Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slouenceu
_______ Velja
za Avstro-Ogrsko . . K 4'—
» Nemčijo.............» 5'—
» ostalo inozemstvo . » 6‘— za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 10 h.
Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20h za 1 cm1 vsakokrat; minimum 24 cma. — Za poslano se olačuje po 15 h, za parte, zahvale in izjave po 20 h za 1 cm*. — Za male o g l a s e se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 n za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26.
Poštnohranilnični račun št. 96.232.
Leto XXXVI.	Celovec, 24. avgusta 1917.
Št. 34.
Papežev predlog za mir.
Sveti oče je kot namestnik Kristusov knez miru v pravem pomenu besede in se je kot takega tudi v grozni svetovni vojni izkazal. Ko so valovi sovraštva preplavili ves svet in se je krščanska ljubezen potapljala v rekah krvi, je bil edino cerkveni vladar v Rimu, ki ga vrtinec sovraštva med narodi ni mogel potegniti s seboj ; sv. oče Benedikt XV. je marveč v prvem letu vojne v svojem oklicu na narode opominjal narode, naj ne pozabijo vendar na zapoved krščanske ljubezni; vsi ljudje, vsi narodi smo otroci enega Boga. Njegovega klica niso nikjer poslušali, ne sovražniki, ne pri nas; pri nas se je marveč plamen sovraštva še na znotraj razširil, in pričelo se je preganjanje slovanskih narodov, pri nas predvsem preganjanje slovenske duhovščine. V drugem svojem oklicu je zaklinjal državne poglavarje, da naj se vsedejo k mirovni mizi in se začnejo pogajati. Tudi ta oklic je ostal brez uspeha. Počasi je začelo prodirati prepričanje, da orožje ne bo odločilo in da teče zaman toliko dragocene človeške krvi, kakor je sv. oče že koj v začetku napovedal. Naš ljudski vladar Karel I. je bil prvi izmed vladarjev, ki je sledil klicu sv. očeta in odločno povdaril: „Jaz hočem mir!“
Sedaj se je papež v tretjič obrnil na vladarje vojskujočih se držav in stavil konkretne predloge za mir. Bodo tisti, ki imajo vladarsko oblast od Boga, sedaj poslušali klic božjega namestnika? Zdi se, da so sedaj za'ffiir vsi narodi bolj sprejemljivi. Celo na Angleškem, kjer je vojna trdovratnost najmočnejša, še popolnoma nezlomljena, se kažejo znaki hrepenenja po miru. Nota sv. očeta na vladarje je pa po vsebini tudi taka da se državniki lahko kar vsedejo skupno k mizi in se na podlagi papeževih predlogov začnejo pogajati. Pravičnost na vse strani, to je podlaga papeževih mirovnih predlogov. Kno se nam zdi gotovo: četudi bi morda ta ali ona država ne marala slediti klicu sv. očeta, se mir bliža. Papeževa nota bo vsaj posredno vplivala na vse in mirovno gibanje vsaj pospešila.
Avstro-Ogrska in Nemčija.
Apostolski nuncij na Dunaju, nadškof trebi-sondski grof Valfrò di Bonzo, je 18. trn. izročil cesarju Karlu pismo papeža Benedikta XV. v Reichenau.
je sledeča:
Vsebina papeževe note
Na poglavarje vojskujočih se držav!
Od dneva, ko smo sredi grozot, strašne nad Evropo zbesnele vojne nastopili Svoj pontifikat, smo si zastavili trojni cilj: Ohraniti nasproti vsem vojskujočim se popolno nepristranost,. kakor se to spodobi tistemu, ki je skupni oče in ki vse otroke z isto ljubeznijo oklepa; neprestano si prizadevati, vsem izkazati naj večjo mero dobrot, to brez ozira na osebo, brez razlike narodnosti ali vere kakor Nam zaukazuje splošni zakon usmiljenja kakor tudi od Kristusa Nam izročena Sia duhovniška služba; konecno - kakor to z.,,teva M. poslanko ko«
k»- te£ voT
janja miru, pravičnega in traJnegfì '..-gì, kg.
Kdor je tekom teh ravno preteklih treh bo
lestnih let zasledoval Naše delovanje, je U spoznal, ^da smo ostali vedno -esti Svojemu skRpu ostati nonolnoma nepristranski, in Svoji nalog dobrodelEOstì, in da nismo prenehal, opominjat vmsknioče se narode in njihove vlade, da posta Je o zopet bratje, četudi ni bilo naznanjeno vse javnosti! kar smo podvzeli, da dosežemo ta tako blagi cilj.
Proti koncu prvega vojnega leta smo bojujoče se narode živahno Opominjali in jim razeh-tega pokazali pot, ki -vodi do trdnega, za vse častnega miru.
Naš klic se po nesrejči ni poslušal in z vsemi svojimi grozotami se je dvojna nadaljni dve leti besno nadaljevala. Postala je še groznejša in se je razširila na suhem, na morju do ozračja. Videti je bilo obup in smrt 'Èa^-)tteèfanj'enW mesti, nad mirnimi vasmi, nad n j	i J&lfEmii m pre-
bivalstvom. In danes nihče ne'mbTe^presoditi, za koliko bi se trpljenja vseh pomnožila in poostrila, če bi se tem trem krvavim letom pridružili še nadaljni meseci ali še huje, nadaljna leta. Ali naj bo civilizirani svet le smrtno polje? In bo ta slavna in cvetoča Evropa, kakor od splošne blaznosti prevzeta, hitela prepadu nasproti in sama nase položila roko?
V nadaljnem povdarja papež v noti, da v očigled te velike nevarnosti iznova kliče k miru, on, ki ne zasleduje nobenih političnih posebnih, namenov, ampak ga vodi edinole čut najvišje dolžnosti kot skupni oče vernikov. Sedaj prehaja k določnim in izvedljivim predlogom in vabi vlade vojujočih se narodov, da se sporazumijo v sledečih točkah, ki morajo biti, kakor se zdi, podlaga pravičnega in trajnega miru, pri čemur ostane vladam prepuščeno, da te predloge pobliže določijo in jih izpopolnijo.
Prva podlaga mora biti, da^ nmralična moč pravice stopi na mesto irtaterielno sile; zato se naj po pravičnem i^tvasumu vseh zmanjšajo istočasno in medsebojno; oboroževanja in sicer v taki meri, kolikor je ptotrebno in zadostuje, da se v vsaki državi vzdržuje javni red; namesto bojnih sil naj se uvede Razsodišče ter se naj določijo gotove kazenske zagrozitve proti tisti državi, ki bi ne marala mednarodne spore prepustiti v razsodbo razsodišču ali se razsodbi ne podvreči.
Ko bo tako zavladala pravica, naj se odstrani vse, kar ovira prosto gibanje narodov, s tem da se s pravili prava svoboda in skupnost morja zagotovi, kar bo odstranilo mnogo vzrokov za spore in bo odprlo vsen) vir do blagostanja in napredka.
