PoStnina placarla — Spedizione in abbonamento postale TI. gruppo. Jttudski tednik Vsebina: TEŽAK GOSPODARSKI POI.OŽA.I V CONI A II ŠOLSKO VPRAŠANJE II VERA IN CERKEV, VERNIKI IN PAPEŽ // KAJ SE DOGAJA V GRČIJI // IVAN TRINKO II GOSPODARSTVO II KULTURA II ROMAN// KMŠKO TAJ NO OROŽJE II MOSKOVSKE PODZEMNE ŽELEZNICE - ITD. Leto i. štev. 23 Trst 28 junija 1946 Cena 5.- lir - 3.- din Jugoslavija ne bo sprejela krivične rešitve Zunanji ministri zapadnih velesil so odklonili dva Molotova predloga za skrajno možnost pravilne rešitve. Molotov je predložil, da bi Trst postal avtonomnp področje pod jugoslovansko suverenostjo, toda upravljan po slatutu, ki bi ga odobrile štiri velesile. Kot »skrajno koncesijo« je Molotov izjavil, bi bil pripravljen sporazumeti se za mešano jugoslovansko italijansko suverenost nad Trstom, z reprezentančno zbornico, voljeno s splošno volilno pravico ter z dvema guvernerjema, enim Jugoslovanom in enim Italijanom. Demokratični svet fe z nami Vprašanje JK in Trsta vzbuja vedno večje zanimanje po vsem demokratičnem svetu. Vedno bolj se širi spoznanje. da je edina možna rešitev tega vprašanja priključitev Trsta k Jugoslaviji, priznanje z borbo pridobljenih pravic primorskega- ljudstva in vseh jugoslovanskih narodov. Vzporedno s tem spoznanjem raste podpora, ki nam jo nudi ves napredni svet. Svetovna mladinska federacija, ki vključuje demokratično mladino vsega sveta, je poslala svetu zu- ministrov v Parizu resolu- vprašanja Trsta, pri- nanjih cijo. v kateri se zavzema za ključitev Trsta k Jugoslaviji. Toda te nujnosti ni spoznala samo mladina. Spoznali so jo najvidnejši predstavniki francoskega kulturnega in javnega življenja. Velika skupina najvidnejših francoskih univerzitetnih profesorjev, pisateljev, arhitektov, slikarjev,, kiparjev, režiserjev, dirigentov in igralcev, je podpisala spomenico, ki pravi med drugim: »Zahtevamo pravično rešitev ki se TITO: Narodi Jugoslavije morajo res z ogorčenjem ugotoviti, da pri predstavnikih zapadnih in v vojni zavezniških velesil obstoja popol no nerazumevanje za upravičene zahteve Jugoslavije, za ogromne žrtve in prispevek Jugoslavije v vojni. Tako sovražno stališče teh predstavnikov preseneča vso demokratično javnost sveta, ki pričakuje. da bodo popravili krivico preteklosti in ugodili upravičenim zahtevam Jugoslavije do Julijske krajine in Trsta O izjavi De Gasperija menim, da je ta rezultat pomanjkanja vsake zavesti odgovornosti in logike. Nima nobene pravice, da daje take izjave predstavnik napa dalne in premagane sile. Do takih izjav bi imeli pravico samo tisti, ki so bili žrtev naoada in zmago vaici in med njimi ima Jugoslavija v vsakem primeru eno od prvih mest. Če Italije ne bi vzpod bujale k takim Izzivai-iim in nesmiselnim izjavam nekatere članice Združenih narsdov. siDeGa-speri ne bi dovolil izjaviti kaj takega. Če bi pri vseh naših zaveznikih prevladoval duh pravice, bi se morala vsaka bivša zaveznica Nemčije, tako tudi Italija, pokoravati odločitvam Združenih narodov. V tem primeru ima samo Jugoslavija pravica in dolžnost do svojih narodov, ki so ulrpeli ogromne žrtve in škodo prav zaradi Italije, ki jo danes zastopajo De Gasperi In drugi, da ne podpiše ničesar, kar b- dejansko pove čal0 te žrtve in okrnilo Upravičene interese jugoslovanskih narodov. To velja v polni meri predvsem za Julijsko krajino in Trst in ni; tl najmanj ni treba misliti da bi jugoslovanska vlada mogla podni-satl karkoli, kar bi okrnilo interese jugoslovanskih narodov. To so kraji, ki so bili v preteklosti na nepravičen način odvzeti Jugoslaviji in predani Italiji. To Je nesporno zgodovinsko dejstvo. Narodi Jugoslavije se nikdar ne bodo mogli sporazumeti z drugo rešitvijo kot z vrnitvijo teh kralev v sklop njihove države FLRJ. Ponavljam, da ne bomo soglašali niti s kako kompromisno rešitvijo, ki bi bila prav tako v šltodo Jugoslavije. Moglo bi biti govora samo o tem, kako bo končno veljavno rešen položaj Trsta, a nrl tam ne more biti govora o tem. da bi se Jugoslavija odrekla svojim suverenim pravicam v upravi tega mesta. S tem sem odgovoril tudi na naše stališče o vprašanju interna clonalizacije Trsta. Za Jugoslavijo je do konca bistveno vprašani«, če bo Trsi pod njena suvereniteto. Govorili so v Inozemstvu javnosti o tem. da bi bUo treba rešiti vprašanje miru z Italijo in s tem v zvezi vprašanje Trsta na s.ase danju Združenih narodov. Spričo stališča poedinih držav do upravičenih zahtev jugoslovanskih narodov Je jasno, da bi celo nacionalne zahteve in narodno ozemlje Jugoslavije postalo medmet preglasovanja. Jugoslavija ne bi mogla nikoli pristati na luko reševanje vprašanja njenega ozem ija. Tak postopek bi mogel privesti do zelo resnih sprememb v sla-Ušču Jugoolavile do Združenih narodov. Konferenca v Parizu s težavo napreduje Zunanji minstri v Parizu so dosegli že nekaj važnih sk'iepov, vendar so najvažnejša vprašanja ostala še nerešena. Sklenili so med drugim, da še bodo 'zavezniške okupacijske čete umaknile iz-Italije 90 dni po dnevu, ko bo stopila v veljavo mirovna pogodba z Ita: lijo. Poseben kontrolni svet pa bo. še 'ielo dni nadzoroval, kako Italija izpolnjuje določbe mirovne pogodbe. • . . Nadalje so Žunanji ministri v glavnem rešili vprašanje o avstrij-sko-italijanski meji. Že na septem-berskem zasedanju sveta zunanjih ministrov v Londonu je bilo sklenjeno, da bo meja ostala v glavnem ista. da pa naj avstrijska v',a-da predloži zahteve po popravkih meje manjšega obsega. Avstrijska vlada je predložila memorandum, ki zahteva Pustriško dolino. Zunanji ministri so prišli do zaključka, da te zahteve ni mogoče smatrati za manjši popravek in so jó odklonili. Vprašanje italijansko-francoske meje še ni v ce’ioti rešeno. Francija zahteva popravek meje na štirih mestih Glede tri-li popravkov rti večjih ugovorov, četrti popravek pa bi vzel Italiji važne električne centrale v dolini Brige in Tende. Zato zunanji ministri obenem s strokovnjaki še proučujejo to vprašanje. Nerešeno je ostalo tudi vprašanje reparacij. Angleška in ameriška delegacija se upirata plačilu vojne odškodnine s proizvodi italijanske industrije, ker se bc.Mta, da bi to škodovalo popolni ànglo-ameriški kbntroli italijansega gospodarstva, Gbe delegaciji sta sicer izjavili, da se odpovedujeta ■ vsem reparacijam, vendar pa zahtevata povračilo svojih dobroime-tij v predvojni Ua'.iji, Te ameriške terjatve znašajo 110 milijonov dolarjev, so torej za 10 milii\uv večje kot reparacijske zahteve .ZSSR. ki je pretrpela znatno več- jo škodo, in zahteva od Italije samo povračilo 20. dela te škode. Še vedno viseče je tudi vprašanje Trsta in JK. O tem vprašanju so ministri šele enkrat na kratko razpravljali, nato pa. vprašanje odložili. Tisk je izvede! za predlog francoskega zunanjega ministra Bidauita, po. katerem bi se naj mesto in pristanišče Trst z bližnjo okolico internacionalizirala, JK pa naj bi bila razdeljena. Pri tem bi vzhodni del pripadel Jugoslaviji, vprašanje pripadnosti zahodnega dela z 200.000 Jugoslovani pa bi ostalo odprto. Isto bi naj veljalo za Trst, kjer bi se po 10 letih vršil plebiscit, ki bi naj odločil dokončno usodo mesta Dopisnik moskovske »Pravde« v Parizu pravi o tem predlogu, da je to kompromis, ki ne pomeni nobene rešitve in ki nikakor ne upošteva odločne vo'ije velike večine tržaških množic, ki terjajo priključitev Trsta k Jugoslaviji. Nadalje navaja dopisnik proglas francoskih kulturnih delavcev, ki poudarja, da gre za gospodarski