jll«. 338 (Posamezna terllla t vi—rjev.) V Trsta, v patak 7. dmmbii 117 letnik XLIi tfttiftja VMfc dan. ln prazaUA, t«N o» nedeljah ob 5 zjutraj. Čredni*™ UMca St Fnn?K4a AaiSkega A. 20. L - Val 4oplai naf st pošiljajo ucCntMru Usta. Nefrankiraaa plama a* rt* sprejeznMfo in rokopisi st ne vračajo. Itđa}atrty ta odgovorni nredr.ik Štefan Godina Lastnik konsord| Uf* .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti", vp'sane zadrege s MKjtnhn v Trata, ulica Sv. Frančiška Aatfkefa «t. 79, Telefen uedniiivd In oprav« lUv 11-57. NaraCalaa saaia: Za caio leto.......K 21*31 Za pol leta.................... U« premiiene obrambne naprave so podpirale z vso žilavostjo izvajano obrambo. Visoki Sneg in hudi mraz sta obteževala napredovanje, toda skrbna napadna pripravljenost in hrabrost naših iz vseh delov Avstro-Ogrske izhajajočih napadalcev ste bUi kos vsaki pro-tioh: ainbi. Predvčerajšnjem zjutraj sta padia >lon-te B?delecchi in Mt Pondarecar. Opoldne »e bii polk št. 3 cesarskih lovcev na Mt Proti večeru ie bil italijanski napad strt v sled našega obsežnega navala. Iz doline Stagne prodirajoča ojačenja nasprotnika so bil i napadena od baterij vzh> no Brente v boku. V včeraiši.iiih Jutranjih urah ie izgubil sovražnik ik> srditih bojih Mt Zorno In postojanko pri Fozi. Ob 2 popoldne je 24 ur popolnoma cbkcijena hrabra italijanska posadka na Konte Cs-stelgombero odložila orožje. Vse ozemlse severno globe!! Erenzelle je v naših rokah. Z velikimi krvavimi žrtvami so izgubi" Itajiiani v teh d\eh dneh ttfd ll.dOO mož na ujetnikih in nad 60 topov. Naše izgube so neznatne. Pri Zensonu. k|er se nahajamo že pat tednov na zspadnem bremi Piave. je dne i. t. m. hohski peStiolk §t. 73, iti «e ie izkazal že na v Mih bliščih, zmagovito odbil veča me navale številno moč-jie'.ših sil. Načelnik generalnega -taba. NEMŠKO. BLROLIN, 6. (Kor.) Veliki glavni stan, novembra 1917. Zapadno bojišče. Armada kraljeviča Ruprehta: V flandrskem bojnem ozeiniiu je topovsko delovanje zvečer zooet znatno aarastlo. Južno in jugo-zap* dno V.euvresa so naše čete naskočile jtigk ike jarke in pr» Jrie prek^. ceste, vodi Cc iz Bapauma v Car»!h. ai. Vsled u ;'cha našega zadnjega na^a^a in sta::'e-•;a priimka s severa >n zapada e Izpraznil sovražnik u ed Moevrt s ?:i in V.arcoin-go.p svoje spre-Jn;e r stoj^n^e zn se je umaknil na višine lcitfi o 'n vzl nn r e^ouieresa. V krepkem pritiskanju za >vraiiiikom smo zavz .1 i Graits- court. \;ineux. Cantaing. Novelies In g«»zdi»t višine severno Htrcoinga. N:t I ) km virini >mo ponia'>n:'i ^vti/e črte za 4 km globoko. v j svojem p.'vratkn je so-vra/^ik. v kc^ikisr mu ;e dovoljeval .as uriw?'r % jsi z c-;i!jiin ;r» ra/sireihaml Raz-val iie ich vasi »n za; -»četa uulcevaliio de?o v nu-^tu Catrrbrai. * nem tako o od sovražnika. i-edai sledovi, ki so ji«i zap-fstiif Angleži oo svejt, s toliktiii aadami in s takim p»»ra/.«fm k mčanl pro-do it bitki pri Cambral Izgube, .\i jih ie d<*ži\el s»>vra/;»ik \ ^ JisUit Jneli. p.isvfcno v v; lzdu Boar.'otsu, s -r oa . e. §tsviio iz K pri Cambrai i -oravSi iih urelpi-kov je zvišalo na preko topovski plen na H8 «n plen na strojnicah na 716. — Vir v'a nemškega La: )b Ai'Jjt- ti. v posaire^ijth odie^ih Sairpanje in na vzhodnem bregu Vtoze od ča^a do časa • r ečno tepo^sko delovanje. Severno Ju-vin^ourta s*.* i?ele na--e iia«»ai«ne čete večje število m' /. — Včeraj je hilj sestreljenih IS sovražnih letal. Na^i letalci so napadli pristaniške naprave v Calai^u, L/ln-do.-u. Sherne>>u. Graveseudu, L.hatta:;u. D<-^eriu in Margate. Veliki in številni požari so označe v aH učinke. Vzhodno bojišče. — Pooblaščeni zastopniki vrhovnega armadnega vod- stva Nemčije, Avstro-Ogrske, Bolgarske in Turčije so s pooblaščenimi zastopniki Rusije za fronto od Vzhodnega do Črnega mor ta kakor tudi za rusko-turško bojišče v Aziji sklenili desetdnevno premirje za dobo od 7. decembra ob 12 opoldne do ! 7. decembra 1917 ob 12 opoldne. Pogajanja za doseženje premirja se bodo nadaljevala v par dneh. M a c e d o n s k a fronta. — Nobenih večjih bojnih dejanj. Italijanska fronta. — Dne 4. t m. v Sedmih občinah zapričeti napad ar-rna^-e ?k trpine barona Conrada je prinesel velike uspehe. Avstro-oprrske čete so zavzele z raskokom močne italijanske postojanke v gorovju Meiette in jih obdržale proti več protinapadom. Nemška ar-liljeriip »e sodelovala pri bojih. Dosedai »s bilo ujetih nad 11.000 mož in uplenjenih 60 topov. Prvi generalni kvarrirmoister pl. I.udeiidorff. BOLGARSKO. SOFIJA. 5. (Kor.) Generalni štab poroča: iNa vsej macedonski fronti zmeren mo-tilni ogenj, ki je bil na raznih točkah med Var d-'rje m in Dojranskini jezerom nekoliko živahnejši. Zapadno Ohridskega jezera smo pregnali sovražni poizvedovalni cddeiek. Naš ogenj je ustavi! več sovražnih vodov, ki so poizkušali prodirati proti našim obrambnim nostoiankam sevei'O-vzhodno Dojruaskeea jezera. V dolini .Struine je naša arliiierija razpršila pri Kumli se nahajajočo sovražno stotnijo. — V Dobrudži rnir. TURSKO. CARIGRAD, 5. