vrst Demokratske stranke preverili trenuten položaj. Glavni cilj te pobude je bil zbiranje informacij o težavah, s katerimi se soočajo posamezne šole, predvsem glede na uvajanje različnih šolskih reform, oziroma na huda finančna klestenja.
Tudi na Tržaškem so Demokrati organizirali obisk nekaterih šol, med temi so bile tudi slovenske: poklicni Zavod J. Stefan in licej F. Prešeren ter opensko didaktično ravnateljstvo. Na prvem so bili prisotni senatorka Tamara Blažina in poslanec Ettore Rosato ter deželni svetnik Bruno Zvech, na drugih pa samo Blažinova, saj so bili ostali zasedeni drugje. Vsekakor je šlo za koristna in zanimiva srečanja, pri katerih so sodelovali poleg ravnateljev tudi profesorji, predstavniki dijakov, staršev ter neučno osebje. Poleg že znanih težav, ki so več ali manj podobne za celoten italijanski šolski sistem, so prišle na dan še nekatere specifične težave slovenskih šol in vsake šole posebej, kar zadeva predvsem šolska poslopja. V zvezi s tem so končno na vidiku v bližnji prihodnosti nekateri pomembni premiki (začetek del na J. Stefan), po drugi strani pa se opaža prepočas-nost krajevnih uprav in splošno nezanimanje za šolski sektor.
Govora je bilo še o krčenju neučnega osebja, o pomanjkanju finančnih sredstev za redno upravljanje, o težavah za slovenske učbenike, o nujnosti natečaja za ravnatelje idr.; povsod pa je bilo zaznati veliko navezanost, dinamičnost in voljo po kakovostni rasti naše šole. Iz vseh obiskov izhaja globoko razočaranje nad odnosom, ki ga ima sedanja vlada do izobraževanja, v katerem vidi le strošek, ne pa investicije za vsestranski razvoj.
J\J J J H |
...kup^ue
OKVIRJI
ZA OČALA
OČALA
(20 m od Kulturnesa doma) TEL. 040 363604
TEL. 040371096
/
AKTUALNO
Nedelja, 6. junija 2010
27
IZLIV NAFTE V MEHIŠKEM ZALIVU - Razlaga kap. Marca Sullija, ki je bil 35 let v službi pri Chevronu
Nesreča posledica varčevanja,
predpise pa bodo gotovo poostrili
Upokojeni pomorščak iz Križa, ki je nazadnje poveljeval tankerju Condoleezza Rice, bo objavil knjigo o nafti
Marco Sulli - Sulčič je po očetu Križan, z ženo pa živi v Fari pri Gorici, kjer smo ga pred dnevi obiskali. Po dokončanem študiju na Pomorski šoli v Piranu je leta 1960 odšel služit vojaški rok v italijansko mornarico. Pozneje se je z vkrcanjem na tovorno ladjo družbe Lloyd Triestino začela njegova dolga in uspešna pomorska kariera. Celih 35 let je delal v kalifornijski naftni družbi Chevron, s katero je preplul vse oceane in videl ves svet (razen Nove Zelandije, je pripomnil kapitan). 27 let je poveljeval tankerjem za prevoz surove nafte (od 28 tisoč do 406 tisoč ton nosilnosti DWT), leta 1992 pa je prejel častni naslov komodora. Leta 2001 se je izredno izkušeni pomorščak upokojil, še vedno pa ima redne stike s kolegi in s svetom naftne industrije. Zaradi tega je 69-letni Sulli pravi človek, ki nam lahko pojasni, kaj se dogaja v Mehiškem zalivu.
Nafta
Da razumemo, kaj se je zgodilo v morju pred Louisiano, moramo najprej vedeti, kje se nahaja nafta in kako nastane vrelec. Črno zlato se skriva v poroznem skalovju, s sodobno tehnologijo (z umetnimi seizmičnimi valovi) pa danes predhodno ugotovijo, koliko nafte je v nahajališču. Nafta, ki se je formirala na Zemeljski skorji, se izteka zaradi notranjega pritiska. »Dovolj je prebiti plast nepropustne kamnine. Pri naravnih vrelcih pa uhaja nafta sama na površje, ker je kamnina ne zadržuje,« razlaga izvedenec.