obstoj mesta in njegovega prebivalstva. Mi vemo, da je mogoča samo ena resnična rešitev: priključitev vse JK s Trstom k Jugoslaviji. Vsaka druga rešitev.bi bi’ia začasna, pomenila bi za primorsko prebivalstvo nepopravljivo krivico, prinesla bi mu gorje in bedo. če žunanji ministri hočejo dejansko ustvariti pravičen mir, bodo morali to razumeti in upoštevati. Predsednik albanske vlade na prijateljskem obisku v Jugoslaviji Dne 23. junija predpol-•drie je iz Tirane prispel v Beograd predsednik vlado LR Albanije, minister za na rodno obrambo in minister za zunanje zadeve gen. polkovnik E. IJfodža v spremstvu visokih albanskih osebnosti. Na letališču v Zemunu ga je sprejel maršal Tito s člani zvezne vlade, predstavniki predsedstva Ljudske skupščine FLRJ, jugoslovanske armade z drugimi osebnostmi. Prisotni so bili tudi člani dip’o-matskega zbora. Ob svojem prihodu je Knver Ilodža poudaril, da bodo narodi Jugoslavije in albanski narod dali vse svoje sile, da bi še bolj utrdili bratstvo in prijateljstvo.. Na beograjskih ulicah so se zbrali deset in desettisoči meščanov, ki so pozdravili visoke al banske goste. Dne 24. junija je generalni polkovnik Enver Ilodža tiradno obiskal predsednika zvez* ne vlade FLRJ maršala Josipa Broza-Tita. Proti večeru je maršal Tito vrnil obisk generalu F.u-verju Ilodži,- V torek je priredil jugoslovanski zunanji minister Simič kosilo na čast visokim albanskim gostom. V svojih napitnicah sta minister Simič in generalni polkovnik Enver Hodža poudarjala prijateljstvo in bratstvo med jugoslovanskim narodom in albanskim narodom, ki je bilo skovano v tej vojni. Popoldne je predsednik alban ske vlade položil venec na grob neznanega junaka na Avali. 1920 FASCIO GIULIANO 1946 FRATELLANZA GIULIANA je pojavilo na pretekli konferenci štirih zunanjih ministrov kot najvažnejše vprašanje; obenem želimo prikazati, da ne bi bila samo očitna kršitev načel, katerim smo toliko žrtvovali, ako Trst ne bi bil priključen Jugoslaviji, temveč da bi se Trst spremenil tudi v ognjišče nemirov in izhodišče za nove fašistične napade, ki bi bili napérjeni prav tako proti Franciji in proti svetovnemu miru kakor proti Jugoslaviji. Poleg vseh gospodarskih in političnih razlogov pravičnosti in demokracije ter zgodovinskih doslednosti. obvezuje Francijo tudi njeno tradicionalno prijateljstvo z jugoslovanskimi narodi, da se zavzame za priključitev Trsta k Jugoslaviji. Trst v okviru FLRJ bo sijajno pristanišče, ki bo vzpostavilo čim tesnejše sodelovanje med Jugoslavijo in Francijo in drugimi srednjeevropskimi in balkanskimi deželami.« Pa ne ]e vrhovi francoskega razumništva, tudi francoske ljudske množice se odkrito zavzemajo, za pravično rešitev tržaškega vprašanja. Iz številnih delov Francije pošilja delovno ljudstvo dnevno svetu zunanjih ministrov brzojavke, v katerih zahtevajo priključitev Trsta in JK k Jugoslaviji. Tako je priredilo društvo Jugoslavija — Francija v mćstu Mefle-bach Freyming veliko ^.borovanje v sodelovanju s sindikafnimi organizacijami.. Z zborovanja je bila poslana svetu .zunanjih ministrov protestna nota, kj protestira proti predlogom za ita’iijansko-jugešlo-vansko- mejo, ker predstavljajo velike ovire za miren razvoj v Evropi. »Soglasno podpiramo pravične zahteve Jugoslavije po Trstu, ker- e-dine zagotavljajo prekinitev italijanske ekspanzivne politike,« pravi francosko delovno ljudstvo iz mesta Mertebacb Freyming. Sindikalna organizacija iz mesta Pinnes, v kateri je organiziranih 5.000 rudarjev, železničarjev in gradbenih delavcev, jè poslala francoskemu zunanjemu ministru Bidaultu pismo, ki zahteva priključitev JK k Jugoslaviji in ki se pridružuje protestom vsega protifašističnega sveta, da lahko fašisti v Trstu še vedno prirejajo krvave manifestacije. Podpirajo nas tudi države, ki so na pravilni rešitvi tržaškega vprašanja zainteresirane, ker leže v naravnem zaledju tržaškega pristanišča. Poljska in čehoslovaška vlada sta svoje mnenje že pred časom odločno izjavili. Pred dnevi je imel y Londonu madžarski mi-nisterski predsednik Nagy tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da je Madžarska izredno zainteresirana na tržaškem vprašanju, in poudaril, da bi bili madžarski interesi najbolj zaščiteni, če bi ugodili* jugoslovanskim zahtevam. Italijansko-slovansko bratstvo se ni utrdilo samo pri nas. utrjuje se tudi v tujini, kjer žive italijanski in slovanski izseljenci iz JK, ki jih je fašizem prisi'iil na izseljevanje iz rodne grude. Tudi tam, na tujih tleh, se italijanski tovariši zavedajo, da je edina možna rešitev za Trst Jugoslavija, da jim edino ona nudi možnost, da se bodo še kdaj vrnili domov in s svojim delom pomagali graditi svoj lastni dom. Tako je poslal odbor »Italia libera« iz mesta Bouligni v Franciji štirim zunanjim ministrom protestno pismo, v katerem pribija, da je ozemlje Trsta in JK zemljepisno in narodnostno popolnoma jugoslovansko ter protestira proti morebitni priključitvi Trsta k Italiji. To so samo nekateri primeri iz obfiice dokazov, kakšno podporo uživa naša pravična* stvar po vsem clemp.kraiičnenr '$vetu. Vse to 'nas s u„i.- ■*.-"-*£ v prepričanju, da bo ko se bodo naše težnje in zahteve uresničile. «sv E&JigS DELAVCI IN KMETJE ZBORUJEJO PO VSEJ CONI A DOVOLJ JE TEGA ! 30 llsoč brezposelnih. 100 tiso« lindi v bedi in diodu a tovarne stoino in porušena dežela čaka obnove Eno leto se že viete neznosno stanje v pasu in mestu, ki so ga z vsiljeno Tto ločili od ostalega enotnega zaledja Eno leto že se motajo ljudje obeh narodnosti, delavci, kmetje in intelektualci boriti s postavljeno jim oblastjo za še tiste borne pravice, ki jim jih je ta pustila potem, ko jim je vse ostalo odvzela Položaj pod zavezniško vojaško upravo je vedno slabši. Vzrokov za to je več. Dobro so poznani vsakemu našemu človeku, dobro so poznani tudi vsemu demokratičnemu svetu, ki vztrajno podpira naše zahteve, da mora biti Trst in cela pokrajina priključena k svojemu naravnemu /ale-iju, k Jugoslaviji V nedeljo se je v Trstu spet zbrala velika množica delavstva k sindikalnemu zborovanju, da spričo težkih življenjski) prilik in nerazumevanja zaupne uprave, doglie svoj glas in opozori svet v odločilnem (re nutku dokončnega urejevanja povopiega sveta na resna vprašanja in tožkoče našega delavstva in tržaškega prebi v ils'va na splošno Več govornikov je orisalo jasno In otip Ijivo katastrofalen gospodarski položaj, v katerem se je znašla naša pokrajina pod zavezniško okupacijo danes po -enem letu. Tovariš Juraga je med drugim dejal: Že od septembra lanskega leta opažamo pri 'delodajalcih razne spletke, da bi razkropili 'delavstvo, ga deklasirali in tako razbili enotnost Delavstvo ve. da je mnogo težkoč pri obnovi povojne Evrope, no more pa razumeti. zakaj naj bi spričo tolikih razvalin in razdejanja brezposelnost še naraščala, namesto, da bi se zaposlilo čim več delavstva prj obnovitvenih delih Vse to si lahko razlagamo edino z nesmiselno demarkacijsko črto ki je naše industrijsko področje odrezala od njegovega naravnega zaledja in s tem ohromila vsako večjo gospodarsko dejavnost Edino če zvežemo našo narodno gosnodarstvo z deželami v zaledju, bomo najhitreje uspeli doseči normalne gospodarske prilike in blaoosta-nje. Če premotrimo prilike pri nas in jih primerjamo z (mirni v našem zaledju, tedaj lahko uootovimo, da tam mrzlično piade in obnavljajo in da jim celo primanjkuje strokovnih delovnih moči. Pri nas po vlada brezposelnost pomanjkanje in beda. V