Poitnlna platana v gotovini Cena Dtn 1*- Stev. 179. V Ljubljani, torek 8. avgusta 1939 Leto IV Pisma iz najmanjše in najmiajše slovanske države: „Mi hočemo samo svoje obdržati!" Govoril sem z visokim uradnikom iz zunanjega ministrstva. . »Pri nas nimate simpatij,« pravim. »Govore, da ste izdali republiko in da ste krivi razpada države.« »Vem, da za nas nimate simpatij in da pri vas o vsem mogočem pišejo in še več govorijo. A prepričan sem, da vi na našem mestu ne bi storili nič drugače kot smo storili mi. Imeli smo na izbero: da nas raztrgajo na tri države ali da se ločimo od prejšnjih sodržavljanov v samostojno republiko. Mi ne bi mogli več rešiti ali uničiti državo. To so storili Cehi, ko so uvedli oziroma hoteli uvesti proti slovaški federalistični republiki vojaško diktaturo. Ta poizkus je zadnji žebelj v rakev ČSR. Kljub federalizaciji niso ravnali v državi nič drugače kot prej dvajset let. Ugoden slučaj nam je prinesel najbolj srečno rešitev, ustanovitev lastne države. Da smo se podali Nemcem? To ni tako hudo, kot se vidi (Bi se vi uprli?) Mi smo čisto samostojna država, delamo kakor sami hočemo, nihče nas ne ravna in nam ne pomaga. Tisti pas na zapadu smejo Nemci utrjevati, to je res. Pa ali ni bolje, da izberemo to manjše zlo? če pride do vojne proti severu s Poljsko, ali bi mi mogli braniti Nemcem prehod čez naše ozemlje?« »Kaj pa nemška posadka v Bratislavi?« »To je ena izmed praznih govoric. V Bratislavi ni nobene nemške posadke ali nemškega poveljstva, ampak je samo nem-ško poslanstvo, ki skupno s slovaško voia-ško komisijo razpravlja o izvedbi znanega P.®?* 0.° utrditvi zapadne Slovaške po Nemčiji. oicer pa o nemški vojski pri nas ne more biti govora.« »Toda ali nima na ta način Nemec svoje stopinje na slovaški zemlji?« »Mi se ničesar ne bojimo. Rešiti smo se noteli pred razkosanjem, zakaj razkosani ne bi imeli ne šol ne pravice združevanja ne narodne kulturne celote. Tako pa smo združeni in če nam dajo mir, si v nekaj letih ustvarimo iz Slovaške tako narodno celoto, da bo svet gledal.« »Pa govorite o tem, kako bo Poljska gotovo padla — kako si jo bosta razdelili Nemčija in Rusija, saj ti dv« ideologiji sa morata srečati — da bo padla tudi Madžarska, kako vendar sklepate, da boste prav vi obstali?« »Mi se ne maramo brigati za visoko politiko. Mi hočemo svoje obdržati, od nikogar nič nočemo —« »Razen od Madžarov,« ga prekinem smeje. »No, da, to je naše narodno ozemlje, ki spada k naši narodni celoti. V Jugoslaviji gledate preveč iz ptičje, visoke perspektive. Ne, treba je gledati čisto od blizu, iz vsakdanjosti: obdržati moramo vso zemljo in si urediti to naše državno življenje čim bolj prijetno, da bo ustrezalo našim potrebam in željam. Mi se po svetu ne oziramo. Čemu bi vodili visoko politiko!« »Toda ne smete misliti, da vas bo ta izenačena vsakdanjost zadovoljila. Treba vam bo odkreti širše obzorje. Zapirate se v svoj svet, ki po vaše mora biti ozek?« »Mi si ne belimo glav s takimi problemi. in vseh mogočih dolžnosti do-uro rif6 delati. In tudi delamo, čez 7ivl’ieniP P°dnevi. Sedaj se polagoma nrišlo^ ureia- Malo miru je že lahko malon leI°’ tako da s' včasih že ie bilo treba Hn 6m<>‘ p°mislite, kaj vse Ir* ,,, • ’ smo PriSli do tega pri- ~ i sarnostoinega državnega življenja. Vsega nam je zmanjkovalo. Prej Slovaki nismo imeli dostopa do odgovornej! šib mest, mi pa smo sedaj potrebovali stri kovnega uradmštva. Poglejte samo dinloim cijo! To je bil za nas Slovake neznan svet Ob ustanovitvi države nihče ni vedel, kako bomo uredili zunanje politično službo’ kako bomo navezali meddržavne stike in. kako bo Šla trgovina. Sam sem bil v teh dneh diplomat in odšel s Slovaškega v inozemstvo. Prijatelji so zmajevali z glavami, kaj bom počel, kako bom nastopal. A spustili smo se v vsako delo s pogumom in tako sem tudi jaz dejal samo: Nič se ne bojte, bom že opravil! Ko sem odhajal na svoje mesto v inozemstvo, kjer še nikoli ni Slovak zastopal lastne države, sem odšel edino s polnilnim peresom. Nič drugega, to je bila vsa moja diplomatska prtljaga 1 S polnilnim peresom sem šel delat diplomacijo. Poglejte sedaj po nekaj mesecih! Priznala nas je cela vrsta evropskih držav in druge jim bodo sledile. Naše ime je zapisano v bv-ropi. Mi verujemo trdno kot skala. Vzdr-zali bomo karkoli.« ... ,ugi Slovak, s katerim sem govoril, je bil eden višjih kultumil činiteljev, odličen pisatelj in po vsem govorjenju zelo nepristranski. Ta je nametal drobnih pogledov in anekdot, da mi je marsikatera poteza v novem in starem slovaškem življenju postala razumljiva. Smolej Viktor. Poljska povabljena na vojaške posvete v Moskvo London, 8. avg. o. »Daily Express« objavlja vest iz Varšave, da je sovjetski veleposlanik v Varšavi povabil načelnika poljskega generalnega štaba, da naj pošlje poljsko vojaško zastopstvo na vojaška pogajanja med Anglijo, Francijo in Rusijo v Moskvi. Chamberlain pripravlja novi Monakovo -pišejo nemški listi Berlin, 8. avgusta m. Na zadnji govor poljskega maršala Smigly Rydsa zelo ostro odgovarja nemško časopisje. V svojih komentarjih predvsem odgovarja maršalu na trditev, da Poljska nima napadalnih namenov ter da se je pripravljena odpovedati vsakemu neposrednemu in posrednemu napadu, ki bi škodoval interesom Poljske. Na to trditev pravi nemško časopisje, da je to le stara fraza in da poljski listi zdaj poskušajo govor maršala Smiglega označiti kot zadnji opomin Nemčiji. Nemški časopisi tudi omenjajo besede polkovnika Vende, ki je dejal, da bodo Poljaki gnali nemško vojsko vse do vrat Berlina. Toda nekateri dobro poučeni politični krogi zatrjujejo, da je angleška politična javnost vznemirjena zaradi vesti, da bo Chamberlain letošnje parlamentarne počitnice izkoristil v to, da bo na miren način rešil tudi gdansko vprašanje na sestanku, kakršna sta bila sestanka v Miinchenu in v Godesbergu. Uradno pa nemškim krogom o tem še ni ničesar znanega. London, 8. avg. o. »Times« objavljajo uvodnik, v katerem odločno zavračajo vesti o tem, da bi se naj bil Chamberlain odločil za gospodarska pogajanja z Nemčijo. Prav tako pravi list, da niso resnične vesti, da se angleški finančniki pulijo za to, da bi se naj sklicala mednarodna konferenca, ki naj uredi usodo Gdanska. Na to konferenco ne bi smela biti povabljena Sovjestva Rusija. Churchill napada Chamberlaina London, 8. avgusta, o. Voditelj konservativnih opozicionalcev Winston Churchil je izjavil časnikarjem, da je Chamberlain zato poslal parlament na počitnice, da bi se lahko v zatišju pogajal z Nemčijo. Churchil je prepričan, da je Chamberlain res ponudil ogromne gospodarske ugodnosti Nemčiji, če bi bilo za to ceno možno doseči mirno rešitev vseh najvažnejših vprašanj. Churchil je izjavil, da bo za vsako ceno preprečil kak drugi monakovski sporazum. Ce Chamberlain ne bo hotel sklicati parlamenta, bo sam sklical poslance. Računa, da bi se odzvalo 200 poslancev, ki bi nato na sestanku v eni izmed lon- donskih dvoran preprečili Chamberlainu njegove poteze. Churchil je izjavil, da je pri vsem Še najboljše to, da se Poljska tako trdno drži. Odnošaji med Poljsko in Gdanskem so se zboljšali Gdansk, 8. avgusta, m. Zadnja nota, s katero je Poljska nekako napovedala, da bo znova dovolila uvoz iz Gdanska v primeru, če bi gdanski senat zagotovil pravice poljskim carinikom ter pristal na to, da bo te pravice tudi spoštoval, je od-nošaje med Gdanskom in Poljsko zboljšala. V Gdansku zatrjujejo, ds se v poljskih krogih sploh ne omenja gdanska zahteva. Most čez Vislo pri Gezemarku, 25 km vzhodno od Gdanska, bo prihodnje dni dograjen. Ta most je važen zato, ker bo s pomočjo njega možen neposreden avtomobilski promet med Gdanskom in Vzhodno Prusijo. Varšava, 8. avgusta m. Včeraj se je zbrala pred nemškim konzulatom večja skupina ljudi, ki so začeli demonstrirati proti Nemčiji. Takoj je nastopila policija in je demonstrante razgnala. Poslabšanje odnošajev med Japonsko in Anglijo: Japonski bombniki obstreljujejo angleške ladfe London, 8. avg. m. Iz Tokia poročajo, da so Japonski bombniki obstreljevali včeraj dve angleški ladji. Te vesti so v Londonu in drugod v Angliji vzbudile mnogo razburjenja. Tudi snoči sa bile v Tokiu velike protiangle-ške demonstracije. Izbruhnile so po sefli ministrov japonskih vojaških ustanov. Demonstracije 60 zavzele posebno velik razmah v mestu Kobe, kjer je bilo obranih okoli 100.000 ljudi. Zaradi dogodkov na Japonskem in Kitajskem jc angleška vlada izdala nekaj sklepov, ki kažejo, da postaja stanje na Daljnem vzhodu vedno bolj napeto. Tako je med drugim angleška vlada naročila, da se angleške čete iz Egipta takoj prepeljejo v Singapur, glavna pomorsko oporišče Velike Britanije na Daljnem vzhodu. Prav tako je angleška vlada poslala v Singapur tudi več letalskih eskadri!. Japonska prekine danes pogajanja z Anglijo Tokio, 8. avg. o. Ageneia Domey objavlja poluradno, da 6e bodo odnošaji med Japonsko in Anglijo izredno poslabšali, če angleška vlada takoj ne bo odgovorila na zadnje japonske predloge o ureditvi spora zaradi Tiencina. Agecija dostavlja, da je bil v vseh vprašanjih že dosežen sporazum med Anglijo in Japonsko, sporazumeti se še niso mogli samo o usodi kitajskega denarja, ki je naložen v angleških bankah v Tiencinu. Agencija Domey dostavlja, da ima Anglija Je le en dan časa, da odgovori na zadnjo japonsko noto. Če danes ne pride odgovor, tedaj bo Japonska prekinila pogajanja z Anglijo. Sovjetska Rusija si je priključila Zunanjo Mongolijo Dosedaj je bila Zunanja Mongolija samostojna in samo pod ruskim varstvom Moskva, 8. avgusta, o. Svet sovjetskih komisarjev je sklenil oklicati zedinjenje med Sovjetsko Rusijo in Zunanjo Mongolijo. Zunanja Mongolija je bila do sedaj nekakšna samostojna zvezna republika. Navezana je bila z raznimi pogodbami na Sovjetsko Rusijo in je bila nekako pod ruskim protektoratom. Sedaj pa so Rusi sklenili, da odgovore na japonske spletke na ta način, da si popolnoma prisvoje Zunanjo Mongolijo. Zunanja Mongolija je bila do leta 1918. kitajska pokrajina. Njena površina je ogromna in je tako velika kakor sta veliki Francija in Nemčija skupaj. Živi pa tam samo 900.000 ljudi, večinoma pastirjev. Pač pa je zemlja silno bogata na rudah in izvirkih in Rusi računajo, da jim bo ogromno vrgla pospešena industrializacija Zunanje Mongolije. Samostojna mongolska armada je do sedaj štela samo 13.000 do 15.000 mož. Pač pa se ta armada lahko takoj pomnoži s sovjetskimi armadami, ki so zbrane okoli Bajkalskega jezera. Madžarsko zastopstvo na Oplencu in Avali Belgrad, 8. avgusta, m. Madžarsko letalsko zastopstvo, ki je včeraj odprlo letalski promet med Budimpešto in Belgradom in ki ga vodi podtajnik v ministrstvu za trgovino in industrijo dr. A1 g a y, bo danes naredilo izlet na Oplenac, kjer bo položilo venec na grob kralja Aleksandra I., po svoji vrnitvi v Belgrad pa se bo ustavilo tudi na Avali ter še tam položilo venec na grob Neznanega vojaka. Na čast madžarskih zastopnikov je snoči priredil slovesno pojedino v aeroklubu general Milojko Jankovič. Kongres zastopnikov pokojninskih zavodov Sarajevo, 8. avgusta, m. V Sarajevu je bil fe dni kongres zastopnikov pokojninskih zavodov kraljevine Jugoslavije. Vodil ga je načelnik ministrstva za socialno politiko Dušan Jeremič. Na kongresu je podal poročilo tudi predsednik jugoslovanskega časnikarskega združenja dr. Sokolič. Go-„ ,e ,.