Surova nafta je lahko težja ali lažja, enostavneje je pridobivati slednjo. »Z najlažjo nafto sem imel opravka v Nigeriji. Ko izklopiš cevi, pristane vedno nekaj nafte na palubi. Posadki sem ukazal, naj počistijo, a madežev ni bilo že več. Z začudenjem smo ugotovili, da je nafta kar izhlapela. V ceveh pa se je sama destilirala in se spremenila v bencin. To je najdražja nafta na svetu.«
Z nafto proizvajajo tudi kok, plastiko, pralne praške, umetna gnojila itd. Delež nafte, ki jo pridobivajo v morju, je vse večji: leta 1977 je znašal 10%, leta 2007 pa 38%. Na svetu je po ameriških podatkih 1400 milijard sodčkov poznane nafte, leta 2030 pa naj bi človek po napovedih potreboval 118 milijonov sodčkov na dan (37% več kot leta 2006).
Naftni vrelec
Družba British Petroleum (BP) je aprila izdelovala vrtino. Postopek je v morju in na kopnem zelo podoben, traja pa več mesecev, tudi kako leto. »Ko vrtamo vrtino, postavimo vanjo ohišje, se pravi sistem cevi, ki mora seči do dna. Najprej postavimo prvo cev, med njo in steno ohišja pa vbrizgamo cement, da steno zabetoniramo. Sledi druga cev, novo vlivanje cementa itn.« Ohišje se v obliki lijaka oži, skozi glavno cev v sredini pa spustijo napravo, ki ima na koncu sveder za vrtanje. Te cevi ne odstranijo, saj se bo po njej iztekala nafta. Sveder med vrtanjem spušča blato, ki izpira kamenje in podmaže sveder. Le-ta prebije nepropustno skalovje, ki prekriva ležišče nafte, nakar se sproži pritisk, ki se ga s staro tehnologijo ni dalo obvladati. »Izbruhi nafte so bili včasih neobvladljivi in prihajalo je do požarov. Nad nafto je navadno plin, ki eksplodira,« pripoveduje komodoro. Ob ohišju so ročne varovalke in hidravlični bati, ki so prek kablov povezani s ploščadjo na površju: njihova naloga je stisniti in hermetično zapreti
glavno cev ter tako ustaviti iztok nafte. V Mehiškem zalivu je ta sistem zatajil.
Nesreča v Mehiškem zalivu
Kako je prišlo do nesreče na naftni ploščadi Deepwater Horizon, po kateri se je v morje izlilo več milijonov litrov surove nafte, je v glavnem znano. Vrtali so 1500 metrov pod morsko gladino. Iz nahajališča je uhajal plin: zaradi pritiska in nizke temperature se je ustvaril balon plina, ki se je bližal površju in se širil. Pod ploščadjo je plin povzročil eksplozijo. »Uničilo je ploščad, a tudi kable, ki sprožajo hidravlične bate,« pravi Sulli. Cev, skozi katero se izteka nafta, se ni zaprla. Z batiska-fom so skušali zapreti ročne varovalke, poskus pa se ni obnesel. »V glavnem je do nesreče prišlo, ker niso mogli zapreti ventilov.« Uhajanja plina se najbrž ne da preprečiti, ali pa ... »Slišal sem, da naj bi plin uhajal skozi cementno steno vrtine, ker ni bila dobro zabetonirana. Sam nisem bil tam, tega ne morem vedeti. Uhajanje plina pa so že pred časom opazili in niso ukrepali. Plin se je počasi nabiral in na koncu je počilo.«
Sullija vprašamo, ali je podjetje BP po njegovem mnenju zagrešilo več hudih napak. »Varčevali so,« se glasi odgovor. Hidravlični bati so bili s ploščadjo povezani prek kablov, medtem ko je ponekod obvezen akustični sistem, ki brezžično vključi varnostne ventile. »Norveška in Brazilija, kjerje do nesreč že prišlo, obvezno zahtevata akustični sistem. Po nesrečah je varnost vedno na višku... V ZDA te obveze še ni, z akustičnimi sistemi, ki so dražji, pa do nesreče bržkone ne bi prišlo. Zdaj bodo predpise gotovo poostrili.«