toliko razvpitih štiridesetih dneh sc ;c naše ljudstvo in naša ljudska oblast vrgla z vso Vnemo na delo. Ko pa je nastopila zaupna uprava, je vse to delo zaspalo, ’a liedélnice so še vedno v ruševinah, obnavljati niso začeli niti stanovanjskih hiš in tisoči delavskih družin so brez strehe Nato je govornik omenil težke prehrambene prilike. Dejal jo, da racionhana živila zadostujejo le za nekaj dni v mesecu in zahteval, naj se uvede popolno racioniranje Živil, tako kol jo v navadi v Angliji, kjer je vsem zajamčen minimum Potem je omenil, da podjetniki groze z nadaljnimi odpusti z dela in celo z zaporo ladjedelnic Pri tem se izgovarjajo, da IRI (ustanova za državno obnovo) noče več finansirati ladjedelnic. Mi pa pravilno, da je že »skrajni čas, da ta ustanova preneha podpirati naša industrijska podjetja, ker je bila ustvarjena za finansiranje fašistično vojne. S tem, da se industrijci sklicujejo na IRI, nas hočejo prepričati, da more Trst živeti le. če se pripravlja na \ojno Ml pa trd>mo nasprotno. Trst mora imeti industrijo ki bo služila le miru. To pa bomo dosegli, če se navežemo na nieoovo naravno podonavsko in balkansko zaledje. Obljubljali so neka nova naročila ladjedelnicam, a doslej nismo še ničesar opazili. Hodijo v Oslo, jugoslovanska naročila pa so odklonili Če so res tako polni dobre volje, zakaj ne podprejo težnje delavcev po obnovi? Vemo. da nam na to vprašanje ne bodo odgovorili, ker hočejo rešiti svoje kapitale, nakopičene z vojnimi dobički. Srednji s’oji ruti se ne varajo. Načrtno uničevanje industrije bo tudi nje gospodarsko upropastilo Znižanje kupne moči delavstva vpliva neugodno na vse ostale sloip prebivalstva Rorbi delavcev so sc v tem trenutku pridružili tudi kmetje, ki jih Še tlači fevdalna fašistična kolonska zakonodaja. čeprav so vprašanja zelo raznolika, so se delavci in kmetje strnili v mogočen blok. Z njimi koraka tudi 30 tisoč brezposelnih, ki predsOvtjajo za uaše gospodarstvo težko breme Govornik je končal z besedami: V teh dneh smo zahtevali mezdno prilagoditev, zaporo nad odpusti z dela. pravičnejšo delitev živil zahtevali smo obnovo. Dovolj je brezposelnosti I Dovolj gladu! 6e oblasti nočejo ali ne morejo začeti obnove, naj jo prepuste ljudstvu I HmcChc množice dele isto esodo V istem času, ko so množice tržaških delavcev in njihove družine zborovale v Trstu, so v Gorici na prvi skupščini Enotnih sindikatov za Goriško delegati kmečkega prebivalstva podajali obračun svojih uspehov in neuspehov v napotili za zboljšanje življenjskih pogojev našega kmeta Ker so bile vse pridobitve kmečkega prebivalstva v dobi narodne osvobodilnega boja kmalu po ukinitvi ljudske oblasti v coni A ogrožane od prav istih veleposestniških mogočnikov, ki so ves čas italijanskega fašizma izžemali z dajatvami našega kmeta iti srkali iz njegovega dela njegovo kri, so se v svojo lastno obrambo tudi kmetje združili v enotno gibanje, v kmečke sindikate Tako združeni so že v septembru dosegli mezdni sporazum za kmečke dninarje, ki je znatno zboljšal njihove prilike. Sindikalni urad je ustanovil pravni odde- Sredi ogorčenega protestiranja sorodnikov je policija odvlekla Narduzzia in Znninella v Tržič. Sovaščani so z zvonenjem zvonov sklicali ljudstvo in se podali v sprevodu v Tržič, kjer so na trgu pričeli protestno zborovanje. Delavci ladjedelnic in brezposelni so takoj, ko so zvedeli za dogodek nastopili solidarno s kmečkim delovnim ljudstvom in se pridružili protestnemu zborovanju pred palačo ZVU. Delegacija iz množice je predala Zavezniški vojaški upravi vlogo, v kateri vsi koloni obsojajo prostaško postopanje eivilne policije, ker ie pretepala in grozila ž orožjem navzočim in z brutalno silo odvedla in pretepla kolona, ker sta izjavila, da ne nameravata izročiti gospodarjem 50% pridelanega žita. Dokler Čeprav je grški narod krvavel in se bori na strani Združenih narodov proti naci-fašizmu, se mu danes ne dovoljuje, da bi užival mir in svobodo, temveč je prepuš-skupin. Prisotnost angleških okupacijskih čet, ki podpirajo monarhistično grško vlado, povzročuje neprestano slabšanje položaja. Proti temu stanju in postopanju, ki »e uporablja napram Grčiji, je ljudstvo pos’ia-lo na tisoče pisem in rezolucij vladam velesil. Tako je n. pr general Grigorjadis poslal pismo angleškemu poslaniku v A-tenah, v katerem se zahvaljuje (vrača) za odlikovanja, ki mu jih je dala angleška vlada 1. 1916. in 1919. za vojne zasluge V tem pismu piše Grigorjadis sledeče: »Končno sem se prepričal, da kot Grk ne morem več nositi odlikovanj angleških vlad.« V Grčiji so se končno vršile »volitve«, ki jih ni sklenila nobena grška vlada, temveč so o njih razpravljali v angleškem parlamentu. Po vsem tem je jasno, kdo nosi odgovornost za takoevane »volitve«, na katerih so tudi mrtvi glasovali za monarhijo. Politika okupacijskih *il tvaprasn Grčiji pa se ne omejuje samo na izrazito politič- lek, ki nudi članom zaščito iu daie informacije Ustanovljen je bil -okrožni dbor kmečkih Enotnih sindikatov, ki se bo podrobno bavit z vsemi perečimi vprašanji, ki se tičejo in tarejo našega kmča. Tako združeni so dosegli tudi, da ie Zavezniška vojaška uprava trenutno preklicala vse zemljiške odpovedi do šck( mesečev no .on-čatti vojni Če bi se te odpovedi uresničile, bi moralo veliko število naših kmetov v Risiili in Furlanih zapustiti zemljišča, ki jih že dolgo let obdelujejo Še vedno pa je ostalo nerešeno Vprašanje onih kolonov ki se ne drže določb stare fašistične kolonske pogodbe, na katero se veleposestniki in ZVTI ved»« sklicu »e io, ker ne priznavajo kot pravno vePavn» določbe paritetne komisije 0F ki je določila za Rrda in bližnjo okolico delitev nridclka v razmerju 75% proti 25% v nri.i kolonom Ker se ve'eposestnikf «k'kaiie’n na bivšo fašistično zakonodajo, «o briški koloni sklenili. da bodo dali gospodarjem samo 25% pridelka, ostalih '25% j>a ga bodo dali v skladišča Ta pridelek bo na ra/no'ago. dokler se gospodarji ne bodo odločili za pogajanja in uredili z novo pogodbo sedanj« spore Enotni sindikati so tudi dosegli, da so v raznih krajih popravili ceste in mostove v korist kmetom. Toda sindikate čakajo v njihovih borbah za popolno odpravo ostankov 'fašističnega gospodarskega sistema in za zboTšanje sedanjih težkih in nestalnih življenjskih pogojev še težke naloge ne bosta oba aretirana kmeta izouščena in dokler ne bodo izdani potrebni ukrepi za ugotovitev varnosti kmečkega piebivalstva. podpisani koloni ne hod« pričeli z m ačvo in oddajo pridelkov. Na običajni odgovor ZVU (večne obl.nbe), so se zbrani kmetje in delavci podali pred zapore Tu je civilna policija ponovno po tedila svoje »pomembno« poslanstvo, Ui ga vrši s pretepanjem demokratičnega ljudstva Množica j,c morala odgovorili j» jo odgovorila. Vendar to ni važno, množica ima pravico obrambe. Važno je. ’da je policija nastopila s streli proti kmetom in delavcem, ki se. svesti si svojih pravic, bore proti vsem ostankom fašizma, kar pa tukajšnji oblastj in njenim izvršnim organom očividtio ni všeč. no vprašanje. Nedavno so namreč podpisali angleško-grško pogodbo o osnovanju »Grškega trgovinskega društva«, ki zagotavlja angleškim mnopolističnim krogom kontrolo nad vso grško trgovino. S tein je napravljen nov korak v gospodarskem za-sužnjevanjn Grčije. Po drugi strani pa se dnevno krepi položaj monarhofašistov v sedanji grški armadi in državnem aparatu in Se s tem država prepušča na milost in nemilost peščici ljudi. Sedanja grška vlada je