PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 100 lir	Leto XXX. Št. 38 (87®)	TRST, četrtek, li. februarja 197i
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PIČEL OBRAČUN ZASIPANJA PREDSTAVNIKOV DRŽAV POIROŠNIC NAFTE
Zaključek washingtonske konference brez sporazumov o skupnih akcijah
Francija ni podpisala štirih točk zaključnega dokumenta - Kljub temu se je zasedanje končalo v nekoliko bolj umirjenem ozračju
WASHINGTON, 13. — Razburkano zasedanje predstavnikov trinajstih držav potrošnic nafte se je zaključilo v nekoliko bolj umirjenem ozračju, vendar brez vsakršnega sporazuma o spornih točkah, Slede katerih se je ustvarila kontrapozicija predvsem med Francijo in ZDA. Konferenca se je končala s 24-urno zamudo; toliko časa je namreč terjala priprava končnega dokumenta, ki pa ga je Francija santo delno odobrila.
Udeleženci konference so dejan-
sko soglašali samo v analizi poto-laja in o dejstvu, da pač nobena država ne more misliti, da bi sama lahko rešila hude probleme, tako Sospodarskega kot monetarnega in trgovinskega značaja, ki jih je odprla energetska kriza. Glede načina skupnega reševanja teh vpra-<anj pa je nesoglasje popolno.
Od teh sedemnajstih točk, ki jih Vsebuje dokument, je Francija zavrnila kar štiri. Glavna točka, ki Je francoski zunanji minister Jobert nj podpisal, nosi številko 16 in se Stasi: «Udeleženci konference so sklenili ustanoviti koordinacijsko skupino, ki naj bi izkoristila možnosti, ki jih nudijo že obstoječe mednarodne organizacije, sestavila delovne skupine za izvedbo tistih nalog, ki bi jih ne mogli uresničiti ustrezni
organizmi, in sklicati čim prej konferenco držav potrošnic in proizvajalk nafte z morebitnim predhodnim novim srečanjem med državami polresnicami». Francija torej noče, kot je bilo jasno od vsega začetka, da bi ustanovili stalni organ držav potrošnic v kontrapoziciji z državami proizvajalkami.
Tudi zadnji člen, sedemnajsti, ki govori o posvetovanjih z državami v razvoju in z vsemi drugimi državami, proizvajalkami ali uvoznicami nafte, je naletel na nasprotovanje Francije. Končno ni Francija podpisala devetega in desetega člena dokumenta, ki govori o «globalni skupni akciji», tudi v okviru OECD, in o monetarnih in finančnih posledicah energetske krize.
Kljub takemu položaju pa se je
ftl1fllll!l|||||||,lll,,l|,,l,l,l||||,,l,|,,l|,ll|||||||u|n)|||1|n||||||||||||||||||||||||m|||||t(|||t|||||||||11|tlI1|1||l,||,,,l
NA SEJI PARLAMENTARNE KOMISIJE
Minister Giolitti zavrača zahteve petrolejskih družb o povišanju cene vseh goriv
konferenca, kot smo ' omenili, vendarle zaključila v nekoliko izboljšanem ozračju. Med drugim ni bilo več slišati obtožb na račun francoskega «neogolizma», ali pa francoskih očitkov Evropi, da je klonila ameriškemu izsiljevanju in da se je v alternativi med evropeizmom in atlantizmom odločila za slednjega.
Sam Jobert je ob zaključku zasedanja dal pomirjevalne izjave, češ da bodo odnosi z ZDA in EGS še dalje dobri in koristni. Prav tako je Kissinger poudaril, da je konferenca pokazala «veliko pozitivnih faktorjev odprtja in razpoložljivosti» ki bodo prej ah slej omogočih premostitev sedanjih nesoglasij.
V istem tonu so bile tudi izjave italijanskega zunanjega ministra Mora: «Sklepali smo o tem — je dejal — kaj se nam splača storiti v bodočnosti. Vseh trinajst udeležencev je bilo prepričanih, da konferenca lahko odpre možnosti stikov z drugimi državami, industrijskimi, v razvoju in proizvajalkami, ki se morajo sestati, da bi našli pravične baze za izmenjavo in sodelovanje od katerih je odvisna rešitev svetovnega gospodarstva». Moro je z zelo zmernimi besedami obžaloval stališče Francije in poudaril, da se tiče samo «okvira», v katerem bo treba pripraviti nova srečanja».
Nesoglasja, ki so se pokazala v Washingtonu, pa so že imela prvo negativno posledico: odpovedah so namreč jutrišnji sestanek zunanjih ministrov EGS v Bonu, na katerem bi morali med rugim razpravljati tudi o francoskem predlogu o sklicanju konference med EGS in arabskimi državami proizvajalkami nafte.
skoraj 30 odstotkov. Med razgovorom veleposlanika Pavičeviča z ministrom Matteottijem je bil govor tudi o bodočem obisku zveznega tajnika za zunanjo trgovino dr. Emila Ludvigera, ki bo na vabilo Matteot-tija konec tega meseca obiskal Rim.
Danska ukinila ukrepe za varčevanje s petrolejem
KOPENHAGEN, 13. — Danska vlada je sklenila ukiniti skoraj vse ukrepe za varčevanje s petrolejskimi proizvodi, ki jih je uvedla pretekli november. Tako so ukinili prepoved zasebnega avtomobilskega prometa ob praznikih, ki je bila v veljavi dvanajst tednov, ter omejitev dobave goriva industriji in zasebnikom. Odpravljena je bila tudi omejitev hitrosti, ki bo ostala v veljavi samo na avtocestah.
Države EGS podprle Bumedienov predlog o sklicanju izrednega zasedanja OZN
NEW YORK, 13. — Devet držav članic EGS je danes uradno privolilo v predlog alžirskega predsednika Bumediena o sklicanju izrednega zasedanja generalne skupščine OZN, na katerem naj bi razpravljali o vprašanju surovin in razvoja.
Prav danes pa je agencija «Nova Kitajska» objavila vest, da je tudi pekinška vlada sklenila podpreti pobudo alžirskega predsednika, in da je zunanji minister či Peng-fej že pisal alžirskemu kolegu Butefliku, da se Kitajska strinja s pobudo, ki jo je dal Bumedien kot predsednik četrtega vrhovnega zasedanja neuvrščenih držav. Nota kitajske tiskovne agencije poudarja, da sta «vlada in narod LR Kitajske venomer podpirala države tretjega sveta v njihovem boju za suverenost in neodvisnost, za gospodarski razvoj in proti izkoriščanju in imperialističnemu nadzorstvu».
Počastitev spomina sedmih bratov Cervi
RIM, 13. — Predsednik republike Leone, predsednik zbornice Pertini in druge osebnosti, med katerimi je bil tajnik KPI Enrico Berlinguer so se včeraj zbrale na spominski svečanosti ob 30-letnici usmrtitve sedmih bratov Cervi.
Pogled na letalo sovjetskega «Aeroflota», s katerega je ob 16.30 izstopil pisatelj Solženicin, ki so ga Izgnali iz SZ po odvzemu državljanstva. Solženicin je izstopil zadnji in sedel v črni mercedes nemške vlade, ki ga je odpeljal v hišo pisatelja Bolla. Zaradi Izrednih varnostnih ukrepov se časnikarji in fotografi niso mogli -	približati letaln
iiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiMiiifiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiitiinil
SKLEP VODSTVA SINDIKALNI FEDERACIJE CfilL-ClSL-llIL
Štiriurna splošna stavka bo v sredo, 27. februarja
Vzdržala sta se samo dva sindikalista - Odobreno Stortijevo poročilo o sindikalni enotnosti
PREDSEDSTVO ZSSR MU JE ODVZELO DRŽAVLJANSTVO
Po izgonu iz SZ Solženicin prispel v Zahodno Nemčijo
Trenutno je v gosteh pri pisatelju Bollu - TASS: družina mu lahko sledi, če se ji zdi potrebno
Poudaril je, da mora vlada skrbno preuiiti sistem oblikovanja cene petroleju in derivatov ter preprečiti dobičkonosne špekulacije
RIM, 13. — Socialistični minister I treti, krivce pa preganjati, za proračun in gospodarsko načrto- Na Giolittijeve izjave je član so-vanje Antonio Gioliti^ meni, da cialističnega vodstva posl. Signorile
izjavil, da pomeni to spremembo kurza vlade in trdnejšo voljo, da se zoperstavi zahtevam petrolejskih družb. Samo na tak način, je dejal Signorile, bomo zaščitili italijanske koristi. Pač pa je zahteval, naj vlada ne odlaša in snrejme, na energetskem področju, takojšnje in odločne ukrepe. Povišanje cene gorilnega olja in bencina bi javno mnenje ne razumelo, nasprotno, obsojalo bi tak ukrep vlade. Žal, je zaključil Signorile, pa vlada v koaliciji o tem vprašanju še precejšnja zmeda in nesoglasje. Signorile je ocenil tudi washingtonski vrh o energiji rekoč, da se je še enkrat pokazalo, da gredo interesi ZDA in Evrope navzkriž. Dolžnost Italije je, je dejal Signorile, da se drži Evrope, mimo možnih pozivov za atlantsko solidarnost.
skušajo petrolejske družbe izkoristi ti trenutno zmešnjavo na mednarodnem tržišču nafte, da bi od vlade izsilile znatno zvišanje cen bencina in drugih tekočih goriv.
To je dejal na seji parlamentarne komisije za vprašanja industrije in poudaril, da odklanja tako izsiljevanje in manevre. Nasprotno, je dejal, dolžnost vlade je, da skrbno preuči sistem oblikovanja cen petroleja na mednarodnem tržišču, ki ni več enotno in da na osnovi analize tega sistema sklepa o umestnosti posameznih popravkov cene.
Giolitti je v začetku svojega poročila dejal, da je Italija v veliki meri odvisna od tuje nafte. Tako je njena industrija za 60 odstotkov odvisna od tega energetskega vira, skupno pa potrosi letno 103 milijone ton nafte. 99 odstotkov te nafte prihaja iz tujine, kar se močno občuti na plačilni bilanci. Na mednarodnem tržišču je prišlo do določenih sprememb, ki so posledica sklepa držav proizvajalk, da zvišajo ceno nafte, a nikakor ni to edini razlog. Od cene nafte in njenih derivatov pa bo odvisen celotni gospodarski razvoj v bodočih letih. Prav zato pa mora vlada skrbno preučiti zahteve, ki prihajajo iz vrst zainteresiranih petrolejskih družb. Te so namreč na osnovi preprostega računa «srednje» cene petroleja zahtevale povišanje cen tekočih goriv za 150%, kar je nedopustno.
Ugotoviti je namreč treba, da se cena petroleja ni povišala enakomerno in enotno. Nasprotno je prav sklep arabskih držav močno frak-cioniral tržišče nafte in omogoča posameznim državam precejšnje možnosti manevriranja. To so dobro razumele tudi tuje petrolejske družbe, ki si skušajo prav ob diferenciranem tržišču nafte zagotoviti močne marže dobička na osnovi maksi-malizacije cen v Italiji.
Giolitti je dejal, da je to glavno vprašanje «petrolejskega načrta», ki ga bo v nekaj dneh predložil Parlamentu in javnosti. V tem načrtu je posebna skrb posvečena prav sistemu oblikovanja cen naftnih derivatov in sistema dobav nafte Italiji. Na osnovi analiz, ki jih je ministrstvo za gospodarsko načrtovanje že začelo (razposlali so tudi anketne pole z vprašanji o količinah nafte, ki jih nameravajo posamezne družbe nuditi Italiji). Posebno vlogo Pripisuje Giolitti državnemu podjetju ENI, meneč, da pripada prav temu naloga, da poseže na petrolejsko tržišče in si skuša zagotoviti ugodnejše pogoje.
Šele po taki, skrbni analizi diferenciranih cen ob nabavi, kar naj prepreči petrolejskim družbam, da bi si v Italiji ustvarile položaj «rent-nikov», lahko vlada ugotovi, kako naj se spremenijo cene bencina in drugih goriv.
Giolitti se je dotaknil tudi vpraša nja prikrivanja zalog nafte in zadevnih špekulacij. Poudaril je, da mora državna oblast take pojave skrbno zasledovati in z vso silo za-
Veleposlanik SFRJ obiskal
ministra Matteottija
Napovedan obisk jugoslovanskega zveznega tajnika za zunanjo trgovino v Italijo
RIM, 13. — Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Mišo Pavičevič je obiskal danes ministra za zunanjo trgovino Italije Mattea Matteottija. V daljšem razgovoru sta ministra proučila problematiko trgovinske izmenjave in gospodarskega sodelovanja med obema državama in ugoto-vila da je bila lani občutno povečana trgovinska izmenjava, ki je po neuradnih podatkih dosegla skoraj milijardo dolarjev, kar pomeni v primerjavi s predlanskim letom povečanje za 41 odstotkov. Posebno je pomembno povečanje jugoslovanskega izvoza v Italijo za 51 odstotkov v primerjavi z letom 1972, tako da se je deficit jugoslovanske trgovinske bilance z Italijo zmanjšal za
RIM, 13. — Po dolgi razpravi je vodstvo sindikalne federacije z dvema vzdržanima glasovoma sprejelo sklep, da se okliče štiriurna splošna stavka v sredo 27. februarja. Za državne uradnike in osebje javnih prevozov bo sindikalna federacija ločeno izdala navodila strokovnim organizacijam.
Vodstvo sindikalne federacije je tudi odobrilo poročilo o sindikalni enotnosti, ki ga je na začetku seje prebral tajnik CISL Storti.
Ob zaključku redakcije nismo še prejeli dokumenta, s katerim federacija CGIL-CISL-UIL utemeljuje cilje splošne stavke: vendar še datum splošne stavke in število ur (pol delovnega dne) dokazuje, da namerava sindikalna federacija postaviti vlado in gospodarske kroge pred preizkušnjo. Dva tedna časa imajo, če hočejo vsaj pokazati dobro voljo, kot so poudarili v razpravi nekateri sindikalisti, in spremeniti sedanjo politično in gospodarsko smer, kot zahteva delavsko gibanje.
Razprava o načinu oklica sploš-
....................................
Mehiški predsednik v Jugoslaviji

BEOGRAD, 13. — Mehiškega predsednika Luisa Echeverrio, ki je danes ob 13. uri prispel s posebnim letalom na uradni in prijateljski o-bisk v Jugoslavijo, so na beograj; skem letališču, kjer so mu izkazali najvišje časti, pozdravili predsednik Tito, predsednik zvezne skupščine Mijalko Todorovič, predsednik ZIS Džemal Bijedič tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Do lane in drugi visoki jugoslovanski funkcionarji. Skupno z Echeverrio so prispeli njegovi trije sinovi in skupina njegovih sodelavcev, med
njimi zunanji minister Emilio Raba-ha, predsednik velike komisije per lamenta Carlos Erez, predsednik v like komisije senata Enrique Santa na, predsednik vrhovnega sodišča Lopez in drugi. Prebivalstvo Bea grada, ki se je ob zelo lepem vremenu zbralo na ulicah glavnega mesta, okrašenih z jugoslovanskimi in mehiškimi zastavami in transparenti, je priredilo zelo topel sprejem predsedniku prijateljske Mehike na njegovi poti od letališča do reziden ce na Dedinju. Popoldne je pred sednik Echeverria položil venec na
grob neznanega junaka na Avali [Vo-v-sredno po vrnitvi z Avale na i.) dinje so se začeli politični pogo: vuri med predsednikom in njunimi sodelavci. Zvečer je predsednik Tito v palači zveznega izvršnega sveta priredil večerjo v čast svojega gosta, po večerji pa v velikih dvoranah zveznega izvršnega sveta slovesen sprejem. Med večerjo sta predsednika izmenjala zdravici.
(Na sliki: predsednika Tito in Echeverria med pregledom častne straže na beograjskem letališču).
ne stavke, kateri sta — v bistvu --nasprotovala le dva sindikalista CI SL. Scalia in Sartori, je postala živahnejša, ko je ena tretjina članov vodstva sindikalne federacije (31 od skupnih 90) podpisala resolucijo s predlogom, naj bo stavka celodnevna in naj se izvede že 20. februarja.