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Sinaiska fronta: Predvsem le topovske akcije. Javljeni boji za Bet ur le Foko so bili zelo srditi. Sovražnik je i.iiel težke krv a ve izgube. — Sicer nobenih posebnih dogodkov. PoirJia» na ruski fron:t DUNAJ, 6. (Kor.) Uradno se razglaša: Poofciašceni zastopniki vrhovnega ar-madnega vodstva Nemčije, Avstro-O^r-ske. Turčije in Bolgarske so sklemli dne 5. iecen'bra i pooblaščenim: zastopniki ruskega vrhovnega armadnega vodstva orožno premirie 10 dni za vse skupne frome. Pričetek ie določen za 7. t. m. ob 12 opokine. Desetdnevno premirje naj se porabi za to, da se končajo pogajanja gJecie premirja. V svrho ustmenega poro-čania • dosedanjem uspeliu se je podal j>el č:svoiitev ::ar toak, kar pa ni zmanjšalo [našega oJcvira. Po imičevatnem ognju, ki st:o z mogočnim zaportrm in bo'»na joči m o^niein, so izvršile sovražne mase dvojnat naj ad na našo postojanko na Meletti. Potem ko se je razbil prvi na-| pad z velikimi izgubami je bii izvršen Jnu, napad z ve ko žilavostjo med M t. Pondarecarjem in Mt. BaJeleccliijem. Po skrajno snlitem boju, inij. podpirana usnešno od j pov skega ognja, uničila i>et cd sovražnika napravljenih brvi. napadla sovražfi'fk?. mu prizadejala izgube in napravila ,jar dvanaistoric ujetnikov io uplenila več str-orric. PARIŠKA KONFERENCA. PARIZ. 5. (Kor.) Pred zaključitvijo seje konference aliirancev ie ime! zastopnik 1Tfc I i"nTWr--r——■ -m tm ■ mbh— —i ■ r—— m VVilsona, polkovnik House govor, tekom katerega jc izjavi: Prepričan sem trdno, da bomo z združenimi napori zamogli doseči stavljeni si cilj. Ameriška je ponosna, da se zamore bojevati ob strani tako hrabrih zaveznikov. Nato se je oglasil k besedi ministrski predsednik Clemenceau, ki je izjavil: Vsi narodi, katerih zastopniki se mude tu, so trdno odločeni, da izvojujejo zmago. Mi se borimo, da si priborimo pravico do miru z orodje m v roki._ OSrska f?t!sgaclja. Ekspoze vojnega ir-t :ts*ra in admirala Rodi e rja. DUNAJ. 5. (Kor.) V vojnem odseku ogrske delegacije je imel vojni minister Stoger-Steiner podroben ekspoze o vseh vprašanjih vojnega resorta. Ekapoze se spominja najprej padlih junakov in pozdravlja armade na bojišču. Nato opozarja na neugoden položaj, v katerem se je nahajala začetkom vojne naša orožna industrija, posebno artiljerija. Da se premaga ta kriza, se je pričelo po drugi ruski ofenzivi delo kar na debelo. Tekom svojih nadaljnih izvajanj je naglašal minister, da znaša skupno število vojaške službe oproščenih bra nbnfih obvezancev vseh sposobnostih stopinj še vedno poldrugi milijon mož. Število sovražnih vojnih uietnikov v Avstrija znaša danes 10.000 oficirjev in P/a milijona mož. Minister je končal z besedami: Vsled hrabrosti zmagovite armade, mornarice in požrtvovalnosti prebivalstva se nahajamo sedaj povsod globoko v sovrai. deželi. Omenjati moram hvaležno tudi podporo nemške države in zvesto skupno postopanje z Bolgarsko in Turško. Treba je vztrajati se dalje, da se doseže z^žetjeaui cilj. Nalaga armade je, da nas ob aruje trajnih škod. Prepričan sem. da bedo vsi sloji prebivalstva tudi vnaprej delovali složno za veličino in moč čestitbive, mogočne monarhije. — Ekspoze je bil sprejet z živahnim odobravanjem. Prihodnja seja 17. decembra. DUNAJ. 5. (Kor.) V mornariškem odseku ogrske delegacijc ie imel kontread-miral Rodler ekspoze, tekom katerega ie konstatira' da je mc»r.Ja vsled nevtra'i-tetne izjave in izdajstva Italiie vojna na morju v Sredozemskem morju in v Adriji zavzeti čisto drugačno obliko, kakor je bilo nameravano. 2e v prvih fazah vojne je bilo z vso sigurnostjo domnevati, da postaiie v doglednem času tudi »zaveznik« naš sovražnik, čeprav je še par me-; secev poprej sklenil ? nami tajne do?o-j vore gledie skupnega postopanja na morju. IV očigled tem okoliščinam je bilo že za-i eetkoma jasno, da zamoremo s svojimi i bornimi sredstvi v Adriji ostati le v Je-|fei?zivi. Ekspoze navija nato zmage naše voi -e mornarice tekom vojne in konstatira. .:a so od potopitve italijanske ladje »Garibaldic zavezniki izgubili pogum m ne riiiajajo več z večjimi enotami k naši obali. Ravnotako malo sreče, kakor s k risarkami. so imeti iialijau tudi s svojimi zrakoplovu Nasprotno so naši letalci sk-jpito z minerji in torpedovkami odkrili in uničili v Adriji dose.laj okoli 1100 sovražnih pomorskih min. Naša vojna mornarica je izgubila dosedaj vsled min Ie eno enoto, namreč torpedovko št. 26. T udi število trgovskih ladij, ki so se ponesrečile vsled min. je minimalno. Podvodniške trgovske vojne smo se udeleževali, kolikor je bilo mogoče. Dosedaj