Glede	• ;
odškodnine in vojnih stroškov
ni videti druge rešitve: tega vprašanja, kakor v skupnem načelu, odreci se temu popolnoma in medsebojno, kar opravičujejo neskončne dobrote od razoroženja. Ce pa bi bili vzroki, da se v gotovih slučajilr.drugače postopa, naj se pravično pretehtajo. Tak vojni sporazum z neizmernimi svojimi dobrotami pa bi bil Nemogoč brez
medsebojne prepustitve sedaj zasedenih ozemelj.
Torej mora Nemčija popolnoma izprazniti Belgijo, pri čemer se mora popolna politična, vojaška in gospodarska neodvisnost te države nasproti katerikoli sili zagotoviti; ravno tako mora zapustiti francosko ozemlje; drugi vojujoči se pà morajo ravnotako povrniti nemške kolonije.
Kar se tiče spornih vprašanj glede ozemlja, kakor so med Italijo in Avstrijo ter med Nemčijo in Francosko, je upanje, da bodo z ozirom na neizmerne dobrote z razorožitvijo spojenega trajnega miru ta vprašanja v duhu prijenljivosti prerešetale in se v okviru pravice in možnosti ozirale na želje narodov ter v danem slučaju posebne koristi (interese) spravile v soglasje s splošno blaginjo velike človeške družbe.
Enaki duh pravičnosti bo moral voditi razpravljanje o drugih zemeljskih in političnih vprašanj, zlasti tistih, ki se tičejo Armenije, balkanskih držav in ozemelj, ki so deli nekdanjega poljskega
kraljestva.	, n _
To so glavne podlage za bodočo novo pre-uredbo narodov, ki onemogočijo povrnitev enakih sporov in pripravljajo rešitev gospodarskega
vprašanja. Papež izraža upanje, da bodo ti pred- j logi sprejeti in s tem v najkrajšem času končan grozni boj, ki se vedno bolj kaže kot brezmiselno prelivanje krvi. Priznava pa ves svet, da je čast orožja vseh strank neoskrunjena.
Končno sv. oče opominja v imenu božjega Zveličarja, kneza miru, da sprejmejo to očetovsko vabilo. Zavedajte se velike odgovornosti pred Bogom in ljudmi. Od vaših sklepov je odvisen mir in radost brezštevilnih družin, življenje tisočev mladih ljudi, skratka, sreča narodov, ki jim dolgujete dobroto teh sklepov.
Od Vatikana, 1. avgusta 1917.
Podp. Benedikt XV. Vr. (pečat).
Italijanska ofenziva*
Dne 19. avgusta so začeli Italijani z enajsto soško ofenzivo. Pripravili so se dobro. Pomnožili so od 10. ofenzive čete in topove, zlasti pa še strojne puške. 5000 topov so menda postavili na 60 kilometrov dolgi fronti, ne vštevši težke angleške in francoske topove; po italijanskem poročilu sodeluje pri ofenzivi 208 italijanskih letal. Italijani napadajo od Krna do morja. Najhujši boji se pa vršijo od Avč do morja, središče naj-hujših bojev, kjer hočejo sovražniki za vsako ceno prodreti, so pa južno od Gorice med reko Vipavo in Kostanjevico; toda tu se bore priznani alpski strelski polki, poy.^i seved^Slovend. in kranjski strelci krijejo fu dbmaTogrndo pred' vpadom Italijanov. Italijani so se v prvem naskoku, kakor vedno, hudo zagnali, pa protisunki naših čet so jih zadržali. Nikjer se sovražniku ni posrečilo prodreti, in kjer so vdrli v naše postojanke, so jih večinoma potisnili zopet ven. Le pri Avčah, vzhodno od Kanala in pri Selu so napredovali. Zavzetje popolnoma razstreljenega Sela (med Tržičem in Kostanjevico) je le krajevnega pomena. Da je obramba uspešna, sledi že iz primeroma visokega števila ujetnikov, ki je znašal prva dva dni 5600, in plena 30 strojnih pušk. Laško vojno poročilo z dne 20. avg. pa pravi, da je laška infanterija po 24 ur trajajočem artilerijskem delovanju prešla na levi breg Soče in od Plav do morja prekoračila prvo našo črto, ki je popolnoma razstreljena, ter da so ujeli 7500 mož ter zaplenili nekaj topov in številne strojne puške. Naša oficielna poročila pa nasproti temu povdar-jajo, da je potek italijanske ofenzive za nas do-sedaj dober in da je bil uspeh prvih dni naš.
Na Krnu so bili Lahi dvakrat zavrnjeni, na Mrzlem vrhu so bili s ptUtinapadom zopet vrženi.
Pri Kanalu so črnovojniki iz Heba izprva potisnili prodirajočega sovražnika nazaj, s pomočjo ; svojih rezerv je pa sovražnik tam le nekoliko potisnil nazaj našo fronto. Njegov napad je bil ujet pri Vrhu. Hudi so tudi boji za Sv. goro, ki sb jo že pri zadnji ofenzivi hoteli za vsako ceno imeti, pa so jo ubranili češki in slovenski polki. Popolnoma se je zlomil sovražni naskok na Komenski planoti. Sovražnik je povečini povsod tu vdrl v najsprednejše črte, pa v močnih protisunkih je bil vržen zopet ven, le vzhodno od popolnoma ; porušene Kostanjevice se je sovražnik mogel držati. Med Vipavo in Kostanjevico so se slovenski fantje ; držali kot skala. Najhujši navali so bili odbiti. Žal, da bomo pa tudi objokovali marsikaterega ■ svojih dragih.
V Romuniji se bijejo naprej vroči boji.
; Nemške in avstro-ogrske čete so vrgle v mogočnem .napadu na obeh straneh doline Oitoz Romune ki so se živahno upirali, proti dolini Trotus. Na’za-padnem bregu Sereta so se razvili na kolodvoru Maraseti silni boji, v katerih je ostalo nad 2200 dijetih v naših rokah. Južno od izliva Rimnika v Seret pa Rusi silno napadajo.. Dosedaj so bili odbiti. Tudi v Galiciji ob Zbrnču in vzhodno od Tarnopola so Rusi nekoliko oživeli.

Silno vroči so boji tudi na Francoskem in sicer v Flandriji in pri Verdunu, kjer napadajo Angleži in Francozi. Pri Verdunu so začeli Francozi 20. t. m. na obeh bregovih Može hudo napadati. Prvi silni boj v Flandriji se je za Nemce ugodno končal; odbili so Angleže, ki se zopet pripravljajo na nove naskoke.
Italijanski letalci
napadli slovensko vas.