° pokojninskem zavarovanju časnikarjev ter o odkupu poprejšnjih službenih let v smislu pokojninskega zavarovanja. Dr. Sokolič je nujno zahteval rešitev časnikarskega zavarovanja ter je bilo v tem pogledu soglasno sklenjeno, da se ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje posije predlog, da v vseh vprašanjih glede praktičnega izvajanja te uredbe zasliši zastopnike jugoslovanskega časnikarskega združenja, ki edino morev vsakem posameznem primeru dati potrebne podatke. Glede izdelave poslovnika je kongres sklenil, da bo vsak zavod lahko izrazil svoje sta-lišče. Na kongresu so mnogo razpravljali tudi o členu 8. uredbe o razširitvi pokojninskega zavarovanja, dalje pa. tudi o vseh vprašanjih, ki zanimajo pokojninske zavode ter njihove zavarovance. Vohuni v Sofiji Sofija, 8. avgusta m. Politična policija v Sofiji je odkrila na široko razpredeno vohunsko mrežo. Vse člane te vohunske družbe, ki so priznali, da so res vohunili v korist neke tuje države, je po- Dragoijub Jovanovič o sporazumu Belgrad, 8. avgusta, m. Današnja »Politika« | objavlja izjavo Dragoljuba Jovanoviča, odvetnika iz Kragujevca, ki se je zadnje dni mudil v Zagrebu in je bil tudi sprejet pri dr. ^Vladku Mačku. V svoji izjavi pravi Dragoijub Jovanovič, da sta bila on in njegov prijatelj Blejčevič prisrčno sprejeta pri Mačku. Voditelj Hrvatov ju je seznanil z vsemi tekočimi stvarmi. Informacije, ki jima jih je v tem pogledu dal dr. Maček, ju popolnoma zadovoljujejo ter smatrata, da je zadnja redakcija sporazuma za rešitev hrvatskega vprašanja takšna, da bi rešitev na podlagi te redakcije bila po njunem mnenju dobra ter bi tej sledila tudi končnoveljavna rešitev vseh perečih vprašanj. Dr. Maček po zatrjevanju Dragoljuba Jovanoviča veruje, da bo na strani vseh Srbov našel razumevanje za rešitev hrvatskega vprašanja na podlagi zadnje redakcije sporazuma. Nemci v bivši CSR_ prejmejo odškodnino Praga, 8. avgusta, o. Tuji opazovalci v protektoratu so izvedeli, da se v protektoratu pripravlja cela zakonodaja o tem, kako nagraditi Nemce, ki so živeli v bivši češkoslovaški republiki. . Po novem zakonu bi naj vsi Nemci prejeli posebno odškodnino in povračilo za vse izgube, ki so jih mogli imeti pod režimom prejšnje češkoslovaške republike. Prav posebno pa bi naj Nemci prejeli povrnjeno vso škodo, ki so jo mogli utrpeti zaradi mobilizacijskih odredb bivše republike v avgustu in septembru lanskega leta. I Iz Sidneva poročajo, da je blizu Vaua na lovi Gvinejii strmoglavilo neko letalo tipa Focker. Vseh pet potnikov se je ubilo, med njimi trije katoliški misijonarji. Korporacijska zbornica v Rimu je dobila zakonski načrt, ki odreja izgubo italijanskega državljanstva za vse italijanske državljane nemške narodnosti, prebivajoče na južnem Tirolskem, če se ne mislijo preseliti v Nemčijo in sprejeti nemško državljanstvo. Namen tega zakonskega načrta je, da se zakonito uredi vprašanje državljanstva fo’ r)cr»f\ Vesti 8. avgusta Madžarski listi obširno poročajo o razvoju manevrov italijankse vojske v severni Italiji. Madžarski listi objavljajo obširne vesti o tem, da Romuni zbirajo številne vojaške oddelke ob meji med Madžarsko in Romunijo. Listi se vprašujejo, kaj naj bi to pomenilo. Nemški propagandni minister dr. GSbbels je odpotoval v Benetke z velikim spremstvom. Udeležil 6e bo prireditev filmskega tekmovanja, ki nosi naslov »Bienale«. Vodilno poljsko konservativno glasilo »Czas< piše, da bodo poljske čete takoj vkorakale v Gdansk, če bi senat sklenil kaj takega, kar bi kršilo poljske pravice. Vodja narodnih socialistov v Gdansku Forster je prišel včeraj v Berchtesgaden, k.;er ga je takoj sprejel kancler Hitler. Njun razgovor je trajal več ur. Angleški finančni minister sir John Simon je včeraj govoril na nekem banketu in izjavil, da je vojno še zmeraj mogoče preprečiti. Vendar pa se mir danes po njegovem mnenju ne more več kupili s kakšnim novim »mona-kovekim mirom«. Največje jamstvo za ohranitev miru je angleško oboroževanje. Italijanski propagandni minister Alfieri je prišel snoči v Benetke, kjer bo danes zjutraj sprejel nemškega propagandnega ministra dr Go-belsa. V izjavi je časnikarjem povedal, da bodo letos v Benetkah tekmovali večinoma samo nemški in italijanski filmi, Francozi pa so poslali na tekmo samo en film. V Franciji so odkrili velika ležišča petrolejskih vrelcev. Upajo, da bodo lahko v začetku prihodnjega leta začeli s črpanjem. Francoski listi pišejo zelo obširno o 14 letnem dečku, ki je rešil mater in hčerko, ki eta se potapljali v Seini. Fant ni pomišljal na nevarnosti, ampak je za obema skočil v vodo in ju rešil. Brat bivšega avstrijskega kanclerja Julius von Schuschnigg je umrl v Sluisu na Nizozemskem. Živel je tam v katoliškem taborišču mednarodnih beguncev. Po zlomu Avstrije je bil dolgo v koncentracijskem taborišču, nato pa je pribežal na Nizozemsko. V zadnjem času je prejemal številna pisma z Dunaja. Pred kratkim pa pisma niso več prihajala. Postajal je silno potrt in jemati je moral spalne praške. Zadnji večer pa je zavžil najbrž premočno dozo praška in je ob dveh zjutraj umrl. Zapustil je poseben kovček s pismi z Dunaja, ki jih ima sedaj nizozemska policija. Državnega pravdnika so zaprli v Newyorku. Obtožili so ga, da je v svojem stanovanju skrival pod tujim imenom nekega nevarnega gangsterja. Francoske oblasti objavljajo, da bodo v Franciji kmalu tudi že vsi otroci pod deset let starosti imeli svoje protiplinske maske. Za obletnico izbruha svetovne vojne so v vsej Franciji slovesno proslavili spomin na kaplarja Peugeota, ki je prvi padel na fronti v avgustu 1914. Voditelji nemške armade obiskujejo te dni zelo skrbno vsa središča nemške industrije. Madžarski zunanji minister grof Czaky se bo na dopustu, ki ga prebije v tujini, po vsej priliki sestal v Salzburgu z vodilnimi osebnostmi, predvsem z Ribbentropom. Grof Czaky bo prebil del dopusta v Italiji. Drobne Znani francoski list »Pariš Midi« govori Se vedno o naših teniških igralcih. Pravi, da je Pun-čec velik gospod v svojem kraju, v Jugoslaviji, in da mi njegovo ime izgovarjamo prav s takim spoštovanjem kakor imena diplomatov. Punčec je atlet, in njegova igra je silovita. Tudi njegova tovariša, Mitiča in Kukuljeviča, še čaka lepa bodočnost. Skrbno jih je v dveh letih pripravil francoski trener, profesional Henry Vissault. Veliko pustolovščino si bodo privoščili, saj bodo kot prvaki Evrope potovali čez Atlantik. Pomerili se bodo v medzonskem finalu z Avstralci, tam pa ne bodo uspeli, ker vse kaže, da bodo dobili Avstralci, in tudi bodo dobili, saj so s svojimi igralci Bromwichem, Quistom in Mac Grathom najmočnejša teniška ekipa sveta. »Pariš Midi« je za naslov obširnega članka postavil tole: »Bromwicli in Quist v medzonskem finalu ničesar ne riski-rata«. Clankar Jean Augustin pravi dalje, da bi bilo vsekakor kaj drugega, če bi za Nemčijo nastopil von Cramm, potem bi se z Avstralijo borila Nemčija, ne Jugoslavija. Kako zanimivo bi bilo srečanje med Bromwichom • in von Cram-mom.< In tako dalje! Mi pa pravimo, da je tega Ljubljanska občina uporablja nova sredstva za odstranjevanje prahu iNov način zatiranja prahu smo zadnje mesece spoznali tudi v Ljubljani, predvsem so pa dnevniki javnost opozorili na posoljeno Tyrševo cesto ob kongresu Kristusa Kralja. Vendar so se pa poročevalci precej urezali s svojim navajanjem, da je mestna občina za posoljenje Tyrševe ceste porabila tri vagone soli, ko je bilo za vso Tyrševo cesto treba le nekaj nad pol vagona klormagnezijeve soli. Klormagneziranje je nagel pripomoček za odpravo prahu, ki pa tudi ni posebno trajen, saj je klormagneziranje učinkovito samo tri do štiri tedne, kakršno je pač vreme. Hudi nalivi pa klormngnezijevo sol hitro izperejo in cesta spet postane prašna. Mestna občina ljubljanska že nekaj mesecev dela poskušnje z klormagnezijevo soljo, ko peščene ceste posuje s to soljo tako, da porabi za kvadratni meter pol do tri četrt kilograma klormagnezijeve soli. Za Wolfovo ulico, ko Se ni bila tlakovana, je porabila 600 kg klormagnezijeve soli v kosih ter je morala te kose najprej v vodi razstopiti. Zaloško cesto so prod nekaj tedni že potresli z drobno soljo, prav tako pa tudi Tyrševo cesto do Stadiona. Doslej se je klormagneziranje prav dobro obneslo in bo zato posoljena tudi Vegova ulica in morda tudi še Tržaška cesta. Klorrriagnezijeva sol je hidroskopska, da namreč vsesava vlago iz zraka, kakor n. pr. to posebno^ opažamo pri sadri ali mavcu, seveda pa- tudi pri navadni kuhinjski soli. Ponoči klormagnezijeva sol pritegne toliko vlage iz zraka, da je cesta še čez dan mokra, kakor da bi bila poškropljena. Zato na posoljenih cestah škropljenje seveda odpade in je tako zaradi posoljene Tyrševe ceste mogoče bolj iz- Slepar, ki živi na račun revnih ljudi Maribor, 8. avgusta. Zadnja leta imajo na sodišču v Mariboru veliko opravka s sleparji, ki izvabljajo iz revnih ljudi denar pod pretvezo, da jiim bodo preskrbeli službo v tej ali oni tovarni. Pojav teh sleparjev je prinesel e seboj pač čas; vse sili v tovarne, pa imajo taki ljudje lahek posel s svojimi žrtvami. Največkrat se vršijo sleparije na račun tekstilne tovarne. J. Hutter in drug, ki najboljše