je bilo potopljenih v Sredozemskem morju, vštevš' Adrijo brez Črnega morja, 1226 tr.gK/vskih ladij s približno 3 milijoni ton, od katerih odpade 300.000 ton na prevozne parnike. Da so sovražna brodovrja dosedaj prizanašala Adriji in naši obali, je v prvi vrsti zasluga našega vojnega brodovja. ki je postaio mogočen faktor, ki ga mora upoštevati tudi močneigi sovražnik. Mi smo ved o pripravljeni na boj, ako bi se po-*azai sovražnik. Odgovarjajoč na \Traša?ife delegata Okolicsanyja glede izgub naše vojne mornarice. je admiral Rodler izjavil, da smo zgubili dosedaj sledeče ladje: Križarko /en to«, pod vodnik št. 12. podvodnik št. _P O P I I S | F K Slovanska strast. Roman. Francoski spisal Danijel Lesueur. Zato se je Hubert, sam se smejoč svoji otroeiji. oblekel kar najskrbneje. Ko se je ugledal v velikem zrcalu, je smeje pomislil, s kakim začudenjem bi črnci, ki so ga spremljali na njegovem potovanju po osrednji Afriki, v tem brezhibnem salonskem jospodu spoznali svojega bivšega vodjo. Sam pa se je vpraševal, ali je res to isti človek, ki je pred kratkim v bom-baževinastem suknjiču, prepasan s širokim usniatim pasom, s patronami in samokresi za njim, in v visokih škornjih, sploh v obleki, vsej zaprašeni in premnogokrat tudi okrvavljeni, potoval po Afriki? Primera mu je ugajala in v tem trenutku je bil ponosen na svoio preteklost, obenem pa je užival srečno, razkošno udobnost sedanjosti v polnih požirkih. Oni bridki trerrtek na genovskem pokopališču ie bil že uaieč za njim. In to vse po vplivu lepega ženskega oeesa. Se isti večer je Hubert de Br&naz ^opet videl grofa Miraiiovega in niegovo m'ado spremljevalko v koncertni dvorani. Obedov al je table d' hote, begal po vrtovih in igralskih dvoranah, toda nje, ki jo je iskal, ni našel. Ko je izvedel, da se bo vršil velik koncert z izbranim pr.jgra-i mom, je Šel tjakaj, kajti ona pač mora ljubiti glasbo____ Takoj, ko je vstopil, jo je zagledal in bil je tudi tako srečen, da je dobil prostor dve vrsti za njo. Potem pa jo je opazoval. Ker je sedel bolj proti sredi kot pa grof in njegova hči in je bila le-ta nekoliko obrnjena proti koncertnemu vodji, je mogel odza-daj videti njen profil. Igrali so ouverturo Wag3ierjevega »Letečega Holandca«. Brenaz, ki je občudoval to opero, je pač čutil, kako se je sanjava glasba polagoma polaščala njegove duše, toda tega užitka se je zavedal samo nekako po ovinkih, ker se je, ojačen po opazovanju izredne lepote mlade Rusinje, pretvarjal v neko vrsto optičnega občutka. Na genoveškem pokopališču ga je razvnelo njeno lice zlasti zaradi ljubkosti potez, plalie čistosti pogleda in ponosnega izraza, in to je vse zone* našel, opazujoč n 'en profil. Videl pa ;e še več: V dno srca je razvnela njena krasna pojava: njeni j obilni, težki lasje in kreoki zatilnik, ognje- i vita kri, ki se je sveti'vala skozi rožv:isti j uhelj, nežna, kot baržun blesteča polt, katere topla belina se ie kazala v malem izrezku obleke; širo-ke rame, polna, a vendar nežna nedra in tKrtem še, kar jc prav posebej vzbujalo Huber'.ovo pozornost, redko se nahajajoča ljubkost, ki so io kazale njene roke, pa naj jih je držala mirno ali pa ko je prijemala pahljačo ali kukalo. Hipoma pa se je zdrznil. Njena mala desiia roka je posegla po malem raznobarvnem klobučku s srebrnimi okraski. Brez dvoma ji je 3. rušilca »Liko« in »Triglav«, podvodnik. št. 24, podvodnik št. 6, rušilec AVildfang«, I torpedovko »26«, križarko »Kaiserin Eli-sabetli«, podvodnik št. 30 in torpedovko št. 11, ki je izginila od 5. oktobra 1917. Sovražna poročila pravijo, da je bila uplenjena ob obali Adrije v bližini Jakina. Preiskava še ni končana in je zato težko, napraviti si sodbo že sedaj. Avstro-Ogrška je izgubila v Sredozemskem morju tekom vojne 11 enot z 9000 tonami, do-čim so izgubili sovražniki 36 enot s 108.800 tonami i-n sicer Italija 21 enot s 83.433 tonami. Anglija 4 enote s 6700 tonami, Francija 10 enot z 18.052 tonami m Crnagora eno enoto s 540 tonamk___ iTekspo e]a rnlnls n za unenja stuari, srola Czernina. Cetverozveza je pač predočila balkanskim narodom modrost in nesebičnost svoje politike. Uspehi osrednjih vlasti na ruski fronti so omogočili centralnima vlastima sklep zgodovinskega pomena: vzpostavo kraljestva Poljskega. Osvobojeno in k lastnemu državnemu življenju poklicano kraljestvo. Poljsko bo imelo veliko misijo kot izložena postojanka zapadne kulture. Med vojno in spričo sovražne fronte se more gradba poljske države vršiti le polagoma in korakoma. Vmes če nje provizoričnega državnega sveta, priiprave za ustvaritev poljske vojske, ustvaritev re^entskega sveta z najdalekosežnejimi pooblastili, ki mu je prava naloga sestava prvega poljskega ministrstva: to so bili odločilni koraki na tej poti, ki jim bodo sledili drugi. Centralni vlasti ste tako uresničili