Zapiranje
Posledice nesreče odpravljajo z napredno tehnologijo, tovrstnih podvigov v morskih globinah pa še ni opravljal nihče. Po starem so na kopnem reševali težave z dinami-tom ali nitroglice-rinom. Zgradba se je sesula in zamašila luknjo. »Zdaj so Rusi svetovali Američanom, naj pod vodo uporabijo atomsko bombo. Rusi so svoje probleme baje že šestkrat odpravili z atomsko bombo, nikolipa v morju.« Američani so to možnost zavrnili. Z vrtanjem druge vrtine so se nazadnje dokopali do prve, da bi ji odvzeli pritisk, nafta pa naj bi se pod nadzorom skozi drugo vrtino in s pomočjo kupole iztekala v ladje na površju. Pred tem so luknjo skušali zapreti z vbrizgavanjem blata, a brez uspeha. »Čudi pa me, da pri prvih poskusih s kupolo niso upoštevali, da je v globinah voda zelo mrzla, včasih celo pod ničlo. Nafta se je strdila in ni tekla nikamor,« razlaga Sulli. Napak je bilo predvsem pred nesrečo po poročanju ameriških medijev kar nekaj. Sulli pojasnjuje, da je BP naftno ploščad najel od švicarske družbe. Vsi so skušali omejiti stroške: preprečevalniki niso bili najbolj sodobni in proti uhajanju plina niso ukrepali, ker to stane. »Chevron je pred nekaj leti v Mehiškem zalivu pod dnom na 1200 metrih vrtal še šest kilometrov globoko. To je stalo milijon dolarjev na dan.«
Kaspijsko morje
Rio de Janeiro, 1993: Condoleezza Rice na krstu istoimenske ladje s kapitanom Marcom Sullijem. Spodaj: podobno ploščad je raznesla eksplozija v Mehiškem zalivu.
Produktivne ploščadi zasidrajo na morsko dno, tudi 1500 metrov globoko, delno potopljena ploščad za izdelavo vrtin pa plava na mestu s pomočjo podvodnih propelerjev. Levo: opis vrtine (iz še neobjavljene knjige Marca Sullija)
44 milijard sodčkov nafte. Azerbajdžan, Iran, Turkmenistan, Kazahstan in Rusija se bojijo, da bi BP ali kako drugo podjetje povzročilo podobno katastrofo. »Države bi bile v podobnem primeru nemočne. Verjetno bodo zahtevale določena jamstva,« pravi naš dobro obveščeni sogovornik.
Vojne in Condoleezza
Kriški pomorščak je v svoji karieri videl in doživel marsikaj. Tankerje je vodil po vseh oceanih, med plovbo je srečal nenavadne valove, samotarske pomorščake, tropsko sonce in skandinavski led. V Perzijskem zalivu se je znašel v različnih kritičnih obdobjih. Leta 1973 je na krovu tankerja spremljal naftno krizo, a tudi posledice ki-purske vojne, ko je bil zaradi spopadov med Egipčani in Izraelci zaprt Sueški prekop. »Iz Perzijskega zaliva smo morali v Evropo, zato smo obkrožili Afriko okrog Rta dobre nade.« 80. leta je zaznamovala iransko-iraška vojna, Sulli pa je tedaj pri znancu v Savdski Arabiji običajno kupoval zobatce in ostriže, ki so plavali v naftnem morju.
Po uspešnem delu na morskem naftnem polju v Cabindi v Angoli je družba Chevron dodelila Sulliju poveljstvo tankerja Con-doleezza Rice (nosilnost 135 tisoč DWT): »Nafto smo prevažali iz Zahodne Afrike v Fi-ladelfijo, kjer so bile rafinerije.« To je bil njegov zadnji tanker pred upokojitvijo, zato ga je po tradiciji lahko imenoval »moja ladja«. Družba Chevron je tanker imenovala po članici
Busheve administracije, ki je v 90. letih kot politična izvedenka pomagala družbi pri sklepanju koncesijskih pogodb s Sovjetsko zvezo. Med novinarji pa so se širile neosnovane govorice, da je Riceova lastnica ladje.
