LOVE Političen list za i narod. rrejmua Tilj»: Z» oelo leto predplačan 15 jld.. za pol let» 8 fld., is eetrt leta 1 rld., za en meeec 1 gld. 40 kr. V sAaiBlatrMlJi prejeman relJA: Za oelo leto 13 gld., za pol leu 6 fld.. za četrt leta I fU., la en meeec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan yelja 1 fld. 30 kr. več na leto. Poiamezne številke veljajo 7 kr. HareSnino prejema epravniitvo (adminiitracija) in ekipedicija, Semeniške uliee št. 2, II., 38. Naznanila (inieratil m iprejemajo in velji trirtopna petit-vnta: 8 kr.. Je »e tiika enkrat; 13 kr o« le usKa dvajcrat; 15 kr., oe le tiska trikrat. Pri večkratnem Uikanji se eena primerno zmanjša Sokopisl K ne vračajo, nefrankovana pisma le ne iprejemajo. Trednlitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Iihaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >',6. uri popoludne. Štev. 134. 7 Ljubliani, v soboto 14. junija 1890. Letnik XrVTII. Dva volilna oklica. Pričetkom tega tedoa so štajerski nemški liberalci izdali svoj volilni oklic, kateri je podpisalo 217 znanih in neznanih veličin. V prvem odstavku liberalna gospoda naglasa potrebo močne, nemške in napredne večine v deželnem zboru, ker državni zbor itak ne stori ničesar za ljudstvo. Mi bi lahko odgovorili: Gospoda naj dokaže, da je sedanja večina državnega zbora res Nemcem sovražna; res pa je, da n. pr. Slovenci iz samega oportunizma, iz „ponižnih ozirov" na zgoraj celo tega odločno ne zahtevajo, kar gre na.5emu narodu po členu XIX. državnih osnovnih postav. Dalje pa se razvidi iz onih besed, da so centralisti, če jim kaže, tudi dobri federalisti. V tretjem odstavku tožijo, da je država prava mačeha nasproti štajerski deželi. Posebnega vzroka gospoda gotovo nima, da bi se pritoževala. Štajerska dežela je v vsakem oziru med prvimi v državi, in temu je tudi država precej pripomogla. Jako veselo znamenje je, da liberalna gospoda prizni splošni propad kmetijstva. „Jedna prvih dolžnostij deželnega zbora bode, da vsa sredstva in moči porabi za obstanek kmetskega stanu, ki je v nevarnosti", tako pravi oklic. To pa so, kratko rečeno, same prazne besede. V štajerskem deželnem zboru je štirideset liberalcev in dvajset konservativcev z osmimi slovenskimi glasovi. Imajo torej dvetretjinsko večino. Zakaj pa niso že pomagali kmetu? Zato, ker je to proti načelom nemško-libe-ralne stranke, kateri je blagor kmetskega stanu le na jeziku, ne pa tudi na srcu. Takoj naslednje besede kažejo konjsko kopito: j ^Deželni zbor bode moral tudi vzdigniti glas ; proti uničevanju srednjih in malih kmetij od velikega posestva, poiskati sredstva, da konča prepir za služnosti; dalje bode moral uvaževati opravičene želje in zahteve kmetskega prebivalstva z ozirom na škode po divjačini." To je že velikansko! Zakaj ! pa liberalci ne vzdignejo glasii proti židovstvu, ka-I pitalizmu, oderuštvu, razkosavanju zemljišč, prosti j ženitvi? In lovsko postavo za Štajersko so skovali ' ravno nemški liberalci. Zadnjih šest let so nemški konservativci in slovenski poslanci odločno zahtevali, naj se premenijo dotične postavne določbe. Ta krasni volilni oklic pa niti z besedo ne omenja obrtnega stanu. Antisemitje na dan! H koncu sta še dva Jlagerja". Boj proti nazadnjaštvu, ki hoče uničiti ljudsko šolo in omiko! Torej sedanja ljudska šola naj reši kmečko ljudstvo? Saj imamo to šolo nad dvajset let, in vendar gremo le rakovo pot. Ta fraza je budalost, kakor ona, da je nemški učitelj zmagal pri Sadovi. Oklic se konča: Ne poslušajte onih, ki se vam doma do-brikajo, na Dunaji pa milijone darujejo Slovanom na troške nemškega prebivalstva. Odgovor: Konservativci niso Poljakom ničesar darovali, temveč cesar Ferdinand s patentom z dne 17. aprila 1848. Drugi volilni oklic so izdali liberalni veleposestniki. Tu čitamo mej drugim: »Dolžnost zastopnikov štajerskega veleposestva bode, da v po-stavodaji varuje zgodovinski značaj dežele in se ustavlja z vso odločnostjo vsakemu poskusu, da bi se omejile stare pravice nemškega rodu. Vedno rastoče aspiracije slovenskestranke, ki dobiva pogum še vsled češko-nemške sprave, naravnost teže za tem, da se zruši obstoječa, stoletja stara pravica v jezikovnem in narodnem oziru. Štajersko veleposestvo je prva trdnjava proti valovom slovanskih želja po oblasti in v prvi vrsti poklicano, da brani skoraj tisočletni nemški značaj dežele in visoko dviga od začetka ustave za prava načela zastavo napredka." Zrno tega oklica štajerskih veleposestnikov je torej narodnostno vprašanje; štajerski vitezi propovedujejo križarsko vojsko proti slovenskim so-deležanom, ki so gotovo dlje na svoji zemlji, nego nemški vitezi na nemških posto- jankah. S tega stališča priporočamo svojim so-bratom onkraj Save, naj bodo edini v volilnem boju iu kolikor mogoče složni z nemškimi konservativci v deželnem zboru, ker ti jih vsaj ne smatrajo tujce pod domačo streho. Brnski škof — volilcem. Brnski škof dr. F. S. Bauer objavil je povodom deželnozborskih volitev pastirski list, kojega so čitali minolo nedeljo po vseh cerkvah brnske škofije na Moravi duhovniki vernikom svojim s propovednic, nekateri so celo prepovedovali o volitvah. Po običajnem uvodu 8l6ve pastirski list nastopno: „Glede volitev v moravski deželni zbor trudijo se različni svetovalci, da bi vas pridobili za to ali ono stran; poslušajte tudi škofa svojega, kojemu je zveličanje duš vaših izročeno in kojemu je to zelo pri srci. Vse življenje človeka, notranje in zunanje, zasebno, rodbinsko in javno, ia vse to, česar se loti in čemur se izogiba, je pod zakonom odgovornosti pred Bogom. Nihče ga ne more oprostiti tega zakona in tudi nihče zanj prevzeti te odgovornosti. To v polni meri velja tudi pri prihodnjih deželnozborskih volitvah. Le-te so v istini zadeva vesti. Dobre volitve so velik blagoslov, slaba volitve pa velika nesreča. Deželnemu zboru je skrbeti v gotovih mejah za blaginjo dežele. Blagor celote zlaga se iz blagra posameznih vrst. Stanovniki se že radujejo