hrepenenje, ki je že deset'etja dremalo v duši poljskega naroda, dočim so dri:ge vlasti dajale poljskemu narodu le obljube, ki se niso nikdar uresničile. Čim po sklepu miru odpadejo ovire, bo mogla Poljska sama odločati svojo državno bodočnost. Velika dogodka, k\ jih je nadalje do-nesla svetovna vojna, sta nastop vojnega stanja med Nemčije in Zedinjenimi državami ameriškimi in izbruh revolucije v ruski državi. Da-si rned nami in Zedinjenimi državami ni biio pravega vzroka za konflikt, da-si so postulati predsednika \Vilsona združljivi z monarhijo, da-si njegova na-ziranja o uredbi evropskih razmer ne izhajajo toliko iz sovražnega mišljenja, proti nam kolikor iz nepoznanja tukajšnjih razmer: je bilo prekinjenje diplomatičkih ridnošajev z Unijo potrebna posledica vojnega stanja, nastalega med Zedin'enimi državami in Nemčijo. O prevratu v ruski državi ne morem za sedaj izreči končnoveljavne sodbe, ker 'amošnje razmere še niso došle do defini-tivnega zaključka. Gotovo pa je, da so se 'emeljn; stebri prejšnje irnneriialističnc in nanslavistične Rusije zrušili. Tudi ni dvoma, da je pretežna večina ruskega naro-1a naklonjena miru in da le manjšina, v Jružbi ententnih vlasti, želi nadaljevanja v oin e. Kako se bodo stvari v Rusiji razvijale rlalje, ni možno reči. To pa naglasa ekspoze s povdarkom, da Avstro-Ogrska in nje zavezn:ki niso nikdar n;ti mislili na to. da bi se vmešavali v notranje razmere Rusije. kakor delajo to vedno vlasti čeivero-Tveze. Ruski narod, zaveden po prejšnjih voditeljih na krive rolirčne poti, je v teh letih doživel težka razočaranja in fzkušnie. Z iskreno simpatijo zasledujemo stremljenje ruskega naroda, da svojo usodo povrne na mirne poti in da prde do mirnih in urejenih razmer. Naša odkritosrčna želja je, da se vzpostavi nekdanje prijateljsko razmerje do narodov Rusije in da bi v bodočnosti v prijateljstvu gojili medsebojne odnošaje. Nato izraža ekspoze zahvalo nevtralnim vladam, ki so prevzele zastopanje interesov monarhije v sovražnem inozemstvu; med temi posebno sv. očetu papežu. Isto hvaležnost smo dolžni mednarodnim institucijam Rdečega križa. Ko motrim > sedanji položaj, moremo z opravičenim ponosom ugotoviti, da je Avstro-Ogrska ta usiljeni jej boj uspešno prestala. Kjerkoli so nasprotniki začasno uJrli na naše ozemlje, smo iih pregnal? zopet in naše čete stoje globoko v sovražni deželi. Naša militarijna in pomorska sila je nezlrmljena in nada naša do srečnega izida vojne je neomajeha. Gospodarska kn financijelna sila monarhije se je izkazala presenetljivo močna. Tudi težave glede vprašanja prehrane premagamo z zboljšanjem organizatoričnih odredb. — Vojna je pokazala potrebo, da se tesni gospodarski odnošaji med zveznimi državami peg'- be. Uvedena so že pogajanja z Nemčijo za novo uredbo gospodarskih odnešajev. Nasprotni vsaki bodoči gospodarski vojni stremimo le po ojačenju svoje lastne gospodarske moči. Ne da bi se udajal varljivemu optimizmu, istotako pa tudi ne pesimističnim bojaznim, označa ekspozć kot -povsem opravičeno zmerno in trdno zaupanje v bodočnost, da je najhujše že za nami, in da se bliža zora — miru. Zasluga za to gre skupini naših vlasti. Do decembra 1916. je bila beseda »mir« v vseh voiujočih državah zabranjena. Za- vedajoč se, da smo nepremagljivi, oprti na pravičnosti naše stvari smo skupno z zavezniki prvi imeli poguma, da smo nasprotnikom ponudili roko v spravo in jim predložili uvedbo mirovnih pogajanj. Ta dokaz naše m »ralične moči ni našel razumevanja na nasprotni strani. Ed;na, ki se je oprijela sprožene misli, je bila sedanja provizorična ruska vlada, ki jc izjavila,. da si noče usvajati tujih ozemelj in da stremi po trajnem miru. Ce pa bi vendar ne prišlo do pričetka mirovnih pogajanj, bo krivda na tem izključno Ie na strani zapadnih vlasti, ki izvajajo v Rusiji ves svej vpliv, da jo ovirajo na iiadelj^ -mju te mirove politike. Mirovni korak sv. Očeta je naša ski:i I-na sprejela najtopleje kot primerno po.lla-go za pogajanja in za pripravljanje z\ vse oravi-nega in trajnega miril. Na nasprotni strani pa ta mirovni klic ni našel odm: va. Iz izjav, podanih z odgovornih mest naših zaveznikov, je razvidno stališče, ki j^ zavzemamo v vprašanju miru. Za nas je sedanja vojna, obrambna vojna. Hočem:' skleniti mir, po katerem se neskrčeno ohranijo svoboda, samostojnost in teritorijalno posestno stanje Avstro - Ogrske. Ne stremimo po nikakem razširjenju ozemlja in po nikakem gosrodarskem na-siistvu, zahtevamo le izdatno varnost /.; naš svoboden in neoviran razvoj v bodočnosti. To varnost bi mogli — ob >r -mernih garancijah — nuditi dogovori o sukcesivnom, istočasnem in vsestransk u zmanjšanju oboroževanj in o svobodi na širokem morju, ob istočasni uvedbi obveznih razsodišč. Pripravljeni smo « • . da z nasprotniki sklenemo splošen, prav