Knjiga
Knjiga o nastanku in razvoju svetovne naftne industrije, ki jo je Marco Sulli že napisal in opremil z dragocenim fotografskim
gradivom, bo predvidoma letos izšla pri Celjski Mohorjevi družbi, v sodelovanju z istoimensko goriško založbo. Knjigo bogatijo arhivske fotografije, dober del katerih je kapitanu Sulliju izrecno za to knjigo posodila družba Chevron. Oktobra bo avtor o zelo zanimivem delu, ki ob razumljivih tehničnih razlagah izčrpno obravnava zgodovinske dogodke in politična ozadja, predaval v Ribiškem muzeju v Križu.
Aljoša Fonda
MEHIŠKI ZALIV - BP postavil kupolo, a nafta še odteka
Predsednik Obama
tretjič
na območju okoljske katastrofe
Marco Sulli pripoveduje, da je nesreča v Mehiškem zalivu močno odjeknila tudi na drugih koncih sveta. Prijatelj ga je iz azer-bajdžanskega Bakuja obvestil, da so države ob Kaspijskem morju zaskrbljene. V največjem jezeru na svetu, globokem tudi tisoč metrov, so navzoče razne naftne multinacionalne družbe, pred kratkim pa so tam odkrili novih
Obama med ogledom
ansa
NEW ORLEANS - Ameriški predsednik Barack Obama je v petek že tretjič obiskal območje Mehiškega zaliva potem, ko je ameriška javnost vse bolj razočarana tudi z njim, ker da ne pokaže več jeze in odločenosti zaradi neuspešnih prizadevanj naftne družbe BP, da bi zaustavila iztekanje nafte v morje.
Podjetju je sicer nazadnje uspelo odrezati oziroma preščipniti poškodovano cev na dnu Mehiškega zaliva in nanjo natakniti pokrov s cevjo, da bi nafto preusmerili do tankerja na površju. Tako jim uspeva ujeti nekaj nafte, vendar ni znano koliko, saj se nafta na posnetkih podvodnih kamer še vedno izteka mimo pokrova. Doslej naj bi se v morje izteklo med 83 do 180 milijonov litrov nafte, ki je dosegla obale Louisiane, Alabame, Mississippija in Floride.
Obama je v petek po pristanku v New Orleansu dejal, da opaža napredek v boju proti izlivu nafte, vendar je opozoril, da je še prezgodaj za
optimizem. Ponovno je kritiziral družbo BP, da namenja denar za televizijske in druge oglase ter plačuje dividende delničarjem, obenem pa skopari pri plačevanju odškodnin ribičem in drugim, ki so prizadeti zaradi izliva nafte.
Ameriški predsednik je sicer v zadnjih dneh nekoliko zaostril retoriko, ker so Američani vse bolj razočarani, da ni bolj jezen. Zaradi tega je v četrtek v pogovoru za CNN zatrdil, da je zaradi naftnega madeža "res jezen".
Zaradi resnosti krize in padanja podpore v javnosti se je Obama tudi odločil, da odpove načrtovano pot v Indonezijo in Avstralijo. Naslednji teden se bo v Beli hiši sestal z družinskimi člani enajstih delavcev, ki so umrli ob eksploziji na naftni ploščadi Deepwater Horizon 20. aprila. Vlada je že v četrtek sporočila, da so BP izdali račun za 69 milijonov dolarjev za stroške odpravljanja posledic nesreče. Podjetje je sicer že samo porabilo skoraj milijardo dolarjev. (STA)
28
Nedelja, 6. junija 2010
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
a rahel ° dež
a A zmeren ÜÜ dež
óVr
nevihte
veter
megla
VREMENSKA SLIKA
Greben visokega zračnega pritiska bo zajel našo deželo. V ponedeljek bo atlantska fronta prečkala srednjo Evropo in oplazila vzhodne Alpe.