objavila nove odredbe, po katerih so skoro vsi višji oficirji, prepričani demokratski republikanci, odpuščeni iz službe in nadomeščen; z mo-narhofašisti. Svet narodne obrambe, ki ga sestavlja predsednik vlade, minister vojske, načelniki štabov in šef britanske vojne misije (odposlanstva), je dobi) pravico, da uvaja spremembe v vojski brez kontrole zakonodajnih ali izvršnih oblasti V svojh besnih izpadih proti pravim demokratskim silam, ki predstavljajo in branijo osnovne interese grškega ljudstva, vladni poslanci na parlamentarnih sestan-Irih ponovno zahtevajo, da se Komunistična partija postavi izven zakona, da se nje- Politika v imenu apolitičnosti Borba za slovensko šolo ua ozemlju, ki ga upravlja ZVU. je dosegla oblike, ki’ jih nikdar ne bi pričakovali. Vzrok temu so v prvi vrsti vplivi onih sil, ki so bile v tej pokrajini vedno nasprotne slovenski šoli in ki so po letu 1918., ko je Italija zasedla slovensko iu hrvatsko ozemlje, slovensko in hrvatsko šolstvo popolnoma uničile. Ue tako si je mogoče razlagati sedanji trdovratni odpor, da hi smelo slovensko ljudstvo, starš; šolorlolžnih otrok, © 'Pjk z na..ve ■.,o težavo riniti naprej. V maminih očeh je dajalo dečku Emanuelu neko potezo posebne go-speakosti, da je tudi on nekoč obsedel. Oče se je jezil in govoril o resnosti življenja. Bit ina, prva ura (darilo gospe tajne svetnice Schonchen),' plesna ura, rnodi*a obleka z dolgimi hlačami, prvi mozolji, prve tanke brčice, prva za ljubljenost. Zadušen čas, poln (ežkoč in nerešljivega strahu v njegovem prebujajočem se telesu. Matura — muka, Ri se je vse življenje v presledkih zmerom znova pojavljala v sanjah doktorja Haina. E-den fantov, Karl Blei se je pisal, je zblaznel, ko so pisali klavzurno matematično nalogo. Besnel je in bil okrog sebe, ko so ga odpeljali, da je izginil v umobolnici. 'Emanuel pa je zdelal. »Kaj bi rad bil?« so ga vprašali, oče, mama, stric Pavel iu gospa lajna svetnica Schonchen. Nekaj časa je bilo, kot da ga je glasba vsega prevzela. Odkar si je kot štiriletnik zbral prve melodije na dedovem klavirju, so v družini zmerom gledali malo nanj kot na čudežflo dete. »Drugi Sa rasate!« so vzklikali znanci, ki jim je moral zdaj iu pa tam zaigrati kakšno violinsko sonato. Vendar pa je izne-nadil svoje starše z odločitvijo, da mu je glasba veliko predraga, da bi si jo napravil za poklic. V resnici mu je ostala glasba vse življenje neskaljeno blaga, odrešujoča prijateljica v vseh težkih trenutkih. Drobnogled, ki ga je dobil od strica Pavla za birmo je bil videti pomemben. »Zakaj pa ne bi postal fant doktor in prevzel mojo prakso?« je vprašal stric Pavel. In »zakaj pa ne?« je odgovoril Emanuelov oče O tem, da bi prevzel knjigarno, ni bilo govora. »Knjigarna ne more preživljati dveh družin,« je rekel oče. Ob prelomu stoletja je jel vr'krat tožili zaradi kupčije. »Ljudje ne bero več toliko kol prej« je govoril. A kat so počeli ljudje, zdaj, ko so imeli električno razsvetljavo in bi lahko s knjigami prebijali večere? No, počeli so to in ono — igrali so tenis na primer novi šport, ki ga je uvedel angleški prestolonaslednik; vozili so se s kolesi v okolico. Počasi, komaj opazno so se ljudje spreminjali. Emanuelova sestra je igiala tenis, zaljubila se je v fanta, čeprav ji je bilo »ele šestnajst let, skrivaj sla se sestajala, gospodični so odpovedali, odigrali so se prizori v drugače (ako tihem donni. Nato polom na borzi in videti je bilo da je vsak človek v Frankfurtu izgubil denar. Emanuelov oče je nekega dne osivel in lopatice na hrbtu so mu izstopile. Končalo ve je s tem, da je sklenil vzeti Pavlinega fanta v trgovino. Emanuel lahko postano zdravnik Emanuel je pristal. Prej je moril še odslužiti svoje prostovoljsko leto pri 12. topniškem polku v Wiesbadnu. KULTURA Otroci so spregovorili... Tako je bilo trpljenje. Doživljaji mladine v Slovenskem Primorju in Trstu. Uredil Jože Pahor Izdala »Gregorčičeva založba« v Trstu Knjigo so napisali šolski otroci iz vseh delov Primorske S Krasa, z Notranjskega, iz Vipavske doline, od Soče, s Tolminskega in iz Trsta. Prav za prav so to šolske naloge na naslov: Iva j se ti je najbolj vtisnilo v spomin /a časa okupacije in narodno osvobodilne borbe? Odgovori so zbrani v tej knjigi. Poleg njih je tudi nekaj risb in slik prav tako iz otroških rok Knjigo je izdala »Gregorčičeva založba« v Trstu v okviru Mladinske knjižniče. Ali je ta snjiga zatorej samo za otroke? Ne, to je knjiga prav tako za odrasle, za može in žene, za fante in dekleta, za starce. Bere se kakor sveto pismo. Stavki so preprosti in jasni, slike nazorne. Niso vsi sestavki na isti višini Toda večina jih je. Pisatelji, poklicni pisatelji potre bujejo distanco za svoje delo, potrebujejo časa, da dobijo pregled čez veliko delo in dogodke, ki so jih preživeli. Otroci ne potrebujo-jo distance. Oni povedo tisto, kar so videli in doživeli, oni povedo tako, kakor je bilo. Črno je zanje, črno. belo belo. Iz otroških ust govori resnica. Besnica, neposredna. strašna in veličastna. Vzemimo samo primer. Stran 49, piše 12 letna Otilija Ličen iz Bihembcrka Očetova smrt Bilo je 27. XI. T943. Komaj smo v.s;ali, je šel oče kot navadno po gledat okrog hiše Prišel je kmalu nazaj s strašno novico, da gre do Nemci. Prijel je v naročje malega. ki je jokal. Mama je bila nekoliko slabotna in je zato ležala. Nag’o je vstala. A komaj jt-prišla v kuhinjo, so bili Nemci ži pred hišo. Vstopili so in dejali o-clu. naj gre ž njimi. Mislili smo, da ga bodo odpeljali v Nem čijo kakor ostale može Odšel je ž niimi. nas pa so zapodili iz hiše. Ko smo prišli ven, smo videli, da 'e hlev že ves v plamenih in tudi hiša je začela kmalu goreti. Vsi smo jokali. Tedaj se začuje strel. Vsi osupnemo, pa se kma u zop:t. opogumimo, misleč, da mora biti še kakšen star patron, ki je sedaj v ognju počil Nemci so kmalu odšli, mi pa smo začeli gasiti Hišo smo pogasili, hlev je pogorel Šest dni nato sva z bra tòni, starim še’e šest let, pasla nedaleč od hiše. Ogledovala sva neko skalo, v kateri so bile zarezane brazde, kakor bi še ne dolgo temu vreli potočki po njej. Brat vzklikne: »Otilija. gej mrtvega ata!« Pogledala sem in res, ne daleč proč je ležal oče pod nizkim hrastićem. Naglo slečeva domov in poveva grozno vest Jokali smo in jokali, a očeta ne bo več nazaj. Takih pričevanj o grozotah okupatorja in vseh njegovih pomagačev je polna knjiga V teh preprostih stavkih so obtožbe, ki vpijejo do neba. Moral bi jih slišati ves svet. Tudi tisti Zakrknjeni svit, ki baranta še danes s to na šo ubogo, do smrti izmučeno zem l.jo, ki jo je naša vojska iztrgala iz rok zločinskega okupatorja. Ta knjiga je strašen apel na vest človeštva. Dokument groznih in velikih !et narodno osvobodil ne borbe. Nihče naj ne bi prešli šal tega glasnega k ion. Čudovita je ta knjiga. Tako neposredno govori ljudem, človeštvu, da se zdi nemogoče, ne razumeti je. G lušči hi jo morali š'i-sati in slepcem bi se morale oa preti oči. V njej je visoka modrost otroške resnice. Vsakomur ki pri nas piše, bi priporočal da jo preštudira. V mnogih odstavkih bo našel namig, kako naj piše, če hoče, da ga bodo vsi razumeli To je knjiga dejstev. Preprosto in jasno izraženih dejstev. Stavki, kot n. pr.: »Otilija, glej mrtvega ata!«; ali pa iz »Italijanske šole«; »Kadar je učiteljica* čitala kakšno povest ali kaj iz zgodovine, nismo razumeli ničesar in kadar nas jfe spraševala, smo stali kakor osli.