čen in časten mir. ki zagotovi teritorijalno celokupnost monarhije in nje bodoči svobodni razvoj na političnem in gospodarskem polju. Pripravljamo se, da z Ru-i;o, ki je sprejela tak program, začnemo <-gajanja na iej podlagi. Ne morem pa • ei, ali se pridružijo tudi druge sovražne mo torej — veleizdajalci. Na tem podtikanju je le toliko resnice, kolikor trdim « mi, da je južno-slovanski problem pos a1 mednarodnega pomena. Tega pa ne trd:-mo samo mi, marveč smo že čuli raz i avtoritet, pametnih mož, — tudi iz nemškega tabora. — ki presojajo stvari > » njih bistvu in stvarni pomembnosti in i trdijo isto, kar trdimo mi. Sicer pa mczimo mi, da imajo ravno Madjari in Nemci najmanj pravice, da prihajajo s takim očitanjem na naš naslov. Mari ni splošno znarra. notorična resnica, da Madjari vseh barv in brez razlfke stranke vedno streme po odtrgan ju od monarhije, po popolni državni samostojnosti, po lastni »narodni« armadi? Mari bi se z uresničenjem te madjarske zahteve edinstvenost mon ii -liije utrdila in pomnožila? Mari ne bi se marveč razbila? fn to zahtevo stavljajo Madjari od nekdaj in — danes. Leta 1866. so Madjari med vojno konsoirirali v tedaj sovražni nam. Nemčiji. Mari v namen, da bi se tesneje priključili mo-narhiji?! Ali niso ravno oni iskali pomoči od zunaj, pri sovražnikih?! Tu nam je. nedavno kongregacija komitata Pešta - Kiskun - Solt sprejela resolucijo, ki zahteva: 1.) perso- Stfifl ti« JRD0IO5T- tttv.138 ▼ Trstu« da« 7. decembra 19 i 7 naino unijo med Ogrsko in drugimi deze-j a ru Njegovega Veličanstva. 2.) naj vlada tkrbi, da se izpopolni »ogrska narodna armada!* Groze torei s personalno unijo: popolnim točenjem. Lc osebo vladarja bi Še milostno pridržali. Naša zahteva ne sega tako daleč. A ti ljudje jo označajo '*ot Izdaisfvo na monarhiji! Ce bi bilo to res. potem so Madiari stokrat izdajalci na monarhiji. In Nemci? P'cd vsem bi vprašali. ml kako bi se oni veJti. če bi bila naša monarhija v zvezi s slovanskimi državami v vojni proti Nemčiji? Tedaj bi šele mogli videti po čem bi bil njihov avstrijski pa-trjjotizem! Sicer pa govori dovolj jasno dejstvo, da so že opetovano kričali Hoch Hohenzolicrn v parlamentu, ter grozili daj to Jo šipe pokale na cesarskem dvoru, da so ob vsaki priliki odkrito kričal«, da gledajo v Nemčijo »frank und frei«. In m a o dni temu je, ko je neki Miemško-avstnjski pol i •-k- v listu »Teplitz-Schonauer An-j zconato Bramante 12. št. 2< iS—2138 (obrobna št. 3) dne 10. 12.. pri A. Mayer. uL Concordia 5. št. 2139—2239 (obrobna št. 3) dne C. Jurisse-vich. al. S. Marco 16, dne 7. 12., št. 2240— 2340 (obrobna št 3) dne 7. 12., pri G. Ci-(roi. ul. Concordia 17. (cena 22 vin. kg). — Skedenj: št. 80—279 (obrobna št. 4) dne 7. 12., pri M. Sancin, Skedenj 129, (cena 22 vin. kg). — V rdela: št. 631—751 (obrobna št. 2) dne 7. 12., pri G. Vattovaz, Scoglietto 45. (ce*ia 22 vin. kg). Drva za kurjavo. 20 kg na izkaznico. Rdeče izkaznice. No\c mesto: št. 1801—2015 (obrobna it. 3) dne 7. 12., pri C. Girotto, ul. AmaJia 13. (cena 38 vin. kg). Premog (tossile). 20 ke na izkaznico. Modre izkaznice. Stara mitnica: šl. 704—917 (obrana št. 6) dne 10. 12., &ri P. Buttusu, ul. Solitario 10. ši. 918—1042 (< brobna št. 8) dne 7. 12., pri F. Peae, ul. Toro 13 (cena 13 vin. kg. Pomni I Ce hočemo imeti mir, moramo žrtvovati vse. Sedmo vojno posojilo nam zagotovi mir. kratek je čas za podpisovanje, zato se podvi aj in podpiši sedmo vojno posojilo! Domač« vasti. Premestitev namestništvenih uradov iz Opatije \ Trst. Sedaj še v Opatij-: se nahajajoči oddelki primorskega namestoištva se na naniestnikovo odredbo z dneni 1. januarja 1918. premeste zopet v Trst, tako da bo od tega časa dalje oelotno primorsko namestništvo poslovalo zopet v Trstu. Vzpostavitev telefonskega in brzojavnega prometa. Trgovska in obrtna zbornica nam naznanja: Namestnik, ki mu je trgovska in obrtna zbornica opetovano polagala na srce željo tržaškega prebivalstva. je zbornici sporočil, da je vrhovno annadno poveljnistvo odredilo, da se čini prej popolnoma vzpostavi telefonski in brzojavni promet v našem mestu. Nadalje se je opravičeno nadejati, da se v kratkem premesti v Trst tudi urad za Izdajanje potnih dovoljenj. Deklaracija in ljubljanski občinski svet. Ker so sedaj strankarske razmere v ljub-1 Ijanskem občinskem svetu take, da ne bi bilo pričakovati soglasne izjave deklaraciji v prilog, ie tklub narodno-napredme večine' p«dal tozadevno izjavo. — Sedaj mu je sledi! klub občinskih svetovalcev V. L. S., toda brez Šusteršičevih pristašev: Kregarja, Steieta in dra. Zajca. Ker pa je bil prvoimenovani doslej načelnik kluba, je le-ta konstatirah da Krcgar — ker je ustanovil svojo siranko — ni vc-član kluba, ter ga je pozval, naj ^ odlož~ j mandat, podeljen mu na program S. L. S., Klub je poslal