Trideset podpisnikov resolucije pripada kategorijam industrijskih dejavnosti in jih vodijo kovinarji ter kemiki. V resoluciji so navedene tudi zahteve vladi in velikim industrijskim monopolom:	naložbe
na Jugu, neobdavčljivost nižjih dohodkov sorazmerno z jačanjem draginje, oblikovanje gospodarskega načrta za okrepitev energetskega prevoznega in kemijskega gospodarstva v Italiji, rešitev zdravstvenih problemov Neaplja, Taranta, Reggio Calabrie in Palerma, politične cene za blago široke potrošnje, določitev pravičnih najemnin z zakonom, takojšnja uresničitev pomembnih javnih del.
V popoldanskem delu zasedanja, ki je bilo prekinjeno zaradi spora, ki je nastal v okviru UIL (skupina sindikalistov, med katerimi tudi Tržačan Fabricci je napadla člane UIL, ki so podpisali resolucijo o splošni stavki), je med drugimi govoril pristaš manjšinske struje CISL posl. Vito Scalia. Dejal je, da bi splošna stavka v tem trenutku gospodarske krize pomenila samo «izbruh jeze» brez nobenega cilja.
Za določitev datuma in dokumenta z obrazložitvijo splošne stavke, so oblikovali paritetno komisijo, v kateri sta po dva predsednika za vsako izmed konfederacij.
Seja ZIS
BEOGRAD, 13. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji proučil predloge ukrepov za nadaljnje izvajanje sklepov alžirske konference neuvrščenih. Zvezni izvršni svet je naročil vsem organom, da nadaljujejo z izvajanjem in obdelavo u-streznih ukrepov, da bi zagotovili učinkovito in dosledno izvajanje sklepov konference. Da bi se zagotovila čimboljša koordinacija pri izvajanju teh sklepov je ZIS ustanovil posebni odbor, katerega predsednik je zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič. Na seji je bila sprejeta tudi informacija o tekočih mednarodnih gospodarskih dogaja-tiiiiinniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiMiniu
ŠPORT
NOGOMET
Sinoči v Frankfurtu
JHG0SLAV1JA-ŠPANIJA 1:0
FRANKFURT, 13. — Jugoslavija je v dodatni kvalifikacijski tekmi za SP v Frankfurtu nocoj premagala Španijo z 1:0 in se je tako po dvanajstih letih zopet uvrstila v finalno kolo tega tekmovanja. Zmago ji je prinesel gol, ki ga je dosegel Katalinski v 14. min. p.p.
(Podrobnejše poročilo našega po sebnega dopisnika iz Frankfurta priobčujemo na športni strani).
njih in o njihovem morebitnem vplivu na jugoslovansko gospodarstvo. ZIS je spredel predlog gospodarskega sveta, ki je včeraj razpravljal o tej informaciji, in sklenil ustanoviti posebno delovno telo, ki bo sistematično spremljalo vsa gospodarska gibanja na svetu in po potrebi predlagalo ukrepe, da bi se preprečile negativne posledice mednarodnega gospodarskega gibanja na jugoslovansko gospodarstvo. ZIS je prav tako proučil predloge in pripombe, ki so jih na program an-tiinflacijskih akcij dale republike, pokrajine, sindikati in gospodarska zbornica.
Srečanje Gedafi-Ceauscscu
TRIPOLIS, 13. — Romunski predsednik Nikolaj Ceausescu, ki je prispel včeraj na dvodnevni uradni obisk v Tripolis, se je danes sestal z libijskim predsednikom Gedafijem. Po Libiji bo romunski predsednik obiskal še vrsto arabskih držav ter se bo vrnil v domovino šele čez en mesec.
BONN. 13. — Sovjetska tiskovna agencija TASS je sporočila, da jc «predsedstva vrhovnega sovjeta ZS SR sklenilo odvzeti Aleksandru Isa-jeviču Solienicinu sovjetsko državljanstvo». Ta ukrep utemeljuje predsedstvo vrhovnega sovjeta ZSSR s tem, da «njegova sistematična dejavnost ni bila združljiva s statusom sovjetskega državljana, ko je skušal škodovati Sovjetski zvezi». Po tem sklepu je bil Solženicin izgnan iz Sovjetske zveze. TASS dodaja, da «se mu bo lahko pridružila tudi njegova družina, ko se ji bo zdelo potrebno».
Z izgonom pisatelja Solženicina se zaključuje vrsta domnev o njegovi usodi po včerajšnji aretaciji, ker sc ni hotel predstaviti na poziv državnega pravdništva. Solženicin je bil že izjavil, da ne priznava sodišču pravice, da bi ocenjevalo literarna dela.
Aleksander I. Solženicin je dospel z letalom «Aeroflota» na letališče v Frankfurtu (Zah Nemčija) ob 16 30, s skoraj štiriurno zamudo. Učinkovita varnostna služba je časnikarjem preprečila, da bi se mu približali. Takoj, ko je stopil z letala.
iiniiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiniiiiiiiiiiuiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiinii,,,,,
ŠTIRJE DRŽAVNI POGLAVARJI ZBRANI V ALŽIRU
«Mali vrh» za tesnejšo enotnost arabskih držav
Posredovanje gen. tajnika OZN med Sirijo in Izraelom
ALŽIR, 13. — Štirje arabski voditelji — kralj Saudove Arabije Fejsal, egiptovski predsednik Sadat, alžirski predsednik Bumedien in sirski predsednik Asad — so se zbrali danes popoldne v Alžiru, da bi skupaj proučili položaj štiri mesece po arabsko - izraelski vojni in se dogovorili o nadaljnjih arabskih pobudah na vojaškem, političnem in gospodarskem področju. «Mali vrh» poteka za zaprtimi vrati: kordon oboroženih vojakov ne dovoli časnikarjem, da bi se približali. Niti dnevnega reda niso javno sporočili: radio Alžir je komentiral, da bo srečanje «utrdilo fronto arabske solidarnosti, ki se je ustvarila med oktobrsko vojno», po neuradnih vesteh pa so vprašanja na dnevnem redu dokaj sporna. Štirje državni poglavarji naj bi se namreč pogovarjali predvsem o štirih točkah: o posledicah sporazuma med Egiptom in Izraelom o razmiku sil, o morebitni sklenitvi podobnega sporazuma glede sirske fronte, o «petrolejskem orožju» in v tej zvezi o morebitni omilitvi «embarga» nad dobavo nafte Američanom, in končno o vprašanju udeležbe palestinskih predstavnikov na ženevski konferenci.
Prav v zvezi z današnjim «malim vrhom» so za nekaj dni odložili konferenco držav proizvajalk nafte, ki bi se morala začeti jutri v Tripolisu: vzrokov odložitve sicer niso sporočili, jasno pa je, da pričakujejo, kaj bodo o vprašanju «embarga» sklenih štirje arabski voditelji, ki so se sestali v Alžiru.
O razmiku čet na Golanu niso danes govorili samo v Alžiru, pač pa tudi v Ženevi, kamor je prispel generalni tejnik OZN Waldheim. Sam Waldheim, ki se bo v švicarskem mestu sestal s finskim generalom Siilasvuom, poveljnikom sil OZN na Bližnjem vzhodu, in s sirskim veleposlanikom v Švici, je dejal, da so bili že vzpostavljeni stiki z Damaskom, «bodisi na bilateralni ravni, kot tudi s posredovanjem Združenih narodov», za dosego morebitnega sporazuma z Izraelom. O tem vprašanju pa piše danes tudi kairski dnevnik Al Abram, po katerem so Kissingerjeva «poizvedovalna posvetovanja» omogočila precejšnje zbližanje med stališči Izraela in Sirije, List dodaja, da bo ameriški zunanji minister kmalu spet potoval na Bližnji vzhod ter bo obiskal Damask in Tel Aviv.
Umrl je senafor Mario Fabiani (KPI)
FIRENCE, 13. — Po dolgi bolezni je umrl komunistični senator Mario Fabiani. Leta 1934 ga je posebno sodišče obsodilo na 22 let zapora. Po letu 1943 je stopil na čelo odporniškega gibanja v Toskani, po osvoboditvi pa je bil župan v Firencah in preds. pokrajine. V senat je bil izvoljen leta 1963.
je sedel v črn mercedes ki ga je odpeljal v kraj Langenbreuch pri Aachnu, kjer ga je pričakoval nemški pisatelj in Nobelov nagrajenec Heinrich Bòli, pri katerem bo za sedaj v gosteh. Ni še znano, če namerava Solženicin ostati v Nemčiji ali bo zaprosil za dovoljenje, da bi prebival v kaki drugi državi.
Očitno je pred sporočilom o izgonu potekalo med sovjetsko in za-hodnonemško vlado mrzlično posvetovanje o načinu in obliki preselitve. Zahodnonemške oblasti so sicer izjavile, da bi bile pripravljene sprejeti Solženicina, niso pa hotele povzročiti incidentov ali sporov s Sovjetsko zvezo.
Zvečer je, po nekaterih vesteh, Solženicin telefoniral ženj Natalji, kj se nahaja v Moskvi, vendar mu namerava slediti v tujino. Pisatelj naj bi ženi povedal, da so mu vest o izgonu sporočili v zaporu v Le-fortovem, nakar so ga odpeljali na letališče. Pred tem naj bi mu državni pravdnik predlagal izselitev in mu dajal na razpolago tri dni, da zbere svoje stvari. Ker pa vabil državnega pravdnika nj sprejel, je ukrep o izgonu bil uresničen takoj.
Sovjetski viri poročajo tudi, da bo Solžervicinova družina lahko odpotovala v Zahodno Nemčijo in odnesla s seboj «vse, kar pisatelju potrebuje za nadaljevanje svoje pisateljske dejavnosti».
RIM, 13. — Osebje pekarn bo stavkalo za 24 ur v petek, 27. fè-bruarja. Na ta način nameravajo, na vabilo sindikata FILIA protestirati zaradi zadržanja lastnikov pekarn, ki teže po podražitvi krn-ha, osebju pa zanikajo mezdne poviške.
Washingtonsko zasedanje trinajstih držav potrošnic nafte se je končalo praktično brez rezultatov. Posebna komisija je celih 24 ur pripravljala skupni dokument, ki pa ga je francoski predstavnik samo delno odobril. Predvsem je Francija zavrnila vse tiste točke, ki se tičejo nadaljnjih organiziranih skupnih akcij udeležencev konference, češ da bi ustanovitev stalnih organizmov pomenila ustvarjanje kontrapozi-cije z državami proizvajalkami nafte. Kljub hudim nesoglasjem pa so dali udeleženci konference ob zaključku zasedanja pomirjevalne izjave in se trudili dokazovati, da ne gre za dokončno razbitje in da se bodo razlike med stališči s časom zmanjšale.
Opolnoči je vodstvo sindikalne federacije oklicalo za 27. februar štiriurno splošno stavko, ki velja kot opozorilo vladi, kateri nudijo sindikati možnost, da še pokaže dobro voljo in spremeni z odločnimi ukrepi svojo gospodarsko politiko
Po predvčerajšnji aretaciji v Moskvi je Solženicin bil izgnan iz Sovjetske zveze. Predsedstvo vrhovnega sovjeta mu je nam-• reč odvzelo državljanstvo.
PRIPRAVLJANJE NOVEGA DEŽELNEGA ZAKONA O KRAŠKIH REZERVATIH
! Skupina slovenskih dijakov v Rižarni
Kraški rezervati morajo celovito zaščititi; ^ f" —
O	I V
splošne in narodnostne značilnosti Krasa
To temeljno nujnost so deželnemu odborniku Mizzauu predočili na ločenih razgovorih predstavniki SKGZ, Kmečke zveze in Slovenske skupnosti ■ Posebej so poudarili zahtevo proti vsakim razlastitvam
Deželni odbornik Mizzau je včeraj v prisotnosti funkcionarja inž. Gentillija sprejel delegacijo Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki sta jo sestavljala predsednik Boris Race in član izvršnega odbora dr. Karel šiškovič, v zvezi s pripravljajočim se deželnim zakonom o kra-ških rezervatih, ki ga pripravlja deželno odborništvo za prostorske in kulturne dobrine.
Delegacija SKGZ je poudarila, da je terjala zaščito Krasa prek globalne zaščite njegovih splošnih in narodnostnih značilnosti. Ta zaščita vsebuje tudi krajinsko ovrednotenje kraškega bogastva in naravno ravnotežje. Zakon Belci žal stremi za zaščito le dela teh značilnosti in dobrin. Kras bi bil učinkovito zaščiten s temeljitimi gospodarskimi posegi, ki bi prebivalce Krasa ponovno tesno navezali na zemljo, ker je bil gospodarski razvoj neenakomeren in je bil kraški človek zaradi tega prizadet. Povsem zgrešeno je bila izbrana pot po kateri gresta zakon Belci in prvi osnutek deželnega zakona, ki določata negospodarske omejitve in dajeta del kraške zemlje v upravljanje imenovanim birokratom. Grožnja z razlastitvami pa je izzvenela kot zahvala Kraševcem. da so nam Kras obvarovali.
Taka stališča so naletela na splošen odnor ne le prebivalcev Krasa, temveč vseh Slovencev in vseh tistih, ki jim je dejansko do ohranjevanja njegovih naravnih značilnosti. Zadostovalo bi zaradi tega sprejeti učinkovite ukrepe, ki bi nadalje razvijali za Kras značilno gospodarstvo. Če že obstaja sklep, da se deželni izvršilni zakon sprejme, bi moral biti časovno omejen vse dotlej, dokler ne bi ustvarili takih pogojev, v katerih bi bili prebivalci Krasa zopet njegovi najboljši varuhi. Vodenje ustanove za upravljanje kra-ških rezervatov bo moralo biti poverjeno predvsem izvoljenim predstavnikom prebivalcev Krasa, ki zemljo obdelujejo, predstavnikom krajevnih uprav in predstavnikom organizacij, ki delujejo na Krasu. Ustanove bodo morale poslovati dvo-ježično. Znanstveniki in tehniki bi morali tvoriti le posvetovalne organe. Povsem mora biti izključeno raz-laščevanje, pa tudi omejitve ne bi smele biti v nasprotju z interesi prebivalcev. V izjemnih primerih bi morali lastnik in obdelovalci zemljišč tistih delov rezervatov biti za omejitve odškodovani.
Odborniku Mizzau so bila obrazložena tudi vsa dosedanja stališča in akcije SKGZ v zvezi s kraš-kimi rezervati in je bila izražena zaskrbljenost nad številnimi pristojnostmi (občinskimi, gorskih skupnosti, socio - ekonomskega progra-
ma, urbanističnih načrtov), ki bi se lahko pokrivale. Pri tem je bila poudarjena nujnost, da morajo i-meti odločitve krajevnih uprav in gorskih skupnosti primarno veljavo.
Odbornik Mizzau se je zahvalil za obrazložitev stališča in je pokazal posebno zanimanje za ekonomsko plat vprašanja, kateri bi bilo treba ob oblikovanju deželnega zakona posvečati posebno pozornost.
V okviru pripravljanja deželnega zakona za gorske skupnosti, je odbornik Mizzau povabil na posvet tudi strokovno organizacijo slovenskih kmetov Kmečko zvezo. Njeno predstavništvo so sestavljali predsednik Alfonz Guštin, podpredsednik Dušan Kodrič in tajnik Lucijan Volk. Zastopniki Kmečke zveze so prikazali odborniku vsa dolgoletna prizadevanja organizacije tržaških kmetov od začetka parlamentarne razprave v letu 1969 in stališča, ki jih je že tedaj izrazila, ko je tolmačila zaskrbljenost in nezadovoljstvo kmetov ob napovedanih novih posegih na njihovo zemljo.