«: dalje sestavki kòt so »Moji zajčki«, ali pa o ma lem kurirju »Iz partizanskega življenja«. ali kot so »Žrtve«, »Osvo-bojenje«, »Sovražnik v naši vasi« »72 talcev«, »Sam« itd., .se to ti ne pojde zlepa več i/. spomina. Knjigo je uredil Jože .Jabor, ki ji je napisal tudi kratek n lep uvod. Krasi jo nekaj barvastih reprodukcij slik in nekaj risb ki so jih prav tako prispevali šolski otroci. Okorna roka šo’arčka je skušala v risbi prav tako kot v pismu zajeti tisto, kar se je mladi duši najbolj vtisnilo v spomin. Nemara bi iz teh risb utegnil kak Picasso skovati novo strujo v slikarstvu Vsekakor je popolna prostodušnost teh sličic obenem njihova velika prednost. • Bedite to knjigo! V njej je spregovoril otroška duša primorskega ljudstva o trpljenju in žrtvah, o strašnih in velikih dneh parli zimskih -bojev, o neusahljivem hrepenenju po svpbodi in ,o veliki veri v našo bodočnost Vladimir Bartol Nova tehnična knjiga Ing. arh. Rado Kregar: »Naše stavbno gradivo« (za obnovo slovenske zemlje). Izdala in založila gradbena strokov,- založba v Ljub, liani, 1946. —Tiskala tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani. Opremljena z risbami in fotosli-kami. Strani 226. V pogledu strokovne literature smo Slovenci zelo revni. Tehniki so se pač posluževali povečini tuje strokovne literature. Če že ne P'e.i. je danes postalo vprašanje naše strokovne literature nujno. Zato je vsako iniciativo samo pozdraviti in jo v bodoče z nasveti podpreti. Gradbeno strokovna založba »Naš Dom« si je nadela težko, a zelo hvalevredno nalogo izdajati tako potrebne tehnične knjige Poleg omenjene knjige — ' kakor zvemo v uvodu — so že priprav. Ijeni in sestavljeni rokopisi za novi dve knjigi »Naš les« in »Naš kamen«. Imeli bomo v kratkem slovensko strokovno knjižnico, tako da nam ne bo treba vedno segati v tuje sadovnjake. Četudi ima knjiga gotove nedostatke v sestavi, jc nedvomno velik pripomoček k nauku o gradivu — nauku, ki naj postane središčni temelj vsega strokovnega znanja gradenj. Zato tud} pripomoček k obnovi naše zemlje. Za nas na Primorskem je knjiga prepotrebna saj prej sploh nobene slovenske strokovne- knjige nismo imeli, prav s posebnim ozirom na tehnično strokovno izra-. zoslovje. Vsebina obravnava pet gradiv • er je tudi razdeljena v pet glavnih delov: les, kamen, kovine, steklo in pomožno gradivo. Vsa gradiva so dobro in točno obrav-navana iz vseh vidikov tehnike Način predstavljanja posmeznih materialov je splošno dober tu pa tam pomanjkljiv na podatkih n pr. specifična teža in nahajališč* raznega lesa. Dobro bo, če pri obravnavi oboe ave posameznega gradiva, v kolikor je pač to mogoče, obdelavo tudi grafično pokažemo in opremimo s potrebno skico — Hisba nam v marsikaterem slučaju mnogo pripomore k pravilnemu razumevanju obdelave same. Knjigo priporočamo vsakomur, tako bo prav prišla učencu rokodelcu, obrtniku, kakor tudi'tehni-ku, vsak bo v njej našel dobro učiteljico. Knjiga je vezana v lepenko in platno. Oprema kakor tudi tisk sta lepa in dobra. Priporoča se založbi »Naš dom«, da misli na izdajo tehničnega priročnika (tehnični koledar) zgoščene vsebine, ki naj bi vseboval (abelično vsa gradbena gradiva, njih lastnosti, uporabo, obdelavo. produkcijo itd. z dodatkom h gradnji potrebnih matematičnih tabel. Tehnik 6 XiwuMaM #e«fnMt >'■ ' ■ ' S . GOSPODARSTVO 38. jtuùja I»«. O KMEČKI IZOBRAZBI Agrarni politik in strokovnjak »AEROBOE« piše v svoji knjigi »Agrarpolitik«: »Najvažnejši na- rodno-gopodarski problem in najvažnejša melioracija je problem ljudske izobrazbe in vzgoje«. Na žalost smo na Primorskem, kar se tiče gospodarske izobrazbe zelo zaostali. Ne zaradi nemarnosti in slabe volje, ampak zato, ker se nismo smeli ne samo izobraževati, temveč nam je bilo celò prepovedano govoriti v svojem jeziku Petindvajsetletno suženjstvo pomeni za naš narod veliko zaostalost tudi v strokovni izobrazbi. Drugi narodi so v tem pogledu daleč pred nami. »Noč temna je za nami, svobo’de svit nas drami«, pravi naš pesnik in v resnici snio že v tem letu, čeprav še ne v pravi svobodi, dokazali, da je želja našega ljudstva po izobrazbi neusahljiva. To se opaža pri vseh naših masovnih sestankih. Kmečko ljudstvo zahteva čim več strokovnih predavanj, ali na ža'iost tej ljudski želji še danes ne moremo ugoditi v polnem obsegu zaradi neprilik, v katerih se danes nahajamo. Obsežna in temeljita kmetijska izobrazba je važna iz sledečih razlogov: 1 ) Primorska, čeprav povsod nerentabilna kmečka zemlja, veže na sebe ogromno večino prebivalstva. Zemlja je sicer slaba in siromašna, vendar z dobro strokovno usposobljenostjo in izbero določene kmetijske panoge, kj najbolj odgovarja podnebju, talnim in tržnim razmeram, lahko dosežemo nepričakovane rezultate. 2) Živimo v biližini večjih mest, torej važnih konsumnih centrov, kjer se dajo dobro vnovčiti razni kmetijski produkti. To je zelo važen faktor v narodnem gospodarstvu. Vzemimo na pr. Trst, ki porabi letno 400.000 ql zelenjave, na tisoče stotov sadja i. t. d. Kakšne možnosti imamo torej za razvoj vrtnarstva in sadjereje, je vsakomur jasno. Na žalost sta obe ti panogi v nekaterih krajih še v razvoju. Trst porabi dnevno do 400 h'l mleka; potrebne so živinorejske z-.idru ge in mlekarne, pa uidi potrebujemo strokovno izobraženih ljudi, ki so tem panogam neobhodno potrebni. Smoterna poklicna izobrazba je glavni pogoj za ohranitev in okrepitev kmečkega stanu. 3) Zaradi še večjega kontakta kmeta z meščanskim slojem prebivalstva — kmet vidi v meščanskem tovarniškem de'iavcu gospoda —• in gospodarske krize v 25 letih suženjstva, je pri na$ duhovna kriza kmečkega prebivalstva močnejša nego v drugih krajih Naš kmet je postal na pol meščan. Svoje delo meri le s kapitalističnim merilom. Predaja se raznim špekulacijam in se na ta način oddaljuje od svoje zemlje. Koliko naših kmetov je zapadlo v dolgove, ker so v živinoreji gojili mesto krav mlekaric, vole in konje le v trgovske špekulativne namene! Potrebno je povečati rentabilnost (donos) kmetijstva, da na ta način odvrnemo po-sebno mladino od nezdravega špekulativnega postopanja. Mladino je potrebno prevzgojiti; prikazati ji je treba idealno stran kmečkega stanu in osvetliti bodočnost kmeta v njegovi novi ljudski državi. Videli bomo, da nas ta mladina ne bo izdala, če jo vzgojimo na tej osnovi. Kateri so glavni pogoji, da postane kmečka izobrazba trden temelj vsega napredka v kme.lijstvu? 