primernega blagobitja, ako jo z javnimi vredbami dobro preskrbljeno za njih potrebe, ako je njih imetek, gmotni in duševni, obvarovan škode in more procvi-tati v službi celote. To bode, dragi, naloga poslancev, katere bodete volili. V njihovih rokah bode blaginja vaša, bode skrb za vaš skupni prospeh, čast in spoštovanje drage domovine ter pogoji bodočnosti njene celih šest let. Vam se bode pa pri tem godilo dobro ali slabo, kakor se bodo izvršile volitve. LISTEK. Zritiška pisma. XXVII. Svetovni modreci trdijo, da je samo zaradi tega na svetu toliko dima, ker še vedno ni pečena ista Faustova nedosežna pogača, katero imenujemo stari in mladi vedežejni in po dovršenosti hrepeneči njegovi učenci: boj za luč in njeno dovršenost. Nenaravno je bilo doslej, da je bil samo dim, mnogo potov nič druzega, kakor dim, vzrok našim ,faustijadam"; ko bi se bilo le sanjalo zvedavemu menihu Bertoldu Schvvarzu, koliko svetovnega dima provzročuje osobito njegov i žveplom, ogljem in solitarjem napolnjen lonec, zatočil bi ga bil brez usmiljenja v cestni rov in vskliknil: „Fumo, sol-tanto fumo!" In ker se na našo žalost in na slavo človeškega rodu ni zgodilo poslednje, čutimo že štiristo let dim provzročujoče ingredijence in kadimo si še vedno z dimom slavehlepno čelo. A ne samo mi, vsi svetovni bojevniki v raševini in zlatoleskečih državnih suknjah se klanjajo dimu, ali bolje rečeno, veljavi in oblasti njegovega vzroka, — smodniku. Brez smodnikovega dima se ui rodila' v novejšem veku nobena v istini velikanska svetovna ideja; v smodnikovem dimu se je pisala zadnja štiristo-letna zgodovina človeštva. „Der Mensch irrt, so lang' er strebt," — poje pesnik. Tudi mi davkoplačevalci in naši državni veleumi so se prepričali, žalibog, stoprv iz ,svetovne tragedije", da je tudi smodnikov dim la dim, „lu-cus a non lucendo", in da se moramo iznebiti v bodoče celo smodnikovega dima, ako hočemo stati na vrhuncu narodove brezdimnosti. Mi ponižni davKoplačevalci smo pozdravili z veseljem bodočo brezdimnato politiko svojo, saj nam je podržavil dosedanji smodnikov dim že tako popolno naše žepe, da bi se jim spodobil po pravici in resnici napis: „C. kr. smodnikove založnice". Ne baš majhen trud je veljalo brez dvoma tudi najnovejše prepričanje našega vojnega ministra, da je bil dosedanji smodnikov dim v istini le dim, — a še večji trud pričakuje naše žepe, predno jih prepričamo, da je potreba, da se bodo praznili oni tudi v bodoče celo za smodnik, ki niti dima zmožen ni. In vendar trdijo navzlic prihodnji brezdimni d6bi naši državniki, da nam niti brezdimnost, niti Bismarckove elegije „ex Ponto" in daleč od državnega dima ne garantujejo bodočnosti brezdimnatega sovraštva narodov, iu da je razloček med minolostjo in sedanjostjo le v budgetnih rubrikah, ki so se glasile doslej: »izdatki za vojni dim"; in v bodoče: »izdatki za vojno brez dima". Na vsak način je torej zagotovljena z zahtevanimi jednajstimi milijoni goldinarjev za brezdimnat smodnik brezdimnata in jasna bodočnost naša. Vsled tega upamo in pričakujemo osobito mi Slovenci, da privoli naš g. delegat brez pomisleka isto brezdimno malenkost, kajti ona utegne ugodno nplivati tudi na našo slovensko notranjo bojno politiko, ki nam provzročuje doslej v istini mnogo nepotrebnega dima, akoravno se sicer rada prekaja v njem naša narodna rogovina. Ako se uresniči najnovejši brezdimni vojni črtež, podražile se bodo brez dvoma svetovne lavorike; kajti doslej so si zaslužili le v dimu največje svetovne časti, v bodoča bode pa delil le prozoren, brezdimen boj časten naslov: »pater patriae". .,Entbehren lollst Du, solist entbehren, Das ist der ewige Oesang." Te Faustova besede čujemo tudi iz letošnjih skupnih delegacij, a uas davkoplačevalcev niso presenetile, saj znamo te Faustova lamentacija že na pamet in deklamovali jib bodemo tudi v bodoče brez dima, kakor smo jih doslej — za nehvaležno upokojeni dim. Psevdonim. Vestno izpolojeTanie te|;» naloga, odkazanega deželnim zborom, jt aamo po Mbi dosti tei«fB» stvar in jo morejo zntfOvaU: lam« previja i, pošteni, s potrebnimi rednostmi in izkv* šenostmi previdoni možje. V domovini n»ii pa, kjer treba poslanoom pomiriti dvojni narod • najstrožjo nejjristranostjo in pravičnostjo, je ta atvu še bolj težavai. da j« biU todi domovina naša, io to v« brez sfoje krivde, v jednem oziru zapletena r zmešnjave, iu zlasti v poslednji dobi polastile so se je sumljive osebe, ki se ne boj4 nubonib sredstev, da zvabijo v svoje mreže nezadovoljne in kratkovidne ljudi in da bi več nalovili v kalni vodi. Toda žalostneje še od teh pojavov bilo bi, ko bi opustili uidejo v boljšo bodočnost ter ostali ma-lodušni in nedelavni, ker ugodni vspeh ni takoj na naši strani. Stvar naša je, kakor pravi sv. Pavel, da sadimo in zalivamo, rast pa dd Bog, neodtezujoč pomoči svoje onim, ki dolžnost svojo tudi izpolnujejo. Ko vas bodo torej, dragi v Kristu, prihodnje dni iclicali k volilni usodi: vrlo volite in dobro! Volite vrlo in ne dajte se od nikogar zadrževati v izvrševanju svojega prava, katero vam pripada. Nihče naj ne reče: Saj moj glas nič ne izdd. Na vsakem glasu je ležeče in na tvojem, dragi kristijan, morda še največ. Tudi ne bodeš odgovoren za izid, temveč za to, ali si izpolnoval dolžnost svojo. Dobra stvar je vselej vredna tvojega truda. A tudi ta izgovor te ne oprošča tvoje volilne dolžnosti, da si vsled tega nakopavaš sovraštvo. Čislaš li bolj naklonjenost neprijateljev dobre stvari, se ji že naprej odpoveduješ in jo izdajaš; prijatelj pa, ki ovira tvoje dobro pravo, ne more biti tvoj odkritosrčen prijatelj. Da, celo z znatno škodo ne smel bi se pustiti odvrniti od izpolnovanja svoje volilne pravice. Volite torej, predragi, vrlo, toda volite todi dobro, to je: volite prave može! Kdor ne veruje v Boga in sodbo božjo, tega ne volite; on je slep in ne ve, kaj vam je v istini koristno. Kdor je sovražnik matere vaše, svete katoliške cerkve, in hvalisa, kar ona zametuje, in