V torek, 14. t. m., se je kmalu po osmih zjutraj prikazal nad Celovcem italijanski aereplan, visoko nad mestom. Bomb ni metal. Naši letalci so se takoj dvignili, pa italijanski letalec jo je že odkuril. Kakor poročajo ljubljanski dnevniki, je istega dne ob sedmih in deset minut zjutraj priplulo italijansko zračno brodovje nad jeseniško dolino. Prve bombe so priletele na Završnico. Škode ni. Sledili so potem vlaku na železniški progi, metali bombe, a brez uspeha. Prifrčali so tudi letaki z napisom: Na svidenje ob treh popoldne. Popoldne so prišli že ob dveh in zažgali Koroško Belo, ki je skoraj popolnoma uničena. Užgali so se tudi gozdovi. Gozd v Jelenovem Kamnu so zažgali že zjutraj. Na Koroško Belo je padlo okoli 20 bomb. Dve bombi sta zadeli na Koroški Beli hišo št. 41 pri Slavcu; ena ni eksplodirala. Druga bomba je nžgala Kovarjevo hišo, odkoder se je pričel širiti požar po vsej vasi. Ljudje so bežali v gozdove, kjer so ostali tudi ponoči. Človeških žrtev ni na Koroški Beli. Tudi cerkev je močno poškodovana, župnišče pa nepoškodovano. Vsega skupaj je pogorelo 49 hiš z gospodarskimi poslopji. Ljudje so izgubili vse. Brez obleke so, brez živeža, brez strehe. Požarne hrambe so prihitele od blizu in daleč, da rešijo kolikor mogoče. Njihovemu neumornemu delu gre hvala, da ni pogorela vsa vas. Škode je najmanj pol milijona kron. Na Javornik in Savo je padlo 18 bomh. Na Javorniku je razrušena Jelenčeva hiša. Streha je predrta. Poškodovana je tudi prodajalna Konsum-nega društva za Ljubljano in okolico. Bombe so ubile 12 letnega Alojzija Mencingerja in 36 letnega delavca Janeza Pesjaka. Dve osebi ste težko ranjeni, več oseb pa je lahko ranjenih.
Šest smrtnih obsodb in 91 let težhe jele.
21 let stara komptoaristinja v Brnu je poslala svojemu stricu listek. Iz tega enega listka je nastalo kazensko postopanje, ki se je končalo s sodbo, s katero je bilo obsojenih šest oseb na smrt, druge obtožene osebe pa skupaj na 91 let težke ječe. Kakor znano, je bilo kakih deset veleizdajniških procesov zaradi „takozvane“ (ta izraz rabi sodba sama!) carske ali Rennen-kampfove proklamacije. Kako se je ta proklamacija glasila, tega ne pove nobena sodba; iz sodb je izvedeti le, da obsega ta „proklamacija“ kakih deset vrst. Tudi se ni moglo v nobenem procesu dognati, od kod da je prišla ta proklamacija in kdo da je njen pisatelj. „7Jočinci“ so besedilo drug od drugega prepisali. Iz treh sodb, ki so znane, je razvidno, da niti oblasti, niti sodišča niso verjela, da je ta „proklamacija“ pristna in splošno se trdi, da je kdo sam spisal to v obliki ruske proklamacije spravljeno zveriženje. Prvi teh procesov se je vršil v Pragi in je bil glavni obtoženec stavbni svetnik Matejovski. Sodba pravi, da je bila ta „proklamacija“ najbrž v Pragi spisana in ne od ruskega letala nekje na Moravskem vržena na tla. Original oMica ni bil nikdar najden. Po tej obravnavi se je mognalo, da je vse polno ljudi, dijakov, izvoščkov, komptoaristov, bančnih uradnikov itd. dobilo oziroma si prepisalo to „pro-klamacijo". Stavbnemu svetniku Matejovskemu je listek prinesla 60 letna postrežnica. Vsi obtoženci so bili obsojeni in sicer jih je sodba spoznala krive, da so storili veleizdajstvo. Ti procesi pa so potem prišli pred dunajsko divizijsko sodišče in to je obsodilo na smrt vsakega, ki je ono „proklamacijo“ le enkrat prepisal. Oče teh sodb je bil nadporočnik-avditor Peutlschmied, prej vojnosodni inšpektor v pravosodnem ministrstvu, in še prej deželnosodni svetnik na Dunaju. Ta Peutlschmied je vodil tudi razprave proti poslancu Markovu' in tovarišem, proti poslancema dr. Kramaru, dr. Rašinu in tovarišem. Znano je, da je vodil tri kazenske obravnave, pri katerih je bilo 18 obtožencev in izrečenih 18 smrtnih obsodb. — Izmed procesov zaradi omenjene proklamacije je bil največji oni proti stavbnemu svetniku Matejovskemu. Vsega skupaj je bilo zaradi enega samega besedila, obsegajočega kakih deset vrst takega značaja, da je vsakdo na prvi pogled spoznal nepristnost, sodnijsko preganjanih 64 oseb in 39 oseb obsojenih. Šestnajstletni dečki so bili obsojeni na deset indvajset let težke ječe in pri teh razpravah je bilo raz-
krito, da stori že veliko hudodelstvo, kdor tako „proklamacijo“ le čita. To je razkril voditelj razprave dr. Artur Kbnig. Kako se je izreklo naj višje vojaško sodišče o sodbi dr. Kdniga, o tem se bo še govorilo.
Politični pregled.
Revolucijsko gibanje na Španskem.
Na Španskem so delavci začeli štrajkati. Ponekod je izbruhnila prava revolucija, zlasti v Barceloni. Po zadnjih poročilih pa je vlada gospodar položaja. Večina delavcev želi zopet začeti delo. Gibanje je povzročila ententa.
Nov ministrski predsednik na Ogrskem.
Grof Esterhazy ni bil kos zamotanim političnim razmeram na Ogrskem in je odstopil. Komaj dva meseca je bil ministrski predsednik. Cesar, ki je bil ravno v Budimpešti, je imenoval za novega ministrskega predsednika drja Weckerleja.
Novega ministrstva še ni.
Ministrski predsednik dr. Seidler je skušal ustanoviti parlamentarno ministrstvo; ker se mu to ni posrečilo, se je lotil sestave uradniškega ministrstva. Z vso trdovratnostjo se je trdilo, da bode v tem kabinetu vsaj en jugoslovanski uradnik. Sedaj pa je stvar takorekoč zaspala. Morda si je dr. Seidler premislil, morda pa tudi take liste ne more sestaviti, od katere bi imel več upati, kakor od sedanjega tudi-uradniškega kabineta.
Dnevne vesti.
Žrtev vojne. Dne 9. avg. je padel na vzhodnem bojišču g. nadporočnik Vilko Trtnik, uradnik Mestne hranilnice v Ljubljani. Zadet je bil v sreč. Zapušča ženo. Pokopan je ob neki vaški cerkvi. N. p. v m. v tuji zemlji.
Smrtna kosa. V Št. liju v Slov. goricah je 16. avg. po kratki bolezni v Gospodu zaspal Karel Stelcer, star 79 let. Prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
Odlikovanje. Naš rojak, g. Franjo Dular, višji okr. živinozdravnik I. razreda v Bosn. Gradiški, je odlikovan s častnim znakom II. razreda Rdečega križa z vojno dekoracijo.