Poudarili so, da se mora naravno okolje zares zaščititi le z aktivnimi posegi v korist kmetijstva, ki edino lahko ohranja okolje. Zato je potrebna izdelava področnega načrta z valorizacijo te gospodarske panoge in hitrejši postopki pri uresničevanju zadružnih pobud, kot sta hlev v Praprotu in mlekarna na Repentabru. Prikazali so tudi vlogo, ki bi jo mogla imeti podpora malemu kmečkemu turizmu. Le tako bi Kraševci mogli gledati z manjšim nezaupanjem na omejitve, ki bi jih postavljali z zaščito naravnih rezervatov. Toda tudi pri tem zahtevajo, da bo u-stanova za kraške rezervate čimbolj demokratičen in neposreden izraz prebivalstva, absolutno odklanjajo vsako možnost razlastitev, za vsako morebitno omejitev razpolaganja z zemljišči, kot tudi s kraš-kimi naravnimi dobrinami, ki jih predstavljajo kamnolomi, pa je treba plačati pravično odškodnino. Predstavniki Kmečke zveze so dr. Mizzauu napovedali, da mu bodo v najkrajšem času poslali v zvezi s tem vprašanjem pismeno spomenico.
Deželni odbornik se je predstavništvu naše strokovne organizacije zahvalil za jasno izražena stališča in obljubil, da jih bo upošteval pri pripravah za izdelavo predloga deželnega zakona o kraških rezervatih.
Prav tako je deželni odbornik Mizzau včeraj sprejel zastopstvo Slovenske skupnosti in tudi z nji-
zervatov. Delegacijo Slovenske skupnosti so zastopali deželni svetovalec dr. Štoka, tržaški občinski odbornik dr. Dolhar, strokovnjak dr. Vremec in Karlo Grgič. Ti so odbornika seznanili s stališčem Slovenske skupnosti do rezervatov na tržaškem in goriškem Krasu. Poudarili so stališče Slovenske skupnosti, ki je proti kakršnikoli obliki razlaščanja v okviru nastajajočih kraških rezervatov in ki stremi za tem, da se Kras zaščiti tako, da se bodo domači prebivalci čutili na zaščitenem Krasu doma. Dežela mora upoštevati, po mnenju Slovenske skupnosti, tako zaščito Krasa, da bo domače prebivalstvo gospodar na svoji zemlji, ne pa omejeno v svoiih pravicah in lastnini.
Predstavniki Slovenske skupnosti so ponovno negativno ocenili zakonski osnutek deželnega odbora v
da bo Slovenska skupnost samo za tak zakonski načrt, ki bo resnično branil lepoto Krasa in upravičene želje ter zahteve slovenskega Iraškega prebivalca. S tem v zvezi so poudarili, da ne more biti prave zaščite Krasa brez konkretnega so delovanja prizadetih lastnikov in krajevnih uprav. Govor je bil tudi o najnovejših metodah, ki se v Evropi uveljavljajo v zvezi z zaščito naravnih lepot in ambientalnih značilnosti.
V odgovoru je deželni odbornik Mizzau seznanil p-edstavništvo Slovenske skupnosti z raznimi koraki, ki jih je napravil v zvezi s tem problemom in zagotovil, da bodo pri sestavljanju zakonskega načrta glede zaščite Krasa upoštevane ne samo naravne lepote in značilnosti ampak tudi upravičene želje in zahteve domačega kraškega prebivalstva.
.- ..........................
V spremstvu nekaterih svojih profesorjev si je skupina dijakov, ki o-hiskuje slovensko srednjo šolo pri Sv. Jakobu in ki niso šli na smučanje, včeraj dopoldne ogledala Rižarno. Zgodovino in vsebino tega e-dinega koncentracijskega taborišča v (taliji je dijakom na kratko orisal Albin Bubnič, v šoli pa so jim prej prikazali odlomek iz narodnoosvobodilne vojne ter velike žrtve, ki jih je terjal boj za svobodo in zmago nad fašizmom ter nacizmom
NEPRIJETNO PRESENEČENJE ZA GOSPODINJE
PODRAŽITEV BOLJŠIH VRST KRUHA ZA POPREČNO 80 LIR PRI KILOGRAMU
prejšnji zakonodajni dobi in dejali,
.............................................................................................................mi.............
Tretje prevadanje NŠK
V'
Prof. dr. Nace Sumi o baroku na Slovenskem
Kot obe dosedanji predavanji, ki ju je priredila Narodna in študijska knjižnica v Trstu o umetnosti na Slovenskem, je tudi sinočnje predavanje uspelo. V Mali dvorani Kulturnega doma se je nabralo kar precej ljudi na predavanje, ki ga je o baroku na Slovenskem imel u-niverzitetni profesor dr. Nace šumi, predstojnik oddelka za umetnostno zgodovino na filozofski fakulteti v Ljubljani, ki je v dobri uri z besedo in sliko vodil občinstvo po vsej Sloveniji, začenši že s šestnajstim stoletjem pa preko sedemnajstega vse do konca osemnajstega, torej od prehoda gotskega stila čez renesanso v zgodnji zreli in pozni barok. Ker menimo, da predavanje zasluži večjo pozornost, se bomo k njemu vrnili. Dr. Franc Škerlj, ki je v imenu Narodne in študijske knjižnice predavatelja predstavil, je najavil že naslednje predavanje, ki" bo 27. t.m. in na katerem bo predavala dr. Anica Cevc.
Zamrznjena je ostala Peki utemeljujejo svojo
le cena treh slabših vrst kruha odločitev z naraščanjem cene moke
Tržaške gospodinje so bile včeraj neprijetno presenečene: ob nakupu kruha so namreč ugotovile, da se je cena zvišala za poprečno 80 lir pri kilogramu. Zvišanje so sklenili peki na svoji skupščini, ki so jo imeli v torek zvečer. Ker tedaj niso izdali nobenega uradnega poročila, je bilo torej presenečenje popolno.
Prvi namig o možnem zvišanju cene kruha je dala sindikalna federacija v brzojavki vsem političnim strankam že 2. februarja, ko je tudi pozvala stranke, naj posežejo pri pristojnih oblasteh, da se prepreči povišanje.
Ti posegi, v kolikor je za posege res šlo, so se torej včeraj izkazali za neuspešne. Nespremenjena je o-stala samo cena treh vrst kruha, po 170, 220 in 260 lir za kilogram. Cena tega kruha je zamrznjena že od julija lanskega leta in je zato ni bilo mogoče zvišati. Cene vseh dražjih vrst kruha pa so trgovci lahko zvišali po lastni presoji. Tako se je zgodilo, da se je kruh pod-
mi poglobil vprašanje kraških re
............im.............mn...........................
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Poudarjen pomen novih odnosov med osrednjo vlado in deželami
Dobre in senčne strani deželnih načrtov ■ Razprava se bo nadaljevala na današnji seji
Deželni svet je na včerajšnji seji začel razpravo o dokumentu, s katerim se deželni odbor — sporazumno tudi z drugimi deželami in z organi osrednje vlade — obvezuje, da bo v najkrajšem času povzel vrsto pobud za razvoj gospodarskih dejavnosti in za čim prejšnji izhod iz sedanjega zastoja, in da bo hkrati predložil deželni skupščini do konca junija letos obširnejši načrt za gospodarske naložbe v naslednjem petletju.
Dokument deželnega odbora je izzval v deželnem svetu manj odmeva kakor dokument o deželnem proračunu za letošnje leto. Razlog za to je iskati predvsem v dejstvu, da se je s proračunom 1974 nova deželna vlada praktično predstavila javnosti z načrtom, ki naj bi bil hkrati njena politična vizitka. Med včerajšnjo razpravo smo v dvorani slišali tako hvale kakor tudi kritike na račun deželnih načrtov za izhod iz sedanje gospodarske stiske (kritike so izrekli zlasti pripadniki komunistične in liberalne stranke). Vsi govorniki pa so v večji ali manjši meri poudarili pomen, ki ga ima nova oblika sodelovanja med italijanskimi deželami in osrednjo vlado, oziroma nova odprtost, ki jo slednja pod pritiskom splošnega zastoja in predvsem energetske krize izkazuje do upravno - ozemeljskih enot.
Predstavnik Slovenske skupnosti Štoka je v zvezi z novim načinom obravnavanja vprašanj, ki zadevajo širšo javnost, izrazil željo, naj bi prišla do večjega izraza v okviru Furlanije - Julijske krajine tudi vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. Tej naj bi bilo omogočeno, da se dosledno vključuje v javna dogajanja in da prav tako dosledno sodeluje pri splošnem načrtovanju. Štoka je nadalje dejal, da se strinja z deželnim odborom, ko se ta obvezuje, da bo skušal čim prej razčistiti vprašanje deželnih oziroma državnih pristojnosti glede določenih področij (tako na primer glede kmetijstva), hkrati pa obžaluje, da se dežel, odbor ni vzporedno zavzel tudi za razčiščenje vprašanja pristojnosti glede slovenske manjšine.
Svetovalec Masutto (KD) je v svojem posegu poudaril zlasti nujnost, naj bi dežela sledila zgledu osrednje vlade in v prihodnje posvečala več pozornosti predlogom, ki jih dajejo krajevne uprave in zlasti občine, konzorcij: občin in družbeno - gospodarska področja. Puppinijeva
(MF) je naglasila, da ima naša dežela kljub posebnemu statutu na številnih področjih le omejene pristojnosti in postavila zahtevo, naj bi se deželna uprava krepkeje zavzela za odpravo nepotrebnih vojaških služnosti in za primerno ureditev bodočih gorskih skupnosti.
Liberalec Bertoli je dejal, da so deželni organi pripravili vrsto načrtov, ki so brez vsake trdne podlage. Po njegovem mnenju je sedanja gospodarska konjunktura v deželi u-godna, zlasti kar zadeva industrijske dejavnosti, to pa govori proti vpeljavi kakršnih koli «političnih» (to je nadzovoranih) cen. Socialdemokrat Lonza se je pozitivno izrekel o dokumentu in naglasil, da novo sodelovanje med državo in deželami odpira možnost večje demokratizacije javnega življenja in u-spešnejše delovanje deželnih organov, in sicer toliko bolj — je še pristavil Lonza — ker deželna uprava po novem lahko računa ne le na finančna sredstva iz lastnih proračunov, temveč tudi na določena nakazila iz osrednjih državnih blagajn. Socialist Zanfagnini je tudi pozdravil novi veter, ki veje v odnosih med deželo in državo in pri tem poudaril vlogo, ki jo je pri vzpostavitvi teh odnosov imela Furlanija - Julijska krajina. Deželni načrti pa imajo tudi senčne plati — je nadaljeval predstavnik PSI — saj je iz njih razbrati, da vladajo pri osrednjih organih v Rimu še vedno izrazito centralistične težnje in določene sile, ki se zoperstavljajo prepuščanju širših pristojnosti posameznim deželam.
Zadnji je spregovoril komunist Cuffaro, ki je naglasil zlasti nujnost večjega upoštevanja zahtev, ki se porajajo v delavskih slojih in ki jih pred državno in deželno vlado postavljajo sindikalne organizacije. Cuffaro se je v bistvu izrekel za smernice, ki jih vsebuje deželni dokument, zahteval pa je takojšnji začetek njihovega uresničevanja. Razprava se bo nadaljevala danes.
Kriza v občini Devin-Nabrežina
O sestanku treh strank leve sredine KD, PSDI in LSS včeraj ni bilo izdano napovedano uradno sporočilo, niti menda ni prišlo do
novega poziva socialistični stranki, da bi obnovili organski občinski odbor leve sredine. V tej zvezi krožijo vesti, da naj bi na sestanku razpravljali na predlog LSS o možnosti odbora v troje in torej odbora brez socialistov, ki bi bili v opoziciji in kar je aritmetično možno. Na ta predlog pa naj ne bi pristali delegaciji KD in PSDI, tako da je verjetno, da bo prihodnji teden prišlo do seje devinsko-nabrežinskega občinskega sveta, na kateri naj se položaj razčisti.
• Drevi ob 20. url se sestane rajonska konzulta za Kjadin in Rocol. Seji, ki bo v Ul. Mauroner 2, bo prisostvoval občinski odbornik Livio Lonzar.
• Jutri, 15. t.m. bodo predstavniki ob 9. uri položili venec k spomeniku padlim pomorskim delavcem; na ta dan poteka 72 let od splošne stavke pomorščakov.
Poročilo o odkritju osmih o-kostnjakov blizu Rižarne berite na zadnji strani.
ražil za poprečno 80 lir pri kilogramu, boljše vrste so torej dosegle že visoko ceno 500 lir.
Pokrajinski odbor za nadzorstvo nad cenami, ki je prejel na vpogled nove cenike, je ugotovil, da podražitev ne nasprotuje vladnemu odloku o zamrznjenju cen in je vzel na znanje nove cene, ki so jih peki utemeljili z dejstvom, da se je v zadnjem času moka zelo podražila. V marsikateri pekarni ne prodajajo več kruha mesenega z olivnim oljem, ker je tega olja zelo malo in ga raje pustijo v prodaji za druge potrebe.
Ta podražitev pomeni hud udarec predvsem za revnejše in številnejše družine, v katerih je kruh osnovna vsakodnevna hrana. Res je, da morajo pekarne razpolagati z zadostno količino kruha po zamrznjenih cenah, vendar je ta kruh mnogo slabši, marsikje pa ga že v zgodnjih jutranjih urah zmanjka, saj se peka tega cenenega kruha ne izplača.
Zaradi podražitve kruha je delavski svet tovarne Velikih motorjev poslal brzojavko prefektu, kateremu izraža zaskrbljenost zaradi podražitve in zahteva poostritev nadzorstva nad cenami blaga široke potrošnje ter spoštovanje dogovorov s sindikalnimi organizacijami.
jati film «Greta in 3 D», ki ga je dal namestnik državnega pravd-nika zapleniti 1. navembra lani zaradi opolzkosti. Pravdnik je v tem času natančno pregledal film in oprostil vsake obtožbe lastnika kinodvorane in distributerja filma ki ga bodo tako lahko spet predvajali.
Karlu Roliču je žena Sonja povila prvorojenčka MATEJA
Srečnima staršema čestita, malemu Mateju pa vošči srečno v življenju
KASTA
Obiski pri deželnih organih
Predsednik deželnega odbora Co-melli je včeraj sprejel novega načelnika severovzhodne vojaške cone gen. P. Emanuela. Gen. Emanuele se je pred tem sestal s predsednikom deželnega sveta Berzantijem.
Deželni odbornik za turizem De-vetag je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku ameriškega konzula v Trstu R. Rackmalesa. Konzul je poudaril razmeroma visok obisk turistov iz ZDA v Furlaniji - Julijski krajini, odbornik Devetag pa je orisal načrte, ki jih ima dežela na tem področju.
Seja tržaškega občinskega odbora
Občinski odbor je na včerajšnji seji sprejel razne sklepe o krepitvi plinskega omrežja, ureditvi igrišč, opremi šol in o pomoči otroškim vrtcem. Seji je prisostvoval tudi odbornik Gasparini, čeprav mu je župan odvzel pooblastilo, oziroma odborniško mesto, ki ga sedaj župan neposredno upravlja.
Film «Greta in 3 D» bodo zopet predvajali
V tržaških kinematografih bodo v kratkem začeli zopet predva-
tnnmniiii«TiiMiinn«ji«nnnmimuiii»iiii»«»iiiii»»«m«|i|w|»w|||»«||||||||«||l>l|t|M>>lll>>im,llwllllll,lll,W1
OBISK JUGOSLOV. GOSPODARSKEGA ATAŠEJA MARKIČA
VELIKE MOŽNOSTI OBMEJNEGA GOSPODARSKEGA SODELOVANJA
Razgovori na deželi, trgovinski in mešani zbornici ter s
SKGZ
Jugoslovanski gospodarski _ ataše veleposlaništva v Rimu Uroš Markič, je včeraj pričel dvodnevni o-bisk v Trstu. Dopoldne se je sestal z odbornikom za industrijo in trgovino deželne vlade Stopperjem, nato s predsednikom in podpredsednikom trgovinske zbornice Cai-dassijem in Vatto, s predsednikom in drugimi sodelavci italijansko -jugoslovanske trgovinske zbornice Latkovichem. Kraljem, Boletom in drugimi, popoldne pa z generalnim ravnateljem tržaškega pristanišča Cmauttijem ter s predsednikom Slovenske kulturno - gospodarske zveze Racetom in člani izvršnega od
bora SKGZ. Gospodarskega atašeja zveze in SGZ.
sta spremljala generalni konzul Trampuš in konzul Kovačič.