1) Kmetijska izobrazba ne sme biti enostranska. Pri dvigu kulturnega nivoja našega kmeta ne smemo upoštevati samo strokovno-teh-nično izvežbanost in usposobljenost, marveč mo-amo pri n ašem delu upoštevati tudi suKuti.c ' oci-alne in politične naloge kmečkega stanu. Naš kmet si jt z orožjem v rok; pribori ne s imo kos kr.ih.i. ampak tud: pravico do kulturne in socialne enakopravnosti z vsemi drugimi sloji prebivalstva. Potom kmečke izobrazbe se mora vzgojiti našega kmeta tako, da postane močan faktor pri ustvarjanju dobrin in vrednot v narodnem gospodarstvu, obenem pa da posta- ne aktiven član našega novega kulturnega in socialnega življenja, 2) Izobrazba mora biti dosegljiva kmečki miselnosti —- preprosta, a obenem realna. Krnela mora ta izobrazba opozarjati na vse pomanjkljivosti v dosedanjem delu. Izkoreniniti moramo iz src naše kmečke mladine tisto staro miselnost, da je d. bro le tisto, kar so naši predniki ug'lovili Upoštevati moramo izkušnje starih 'indi — saj so te vedno dale podlago nadalj-nemu teoretičnemu raziskovanju. Kmečke izkušnje, ki izvirajo iz šole trdega življenja, so za nas dragocene. vendar morajo biti elastične. Koliko tistega, kar je bilo pred 10. leti pravilno in donosno, danes več ne »drži« 3) Pri našem izobraževalnem delu po vaseh ne smemo podcenjevati vrednost kmečke kulture. Do-danes so videli nekateri naši intelektualci in večina naših državnikov v kmetu le delavca poljedelca, producenta glavnih pridelkov. Niso pa sprevideli, da brez tega delavca-poljedelca ne mo^e živeti noben sloj ljudske družbe. Niso pomislili, koliko znoja in trpljenja je moral žrtvovati, preden je prišel njegov pridelek na trg in na gosposke mize. Kmečka zemlja pa kmetu ni trgovsko podjetje ali tovarna. Kmetu je zemlja sveta, prana s zno-r jem celih rodov. Kmet ima svojo zdravo življensko modrost, ki jo moramo upoštevati, dopolnjevati in jo izboljševati. Kmet mora spoznati, da blagostanja ne bo dosegel le s tehnično izvežbanostjo , in spretnostjo, ampak tudi $ potrebnim strokovnim znanjem, ki se pa mora vedno izpopolnjevati z no-, vimi pridobitvami na gospodarskem polju, 4) Poleg strokovnega znanja se mora kmet poglobiti v gospodarske nauke (knjigovodstvo, gospodarsko upravo) in v agrarno politične probleme, 5) Temelj našemu novemu gospodarskemu sistemu je zadružništvo. Našega kmeta moramo vzgojiti v zadružnika v pravem smislu besede, t. j- človeka, ki je pripravljen nesebično sodelovati z drugimi člani zadmge, tudi ko se zahteva od njega večjih žrtev. Kmet je potreben pomoči svojega bližnjega. Koliko pridelkov je večkrat uničenih, njiv in sadovnjakov zanemarjenih, ker primanjkuje ob pravem času delovne sile! Koliko truda bi bilo prihranjenega če bi se uporabila sredstva moderne teh' nike, do katerih poedinec ne more priti, ki so pa dosegljiva za člane zadrug! Star pregovor pravi: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!« Vendar to velja samo do gotove meje. Baš v dobrih letinah, ko bi kmet svoje pridelke lahko dobro prodal, mora iste oddati po najnižjih cenah! Na ta način postane plen raznih brezdušnih posrednikov in kapitalistov, ker 'ne pozna zadružne organizacije. Zadruga je neobhodno potrebna v borbi proti združenemu kapitalu, ki po svoje diktira cene trgu na škodo producenta (proizvajalca) in konsumenta (potrošnika). Lahko bi se navedlo nebroj primerov izkoriščanja, v katgre zapade najrevnejši sloj kmečkega ljudstva. To prav zaradi tega, ker ta stoj ni organiziran O teni je bilo irt bo še govora v našem tedniku. 5) Končno je omeniti še kmečko izobraževalne ustanove, t. j. kmetijske šole, profesionalne tečaje, kmečke večerne tečaje L d., katerim moramo posvečati največjo pažnjo; o tem pa bomo raprav-Ijali pozneje. Ajda Pradomovina ajde je srednja Azija, Še danes je n. pr. najbolj znana ruska ajda, Od ostalih vrst se seje- navadna, škotska, latar-ska in tinkturna ajda. Radi obilnosti listja je priporočljiva za zeleno krmo tatarska ajda, Tinkturna ajda se seje v industrijske namene zaradi proizvodnje barvila indigo, ki ■Se dobiva iz listja in stebel te rastline Gojitev ajde je zelo razširjena v Avstriji, Rusiji, na Poljskem in v severni Nemčiji, Ajdova moka po svoji hranilni vrednosti ne zaostaja veliko za pšenično moko. Ajda ima n. pr. 7.5% beljakovin, pšenica Pa 9-10% Za kruh ajdova moka ni priporočljiva, cenjeni so pa tudi pri nas na Krasu ajdovi žganci, Ajdovo zrnje se dobro obnese pri pitanju perutnine, ajdovi otrobi pa pri pitanju prašičev. Zaradi hitrega razvoja in obilnosti listov se priporoča setev ajde kot krmilne rastline. V ta namen se seje samo ali pa z drugimi rastlinami, n. pr. grašico. Kar se tiče življenskih zahtev je omeniti, da se ajda zadovolji z zelo pičlo hrano. Zahteva prav malo ali nič gnoja, vseend se pa ne sme sejati v izčrpano zemljo. 0-meniti je. da ajda zelo izčrpa zemljišče; zato moramo k rastlinam, ki jih sejemo po ajdi, dobro pognojiti, Ajda je zelo občutljiva za mraz. Zgodnje in jesenske slane večkrat uničijo celoten pridelek. Razvojna doba pri ajdi traja 3 mesece. Seje Se navadno po okopaviriah ali žitaricah. Na 1000 m- se porabi do 260 kg semena. Po setvi na roko se zemljišče nalahko pobrana, da se seme pokrije. Ajda hjlro skali, posebno če je zemlja vlažna. Trajna suša ali prevelika vlaga, obenem pa močni, mrzli vetrovi ob času cvetenja ajdi zelo škodujejo in prav zato so pridelki zelo različni (7 do 10 q po hektarju), Vse je odvisno od vremeha. Nobena rastlina ni tako odvisna in občutljiva od vremenskih razmer kot ajda, Za pravilen razvoj te rastline mora biti vreme v početku suho in toplo, za tem toplo in deževno, a v časti cvetnja tiho, suho in toplo Žetev nastopa od 'septembra pa do konca oktobra. Najbolj ugoden čas žetve je tedaj, ko je večina zrnja zrela. Suši se v snopičih na polju in to 10 do 15 dni, kar je odvisno od vremena. Ajdova slama se uporablja za krmo, paziti pa moramo, da je dobro posušena. Govedu jo pokla-damo pomešano med seno ali pripravljeno kot rezanico. Molzne krave ne smemo krmiti s suho ajdovo slamo, ker povzroča^ slabo mleko. Narobe pa ajda v cvetju molznim kravam zelo ugaja in obenem poveča produkcijo mleka- surovo maslo dobi po kr-milvi z zeleno ajdo lepo zeleno barvo. Končno je omeniti, da je Od setve ajde deloma odvisen razvoj čebelarstva, posebno pri nas ,na Krasu; ajda se namreč prišteva med najbolj medonosne rastline. V času ko so vse sile našega naroda usmerjene k čim večji intenzivnosti našega kmetijstva in ko hočemo izčrpati iz zemlje čim več pridelkov, je potrebno, da se povsod, kjer uspeva, seje to čedno in v prehrani ljudstva važno rastlino Zaradi vsem dobro poznanih razmer je bilo zadnja leta zelo težko priti do dobrega ajdovega semena; letos Pa je dobila naša »Kmetijska nabavijalna zadruga« iz Štajerske 120 q dobrega semena. Dr. Fran Juriševič S Titom v borbi - zmago, s Titom v miru - obnova! Koloradski hrošč ogroža krompir Pred 00. leti so prišle iz Amerike zle vesti, da je krompirjeve nasade napadel do sedaj naihujši zajedavec in uničevalec krompirja, koloradski hrošč. Iz. Amerike je z ladjami prišel v Evropo, Francijo. Belgijo, Nemčijo in Španijo. Med vojno so ga zanesli v Nemčijo in Avstrijo in od tam ga je nemški okupator zanesel tudi v Jugoslavijo. Škoda, katero je ta škodljivec povzročil nasadom, je ogromna V našiti krajih ga do danes na srečo niso opazili; prav zato pa moramo zastaviti vse sile. da že v začetku preprečimo morebitne napade tega uničevalca. Je li .mogoče, da pride koloradski hrošč tudi k nam na Primorsko? Možnost je velika posebno danes, ko se prevaža krompir večkrat brez vsakršne kontrole iz enega okraja v drugega. Radi te možnosti je potrebno, da mi vsi in to ne samo kmetje, dobro spo znamo hrošča in ko opazimo na krompirju prve slučaje razdiralnega dela. takoj obvestimo oblasti in organiziramo proti njemu Ime 1)0. Kako spoznamo koloradskega hrošča? Koloradski hrošč je majhen. 