Vransko. Povišan za c. kr. sodnijskega ofi-cijala je bil g. Anton Grafenauer, koroški rojak.
Sloveč zdravnik umrl. Znani kirurg in primarij bolnišnice usmiljenih bratov v Gradcu dr. Ludovik Luksch je po dvadnevni bolezni na vnetju možganske mrene umrl v noči od 14. na 15. t. m.
Vojaški poveljniki odlikovani. Cesar je izrekel generaloberstu nadvojvodi Jožefu posebno pohvalno priznanje in mu podelil komandčrski križec vojaškega reda Marije Terezije; general-obersta pl. Kovesa je imenoval za feldmaršala in mu podelil komandčrski križec vojaškega reda Marije Terezije; isti red sta dobila tudi go. Danki in general infanterije baron pl. Arz in gen. inf. pl. StOger-Steiner; feldmaršallajtnantu pl. Czappu je izrekel iznova pohvalno priznanje.
Za viteza zlatega runa sta imenovana izredni in pooblaščeni poslanik Bogomir princ Ho-henlohe-Schillingsfurst in zunanji minister Otokar grof Czernin.
Tudi vlada odlikovana. Vojni križec za civilne zasluge 1. razreda so dobili ministri generalmajor Hofer, grof pl. Toggenburg, dr. Cviklinski, dr. Mataja, dr. baron pl. Banhans, dr. vitez pl. Schauer, vitez Homann, dr. vitez pl. Ertl, dr. baron pl. Wimmer in voditelj agend poljskega ministra dr. Twardowski.
Zvonove so vdrugič pobrali te dni v Celovcu. Pri vsaki cerkvi je ostal po en zvon.
Tudi orgije. Tudi cinaste piščalke pri orgijah bodo pobirali in sicer menda eno tretjino piščalk.
Sodalitas presv. Srca Jezusovega ima 30. avg. redni sestanek. Na dnevnem redu sta 2 referata in sicer: 1. Pomen III. reda za dušno pastirstvo, in 2. Krščansko detinstvo.
Ponočni pretep v Celovcu. Ponoči od 18. na 19. t. m. je prišlo na trgu cesarja Fr. Jožefa do prepira med dvema poročnikoma in peterimi civilisti, katerega posledica je bila, da je gostilničarka Otowitz odnesla nekaj modrih znakov na telesu. Na dvakratno zahtevo fotografa SchOpfa je prišla na lice mesta mestna policija. Prišlo je do spopada, pri katerem je dobil stražni vodja Triplat od enega oficirjev bodljaj, vsled katerega bo 20 dni za službo nesposoben. Koga da zadene krivda, bo pojasnilo sodišče.
Pobegli ruski vojni ujetniki. V času od 12. do 20. avgusta so orožniki političnega okraja celovška okolica prijeli pobegle ruske vojne ujetnike in jih izročili vojaški oblasti in sicer iz
Bistrice v Rožu 5, iz Gospa-Svete 8, iz Žihpolj 2, iz Poreč ob jez. 2, iz Grabštanja 2, iz Ribnice 4.
Novo prebiranje v letih 1897, 1898 in 1899 rojenih črnovojniških zavezancev, ki je bilo naznanjeno z vpoklicnim razglasom U, se na Koroškem vrši v času od 3. do 22. septembra 1.1. in sicer: za politični okraj Šmohor v Šmohorju 3. septembra, za politični okraj Beljak v Beljaku 5. in 6. sept., za politični okraj Spital v Špitalu 8. in 9. sept., za sodni okraj T r g v Trgu 11. sept., za politični okraj Š t. V i d v Št. Vidu 13. sept. in v Brežah 14. sept., za politični okraj celovška okolica v Celovcu 16. in 17. sept, za mesto Celovec 18. sept, za politični okraj Velikovec v Velikovcu 19. sept. in konečno za politični okraj Volšperk v Volšpergu 21. in 22. septembra.
Samo hrvatske zastave so bile na cesarjev rojstni dan letos prvič razobešene na banovi palači v Zagrebu. Prejšnja leta so bile poleg hr-vatskih razobešene tudi madjarske zastave.
Slovenska Matica. Na naš poziv gg. poverjenikom se jih je že mnogo oglasilo. Čast in poštenje jim! Nadejamo se, da jim slede skoro še mnogi, mnogi drugi. Gg. poverjeniki naj blagovolijo vzeti na znanje in povedati članom, da izda Matica za 1. 1914 od knjig, namenjenih za to leto, tiste, ki so že popolnoma ali vsaj skoro dotiskane. Te knjige prejmejo vsi matičarji, ki so plačali članarino že tekom 1914. leta, ali ki so jo že plačali ali jo bodo plačali letos za 1914. leto. Knjige pa, ki jih izda Matica na novo in jih dobe člani na novi račun, bo odbor šele določil.
Tatvine. Potepa Mihaela Kalleja iz Otmanj so orožniki prijeli, ker je ukradel srebrno uro in ovratne verižice v vrednosti 170 K in sadja v vrednosti 15 K. — Sobarica Ivanka Temperie je ukradla svoji gospodinji v Porečah obleke v vrednosti 300 K.
O zasegi krompirja. Vsled odredbe urada za ljudsko prehrano z dne 26. jul. 1917 je ves od 1. avgusta 1917 pridelan krompir (repica) zasežen. Zasežen krompir prevzema izključno vojnožitni prometni urad. Vsak drug nakup od pridelovalca in prodajanje po pridelovalcu sta prepovedana in kazniva; kljub prepovedi kupljen krompir ra-zentega zapade. Predčasno izkopavanje krompirja je prepovedano in kaznivo.
Kedaj poznajo Slovence. Na Koroškem snujejo deželno banko, ki naj bi služila samo koroškim interesom. Tako banko osnovati so sklenile znane korporacije: Zastopniki dežele, mesta Celovca, koroške trgovske in obrtne zbornice, koroške hranilnice, deželnega kulturnega sveta, vnovčevalnice za živino, vnovčevalnica za les, zadruga za lesno trgovino ter drugi industrijski in agrarni krogi. To zborovanje so napravili sevé brez Slovencev. Nas sicer to ni bolelo, ker smo tega že vajeni pri vseh podobnih akcijah, zanima nas pa v toliko, ker sedaj vabijo naše denarno močne posojilnice razni nemškonacijonalni veljaki k soudeležbi. Ker so nemški nacionalci o vseh naših organizacijah dobro poučeni, tudi dobro ved<5, kam bi se bili morali obrniti, ako hočejo od slovenske strani sodelovanja. Kdo je ustanovil naše posojilnice in zakaj? Še nismo pozabili divje gonje nemškonacijonalnih krogov zoper naše denarne zavode. Ta gonja se jim je ponesrečila, zdaj bi pa radi z agitacijo pri „zadnjih durih“ izvabili naš denar v svoje namene. Za naše namene še nikdar niso porabljali denarja takoimenovanih „koroških“ zavodov. Naše posojilništvo je organizirano in bo skupno odločalo, kam in kako bo nalagalo svoj denar. Vsekako tja, odkoder bo prihajala gospodarska pomoč in razumevanje potreb našega naroda.