plačuje svoje delavce, pa je zaradi tega tudi srčna želja vsakega reveža, da bi dobil v tovarni zaposlitev. Eden teh sleparjev je 31 letni Franc Knezer iz Pobrežja, ki je bil dosedaj že sedemkrat predkaznovan zaradi sleparij, med tem štirikrat zaradi tega, ker je obljubljal svojim žrtvam delo pri Ilutterju. Je goljuf po poklicu ter se vedno predstavlja, da je zaposlen pri J. Hutterju in da ima dobre zveze z mojstri. Od svojih žrtev izvablja denar, češ da ga rabi za podkupnino mojstra, da bo na ta način interesent dobil službo v tovarni. Knezer, ki je šele nedavno dosedel daljišo kazen zaradi sličnih sleparij, je danes spet prišel pred sodnike, ker je v kratkem času opeharil 11 oseb. Izvabil je od njih zneske od 20 do 800 din, vse na račun bodoče zaposlitve pri Hutterju, enemu oškodovancu pa se je predstavil kot eksekutor davčnega urada ter je izterjal od njega 185 din na račun nekih zaostalih davkov, ki pa so bili v resnici že zdavnaj poravnani. Obtoženec priznava vsa inkriminirana dejanja. Razprava ob času poročila še ni končana. Boj šahovskih amaterjev v Zagrebu V nedeljo se je tu začel 16. narodni šahovski turnir, katerega se udeležuje tudi pet Slovencev iz Ljubljane, in sicer: Jože šiška, Jože Šorli, Marjan Mlinar, Ludvik Gabrovšek in Vladimir Slokan. Udeleženci tega turnirja igrajo v dveh skupinah, kakor jih je določil v nedeljo dopoldne žreb. V dvorani Matice hrvaških obrtnikov se je še isti dan zvečer začelo tudi že prvo kolo tega turnirja, ter se nadaljevalo včeraj dopoldne. Izid prvega kola fe naslednji: Skupina A. Ljubljančan šiška (Centralni šah. klub) je premagal Srdjana Pavloviča iz Pančeva, Mlinar (CŠKL) je izgubil s Karlovčanom Milenkom Muno, Gligorič : Gottlieb remi, Novosadčan Feuer je premagal Zagrebčana Licula, Drašič : Majstorovič remis, Belgrajčan Pavlovič je premagal Zagrebčana Jermana, Belgrajčan Rajkovič pa inž. Ivkova s Cetinja. Skupina B. Inž. Weiss iz Siska je zmagal nad Ljubljančanom Slokanom, Gabrovšek nad Kurjač-kim iz Pančeva, Šorli : Rabar remis, Lončarič : Takič remis, Muždeka : Kolin remis, šubarič je premagal Cindriča, Savič' Filipčiča, Berner pa Careva. datno poškropiti stranske ulice. Kar se pa tiče pohvale, ki smo jo brali, da je mestno cestno nadzorstvo ob kongresu Kristusa Kralja posebno izdatno škropilo ceste in z izjemno veliko vnemo preganjalo prah, moramo pribiti, da^ zaradi kongresa škropljenje ni bilo prav nič bolj izdatno kakor druge aneve, edino delovna služba je bila podaljšana za eno uro, kar pa mestno cestno nadzorstvo stori zaradi pomnoženega prometa ob vsaki večji ljubljanski prireditvi. Klormagneziranje cest zaleže torej samo nekaj tednov, če ni velikih nalivov, in zato pomeni le začasno pomoč proti prahu. Učinkovitejša in trajnejša sredstva so pa sprameksi-ranje in drugi načini utrjevanja cest, ki jih zlasti letos preizkuša mestni tehnični oddelek. Z asfaltno smolo so bile letos obdelane Vilharjeva cesta, Slomškova, Komenskega in Kolodvorska ulica, strmi del Miklošičeve ceste in Marijin trg ter Wolfova ulica, sedaj pa zalivajo kocke na cesti Za gradom, a tako bo zalita tudi Bleiweisova cesta od TvrŠeve do Gosposvetske ceste. Gorupova ulica dobi drugo plast sprameksa, Cigaletova ulica bo obdelana in utrjena s polpenetracijo, a način »chelmac« smo opisali že zadnjič pri utrjevanju Ilirske ulice. Ker je mestna občina pomnožila tudi škropljenje s tramvajskim škropilnim vozom in z novim najmodernejšim škropilnim avtomobilom, preganjamo v Ljubljani prah tako uspešno in učinkovito, da je tudi vedno manj pritožb, pač pa velika večina prebivalstva rada priznava, (la se mestna uprava na vse načine trudi odpraviti prah in blato z izboljšanjem cest. V Begunjah je polno gostov Begunje, .7 avgusta. V vili drž. ženske kaznilnice se je nastanil predsednik vlade Cvetkovič. Z njim je tudi prišla vsa rodbina. Vsi so zelo zadovoljni in se počutijo pri nas prav dobro. Begunje in okolica se predsedniku vlade izredno dopade in bo zaradi tega on kakor tudi rodbina ostala v Begunjah dalj časa. Že ves mesec julij in tudi sedaj v avgustu letuje v Begunjah vse polno letoviščarjev iz Zagreba, Ljubljane, Belgrada in drugih krajev Jugoslavije, Begunje so pa tudi že poznane kot priljubljeno letovišče inozemcev. Tu letujejo Čehi, Nemci, Madžari, Italijani, ki so zelo zadovoljni in obetajo še priti. Meseca julija je bila v Begunjah kolonija Rdečega križa iz Pančeva, obstoječa iz 100 oseb. Zasedli so šolsko poslopje in druge razpoložljive prostore. Vsem je čisti gorski zrak zelo prijal in so se nekateri otroci zredili od 1 do 5 kg. Ta mladina je Begunje zelo poživila. Obljubili so, da bodo prihodnje leto zopet prišli. V Drnskem gradu v Dvorski vasi pri Begunjah letuje nemški poslanik von Herren. Z njim je vsa rodbina in tudi del uradništva poslaništva. Kolikor mu sedaj dopušča čas, hodi poslanik na lov, katerega ima v zakupu na prelepi BegunjščicL V Begunjah ostane še ve6 mesec avgust. Skozi vas Begunje gre vsako leto večji avtomobilski promet, največ inozemski. Vsak dan prihaja gotovo preko 80 avtomobilov, ki pripeljejo iz Nemčije preko Ljubelja in Tržiča na Bled in se delno zopet vračajo čez Ljubelj, drugi pa gredo preko Podkorena. Vsi ti avtomobili pa dvigajo silovit prah, ki je neznosen za vso vas, Je posebno pa neprijeten za letoviščarje, ki se zaradi tega pritožujejo. Misliti bo treba na to, da se banovinska cesta vsaj skozi Begunje asfaltira in se ta neprijetnost odpravi. Cesta iz Lesc do 2 km pred Begunjami je že asfaltirana. Cesta Ljubelj—Tržič—Begunje—Bled je edina najbližja zveza, katera vodi po obronkih gore Dobrče in je z nje krasen razgled proti Kranju in Ljubljani ter v pogorje Julijskih Alp in Karavank. Zato jo tudi avtomobilisti zelo radi uporabljajo. Z ozirom na velik promet pa bo potreba tudi misliti na razširitev ceste, obenem pa bo treba izravnati vse ostrejše ovinke- Lfubljana od včeraj do danes Šport v zadnji minuti Gaetane Boitel je postavila nov francoski rekord v teku na 80 metrov čez zapreke. Za to progo je porabila 12 sek. in 1/10. Jaek Deinpsey je odgovoril na vprašanje, če meni, da se bo Bob Pastor lahko z uspehom upiral Joeju Louisu, pritrdilno. Dejal je, da ima Pastr v tem boju, ki bo 11. septembra, velike sanee za zmago. V drugi etapi »Tour do Snissec, veliki kolesarski dirki, je zmagal Edgar Buchwalder. V splošnem placementu zdaj vodi Edgar Buchwalder skupno z Wagnerjem. Čas je 11 ur 1 min. 50 sek. Sledi Didier, Mathias Clemens ter P. Egli z 11 urami 3 min. in 12 sek. Ljubljana, 8. avgusta. Kar drži se še tole lepo vreme. Nekaj je sicer poskušal dež, pa se je hitro unesel. Zjasnilo se je prav naglo. Istočasno pa je tudi postalo nekoliko hladnejše. Letošnje poletno vreme je precej nenavadno. K dežju se pripravlja, pa se Kar ne more narediti. Zlata masa v zavetišču sv. Jožefa V nedeljo je praznoval v kapelici Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 50 letnico mašništva č. g. Gjuro Sokolič, konsistorialni svetnik djakovske škofije in upokojeni župnik v Podvinju v isti škofiji. Zlatomašnik že nad eno leto prebiva v zavetišču. Za slovesnost so sestre usmiljenke spremenile kapelico v prekrasen vrt, kjer je bilo vse v cvetju. Vsa poslopja zavoda so bila v zastavah in v vencih. Pridigoval je g. zlatomašniku g. prior Učak od Križank, ki je v čudovito lepem govoru govoril o duhovniku, ki mu je naloga, da pomaga dušam v zlata nebesa. Med sv. mašo so na koru krasno peli, tako kot poje le tisti, ki mu je pesem naravni izliv duševne lepote. Po sv. maši je sestra prednica priredila jubilantu in njegovim gostom, med katerimi so bili njegovi prijatelji, ki so prišli iz Zagreba in iz Bosanskega Broda, kosilo v lepi dvorani norega gostišča, _ ki je bilo pravkar dograjeno. Med kosilom je svirala godba dijakov. Jubilantu na čast je pri mizi zavladal hrvatski obred s »stoloravnateljem< na čelu, obred, ki zahteva, da stoloravnatelj posamič pozdravi vsakega gosta posebej in se mu vsak gost v posebnem govoru zahvali, kar dalje slovesnosti čisto posebno govorniško pestrost. Prvi nastop obveznikov telesne vzgoje Ljubljana je prva v dravski banovini pričela Praktično izvajati pouk obvezne telesne vzgoje Kljub začetnih težkočam, ko je zlasti občutno po^ manjkanje urejenih igrišč poleg ljudskih šol, se je že v kratkih 5 mesecih praktičnega dela pokazalo, kako potrebna je obvezna telesna vzgoja za mladino, ki se pripravlja za razne obrtniške poklice. Sistematska obvezna telesna vzgoja vsestransko krepi telo, obenem pa vzgaja obveznike v disciplinirane člane družbe, razvija v njih čut skupnosti in krepi stanovsko zavest. Da se tudi javnost seznani z delom mestne občine na polju obvezne telesne vzgoje, bodo ljubljanski obvenziki telesne vzgoje sodelovali pri gasilskem kongresu dne 15. avgusta pri glavnem nastopu na Stadionu kot gostje. Obvezniki bodo pokazali javnosti s samostojno točko programa, kako se izvaja pouk obvezne telesne vzgoje v Ljubljani. Zvestoba kralju in državi, red in disciplina, telesna razgibanost, ki se najbolj neprisiljeno kaže pri tekmovalnih igrah, so osnova temu delu. Nastopi 400 obveznikov z razgibalnimi vajami in s skupinskimi igrami s težko žogo-medicinko, ko bo hkrati tekmovalo 20 vrst. Tako bomo pri prvem javnem nastopu ljubljanskih obveznikov tudi prvič videli vaje z žogo-medicinko. Občinstvo, predvsem pa delodajalce, že danes opozarjamo, naj si ogledajo ta res zanimivi, a tudi slikoviti prvi nastop obveznikov telesne vzgoj, da jih njih navzočnost spodbode pri njihovem prizadevanju, da se pripravijo za krepke državljane, ki bodo tudi tedaj na mestu, ko bo domovina od njih zahtevala težke žrtve. Pridno nas obiskujejo tujci Hoteli in prenočišča v našem mestu so ljubljanski policiji prejšnji mesec prijavili 5514 tujcev. Manj jih je bilo sicer kot junija meseca, ko jh je bilo prijavljenih kar 6633, pa vendar še vedno mnogo. Od teh 5514 ih je bilo 3350 jugoslovanskih državljanov, 2164 pa inozemcev. Julija je bilo 7941 prenočnin. Seveda je bilo v Ljubljani še več tujcev. Za časa kongresa je naše mesto obiskalo mnogo odličnih inozemcev, ki policijsko niso bili prijavljeni ter so stanovali pri zasebnikih. Julija meseca je prišlo v Ljubljano 1148 Nemcev (junija 1996), 34 Bolgarov, 57 Francozov, 19 Dancev, 7 Grkov, 88 Čehov, 58 