V vseh razgovorih so obravnavali razne oblike gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, pri čemer pa so seveda posvetili posebno pozornost mejni izmenjavi, izvajanju obmejnih sporazumov o trgovinski in o osebni izmenjavi, možnostim industrijske in druge kooperacije. Ugotovljeni so bili že do-sedaj doseženi uspehi, istočasno pa tudi obstoj še novih možnosti.
Jugoslovanski gospodarski ataše Uroš Markič si bo danes med drugim ogledal prostor velesejma in se sestal s predstavniki Kmečke
Družino Gabrijele in Rudija Korošca je pomnožila hčerka VALENTINA
Srečnim staršem iskreno čestita PD «Valentin Vodnik».
Prosvetno društvo «Vesna» prireja Prešernovo proslavo v Ljudskem domu v Križu v nedeljo, 17. trn. ob 17.30.
Na sporedu je riasEop otrok osnovne in srednje šole, pevskega zbora in godbe. ' ^
Vljudno vabljeni!
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
M. Košuta, A. Rusija S. Verč, A. Kralj
DLAKA V JAJCU
Satirični kabaret za pokušino
Režija: Adrijan Rustja Scena: Atilij Kralj Kostumi: Marija Vidau Glasba: Aleksander Vodopivec Songi: Miroslav Košuta Režija: Adrijan Rustja
V nedeljo, 17. februarja ob 17.00 v Prosvetnem domu na Proseku
Kino
Gledališča
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu gostuje s predstavo F. Bevka - B. Grabnarja «Kaplan Martin Čedermac» danes, 14. t.m. ob 20. uri v Tolminu: v petek, 15. t.m. ob 19.30 v Anhovem in v soboto, 16. t.m. ob 20. uri v Ajdovščini.
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s satiričnim kabare-ten «Dlaka v jajcu» avtorjev M. Košute, A. Rustje. S. Verča in A. Kiaija
V	nedeljo, 17. februarja ob 17. uri v Prosvetnem domu na Proseku.
V	ponedeljek, 18. februarja ob 20. uri v gledališču v Kopru.
V	soboto, 23. februarja ob 19.30 na Škofijah.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Operna sezona 1973-74
Danes ob 20, uri ponovitev opere Pendereckega «Vragi iz Louduna» — Dirigent Piero Bellugi. Novost za Italijo.
Pri gledališki blagajni predprodaja vstopnic za opero Tosca, katere premiero bodo uprizorili jutri ob 20. uri. Dirigent Michelangeli Veltri, v glavnih vlogah pa bodo nastopili: II-va ligabue (sopran), Veriano Lu-chetti (tenor) in Giampiero Mastro-mei (bariton).
AVDITORIJ
Jutri ob 20. uri bo skupina «Rocca» predstavila v okviru ciklusa «Teatro oggi», ki ga prireja Stalno gledališče, šesto abonmajsko predstavo. Na sporedu je delo Bertolta Brechta «Švejk v drugi svetovni vojni».
PD «Rdeča zvezda» — Salež ŠK «Kras» — občina Zgonik
priredita jutri, 15. februarja ob 20.30 v prostorih osnovnošolske telovadnice v Sedežu
PREŠERNOVO PROSLAVO
Vljudno vabljeni!

BLIŽA SE PUST.
Od danes do četrtka domača hrana v Škednju
Zgledu naj bi sledili tudi gostinci na Krasu
Skoraj neopazno se bližamo kon-1 nujno potrebne potrošne predmete ' -	-■---11 in zaščito potrošnikov pred špeku-
lanti. Prihodnjo sredo bo predsednik Delavskih zadrug sprejel pred-
cu pustne dobe in se tega skoraj ne bi zavedali, če ne bi opazili v izložbah pustne maske, obličja, o-kraske in kinč. Medtem pa se vneto pripravljajo na zaključne pustne prireditve zlasti v nekaterih kraških vaseh, v Miljah, pri Korošcih in v Škednju. Na Krasu in v Miljah pripravljajo vozove za pustni spre-vod, v Škednju pa Se bo danes začelo gastronomsko tekmovanje. Zamisel, ki se je porodila pred nekaj leti, se je namreč dobro obnesla in postaja že tradicija ter privablja lepo število meščanov, ki si želijo domače hrane po starih receptih. Žal pa zadnja leta prihajajo tudi razni pobalini, razgrajači, ki kvarijo vzdušje in izzivajo goste. Zato je nujno potrebno, da organi javne varnosti nastopajo energično in že prve dni ohladijo vročekrvneže. To zahtevajo Škedenjci, gostinci in gosti.
Gastronomskega tekmovanja v Škednju se letos udeležuje devet gostiln. Sestavili so že jedilni list, in sicer: danes jota, jutri golaž, v nedeljo tripe, v ponedeljek kalan-draka (golaž in krompir), v torek kruhovi cmoki, v sredo jota, v četrtek klobase z zeljem.
Če se bodo škedenjski gostinci dobro pripravili in postregli goste z okusno hrano in domačo kapljico, jim ne bo zmanjkalo dela ter bodo lahko dobro zaslužili, zlasti v nedeljo, ko je prepovedana vožnja z avtomobili, v Skedenj se lahko pripeljemo z Acegatovimi avtobusi. Ne bi bilo odveč, če bi zgledu škedenj-skih gostincev sledili tudi naši gostilničarji na Krasu, se dogovorili in objavili jedilni list za te dni do pustnega torka, ali pepelnice.
Okrogla miza o cenah
Rajonska konzulta Valmaura — Naselje S. Sergio bo priredila jutri na sedežu v občinskem poslopju okroglo mizo o splošnem zvišanju cen, na kateri bodo sodelovali upravni svetnik Delavskih zadrug Giacchetti, predstavnik sindikalne federacije Burlo, predstavnik združenja potrošnikov Mestrani, pokrajinski tajnik AGLI Catasso in predstavnik združenja trgovcev. O-kroglo mizo bo vodil predsednik konzulte Hlacia. Konzulta je na zadnji seji odobrila resolucijo, v kateri zahteva politične cene za
stavnike konzulte, da jim obrazloži ukrepe zadrug za zagotovitev dobav in ohranitev ravni cen.
• V krožku za politične in družbene vede «Che Guevara» bo jutri, 15. t. m. govoril voditelj portugalske KP Antonio Castro o stanju na Portugalskem in uporu v kolonijah. O 50-Iet-nici Leninove smrti bo na kratko govoril Vittorio Vidali. Predavanje bo v Ul. Madonnina 19.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEL. 796-301
Viale XX Settembre št 16/111
Mali oglasi
128, 127 TAKOJŠNJA DOBAVA; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spyder 69; 124 coupé 68, 69; 124 67, 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Gin Ila 10 In Ul. Cotogna 7 -AUTOSALONE TRIESTE.
mm f
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA msr - Ul f FILZI 'O ■ 38-101. 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriiki dolar	700.—
Funt iterllng	1580—
Švicarski frank	218,20
Francoski frank	137,50
Nemika marka	255—
Avstrijski iiling	35—
Dinari debeli	Al-
drobni	di—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 14. februarja
VALENTIN
Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 17.29 —“'Dolžina dneva 10.20 — Luna vzide ob 1.35 in zatone ob 10.37.
Jutri, PETEK, 15. februarja JORDAN
Vreme včeraj: naj višja temperatura 14 stopinj, najnižja 9,6, ob 19. uri 11,4 stopinje, zračni tlak 1001,8 mb, ustaljen, veter 7 km na uro severovzhodnik, vlaga 69-odstotna, dežja 0,2 mm, nebo 10/10 pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 13. februarja 1974 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 79-letna Giuseppina A-lessio por. Zangrando, 1 mesec stara Elisa Marsoni, 67-letna Carola Du-dine vd. Tandelli, 70-letni Ruggero Vattovaz, 85-letna Bazzara vd. Cu-mer, 84-letna Ivanka Maganja vd. Devetak, 71-letna Violetta Costantin vd. Ferluga, 74-letni Francesco Pieri, 64-letna Maria Marangon por. Spazzapan, 41-letni Carlo Brovedani, 84-letni Aldo Macorig, 91-letni Biagio Oltolini, 83-letni Vittorio Guerini, 70-letni Pierin Sancin.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Piasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo. Ul. Bemini 4: Al Castoro. Ul. Cavana 11;	Sponza,	Ul.	Montorsino	9
t Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30	do	8.30)
Vielmetti, Borzni trg 12; Al Cen tauro. Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2: Costalunga,	Erta	S. Anna	10	(Kolonkovec).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001); Prosek	(tel.	225-141);	Božje polje	—
Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Zavije (tel 231-137); MUje (tel. 271 124).
La Cappella Underground 19.00—21.00
«Tempo presente» (Jelenido, 1972, režiser Peter Basco, igrajo Agos-ton . Simon, Iren Bodis, Zoldan Sarkozi.
Nazionale 16.00 «Pistaaa... arriva il Gatto delle Nevi». Walt Disneyev film v barvah. Dean Nancy, Harry Keenan.	‘ »
Excelsior 16.00 «Casa di bambola».
Barvni film. Igrata J. Fonda in P. Howard.
Grattacielo 16.00 «Sensi proibiti». Jacqueline Bisset. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 15.00 «Pane e cioccolata». Nino Manfredi, Paolo Turco, Ugo D’Alessio, Johnny Dorelli in Anna Karina. Barvni film.
Eden 16.00 «Il rompiballe», barvni film. Igrata Lino Ventura in Jacques Brel.
Ritz 16.00 «Polvere di stelle». Barvni f:)m. Igrata Monica Vitti in Alberto Sordi.
Aurora 16.30 «Come si distrugge la reputazione del piu grande agente segreto del mondo». Jean Paul Beimondo. Barvni film.
Capito! 16.30 «Chi ha ucciso Jenny. Barvna kriminalka.
Cristallo 16.30 «La seduzione». V glavni vlogi Lisa Castoni. Barvni film-Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «Racconti proibii d* niente vestiti». Barvni film. Igra Barbara Bouchet. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 13.30 «Le svedesi continuano a ballare la mazurka a leiio». Barvni Mlm. Igrata Birte Tove. Mladini pod 18. letom prepovedano
Moderno 16.30 «Via col vento». Clark Gable, Vivien Leight, Olivia de Hawiland.
Vittorio Veneto 16.30 «L implacabi e uomo di Saint Germain». Barvm (ilm. Igrata Jean Gabin in S. Si-gnoret.
Ideale 16.00 «Ercole contro i fif-d del sole». Barvni film. Igrata G. Gemma in Mark Forest.
Abbazia 16.00 «Nel p.io del terrore». Kriminalka z Mariso Meli in Silvo Koscino.
Astra Za Cineforum Triestino; 16-60 — 20.30 «Diario seg -eto di un ladro di Shinuku». Barvni film. Igra N. Oshima.
Fadio 16.00 «Nella stretta morsa del ragno». Barvni film. Igrajo Antony Franciosa, Michel Mercier in Klaus Kinky. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Prosveta
Bazovska mladina priredi tte' nes, 14. t.m. ob 20.30 v Bazoviškem domu Prešernov večer. Sodelujejo pevci prosvetnega društva «Lipa». Vljudno vabljeni!
Prosvetno društvo «Fran Venturini»
od Domja priredi v soboto, 16. t.m. ob 20.30 v prostorih slovenske osnovne šole pri Domju Prešernovo proslavo. Sodelujejo godba iz Ricmanj, domači učenci in dijaki ter pevski zbor «Fran Venturini». Vljudno vabljeni.
Prosvetno društvo «Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu priredi v sredo, 20. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih, Ulica Montecchi 6, «Prešernovo P1’®' slavo». Sodelujejo Tržaški oktet in člani Slovenskega amaterskega gl®" dališča.
PD «Ivan Grbec» — Skedenj pri'
redi v petek 15. t.m. ob 20.30 predavanje o vzgoji «Med domom i0 šolo». Predaval bo pedagoški svetovalec prof. Janez Sivec.
Drevi ob 20. uri priredi domska skupnost Slovenskega dijaškega doma «Srečko Kosovel» v Trstu Prešernovo proslavo. Vabljeni mladi i1* prijatelji mladine.
Razna obvestila
V krožku za družbene in politična vede «Finko Tomažič» na Trgu Stare mitnice 11 v Trstu bo danes, 14, t.m. ob 20. uri govoril tržaški publicist in politični delavec Igor Tuta o temi «Kristjani — od progresiz-ma do revolucionarne zavesti».
Izleti
SPDT organizira v nedeljo, 17. t.m. smučarski izlet v Piancavallo. Odhod ob 6.30 izpred sodnije, Foro Ulpiano. še nekaj prostih mest, prijave sprejema Miličeva, Ul. Ceppa 9.
Prispevki
Ob priliki Hlavatijevega večera darujejo za Slovenski klub Hreščak
2.000	Ur, dr. Bitežnik 2.500 Ur, dr. Tuta 1.000 Ur, Jazbec 1.000 Ur, Kraus
1.000	Ur, dr. PavUca 3.000 Ur, Turk
1.000	Ur, zadovoljna dobiteljica Hlava-tijeve slike Danica Regent daruje
5.000	Ur.
Zapustila nas je naša draga mama, babica, prababica, sestra
in teta
IVANKA MAGANJA vd. DEVETAK
Pogreb drage pokojnice bo danes ob 14.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v nabrežinsko cerkev.
Žalujoči: hčerka Alda z možem, vnuki Nastja, Pepi, Ivica in Marvlda z družinami, sestra Ana ter ostalo sorodstvo
Nabrežina, Trst, Zttrich, 14. februarja 1974
Po dolgi bolezni je preminila
J0SIPINA SOSIČ vd. PREGELJ
Pogreb bo jutri, 15. t.m . ob 14.30 iz cerkve sv. Jerneja na Opčinah na domače pokopališče.
Žalujoči: hčerka Anica z možem Leonardom Gambari-nljem, vnukinja Silvia, sestre Marija, Ivanka in Marta ter drugo sorodstvo
Trst, Videm, 14. februarja 1974

BOTANIK PROF. PIGNATTI V RAZPRAVI PRI «PRO NATURA CARSICA»
Vprašanje kraških rezervatov je predvsem političen problem
Deželni odbornik Mizzau napovedal, da bo posvetovanja o novem deželnem predlogu za izvajanje zakona Belci čimprej zaključil in obljubil, da razlaščanj ne bo - Posegi v razpravi
Kdor je predsinočnjim v prepolni inali predavalnici tržaškega Naravoslovnega muzeja pazljivo sledil med OKrog šestdeset poslušalci predavanju mladega univ. prof. Sandra Pi-Onattija, botanika s tržaške univerze, razlagi deželnega odbornika dr. A- Mizzaua ter razpravi, ki jc sle-diia, je lahko odnesel s predavanja kar precej določen vtis, da je šlo verjetno za eno izmed zaključnih «posvetovanj», ki jih — kot smo sproti poročali v našem dnevniku — v zadnjih tednih opravlja demokrist-janski deželni odbornik za okolje m kulturo z namenom, da bi čim-Prej pripravil novi predlog deželnega zakona za izvajanje znanega «zakona Belci» o sedmih kraških rezervatih. Hkrati pa smo predsinočnjim prvič slišali javno izjavo člana naše deželne vlade, da je bil njen zadevni prvotni zakonski predlog umaknjen, kajti doslej je javnost vedela samo, da je bila razprava o njem le odložena.