Postopanje z vojnimi ujetniki. Ruski vojni ujetniki, ki so se povrnili v Rusijo, so pripovedovali in hujskali, da se ruskim vojnim ujetnikom pri nas slabo godi. Zato so razni ruski vojaški poveljniki izdali na naše vojne ujetnike na Ruskem oklic, naj pišejo domov, da bodo tudi ž njimi na Ruskem slabše postopali, če se bode z ruskimi vojnimi ujetniki v Avstro-Ogrski še naprej tako slabo ravnalo. Skupni centralni poizvedovalni urad na Dunaju se je takoj s protestom obrnil na centralni odbor ruskega Rdečega križa in ga prosil za posredovanje, da se postopanje z našimi ujetniki vsled hujskanja ne poostri. Ruski Rdeči križ bo gotovo storil, kar je mogoče. To naj bo našim ljudem v pomirjenje.
Poročila iz ujetništva. G. dr. Rok Jesenko Skobelev 4701 v Srednji Aziji, piše z dne 16. V. 1917 našemu uredniku: Po dolgem času zopeten glas od Tebe, to je karta od 12.1. t.l. Zadnja kartica me je potolažila in mi povedala, da se držiš se vedno svojega starega poklica, kar me izredno veseh. Le postavi se dobro na noge in daj li Bog zdravje in srečo pri Tvojih podvigih za dobro strar. Izroči vsem prijateljem moje iskrene pozdrave! — G. dr. Zdravko Wigele piše iz Man-zana v Italiji z dne 30. VI. 1917: Spominjajoč se
na tužni Korotan in svoje znance pošiljam vsem svojim znancem in prijateljem nebroj prisrčnih pozdravov. Tri tedne sem že tukaj; nesrečna usoda me je zagnala v ujetništvo. Po vojski na svidenje! — Iz Berezovke, Zabajkalsk, Vzhodna Sibirija, rota 223, piše g. Saša Železnikar z dne 13. V. 1917: Slejkoprej urim svojo potrpežljivost in čakam in čakam na pozdrave iz domovine. Pa vse zaman, ko da bi Tvoja prva karta le pomotoma zašla k meni. Sicer se je moj položaj zboljšal. Po štirih mesecih sem prišel vendar enkrat iz bólnice in vsled prestane bolezni imam sedaj mesec dni boljšo menažo. Poleglega dobimo tudi sedaj ob koncu zime dovolj gorke obleke in perila, da si drugo zimo najbrže ne ozebem nobenega uda. Družba je vedno ista, dvanajstorica Slovencev in ravno toliko Srbohrvatov; razumemo se dobro in včasih prebijemo kak večer zelo prijetno. Težave so vedno iste, suša, hrana, tobak in dolgočasje, vendar vsled večje prilike čitanja zadnje zginuje. Če imaš kaj znanstvenega odveč, bo naravnost več ko dobrodošlo. Pozdravi vse ljube znance in sempatja pošlji kaj osebnih novic o znancih in prijateljih. — Op. ur.: Vse karte so pisane v slovenskem jeziku. Iz teh pisem zopet sledi, da je korespondenca med našimi ujetniki na Ruskem in njihovim domom še vedno nad vse slaba. Bog si ga vedi, kje leži krivda, ali pri ruski cenzuri ali pri naši. Neprimeroma več pisem dobimo mi od ujetnikov kakor oni od nas! Človek bi skoro obupal in sploh ne pisal ujetnikom ničesar več, ako ne bi tako hrepeneče pričakovali od doma vsaj kratkega pozdrava.
Slov. Plajherk. Pobegli ruski vojni ujetniki so ukradli štiri ovce in jih zaklali.
Globasnica. (Odlikovanje.) Z malo srebrno svetinjo je bil odlikovan Dragotin Sadjak. Odlikovani se je že večkrat oglasil v našem listu „Miru“, zdaj pa ga je ranila sovražna granata. Odlikovan je bil tudi naš rojak Boštej Čebul; dobil je veliko srebrno. Odlikovana sta zavedna Slovenca. Čestitamo!
Št. Lipš pri Žineku. (V spomin Karolu Huterju pd.Firštu.) Kakor pišejo prijatelji in vodstvo bolnišnice iz bojne črte, je podlegel ranam, dobljenim od verolomnega Italijana, dober oče, zvest mož, priden gospodar, prijazen sosed, cerkveni pevec, občinski odbornik, mož zmerom veselega in odkritosrčnega slovenskega značaja, g. Karol Huter pd. Firšt v Bonjivasi. Zapustil je mlado ženo in štiri majhne otroke. Za njim ne žalujejo samo žena, otroci in sorodniki, ampak cela fara, sploh vsi, ki smo nam tako priljubljenega Firšta poznali; tolaži nas samo tista misel, da Bog ravno tiste ljudi, katere ljubi v teh bridkih in v prihodnje morda še bridkejših časih, k sebi kliče. Sladko spavaj, dragi Karol, na svidenje nad zvezdami!
Šteben pri Beljaku. Iz ruskega ujetništva sta se zglasila dva vrla naša fanta,, Martinčev Hanžek in Tomažičev iz Teharč na jako spreten način. Oba sta prišla že septembra 1915 v rusko ujetništvo, kjer se nahajata, kakor iz došhh pisem razvidno, še skupaj, čila in zdrava. Delala sta pred zadnjo ofenzivo v Bukovim, najbrž na kmetih. Ko so se začeli Rusi umikati, so spravili tudi njiju bolj v notranjost dežele. Prej sta pa napisala pisma na svojce iu ju izročila neki ta-mošnji ženi s prošnjo, naj jih odda avstrijskim vojakom, kadar bodo dospeli v ta kraj. In v resnici se je tudi tako zgodilo. Pismi ste bili izročeni nekemu podčastniku, ki je zabeležil na njih kratko pripombo, da rad ustreže tej želji in odda pisma vojni pošti. Naznanjata, da se jima precej dobro godi, da sta pisala domu že mnogo dopisnic, a od doma nista prejela še ničesar. Tudi domači niso izvedeli o njih že nad leto dni ničesar. Dal Bog, da se oba srečno vrneta.