Holandcev, 74 Madžarov, 22 Švicarjev, 63 Turkov in 52 Poljakov. Kakor vidimo, nas obiskujejo tujci iz vseh krajev sveta. Vsak dan kaj nesreč V bolnišnici je bil včeraj spet enkrat izreden obisk. Več kakor 170 bolnikov 6e je javilo za pomoč. Med njimi so bili sprejeti v zdravniško oskrbo tudi naslednji poškodovanci: Kostanjevec Marija, služkinja z Izlak, ki ji je mlatilnica poškodoval roko. Garterist na žagi v Škofljici, Mirko Kastelic, je imel pri delu nesrečo. Na roko mu je padla večja deska ter mu jo poškodovala. Brezposelnega krovskega pomočnika Valen' tina Kastelica iz Kremena tam na Barju je na Pijavi gorici napadel neki neznanec ter ga oklal z nožem tako, da se je Kastelic moral zateči po zdravniško pomoč v ljubljansko bolnišnico. Na žegnanju pri Sv. Volbenku je Božnarja Vincenca, delavca s Črnega vrha, napadel neznanec ter ga močno sunil i nožem v desno stran prsi. i nerodnosti je vtaknil nogo v kolo Stan- ujv*’ sm ba>tar'ce z Vrha pri Velikih La-n!i! mu J„e noco Poškodovalo precej hudo. rtv« mllec -v ,Ka"lniški smodnišnici je padel « ™lra,nV1S0,ke leslve- Pri tej priliki si je zlomil nogo in roko. Prtmfvii' notrAhrTK V !)oInišnic' včeraj rekorden. Pomoči potrebnih se je v sprejemiei kar trlo. S paragrafom navzkriž se je pogledal brezposelni delavec Mate Breber. Prireza1 jo.je v nase mesto ob času kongresa. Pri tej priliki je pridno gledal okrog sebe če hi lahko komu kaj izmaknil. Poskusil je izvleči iz žepa mesarju Zalarju listnico, v kateri je bilo 270 dinarjev gotovine. Prijeli so ga, tega Bre-berja, ter ga izgnali iz Ljubljane za čas petih let. Razen tega pa so ga tudi izročili sodišču, ker je poskušal priti z žepno tatvino do tuje lastnine. Kolesa so prav pripravna prevozna sredstva. Marsikdo bi ga imel rad, pa poskuša do njega priti ne da bi izbiral sredstva in načine. Na \odnikovi cesti je bilo pred hšo št. 80 ukradeno Zajcu Rudolfu moško kolo znamke »Torpedo«. Kolo je bilo vredno okrog 1400 din. Črno je bilo pleskano ter je imelo rumena platišča. Prav isla neprijetnost se je zgodila tudi Tonetu Grčarju. Na Viču mu jepred hišo št. 11 neznan tat odpeljal okrog 1000 din vredno kolo, ki je nosilo številko 85.289. Kolo je bilo znamke »Puch«. Tinetu Cimermanu pa je v Pražakovi ulici nekdo ukradel približno 600 din vredno kolo znamka »Rheinland«. Sovraštvo med sosedi je rodilo umor Maribor, 8. avgusta. Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se obravnava danes žalosten dogo* dek, ki 6e je odigral dne 13. junija v Mihalovcih. Takrat je ustrelil čevljarski mojster, 35 letni Fr. Škerjanec, svojega soseda Matija Vajda ter ga z enim strelom na mestu usmrtil. Škerjanec 6e zaradi tega de'anja zagov&r;a danes pred sodniki zaradi naklepno zasnovanega umora. Po obtožnici Je njegova krivda sledeče: S^iMicem in Vajdo, ki sta si bila soseda v Miha'ovcih, je vladalo že več let smrtno sovraštvo. N,sta se mgo]a in tud; nJuni 70111. ? ®e .«°"i‘žili. Dne 16. Junija pa sta se prepirala Vajdain Škerjančeva žena. Vajda je dejal v prepiru, da bo ženo svojega soseda zaklal, zaradi česar ]e ta šla vsa v strahu po svojega moža, ki je odhitel potem k orožnikom ter svojega soseda prijavil. Ko ee ie &kerjanc vrnil z orožniške postaje domov j« zagledal Vajdo, ko ©e je ravno spuščal 6 češnje. Tedaj mu je rekel: »Kaj pa je danes tebi ta plot na poti, prokleto prase, sem hodi, če bi kaj rad.« Vajda je potem odvrgel predpasnik e češnjami, stekel v hišo, nato pa se epet pojavil ob plotu, ga preskočil ter stopil pred Škerjanca in njegovo ženo. Ta dva 6ta pobegnila v hišo, kjer je Škerjanc zgrabil lovsko puško, jo nabil z enim nabojem, ©topil nato na prag ter iz razdalje enega metra sprožil na Vajdo. Strel je zadel tega v srce ter je bil na mestu mrtev. Škerjanc dejanje pred sodniki priznava, pravi pa, da je streljal v silobranu. Vajda da je držal roko na hrbtu, ko je prišel pred hišo, zaradi česar je sklepal, da ima v roki nož. Opozarjal ga je, naj ne gre naprej, ker bo streljal, za kar pa Vajda ni porajtal ter se mu je še bolj približal, da bi lahko skočil vanj. Zaradi tega je sprožil, ni pa imel namena nasprotnika usmrtiti. — Zelo obtežilne pa so izjave nekaterih prič, ki pravijo, da je Škerjanc že nekaj dni poprej okrog kazal naboje za puško, češ da je to »zdravilo« za Vajdo. Tudi se je na poti, ko se je vračal od orožnikov, napil vina, daei ni poprej nikoli imel navade že predpoldne piti. Iz vsega tega sklepa državno pravdništvo, da je izvršil Škerjanc svoje dejanje premišljeno ter je svojega soseda Vajdo namenoma zvabil do svoje hiše, kjer ga je potem uetrelil. — Razprava ob času poročila že traja. Občni zbor šahovske zveze Zagreb, 6. avgusta, b. Danes je bil v Zagrebu redni letni občni zbor Jugoslovanske šahovske zveze. Prisostvovalo je 18 klubov, ki so predstavljali 333 glasov. V iinenu predsednika ministra Čiriča je govoril prvi podpredsednik Uroš Trbojevič iz Somobra. Pri volitvah je bil ponovno Izvoljen za predsednika minister Čirič, za prvega podpredsednika je bil fzvoljen Cvijanovič iz Belgrada, za drugega podpredsednika pa dr. Vidmar iz Ljubljane. 32 Skrivnost smrtne megle Ko je ura ravno udarjala, se je Devorny previdno obrnil in se prepričal, da je bilo ravno dvanajst. Ta čas se mu je zdel pripraven za njegov načrt. Neopazno je z očmi pregledoval vso sobo. Razpoloženje družbe je menda doseglo svoj višek. Vse je vpilo, se smejalo in vreščalo. Godci, ki niso bili nič manj pijani kot gostje, so igrali le še trudno in brez sledu o ritmu. Zdelo se je, da se nihče pri tem ne zanima za početje svojega tovariša, temveč je udarjal, brenkal in bobnal po svoje naprej. Oče Sam se je ustoličil na zaboju zraven godbe in nepretrgoma mahal z zvitim notnim zvezkom ter se zastonj trudil, da bi spravil to mačjo godbo v kakšen takt. Nihče se ni brigal zanj, še manj pa godci sami. Kljub temu pa se mu je njegovo delo zdelo silno uspešno, kajti njegove oči so bile obrnjene proti stropu in vse zamaknjene, njegov obraz se je svetil od sreče in zadovoljstva. Devorny je bil tako trezen, kakor da bi bil nepretrgoma pil črno kavo. Dve uri sta že minili, odkar je popil zadnjo kapljo alkohola. Potem je zmerom še in še prinesel kozarec do ust, kajti njegovi obmizni prijatelji so prišli že v tako stanje, v katerem odpove vsaka pozornost in vsaka možnost opazovanja. Detektivovi pogledi so blodili daleč skozi soparno, z dimom nabasano sobo. Pomirjen je ugotovil, da je bilo vse nabito polno. Nikjer niti napol treznega pogleda.. .Pa vendar tamkaj? Devorny je pogledal ostreje. Moški tam v kotu, na katerega se je naslanjalo speče dekle, je nalival whisky... Ne. Nesmiselno! Videti je bil pijan do nezavesti... Pa ven- dar! Kratki pogled, ki ga je bil Devorny malo prej ujel, je bil videti popolnoma trezen. Devornyju je postalo nekam tesno pri srcu. Z enim sunkom je butnil kozarec whiskyja na tla. Kaj ga spet kdo opazuje? Potem bi bilo bolje, da bi odgodil svoj naklep za drugič. Toda ne. To tudi ne gre. Z vsakim dnem, ki ga dalje prebije na svojem mestu, vendar raste nevarnost. S svojimi preiskovanji je prišel že na mrtvo točko. Na vsak način mora dobiti zvezo z newyorškim policijskim uradom, ker mora priti do jasnega glede vloge in delavnosti profesorja Mutachora. Spet in spet je gledal tja proti sumljivemu moškemu, toda nič ni kazalo na to, da bi bil oni treznejši kakor ostali gostje. Njegove oči so postale steklene, njegove kretnje nesi-gurne, a pri tem je nepretrgoma pil. Prav gotov si pa svojih ugotovitev Devorny le ni bil, ko se je sedaj maja je dvignil, pel pred seboj preprosto popevko in se odmajal proti vratom. Toda komaj jih je za seboj zaprl, je hitro stekel okrog ogla k drugim vratom, ki niso bila popolnoma zaprta, tako da je mogel skozi ozko špranjo pregledati vso sobo. Takoj nato se je detektiv spet pomirjen vzravnal. Ne, vse je bilo nespremenjeno. Tudi mož v kotu je še vedno sedel na svojem mestu in pil. Torej je bil njegov strah vendar le neupravičen. Sedaj se pravi hitro delati! Devorny je tekel kolikor hitro je mogel. Kmalu je dospel do male gostilne, katere lastnik je imel pravkar namen lokal zapreti. Devorny je naročil črno kavo zase, za gostilničarja in za postrežništvo. Njegov glas je zvenel nekoliko tesnobno, ko je takoj nato prosil gostilničarja, naj najavi razgovor z Newyorkom in pri tem imenoval zasebno Lenglenovo številko. Sedaj se je že zgodilo. Ce je bil gostilničar pošten in ni bil v zvezi z zločinci, potem je vse dobro, če pa... >Newyork je že tukaj, sir!« je zaklical gostilničar ta trenutek in vljudno odprl vrata telefonske celice. >Kako? Tako hitro?« se je čudil Devorny in urno stopil v celico. Skrbno je zaprl za seboj vrata in se postavil tako, da je lahko skozi majhno steklo v vratih neprestano imel gostilničarja pred očmi. >Halo, kdo pri aparatu?« je povprašal zaradi opreznosti. >Lenglen. Kdo tam?« se je glasil zaspani odgovor. Detektiv je kot olajšan zadihal: bil je nedvomno Lenglenov glas. »Tukaj Devorny, Čujte.. .< >Stojte! Najprej geslo!« ga ,ie prekinil glas na drugem koncu zveze. »A, a, tako! Oprostite! Ex-pre-si-o-ni-zem,< je daj^l počasi in jasno. »Poslušam. Poročatje!« Kratke in odrezane so bile besede, a zvok popolnoma čist. Zdelo se je, da je Lenglen na mah otresel s sebe vso trudnost. »Pod drugim imenom delam v tovarni Lammerley. Bojim se, da bi morda postal sumljiv. Sem zločincem na sledi, torej bržkone v nevarnosti, čez tri dni b<\m ponoči ob isti uri spet klical. Do takrat... Se slišite?« >Slišim. Dalje!« »Do takrat prosim točno ugotovite — prejšnje življenje, premoženjsko stanje, sedanjo delavnost itd. — nekega določenega profesorja Mutachora ...« »Prosim še enkrat ime! Nisem razumel. Ime in stanovanje.« »Profesor...« je začel Devomy. Nenadoma se je zdrznil. Kratek škrebet je udaril na njegovo uho. »Halo! Kaj še slišite? Halo! Halo!!!