Prof. S. PIGNATTI
Predavatelja je predstavil pred-ednik društva «Pro Natura Carsi-catprof’ r Mezzana. Nato je prof.
f}Onatti svoje predavanje omejil zgolj na jedrnato ugotovitev važnosti «koncentracije» tolikih botaničnih m drugih redkosti v tako neposredni bližini velikega mesta, kakrš-, 0 je Trst, redkosti, katerih zašči-Je., ,'*a vzrok in namen zakona kraških rezervatih. V drugem delu vojih izvajanj je predavatelj zelo razločno poudaril, da je v letih, odkar živi V Trstu, prišel do spozna-Ja’ da gre pri izvajanju državnega zakona o rezervatih, t. j. o tem «edinstvenem naravnem premoženju («patrimonio») v Italiji za zaple-eno vprašanj0 prevladovanja skup-n , interesov nad zasebnimi, vpra-se ne bi smelo reševati v aghci temveč preudarno in poča-i. pri čemer pa ta dolgotrajnost re-®yanJa. («i tempi lunghi») ne bi mela nikogar prestrašiti, kajti re-ervati ne smejo biti «postavljeni na t^acno nogo» («sul piede sbaglia-
«Toda po dveh letih in pol, odkar rzavni zakon obstaja,» je nadalje-ai ugledni profesor botanike, «sem pnsel do spoznanja, da načrtovani kraški rezervati niso naturalistični Problem, temveč predvsem politič-i problem.» Zato je predavatelj po-tavil navzočemu deželnemu odborniku naslednji dve vprašanji:
1-	Kakšno je spričo te ugotovitve mnenje in stališče deželne vlade?
2-	Kakšna bi mogla biti posamezna časovna razdobja («i tempi») za Uresničenje rezervatov?
Dr. A. MIZZAU
Sledil je nastop — prav tako kra-tek deželnega odbornika dr. A. Mizzaua, ki je dejal, da sta odgovora na vprašanji odvisna od tega, au bo prišlo do «sporazumevanja med politiki in znanstveniki». Nato J® govoril o «pravnem vprašanju» er odločno poudaril obstoj «pravne obveznosti», t. j. dejstvo, da «zakon Belci» obstaja in nato na pre-oavateljevi vprašanji vendarle pre-el odločno odgovoril, da:
1- «politična volja» za izvajanje ® *na o rezervatih brez dvoma ostaja. — «Ta zakon bo narejen», J® Pri tem zelo odločno pribil — na manzonijevski način — deželni od-oimik. «Posvetovanja bom že v pri-
hodnjem tednu kaj kmalu zaključil», je rekel in dodal: «Toda zelo slab bi bil tisti zakon, ki bi hotel zapoditi («scacciare») Kraševce s Krasa».
2. Glede drugega vprašanja pa je postavil pogoj: «če bi nam uspelo doseči «točko ravnovesja», bi bilo opravljeno veliko delo... Zato se moramo truditi vsi skupaj in vnovič potrjujem svojo pripravljenost», je zaključil svojo razlago deželni odbornik.
Prof. L. POLDINI
Sledila je razprava, v katero je poseglo sedem navzočih in med njimi predvsem: prof. dr. Livio Poldi-nj (ki je bil pred več kot osmimi leti skupaj s prof. dr. R. Mezzeno avtor načrta o sedmih rezervatih), prof. E. Ghirardelli, prof. ing. S.
Cosolo in J. Grgič.
Prof. L. Poldini, ki je znan kot pobudnik podpisne akcije za čimprejšnje uresničenje rezervatov, je kot pristni ljubitelj kraških lepot, zelo odločno pokazal na sledeče za okolje najbolj očitno kvarne pojave na našem Krasu:
1.	Tako imenovano «petrolejsko pot» čez Kras in «energetske tokove» («influssi energetici») sploh: predvsem pa nov metanovod, zaradi katerega se nihče ne razburja kljub od vseh priznanem načelu o ohranitvi prirodnega okolja...
2.	Vprašanje tako imenovanih «velikih cestnih zvez» («la grande viabilità»).
3.	Avtomobilska postaja («autoporto») pri Fernetičih, v katero je
(Nadaljevanje na S. strani)
V SPOMIN PADLIM SOVJETSKIM VOJAKOM
Kakor že dolgo let, je tudi letos tržaško združenje Italija-ZSSR priredila na tržaškem vojaškem pokopališču komemoracijo za sovjetskimi vojaki, ki so padli na našem področju v borbi proti nacifašizmu. Žalne svečanosti se je v imenu sovjetskega veleposlaništva v Rimu udeležil mornariški ataše pri sovjetskem poslaništvu Mihail Bjelo-ruski.
Pred vhodom v vojaško pokopališče so sovjetskega diplomata pričakali predstavniki tržaških oblasti in združenja. Tržaško občinsko upravo je zastopal odbornik prof. Fari-sto Faraguna. Nato so vsi skupaj odšli v sprevodu k nagrobnemu spomeniku, pred katerega so položili dva venca, enega v imenu veleposlaništva, drugega pa v imenu združenja Italija - ZSSR.
premestili v drug urad, v katerem ne bo imel možnosti, da se spet na tak način «izkaže». Če ga bo tudi sodišče zadnje stopnje priznalo za krivega, pa ga bodo odslovili. Tako je zagotovil ravnatelj pošte dr. Luigi Marcello, ki so ga včeraj zaslišali kot pričo.
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Podpisoval je potrdila za pisma, ki so izginila
Nepoštenega poštarja so obsodili na leto in 20 dni zapora
Znano je, da pošte delujejo slabo a pisma dostavljajo s precejšnjimi amudami. Vendar prej ali slej mo-ci DSa Pisma prispeti naslovljen-U- Predlanskim pa je cela vrsta ..spresnih pisem, točneje 11, izgi-no. Eno pismo je bilo naslovljeno aa «alio De Val iz Ul. Piccardi 34 .. v pismu je bil ček za 40 tisoč ir’ ga ji je poslal mož iz Mi-ana- Po nekaj dneh čakanja je šla Protestirat na pošto in tu so ji od-govorili, da so ji pismo že dosta-m m (ja je cej0 p0CjpiSala potrdilo.
rešenečena ženska je zahtevala, naj ,* Pokažejo potrdilo in je takoj “Provila, da je podpis ponarejen.
, takoj so zasumili pismonošo, 40-etnega Nicolaja Petroneja iz Po-enze. Pregledali so vsa potrdila pi-®m' ki so šla skozi njegove roke zadnjih mesecih, in ni jih bilo t”alo, saj je dostavljal vsak dan od /'O do 160 ekspresnih pisem. Tako “? ugotovili, da je več potrdil pod-Pjsal sam, 11 pisem pa je celo iz-smuo. Petrone, ki je najprej za-ikal vsakršno odgovornost, je poz-, J® priznal, da je podpisoval sam,
.er ni bilo naslovljenca doma. Ker j® imel veliko dela, je enostavno ovrgel pisma v poštni predal in .a,)i podpisal. Če so potem pisma zginila, to ni njegova krivda, je
del jal, ver-ietno j‘h j® kdo ukra'
j.^eraj ga je tržaško kazensko šoki , (Preds. Corsi, stranska sodni-
Ligabue in D'Amato) priznalo za rivega poneverbe v javnih doku-•uentih in mu prisodilo leto in 20 zapora. Tožilec D’Onofrio je Predlaga) kar 3 leta in 4 mesece ]®p 60.000 lir globe, branilec odv. Fi-grana pa oprostitev zaradi pomikanja dokazov.
Petroneja so medtem na pošti
PRIPRAVLJALNI SESTANEK 25. t.m.
V	kratkem zasedanje jadranskih mest
V	Trstu se bosta 25. februarja sestali delegaciji zveze italijanskih občin in stalne konference jugoslovanskih mest, ki se bosta dogovorili za program zasedanja mest na obeh obalah Jadrana. Pobudo za to zasedanje je dala konferenca italijanskih mest, nanjo pa je uradno pristalo združenje italijanskih občin. Delegacijo italijanskih občin bo vodil predsednik združenja Boazelli, v njej pa bodo župani Barija, Pesara, Ravene, Riminija, Benetk in Trsta. Delegacijo stalne konference jugoslovanskih mest pa bo vodil generalni tajnik Zalokar, v njej pa bodo odgovoren za stike s tujino Milič in predsedniki občin Reke, Her-cennovega in Splita.
Delegaciji se bosta sestali na tržaškem županstvu in ju bo sprejel predsednik deželnega odbora Comel-li. Prvotno so nameravali pripravljalni sestanek prirediti v Benetkah, kasneje pa so sklenili, da bo v Trstu, da na tak način podčrtajo vlogo, ki jo tržaška občina že ima pri sodelovanju med obmejnimi mesti in ki jo bo lahko še utrdila pri širšem sodelovanju vseh jadranskih mest.
Na grobu padlih sovjetskih borcev sta spregovorila Miloš Budin v slovenščini, Sergio Slavec pa se je padlih spomnil v italijanščini. Sovjetski diplomat se je spomnil najprej padlih, nato pa se je zahvalil domačinom, Slovencem in Italijanom, s katerimi so njihovi borci prelivali kri za skupno svobodo.
Miloš Budin je v začetku svojega govora poudaril delež Rdeče armade v zmagi nad nacifašizmom, delež nekaterih ruskih vojakov, ki so se borili v naši NOB, nato pa je poudaril, da tudi sedaj, ko se v deželi oglašajo k besedi temne fašistične sile, demokratične množice ne bodo popustile.
Lloydova ladja Victoria k družbi «Adriatica»
Motorna ladja «Victoria» je prešla od Tržaškega Lloyda k plovni družbi Adriatica iz Benetk. 11.000-ton-ska Victoria bo nadomestila motorno ladjo Esperia, ki je po 25 letih plovbe že dotrajana. Vozila bo na redni progi v Libanon in Egipt, poleti pa bo nekajkrat zaplula tudi v zahodno Sredozemsko morje in v Atlantski ocean do Kanarskih otokov in Madere.
• Tržaški župan je sprejel vrsto prometnih ukrepov v Ul Xidias in Ul. Palestrina, ki sodijo v okvir sprostitve prometa v mestnem središču Po obeh omenjenih ulicah bo vožnja enosmerna od Ul. Coroneo do Drevoreda 20. septembra, prepovedano bo parkiranje in ustavljanje na obeh straneh ulice in uvedli bodo nekaj prehodov za pešce. Dovoljeno bo ustavljanje vozil za natovarjanje in raztovarjanje od 24. ure do 7.30 naslednjega dne, od 8.30 do 11.30 in od 14 do 17. ure.
• Ker so parkirni prostori na Trgu Leonardo da Vinci zelo neurejeni, je tržaška občina odredila poševno parkiranje v štirih vrstah: po eno vrsto pred hišo štev. 1 in štev. 4 in dve vrsti na sredi trga.
Samo še eden v zaporu za napad na čuvaja cementarne v Lestansu
Namestnik državnega pravdnika Franzot je včeraj podpisal dovoljenje za izpustitev na začasno svobodo drugega obtoženca napada na nočnega čuvaja cementarne v Tra-vesiu pri Lestansu v pordenonski pokrajini. Gre za 41-letnega Benia-mina Livo iz Lestansa, ki so ga aretirali skupno z dvema drugima sovaščanoma prejšnjega 3. februar ja pod hudo obtožbo ropa, ugrabit ve in poškodb čuvaja Andriola Napad naj bi se pripetil 23. januar ja letos.
Že pred tednom dni so izpustili na svobodo prvega obtoženca, 41-let-nega Odovilla Cesco, tretji obtoženec, 28-letni Pietro Bagnarol, pa še vedno sedi v zaporu.
V ZADNJIH DNEH SO BILI NA VRSTI TUDI PRETEPI
Nevarno naraščanje fašistične dejavnosti v zadnjem času v Gorici in okolici
Interpelacija svetovalcev PSI goričkemu županu
i KADAR JE POTREBNO ZADOSTITI BIROKRACIJI
Včeraj sta socialistična občinska testiralo proti takšnemu počenjanju.
svetovalca Peter Sanzin in Giorgio Dellago poslala goriškemu županu interpelacijo, čigar vsebina je v zvezi s fašističnim divjanjem v Gorici v zadnjem času. V interpelaciji je rečeno, da prihaja v Gorici v zadnjih mesecih, v nasprotju s civilno tradicijo goriških meščanov, do nevarne ekskalacije vandalskih dejanj in nasilnih akcij političnega značaja, katerih povzročitelji so desničarski elementi, ki so se načrtno priselili v Gorico v zadnjem času iz drugih italijaskih mest.
Od lanskega novembra dalje je prišlo do več primerov osebnih groženj in posebno v zadnjih dneh je prišlo do pretepov, v katerih so ne kateri desničarski elementi uporabljali tudi nedovoljeno orodje in le po naključju ni prišlo do hujših posledic. Svetovalca sprašujeta župana, če namerava sprejeti konkretne korake, ki bi zagotovili mir v mestu in izrinili iz njega fašistič ne plačance, ki iščejo prepir.
Interpelacija je v zvezi z nekaterimi dogodki, ki so se pripetili v zadnjih dneh v Gorici ter se ponavljajo od lanskega novembra. V zadnjih dneh je prišlo do teh do godkov, o katerih je brez dvoma policija obveščena, nismo pa doslej v italijanskem časopisju zasledili vesti o teh dogodkih. Neki večer proti koncu januarja so se dekleta in fantje po slovensko pogovarjali v dvorani bowlinga na Tržaški cesti; neki fašist iz znane skupine južnjakov je oklofutal dekle in prišlo je do pretepa med skupino slovenskih fantov in fašistov.
Skupina fašistov je 4. februarja zvečer napadla na Trgu Battisti, pred restavracijo «Rosa», levičarsko študentko in jo oklofutala. Ker so številni prisotni protestirali proti takemu počenjanju, so se fašisti kasneje vrnili ojačeni. Poleg o-bičajnih južnjakov je bil v tej skupini tudi neki Goričan, R. J.
Prejšnjo soboto, 9. februarja, je prišlo spet do pretepa pri Ljudskem vrtu. V pretepu je neki fašist dobil brco v obraz. V nedeljo, 10. februarja, je prišlo, spet pri Ljudskem vrtu, do pretepa med levičarskimi ekstraparlamentarci in fašisti. Ob tej priliki so fašisti prvič uporabili palice in verige. Nekateri levičarji so bili s temi palicami in verigami tudi ranjeni.
To so dogodki, ki so se pripetili
zadnjem času. Omenimo še mazanje goriških zidov noč pred otvoritvijo razstave odporništva v pro štorih Espomego, podobno mazanje zidov pred partizansko parado po mestu (s tem v zvezi so fašistični občinski svetovalci poslali ogorčeno pismo županu, kjer protestirajo, ker so občinski delavci hitro zbrisali nesramne fašistične parole), mazanje zidov v silvestrski noči. Omenimo še napad na socialističnega prvaka dr. Massija lanskega 17. de cembra in še razbitje tablic socialistične federacije v Ul. 9. avgusta ter anonimna pisma naslovljena levičarsko usmerjenim ljudem.
V našem listu smo že pisali o fašističnih napisih po zidovih lanskega oktobra v Gradišču. Tedaj je vse prebivalstvo Gradišča z e-notno manifestacijo, na čelu katere je bil demokrščanski župan, pro-
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO!
Ugotovili so, da so bili za napise krivi nekateri uvoženi fašisti iz Reggio Calabrie, ki so zaposleni v tovarni v Zdravščini.
V zadnjem času se je več ljudi z italijanskega juga priselilo v Gorico. Nekateri so zaposleni, kot smo že omenili, v tovarni v Zdravščini, drugi pa v krminskih opekarnah. Vsak večer je na goriškem sedežu MSI precej južnjaških obrazov in luč na tem sedežu gori včasih pozno v noč. Goriški fašisti so izgubili živce zaradi nedavnih dijaških demonstracij in so zaradi tega organizirali njihove skupine v nekaterih šolah ter imeli pred petnajstimi dnevi zborovanje o srednji šoli v dvorani UGG. Na tem sestanku je bilo javno rečeno, da mora postati Gorica središče delovanja za vso deželo. Na tem sestanku so nekega Rosaria Spino, Sicilijanca, predstavili kot pokra-
jinskega mladinskega delegata za Gorico, Gustava Torosa, sina nekdanjega slovensko govorečega Brica, pa kot odgovornega za srednješolce. Baje so bili na tem sestanku fašistične mladine prisotni tudi nekateri uniformirani oficirji vojske. V zvezi s tem omenimo še, da je neki podporočnik vojske do novembra bil stalni gost fašistične federacije na Korzu. Tega podporočnika, čigar priimek se pričenja s S., so potem vojaške oblasti premestile iz Gorice. Aktivni goriški fašist in udeleženec vseh akcij te stranke je tudi poštar majhne postave. Ta človek je lani poleti, v času dopusta domačega poštarja, raznašal pošto v Sovodnjah. Poštna uprava ne bi bila smela poslati v slovensko vas takega človeka.