presvitlemu taiezoškofu d.ru A. B. Jegliču udanostno izjavo in mu izreke! najsrčnejšo zahvalo na odločnem nastopu kot prvobojevniku naroda za združenje Jugoslovanov; dru. Šusteršiču izja-j vo. v kateri rnu Izreka svoje* najodločnej-j še obžalovanje radi idu« kraiek historiiat svoje borbe za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Na visokih mestih, kjer e posredoval za uresničenje tega našega kulturnega postulata, je naše! tu Ji naklonjenosti — kakor n. pr. r»ri tedanjem finančnem ministru, pofo. Iru. Kaiziu in pri ministru Hartlu, — kjer -o priznavali pravico Slovencev do vseučilišča. oporekali pa so (dr. Kaizl), da bi bilo vseučilišče prezgodnje, dokler nirr.a-rno slovenskih srednjih šol. in pa (Hartel), Ja moramo poskrbeti potrebne učne ktiji--ie. To je b Jo Hribarju v povod, da je stavil v deželnem zboru predlog, naj se da deželnemu odboru veči vsakoletni kredit yca preskrbo slovenskih učnih knjig za vse predmete više gimnazije ter se mu naroči, da za profesorje, ki se obvežejo kn;ige s/sovati. izposluje potrebne dopuste. — Predlog je bil sicer sprejet, ali izvedba ni fHlgovarjala važnosti in nujnosti stvari, i Kmalu nato je prišel namreč deželni od-bor pod popolni vpliv in takorekoč popolno odvisnost od dra. Su^terštča. -ki je mei>da za vse drugo ime! več sinis!a. ko za to, v našem kulturnem in prosvetnem »zini tako nujno stvar.« Videč brezbrižnost deželnega odbora, je »Društvo slovenskih profesorjev« samo prevzelo skrb za slovenske učne knjige. Predsednik društva bi mogel marsikatero malo veselo pesem zapeti o uspehih svojih posredovanj pri deželnem odboru. Tembolj ga >e — pravi Hribar — sedaj razveselila vest, da ie iknezoškof dr. Jeglič prevzel vse na-d 100.000 kron rznasajoče izdaike za znanstveno in šolsko izdajo siovenško-latin-skega slovarja. »Kako me je ta vest razveselila, ne morem povedati. Saj je to eden tistih znamenitih dogodkov zadnjega časa, «ki nam povzdigujejo srca, ki tudi najmalodušnejšim med nami glasno oznanjajo, da gremo novemu življenju naspro-i. Pa še rz nekega obzira }e ta blagodušni čir ljubljanskega škofa znamenit: on daje Slovencem najlepši povod, napravliati pri- jinsro med rodoljubjem škafa dra. A. B. Jegličai in deželnega glavarja dra. Ivana Susteršiča. Prvi -iz svojega, drugi še iz deželnega nc! V spoštovanj« klaniam se pred — prvim! Padel Je na vzhodnem bojišču dne 19. novembra t. 1., sin sedaj v Trstu službujočega c. kr. davčnega upravitelja gosp. Franca U kovic a. Anion Ukovič. c. kr. po-! ročnik pri 2. gorskem strelskem polku, zadet od sovražne gra -ate v trenutku, ko | je na predstraži in opazovalnem mes«tu vodil uspešen ogeni svojih topov. Kakor sino izvedeli, naznanja 5. strelski polk. j kateremu je bil rajni dodeljen, s smrtjo ! tej^a mladega junaka, izgubo med najhrab-'nejše in najzvestejše štetega tovariša. Naš rojak, podpolkovnik Skabar. mu vzreka v pismu, naslovljenem njegovim starišem, najčastnejšo priznanje. Nadepolni, komaj v 22. letu starosti, je odšel k armadi naših padlih junakov in umrl je ž njim mladi cvet pravega značajnega Slovenca. Zakopan je na junaškem pokopališču v Vul-turtiJu. Blag mu bodi spomin in cenjeni družni i pa naše najgloblje sožalje. Mir in vojno posulo. Vedno bolj se uresničuje, da bo premirje, ki se sklera sedaj, imelo za posied-ico mirovna pogajanja. Vsekakor se zasedaj vrše ta poga-iania samo s sedanjo rusko vlado, toda kakor so pač sedanje razmere, novi položaj ne bo brez vpliva na ostale člane entente. Samo še nekaj dni je do zaključka 7. voj-| nega posojila. Danes živimo v času veli-ikih svetovno zgodovinskih dogodkov. ! Zato ne more biti prazna fraza, da si do-tičn-ik, ki v trenutku tako velike odločitve o naši bodočnosti ne sodeluje :n se ne priključuje splošnosti, nalaga veliko krivdo na svoje rame za vse čase. Uporabsmo torei dneve do 15. decembra, da podpišemo 7. vojno posojilo ki bodi prvi korak k častnemu miru in zagotovitvi trdne gospodarske prospešne bodočnosti. Prepoved porabe sladkorja za izdelovanje sladoleda in podobnih slaščic. V smislu naredbe urada za ljudsko prehrano se ! najstrožje prepoveduje poraba sladkorja za izdelovanje sladoleda in podobnih s!a-I §čjc. — Naše mnenje je, da bi se morala z ozirom na to, da se ie najpotrebnejšim, ; nalnbožneisim slojem odvzela cela cetr-tina najizdatneišega živila, sladkorja j NpžcSi prepovedati uporaba sladkorja za ' izdelovanje vseh slaščic. Kdor hoče dan-' danes jesti slaščice, naj si jih dela doma s | tistima sladkorjem, kolikor ga dobi na ! svojo osebno izkaznico, in naravnosl zlo-» n ie napram najrevnejšim slojem prebivalstva, da se tisti, ki imajo preveč denarja, lahko na tak način okoriščajo m škodo tistih, ki itak nimajo ničesar. Izgovor. da gre tu za ohranitev slaščičarskega i obrta, je popolnoma jalov. Ce ie vojna ufcila mirfik>ne drugih eksistenc, je pač vseeno, če ustavi Jtudi par slaščičarskih obratov, ki niso nikdar delali z »izgubo. Vsa i v Trstu so vsi slaščičarji bogataši in lahko prežive vojno brez nadaljnih — dobičkov! . Podružnica društva sv. CM v Skednju oživi po daljšem odmoru. Občni zbor iste. ki se bo vršil v nedelio. 