1 cm dolg škodljivec. Značilna je barva njegovih kril, ki so svetlp-rumene. Vsako krilo ima pet dolgih črnih prog. Spodnja stran hrošča je rdečkasto rumene barve, spodnja krì’a pa so nžnato-rdeča. Ovratnik je rdečkasto rumen z. eno večjo liso v obliki črki-V iti tl drugih lis. Jajca so o-ranžne barve, tesno prilepljena eno ob drugo (na spodnji strani listov). Ličinka je približno T2 mm dolga, grbasta, z izbočenim z.ad kom. Premika Se s pomočjo treh parov nog. Značilni sta za ličinko 2 vreti bradavičastih pik ob stra- neh trupa. Buba je sivkasto-rdeče barve. Kako hrošč živi in se razvija? Hrošč zleze spomladi iz zemlje, kjer je prezimil in takoj napade krompir že v prvem njegovem razvoju. Samica, ki živi 2 leti, odloži vsako leto 600 do 800 jajčk. Iz jajčk se izležejo ličinke (črvič ki), ki so še bolj požrešne kot hrošči sami. Najprej sc spravijo na listke; ko te uničijo, napadejo celò Ustna rebra in steblo. Po 2-3 tednih zlezejo v zemljo, kjer so zabubijo. Iz bube nastane po enem tednu hrošč, ki ponovno zleze i * zemlje in nadaljuje svoje uničujoče delo. Zadnja generacija (od meseca avgusta naprej) konča zopet v zemlji, kjer prezimi. Kako hrošča uničujemo? Zatiranje hrošča je zelo težavno, posebno če začnemo prepozno. Tudi sredstva za zatiranje so zelo draga, vendar je treba ukreniti vse mogoče, da se razširjanje tega škodljivca vsaj omeji hi piepreci katastrofalne posledice Njive, kjer se je pojavil hroš-\ moramo skrbno preiskati in vse ličinke ah hrošče uničiti! Tudi rastline, na katerih so se hrošči ugnezdili po-i-ujemo in sežgemo! Okuženi prostor polijemo s surovim beneolom ali petrolejem (5 litrov na ni’) ali pa vbrizgamo V zemljo na vsak m* 10 dkg ogljikovega žvepieca (solfuro dj carbonio). Na njivi pu stimo kot pasti nekaj krompirjevih grmov, tako da se ua njih /.berejo še preostali zajedavci in te vsak dan pridno pobiramo in uničujemo. Vse bližnje krompir jeve nasade, vsaj 500 m naokoli, poškropimo s -svinčenim ali apnenim arzenalom v 0.1%ni vodni raztopini (40 dkg a ržena ta v 100 litrih vode), škropi tov se večkrat ponavlja. Kakor je torej razvidno, je zatiranje škodljivca, zelo težav- no in obenem zelo drago. To nas sili, da podvzamemo vse preventivne mere, da preprečimo dohod tega škodljivca v naše kraje! Potrebno je torej, da se strogo prepove izvoz krompirja iz okrajev, kjer se je pojavil ta škodljivec. Vsa krompirjeva polja v bližini krajev, kjer se je pojavil koloradski hrošč, se morajo dnevno pregledati. V ta namen je potrebno organizirati mladinske čete. ki pa morajo nastopiti pod izvežba-nim vodstvom. Opozarjamo torej naše krnele, da dobro odprejo oči, ko pregledujejo njive, nasajene s krompirjem in da vse dvomljive slučaje takoj javijo merodajnim oblastem! Gre za veliko stvar; saj je ravno krompir glavni hranitelj našega delovnega in kmečkega ljudstva. Dr. V. Juriševič Kmetijski svetovalec odgovarja: Vprašanje: Podgane mi v svinjaku silno nadlegujejo mlade prašiče ter jiti ponoči grizejo. Kako naj jih preženem? (Milko —. Sežana). Odgovor: Prvi pogoj za odstranitev podgan je ta, da se podganam uničijo skrivališča. Ge se tega ne stori, je vse zastonj. Kadar pa podgane ostanejo brez skrivališč, tedaj šele pričnemo s pastmi, S strupi itd.'S strupom bodite zelo previdni in rabite le lak strup, ki prašičem ne škoduje ker če podgana- v svinjaku pogine, jo lahko, prašič požre iti se na ta način zastrupi. Vprašanje: Kaj je vzrok, da pri nas letos živina nasplošno grize les in žre cunje, obuvala ter vsa kovrslne odpadke? Poprej se je to pripetilo le pri kakem mršavem govedu, sedaj pa je ta pok:v splošen. Kako se temu odpornore? Odgovor: V zvezi s tem vpraša njem opozarjamo tovariša iz Dir ske Bistrice na članek »Kako po-kladamo živini k'ajno apno«, priobčen dne 7. t. m. v »Ljudskem tedniku«. Obenem omenjamo, da so posedice te bolezni slaba krma. posebno pa seno iz slabo gnojenih ali popolnoma izčrpanih, morda celo iz močvirnatih travnikov. V takem senu manjka fosfornkisle-ga apna. Gnojite travnike s fosfornimi gnojili, močvirnat teren na vsak način pred gnojenjem osušite, pa ho ta napaka pojenjala! Sedaj pa zdravile živino s poklada-njem klajnega apna. Eno žlico to kinje dnevno na žival zadošča. Doklada pa se vzdržno H dni, na kar se prekine 7 dni, po sedmih dnevih pa zopet rok H dni. itd. W. jimiia 1946. _ 7' .........——^---_______— -------------------—r jt’iudaGi tfednlft KOTIČEK ZENSKI Praktični Solata i" sadje v poletni prehrani Ko zbolimo, se pogo^tonia sprašujemo, kako je bilo to mogoče, saj smo bili še pred kratkim tako zdravi. Nekateri ljudje kar ne marajo verjeti, da se lahko okužijo z nečistimi živfti, posebno tistimi, ki jih uživamo nekuhane, to so solata in sadje in pa voda. Solato in -adje je treba vedno v letnem in zimskem času prati v gorki vodi. Le topla voda raztopi in razkroji mastna jačeca, ki so jih izlegle razne ličinke, ki so se plazile po listih ad sadu. V gorki vodi solata ne livene, nasprotno, potem ko jo predenemo v hladno vodo. se še hitreje osveži. Isto je s sadjem. Zelenjavo, ki jo kuhamo, moramo prav tako zelo temeljito oprali, posebno korenine, kjer se v brazdicah drži še prst. Posebno dobro moramo očistiti zelenjavo, ki jo kupimo na trgu ter ne vemo, s kakšno vodo so to zelenjavo zalivali ali škropili. N:sO redki primeri, da dobimo zelenjavo, ki smrdi po gnojnici. Če gojimo zelenjavo sami doma na svojem vrtu, tedaj smo lahko brez skrbi, da bi se z njo okužili. Pripravna polička Takle kos pohištva je nekaj prav primernega za vsako sobo, še posebno pa za otroško. Kakor vidimo, je zelo preprosta v izdelavi, in jo lahko napravimo sami doma , če smo količkaj spretni. Postavimo jo tudi lahko k postelji namesto staro-® modne nočne omarice. Prav iz desk starih omaric lahko naredimo tako moderno poličko, ki bo v okras in nam v veselje. VLOŽENA PESA Snov: Pet kilogramov zdrave, lepe pese, d žlice nastrganega hrena, 1 I vinskega kisa, žlico nasveti sladkorja, malo kumine in janeža in potrebna količina soli. Peso do čistega operemo v mrzli vodi, jo do mehkega skuhamo. Nato jo preplaknemo v mrzli vodi, jo olupimo in zrežemo na lističe. Zložimo jo v potoščenu posodo v plasti, potresemo s pripravljenim hrenom. Kis razredčimo s 1/4 litra vode, dodamo sladkor, kumno in Janež in sol. To pustimo vreti pet minut S tem oblijemo sedaj peso, jo z leseno žlico dobro a previdno Naša beseda Nekaj stavkov: Gredoč ob morju sem opazoval ribiče. Spuščali so mreže, veslajoč po zalivu. Opazujoč naraščanje vode in ocenjajoč giobiuo morja so ribiči z mrežami popolnoma zaprli zaliv. Gredoč, veslajoč, opazujoč, ocenjajoč so naše besede, naše oblike; vendar ne odgovarjajo posebno duhu našega jezika. Če se preveč ponavljajo, postajajo neprijetne. Nasini je ta deležnik iz 3. množinske osebe nedovršnega glagola: gredo, gredoč — veslajo, veslajoč — bcenjajo, ocenjajoč. Rabimo g’a tudi pridevno na pr.: pojoči mladenič, jokajoča sirota, speče dele. Prešeren pravi v sonetih nesreče: Podplat je koža čez in čez postala, ne straši več je trnjevka bodeča. Bodeča trnjevka je trnjeva palica s trni. Pravimo še: bodeča žica. bodeča roža, grmeči Elija, Gornje stavke lahko spremenimo tako’,e: Gredč 0b morju sem opazoval ribiče. Spuščali so mreže, veslaje po zalivu. Opazuje naraščanje vode in ocenjevanje globino morja so ribiči z mrežami popolnoma zaprli zaliv. Credè, veslaje, opazujč, ocenjevaje so tudi deležniki, sestavljeni iz nedovršnih glagolov. Rabijo se navadno predikalivno. k' deležniki so spet dokaz, kako prožen je nas glagol, koliko lahko izrazimo ž njim. Oba deležnika: grede in gredoč sta deležnika sedanjega časa. premešamo Ko se ohladi, jo napolnimo v čiste kozarce, tako da je s kisom ravno pokrita. S celofanom zavežemo kozarce in jih hranimo na suhem, hiadneni prostoru. VKUHANE BOROVNICE Na tri litre borovnic, prebranih in opranih ter dobro osušenih vzamemo pol litra vma n pol kilograma sladkorja. Dodamo skorjico cimeta limonine lupinice. Vse skupaj v pološčeni posodi prevremo, ohlajeno pa vložim.) v kozarce in nepredušno zapremo n> hranimo v hladnem prostoru. mora biti lepa Ker je slovenski