Grabštanj. (Prvo sv. obhajilo.) Slovensko ljudstvo z veseljem pozdravlja Marijine dneve, veseli se iz dna srca Marijinih praznikov. Tudi mi smo se letos po vsej pravici veselili praznika Marijinega vnebovzetja, kajti bil je to res dan, ki ga je naredil Gospod. Posebno so se veselili tega dne nedolžni otročiči, katere je Jezus povabil prvokrat k svoji nebeški pojedini. Ze v drugič smo letos praznovali slovesnost prvega sv. obhajila. Slovesnost je povzdignil bogato in okusno s svežimi cvetlicami okrašeni glavni oltar in lepo ubrano petje. — Poleg prvoobhajancev je pristopilo k svetim zakramentom veliko število vernikov in drugih šolskih otrok. — O da bi se tudi v naši župniji oživila ljubezen do sv. zakramentov, zlasti do sv. obhajila, posebno zdaj v tem težkem času. Želeti bi bilo, da se šolska mladina k temu navaja, da tako zadostimo za vsa one-čaščenja, ki se tudi. pri nas dostikrat dogajajo, kajti ne oziraje se na resnost časa, se P|eš® P° nekatarih gostilnah in to povečini nezrela m -dina. Kdaj vendar bodo oblasti posegle v te prestopke paragrafov glede varstva m a ine.
Odlikovanja.
Povodom cesarjevega godu je bilo v državi mnogo oseb odlikovanih.
Odlikovani škofje. Cesar je podelil: vojni križec za civilne zasluge 1. razreda knezo-Škofu krškemu drju. Adamu Hefterju, red železne krone 1. razreda knezonadškofu goriškemu drju. Fr. B. Sedeju, knezoškofu lavantinskemu drju. Mihaelu Napotniku, veliki križec Franc Jožefovega reda knezoškofu ljubljanskemu drju. Antonu Jegliču, red železne krone 2. razreda škofu na Krku drju. Antonu Mahniču in škofu v Šibeniku Luki Pappafari; deželnemu predsedniku koroškemu dr. Karlu grofu Lodron-Laterano dostojanstvo tajnega svetnika; komturni križec Franc Jožefovega reda stolnemu proštu Gvidonu Bittnerju, generalnemu vikarju drju. Janezu Quittu; red železne krone 3. razreda korarju Janezu Pirkerju; viteški križec Franc Jožefovega reda dekanu v Špitalu Jožefu Habernigu, pastorju Rob. Johnej u, dekanu trbiškemu Valentinu Krautu, dekanu J. A. Kubizi v Starem dvoru; zlati zaslužni križec s krono župnikom v Št. Janžu v Rožu Jožefu Fuggerju, Francu Holecu v Grebinju, L. Kaufmanu v Št. Andražu, Št. Krainerju v Milštatu, dekanu Schmutzerju v Stallu; vojni križec za civilne zasluge 2. razreda dekanu H. Angererju, proštu Atzelhuberju, dekanu J. Držaniču, opatu dr. Od. Franklnu, dekanu 4r. Klimschu, msgnr. Val. Podgorcu, prof. bogosl. dr. Sommereggerju, gimn. ravnatelju v Št. Pavlu o. R. Strelliju, dekanu Unterluggauerj u; vojni križec za civilne zasluge 3. razreda so dobili župnik Gaggi, pastor Heinzelraann, dekan Kaponik, župnik M ar k let, p. O. Mii 11 er, župnik Neuwirther, prot. vikar Erik Pichel, župniki Prasser, Schneditz v Porečah in dvorni kaplan Truppe; naslov cesarskega svetnika šols. nadzornik Moro. Učiteljev in učiteljic je odlikovanih 33 oseb z vojnim križcem za civilne zasluge 3. razreda, med njimi nadučitelji Grollnig v črni, Hartmayr v Velikovcu, Huber v Pliberku, Janz v Beljaku, Kogelnik v Žitarivasi, Kusternigg v Borovljah, Merlin v Žrelcu, Moschitz v Podkloštru, Peschek v Možici, Rataj v Šmihelu nad Pliberkom, Roth v Gorjah, Tschauko v Podljubelju, Wieltschnig na Dholici, katehet Schader v Celovcu, ravnatelj Schreyer v Celovcu in učiteljica Hoditi v Vetrinju.
Vojaška pisma.
12./8. 1917.
Častiti gospod urednik! Ker nam „Mir“ tako redno pošiljate, si štejemo v svojo dolžnost, da Vam izrečemo najiskrenejšo zahvalo. Kako nas ,,Mir“ razveseli, ve le tisti, ki se nahaja na bojišču, kjer imamo dokaj časa, da se kratkočasimo s čitanjem. „Mir“, kakor majhen na videz, obsega vendar dosti novic iz ožje in širše domovine, ki nas jako zanimajo, posebno delovanje naših vrlih poslancev v državnem zboru in novice iz ljubega nam Korotana ter vojaška pisma z bojišča. Imamo se dobro in stojimo trdno kot skala, zvesto čuvajoč našo lepo domovino kot orel svoje mladiče. Za laško topničarsko streljanje se ne zmenimo dosti, pehota nam pa sploh ne more do živega, pregloboko smo zakopani v zemlji. Končno Vam pošiljamo srčne pozdrave, kakor tudi vsem bralcem in bralkam .^ira", posebno tovarišem, ki se pridno oglašate v „Miru“. Tomaž Weifi iz Podsinjevasi v Rožu, Weinzerl Anton, Grubeljnik Jožef z Vovberskih gor, Konrad Anton iz Zilske doline, Lene Lautmann iz Breznice v Rožu, Wutte Miha iz Šmarjete v Rožu.
Bojišfie, dne 5./8. 1917.