Ekskalacija goriških in uvoženih fašistov je nevarna. Demokratično izvoljeni organi ter policijska o-blast morajo to divjanje preprečiti.
Zapleten postopek zaradi priključitve Števerjana h CAPO
Težko je predvideti datum, ko bodo pričele veljati nove tarife
O priključitvi števerjanske občine oziroma njenega vodovoda k vzhodnem furlanskemu vodovodnemu konzorciju (CAFO), smo že veliko pisali ter vlada zlasti med najbolj prizadetimi, se pravi med štever-janskimi potrošniki vode, za to priključitev živo zanimanje, saj se od tega sklepa nadejajo, da bodo dosegli dva učinka: znižanje vodarine ter rednejšo preskrbo z vodo.
Po sklepu števerjanskega občinskega sveta je kazalo, da bo ta odločitev hitro sprejeta, vendar ne bo tako, ker se vse stvari nujno zataknejo, kadar zaidejo, kakor morajo zaiti na zapletena birokratska pota.
Oba jsklepa, ki sta ju sprejela u-pravni svet konzorcija CAFO in občinski svet v števerjanu, sta sedaj v postopku pri deželnem nadzornem odboru, ki ju mora preučiti, nakar bo svoj sklep poslal centralnemu nadzornemu odboru pri deželnem odbomištvu za krajevne ustanove v Vidmu. Deželni odbornik bo nato izdal dekret, s katerim bo
iiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitnviiiiiiiii||l||m,|||||l|||||||||||||||||l|||l||||||l||||||l,II||||||||„|l„|||„||,|,m|||,,||,||||||||,|||||||U||n|||||||||||||||||||||)
POSLEDICE ENERGETSKE KRIZE
Prodaja novih in rabljenih avtomobilov se je v letošnjem januarju skoro ustavila
Zaradi nedeljske prepovedi vožnje in možnosti povišanja cene bencina so ljudje postali bolj varčni
odločitev polnomočna.
Šele potem se bodo pričeli pogovori med občinsko upravo in konzorcijem za dejanski prepis vodovoda na konzorcij. Od trajanja tega postopka bo odvisno, kdaj bo konzorcij prevzel skrb na preskrbo z vodo v števerjanu, zelo verjetno pa je od njega odvisen tudi rok, od kdaj dalje bodo veljale ugodnejše vodarine kot doslej. Vsekakor gleda občinska uprava z zaupanjem v reševanje tega vprašanja, zlasti pa vsi njeni občani.
Energetska kriza bo brez dvoma pustila svoje posledice v našem gospodarstvu. Oškodovani bodo trgovci z avtomobili, z njimi pa tudi prodajalci bencina, trgovci z avtomobilskimi nadomestnimi deli in tudi mehaniki ter avtoličarji. Pri raznih avtomobilskih zastopnikih smo se pozanimali kako gre s prodajo avtomobilov v zadnjem času, odkar se je povišala cene bencina in velja prepoved vožnje z avtomobili ob praznikih, in vsi so nam dali hudo, v nekaterih primerih bi lahko rekli obupno, sliko avtomobilskega tržišča. S tem v zvezi smo se potanimalj tudi za nekatere podatke o registraciji novih avtomobilov in tudi tu smo ugotovili stagnacijo, ki je že sedaj, ko smo šele v začetku depresije, zelo občutna.
Število avtomobilskih registrskih tablic se je v teh dneh približalo številki 82.000. Konec januarja so registrirali tablico GO 81.578. V lanskem decembru so vpisali 554 avtomobilov (387 novih in 167 rabljenih iz drugih pokrajin), v januarju letos pa 514 (338 novih in 126 rabljenih). Številke ne povedo ničesar če jih ne primerjamo z onimi pred letom dni. V decembru 1972 so v Gorici vpisali v register skupno 605 avtomobilov (434 novih in 171 rabljenih), v lanskem januarju pa celo 689 (491 novih in 198 rabljenih). Do tako velikih številk so prišli lani kljub uvedbi davka IVA in kljub stavki kovinarjev, kj je onemogočala redno dostavo naročenih avtomobilov.
Če primerjamo lanske in letošnje številke ugotovimo skoro tridesetodstotni padec registriranja avtomobilov, ki je enak tako pri novih kot pri rabljenih avtomobilih.
Poglejmo kaj pravijo zastopnik: nekaterih avtomobilskih tovarn pri nas. Zastopnik Fiata Comolli, nam je dejal, da se je prodaja popolnoma ustavila. V decembru in januar-
ju so izročili avtomobile ljudem, ki so jih naročili že lani jeseni. Fiatove avtomobile je bilo treba še lani čakati dolgo časa (v nekaterih primerih celo šest mesecev). Sedaj pa imajo na razpolago kakršnokoli vrsto Fiatovega avtomobila in kupec lahko takoj dobi avtomobil. Ccmolli nam je dal porazno številko: padec novih naročil kar za 80 odst. v primerjavi z lanskim letom. To velja tako za majhne kot večje avtomobile. Ljudje ne kupujejo vozil, čakajo vladne odločitve o ceni bencina in tudi o možnosti vožnje ob praznikih. Zastopstvo Fiat ne prodaja niti rabljenih avtomobilov, ker veljajo za kupce isti razlogi kot za nakup novih. Opaziti je, da so pričeli ljudje tudi ob delavnikih uporabljati v večji men avtobuse in vlake, le ob sobotah je na cestah prava gneča. Goriška občina bo najbrž naročila nekaj avtobusov za mestni promet, nekoliko bolje je s-tovornjaki. Lani. so Goričani naročili izredno veliko Sterile Fiatovih tovornjakov in sedaj izročajo naročnikom šele tovornjake, ki so bili naročeni lanskega septembra. Vendarle tudi tu ni novih naročil.
Podobnega mnenja je zastopnik Volkswagna Sacchetti. V zadnjih dveh mesecih so izročili avtomobile naročene lani jeseni, sedaj je ze lo malo naročil novih avtomobilov, čeprav je ta tovarna poslala na trg odličen avto «passat». Ni naročil za majhne tovornjake. Ljudje obdržijo v tem trenutku stari avtomobil, novega bodo kupili ko bodo časi boljši. Mehanične in avtoli-čarske (karoserijske) delavnice nimajo dela, tudi s trgorinami z na domestnimi deli ni boljše.
Zastopnik italijanske tovarne Al fa Romeo Bigot je prav tako dejal, da so v tem času izročili last nikom lani naročene avtomobile, novih naročil ni. To velja še po sebno za vozila te tovarne, kj ne
«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiifiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniia
PRVI SESTANEK NA DEŽELNI UPRAVI
Pogajanja za ureditev spora zaradi odpusta v podjetju ARTESAC
Podjetje je s posojilom 120 milijonov lir zgradilo nov obrat v industrijski coni v Gorici
Na zahtevo sindikalnih organizacij „o se na deželi sestali predstavniki sindikalnih organizacij zveze indu-strijcev, lastnika podjetja ARTESAC,
SIMCA CHRYSLER SUNBEAM MATRA
ZASTOPNIK
G. DUPLICA
Drevored Ippodromo, 2
TAKOJŠNJA DOBAVA 28 RAZLIČNIH MODELOV • NOTRANJI PARKIRNI PROSTOR
OlajSave tudi brez vnaprejš njega vplačila
Autobianchi A 112. Primula, Fiat 500 L; 600 D; 850 : 850 special: 1100 D familiare; 1100 R; 1100 R familiare; 128; 124. 124 special: 1300: 1500 C: 2300; Ford Cortina; Taunus; Citroen Ami 8, DS 20; Opel Kadett 70 71; Rekord coupé; NSU 4L 1000; Simca 1000. 1100, 1301 S. 1301 break. 1500, Chrysler 180. 2000 automatica, Alfa Romeo 1300, 1600 GT. 1750; Uncia Fulvia GT, 2 S.
• Odprto tudi ob praznikih
delavcev tega podjetja ter dežele.
Sindikalisti so zahtevali posredovanje deželne ustanove, da se zajamči nadaljevanje proizvodnje v obratu ter stalna zaposlitev delavcev, ki jih je lastnik obrata povsem nepričakovano in brez vsakega utemeljenega vzroka odpustil .
Predstavnik dežele je po poročilih in zahtevah obeh strank pozval lastnika podjetja, naj prekliče odpuste ter nadaljuje s proizvodnjo. Lastnik podjetja je odgovoril, da bo preučil zahteve ter nanje odgovoril na prihodnjem sestanku, ki ga bo sklicala deželna uprava.
Sindikati so ob zaključku sestanka sporočili svojo pripravljenost, da nadaljujejo s svojo agitacijo in da želijo na prihodnjem sestanku obeh strank, tudi prisotnost deželnega odbornika za delo.
Sindikalne organizacije bodo s položajem v ARTESAC seznanile tovarniške svete ostalih podjetij ter zahtevale njihovo podporo v pravičnem boju odpuščenega delovnega kolektiva.
Okoli tega vprašanja so stranke zastavile goriškemu županu več interpelacij, da bi posredoval v sporu. Vprašanje je namreč zelo resno, ker je lastnik kar čez noč postavil na cesto 25 delavcev ter bi bilo njegovo posredovanje, kakor tudi pomoč vseh pristojnih dejavnikov nujno potrebna, da se zagotovi družbena varnost tolikega števila družin.
Poseg goriške občinske uprave v spor opravičuje dejstvo, da je pod jetje ARTESAC odstopilo svoje pro-
store občinski upravi, ki v njih lahko prireja vsakoletni blagovni sejem ESPOMEGO. V zameno je podjetje ARTESAC prejelo v industrijski coni okoli 100.000 kvadratnih metrov zemljišča ter je na njem zgradilo novo halo. Družbeni kapital naj bi znašal okoli 120 milijonov lir, prav toliko denarja pa je podjetje prejelo v obliki posojila iz krožnega sklada za pospeševanje industrijske dejavnosti na Tržaškem in Goriškem. S tem denarjem je lastnik nakupil nove stroje.
Od odpustov dalje so delavci stalno prisotni na zasedanjih skupščine, kar je po nepotrjenih vesteh tako vznemirilo lastnika podjetja, da se je baje obrnil na sodišče, da hi delavce s silo izgnal iz obrata.
Predavanja
Klub «Simon Gregorčič» v Gorici priredi danes, 14. februarja ob 20.30 predavanje o «zdravju in bolezni našega šolarja». Predavala bo višja medicinska sestra Milena Smo-višnik iz Nove Gorice. Predavanje prirejajo v sodelovanju z Delavsko univerzo iz Nove Gorice.
Na sedežu prosvetnega društva «O-ton Župančič» v štandrežu bo danes, 14. februarja ob 20. uri predavanje z naslovom «Vzgojne naloge družine v otrokovi mlajši šolski dobi». I Predaval bo prof. Božidar Mrevlja i iz Nove Gorice.	I
izdeluje majhnih avtomobilov. G. Bigot upa v pomlad in v odpravo nedeljske prepovedi vožnje.
Zastopnik tovarne General Motors - Opel Boato ima pisarno in centralo v Tržiču, v Gorici pa le razstavni salon. Dejal nam je, da je opaziti zmanjšanje naročil pri vseh modelih, čeprav so ostale cene njihovih avtomobilov nespremenjene. V glavnem prodajajo večje avtomobile z dizel motorjem. Letos januarja so novih naročil imeli kar za trideset odst. manj kot lani. Ljudje ne kupujejo niti nadomestnih delov, ker se ne vozijo več avtomobili. Zavarovalne družbe so namreč ugotovile, da je bilo največ prometnih nesreč prav ob nedeljah, ko so bili na cestah šoferji, ki niso bili vajeni vsakdanje vožnje. Ker t^h šoferjev na cestah ni, ni niti nesreč in niti prodaje nadomestnih delov.
G. Peressutfci ima v Ronkah za stopštvo tovarne Peugeot. Doslej ni s« zabeležili hudih razlik v primerjavi s prejšnjim letom, ker so pred kratkim vrgli na trg novi ceneni avto, ki lahko konkurira tudi z manjšimi vozili Italijanske proizvodnje. Tudi pri tej tvrdki pa se je v tem času zmanjšalo naročanje večjih vozil. V decembru pa so imeli zelo malo naročil.
Goriški zastopnik Forda Gratton nam je dejal, da so zabeležili v januarju rahel padec naročil. Od 1. januarja do včeraj so dobili 38 naročil za nove avtomobile, kar je skoraj v skladu s prejšnjo prodajo. Ni razlike pri tem zastop niku v prodaji enih ali drugih modelov. Tudi večje modele, granada in consul prodajajo v istom številu kot prej.
Vprašali smo za mnenje nekatere zastopnike avtomobilskih tovarn. Ugotovili smo različne analize in ugotovitve. Kljub vsemu pa so vsi soglašali, da je sedanji trenutek neugoden za prodajo avtomobilov. Morda obljubljena spomladanska sprostitev nedeljskega presneta bo omogočila ponovno prodajo avtomobilov, ki pa ne bo verjetno dosegla lanskih rekordov, ko so \ goriški pokrajini vpisali v avtomo bilski register okrog 9.000 vozil.
Delavci IIC na pogovoru s stranko relativne večine
Spor v Italcantieri so delavci prenesli tudi v strankarske vrste. Prejšnji dan se je delegacija tovarniškega sveta, sestavljena iz osmih predstavnikov, v Gorici pogovarjala s pokrajinskim tajnikom krščanske demokracije Mariom Le-ardijem. Predstavila mu je osnovne zahteve delavcev tega kovinarskega obrata, zlasti nove investicije v ta sektor, da bi ga razvili in da bi ob tem rešili tudi vprašanje oddaje, del na dražbah in vprašanje zaposlitve delavcev zunanjih podjetij in ureditve njihovega položaja. Poudarili so potrebo, da podjetje prispeva sredstva krajevnim ustanovam za izgradnjo ljudskih stanovanj, za ureditev družbenega zdravstva in javnih prevozov.
Delavci so obrazložili političnemu predstavniku svojo težnjo, da nakažejo nov model razvoja države, v katerem bi imeli primarno mesto bolj kvalificirana skupna potrošnja ter da bi v okviru te politike zagotovili učinkovitejše nadzorstvo nad dobrinami široke potrošnje.
Tajnik Leardi je izrazil pripravljenost stranke na ponovna srečanja z delavci ITC, kadar se bodo delavci srečali s predstavniki podjetja, ter bo stranka relativne večine — tako piše v nienem tiskovnem sporočilu — predlagala sestanek z ostalimi strankami levosredinske večine.
PO DEŽELNEM ZAKONU 36/1973
Do koiifii marca prošnje za priznanje nagrad obrtniškim vajencem
Pokrajinska komisija za obrtništvo opozarja vse prizadete, da deželni zakon štev. 36 z dne 4. maja 1973 predvideva posebne premije za vajence, ki so najmanj eno leto v službi pri istem obrtniškem podjetju. Zakon določa, da se omenjene premije lahko priznajo vajencem, ki so nastopili službo po 22. novembru 1972 in ki so ostali pri istem obrtniškem podjetju najmanj za leto dni. Vajenci, ki ustrezajo omenjenim pogojem. lahko zaprosijo za premijo, in sicer so jim za to na razpolago posebne tiskovine pri tržaški komisiji za obrtništvo. Prošnje morajo prispeti v urad komisije najkasneje do 31- marca letos. Podrobnejše informacije prejmejo vajenci na tržaški trgovinski zbornici (Trst, Borzni trg štev. 14 - telefon 35941), vsak dan od 9. do 12. ure.