izpodbada to storiti, kar prepoveduje ona, tega ne rolite; on nikakor ne more biti zaupnik katoliških volilcev. Kdor ne stoji zvestonastranicesarja in domovine, marveč izdajski škili za državue meje, tega ne volite; mogel bi izdati tudi vas. Kdor otrokom vašim v šoli ne privošči podlag svete vere vaše, tega ne volite; bil bi slab graditelj njih in vaše blaginje. Kdor krati svojemu soobčanu pravico, ker je ta druge narodnosti, tega ne volite; on ni porok, da bode v obče branil pravico. Kdor na svojem domu slabo gospodari in ga nima v redu, tega ne volite; gospodaril bo tudi slabo z občnim blagrom. Kdor se vam brez potrebnih vednostij in izkušenostij ali z nepoštenimi nagibi ali lokavimi sredstvi vriva, tega ne rolite; ne bil bi ram v čast in ne na korist. Kdor pohujšljivo živi in je nezanesljivega značaja, vam več obljubuje, nego mu je storiti moči, tega ne volite; kmalu bi se kesali take volitve. Ako ste pa našli moža, ki zvesto drži s Kri-stom in sv. cerkvijo njegovo, cesarja in domovino odkritosrčno ljubi, za blagor dežele in soobčanov svojih brez razločka narodnosti skrbi bistrim očesom in iskrenim srcem, odlikuje se s potrebnimi vednostnimi in izkušenostmi in se je možno že tudi vspešno osvedočil v javnem življenju, tega volite složno in izvršili bodete veliko, dobro delo pred Bogom in pred ljudmi! Da bi se tako zgodilo, zato bomo vsi rztrajno in goreče molili; sr. Duh pa, ki je duh ljubezni, miru in moči, podeli naj vam r to luč srojo in rrlo mišljenje. Amen." * * * Ni nam pač treba dostavljati, da je sreta dolžnost rsacega slovenskega katolika, naj se pri prihodnjih deželnoiborskih rolitrab rarnd po nasr^u in besedah brnskega škofa in roli take poslance, kakor so naznačent r pastirskem list«. Zlasti pa alorenska duborščina s srojo gorečnostjo in dobrim svetom mora biti rzor in rodnik ljudstru! Politični pregled, T Ljubljani, U, junija. :5rotriui|e dež«l«. 1» delegacij. Budgetni odaak arstrijske delegacije je potrdil proračun skup^tfa finančnegi ministerstva. V vojnem odseku og«r«k(l delegacij« je isjaril vojni ministor. da ne misli pomnožiti št«-vila častnikov la mirovno ddbo. j« praSkega mestnega zastopa. Mlado-čeha Breznovskj in dr. Podlipoy sta v zadnji seji mestnega zastopa v Pragi očitala županu dr. Solcu, da je r deželnem zboru glasoval proti peticiji mestnega zastopa, da mora mestna občina poslati r deželni šolski sret češkega in nemškega zastopnika. Župan je protestoval proti temu, da se njemu očita, kako je glasoval kot poslanec. Kanonik Borovj je tudi protestoval proti terorizmu Mladočehov ter nasvetoval, naj se o mladočeški interpelaciji preide na dnevni red, kar je obveljalo z veliko večino. TnnnJ« driaiTe. Rim, Kakor se poroča listom, vršila se bodeta prihodnja konzistorija dne 23. in 26. t. m V prvem tajnem konzistoriji dn^ 23. t. m. imenoval bo sveti Oče papež Leon XIIL štiri že omenjene kardinale in imenoval italijanske škofe. V drugem javnem konzistoriji dne 26. t. m. bo podelil sv. Oče kardinalu Mermillodu in kardinalu in škofu ravenskemu dostojanstveni klobuk in imenoval vnanje škofe. M^ni se, da bo imel sv. Oče v prvem konzistoriju važen govor. Italija. .Biforma" piše: Pojasnila grofa Kal-nokyja v delegacijah so pokazala, kakov je položaj splošne politike in vzboduih dežel. List pravi, da ga veseli tak položaj, kakor je označen v pojasnilih grofa Kalnokyja. Grof Kalnoky je formelno zagotovil, da skrbi politika avstrijsko - ogerske države, njenih zaveznikov in Anglije pred vsem za neodvisnost balkanskih držav. Nemčija. Kalnokyjeva pojasnila so tudi nemške politiške kroge zadovolila. .Nat. Ztg." pravi: Kalno-kyjevo poročilo mora zadovoliti vse miroljubne kroge. Da je pa mogel grof tako povoljno govoriti o položaji evropske politike in posebuo balkanskih držav, misliti je moral na moč Avstrije in njenih zaveznikov. Francija. Constans, francoski minister notranjih zadev, je izdelal postavo, tičočo se delavskega vprašanja. Postava določuje mej drugim: Oni delavci, ki niso še pri nobenem zavarovalnem društvu zavarovani, naj plačujejo od petindvajsetega pa do petdesetega leta vsako leto 20—38 frankov. Delavec dobiva potem po petdesetem letu rento 240 do 360 frankov. Zavarovati se morejo pa le oni delavci, ki služijo na leto manj, kakor 8000 frankov. Kdor zamudi jedenkrat plačati, ne izgubi pravice do rente, če to zamujeno premijo pozneje vplača. Minister bode zahteval kredit dveh milijonov frankov. kakor hitro pride ta zakon v veljavo. Sedaj je v Franciji devet milijonov delavcev, izmed teh je zavarovanih 28.000. Ako pride omenjena postava v veljavnost, zavarovati bode mogla država tri milijone delavcev. Srbija. Srbska vlada se je o govoru avstrijskega ministra grofa Kalnokyja tako-le izrazila: »Pojasnilo Kalnokyjevo v delegacijah o našem položaji nas je močno užalilo. Naše delovanje na gospodarstvenem polji se je vršilo le v zboljšanje narodovega stanja in državnih financ, a ne z namenom, da bi rušili prijateljske razmere do sosednih držav. One časnike, ki nam podtikajo sovražne namene proti Avstriji, preklinjamo. Če tudi nas je užalil grof Kalnoky s svojim pojasnilom, če tudi je izšla prepoved, da se ne smejo prešiči iz Srbije uvažati v Avstrijo, — naredbe, ki se nikakor ne vjemajo s sedanjo pogodbo, — vendar ostaoemo zvesti v svoji prijaznosti do sosedne države in nikakor ne moremo spoznati, da smo kaj hote ali nehote zakrivili, kar bi bilo utegnilo kaliti prijateljske razmere med Srbijo in Avstrijo." Anglija. Kakor poroča »Saint James Gazette", rešilo se bo afriško vprašanje med Nemčijo in Anglijo na tej-le podlagi: 1. Nemci se bodo umaknili iz Vitu-a ter se odpovedo lasti do te pokrajine; 2. počez po Viktorija-Nyanca-jezeru se bo potegnila črta do vzhodne meje Kongo-države; kar bo proti severu od te črte, pripadalo bo Angliji, južni del pa bo lastnina Nemčije; 3. Anglija ima pravico od zgoraj imenovanega jezera do jezera Tanganyika narediti cesto in se je posluževati; 