Dragi „Mirovi“ bralci! Ko smo zadnjič pisali rave s Krasa, bilo nas je še precej, in danes je malo, ki Vam poročamo par vrstic. Leta je nas bilo pri deljenih 800 Korošcev nekemu u- glavne naše bitke so bile pri Gorlicah, v [ah in tri ofenzive na Krasu. Zmiraj nas je manj tako da smo iz Podjunske doline samo 3 štiri je dandanašnji tudi imenitna številka, adi tega, ker ima mesec štiri tedne, voz štiri m in štiri orehe je ena kopa, tembolj zato, smo v četrtem vojnem letu. Upajmo, da je >dnje vojno leto, ker tudi poslednje reči so > štiri smrt, sodba, pekel, nebesa. Štirikrat a tudi’ Črnovice avstrijske, kar je vojna, in mo da zadnjikrat za vedno. Tudi v vojni so poslednje reči: vojak, begunec, ujetnik in k vsak od teh zna veliko povedati, in če prišli ti štirje vsi skupaj, bodo vse povedali, grozo kar si človek še misliti in predstaviti mre Tudi v Avstriji so štiri poslednje reči, Udo Avstrijo postavile še za vzgled vsem im državam: Vsemogočni in Pravični nad naš mili miroljubni vladar pred nami, naši
_____________________________________________
slovenski poslanci med nami, in vojak s puško na rami. Gotovo miru nihče bolj ne ljubi kakor Vsemogočni; „mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje,“ so peli angeli ob Kristusovem rojstvu, „mir vam bodi", je pozdravljal Zveličar, in „svoj mir vam dam", je rekel, preden je šel v nebo. Mir želi in hoče naš blagi vladar; že parkrat je ponudil roko sovražnikom za mir. Mir želijo naši in pošteni poslanci, mir želimo tudi mi; da dosežemo mir, smo šli v vojno. Mir želijo in potrebujejo tudi naši nasprotniki, vsa Evropa, ves svet. Zakaj ga ni? Vsi mirovi preroki so lažnivci, vse francoske vedeževalke in vsi vražarji. Kako zelo so se motili tisti, ki so mislili: Ko bodo zaprli na Koroškem slovenske duhovnike, bode mir, ali
kolikor mogoče veliko Slovencev in spravijo v ječo, a miru le ni videti na obzorju. Sovraštvo med narodi še ni poleglo, ki je sicer tako staro ko človeški rod. Tudi v starih časih so napadali malopridni pravične, zapirali in morili, tako se bere že o Kajnu in Abelnu; samo je razloček ta, da si je Pilat prej vrnil roke, preden je obsodil Najpravičnejšega, marsikateri, ki je sodil Slovence med vojno, si jih bode pa še le, in vrnil si jih bode, ker nič nečistega ne pojde v nebeško kraljestvo. Da nesnaga ne koristi tudi v zemeljskih kraljestvih, to priča sedanji žalostni položaj Evrope. In ta nesnaga je kriva, da ni že davno mir. Dva človeka sta šla molit v tempe!, piše apostol Lukež, in ta dva menda še danes živita. Če pogledate v časopise, kmalu najdete, da se eden bolj hvali ko drugi, da ni tak ko oni, in veliko se jih dela odrešenika, in tistemu, ki je oddaleč stal in trkal na prša, smo precej podobni Slovenci! Mnogobrojne pozdrave vsem koroškim rodoljubom, znancem in prijateljem pošiljamo in kličemo: z Bogom, na veselo svidenje! Celestin Melhior, Jožef Bratušek iz Maribora, Stefan Janez z Grebinja, Mihael Paradiš s Tolstega vrha.
Raznoterosti.
Amnestija za vojake. Cesar je odredil: 1.) Vsem vojaškim osebam, ki so pred 17. avgustom 1917 bile obsojene od vojaških sodišč v zapor ali ječo in so sedaj kazen prekinile ali odložile, se kazen oziroma del neizvršene kazni odpusti, če so se po obsodbi pred sovražnikom tako hrabro obnašale, da se lahko njihova krivda smatra za popravljeno. Če ta pogoj nastopi, odločuje pristojni poveljnik, ki je nastopil v sodbi prve instance. 2.) Vsem vojaškim osebam, ki so bile pred 17. avgustom 1917 obsojene od vojaškega sodišča zavoljo prestopka, se kazni odpuste. Ta določba pa ne velja za kazni vsled navijanja cen. 3.) Vse te amnestirane osebe zadobijo zopet vse pravice in službe, ki so jih izgubile vsled obsodb, ter smejo zopet v javne zastope voliti in voljene biti. 4.) Vojno ministrstvo se pooblašča, da sme predložiti posebne predloge za pomiloščenje za take, ki amnestije niso deležni, ki pa so take milosti vredni. Pristojni poveljniki na bojišču in morju naj se v navedenem smislu poslužujejo podeljenih jim milostnih pravic. 5.) Pred 17. avgustom 1917 izvršene in še ne ali popolnoma izvršene disciplinarne kazni se odpusté.
Ruski car v Sibiriji. Ruska vlada je prepeljala carja iz Carskega sela v neznan kraj v Sibiriji. Carjeva palača je bila središče protirevolucije. Razkrili so tajno carjevo korespondenco. Po dogodkih 18. julija so razpravljali o vprašanju, ali carjeva navzočnost ni nevarna. Kerenjskij je sam šel v Carsko selo. Car je odpotoval ob štirih zjutraj. Ob potu h kolodvoru so stale čete v špalirju. Carjeviča je spremljal neki mornariški podčastnik. Poleg carja je sedel general Dolgoruki. Kerenjskij je pomagal carju na voz in mu je ljubeznivo podal roko. V Carskem selu je živel car zelo enolično. Ob polpetih je vstajal, ob šestih se je sprehajal na vrtu, kjer ga je spremljal njegov bivši dvorni maršal Benkendorf. Za njim je hodil neki stotnik, za tem pa trije vojaki z nasajenimi bajoneti. Vsak dan je car obsekaval s sekirico drevje. Ob desetih se je sprehod končal in k carju je prišel carjevič. Ob 12. je car po končanem branju obedoval s carinjo, ki sta malo govorila. Ob istem času je včasi prišel Kerenjskij, da se je osebno prepričal, kako ravnajo s carjem. Ob štirih se je car po vrtu vozil s kolesom. Včasi je obstal pred gomilami svojih maloštevilnih zvestih, ki so ob revoluciji branili palačo; snel je klobuk in molil. O šestih se je vrnil v hišo, ob sedmih večerjal in po večerji igral z Benken-dorfom partijo šaha ali domino, pokadil par cigaret in se pogovarjal o spominih na gledališče in umetnosti. Ob devetih se je navadno podal že spat.
Ženska minister. Začasna ruska vlada je imenovala voditeljico ruskega revolucijonarnega gibanja Aleksandrovno za ministra za socialno skrbstvo.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavličeva ulica it. 7.
-------------- uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in ------------
praznike, od 10. do 12. nre dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica št. 7.
Koroški gospodar.
Izvoz losa iz Koroške prepovedan. Ves izvoz lesa iz Koroške je do nadaljnega prepovedan, ker potrebuje les armadua uprava. Raznim tvrdkam obljubljeno dovoljenje za izvoz se torej preklicuje. Izvzet je le les 1. vrste za zgradbo železniških voz, fin les za mizarje, les za rudokope, pragovi za železnice, poseben les in les za mostove za železnice, potem rezan les, ki ga armadna uprava ne potrebuje, to so late in slab les do izključivši V? cm deblo, za kar je treba dovoljenja, kakor je dosedaj bilo v navadi. Quartiermeister-Abteilung armadnega vodstva voj. p. 510 bo ves za izvoz namenjeni les kupila in naj tozadevne ponudbe posestniki lesa takoj naznanijo.
Nadzornik za prehrano ima od 20. avgusta naprej pisarno na trgu cesarja Jožefa št. 1 (palača kneza Roseuberga).
Najvišje cene za zelenjavo so za sodne okraje Celovec (izvzemši Celovec) in Borovlje od 16. do 31. avg. za kelj 50 v, kolerabo 80 v, zeljnate glave 60 v, karfijol 1 K, peso 50 v, grah v stročju 70 v, fižolo v stročju 70 v, glavnato salato 60 v, en-divijevo salato 80 v, buče (navadne) 20 v za kg.
Lovske patrone. Z dnem 26. julija 1917 ne izdelujejo več v municijski tovarni v Wdllersdorfu lovskih patron. Izdelovala in razprodajala bo take patrone zanaprej posebna akcijska družba, ki se ustanavlja, začasno zastopana po cesarskem svetniku Thomasu na Dunaju, L, Peterplatz 4.