Nad srednjo in vzhodno Evropo ter Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje doteka topel in suh zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.51 Dolžina dneva 15.34
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 1.35 in zatone ob 14.34
A
BIOPROGNOZA
Danes bo vremenski vpliv ugoden in ob sončnem vremenu vzpodbuden.

MORJE
Danes bo vremenski vpliv ugoden in ob sončnem vremenu vzpodbuden.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.28 najnižje -31 cm, ob 8.18 najvišje 8 cm, ob 13.16 najnižje -18 cm, ob 19.51 najvišje 44 cm. Jutri: ob 2.51 najnižje -41 cm, ob 8.55 najvišje 14 cm, ob 13.55 najnižje -17 cm, ob 20.16 najvišje 48 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........2 4 2000 m .......... 10
1000 m .......... 19 2500 m............8
1500 m .......... 14 2864 m............7
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah dosegel do 7,5, v gorah do 8,5.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
SciencePark
Sobota
12. junija
OD 10.00 DO 18.00 URE
N £12112
umetnost V^energija
Centro didattico naturalístico di Basovizza
Tudi letos vas pričakujemo na dnevu odprtih vrat znanosti in inovacij v kampusih pri Padričah in Bazovici, v Tržaškem astronomskem observatoriju-INAF in v didaktično-naravoslovnem centru v Bazovici.
INFORMACIJE IN REZERVACIJE Klicni center deluje do 10. junija ponedeljek-petek: 9.00-13.00 in 14.00-18.00
Tel. 040.36231 7 • Fax 040.635007 openday@theoffice.it • www.area.trieste.it/openday
I BEGP V» FRIÜL
rahel sneg
z
sneg
6¿ mocan gil sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
O
GRADEC
11/27
M. SOBOTA
O 11/27
^NAPOVED ZA DANES
Po vsej deželi bo zjutraj jasno ali pretežno jasno. Čez dan se bo v gorah pooblačilo, popoldne bodo možne posamezne kratkotrajne padavine ali plohe zlasti v Karniji in proti meji s Cadorejem. Pihal bo lahen morski veter.	Danes bo sončno. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, ob morju do 16, najvišje dnevne od 25 do 29 stopinj C. J
	
TOLMEČ O
14/27
VIDEM o
15/28 O PORDENON
16/27
¿I
TRBIŽ O
12/25
o 10/25 KRANJSKA G.

CELOVEC
O 12/28

O
GRADEC
12/29
, O 11/26
S. GRADEC
ČEDAD O
16/27
O
TRŽIČ
12/28
KRANJ
LlUBLJANA
14/29 v-POSTOJNA /V O 10/25	^
KOČEVJE
REKA 17/28
CELJE 12/30 O
MARIBOR 012/29
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 11/29
Zjutraj bo prevladovalo pretežno jasno vreme, čez dan se bo pooblačilo zlasti v gorskem svetu, kjer bodo popoldne možne posamezne krajevne plohe in kakšna nevihta, ki bodo dosegle zgornjo ravnino. Ob obali bo vreme lepše, pretežno jasno bo.
f NAPOVED ZA JUTRp
\
Jutri in v torek bo sončno in čez dan zelo toplo. Proti večeru bodo v gorskem svetu možne posamezne nevihte. Pihal bo jugozahodni veter.
DOPIS IZ PARIZA - Pogovor z ustanoviteljico
Plavi angel za preprečevanje pedofilije in pomoč storilcem
PARIZ - V zadnjem času se je veliko govorilo o pedofiliji oziroma o pedofilskem škandalu katoliške cerkve, ki je sprožil živahno razpravo med izvedenci. Tako sem zasledila združenje Lange bleu (Plavi angel), ki se ukvarja s prevencijo oziroma preprečevanjem, da bi pedofili prešli v akcijo. Obstaja veliko združenj za zaščito žrtev, toda prvič sem zasledila tako, ki se ukvarja s pomočjo pedofilom. Od kod in zakaj ta ideja? O tem sem se pogovorila z ustanoviteljico Latifo Bennari.