4. Angliji bo pripadalo nadzorstvo Stevensonove ceste od Tan-ganyike do jezera Nysnca, potem pokrajina okolu Bangveoha in Urungu; Unganda bo pripadala torej Angliji, Nemčija pa dobi v last pokrajino med imenovanima jezeroma. Izvirni dopisi. Iz Celovca, 11. juniia. (Tlaka nam zopet preti! — Volitve.) Strah nas obhaja, čo ridimo, kako tukajšnji releposestniki kupujejo kmetska po-sestra. Grof Thurn jih je samo r Črni že 38 kopil, kupuje jih pa tudi r kapelskih gorah in drugodi. Zdaj je pa še baron Helldorf začel grunte kuporati r velikovški okolici. lU rm^ grqf » kakem kraju 1» «a par takih gruntov h«||ieni^, ^^e lahko v STojo pest dobi. T«^ froforaU gozda(J| |o brezobzirni, navadno Nea|f| ali zagrizeni nmikotarji. ki na|«|a kmeta mrzijo |e zaradi narod- nosti. Ce kmetova žirU« v grdttfi ivot pride, kar se po pUninah težko Mbrani, |(|f r teh prostranih prostortb koiit pe zmor« tako doliega i« flsokega plot«, da bi )|o»a ne preskočila, astr«Ii jo gozdar ali pa jo zapre in kmeta v kazen in zamudna pota prisili. Tudi lahko kmetom na njih lastni zemlji nagajajo s tam, da jih tožijo, če bi se kateri ne ravnal natančno po gozdni postavi, ki je na Koroškem zelo ostra. Pri takih razmerah se grofovi sosedi naveličajo kmetovati in še sami svoja posestva grofu ponudijo. Pa kake nasledke bo to imelo, ako se grofom postavno ne zabrani nakupovanje gruntov? Grof sam ne more vse zemlje in vseh kupljenih posestev obdelovati, on jih daje najemnikom ali »štant-manom", kakor tukaj pravijo. Kmetje, ki grunte prodajajo, prosijo navadno potem, da ostanejo na hiši za najemnike. Taki si mislijo: »Grunt sem prodal, imam denar v rokah namesto dolgov, pa vendar še na srojem posestvu živim. Ako mi pa grof najemščino poviša, pojdem pa h kakemu kmetu za hlapca!" To modrovanje je pa kratkovidno, če enkrat grof vse grunte pokupi, potem ne bo več kmetov, da bi ti mogel h kateremu za hlapca iti. Potem bo pa tudi grof najemščino lahko povišal, kolikor bo hotel. Ljudem, ako hočejo živeti, ne bo druzega kazalo, kakor da se izselijo, ali pa sprejmo vse pogoje in plačajo tako najemščino, kakor grof hoče. Dobili bomo irske razmere. Slovenski svet bo iz teh vrst spoznal, daje to silno važna reč, in da se bo treba poganjati za postavno pomoč proti tej nevarnosti! Naši »bauernbundarji" pa, ki se kmetom hlinijo kot »kmetski prijatelji", o tej stvari čisto molčijo. .Bauernbund" ima v deželnem zboru več poslancev; zakaj se pa tisti ne ogl&sijo zoper nakupovanje gruntov? Ti kričači so r deželnem zboru najboljši prijatelji grofov, posebno kedar je treba glasovati zoper slovenske šole iu druge slovenske tirjatve. Takrat potegnejo vsi vkupe, graščaki, liberalci in .bauernbundarji". Slovenščino zatreti, to »bauernbundarje" bolj veseli, kakor pa kmetom pomagati. V Ljubljani ste izjavo »bauernbundarjev" krivo razumeli. Oni pravijo, da nimajo nič proti temu, ako se izvolijo nekateri Slovenci v deželni zbor, samo naprednjaki morajo biti. Poslednji stavek vse prejšnje pobija, kajti v jargonu teh ljudij, ki so nemškutarji čiste krvi, velja le tisti »Slovenec" za »naprednjaka", ki na duhovščino zabavlja, slovenščino zaničuje in zametuje, nemščino in Nemce pa čez rse povišuje. Takemu pravite pri vas »nem-škutar", tukaj pa se imenuje »ein fortschrittlicher Slovene". Zdaj veste, kaj je hotel »bauernbund" v svojem oklicu reči. Iz Prage, 10. maja. (Dr. Rieger in sprava. — Krščanska akademija. — Jan Zdirard Ve sel y tO Letošnji sprejem delegacij po Nj. vel. cesarju v Pešti je bil velicega pomena za notranjo politiko. Izjave, koje je cesar učinil proti posamičnim delegatom, so v istini presenetljive. Da se je češko-nemška sprava pričela vsled cesarjeve želje, je v obče znano, toda ta odločnost, kojo poudarja gled^ spravne dovršitve, je neobičajno spodbudna. Kako se je vladar naš izrazil proti dr. Riegru, priobčili so že vsi listi in tudi Vaš. Nekatere podrobnosti pa smatram za jako karakteristične in bodo naj tu omenjene. Po cesarjevih besedah: »Nddejati se mora, da bode češki ljud dospel k boljšemu spoznanju in da se bode pomirila razburjenost" — zmajal je dr. Rieger pomenljivo zrameni. Na to je pa cesar z neobičajnim poudarkom rekel: »Poravnanje mora biti dovršeno, bodi-si tako ali tako, šlo bo! Mora se zgoditi!" Istotako izjavil se je cesar proti dr. Plenerju. To so gotovo jasne besede in osvedočijo, kako odločno želi vladar, da se v domovini naši dožene mir in sprara. Zoper vse domače protivnike češko-nemške poravnave so velevažne besede najvišjega činitelja r državi, da se sprava mora izršiti za vsako ceno. Vsled tega ni bil dr. Rieger pri dunajskih razpravah odločilni razsodnik, temveč samo svedok. Danes je položaj in za protivnike Riegrore dosti jasen, ker uvidevajo, da je sprava skrajna potreba, a ne grob. porok za to so vzrišene besede rladarjere. In če se (Dalje Y prilogi.) Priloga 184. štev. »Slovenca** dii6 14-. junija 1890. sprava izvrši, česar ni dvojiti, ni li večje ironije — da bode to sprava: Čehov s — čehi! Saj mladočeška stranka — kakor se danes pojavlja — ni nobena politična stranka z resnim programom in ciljem, ona je samo: osebna straža bratov GregrovI In da bi vlada ne spolnila opravičenih čeških zahtev, delala bi v neprospeh vse države, naredivši iz češkega kraljestva ali kakor pokojni Kajetan Tyl pravi v znani ndrodni pesmi: „Iz zemeljskega raja na pogled" — žareče peklo, v kojem bode nezadovoljnost vsega naroda živila svoj gnev, čegar vsplam-tenje z elementarno močjo pretrese vso državo! O dr. Riegru se v poslednji dobi govori in često piše, da se hoče umakniti iz javnega življenja. Čuda bi ne bilo, da bi mož, ki je vse svoje življenje s pošteno in nesebično udanostjo služil češkemu narodu, koji ni pol stoletja — niti v najhujših ddbah opešal v navdušenem rodoljubnem delovanji, vsled lokavih agitacij in sebičnega hujskanja proti njegovi osebi hotel odstopiti. Vendar prijateljem njegovim o takem namenu ni nič znano. Rieger je v nekem oziru prorok