« Stran 3 Od tu in tam Novega predsednika v osebi odvetniškega pripravnika dr. Josepha Janka 60 si izbrali 61ani nemškega Kulturbunda. V tem društvu sta si bili v sporu dve skupini, voditelj ene je bil prejšnji predsednik Keka, druge bojevite pa zdravnik dr. Awender. Mlajša skupina je bila bolj glasna in je nazadnje tudi prevladala. Na občnem zboru je bilo opaziti silno malo starejših članov, pač pa samo mladino, ki si je nazadnje izbrala za predsednika 301etnga dr, Janka. Starejši člani, ki so skozi dvajset let organizirali in vodili Kulturbund, so se zaradi nesoglasij vzdržali vsakega dela v organizaciji. Solno kislino je stresel v oči svoji svakinji uradnik bolnišnice v Vinkovcih samo zato, ker ni hotela živeti z njim. Matija Klein se je bil že pred desetimi leti poročil s sestro Danico Jovanovič. Danica sama se je preselila k njima in jima pomagala pri delu. Po nekaj letih pa je začel Klein laziti za njo in |0 mamiti z ljubavnimi ponudbami. Govoril jj je, da bo pustil svojo ženo in otroke ter sklenil živeti z njo. Danica je take ponudbe vsa leta odklanjala, dokler ni nazadnje Klein prišel k nje) v Belgrad, kjer ,e kot delavka služila, in ji med prepirom vsul v 061 solno kislino, zaradi česar je ostalo dekle za vedno brez vida. Klein je pobegnil in ga do seda) se niso našli. Stari srbski bojevniki, nosilci odlikovanja »albanske spomenice«, so se v nedeljo zbrali v Nišu. Bilo jih je okrog 10.000. Na svojem zborovanju so poudarjali, da albanska spomenica ni odlikovanje za junaštva posameznika, temveč zgodovinsko odlikovanje za vse tiste, ki so pretrpeli srbsko Golgoto, ko so se sredi zime umikali iz Srbije skozi Albanijo do morja. Končno so govorniki zahtevali, da jim tudi država izkaže svojo hvaležnost na ta način, da jim podeli nekatere ugodnosti, podobno kakor jih je podelila odlikovancem z najvišjimi vojaškimi odlikovanji Težko motociklistično nesrečo »ta povzročili dve vožnje nevešči ženski v Belgradu. Uradnik Skarič je posadil dve svoji sorodnici v prikolico, sam pa vodu motorno kolo z veliko brano iz mesta. Na ovinkih pa sta njegovi spremljevalki zmerom trepetali in se nagibali vedno v nasprotno stran. Nazadnje je postala ta napaka usodna. Ko so bili na večjem ovinku, sta se ženski spet nagnili v napačno stran in s tem povzročili nesrečo. Kolo je odletelo stran, vsi trije pa so padli na cesto. Ženski sta se le težje potolkli, moški pa si je pretresel možgane in zelo hudo potolkel. Svojo poročeno sestro sta prodala novemu Jeni- H Strah in trepet j« po raznih krajih v Polhov-nu brata Redža in Fazlija Rusitovič. Pred nekaj leti I grajskih Dolomitih in v okolici škofje Loke zlo- II. JUGOSLOVANSKI GASILSKI KONGRES V LJUBLJANI, OD 13. do 15. AVGUSTA 1939 četrtinska voznina na kongres v Ljubljani velja za vse člane gasilskih organizacij za prihod od 11. do 15. avgusta in za odhod od 13. do 18. avgusta. Če še nisi član, javi se za podpornega člana pri gasilski četi svojega okoliša in dobil boč člansko (četno) legitimacijo, s katero imaš pravico do četrtinske voznine na železnici. Hkrati kupi istotam kongresno knjižico z znakom za 7 din. Z legitimacijo in kongresno knjižico dobiš na odhodni železniški postaji obrazec K-14 za 2 din in polovično vozovnico do Ljubljane. Vse skupaj pa shrani, da ne izgubiš. Ko prideš v Ljubljano, preskrbi, da čim prej daš ta izkazila (kongresno knjižico in obrazec K-14) žigosati s kongresnim in železniškim žigom. Žigosale se bodo v kongresni pisarni, na Stadionu, na glavnem kolodvoru in še na nekaterih prometnih krajih, kjer bo to z vidnim napisom označeno. Z žigosanimi izkazili imaš potem brezplačno vožnjo pri povratku. Stanovanjski odsek za gasilski kongres znova z vsem poudarkom prosi Ljubljančane, naj takoj prijavijo vse odvišne sobe in postelje. Prenoče-valcev v dneh kongresa bo nepričakovano veliko. Zato, Ljubljančani, dokažimo ob tej priliki našo znano in priznano gostoljubnost! Prijave sprejema glavna pisarna gasilskega kongresnega odbora, Tyrševa cesta 29-11., telefon štev. 43-41. Za ognjemet je izredno veliko zanimanje. Vsi ljudje ugibajo in pretresajo vse možnosti in razmere. Vse to se opisati ne da. Treba bo videti, ker kaj takega pri nas še ni bilo in menda tudi kmalu ne bo. Kongresni odbor ni žalil ne truda ne stroškov, in tvrdka »Pyrota« v Celju bo zastavila vse sile, da bo ognjemet izpolnil vsa pričakovanja. Vstopnice za ognjemet se dobijo v predprodaji v kongresni pisarni (Gospodarska zveza), Tyrševa cesta 29-11. Sedeži po 10 din, sto- jišča 5 din, gasilci v kroju 3 din (v predprodaji za gasilce 2 din). Lastniki vseli tovornih in osebnih avtomobilov se vljudno naprošajo, da stavijo Kongresnemu odboru Gasilske zajednice v Ljubljani svoja vozila na razpolago v dneh 12. do vključno 16. avgusta proti povračilu porabe goriva in dnevnic šoferjem po 50 din dnevno. Prijave naj se pošljejo na naslov: Gasilska zajednica, Ljubljana, poštni predal 297, ali pa telefonično na štev. 21-83. Gasilska loterija je po svojih krasnih, dragocenih dobitkih tako po številu kakor po okusu in koristnosti menda največja efektna loterija pri nas. Zato ni čudno, da je doslej že več kot štiri petine vseh srečk razprodanih. Zadnji čas je, da si nabavite srečko gasilske loterije! Dobe se po vseh trafikah, pa tudi pri predprodajalcih! Cena srečke 10 din. Izleti na Gorenjsko bodo po želji udeležencev gasilskega kongresa v dneh 13., 14. in 16. avgusta, vsakokrat ob 8 zjutraj izpred glavne kongresne pisarne (Gospodarska zveza), Tyrševa cesta 29. — Izlet št. 1 avtobus vozi preko Kranja mimo dvorca Brdo, Naklo na Bled, kamor prispe ob 10 dopoldne. Ogled Bleda, izlet na Orad, vožnja s čolnom in možnost kopanja v jezeru, ob 7 zvečer odhod z Bleda preko Lesc, Radovljice, Kranja in prispe v Ljubljano ob 9 zvečer. Cena temu izletu je 45 din, s kosilom 65 din. — Izlet št. 2: do Bleda ista pot in čas prihoda. Na Bledu postanek. Odhod z Bleda ob 1 v Bohinj. Ogled Bohinja, vožnja s čolnom po jezeru in ogled slapa Savice. Ob 6 zvečer odhod iz Bohinja po istem potu kot zgoraj in prihod v Ljubljano ob 9 zvečer. Cena temu izletu je 65 din, s kosilom 85 din. — Kdor se namerava udeležiti katerega teh izletov, naj ta-, koj sporoči glavni kongresni pisarni Gasilske za-I jednice, Ljubljana, Tyrševa cesta 29. Vlomilske tolpe se klatilo po Notraniskem Ljubljana, 8. avgusta. sta za veliko vsoto prodala svojo sestro bogatemu H Šerifu Dautoviču v vasi Sjarini blizu Leban. V svoji grabežljivosti pa sta nekega dne sklenila novo kupčijo t bogatim muslimanom in mu prodala svojo poročeno sestro. Ker se je pa Šerif temu upiral, sta ga brata ustrelila. Prav tistega dne, ko so nesrečnega Šerifa pokopavali, se je z velikimi slovesnostmi izvršila ponovna svatba lepe Amide z bogatim muslimanom Zajnelom Bejičem. V Sarajevu je bil v nedeljo posvečen za pomožnega Škota dr. Smiljan Čekada. Na predvečer so no-vemu škofu priredili sarajevski Hrvatje baklado in podoknico, pri kateri so govorili in pozdravili dr. Čekada vsi voditelji sarajevskih Hrvatov. V nedeljo pa je bila svečana posvetitev dr. Čekada. Izvršili so jo sarajevski nadškof dr. Ivan Šarič, zagrebški nadškof dr. Stepinec ter banjaluški škof Garič v prisotnosti številne duhovščine. Cerkev je bila polna vernikov. Prisotni pa so bili tudi zastopniki oblasti, med njimi posebni odposlanec pravosodnega ministrstva ter ban Jevtič. Okrog 30.000 katoliških mož se je ibralo v soboto in v nedeljo na evharistični kongres v Somborju. Svečanosti so se za*--!« v soboto zvečer, nakar eo hile v veeh cerkvah polnočnice. Naslednjega dne je bil skozi mesto veličasten sprevod. Govorniki so imeli govore v treh jezikih, v hrvaščini, nemščini in madžarščini. Zaključno cerkveno opravilo z govorom je imel bački škof Lajčo Budanovič. Za današnjo enajstletni«« smrti svojega voditelja Stjcpana Radii« so se Hrvatje udeležili v vseh krajih maš zadušnic. V Zagrebu je bila maša zadušnica v stolnici. Udeležilo se je ]e vodstvo HSS in vseh drugih organizacij iz okrilja hrvaškega gibanja. Kakih večjih spominskih proslav v čast spomina Stjepana Radiča pa ni bilo. Znanega »agrebškega zločinca Stjepana So-kaia in njegovo ljubico so našli nedavno ubita. Njegovo ime je bilo javnosti znano že pred dvajsetimi leti, ko je ubil svojo ženo, jo razsekal na kosce in potem vsak dan nosil kos za kanal- Takrat je bil za svoj zverinski le na 10 let ječe. Ko je kazen V maihni v za8rebško predmestje in V* J» '\ *JVe4 ^motarsko, kajti vai so-VenHar na * oteklega psa stalno izogibali. \ t ? 10 našel neko žensko, ki je edina od ljudi kazah, simpatije do njega. Pred-včerajnjim pa so med koruzo našli njeno in So-kačevO truplo. Sprva so mislili, da je morilec Sokač, toda na komisijskem ogledu se je ugotovilo, da je Birmanova najprej ubila Sokača, nato pa še sebe. Birmanova je bila doma iz Bučke v krškem okraju. Iz osvete je zažgal hišo in v njej zgorel Franjo Jošt iz Šarcngrada pri Vinkovcih. Jošt si je pred leti postavil hišico. Ko mu je pa umrla žena, je ostal sam. Ker je želel na starost prebiti mirne dni, je ponudil 6vojemu prijatelju Ivanu Jakobovcu, da mu podari hišo pod pogojem, da ga bo do 6mrti vzdrževal. Pogodba je bila kmalu podpisana, toda od tega trenutka dalje se je Jakobovac popolnoma spremenil. Zanemarjal je Jošta in mu dostikrat niti jesti m dal. Starca |e to silno ujezilo. Ko se je pred dnevi Jakobrn« od-pravil v mesto, je Jošt na več mestii zažgal hišo, potem pa stopil vanjo ter čakal smrti. Hiša (e pogo- glasni razbojnik Bradeško, ki ga varnostne oblasti neprestano iove in zasledujejo, toda vedno jim o pravem času pobegne. 