glagol zelo (nožen in se ž njim da mnogo več izraziti, kakoi s ka terokoli drugo besedno vrsto, ugotavljamo lahko /. njim različne čase enega ali drugega opravila Tu nam pomaga dovršnost ali nedovršno»! glagolov Takoj v seda ijetn času opazite razliko. Stavka: »delam na odru« »padem z odra« sta oba v 'sedanjiku vendar pove sedanjik »delam« neko opravilo, ki traja, torej nedovršeno, drugi pa nekaj kar se ta trenutek godi in je že dovršeno: padem z odra ('.» bi dejal: zdaj vam razložim o dovršnem ali nedovršnem glagolu, ne bi govoril pravilno Reči moram: zdaj vam razlagam o glagolu ali vam bom razložil o njem kar je že prihodnji čas. Če Ust poroča: naš list Izve iz Beograda, ni pravilno ker je oblika Izve dovršnik. Izvedeli nima nedovršne oblike, zato moremo rabiti le pretekli čas torej: naš list Je izvedel iz Beograda Omenil sem že zelo razširjeno rabo nodovršnika vršiti se. Neprestano čujete: Jutri se vrši .predstava, v nedeljo se. vrši občni zbor, v začetku tedna se vrši koncert itd. Če pravimo »se vrši«, se godi lo sedaj in ne jutri, v nedeljo ali prihodnji mesec. Rabiti je treba torej prihodnji čas: Jutri se bo vrš'la predstava, v nede’jo •e bo vršil občuj zbor v torek se bo vršil koncert. Tako je pravilno. Kratko in ra- zumljivo bi bilo seveda tudi, če bi dejali enostavno: jutri bo predstava, v nedeljo bo občni zbor v torek bo koncert. Ati «mo že vse bolj imenitni, če se nekaj vrši: umet-ničimo slovensko govorico, ne da bi vedeli zakaj in smo zadovoljni, da se nam posreči splesti take vozle, kakršni niso v rabi pri praktičnem človeku Podobni stavki so: jutri pišemo nalogo — pravilno- bomo pisali nalogo: grem na zborovanje, da poročam o naših sklepih — grem je sedanjik zdaj grem, poročal pa bom šale ko bom tam, torej: grem na zbor ivanje da bom noročal Ali: želimo, da bi se delavci zdfMŽili, da združeni toliko laže delajo za svoje koristi. Slabo! Želimo, da bj se lelavci združili da bi združeni toliko laže delali za svoje koristi; Jo ta način je pravi'en Kakor se v neštetih stavkih morata rabiti Iva časa. sedanji, in prihodnji, tako imamo ve'krat napake, če, napačno vežemo sedanji in pretekli čas. Primer- S tovarišem greva počasi po snegu v hrib kar Je padel iz gozda strel, —e Dejanje se godi v sedanjem času, in sicer vse obenem- hodiva, poči strel. Torej smem reči pravihio le: s tovarišem greva počasi v Ivih kar poči stre! — oba stavka sta v sedanjiku. Jože Pahor. Rešitev: Kvadrat: L oliala. 2. Imo er. 3 Atene, 4. Lenk«, 5. areal. Enačba: Vipava. Pregovor Bezeg; oseka; sodar; senik; mleko ; usnje. Iz vsake besed«' vzemi dve zaporedni črki! Znamenje T| 2 | 3 J * : 5 6 j 3 j 2'| 7 j 8 9 | 5 ] 9 j 1 j 2 | 3 | 4 | 5 6 j 3 j lo”7"| I 3 M 12; 7 I 4 ; 13 3 | |10 9 : 14 15 j 6 j 13-j 3 10 17 j 3 Ključ: 1—3—4 5—3 -10 12 7 mesto, znano po podzemeljskih krasotah 5—2 9 17 16 7 13 vrh v'Juli jskih Alpah; 14—15-6—16—10—7 planet; 4—13 3 8—3—11 7 prostost. Odgovarja JOŽE KOREN -Založba Primorskoga dnevnika. Trat. I_ 16 10 9 S jelena ^obilica (Prevod iz ruščine) Leta 1K89. smo se vneto bavili z ribolovom. \ etidar to že ni bila samo zabava kakor prej. .Saj nismo bili več majhni! Vsak je bil v desetem letu in vsi trije smo prešli v tretji in zadnji oddelek tovarniške šole; začeli smo drug drugega klicati »a -ša: Petša, Koljša, Jegorša, tkakor odrasli, iki so delali v tovarni. Čas pa je tudi bil, da pomagamo družini s čimer koli. In tako simo sedeli vsako jutro na krajih, ki so bili znani po ostrižih, po večerji smo iskali ostriže, opoldne pa smo se veselili lova na ploščice (riba). »iJo ribe ne hodimo k ljudem, lasten ribolov nam je zrasel«, bo dejala tvoja mati. Drugikrat pa oče odobri: »Čeprav je drobcena riba, bo juhica.« Razumljivo, da so nas taki razgovori hrabrili, a pri vsem je bilo nekaj sorodnega šali: Govore in pri tem se posmehujejo. Da bi tako s trnkom lovili ribe, da se ne bi smejali! In pol vedra da bi bilo ostrižev in sa mih ogromnih ! Da bi bili ostriži orjaki! »No, dečki, pojdimo na Veršinke«, je predlagal zvečer Petka »Glej, to M lovili! Tam, br-avkjo, da ribe vedno zagrabijo. Ali gremo tja »Ne bodo nam dovolili samim.« »To je točno, da ne bodo dovolili,« je soglašal Petka, »a mi. • •« »Dejali bomo, kakor da smo šli na Peško, ali k Pere vozni reki, za ves dan, medtem pa gremo tja...« »Lahko naletiš na koga na privozu. Morda malo naših bega po Vršlinkih? Ali si pozabil na Jašo I.esilio,« jé dejal Koljoša. »Bomo šh pa po veliki cesti.« »To je daleč.« »Deset vrst. Ali je deset vrst daleč, ali kaj? Nas ne dohitiš?« »No, saj ni to«, je odvrnil Koljša. »Treba .je nabrati črvov in jutri zarana bomo šli. Ne bomo morda zaspali?« »Pri nas je Grinša, ki gre zjutraj na «Jelo. Zbudil me bo,« je potolažil Petka. Vršin ki, to je tovarna ob isti reki Gor jan -Uni, kjer smo tudi mi živeli. Naoelje pri tovarni je bilo majhno, a ribnik mnogo večji od našega gorjanskega- Na ribolov v tem ribniku smo že davno mislili. Motilo nas je samo eno — niso nam dovolili. l’o zdimskj poti se je računalo do Vršin k manj od 5 vrst. Poleti so hodili delavci peš preko Perevozne gore, od tam so potem preplavali ribnik v čolnih in prišli na zimsko pot. Ta pot je bila nekaj daljša od petih vrst. Voziti se pa tudi ni bilo mogoče. Prevoz je bil mučen in s Perevozne gore je bil izredno strm ovinek. Vozili smo se po večji cesti, vzdolž ribnika. Ta cesta je bila mnogo daljša. Po njej jc bilo do Vršink več kot 10 vrst. To dolgo pot smo izbrali zato, ker smo računali, da ne bomo tu srečali nikogar izmed odraslih znancev Pri vsem tem pa je bil pri brodu še naš sovražnik — ogromen starec, prevoznik Jaša Lesina. Ker smo mu nekoč odgnali čoln, smo se odpravili kradoma. Ko se je zavedel, je kričal: »To vas bom, kradljivci. Razumem, vam bom že glave odtrgal- Onemu tam, črnemu gologlavcu, pa prvemu!« V začetku smo dobre hodili. Zgodaj je še bilo, čeprav se je čutila vročina. Pet vrst daleč od Gorjanke je kraj Kraeik. Tu je bil nekoč železni rudnik, pozneje pa so toni okoli izpirali zlato, a sedaj po rdečkastih, kamnitih tleh veselo žubore majhni potočki. Koga ne bi ustavila bistra struja ob jasnem dnevu? Začeli smo nabirati raznobarvne kamenčke. Nato je nekdo dejal: »Fantje, morda je pa tu še kaj zlata?« (Se widaljnje) , JEđu*aG? icdnift Preteklo nedeljo so nastopili v Skednju mladinski pevski zbori iz Trsta in okolice. Pevsko manifestacijo naših najmlajših so’ poživele tradicionalne slovenske narodne noše. Mladina daje duška vedremu razpoloženju s »Titovim kolom«. ' /1 I 1 ÌBÌsÌÉs: Za Jugoslavijo Za Jugoslovansko trgovsko mornarico j*. m 30 de,avci v eni izmed i*,rskih *•«*?;* ... nic dogradili v preteklih dneh ladjo ' manjše tonaže. Na silki vidimo spuščanje ladje v morje 7'(ile vol ni razmejitveni „strokovnjak'1 ; zato vsakodnevno potrjuje zvezo Trsta z neposrednim zaledjem, saj že leta seče današnje razmejitvene trte raznih učenih strokovnjakov. Tržaško delovno ljudstvo strada Ker presiti delodajalci s pristankom ZVU še vedno cinično mečejo na tisoče delavcev na cesto, so se v nedeljo zbrale tržaške delovne množice na protestnem zborovanju, ki je izzvenelo v odločno zahtevo: »Hočemo kruha in dela!« PARADA MLADOSTI Slike nam predstavljajo veličasten sprevod slovenske mladine na fizkulturncm zletu v Ljubljani. Na spodnji sliki vidimo majhen del mladine iz Primorske in Trsta. Naše Primorje je poslalo na ljubljansko manifestacijo 6000 navdušenih mladincev in mladink. 'mmM //// /m ; ; ; i- x \ • • * - Z-Z 'J*