baš v trenotji, ki kaže češkemu narodu pot, koja vede v obljubljeno deželo. Narod češki tudi ne bude zatajil svojega duševnega voditelja; če bi pa na-nj metal kamenje zasramovanja, uresničile se bodo besede Mickievviczeve: .Prekletstvo nad ljud, ki mori svoje proroke!" Prihajajo mi na misel zaslužni poljski možje, zlasti Košcinsko, Staszje, Wielopolski in Marcinkovski. Narod jih ni poslušal iu se ne zmenil dosti za-nje; vsled tega zadela je narod poljski kruta nesreča. Ali Rieger, dokler živi, zahteval je vse samo za svoj ljud, za-se nič, on je tudi danes to, kar je bil vse žive dni: Integer vitael (Konee slMi.) Dnevne novice. (Izirebane kranjske deželne obveenice) in njih kuponi izplačujejo se tri mesece pred zapadlim obrokom proti Štiriodstotni eskomptni pristojbini pri deželni blagajnici kranjski. — Dalje opozarjamo imejitelje srečk iz leta 1860, naj se na svojo korist gled^ na zamenjavo svojih srečk zglase pri dotičnih nradib. (Laž ima kratke noge.) Podpredsednik nemškemu .šulferajnu", poslanec dr. Kraus, omenjal je y svojem letnem poročilu pri občnem zboru v Lincu, da katehet na .šulferajnski" šoli v mor. Rudi kara otroke radi tega, ker mu na češko vprašanje odgovarjajo nemški. Zvedevši o tem katehet, poslal je dunajskemu nVaterlandu" dopis, v kojem zavrača Krausovo trditev. Več nego dve tretjini otr6k v napominani šoli je čeških, s katerimi ni m6či govoriti nemški, ker se ne znajo izraziti. Katehet jc prevzel poučevanje veronauka z izrečnim pogojem, da mu je slobodno poučevati v obeh jezikih; in nemški .šulferajn" je vsprejel to ponudbo brez ugovora. Gosp. katehet dalje piše: .Nikoli nisem kaznoval otrfik, ako so mi zadovoljivo odgovarjali po nemšKi; zadovoljen sem, če se mi odgovori nemški ali pa češki. Mnogokrat se pa dogaja, da zlasti od starejših učencev ne dobim sploh odgovora, in sicer radi tega ne, ker učenci ne morejo še odgovarjati nemški, češki se pa boje odgovarjati iz strahu pred kaznijo, 8 katero jim preti učitelj, kar so drugi šolarji jokaje nekolikokrat priznali pred svojimi součenci." — Obrana .šulferajnskega" kateheta je, — pravi ^Hlas Naroda", — žalosten dokaz skandalnih razmer na .šalferajnskih" šolah in klasična svedočba demora-lizacije, kakoršna se v njih izvaja. Slovansko deco, ki ne umeje odgovarjati nemški, učitelji nemški — pretepavajo, ako odgovarjajo na vprašanja v krščanskem nauku v svoji materinščini v šoli, v kateri je tri četrtine slovanskih otrok. In tak učitelj dobiva še za svoj privatni trud posebno — remuneracijo I (Trpeči Nemci in — nemška šola v Laškem Trgu.) O snovanju nemške šole in sicer šulferajnske, T slovenskem Laškem Trgu na Spodnjem Štajerskem piše nam prijatelj nastopno: „Vse kaže na to, da bomo v našem trgu skoro dobili — nemško šolo. Doslej je v tukajšnji šolski okraj razven otrok iz trga všolana tudi deca sosednih slovenskih kmečkih občin. Ni še dolgo od one dobe, da se je v tej šoli, ki je časoma postala iz dvorazredne petrazred-nica, ne oziraje se na slovenske otroke poučevalo v nemščini. Slovenskim otrokom se je nemščina kar po lijaku spuščala v glavo. Pod Humom je nastalo TsIed tega med našinci živo gibanje, ter so odločno zahtevali, da se odpravi nemško poučevanje. Vsled tega so zahtevali .nemški" purgarji v obč. odboru, kjer imajo večino, izšolanje slov. občin in zgradbo nove šole za Laški Trg. Tej želji naših zagrizencev ustregel je tu bivajoči tržaški tovarnar Jos. Cerny (kaj ne, ultra-Nemec?), podelivši odboru za nakup stavbišča 2000 gld. In glej! Takoj je priskočil nemški .schulverein" in se ponudil, da zgradi za trg brezplačno novo šolo, seveda nemško. Sloven.ski poučuje naj se le takole ta videz." — Nu, kje so v Slovencih ti .trpeči" Nemci, kje so ti nemški otroci, katerim nedostaje pouka v materinščini; kje je ta nemška mladina, koja se potujčuje po slovenskih šolah? Jasno je ko beli dan, za koga gradi .schulverein" svoje šole. Po-nemčevanje slovenske mladine po sostavnem načrtu, to je znamenje tega odbojnega društva. Povsem je neumevno, da na pristojnih mestih smatrajo to društvo za koristno, izobraževalno in delujoče za splošni blagor. Kjer tisočaki dohajajo iz Nemčije in Avstrije, kjer se po čisto slovanskih pokrajinah gradijo take šole, kjer se novci trošijo še za vse druge namene (n. pr. podpore, nagrade, dotacije itd.) — — tu ni dvojbe o pravem namenu nemškega šolskega društva. Ce bode to tako šlo naprej, zahteval bode tudi pri nas .schulverein" podpore celo od — deželnega zbora! Vsi oni življi pa, ki so Bog v^di iz kacih ozirov dandanes še slepi nasproti temu, naj o pravem času zapro vrata tej nevarnosti narodov in države. (Ogenj.) Z gorenjega ptujskega polja se nam poroča: Dne 11. t. m. ob 10. uri dopoldne se je pokazal v Cirkovcih rudeči petelin v svoji strašni podobi. Ne daleč od župnijske cerkve se je unelo Kaiserjevo gospodarsko poslopje, in v kratkih minutah je vsled močnega juga pogorelo dvanajst hiš z gospodarskimi poslopji; od osmih številk pa so ostala samo stanovanja. Cerkev, župnijski dvorec in šola so bili v največji nevarnosti, ker okoli je bilo vse v plamenu. Na zvoniku so z velikim trudom rešili že tlečo streho. Na pomoč so prihiteli vrh gasilci iz Polskave in Rač. Isti čas se sliši žalosten krik, da je v četrt ure proti jugozapadu oddaljenem Spod. Jiiblanju deset hiš v ognju. Ta vest je bila na našo žalost resnična. V poluri je v cirkovški župniji postalo trideset revnih družin. Ubogi ljudje so zgubih streho, več živine in mnogo gospodarskega orodja. V Cirkovcih je bržčas nastal ogenj vsled neprevidnosti; v Jiiblanju pa je zanetila zlobna roka, ki se ne bode odtegnila pravični kazni. Po-gorelci so razven jednega vsi zavarovani. (Umeteljnik na citrah, g. A. Vavpotič) rodom Ljutomerčan, je premeščen kot brzojavni uradnik iz Gradca v Celje. Gosp. Vavpotič je korifeja v igranju na citre. Prvi pouk v glasbi in petju je imel na mariborski gimnaziji od tedanjega glasbenega učitelja in skladatelja g. Miklošiča; vežbal