9. t. m., ob 3 in pol v »Gospodarskem društvu«, bo pričetek novega življenja v podružničnem de!o\ i-nju in podružnica bo odslei ona točka, okrog katere se bodo zbirali vsi -tisti, ka terirn ie pri srcu naša mladina, ki je naša bodočnost, katerim so pri srcu posebne naši malčki v družbinem otroškem vrtci* v Skednju, ki jih je nad 200'. skedenj, k velia vedno za jako zavedno okoliško vas. pokaže, da je to še vedno, pri ne-deliskem zborovanju podružnice s tem da se mnogobrojno udeleži zborovanja. Hrklavžev večer. Kakor že objavljeno, bo v soboto. 8. t. m., na prarznfk. ob 5 pop nastoip Miklavža v tržaškem Narodnem domu. Spored, ki ga bo proizvajaia šeirtja-kob-ska Čitalnica, bo naslednja: A. Koncertni del: l. Samospev za bariton, poje Sušnik. 2. a) Bizet: Romanca iz onere »Ribiči biserov«; b) Laj ovi c: Cveti, cveti rožica; c) Ipavec: Na poliani. Samospev za sop-an, poje gdč. Slavica Me-gec spremlja ga. A. Blažič-Cai garis. 3. a) 1 iszt: Paratra za klavir, b) Chopin: 1. Notturno, 2. Fantaziia-lmpro^tu. 3. Valse Svira ga. A. BlažiČ Caligaris. B. Variie-retni del 4. Romanca iz »Jesen, manevrov, noje g. Požar. 5, G. Braga: Valaška legenda. lirična slika, poslovenil Tris-tan. Osebe: Hči: (sopran) gdč. Mezgec, mati fmezzosopran) gdč. Pija Merku, angelj. glas (gosli) g. Merku. Pri glasovairu ga. ; lilažič. 6. Ciganski ples. 7. Eksckutr-r. i kom. prizor, g. Požar. C. Nastop sv. Mi-klavža. Pantomim^čna-baletna slika: 1. ; Pekel, 2. Nebesa. 3. Sijajni prihod sv. Miklavža. Med točkami vstop v dvorano ni dovoljen, a rmxl posamez^mi deli je 5 nvnut odmora. Poleg privlačnosti sporeda ?e tudi preplemeniti namen, ki nas sili, da se udeležimo te prireditve, kajti ves dohodak je namenjen za božičnfeo naših revnih slovenskih otrok CM šole. Opozarjamo iznova, da morajo otroci biti v sprem-j stvu odraslih, ker drugače jim ne bo dovoljen vsiop. Darovi naj se pošljejo- ge. Bičkovi iin naj bodo dobro zaviti in zvezani. Vstopnina in sedež od I.—X. vrste 2 K: nadaijni sedeži K 1*60. Lože 6 K. Stojišča 60 vin.; otroci plačajo polovico. Poštna urada v Nabrežini 2 in v Kobaridu. Dne 8. decembra t. I. se zopet odpre , poštni urad Kobarid samo za pisemsko pošto izvzemši zasebno rekomandacijo. Istega dne se razširi služba pri poštnem uradu Nabrežina 2 na denarni promet in na premet z vrednostnimi pismi in zavri-> ki. Pri zavitkih je omejena teža na 10 kg i in označba vrednosti na 100 kron. V vzhodni Galiciji poslujejo zopet: 1.) • poštna urada Bludniki in Nizborg Nowy - za pisemski poštni promet. 2.) poštni ura-i di Bazar, Biuk>boznica, Chmielovvka, Cu-: cvlcv., Koszylowca. Koz!ow -in Z\\ iniac 'za promet z denarnimi pismi in za denar- ni promet. Poštni urad Uscierbki posluje odslej tudi za poštno-hranilnični promet.; Poštna urada Toblach 1 in Cortina sta j od 1. decembra naprej za celotni poštni I promet zopet odprta. Izdaja definitivnih kosov 7. vojnega posojila. Kosi 7. vojnega posojila (štirideset-1 letnega odplačljivega državnega posojila) po 50 i»n 100 K so izgotovl ieni in že iz Jani podpisovalnicam. Tudi kosi po 1000 K se izdajo v kratkem. Vsak, kdor podpiše štiridesetletno državno poso}'!o. more torej popolnoma plačane kose dobiti takoj pri podpisu. Tako se je vkliub velikim težavam ugodilo večkrat izraženi želji širokih krogov. Prisrčne pozdrave pošiljajo svojim družinam, prijateljem in znancem: Anton Furlan. trgovec iz Manč pri Vipavi, stanujoč v Trstu. Andrej Cej, trgovec iz Trsta, Marij Dodic iz Sv. Ivana pri Trstu, Ignacij Leban iz Ozeljana pri Gorici, Ant. Slavec iz Crnotič. Črnikal. Istra. Vsi so pri najboljšem zdravju in se jirn godi dobro. G— Nadporočnik — morilec. — Posl. Hil'ebrandt je poda! na domobranskega ministra vprašanje, ali ie bila proti nadpo-ročniku Frideriku Hofmannu uvedena sodna preiskava zaradi umora monterja mestne plinarne Ivana Eder-ja ki kakošen je bil konec te zadeve. Dne 20. maja 1916 te pred neko kavarno v Pratru imenovani £der zac!el ob nadporočnika Hotfmanna. ki je prvega takoj nalirulil s psovko »Lausbu-b«. Ta je odvrnil: »Ako sem jaz »Lansbub-<, st-e Vi »Rotzbub«. Nato je nadporočnik Ederja z bajonetom zabodel, Ja je ta takoj mrtev obležal. Rešilno društvo je mrtveca takoj odpeljalo, nadporočnik pa se ie skril v kavarni. Trije redarji so ga poiskali, našli, in odvedli. Cenzura je prepovedala časopisom, da bi kaj pisali o tem dogodku. Javnost ni o tem še nič izvedela in zato podajejo gornje vprašanje. Mestna zastavljalnica. Danes, 7. t. m., se bodo od 9Mi dop. do 