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni, pridni sin, oziroma brat, stric, svak, gospod
Peter Urbanc
enoletni prostovoljec četovodja
v cvetoči mladosti 19 let, po dobro dokončanih srednješolskih študijah, dne l.avg. 1917 podlegel ranam, katere je zadobil na gališkem bojišču dne 31. julija 1917, v junaškem boju za domovino.
Zemeljski ostanki so bili dne 1. avg. 1917 položeni k večnemu počitku v mestu Zablotov.
Sv. maša zadušnica se bode brala dne 22. avg. 1917 v njegovi domači farni cerkvi.
Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Sv. Štefan na ZiH, 21. avg. 1917.
Peter in Marija Urbanc,
starši.
Anton Urbanc,
brat.
Liza Mošnik roj. Urbanc, Marija Oswald roj. Urbanc, Pavlina Urbanc,
sestre.
Anton Mošnik,
Martin Oswald,
svaka.
Albin Mošnik,
ne5ak.
Promet s sadjem nad 50 kg. Urad za ljudsko prehrano je z dne 30. jul. 1917 za pošiljatve svežega sadja poostril potrebo prevoznega dovoljenja za množino od 500 kg na 50 kg.
Transportno dovoljenje je treba za vse pošiljatve kisa ali očeta vseh vrst, ki presega težo 100 kilogr. Prevozna dovoljenja dajejo politične oblasti 1. inštance (okraj. glav.).
Oddajne cene za seno in slamo, po katerih se bode oddajalo seno in slamo za konzumente po razdeljevalnicah, je določila deželna vlada: seno, pripeljano, 22 K 40 v, stisnjeno 28 K, s cepci zmlačena slama, pripeljana, 15 K 40 v, stisnjena 21 K; druga slama, razen trševine, pripeljana, 13 K 40 v, stisnjena 19 K; trševina, fižolovka itd., pripeljana, 11 K 40 v, stisnjena 17 K. Cene veljajo za 100 kg neto pri razde-Ijevalnici in veljajo tudi za prejšnje pridelke v podrobni kupčiji, to je pri prodaji po trgovcih v množinah do 20 meterskih stotov na konzumente.
Zvišane porcije za moko in žito. Urad za ljudsko prehrano je z dne 15. avgusta 1917 iz-nova določil, da pristoja samooskrbovalcem (podjetnikom poljedelskih obratov) in njihovim domačim svojcem 300 g žita (moke), težakom pa 366 g žita za vsak dan od 19. avg. naprej. Za drugo prebivalstvo pa znaša količina na splošno 200 g moke, za težake 300 g moke. Ker pa zaloge moke ni dovolj, velja ta določba šele od 2. sept. naprej.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar Mlhàlek.
Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Oelovon.
Harmonium želi kupiti Pavel Jank v št. Rupertu pri Celovcu, Bahnstrafie 15.
Posestvo z dobro vpeljano trgovino želi nekdo kupiti. Oglasila sprejme upravništvo „Mira“ št. 33.
Kajža na prodaj, prav po ceni, blizu farne cerkve v Kazazah. Več pove lastnik Martin Perbil v Kazazah, pošta Sinčaves, Koroško.
Ugodna prilika za mizarje! En debel češnjev hlod prodam za ceno po dogovoru. Jurij Štular, Dolinčiče, pošta Šmihel pri Pliberku, Koroško.
Prodajalko
ki zna dobro šivati in je zmožna obeh deželnih jezikov ter vpošlje pri ponudbi svojo sliko, sprejme takoj
Franc Nagi
zalotjn Jilolmlcov
Beljak.
Oddaja v najem.
Na Edelmannovem posestvu v Zagorju
(nad mostom sv. Ane) pri Galiciji na Koroškem
se oddajo v najem za več let gospodarska poslopja in 20 oralov zemlje (travniki in polja). Zakup znaša 600 kron na leto ter se večinoma lahko odplačuje v pridelkih. Najemnik prejme od lastnika na leto 64 metrov mehkih drv in 1 hi mošta. — Ponudbe je nasloviti na oskrbnika posestva: Filipp Roth v Zagorju (p. Grabitanj), kjer se zvejo tudi vsa natančnejša pojasnila. Dopisuje se slovensko.
Prodajo se 4 lepe kobile
dve po 3 leta stare, 15 pesti visoke, dve po 6 let stare, 16 pesti visoke. Cene primeroma nizke. Natančnejše pove
Josip Druškovič, trgovec v Slovenjgradcu.
□ Raramente l_
kakor mašna oblačila, pluviala, vela, plaščke za ministrante, cerkveno perilo, birete, kolarje, šmizete, kelihe, ciborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi
oddelek za paramente Mefouega društva v Celovcu.
I Pozor I
Gumijeve cevi
se s „parodontom“ hermetično zgostijo, ni več treba krpati. Karton na poizknšnjo za eno cev proti predpošiljatvi K 1'80 franko. Preprodajalcem popust.
Zimmerl, Možica, Koroško.
Framydol ^Ke^s.M0;,
svetle in sive lase in brade za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 2 7 O.
Rydyol
pordeči bleda lica. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2'46. — Povzetje 55 h več. — Naslov za naročila:
]an. Grolich, drožerija pri angelu, Brna 638, Marava.
Podaljšaj svoje življenje!
Svoje življenje je mogoče podaljšati, zabraniti bolezni, belane ozdraviti, slabotne krepiti, omahujoče utrditi in nesrečne razveseliti!
Kaj je za vsako boleznijo?
Oslabelost živčne moči, žalost, izgnha ljubih prijateljev ali svojcev, razočaranje, strah pred boleznijo, napačen način življenja in mnogo drugih vzrokov.
Veselo srce
je najboljši zdravnik! Je pot, da postaneš vesel, da se Tvoja nrav poživi, da zadobiš novo upanje, in ta pot se ti pokaže v spisu, ki ga dobi vsak, ki piše ponj, takoj in
čisto zastonj!
V tej drobni knjižici se razlaga, kako se v kratkem da brez motenja v poklicu nadomestiti moč živcev in mišic, kako je mogoče izboljšati in odstraniti utrujenost, slabo razpoloženje, raztresenost, oslabelost spomina, nevoljo do dela in razne brez-številhe druge prikazni bolezni. Zahtevajte to pisanje, prineslo Vam bo upapolne ure.
Naslov: Ernst Orsech, Berlin S. W., MarkgrafenstraBe 63, odd. 477.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu.
Delniika glavnica: K 10,000.000. Rezervni zaklad: K 1,500.000.
Prodaja srečke razredne loterije.
Kolodvorska ulica št. 27.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice: Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.
Sprejema vloge na knjižice in no tekoči račun. Nakup In prodala vrednostnih papirjev vseh vrst.
Srečke na obroke, promese k vsem žrebanjem.