se je tudi na goslih, gitari in orgijah. Leta 1875 je na Dunaji ustanovil .Prvi dunajski citrarski klub"; leta 1877 v Gradcu .Graški citrarski klub", ki je v začetku štel 120 članov med odličnimi meščani. Ko je bil isto leto premeščen v Dubrovnik, poklonil mu je citrarski klub častno srebrno čašo. Po daljšem bivanju v Zadru in Trstu je prevzel vodstvo .Prvega graškega citrarskega društva". Za svojo skladbo, katero je posvetil nadvojvodinji Mariji Valeriji pod naslovom: .Die Frageblume", in je bila sprejeta v cesarsko knjižnico, je prejel krasen briljanten prstan. (Na kolesu v Trst.) Dva Člana prvega požun-skega kolesarskega društva na Ogerskem peljala sta se minole dni na dvokolesu iz Stampfna v Trst. Prepotovala sta 521 kilometrov dolgo pot v 41 urah in 10 minutah, potrošila sta pa 45 gld. Potovala pa sta vsak dan le nekaj ur, kar je trajalo 7 dni, in sicer peti dan iz Gradca preko Št. Ilja, Maribora, Gor. Polskave in Konjic v Celje 128 kilometrov v 10 urah in 10 minutah; šesti dan iz Celja preko Trojane, Lukovice, Domžal v Ljubljano 75 kilom. v 5 urah 55 minutah; sedmi dan iz Ljubljane preko Logatca in Postojine v Trst 108 kilometrov v 8 urah 35 minutah. (Klub amaterjev-fotografov) ima v ponedeljek dn^ 16. junija zvečer ob 8. uri svoj občni zbor in vajo v prostorih c. kr. strokovne šole. Gostje dobro došli. (Vlak na sv. Višarje) je, kakor se nam poroča, preložen na poznejši čas, torej ne odide dne 21. t. m. vsled nove dražje tarife. Ko se bode dosegla za božjepotnike cenejša vožnja, naznanil se bode tndi dan odhoda. (Slovenskim starišem v premislek.) Visoka šolnina na srednjih šolah je marsikoga ostrašila, da ni dal svojega sina na srednjo šolo. Kakor pa smo že sporočili, je izdalo naučno ministerstvo važen odlok, ki pravi: Ce pokaže deček tekom prvih dveh mesecev zmožnost in lepo vedenje, da se bode mogel izkazati v semestralnem spričevalu z dobrim vspehom ali saj z zadovoljivo marljivostjo in nrav-nim vedenjem: more biti oproščen šolnine že v prvem semestru. S tem odlokom bode torej marsikateremu revnemu pa nadarjenemu dečku omogočeno šolanje na gimnaziji ali realki. (Na C. kr. učiteljski pripravnici) v Ljubljani so se že vršili pismeni zrelostni izpiti za učiteljske pripravnike in pripravnice. Izpit je delalo 15 kandidatov, in ker letos ni 4. leta za kandidatinje, le dve kandidatinji redovnici: Josipina Dereani in Bal-bina Zwayer. Iz slovenščine so imeli kandidatje na-logo: .Širna nisi, dežela kranjska, a krasna si in slavna"; kandidatinji pa: .Kateri vpliv ima podnebje na organska bitja?" Ustni izpiti se prično dn^ 7. julija. (Veteran iz bitve pri Lipsiji.) Umrl je te dni v Zaprešiči solne zaloge upokojeni uradnik V. Še mer v 95. letu svoje dobe, baje eden zadnjih, katere je dičil .kanonski" križec v spomin ua veliko bitvo narodov. Tele^i^raini. Budimpešta, 13. junija. V biidgetnem odseku avstrijske delegacije je vojni minister dal pojasnilo, kakor v ogerski komisiji ter izjavil, da proračun ni nejasen. Brezdimen smodnik je potreben, pomnožitev armade pa ni še gotova; prihodnje leto pa bode treba večjih troškov. Vojaška postava se ne bode premenila, Belgrad, 13. junija. Srbski listi komen-tujejo govor grofa KaInokyja v delegacijah. „Male Novine" pišejo ironično, „Novosti" trdijo, da je grofa Kalnokjja baron Thommel krivo poučil. Uvoz prašičev ni dovoljen, kar jo po mnenji listov pričetek gospodarskega boja med Srbijo in Avstrijo. Belgrad, 14. junija. Kakor poroča „Agence Belgrade", zaukazala jo srbska vlada generalnemu svojemu konzulu v Budimpešti, naj ugovarja dotičnim naredbam proti uvažanju prašičev, ker nasprotujejo sedanjej pogodbi. Sofija, 13. junija. Najvišji zdravnik v armadi, dr. Mirkov, je odstavljen in v preiskavi zaradi sovdeiežlie pri Paničevi zaroti. Sofija, 14, junija. Najvišji zdravnik v armadi, dr. Mirkov, je umirovljen zai-adi obnašanja glede na Paničevo zaroto. Pariz, 14. junija. Kakor poročajo listi, dobil je Constans veliki ruski red sv. Ane. ^ Madrid, 14. junija. V zbornici je predložil Martos, da bi se povodom splošne volilne pravice izdalo splošno pomiloščenje za politiško prestopke. Senat je sprejel predlog, da se pooblasti vlada zaradi sklepa razpravljati o pogodbah razsodnega sodišča. Umrli mo: 12. junija. Helena Lapajne, zasebniea, 34 let. Kolodvorsko ulice 11, srčna hiba. — Marija Drašler, šivilja 70 let, Gradišče 13, vodenica. Tremenfiko sporočilo. ]>nna|nka borza. (Telegraflčno poročilo.) 14. junija. Papirna renta 5% po 100 gl. (« 16% davka) 88 gld. 40 kr. Srebrna „ 5V, „ 100 „ „ 16* . 89 . 55 . avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 „ 50 . Papirna renta, davka prosta......101 . 10 Akcije avstr.-ogerske banke...... 966 _ " Kreditne akcije ..........30.3 I]! 25 " London • • •......... . 117 . . Srebro ................ Francoski napoleond........ 9 " 33" " Cesarski cekini...........5 ^ 66 Nemike marke ..........57 " 60 ' kamnosek. f T Ljubljani, Tariic ulice št. tilijala tik mesarskega mostu, se najuljudneje priporoma prefa.stiti duliovSfini v izvršitev naročil vsakovrstnega cerkvenega umetnega kamnoseškega dela, slav. oMinstvu pa svojo bogato zalogo iiajrazno-vrstnejSlh po najnovejših načrtih prav Hfno in iz različnih vrst marmorja izdelanih nagrobnih spomenikov. Vse na tukajšnjem pokopališči stoječe in pri njem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovoljenega zidanega temelja nagibajo, poitravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer pomladi in pred Vsemi svetimi Še posebej opozarja na krasen, od kajnahtal-skega, kararskega in Črnega marmorja izgotovljen M i> <> m o H i Ic , katerega proda po primerno jako nizkej ceni. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoma v vsakovrstna MT" }ifavhin.ska dela,__ katera fino, trpežno in ceno izvrči. (18—13j IV/.