1. pop. prodajale ■ia javni dražbi dragocenosti, zastavljene :ia zelene listke serije 140 'm sicer od št. >16.201 do št. 217.700: popoldne od 2Vo do (» pa r.edragoceni predmeti, zastavljeni na '^ele listke serije 141 in sicer od št. 208.701 Jo št. 208.900._ n»ROVI. Samaritanski teden. Za ranjence in voj-liške sirote so došli dosedaj naslednji darovi: Dem. Carciotti K 100, Vili Fabiani K i0, Antonija Slavik 10. Karolina pl. Rave K 100, Sevastopulo Rnlli K 100, Tereza Dancu K 20, Prici Zeubcr K 10. Brauda-iayer 10 K, dr. Tobias K 10. M. Lorger K 5. I. Barazzetti K —'50. A. Bortoli K 1. T. Ciurkow K —*G0. A. Cink K —50, O. Colausig K l, E. Concilia K 60 vin., E. Ju mar 50 vin.. L. Dardi 70 vin., P. De-")arbora 70 vin., M. Forbeson 60 vin., G. Kerpan 20 vin., P. Mersu K 1, M. Mureo '< 1, G. Panaček 50 vin.. A. Panzera 70 vin., M. Papis 20 vin., M. Padschaider 20 vin., A. Percovich 60 vin.. A. Petronio 50 vin., A. Privrat 70 vin.. G. Ruif 20 vin., Scinza 60 vin.. !. Sortsch K 1. O. Sa-voldelli 70, E. Stefanich K I, R. Stsingaro JO vin., L. Tomschitz 50 vin., A. Vergine-sen 50 vin.. M. Viđali 1 K, M. Visintin 60 vin., A. Vončina 1 K. f. \Vinter 1 K. B. .Vurmbrand 70 vin. Stkupaj 396'30. Na veseli svatbi g. Aieksandra Filipčiča z gdč. Judito Ceiuta v ^epuljah na Krasu se je nabralo za moško podružnico CMD 26 kron. Denar hrani uprava. Ranjenim in bolnim vojakom v prilog iarujejo: ga. Roynski poljske časopise, ^a. A. Slavik, časopise in knjige: ga. Peric časopise, gca. Polonica Trebeč, 7 knjig :n časopis, mlekarna rirušica (ga. Ižanc) \rpe za blazine._ _ Češko Budjevička Restavracija (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski ^edilni listi.__ MALI OGLASI._ T-" o2n% j«>8tvinsl<«» Stroke k- takoi ! HlUjPUUltliU opreme Pudu be z referencami a I «er od«!. KdinostL Tf^ftllfall vaiMr'ec ** d«*I«>n»» praktičen Is^UViAi sprejme. Tonudl^e na Ias«r. o M K47 f ffS#l 10 V v fcupujj Jako1^ Mar^oo. Via LUliliC Solita io 21 ipii me>Lni bolat^. i i> (1627 j TAnhfVlf s® i9 Iegitim cija ra krah pod Ste v ISUUlIU 51M'»4 t Ro aau PoSteui najdiudj raj prinese Ins. odd. Edinog i. . IGiS rpf^pljft fi-nn črn0 in be,Q Prod m tilf JiU! ViSIU na debelo za krčmarje. Maks Gui e, Trst, Via Petroiio 2. (!8i>0 zsnsKe čeulj2 kupim takoj. B tteoz, ul.Ci P ccai di 2, I a nistr. A 7 e^ii ui^u^i:^!! nmn hranilnica in posajhnica u Toraaifl reg. zadruga z neomejeno zaveto vabi na I • V v • 1 redni ohi ii ki se bo vršil v nedeljo, dne IG. decembra 1917 ob 3 popoldne v hranilničnih pri štorih. DNEVNI RED: 1. Čitanje fn odobrenje zapisnika o zadnjem ob nem zb« ru. 2. Po oć lo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobienfe računskega zaključka za leto 1916. 5. Volitev raielstv* in nadzorstva, 6. S učajnosti. Ako bi ta občni zb >r ob navedenem času ne b 1 skl pčen, vr&i se pol ure pozneje na is em mestu In po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo ve javno sklepal ne glede na števio navzoC.li zafilaž-nik^v. Išče Le zmožne deželnih lezlKcu In pisanja nt? stroj. — u:ot1n! pcicjl. stalna iliižbs. — PredsM se: ulico Hntfi'oiuotie Josipa št. 13, i ntidsticpia, pri dr. Uilisnu. —.... ———— * ZOBOZORAVr-4 K Dr. J. Čerma'c j v Trslu u'lca Poste veccbie 12 £ vogal ulice delie Poste. Izdiranje zodov brez bo- § lešine. — Plomb j — UMEITN1 ZOBJE f ■ Mili« ii ■iii^"' Srni-la ^r^gat© Trst Carr.pc S. Giasemo 2 Pnp roča cenjen, občmsivu Svoja trsov!no plspitiliKih is folsKiti potrebščin Predaja razglednic in igrač vsth fra^oislo se tuđ! m:VmM v slov. IvM, Zhi^TZ* VJ^^'HBii^' .'jHi'«' . ..........- I mm\ um i Trst - Uis Stadion 13 - Tn! j j Odprt cd 81-. zu^2rn3?r2l j i == i?stspmni K 2 I SaMHMMMIBBMMBiBgBMariimBlIMliFi HH m KOMMH destiliran iz vina lastnega pridelka. Pri oslabelost od starosti in želodčnih tež-kočah je iz vina destiliran star konjak že stoletja znano preizkušeno okrepčilo 12 let starega v 4 pollitrskih steklenicah po-šlieni franko za K 60. mlajšega .3 letnega čudovito bolečine tolažeče vdrga. ahio sredstvo zoper trganje v udih, 4 pollitrske steklenice K 48. Vino od 56 litrov naprej. F »ii t • 7J• Jfi btirgund^r 1 K B£NEDIXT HEfiTL, ve'eposes'nIH graščina Goiiće pri Konjicah, Štajersko. JADRANSKA BANKA Trst Uto Cossd dl Rlsparmlo štev. 5 (Laslia pošilja) Kapital fin rezerva K 13,200.039.— Ftlijalke: Dunaj Tegeihorstr-rsse 7-9. Dubrovnik, Kotor, Ljubljana Metković, Opatija, Split, Šibeniic, Zadar. Vlog« na knjižice 3*2% Vloga na knjižica od dneva vloge do dneva vzdiha. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrestovarcje vlog ni tekočem In žiroračunu po dogovoru. Ak editivi čc. Stavoni kredi', remb..urs krediti — Borzna nar >čfla.--lnkaso.--Menjalnica.--Eskompt men c. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. Brzojavi: JADRANSKA. 1 — Uradne ure s cd 9 do 1 popoldne