• Organizacija «Pro natura Carsica» sklicuje v torek. 29. januarja ob 18.45 v prvem sklicanju in ob 19.15 v drugem sklicanju letni redni občni zbor. Dnevni red obsega poročilo predsednika o pretekli dejavnosti ter o bodočem programu, pregled letnega obračuna in proračuna ter razno.
I3!£33l9!HB^
V šolskem poslopju na Palkišču
bo danes, v četrtek, 14. februarja ob
19.30	Prešernova proslava, ki jo prirejata domače prosvetno društvo «Kras» in čitalnica na Palkišču. Na sporedu so priložnostni govor, recitacije in nastop domačega pevskega zbora.
Prosvetno društvo «Briški grič» v Števerjanu vabi na Prešernovo proslavo, ki bo jutri, 15. februarja ob
20.30	na sedežu društva na Valeri-šču. Na programu je govor, recitacije gojencev Dijaškega doma ter nastop mešanega zbora «Briški grič», ki ga vodi Jožko Harej.
Prosvetno društvo «Jezero» v Doberdobu priredi Prešernovo proslavo v soboto, 16. februarja ob 20. uri na društvenem sedežu. Na programu imajo priložnostni govor, nastop pevskega zbora «Anton Možina» iz Brij na Vipavskem, domačega pevskega zbora «Jezero» ter recitacije.
Prosvetno društvo «Sovodnje» priredi Prešernovo proslavo v soboto, 16. januarja ob 20. uri v Kulturnem domu. Na proslavi sodelujejo z recitalom dijaki novogoriške gimnazije ter Sovodenjski nonet.
4(ino
Corica
VERDI 17.00—21.30 «Scorpio». Burt Lancaster in Alain Delon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CORSO 16.30-21.30 «Il vendicatore dalle mani d’acciaio». K. Fei in T. len. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Dracu-la contro Frankestein». D. Pridge. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 16.30-21.30 «Il giorno del furore». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CENTRALE 16.30-21.30 «Lo chiamavano mezzanotte». R. Schiaffino in R. Crenna. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 17.30-22.00 «Abuso di potere». Barvni film.
EXCELSIOR 16 00-22.00 «Polvere di stelle». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Fantasia». Barvna risanka.
Nora Corica
SOČA «Cesar m Rosalie», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Begunec», slovenski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Brez naloga», francoski barvni film ob 19 30.
RENČE «Bratje maščevalci», ameriški barvni film ob 19.30.
PRVAČINA Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 2443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolò, Ul. 1. maja, tel. 73328.
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA; Daniele Capolicchio, Antonella Ruffini, Ivan Jakin, Fabio Perkovič, Michela Stacul, Andrea Deotto, Alessandro La Porta, Marino Peteani, Ilenia Visintin, Carlo Testone.
SMRTI; 82-letna upokojenka Katarina Jerman.
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
PO AMERIŠKO-PANAMSKEM SPORAZUMU
ZASEDANJE VARNOSTNEGA SVETA NI BILO POVSEM BREZUSPEŠNO
Kissinger je moral pristati na večje spremembe - Dvoumnosti ostajajo, navzlic temu se stvari premikajo
Načelni sporazum o sklenitvi novega dogovora med ZDA in Panamo, ki sta ga pretekli četrtek podpisala državni sekretar Kissinger in panamski zunanji minister Tačk, so pozdravili vsi najpomembnejši organi javnega mnenja ZDA. napadli pa le predstavniki agresivnih struj Kongresa. Tako eni kot drugi pa so pozabili posvetiti svojo pozornost nekaterim nadvse zanimivim vidikom ameriško - panamskega soglasja, namreč mednarodnim vidikom. Zakaj bilateralno je bilo storjeno nekaj, kar je ob pomanjkanju dogovora med obema deželama lani postalo predmet velike diskusije v Varnostnem svetu Združenih narodov.
Z novim sporazumom, podpisanim v Panami, je predvidena odprava neenakopravnega dogovora o suverenosti nad Panamskim prekopom, ki je v srcu panamske države ustvaril tujo, ameriško en klavo. Takisto je predvidena ukinitev načela «večnosti», na katerem je zasnovan stari sporazum iz 1. 1903. Izrecno je rečeno, da ima biti suverenost nad ozemljem prekopa brez odlašanja prenesena na panamsko vlado, in to pod pogoji ter v rokih, ki bodo sporazumno določeni.
Ko se je lani marca v Panami vršilo izredno zasedanje Varnostnega sveta, je končni načrt resolucije — čeprav plod velikih naporov, da bi se našli ustrezni kompromisi in otopela kakršnakoli polemična ostrina, naperjena proti ZDA — vendarle doživel ameriški veto. Ameriški tisk je tedaj »odpiral uradno stališče. «New York Times» je v uvodniku odločno ugotovil, da je bil sestanek «brezploden» in da je «neuspešno zasedanje Varnostnega sveta verjetno odložilo pravično ureditev vprašanja, povsem gotovo pa tudi okrnilo u-gled Varnostnega sveta.»
To ugotovitev, ki jo je ponavljalo domala vse ameriško časopisje, velja zdaj spet omeniti, zakaj niti ne dobro leto dni kasneje ne samo, da je bil načelni ameriško -panamski sporazum o bodočnosti te velike svetovne prometnice dosežen, marveč je ta sporazum obenem znatno radikalnejši od one skromne resolucije, ki je takrat bilo zanjo oddanih trinajst glasov od petnajstih. Zavrnjeni predlog resolucije, ki je strahovito jezil ameriškega predstavnika, ni celo niti omenjal potrebe po ukinitvi načela stalnih ameriških pravic, čeprav je zahteval odpravo sporazuma iz 1. 1903. Obe deželi sta bili takrat enostavno pozvani, naj čimprej pristopita k obnovitvi prekinjenih pogajanj.
V čem je stvar? Kako je mogoče, da prvi svetovalec za nacionalno varnost, Kissinger, brez katerega soglasnosti bi ameriški veleposlanik ne bil postavil svojega veta, nepolno leto po tem glasuje za več kot to, kar je prej odločno zavrnil?
Washington, kajpada, lahko tudi, da ni bil nikoli proti novemu sporazumu, veto pa da je treba razumeti le kot obliko odpora proti vpletanju «tretjih» dejavnikov — v tem primeru svetovne organizacije — v potek bilateralnih pogajanj. Vendar ta argument ni nikoli bil zadosti trden. Tretji dejavniki so se v zadevo vmešali oziroma jo začeli obravnavati, ko so ameriško - panamska pogajanja zašla v slepo ulico, in sicer v zvezi z vprašanjem, da se v določenem roku suverenost popolnoma prenese na Panamo. Zato številne delegacije v Združenih narodih, vključno panamska, poudarjajo, da zasedanje Varnostnega sveta, z njegovo svetovno publiciteto in domala
v polnosti izraženo enotnostjo o-srednje in južnoameriških držav v prid Paname, ni moglo ostati brez vpliva na Washington, čeprav je bilo treba čakati kar nekaj desetletij, da je to priznal.
Pozorno prebiranje uvodnikov a-meriškega tiska od preteklega marca to takisto, se razume, posredno, potrjuje. Vtem ko je «New York Times» pisal o brezuspešno-sti akcije Varnostnega sveta, pa je neko vplivno glasilo ameriškega juga zatrjevalo, kako ima «okoliščina, da je Panama preskočila Organizacijo ameriškiih držav, za posledico, da bo ta Organizacija oslabljena in razdeljena prav v trenutku, ko je najbolj potrebna. Kar se tiče ameriških ciljev imajo forumi te organizacije prednost pred forumi OZN.»
Ko je ugotovil, da je na zasedanju Varnostnega sveta izražena latinsko - ameriška večina proti njegovemu stališču se J« Henry Kissinger očitno odločil to popraviti. V kratkem se bo soočil z Latinsko Ameriko v Mexicu City, čemur
pripisujejo velik strateški pomen. Da bi to soočenje bilo plodno, je očitno potrebno storiti vsaj tisto, kar je zahteval Varnostni svet, a zavoljo dobre mere — še kaj več, kot dokaz dobre volje v pogledu podpore težnjam po nacionalni suverenosti na zahodni polobli.
Panamci proslavljajo dosego novega sporazuma kot pomemDen korak naprej, čeprav bi se morali zavedati določenih dvoumnosti, ki so v njem vsebovane. Tako je na primer v njem določeno, da bo bodoči dogovor o prekopu, dasi-ravno predvideva celo tudi skupno odgovornost za obrambo, imel omejen rok trajanja, po njegovem izteku pa bo Panama odstopila ZDA vrsto pravic,
Ta zagonetna formulacija, ki so jo v Panami poimenovali «novi kissingerizem», se zdi, kot da bo spet dopuščala nove praktične omejitve panamske vrhovnosti. In vse kaže, da panamsko vprašanje v resnici ne bo še tako kmalu črtano z dnevnega reda svetovnih vprašanj,
V galeriji «Tommaseo» v bližini istoimenske kavarne razstavlja tržaški slikar prof. Avgust Černigoj, ki je dal na ogled nekaj svojih olj iz nekoliko bolj oddaljene dobe. Le nekaj del je iz novejšega časa. Na sliki prof. Černigoj pred dvema svojima deloma, med katerima je tudi njegov avtoportret
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)
V SVET GA JE ŠE MLADEGA POGNALA REVŠČINA
France Gustinčič znamenit čebelar
iz Škocjana v Argentini
Od doma z bratovimi dokumenti - Volja dobra, toda dela nikjer •Dobra ženska ga ni mogla vzdrževati v večnost - Končno služba in zaslužek
Prvič sem slišal govoriti o čebelarju Gustinčiču pred leti v znanstvenem čebelarskem zavodu v Kijevu. Nato sem bil navzoč, ko so na svetovnem čebelarskem kongresu v Moskvi nekateri kongre-sisti razpravljali o izkušnjah argentinskega čebelarja Gustinčiča. Zvedel sem, da je ta Gustinčič doma nekje iz naših krajev. Zato me je ta Gustinčič začel zanimati do tolikšne mere, da bi ga bil rad osebno spoznal. No in lani je bil svetovni čebelarski zbor ali bolje kongres v Buenos Airesu v Argentini in tam sem se srečal s tem slovenskim čebelarjem, ki ga ne'poznajo lè argèntin-ski čebelarji, pač pa tudi marsikje drugod po svetu, skoraj bi rekel, da je glas o njegovem umnem in sodobnem čebelarjenju segel daleč po svetu.
Lani sem se na poti iz Shana-ya na Irskem proti New Yorku srečal v letalu z neznanim italijanskim čebelarjem, ki je vsaj po imenu poznal našega rojaka, znanega argentinskega čebelarja, vendar ni o njem vedel veliko.
In vendar ni v zvezi s tem Gustinčičem prav nič posebnega. Doma je iz Škocjana, med Vremami in Divačo. In vendar...
Bilo je tam leta 1927. Na kraški kmetiji, ki je bolj bogata kamenja kot zemlje, je bilo življenje še posebno trdo. Zemlja je bila skopa, drugačne službe nikjer, zaslužka torej nobenega in France Gustinčič je bil star tedaj 19 let. Niti vojaščine še ni bil odslužil. Čakal je, da ga pokličejo pod orožje.
Spoznal sem vedrega, krepkega, bistrega, prizadevnega in izredno pogumnega moža, ki mu prav gotovo ne bi mogel prisoditi 65 let. Takoj sva bila prijatelja, se tikala in pogovor je tekel kot bi

H
Delni pogled na vrste panjev umnega čebelarja, rojaka Franceta Gustinčiča
se poznala že od mladih nog. Pravzaprav bi se bila lahko tudi poznala iz mladih let, saj sva približno enako stara.
«Tako je bilo. Tone — je začel svojo zgodbo. — Kakor ti pravim, je leta 1927 dobil moj starejši brat dovoljenje za odhod v Argentino. Imel je potni list, dovoljenje za vselitev v Argentino in tudi že plačano vožno. Čakal je le, da ga pokličejo na ladjo. Prišel je dan odhoda. Brat pa je zbolel, resno zbolel, da ni mogel na pot. Vzel sem njegov potni list. vse njegove papirje in sem šel jaz namesto njega. Posebnih težav ni bilo. Bila sva si tako podobna, kot krompir krompirju. In to ni nič čudnega, brata, oba mlada, oba Kraševca. Vkrcal sem se na neko italijansko ladjo. Na italijanski ladji sem bil — na italijanskih tleh. Ves čas vožnje me je od sile skrbelo, če me odkrijejo, danes oi rekli razkrinkajo. Peljali bi me nazaj čez širno morje, vendar pa ne več domov, pač pa v — «pržon». Ko smo končno ven-
„......................................
Ponovno uveljavljanje balonov
Sovjeti baje pripravljajo balon na atomski pogon
LONDON, 13. — Menda bo res držalo, da «sila kola lomi», to se pravi, da se v nuji človekov um bistri. Pravzaprav bi v konkretnem primeru ne bilo kdove kako potrebno um bistriti, saj se dejansko vračamo k staremu. V konkretnem primeru gre namreč za ponovno uveljavljanje — balonov kot prevoznih sredstev. In kakšne zveze ima to z v začetku omenjenim rekom? Za prevoz enake teže na enaki razdalji porabi balon komaj obilnih pet odstotkov goriva ki ga porabi reakcijsko letalo. To pa v sedanji energetski krizi ni malo
Britanski strokovnjak Max Ry-nish, ki prihaja z novo idejo na dan, meni, da bodo do konca tega desetletja baloni ponovno v prometu in da bodo v precejšnji meri nadomestili sodobna transportna letala. Svoje trditve britanski strokovnjak krepi z vrsto elementov. Po njegovem moderna tehnika, novi materiali in izkušnje v gradnji vesoljskih ladij, omogočajo, da se balon ki je pred štiridesetimi leti doživel svoj polom, ponovno uveljavi. S svojimi sodelavci namerava Max Ry-nish sklicati za 10. in 11. april letos v Londonu mednarodno konferenco, na kateri bi razpravljali o tem problemu. Simpozij bo pod pokroviteljstvom mogočne a-meriške organizacije za zaščito okolja «Environic B'oundation International».
Čeprav je Max Rynish velik
optimist, so na poti ponovni u-veljavitvi balonov velike težave. Predvsem bodo zagovorniki balonov imeli proti sebi družbe, ki se ukvarjajo z gradnjo letal, z druge strani pa jim ne bo lahko najti industrijce in finančne mogotce, ki bi bili pripravljeni lotiti se tveganega posla, pa čeprav angleški strokovnjak meni, da je zadeva popolnoma gotova.
Svoje načrte Rynish utemeljuje takole:	letalo «boeing 707»
porabi, po izračunih prof. Francisa Morseja z bostonske univerze 18-krat več goriva kot bi ga porabil moderno zgrajen balon za prevoz istega tovora na enaki razdalji. Vrhu tega je prav v zvezi s tem za toliko manjša tudi škoda v kvarjenju že tako preveč onesnaženega ozračja. Vožnja z balonom bo sicer počasnejša, vendar bolj varna, kajti današnji balon ne bi bil nevaren, kot je bil nekoč, v dobi balona «Hindemburg», «Italia» itd., ker bi balon sedaj polnili z helijem, ki ni vnetljiv, vtem ko so ga nekoč polnili z vodikom, ki je skraino vnetljiv.
Res je, letalo vrste «boeing 707» leti z brzino, ki je le malo manjša od zvočne brzine, vtem ko se računa, da bi balon imel brzino le 180 do 200 kilometrov na uro. Toda Rynish trdi, da «Sovjetska zveza se pripravlja, da ponovno preseneti svet, podobno kot je 1957. leta presenetila svet s svojim prvim
sputnikom». Namerava namreč zgraditi svoj «trgovski balon», ki da ga bo poganjal atomski pogon in to z brzino 300 kilometrov na uro. Kaže, da je Rynish podrobneje poučen o teh morebitnih sovjetskih načrtih, saj pravi, da naj bi Sovjetska zveza i-mela že zagotovljeno letalsko progo, ki bi vodila «od Irske na Malto in odtod nekam v Sovjetsko zvezo».