^f blagorodje ! Čast mi je, priporočati moj ogerski liptav.ski desertni .str {pravi karpatski ovčji sir) v žganih posodah in najboljšim pakovanjem s stanijolom, v orig. škatuljah po 5 kilogramov, obsegajočih 72 kosov, za 4 gld. 80 kr. proti poštnemu povzetju, franco, za celo Avstro-tigersko in Nemčijo. ^osim, naj se mojliptavski karpatski .lir ne zamenja s sličnim dtmajskim, monakovskim ali majnškim pivnim sirom, ki se napravlja izkravjega mleka ali sira. (B) Velespoštovanjem Gustav Petvovickif v Miskolczu, Ogersko {Kazinczgutcza br. 18.) OHffhiuliii liptav.ski .sir najboljše kualifefe prodaje v posodah po 5 in m kilogramov Itif A-iVo za (iO kr. (5) Ou.stav 1'etforirhi), v Miskolczu. Ogcr.^ko Kazinczg-utcza 18 Za bolne in zdrave, ki jih boH grlava, prsi, plača, želodec. Jetra, obisti, ki trpe na protinu in živcih, za kapljajoče in hripave otroke, dojenčke, rekonvales-oente, za žene pred in p» otročji postelji, za slabe, malokrvne in blede ljudi itd. jc naj-boljie hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot »izvrstno« in od mnogih bolnikov s spričali najtopleje priporočena Trnk6czy-jeva iyraiel|iifli Bladnii kava z dobrim okusom in lepo dišavo. Zavitek s kg. velja 30 kr. Jako ceno pridejo zavitki 4 kg. Dobiva se po poštni adresi pri Ubaldu pl. Tmk6ozy-Jn, lekarnar v Ljubljani; na Dunaji imajo zalogo lekarji: Viktor pl. Tmk6ozy, V. okraj, Hundsthurmerstrasse ll.S; dr. Oto pl. Trnk6ozy, Mi. okraj. Radetzl yplatz 17, JnliJ pl. Trnk6ozy. Vin. okraj, JosefstiV.dterstrasse v Gradci (Štajarsko) Vendelin pl. Tntk6czy, lekarnar; nadalje v v.seh lekarnah, prod%.1aliaoah diiav, knpoih itd., prava le % zgomo, oblastveno zavarovano znamko. Ifrehuttcl i-.-nnJo obilen rdbat. (S) OI)nihlj(Mic pisiiiciic marke J^J^Sl C*. N(inil)or(,f. ig^ Obrazci zastonj. (l.'i—.5) Andrej Kezele, urar v Itihuiei na Doleiijskrni, priporočam svojo zalogo po najnovejši, najtrajniši, za več let Rariintorani konstrukciji narejenih elegantnih stenskili elcktričnil ur z malialceiii, podobnih dunajsklin, katerih ni treba nikdar navijati in katerih tok je najzanesljiveje natančen. (S—3) Cenike pošiljam brezplačno in franko. Najcenejši, najboljši, prcskutSen, rujavi lesni poma/. iiETEL-07 izvirni carklisemi varuje trajno -^šJCC (Ki—4) pnmazane plotove, kolarnice, skladišča, vozove, gospodarsko orodje, tla itd. pred gnilobo, glivami, oitorjenjem iu žuželkami. V hlevih razkužuje. 1 k((r. ziulo^ča za (i kvadratnih mctroT. IVogleil hrezplarno. KakovoKt noprikoHeiio zajamčena, 6 kKi'. 1'60 < 100 k);r. 16 »Id. I 7. ihinaja. Najoenejia karbolna hiaUna, karbolno apno, kolomaz. l'rc'kuitc,eni rabat. Mihael Barthel in drugovi, kiinijska tovarna v Ratlsboni in na Dunaji, X. okraj, Keplerg:asse Nr. 30. (Ustanovljena 1781.) Andr. Druskovič trgovina z železnino na mestnem trgu 10, priporo^?«, |>o zelo iiizlci ceni ohove za okna in vrata, štorje za štokadoranje., .samokolnice, traverze in .stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in lioman-ce-ment, .sklejni papir (Daehpappe) in a,sfalt za tlak, kakor tudi lei>o in moeiko iifirejeiin. Štedilna ognjišča Vodijake m zabijati v zemljo, s katerimi je mosoee v malili urali in majliiiiini stroški na pravem mestu do vode priti; i-avno talčo se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti sornji Ktojali, kakor tudi aa lesene «evi mesinsaste trombe in ventile in železna okova. •Mttm. (25) vsalIj iiiii II«, H t ar eni s^it. 1. Nasproti železnemu mostu. il SI ii s rj^CKiiS} gjBBtilJ [flanigliiMP^l,; f?i EiBSfS t^BrS P^URAN ^priporočata svojo v« priporočata svojo T-elilco, iaihoi-no »aloj peči iz glinste snovi raznih barv, n. pr. bele, rujave, bronasto-rujave, po-merančno-rumeno, zelene, vse z stekleno prevlako, isto tako tudi kahljice za štedilna ognjišča 7-6) A m po najnižji ceni. Zaloga in delavnica ste v igriški ulici št. 8 v Ljubljani v hiSi gspdč. Seunlkovlh. m m m ^ i; ,d ! ! , al ' , srrrrrrr- HaFinoniuin Fabrik '^aa^ttSo^a^sf.Scprj^;®. I Ta tovarna izdeluje po prar nizki ceni CGrkTGie orgije ii larinoiille Glasovi so silno lepi in sostava jako modna. Vplačevaini pogoji so ugodni. Ceniki orgel} in harmonije poiHljajo ne zantonf. V kratki dobi 16 let narejenih je bilo blizo 300 novih orgelj, med temi bilo je več velikih, kar je najboljši dokaz o izvrstni zmožnosti in reelnostite tvrdke. (24-11) S. Ml. jrM mmnln iMba »Avstrijski Ph6iiix" na Dunaju. Vplačane delnice in druga jamstva družbe znašajo skupaj čez Škodi po toči ^im na Kranjfikeni, Sifajaiskcm in Koroškem. Pogoji so dokaj ugodni in uvedene najniže stalne premiie ne da nineMkni "^TT.^"^ dopfačati; ako bi zavarovanec ne moženS^ir^vaJ' o^iliot^^^^jlll:^^'^ ^^o^« - »^itro in pošteno Tr f prevzeti, obrne naj .se na glavno zastopstvo v Gradcu, katero daje radovoljno v.sakorštia pojasnila v zavarovalnih zadevah ali pa T" (3-2) f/larno :^a.sfo2}stvo v Ljuhljani (/».stopiiik Josip Perliaiic) e iilioo šito'. 3. c>a" ® <« s o« ^ otl S ^-a^ «1 •--..H -a ^ oS o H ® »iS iriiS 0» 2 . a s. S.J5 -J t; »g m-m flii Ui s. 3 -S " - ° S^-o g a e » 5 S s e « I i »s Vsi Stroji za' kmetijstvo in vinorejo! najnovejša Bestava v raznih Telikostih. Stiskalnice in mlini za olive, vinske in sadne stiskalnice, priprava za odstranjenje peronospere, mlini za grozdje In sadje, automatične stiskalnice za zeleno pičo Mlatilnice, čistilnice in vitala, stroji za ropkanje turšice, sejalniki, orala itd. itd. Sušilne priprave za sadje in sočivje. škoporeznice v največji izbiri prodaja izvrstno izgotovljene in po tovarniških cenah IG. HELLER, Dunaj, Praterstrasse 78. Katnlo;^! In vsako pojasnilo na zahtevanje gratis in franko. Razprodajalcem najugodnejši pogoji. (10—8) Sposobni zastopniki se iifiajo ter dobro plačajo. (3-1) Izžreliane icranjsice deželne oiiveznice' kakor tudi kiipoui se bodo tri mesece pred zapadlim rokom proti 4% eskoniptni pristojbini, račiinjeni na dneve, izplačevale pri deželni blagajnici kranjski. l>eželiii ooi- Ufaiijj^lci. _v Ljubljani, dne S. junija 1890. OLJIVATB BARVB V konltarfiiklh piišicah po pol in Jeclen kilo ____•__^ _ _ • • pi«ipoi*oea iiajc*eiieje (24) tovarna oljnatih barv, laka in firneža semenilko poslopje 6 LJU3LJANA semeniško poslopje 6. Trgovina z železnino Albiii-a 0. Ah(iii-a v Ljubljani, Gledališke ulice št, 8, priporoča svojo bogato zalogo polJ«'tU'lNke};a orodju, posebno plugov, lepo in inoeno izdelanih po najnižji eeni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih \il, prav leiio in lehko izdelanih, a poleg tega vendar trpežnih, zobov za brane, žag za na vodo, pil za žage, delov za vodnjake, mesingastih plošč za komate, potem rož, steselcev, os, zavomio za vozove, okov za vozč itd., šin za kolesa, podkev, ookel, konjskih žebljev, slokih žag, kds, srpov, slamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj. (i^s-u) Staro železo, mesiiif/, lutker, knsitnr, cink, svinec kupuje se vedno po najvišjih cenah. ces. in kralj. v Dunajskem dvorni zvonar Novem Mestu priporoč.