2e tri leta živi od samih tatvin in vlomov in ropov. Ta ropar je dobil svoje posnemovalce v notranjskih krajih, ki 60 najbrž z njim v tesni zvezi. Kriminalna kronika res redkokdaj zapiše, da bi bili izvršeni kaki večji ropi in vlomi po Notranjskem. Zadnji čas pa poročajo mnoge notranjske orožniške postaje o prav drznih nočnih in dnevnih vlomih. Vlomilske tolpe odnašajo povsod prav čedne plene. Kam potem spravijo nakradeno blago, je res čudnol Vodja te vlomilske tolpe je najbrž neki Jože Lenič. Že ime pove, da ni prijatelj poštenega dela, da je svoje vrste lenuh, da pohajkuj© in krade, kjer le more. Klati se s svojimi tovariši po lepih in senčnih gozdovih okoli Borovnice, Begunj, Cerknice in naprej. Ves je zagorel in iz-gleda ko kakšen divjak. Spremljajo ga njegovi zvesti pajdaši, ki jih ne morejo še spoznati. So res pravi notranjski rokovnjači in nasledniki ro; parjev, ki eo pred 100 leti bili nevarni zlasti tovornikom ob glavni državni cesti proti Trstu in ki so napadali potnike, voznike in tovornike po cestah. Zato so ustanovili pri Postojni posebno orožniško postajo, ki eo jo nazvali >Ravbar-komando«. Leničeva, tolpa zdaj krade povsod in odnaša mnogim posestnikom velik plen. Poleg Leničeve tolpe pa se je pojavila še druga razbojniška tolpa, ki dela prvi hudo konkurenco, ali pa eo skupno dogovorjeni, da vršijo svoj posel eni na tej, drugi na drugi strani notranjskih gozdov. So znani tudi kot drzni tihotapci. V nekaj tednih je bilo izvršenih po notranjskih krajih do 10 velikih vlomnih tatvin. Plen znaša okoli 20.000 din. Otonioa, občina Sv. Vid nad Cerknico, je prijazen kraj. Narod je zdrav in pošten. Noč in dan garajo za svoj življenjski obstanek. Otoničarji so znani kot dobri nožarji in nosijo svoje izdelke prodajat celo v Ljubljano. Ponoči 30. julija eo vlomilci obiskali posestnika Marka Tekavca. Kaj so pobrali? Zensko rožasto obleko, belo bluzo, koščena očala, malo ogledalo, svinjsko pleče in hleb kruha. Tekavc ima škode do 370 din. Čemu jim je bi'8 ženska obleka? Pravijo, da ima t« rokovnjaška tolpa svoje ženske, ki jih zalaga z oblekami in lepotijami. Z Otooice so rokovnjači pešačili po gozdovih do Kožlieka, kjer so še isto noč vdrli v trgovino Urške Svigl.i-eve. Odnesli so ji mnogo sladkorja, žgane kave, mnogo cigaret v skupni vrednosti 880 Sf^ni jim bilo zadosti. Od Švigljev« so prišli k mizarju Lojzetu Korošcu. Tam so pobrali nekaj stvari v vrednosti 350 din. Vse eo odnesli. Ljudje pravijo da ee ta vlomilska tolpa preživlja edino le z vlomi in da vse spravlja v skrivališča po kraških jamah. 2ive ko Dimeževi rokovnjači, ki so včasih strašili celo romarje na lepi Križni gori. Rokovnjači, ki se klatijo po borovniških in vrhniških gozdovih, 60 se spustili še^ dalje tja v lepo cerkniško ravan. Prišli so ponoči skrivaj na Lipsenj. Poprej podnevi je tam hodil neki neznan človek in beračil. Dobri ljudje eo mu dajali milo-dare. Sam pa je ogledoval in pregledoval, kje bi bilo kaj dobrega za vlomilske tolpe. Ponoči dne rela do tal, e njo vr'ed Pa tudi zapuščeni starec Nove velike tovarniške naprave bo zgradila družba »Jugoslovansko jeklo d. d/« v IhjaSu pn rajevu. V soboto sta finančni minister Gjuričič m minister za gozdove in rudnike Pantič z udarci s Krampom dala znak za začetek gradbenih del. Nove tovarniške naprave bodo namenjene v prvi vrsti nail vojski, kajti doma se bo izdelovalo vse najraznovrstnejše orožje in bo potem nova vojska popolnoma neodvisna od tujine v te«n pogledu. Potrebnih surovin je doma dosti. Tako so izzveneli tudi govori ministrov in zastopnikov vojske, ki so bili pri svečanosti navzoči. Minister za gozdove in rudnike Pantič pa je časnikarjem povedal, da namerava vlada ustanoviti v Sarajevu tui kmetijsko fakulteto, da bi se v Bosni močneje razvijalo tudi umno kmetijstvo Dečka, katerega so ukradli cigani v Tetovu, so po dolgem (skanju vendarle našli. Policija je bila polovila skoraj vse ciganske tolpe, ki so se klatile okrog Tetova, vendar pa od trdovratnih ciganov ni mogla izvedeti, kje se nahaja ukradeni deček. Prevladovalo je prepričanje, da so ga cigani že oslepili in pohabili ter ga nato varno skrili. Končno pa so dečka našli skritega v Strugah in ga zdravega vrnili staršem. Cigane, ki iih imajo 6edaj v zaporu, pa čaka stroga kazen. športne vesti Naii teniški igralci se temeljito pripravljajo za potovanje v Ameriko. Kot poslovilno tekmo od zagrebške publike bodo danes in jutri odigrali teniški turnir. Cisti dobiček tega turnirja je namenjen hrvatskim poplavljencem. Danes popoldne igrajo Mitič : Pallada, nato pa Punčec—Kovačeva : Kukuljevič—Florjanova. Zlasti za prvo srečanje vlada veliko zanimanje. Jutri pa nastopita v posamični igri: Pnnčec: Mitič, v igri v dvoje pa Pnnčee—Kukuljevič proti Mitič—Pallada. Naš najboljši igralee Punčec je bil včeraj poklican, da odsluži svoj redni vojaški rok. Pun čec je včeraj že položil prisego. Vojaške oblasti pa so Punčecu že dovolile dopust za trening in za današnji turnir ter tudi že za potovanje Ameriko. Odhod naš reprezentance v Ameriko še ni popolnoma gotov, ker teniška zveza še ni dobila zaprošene podpore od vlade. Pri prvem obisku predsednika teniške zveze dr. Čopa pri ministrskem predsedniku Dragiši Cvetkoviču je 6lednji obljubil dr . čopu, da bodo naši igralci dobili zaprošeno podporo v znesku 150.000 din. Do danes na teniška zveza denarja še ni dobila. 2. avgusta eo vdrli v hišo posestnika Toneta Grbca. Odnesli so mu mnogo obleke, raznega blaga in nekaj gotovine. Ima škode do 1872 din. Od njega eo odšli še isto noč k posestniku Francetu Grbcu. Tam eo dobili še večji plen. France, ki ie dober in pošten posestnik, ki marljivo obdeluje zemljo, ima škode do 2700 din. Vlomilska tolpa se je nato pojavila ▼ Ložki dolini. Prišla je v Podcerkev. Posestniku Lojzetu Mramorju eo odnesli raznega blaga za 2500 din. Odnesli eo celo mrliške prte. Od njega so šli k gostilničarju Karlu Turku, ki so mu vzeli 900 din gotovine In še niso bili zadovoljni z nočnim plenom. Obiskali so še to noč posestnika Stankota Mavka, ^ki eo mu pa pobrali malenkost za 82 din. Je pa se več vlomnih tatvin. Splošno cenijo, da je notranjska rokovnjaška tolpa odnesla mnogim ljudem za okoli 20.000 din raznega blaga. Poleg razbojnika Bradeške je zadnje čase zaslovel tolovaj Lenič. Kakšen je ta človek? Jože Lenič je rojen lete 1906 na Vrhniki. Klati se stalno po notranjskih gozdovih, kjer prenočuje po raznih ogljarakih in lovskih kočah. Je visok *&***» podolgastega in zagorelega obraza. Pravijo, da ljudem v gozdu ne napravi nič hudega, da jin lepo pozdravlja. Star je okoli 30 let. Zunanjost vedno spreminja. Nosi težke podkovane čevlje, baje pa včasih tudi lepe lakaste. Ima pa tajne zvez© z mnogimi samotnimi hišami, kjer mu dajejo zavetišče pred zasledovalci. Iz škofje Loke Glavni trg dobiva novo lice. Lice škofjeloškega glavnega trga dobiva v zadnjih tednih novo res lepo lice, ki bo kot središče našega mesta vendar enkrat dostojno predstavljal naše mesto na zunaj. Današnja občinska uprava je pred tedni začela preurejati kanalizacijo, ki je bila zlasti na Glavnem trgu zelo pokvarjena in neurejena. Dela j ___tra nnnovno na- Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krai Barom e tersko stanje Teiape- raturn v C' a & H e a U. C C »Oc & Veter Pada- vine . & Sg a “1 a « H (smer. Jn knfrt) va/m vrsta; Ljubljana 759-5 2b-2 13-7 78 4 0 — — Mari boi 759-7 2o-4 ic-t 80 5 SE, — — Zagreb 763-4 27-0 11-0 il 0 NE, — — Belgrad 76J-I 31-0 20-0 71> 0 w. — — Sarajevo 762-4 35‘0 191 70 0 U — — Vie lbj-8 29-0 21*0 60 3 N. — — Split 160-1 i4-U 241 3U 0 NE, — — Kumboi 759-7 31-U 24-1 60 3 S. — — : Rab 760-2 >1-0 221 60 0 0 — — OllDPOvnu 759-e 29-0 221 80 3 S, — — vremenska napoved: Deloma omacno in spremen- {jivo vreme. Nagnjenje h krajevnim nevihtam. To-)lota nespremenjena. 6 go- tovo, so začeli podirati staro znamenje Matere božje in postavljati novo. Posebnost zase bo ureditev Glavnega trga na tistem mestu, kjer se sekata glavna cesta in pot, ki vodi proti ŽUP™ bo zgrajeno s spodnje strani krasno stopnišče rezanega kamna, okoli trikota bo zgrajena lepa arhitektonska ograja, v sredini bo vsaje®f J*P®» okoli pa bo prostor za koncerte, ob ograji P* vr>>-ček za cvetlice. - Na ta način bo dobil naš prostorni trg po moderni električni razsvetljavi, kanalizaciji, novem Marijine znamenju, prelepo urejen prostor. Tudi »Graben« je že lepo urejen. Vodovodno vprašanje. Človek bi skoraj mislil, da pri nas sploh ne more priti do žalostnega dejstva, da ostanejo celi deli mesta brez pitne vode. Škofja Loki, ki je okoli in okoli obdana od vode, kjer v okolici izpod vsakega kamenčka priteka dobra pitna voda, pa brez pitne vode? Letos je že dolgo predmestje z vojašnico vred brez vode, vsa gornja nadstropja na Mestnem trgu brez vode itd. Radi bi vedeli; kaj gospodje okoli Vodovodnega društva mislijo, da ne store niti enega resnejšega koraka, da bi preskrbeli ljudem vsak cas vodoč Prav z malimi stroški bi se dalo preskrbeti dovolj vode, če bi izkoristili studenec pri »Pahovcu« pod Kamnitnikom. Iz studenca bi vodo črpale črpalke na hrib nad njim, tu bi pa bil rezervoar,ki bi oddajal vodo mestu ki lezi ki leži, kakih 50 m višinsko pod njim in komaj 5 minut od središča. Voda je selno zdrava, studenec pa dovolj močan, da bi lahko preskrbel vodo desetkrat tako velikemu kraju kot je Škofja Loka. Torej prosimo, nujno jel »■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M Okrajno glavarstvo v Škofji Loki nas prosi za objavo, da so vse govorice o pojavu črnin koz v Selški dolini neresnične. V Selški dolini pa tudi v vsem škofjeloškem okraju ni črnih koz m jih ni bilo že od konca svetovne vojne sem Razširjevald teh za škofjeloški okraj skrajno škodljivih m povsem neresničnih govoric bodo kaznovani. Objava. Na temelju § .54 uredbe o izvrševalnjn očuvalnih odredb, Uradni ltst st. 28; 125 \z lefa 1930, se razglaša, da je okrajno sodišče v Ljubljani s kazensko razsodbo z dne 22. junija 1039 VII. Kps. 622/39-6 prepovedalo Francu Musarju, delavcu, rojenemu 19. januarja 1907 v Vevčah in pristojnemu v občino Polje, oženjenemu, bivajočemu v Zalogu 37, v smislu § 55 k. z. za dobo I leta, počenši s 1. avgustom 1939, zahajati v krčme. Pri tem se opozarja na 2. odstavek § 55 gori citirane uredbe, na podlagi katere je po § 208 k. z. kaznjiv vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved iz § 55 k. z., pa vendar postreže taki osebi z oooiilom. Koledar > Danes, torek, 8. avgusta: Cirijak» Jutri, sreda, 9. avgusta: Roman. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec, Rimska cesta 31. Akademski pevski zbor bo zapel svoji pokroviteljici Nj. Vel. kraljici Mariji. Kakor smo izvedeli iz vrst našega najboljšega pevskega zbora, bo imel APZ priliko peti pred Nj. Vel. kraljico Marijo. Naši akademiki-pevci bodo 6voji visoki pokroviteljici v soboto zvečer priredili oficielno podoknico v poletnem dvorcu na »Suvoboru«. Ta vest je razveselila vse, ki poznajo odlične kvalitete zbora naših akademikov. APZ bo ob tej priliki po podoknici priredil na Bledu slavnostni koncert, ki bo v dvorani »Prosvetnega doma«. Na koncertu bo izvajal izbran sjx>red slovenske umetne in narodne pesmi. Želimo našim odličnim pevcem tudi ob tej priliki kar največ uspeha. Sestanek želenzičarjev JRZ v Mariboru. Skupni članski sestanek članov kluba železničarjev JRZ za poverjeništvo Studenci in Maribor bo v sredo 9. t. m. ob pol 8 zvečer v dvorani gostilne Spuraj v Studencih, Dr. Krekova 24. Poroča g. poslanec Pavle Mašič, Franc Koban in drugi. Povabljena sta tudi gg. poslanca Marko Kranjc in Franjo 2e-bot. Ker se bodo med drugim obravnavala tudi zelo važna železniška vprašanja, kakor novi delav-Su' Prav*J.n*k itd., naj se vsi člani in prijateljih obeh mariborskih poverjeništev kluba železničarjev JRZ in pristaši ter prijatelji stranke JRZ tega važnega sestanka odnosno shoda jjolnoštevilno in sigurno udeležijo! ^?le^nos*no'zg0(foviiisko društvo priredi v četrtek 10. avgusta ob 2 popoldne izlet v Preserje, na Žalostno goro, k Sv. Ani in Sv. Jožefu (Metzin-š*er,.x Janez Šubic). Priglasite se v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do četrtka ob 11 dopoldne. Avtobus 15 din. Skupna vaja za nastop obveznikov telesne vzgoje ob gasilskem kongresu. Ker v nedeljo zaradi dežja ni moglo biti vaje za nastop, se prične skupna vaja v četrtek 10. avgusta pol ure prej kot je bilo objavljeno v okrožnici. Zbor točno ob 17 pred ljudsko šolo za Bežigradom. Delodajalci so obrat* °*3vezn'*0 srednjih šolah«. Drugi dan je bilo na vrsti predavanje g župnika Bejka: O političnem prerezu ob 20 let -nid osvoboditve«. Nato je govoril profesor s. Sostarec: »O verskih razmerah v PrekmurjtK Popoldne je bilo na vrsti predavanje šolske»,i nadzornika g. Antaurja: »O ljudskih šolah 'v Prekmurju«. Zadnji, tretji dan tečaja je govoril sobo 1 l kaplan g. Skraban o temi: >Sezonsko delo in obstoj Prekmurja«. Vsi predavatelji so snov d lično podali, kjer je bilo mogoče izluščiti hibe in smernice za bodoče delo v Slovenski Krajini. Po vsakem predavanju se je razvila zelo zanimiva debata, v katero so prav pridno posegali vsi prisotni. Na kraju vsakega takega živahnega razgo-vora so bili sprejeti tudi praktični sklepi. Katoliška mladina Slovenske Kraijne je n» tem tečaju dokazala vso zrelost in popolnoma razumela poslanstvo, ki jo čaka pri gospodarskem in kulturnem delu za procvit Sl. Krajine. Slovenije in jugoslovanskega naroda. Mladina, organizirana v društvu »Zavednost«, je prežeta z etičnimi načeli krščanstva, prežeta vse skozi z borbenim slovenstvom bo bodoča nositeljicu življenja v močni in svobodni domovini Jugoslaviji. Ta razgibana obmejna mladina bo prav gotovo, če bo potrebno, prva stopila na branik za jugoslovanske svetinje in se že danes z vso odločnostjo bori proti vsaki tuji navlaki ■ ,> & dila nebotičnik, ki bi imel 20 nadstropij. V tej lači bi bili v6i italijanski uradi. posrečilo izmuzniti 6e po-ne ve. r_----------------------,——,------ . .> I . _ . 'j Lojze Pajtler: Med njegovim govorom smo stali mirno in vsi trdi. Njegov glas je bil rezek kakor bi 6 sabljo sekal kamenje. Nisem razumel, kaj pripoveduje, šele pozneje so mi povedali tovariši, toda čutil nisem nič drugega, kakor bi bil čutil, če bi bil kapitanove besede po 6mislu razumel. Vse, kar sem skusil do zdaj, mi je govorilo, da Legija ni šala, niti kino. In najbolj prepričljiva skušnja o tej resnici so bile kapitanove besede, ki so mi mrzlo in grozilno zvenele v glavi ves večer in prvo dolgo noč, katero 6em prebil v Afriki, na robu Sahare, na pragu neznanih, čudnih, hudih dni,.. Dobili smo uniforme, nove, po naftalinu smrdeče Nataknili smo si belo ovite čepice na glavo ter se začeli kar v skladišču preoblačiti. Oblačenje ni bilo nič posebnega, edino dolgi, široki pas iz modrega blaga nam je bil tuj in smešen. Počasi smo se prelevili v bolj ali manj nerodne legijonarje. Ko smo odhajali, se mi je spet pridružil Poljak. Vprašal me je: »Kam boš dal civilno obleko?« »Kaj vem!« 6cm mu odgovoril. »Daj jo menil« »Čemu?« »Prodal ti jo bom.« Prodam jo lahko sam, sem si mislil in dejal: »Ne dam.« »Kakor hočeš,« je odvrnil Poljak in šel svojo pot. Obleke mu ni6em dal, čeprav ni bila veliko vredna. Nisem mu zaupal, da mi ne bi izkupička zapil. Zvečer sem jo prodal sam in dobil zanjo celih . ., sedem frankov, dobrega kovača. Civilne reči v Legiji očitno niso imele velike cene Ob tem novem spoznanju mi ni ostalo drugega, kakor da se znebim še izkupička za zadnji ostanek svojega nekdanjega bitja. S Poljakom sva pa vseeno ostala dobra prijatelja. Bila sva veliko skupaj, poučil me je v marsičem in me obvaroval marsičesa hudega. Jaz mu za njegovo prijaznost nisem vračal veliko — tu pa tam sem mu plačal za četrtinko v kantini, pa sva bila zgoivorjena. Tudi pozneje je bil z menoj v isti kompaniji, a v začetku leta 1937, je odpotoval v Tonkin, Zadnja Indija, kjer ima Francija tudi Legijo. Mislili smo, da se bo že tu v Oranu začel pouk in običajno vojaško življenje. Toda ni bilo tako. Pustili so nas v Oranu samo še dober dan. V mesto nismo 6meli, \ r nisTno mogli videti, kakšna je Afrika od blizu. Tretje jutro pa so nas podčastniki postavili v vrsto, dobili smo puške in nahrbtnike, potem smo odkorakali na oran-sko postajo. Tam so nas zgnetli v živinske voze, malce bolj zračne kakor so tisti, na katerih piše »8 konja«. Vozovi so bili navzlic jutranji uri razbeljeni, kakor da ponoči ni utegnila izpuhteti iz njih vročina žgočih dni. Preden je vlak potegnil, smo bili vsi premočeni. Podčastniki 60 se sprehajali mimo voz ter 6e nam smejali: »Prav, otroci Zares je prijetno hladno. Počakajte, da pridemo v Bel-Abes. Tam se boste pogreli - • •« Pot v Sidi Bel-Abes je vlak vozil šestdeset kilometrov dolgo progo. Starejši legijonarji, ki so bili z nami novinci, so na vsaki postaji nosili vino iz kolodvorskih gostiln. Zato so se podčastniki postavili pred vrata, toda kljub temu je Poljak odrinil podčastnika in šel iskat vino, a mu je vlak odšel. Dobil je sedem dni zapora. Pot čez valovito ravan med Oranom in Sidi Bel-Abesom ni bila posebno zanimiva. Nič ni kazalo, da bi bili v Afriki. Polje lepo obdelano, vinogradi speljani ob žicah kakor v severni Franciji, bele hiše ravnih streh kakor kje v Italiji, v ozadju visoke, zasnežene planine — kakšna Afrika ... Le tu pa tam so na* srečavali črni, veliki šotori na rdeči zemlji. Izpred njih so nas pozdravljale temnopolte ženske odkritih obrazov, okoli usten in nosu so imele narisanega polno neokretnega okrasja v temni barvi. Njihova noša je bila čudna — beduinska arabska. Izpred šotorov so nas pozdravljale temnopolte ženske v beduinski obleki. Tu pa tam smo prehiteli čredo temnih ovac, ki jo je varoval zagorel Beduin z dolgo zakrivljeno palico, po noši in obrazu podoben bradatim pastirjem izpred domačih jaslic. Včasih 6mo prevozili črno, asfaltirano cesto in videli, kako p0 njej caplja dolga vrsta garjavih, zguljenih kamel, na katerih 60 tu pa tam jezdarili črni možje, vsi zabomotani v bele oglavnice, s težkimi, pisanimi plašči na ramah. Bile so karavane, ki so prihajale iz zagonetnih, skrivnostnih krajev, z višav divjega Atlasa, iz Sahare, iz pokrajin, kjer prebivajo Tu-asegi in kabili in stotine divjih arabskih rodov . Tiste trenutke smo se spomnili, kje smo. Vozili smo se na jug, v pokrajine, ki predstavljajo neskončno, nevarno kraljestvo Legije. V Bel-Abes, kakor legijonarji imenujejo me6*° Sidi-Bel-Abes smo prispeli srečno. Bel-Abes ,e glavnj stan Legj.:e< ki n je tedai) poveljeval general Rollet. Na kolodvoru nas je čakal godba — dvesto mož m nas spremila do kasarne. Namestili so nas v kasarni, čisto pod streho, v četrtem nadstropju. Postelje so bile čiste, čevlji na svojem mestu, ‘obleka zlozena, ko bi bila zlikana, bidon, posoda za vodo, ki drži dva litra — je bil obrnjen na robe, da ja ne bi kateri od nas imel v njem vino in se opijanil ponoči doma. Prvi vtis, ki smo ga dobili tu, je bil: red, disciplina. Ob njem se je spet razpršilo nekaj sanj o divji svobodi in romantičnem življenju, ki naj bi nas čakalo v Tujski legiji... »Slovenski dom« Uhaja vsak delavnih *b 11 Mesečna naročnina 12 din ca inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva o lira 6/II1. Telefon 4001 d> «105 Oprava: Kopitarjeva ulica fi 7,» liiKoalovanak.. tiskar.... . Mn hip, m Inž, Kramarič Udaiateh in* lože Sodja Uredniki' Mirko Javornik P * Cela vojska detektivov Scotland Yarda se že dolgo prizadeva, da bi ji padel v roke mož, ki vodi irske teroriste Kadar pači bomba v Manchestru, Glasgowu, Dublinu ali kakem dirugem mestu, 6e hi treba prav nič spraševati, kako in kaj. V6a.k ve: to je pozdrav od Sean Russela, vodje irskih teroristov. Trenutno si Angleži belijo glave s tem, kje se ta človek prav za prav mudi. Naloga znamenitega Scotland Varda, ki slovi po najboljših detektivih na svetu, je odgovoriti na to vprašanje. Komisar Canning, eden od »kanonov« Scotland Yarda, išče s pomočjo vse armade detektivov pri pristaniščih, po vseh večjih angleških mestih in celo v Londonu samem lega drznega in neustrašenega vodjo irskih teroristov. Cesto mogoče je, da se je skril v glavnem mestu, da bi tako prelisičil policijo. Od kar sa ga izgnali iz Amerike, nihče ne ve, kje je. Mogoče ie prišel v Evropo, morda pa se mu je posrečilo •imizniti se nazaj v Ameriko. Rdeči orjak Ta mož, ki je spravil vso angleško policijo po-koncu, je dolg skoraj dva metra. Njegova široka pleča pričajo, da se skriva v tem orjaškem telesu nenavadna telesna moč. Čeprav mu je že petdeset let, vendar 6i je s telovadbo in športom ohranil mladostno prožnost in gibčnost. Njegovi starši so bili bolj revni kakor pa bogati in so ga le s težavo vzdrževali, da je mogel študirati na univerzi v Dublinu. Tukaj je živel s svojima bratoma Patrickom in Jožefom, ki sta imela majhno trgovino z železnino in drobnarijo na cesti Strand Raand, ki ie oddaljena petnajst minut od glavnega mesta. Tu je pomagal svojima bratoma delati in prodajati lopate, grablje in podobno vrtnarsko orodje. Med ljudstvom pa je širil propagando in nezadovoljstvo. Ko ee je za njegovo politično delovanje začela zanimati policija in preiskala hišo, v kateri je stanoval, je odkrila zanimive stvari. Do tal v kopalnici je bil pokrit s stekleno plošča in če si pritisnil na gumb. ki je bil skrit pod umivalnikom, se je plošča dvignila, in prikazala so se skrivna vrata, ki so vodila v majhno sobo, v katero je prodirala svetloba skozi podstrešno okence. Notri pa ie bil samo stol in miza. To je bila njegova delovna soba. V službi strahovanfa S petindvajsetim letom je zapustil univerzo in tedaj se začne njegova življenjska pot, boj za sva-bodo Ircev. Takoj po končanih študijah ga