Kako se je začelo?
»Sama sem doživela nasilje s strani očetovega kolega od svojega šestega od štirinajstega leta. Rešilo me je to, da smo se preselili v Francijo; doma sem iz Maroka. Že kot najstnica sem začela pomagati žrtvam pedofilije in preko njih sem prišla nato v stik s pedofili. Kmalu sem spoznala, da je vsak primer zgodba zase - posameznik, njegovo življenje, spolni vzgibi, razlogi, vzroki -, večkrat pa sem naletela na izjavo, da ne bi zagrešili tega, kar so, ko bi bili imeli pomoč. Družba obsoja, a ne naredi ničesar, da bi to preprečila oziroma da bi tem ljudem pomagala.«
Kdo so pedofili?
»Že sam izraz pedofil ni ustrezen, saj spravi vse v en koš, kar seveda ne drži: nekatere privlačujejo otroci, druge pubertetniki, nekatere dečki, druge deklice, predvsem pa eni zagrešijo, drugi pa ne. Prav tako so tudi tisti, ki ne preidejo v akcijo, a se zaradi svojih želja počutijo krive in so večkrat žrtve depresije ali celo samomora. Spoznala sem, da je potrebna prevencija, in ker nisem nikjer našla ustrezne strukture, sem se sama odločila za njeno ustanovitev. Prvi korak je, da človek to pove; nekaterim to zadostuje, drugi potrebujejo posebne terapije. Pa še to: omenila sem različne tipe pedofilov. Veliko se govori o moških, toda pedofilija ne izključuje žensk; primere sem srečala med varuškami in podobnimi poklici. Naša družba daje ženski materinsko vlogo, lahko si dovoli nežnejši stik z otroki in zato je pojav manj opazen.«
Škandal katoliške cerkve.
»Dve besedi o tem. Osebno sem proti temu, da papež prosi odpuščanje v imenu cerkve, ker gre ponovno za posploševanje. Ko bi grešil policaj -in tudi to sem videla na terenu - bi sodili policiji nasplošno, bi zahtevali opravičilo v imenu policije? Ko bi to naredil imam, bi Meka prosila odpuščanja? Odpuščanje je treba prositi za posamezne primere, drugače spravimo v ta koš tudi tiste duhovnike, ki pomagajo in ki so dolgo bili mnogim žrtvam edina pomoč.«
Latifo Bennari
Združenje L'Ange Bleu.
»Ideja mojega združenja je predvem preven-cija in torej zaščita otrok. Ko sem začela, so mi eksperti na kongresu rekli, da je moja ideja neures-ničljiva, ker da pedofili ne bodo nikoli prostovoljno klicali in povedali, kaj nosijo v sebi. Samo nek Kanadčan mi je rekel, da kaj takega še ni nihče poskusil in naj nadaljujem. Vztrajala sem in uspela; sicer moram priznati, da moja ideja ne bi delovala brez interneta, ki omogoča anonimat. Pri svojem boju sem srečala policaje, advokate, sodnike; družbeni sloj pedofiliji ni ovira. Kontaktirali so me celo iz zapora, torej tisti, ki so pedofilska dejanja že zagrešili. Nisem imela namena delovati z zaporniki, toda ko so se oglasili, jim nisem zaprla vrat. In seveda jih nisem zaprla žrtvam, saj nas lahko kontaktira kdorkoli, čeprav je bilo združenje ustanovljeno za pomoč pedofilom. Posebnost Lange bleu je tudi ta, da se tukaj dobivamo vsi skupaj, žrtve in pedofili. V zvezi s svojim delovanjem sem bila povabljena tudi v Eli-zej, od koder pa doslej nisem prejela pomoči.«
So ljudje, ki ne sledijo stereotipom in ki so se odločili, da bodo pomagali bližnjemu. Med njimi je La-tifa Bennari in njen Lange bleu (www.ange-bleu.com).
Jana Radovič
POD POKROVITELJSTVOM