-v zalogo zvonov za zvonike, lepo- in aoglaine zvončke vsake velikosti in vsakovrstnega glasii. Za določen glas, popolno in Jlufno. "VU Dtta ll ekana mh prllarljiP v Ljubljani, priporoča se slavnemu duhovščini, trr navaja izkušenih in že z pozdravil in specij.il tet, lilidv. Grefel, lekarnar. t' X X z' X X t X' X' X' Y X X X' X X X X I X X' X 'X ^ X Mestni trg 11, občinstvu in prečastiti nastopno le nekaj svojih tovim vspehom rabljenih in sicer. Sirup iz planinskih zeljišč proti kašlju. hripavosti, prsnim in pliur'nim boleznim itd. je napravljen iz pravih planinskih zeljiš«. — Cena steklenici 60 kr. KrIČistllne krogljice. poprej univerzalne krogljice imenovane, najboljše sredstvo za ristenje krvi in odvajanje kisline iz telesa. — Cena škatljici 21 kr., zavitku 8 6 škatljicami in navodom rabe 1 gl. 5 kr Krogljice za bledico dr. Blauda rpociikrene), proti pomanjkanju krvi (bledici. slabosti, pt.ianju). — jikatljicii velja (iO kr. Kapljice za bledične, dobro sredstvo proti pomanjkanju krvi. — Cena tla-konu 40 kr. Grenko vino, tudi želodec krepčujoče vino imenovano, iz najzdravllnejših gorenjskih rastlin, izvrstno vpliva iti raznih želodčnih boleznih, posebno pri pomanjkanji slasti do jedij, sUbem želodci, slabem prebavljenju. posebno pri zasia-ranih boleznih želodca. - Stekl.. ki dr/.i ' , litra, z navodilom labe velja le 80 kr. Dorševo ribje olje Krohna in Comp. v Bergenu. najčistejša in najvplivnejša medicinska ribja mast, katero edino zapisujejo zdravniki. l»obro sredstvo proti kašlju, posebno pri pljučnih boleznih, proti škiofeljnom pri otrocih, angleskfj bolezni, kroničnim izpuščajem koie itd. — .^Iala steklenica velja 50 kr.. dvojno velika KO kr. Železnato salo Iz kitovih jeter, nedosegljivo v vplivanji svojem na preživljanje in okrepčanje slabih otrok, katerim primankUje krvi. — Cena steklenici z navodilom rabe 60 kr Železnato kineško vino za prebolele in slabotne otroke, katerim primanjkuje krvi. — Cena 1 butelji 1 gld. 20 kr. Kazven navedenih zdravilnih sredstev dobijo se v deželni lekarni pri „Ma-riji Pomagaj" raznovrstna medicinična mila, lepo dišeče pomade. lasna olja, razni pristni angleški in francoski parfumi. Pariški praiek za dame (bel ia rudeč), poudre de riz. kadilnl papir, kadilne svečice, potpourri itd. dr. Bochardov* aro-maliiko zeljiično milo in jako lino glicerinsko milo In glicerinsko vijolično milo. (1 komad 35 kr ) Spoštovanjem S*roda. •• is proste roSce lepo posestvo pod prav ugodnimi pogoji plačevanja na obroke tekom več let. — Posestvo šteje 78 oralov zemljo, obseza njive, travnike, vrte, gozde iu novo zidano jednonadstropno poslopje ter vsa gospodarska poslopja tik okrajne ceste, pol ure od železnične postaje Borovnica. — Natančneje izve se pri lastniku Jan. Borštniku v Kurji Vasi h. št. 4 v Ljubljani. (3_3) Premija sa svetovni razstavi v Londonu 1862, Parizu 1867, Dunaji 1873, Pariiu 1878. Klavirji na obroke za na deželo MalonNki krilaHtl klavir, planine (52-12) iz tovarne vetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh. Mayer na Dunaji za 380 gld., 400 gld., 450 gld., .MX) gld , .'iaO gld., 600 gld., 6,50 gld., planine za ;!.50 gld. do 6(X) gld. ___ Klavirji druzih tvrdk za 280 do 350 gld. Izpocojuo klavtrjav za na ^i^elo pod naj-ogodnejiiml pogoji. Prodajalnica in posojilnica klavirjev A.ThierfeIder, Dunaj, VII., Burggasse?]. Izvršeno blaso pošlje dobro spravljeno Dclalnica in zaloffa cerkvenega orodja in posode (9) IVANA KREGARJA v Ljiihljani premeičenaje na l^oljn-iislio oesto i^it. 3 (Vhod in izlogti Cesar f a Jožefa trn.) Prečastito dohovidino in cerkvena predatojniitva opozarja zgoraj označeni na premeiienje ter se uljudno priporoča v mnog^o-brojna naročila zagotavlj.-ijoč najpoitenejio in najoenejio izvr-iitev po poslanih vzorcih ali po laitnem načrtn. I»ffos3.#tsrarxo©^ oiborije^ iab©rsxalc©l3xx©, svednilsep l.es-bexic& izdeluje iz BViinJti'HO in iin i^.niiOMljiv«''.!!:!«' Itovino lično in oen6, česar so se nekateri preč. gg. naročniki že uverili. Sprejemlje ataro orodje v popravo In prenovljenje, posrebruje in pozlatuje v ognji tudi atrelovodne oati po najnižji ceni. In poštnine prosto. Ker se v kratkem začne uvajati nov mestni vodovod v hiše, usojam si p. n. hiSnim posestnikom v Ljubljani uljudno naznanjati, da sem koncesijo za to dobil ter sem si naro<;il spretnega Mti-oUuviijiilfa. Zagotavljajoč svojim p. n. naročnikom na solldneje delo, opozarjam, da na vsa to zadevo tikajoča se vprašanja odgovarjam in na zahtevanje predložim proračune troškov po najnižji ceni. Priporočujoč ee v mnogobrojna naročila, znamnjam velespoštovanj em FRA:!ir€ PIliKO, atavbiniki ključaraki mojster, Marije Terezije cesta itev 4 (15) V Ljubljani. 8iti OP ( Ljubljana Tržaška cesta štev. 29 j priporoča preč.ist. duhovščini in slavnemu občinstvu I lepo, ukusno iu solidno izde-I hne salonske in navadne lon-; čeue. belo, rujavo, zeleno in I slonokoščeno osteklene, oijnju protivne pei-l v najraznovrstnejših oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po liiij-ni^ih eenali. Cenilnike pošiliani na iel/o franko. Zastopništvo pri (40-11) Vidic & Comp. Slonove ulice.