je zajel val gibanja in takoj v začetku je pokazal tako vnemo, da je kmalu napredoval. Ka je leta 1916. v Dublinu izbruhnil upor, je bil že »vodja celice«. Leta 1920. si je pridobil že toliko zaupanja, da so ga postavili na zelo važno in zaupno mesto — postal je »ravnatelj municijskih skladišč« ali z drugo besedo — postal je tisti, ki je enoval in vodil atentate. Pred nosom angleške policije je organiziraj dvanajst municijskih skladišč, ki so bila vsa sijajno opremljena. Tako je bilo vse dobro pripravljeno in nekega dne je v dublinski carinarnici nastala strašna eksplozija. Izbruhnil je silovit požar, podoben požaru, ko je zgorelo v Berlinu poslopje državnega zbora. Russelu, organizatorju in zasr liciji Trgovec s paradižniki Po tem dogodku se je umaknil iz javnega delovanja in si je najel hišo, obdano okrog in okrog z vrtovi. Hotel je, da bi ga nekoliko pozabili. Tu je začeJ gojiti solato in paradižnike, in po6el mu je šel dobro od rok. Ničesar ni bilo več čuti o njem in mslili so, da bo opustil nadaljno borbo. Tako je šlo V6e do leta 1934. Sest let je živel kot »kmet-gospodar« in ves ta ča6 ni bilo slušati, da bi bil kje izvršen kak »resnejši« atentat. Toda leta 1932 je opustil kmetovanje in spet mu je zavrela vroča uporniška kri Tedaj je prišel na oblast de Valera in Ru6sel je šel k njemu ter ga vprašal, ali obljubi, da bo proglasil irsko republiko Na to ni dobil nobenega odgovora. Na drugo vprašanje, ali mu obljubi, da bo majhno republikansko vojsko spremenil v redno vojsko, pa mu je de Valera odgovoril »ne.« Medtem, ko je Ruesel kmetoval, je delo te-toristov zelo nazadovalo. On pa je spet zbral ljudi, jih razvnel in jim budil vero v boljšo bodočnost. Po poldrugem letu je hotel zopet uprizoriti udar. Nekaj so jih polovili in »pomirili«, on pa se je zopet izmuznil in tako je postal sam vodja vse--ga gibanja. Leto dni pozneje pa so po dublinskih ulicah pojavili letaki, ki so naznanjali, da 6e je irsko gibanje zopet začelo. Na njih je bil podpisan Russel in šest njegovih pomagačev Od teh sta znani samo dve imeni in sicer Georg Plunkett ter Flemming. ki je zaradi svoje blazne drznosti postal znan. To je bil tisti človek, ki je leto6 januarjih meseca naslovil na Halifaxa ultimat, da naj Angleži v teku štirih dni odpokličejo vse čete, ki jih imajo na Irskem. Zadnji boj Za svoj zadnji boj je Ruesel zbral ogromno silo. V dublinski pokrajini je imel 1500 mož, v severni Irski 5000 mož, v Angliji in Škotski pa 3000 mož. Poleg tega pa je razpolagal še z 300 do 400 »metalci bomb« Pred tremi meseci je Russel odšel v Ameriko, kjer je hotel širiti propagando. Tja je potoval 6 potnim listom, ki ga je potrdil ameriški konzulat v Dublinu in v Ameriki je izjavil, da je prišel obiskat svojega sorodnika. Tam je začel s propagando in je zbral okoli 100 milijonov din. Vprašanje je, ali se mu je posrečilo, da je odnesel ta denar in srečno prispel na Irsko. Scotland Yard je prevzel nalogo, da to pojasni, kar 6e mu bo morda le posrečilo. Druga hčerka holandske princese Julijane je dobila ime Irena, Ema, Elizabeta. * Bivši albanski kralj Zogu je s svojo soprogo in spremstvom prispel iz Osla v Anvvers. Odtod je najprej odpotoval proti Bruslju. * Neka italijanska tvrdka je vzela v Barceloni v najem za 6 milijonov peset zemljišča, da bi zgra- pa- Največji dvigalni stroj na svetu imajo Nemci. Premer ogromnega kolesa meri 7.5 m. Stroj ima moč 10.000 konjskih sil, V eni uri s pomočjo tega stroja lahko dvignejo iz globine 1050 m 545 ton premoga, ali v enem dnevu, če teče stroj samo 14 ur, približno 140.000 metrskih stotov. Sloviti norveški književnik Knut Hamsun, Id je bil 4. avgusta star 80 let. Na sliki ga vidimo v družbi svoje žene. Pisan drobii Znani ameriški raziskovalec Južnega tečaja Elsworth je izjavil, da pripravlja svojo peto pomorska in letalsko odpravo v Antarktiko, kjer bo ostal čez zimo Njegova odprava bo čisto ločena od tiste, ki bo jeseni letos odšla pod vodstvom admirala Byrda na Južni tečaj. , * Pod imenom »Kirin Sintetic Petruleum Com-paniy« je bila ustanovljena japonska družba s kapitalom 100 milijonov jenov, katerega bo polovico plačala mandžurska vlada, polovico pa družba »Jap. Imperial Oil.« To novo podjetje bo začelo konec prihodnjega leta proizvajati letno po 300.000 ton petroleja. Premog, ki je potreben, bodo dobivali iz Sulana, kjer je mandžurska družba za proizvodnjo premoga ustanovila posebno podjetje s kapitalom 20 milijonov jenov za izrabo ta-moišnjih rudnikov. Poleg tega bo zgrajena posebna železniška proga, ki bo ta premog dovažala v Kirin. Bolgarske državne železnice so naročile v Nemčiji za 8 in pol milijona mark raznega železniškega materiala. Med drugim je naročenih 180 vagonov, od katerih jih bo % za mednarodni promet. * Neki arabski list poroča, da pripravljajo Angleži spet nov načrt za rešitev palestinskega vprašanja. Ta načrt določa razdelitev Palestine na šest upravnih pokrajin, in sicer na Galilejo, s sedežem v Nazaretu, v Haifo, v Samarijo s sedežem v Na-blusu, v jeruzalemsko okrožje, Lido s središčem v Jaffi in Gazo. Jeruzalem z okolico bo dobil Kristjana kot vrhovnega uradnika. Za pokrajini Haifa in Lida so določeni vrhovni uradniki, za ostale pokrajine pa komisarji muslimani. Za vso Palestino določa novi načrt šest osrednjih ministrstev in sicer ministrstvo za narodno zdravje, ministrstvo za javna dela, ter prosvetno, kmetijsko in poštno ministrstvo ter ministrstvo, ki bo skrbelo za zaščito številnih svetih krajev v Palestini. Finance, železnice, carine in sodišča bi za prehoden čas ostale v rokah Angležev. * Na razstavi italijanskih čezmorskih dežel bo v paviljonu italijanskih srednjeveških republik raz-stavljena tudi neka benečanska galeja iz kounca 16. stoletja, na kateri je tedaj beneški admiral poveljeval enemu krilu krščanske mornarice v bitki pri Lepantu. Posebni ladjedelnici v Neaplju grade to galejo, katere ureditev in oprema oo kar najbolj verno posneta po stari galeji. Ladja »Beaverhill«, last družbe »Canadian Pacific«, je na vožnji iz Montreala v London trčila v novofundlanskih vodah ob ledeno goro. Parniku je odplul na pomoč ledolomilec »Champlin«, vendar plove zaradi megle le počasi proti ponesrečeni ladji. »Beaverhill« ni v neposredni nevarnosti. Na njej ni potnikov. Po radijskih poročilih voda ne prodira v notranjščino. Parnik plove počasi v gosti megli. * Vodja nemške delovne fronte dr. Ley je rezerviral gledališče v Beiruthu za štiri dni za nemške delavce. Tja pride okoli 7000 delavcev iz vse države, da se udeleže festivala. Delavcem bodo pred tem predavali o Wagnerjevih operah. Delavci bodo prisostvovali predstavam »Letečega Holandca«, »Tristana in Izolde« in »Parsifala«. * Doslej so tele države prijavile svoje filme za sedmo mednarodno razstavo filmske umetnosti v Benetkah: Argentina, Belgija, Egipt, Španija, Češka, Indija, Francija, Japonska, Nemčija, Anglija, Holandska, Romunija, Švedska, Švica, južnoafriška unija, Madžarska, Urugvaj in Italija. V ameriških Atenah v državici Texas si Je iznadljivi zamorec poiskal hladila pred silno vročino kar na melonah. Eden izmed preživelih članov poljske znanstvene ekspedicije na Himalaji je poslal pismo agenciji Pat: V pismu navaja podrobnosti o tragični smrti šefa poljske znanstvene ekspedicije inž. Karpinskega in inž. Bernardijeviča. Nesreča se je pripetila v višini 7150 m, na gori Tirsuli, v noči med 18. in 19. juli-2' dan po nesreči so pa preživeli člani ekspedicije našli na kraju nesreče stvari ponesrečenih poljskih učenjakov, ki ju je zajel 200 m dolg, 120 m širok in 10 m visok plaz. Trupel obeh učenjakov niso našli. Zaradi zelo težavnega terena ju niso več iskali. Mislijo, da je oba poljska učenjaka-turista smrt doletela trenutno. Programi Radio Ljubljana „ , n v “»atovega carstva (pic šče) — 12.15 Poročila — 13 Napovedi — 13.30 Duet orglic m harmonike (gg. Petan Cml in Stanko Avgust) — 14 Napovedi - 10 Nl.poro:M;la w Deset mi. mit zabave — 19.40 Nae. ura: Radič tn jugoslovanstvo (Vojislav Radovanovič, publicist) — 20 Godalni oktet igra... (plošče) - 20.10 Cilji in namrai narodno obrambnega dela (g. prof. Rudolf' — 20.30 Prenos koncerta vojaške godbe iz Mari' jra: Dirig. Josip Ji-ranek — 22 Napovedi poročila 22.15 Vsakemu nekaj (plošče). Sreda, 9. avgusta: 12 Iz čeških operet (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Kitarski tercet (SS-_ »tanko Prek, Josip Privšek in Maks Slovnik) — 14 Napovedi — 18.30 Mladinska ura: Opazuj in poskušaj (g. prof. M. Adlešič) — lfi.46 Veseli ritmi (plošče) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Slike iz narave (g. prof. France Pengov) — 19.40 Nac ura: Radio v našem narodu (Jovan Malezanovič, učitelj) — 20 De h ar: Dežela smehljaja«, venček (plošče) — 20.1C Žena in tovarniško delo (gdč. Zlata Pirnat) — 20.30 Koncert Delavskega glasbenega društva — 21.16 Violinski koncert g. Uroš Prevorška. pri klavirju g. prof. Marjan Dipovšek — 22 Napovedi, poročila — 32.15 Originalna švicarska godba (bratje Malenšek). Drugi programi Torek, 8. avgusta: Belgrad-Zagreb: 20 Nar. gl. 20.30 Vok. konc. — 21.HI Dva klavirja — 21.40 Žab. gl. Bratislava: 20-20 Španski napevi — 21 Nar. gl. — 28-16 Komorni konc. — Sofija: 19.36 Nar. gl. — Varšava: 21 Simf. konc. — Budimpešta: 20.30 Salonski ork. - 22 Olg. ork. —23 Vojaška godba — Trst-Milan,- 17.16 Pianino — 21 Puccinijeva opera Manon Lescaut«. — Rim-Bari: 21.30 Simf. konc. — Berlin: 19 Operetna glasba. 20.15 Plesni večer. — Konigsberg: 20.35 Wagnerjeva opera »Leteči Holandec«. — Hamburg: 20-13 Vojaška godba. — Lipsko: 20.15 Draždaneko društvo solistov Strassbourg: 20.30 Vojaška godba. Sreda, 9. avgusta: Belgrad: 20 Massenetova onera «Werther«. — Zagreb: 20 Ljubljana. — Prana- 20 06 Igra - 21.35 Klavir _ 23 Filh. konc. JBratislava-20.20 zab. konc, - 21.25 Novejša sloraška - Sofija: , 19.30 Humperdmokova pravljična onera «T»«,lro la Metka«. - Varšava: 19-30 Ork in soliAti i 21 Choninov ^ncig~o?k — 22 Opernf ork. ^- Rim^ari-h t-Milan: 17.15 Plesna gl. - Pihala. ; Flaren/a-' 01 vil?1 m Ples> - 22.10 Kom. kvartet. -1 £1 H V/Snsll Verdijeva opera «Travmta*. — Dunaj: I eforiBa. _ Vratislava: 20.35 Plesna gl. - L/tpsKo. 19 Mozartova opera «Don Juan«. — Monakom: 31 iiotrmannove skladbe. — Strassbourg: 20.45 Beet-' hovnov koncert. !