Nadaljnja prednost balona bi po Rynishovem mnenju bila v tem, da balon ne potrebuje velikanskih letališč, da se lahko dvigne navpično, da ima nizke vzdrževalne stroške in, končno, da — malo stane. Po njegovih izračunih bi balon, ki bi bil po svoji transportni veljavi enakovreden «jumbo jetu». torej ameriškemu letalu «boeing 707» stal le poldrugo milijardo lir, «jumbe jet» pa stane 21 milijard lir.
Po mnenju britanskega strokovnjaka naj bi baloni služili predvsem za prevoz naglo kvarljive-ga blaga, predvsem zelenjave in sadja iz južne v severno Evropo. Po njegovem najhujše težave pri uresničenju tega načrta ne bodo težave tehničnega značaja, pač pa bolj finančnega ali če hočemo že političnega značaja, kajti v primeru, če se neki načrt hoče zares izvesti, se najdejo ustrezna finančna sredstva iz zasebnih ali pa tudi iz javnih orizoma državnih virov oziroma skladov.
darle pripluli v Buenos Aires, sem se prerinil k izhodu, da sem bil med prvimi, ki so stopili na argentinska tla. Več dni, če ne celo tednov, pa je trajalo, da sem se za silo umiril. Tako sem bil ves čas vožnje čez Atlantik nestrpen in v skrbeh.
V Argentini nisem dobil dela. Za delo je bilo težko. Bilo nas je vse polno. Preveč nas je bilo, ki bi radi delali, zaslužili. Dela pa nikjer. Na srečo se me je usmilila neka ženska in mi dala prenočišče in hrano. Imela je namen, hraniti me oziroma mi pomagati, dokler bi ne dobil dela. Dela pa ni bilo in ni bilo in zaslužka prav tako ne. Toda tudi njej, dobri ženski, denarja ni preostajalo in po nekaj tednih me je odslovila. Hvaležen sem ji bil, da me je vsaj toliko časa prenašala.
«Ž nekim prijateljem sva čez čas vendarle dobila delo v nekem skladišču vina. Tam sva se tudi hranila in spala, toda vsak večer sva morala biti zgodaj doma, ker so skladišče zgodaj zapirali. Ko sva nekega večera prosila človeka, ki nama je dajal delo, kruh in streho, naj naju zvečer pusti ven, da bi obiskala prijatelja, ki je bil prav pred nedavnim prišel od doma v Argentino, nama je sicer dovolil, vendar pod pogojem, da morava biti ob osmih zvečer spet doma, v najinem skladišču. Toda smola. Zamudila sva. In usmiljenja ni bilo. Še isti večer sva bila na cesti. Izgubila sva delo in dom.
«Od doma sem dobil pisanje, da oblast ni kdove kako huda name, ker sem jo tako pobrisal. Še dobro da se ji zdi skoraj zabavno, da sem na tak način odšel v Južno Ameriko. Še več, oblasti da me ljubeznivo vabijo, naj se vrnem domov, kjer da me čaka vojaška suknja, v kasarni pa prvovrstna oskrba. Namesto za kasarno pa sem se odločil za večjo mehanično delavnico, kjer sem končno vendarle dobil zaposlitev. Tam sem ostal nekaj let. Delal sem in varčeval ter si prihranil toliko, da sem si kupil nekaj zemlje. In tam sem začel čebelariti s — šestimi panji.»
Tako je France iz Škocjana do-
bil svoj dom, svojo zemljo in svoje - čebele.
V Francetovih mladih letih je v sosedni fari umrl župnik, ki je bil čebelar. Domačini so pokupili zapuščino, kar se je pač kupiti dalo in izplačalo. Za čebele pa se ni bil zmenil nihče. Kupil jih je zato mlad fant - France Gustinčič. Skrbel je zanje in med, ki ga je iztočil, je nosil na prodaj v Ilirsko Bistrico. Tiste čase sladkorja ni bilo na pretek. Bil je zelo drag. Zato je šel med dobro v denar. In Francetovo srce se je tako navezalo na čebele. In brž ko mu je bilo v novi domovini mogoče, jih je naselil v svojem novem domu.
Med postaja po svetu vsak dan bolj iskano blago. Kdor ga ima, ga z lahkoto proda. Ni ga treba preveč ponujati in mu iskati kupca. Posebno še, če ima naraven med, če so pač ljudje prepričani, da jim ponujaš med, ki so ga znosile čebele in ne umeten med, ki ga pridelaš iz sladkorja. Vedno bolj so ljudje danes prepričani, da je v medu kos zdravja. Sodoben čebelar pa se od čebelarja preteklih in polpreteklih dni loči. Svoje dni je čebelar jemal čebelam samo med. To počne tudi dandanes. To delamo čebelarji tudi iz bližnje in daljne tržaške okolice. Mnogo današnjih čebelarjev pa jemlje čebelam tudi cvetni prah, drugi pa silijo čebele, da jim pridelujejo matični mleček, o katerem gre vera in glas, da je zdravilo za vse tegobe. Matični mleček je zelo iskan, matični mleček je zelo drag. France mi je povedal, da hodijo prekupčevalci k njemu na dom in mu ponujajo za kilogram matičnega mlečka po
500.000	pezet t.j. približno 280.000 lir v naši valuti. V lepih spomladanskih dneh pa mu čebele pridelajo tudi po kilogram matičnega mlečka na dan. Seveda pridelati kilogram matičnega mlečka ni kar tako. Tudi cvetni prah ima kar lepo ceno. Seveda za prodajalca. Izkušnje so pokazale in dokazale, da cvetni prah, ki smo ga dobili iz satovja, krepi oslabele živce kot nobeno drugo zdravilo.
ANTON KOCJAN (Konec jutri)
Dve zanimivi
grafični
razstavi
V izredno živo likovno izživljanje našega mesta se trenutno lepo vključujeta tudi dve pomembni razstavi, ki so ju odprli preteklo soboto. V obeh primerih gre za grafično razstavo, torej za razsta~ vo umetnosti, ki je sedaj, rekli bi, v modi. Konkretno pa gre za eno razstavo, bolj ali manj domače u-metnosti, ter za razstavo mednarodnega značaja.
Na Starem trgu - Piazza Vecchia, so v galeriji «Rettori - Tribbio» odprli grafično razstavo, na kateri razstavlja dober ducat v glavnem furlanskih umetnikov, med katerimi so tudi Fred Pittino, Orlando Poian, Mario Baldan, Anna Mazzotti, Mauro Mauri in drugi. Čeprav se zaradi pomanjkanja prostora ne moremo spuščati v strokovno oceno celotne razstave, ker bi to terjalo veliko prostora, z zadovoljstvom ugotavljamo, da je to razstava na visoki ravni.
Vse kaj drugega pa je, seveda, razstava, ki so jo prav tako preteklo soboto odprli v galeriji «Forum» na Ulici Coroneo 1 in ki nosi naslov «Mednarodni grafični pregled». Ta naslov je morda nekoliko pretenciozen, ker galerija, kakršna je Forum, si zaradi pomanjkanja prostora ne more privoščiti razstave, ki bi zaslužila tolikšen naslov, vendar pa imamo na sedanji razstavi opravka z deli izredne ravni in kakovosti, saj je tu zastopanih 54 pomembnih grafikov, med katerimi so tudi Picasso, Brague, Chagall, Poliakov, Matisse, Miro, Guttuso, Manzù, Morandi in drugi, ki sodijo v sam svetovni vrh grafične in ne le grafične umetnosti.
Največ del in umetnikov na tej razstavi je seveda, italijanskega izvora in so na razstavi — poleg že omenjenih zastopani s po enim delom še številni drugi italijanski grafiki, od Jugoslovanov pa so na razstavi samo trije in sicer Riko Debenjak, Božidar Jakac in mladi Bosanec Mersad Berber.
Ko gre za imena, ki smo jih o-menili, je razumljivo, da so tudi cene temu primerno visoke. Tako ima najvišjo ceno Picassov list, ki velja 2.800.000 lir, nato pride na vrsto Brague, ki velja 1.850.000 lir, vtem ko Morandi sploh ostaja brez cene, med bolj dostopnimi deli pa so tudi listi, ki veljajo 120.000 lir in še manj.
Razstava, o kateri je govor, je prav gotovo prireditev, kakršnih Trst zlepa ni videl. Tolikšno je namreč na njej bogastvo.
FILMI NA TELEVIZIJI
Kratki filmi Poljaka Tr Zamissijai.
Kolikor imamo radi film, toliko so nam neljubi televizijski filmi, ki so skoraj vedno serijska dela brez vsake izvirnosti. Zato mislimo, da se splača opozoriti na izjeme v televizijski proizvodnji kratkih filmov.
Pred kratkim nam je italijanska TV predvajala del serije «Le avventure di Sherlock Holmes» režiserja Roga Williama Neilla z igralcem Basilom Rathbonom; šlo je za izvrstna atmosferska dela iz 40. let po zgodbah Arthurja Cona-na Doyla. V seriji «Palcoscenico» smo gledali zanimiv film ameriškega režiserja Sama Peckinpaha (v ZDA prihaja marsikak dober filmski režiser od televizije). Mislimo, da bi TV naredila veliko uslugo ljubiteljem filma, če bi spet predvajala kratke filme iz Hitchcockovega televizijskega ciklusa in iz znanstvenofantastičnega ciklusa scenarista Roda Serlinga «Ai con fini della realtà».
Izjeme pa prihajajo predvsem iz redkih prikazov vzhodnoevropske proizvodnje. Pred kratkim je bil skoraj skrivaj na sporedu odlični kratki film Poljaka Janusza Zaorskega «Na dobranoc» (Signori buonanotte), na jugoslovanski TV pa film po Dekameronu s supervizijo Andrzeja Wajde. Predvčerajšnjim ob 22. uri se je na II. kanalu .'.al. televizije začel ciklus treh kratkih filmov Poljaka italijanskega porekla Krzgsztofa Za-nussija, ki se je uveljavil kot e-den najzanimivejših filmskih režiserjev nove poljske generacije. Tudi njegova televizijska dela izpričujejo režiserjevo veljavo. Na sporedu je bil film «Lo sconosciuto», prihodnja torka pa bosta sledila filma «Al tramonto» in «Dietro la parete».
NA FILMSKIH PLATNIH
Loseyev film
Končno se v Trstu predvaja (gotovo le za malo dni) film režiserja Josepha Losega «Casa di bambola» (A Doll's House), v katerem nastopa v vlogi Ibsenove Nore igralka Jane Fonda. Film smo svoj čas že obširno ocenili iz Milana.
S. G.
lllimmiiiiiimniiiiiilimiiiiiiiiiiliilMllimiitimiiiimiimmiiiiniiiMiimiiHiiitlHiiiiiiiiiliilliiiiimliiHilliifiiiiiiiililllililiiliiiiiiiiiiillliiiiimitiiiiiimiiiiliiiiiiiiii
posebno ne tvegane. Prijetne ure zvečer.
STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Odličen dan za vaše posle, toda zavedajte se svojih odgovornosti. Pomagali boste osebi, ki vas ljubi.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Delikatna situacija. Dogodki bodo od vas zahtevali naglega odločanja. Razumevanje v družini.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne vsiljujte svojimi sodelavcem svojih pogledov. Imejte razumevanje pri poizkusu sprave s prijateljem.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pokazali boste dokajšnji smisel, da trezno uredite važno poslovno vprašanje. Zagotovite si zaupanje mlajših.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uspeh, ki ga bo imel neki sodelavec, vas bo spodbudil. V ljubezni bo1 dite realistični.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Če se hočete izvleči iz neprijetne situacije, naj bodo vaša stališča jasna. Posvetite več časa sebi.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) V krogu vašega delovnega kolektiva nekoliko napeto ozračje. Vašemu samoljubju bo ugodeno.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne odpovedujte se načrtom, ki ste jih sprejeli. Na potovanje boste šli ali dobili pismo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ognite se neposrednemu spopadu z nasprotniki. Poiščite si družbo veselih prijateljev.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zaupajte v bodočnost, zakaj vaši napori bodo poplačani. S popuščanjem boste uredili družinski spor.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nepredviden dogodek utegne spremeniti vaš načrt. Sprejeli boste važno odločitev glede bodočih načrtov.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) Ne spuščajte se v denarne posle,
ČETRTEK, 14. FEBRUARJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost 12.55 Sever kliče Jug
Smo v dobi, ko občinski sveti obravnavajo proračune, toda razprave o tem se ne končajo pri številkah, pri primanjkljaju ali pribitku, ki jih pravzaprav niti ni, pač pa govore o vseh mogočih problemih, ki se tičejo občanov, začenši s prevoznimi, šolskimi, zdravstvenimi higienskimi, stanovanjskimi in drugimi problemi, v zadnjem času tudi s problemom ekologije. Oddaja Sever kliče Jug je za to priložnost povabila v svoje studie zadevna občins ka odbornika iz Milana in Neaplja. Odbornika bosta prikazala podobo enega in drugega mesta, to se pravi gospodarske metropole Italije, Milana in najpomembnejšega središča italij anskega juga Neaplja. Razlika bo zelo očitna
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10 Italijanske kronike: Slovstvo in umetnost
15.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše 17.50 Program za mladino 18.45 Poljudna znanost
MODA IN DRUŽBA
19.15	Italijanske kronike
Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	SINDIKALNA TRIBUNA
Razprava med predstavnikom CGIL in Intersind 21.20 Novi solisti
XVI. neapeljska glasbena jesen
Nastopajo nagrajenci mednarodnih glasbenih tekmovanj. Danes bosta nastopila sovjetska violinistka Liana Isakadze, ki bo izvajala Mozartov koncert štev. 5, in švicarski klarinetist Thomas Friedli, ki bo izvajal Webrove in Paisiellove skladbe
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.15	Protestantizem
18.30	Tedenska rubrika o judovskem kulturnem in družbenem življenju
18.45	športni dnevnik
19.00	O IGRAČAH
Doslej sta Dino Perego in Gianfranco Vene v tej rubriki govorila o igrači kot sredstvu za spoznavanje, nadalje o raznih vrstah igrač, torej o proizvodnji igrač, danes pa bosta govorila o problemu izbire igrač, seveda v odnosu do otroka, kateremu so igrače namenjene. Izbira je seveda odvisna predvsem od dobe otroke, torej od starosti in njegovega razvoja. Poudarjamo njegovega razvoja, kajti starost sama na sebi nam ne pove vsega, saj pedagogi vedo, kolikšna je lahko razlika med enim otrokom in drugim, to se pravi med inteligenčno ravnjo enega otroka in drugega
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	Jaz in . ..
Manlio Cancogni in «Atalanta e Ippomene» Guida Renija
21.15	NAGRADNO TEKMOVANJE RISCHIATUTTO
22.30	Filmske premiere
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10	in 14.10 TV šola
Kaj je kulturni spomenik, Predrag in Nenad, Kras in Slovensko primorje 9.05 in 15.05 Angleščina 9.20 in 15.20 Nemščina 9.35 in 15.35 Francoščina
17.40	Iz slovenske književnosti
dF. S. FINŽGAR: RAZVALINA ŽIVLJENJA Nadaljevanje in konec ljudske igre 18.05 Obzornik
18,20, L.. Bernstein vam predstavlja: Večni Beethoven
Poleg newyorškega filharmoničnega orkestra bosta nastopila še dva mlada glasbenika in sicer dirigent Paul Capalongo in pianist Joseph Kalishstein
19.15	PO SLEDEH NAPREDKA
Danes bo ljubljanska TV prikazala delovanje astronomsko-geofizikalnega observatorija na Golovcu. Skupini strokovnjakov, ki jih vodi inženir Vladimir Ribarič, je ob sodelovanju elektronskega inštituta Jožef Štefan uspelo izdelati nove občutljive naprave s katerimi zaznavajo tudi najmanjše premike v zemeljski skorji. Nadalje bo ljubljanska televizija prikazala novo napravo za pretakanje tekočih kemikalij, ki jo je dobilo koprsko pristanišče. K tema dvema domačima prispevkoma pa bo TV dodala še nekatere nove znanstvene dosežke iz tujine
19.45	Barvna risanka
20.00	DNEVNIK
20.25	Kam in kako na oddih
20.40	E. ZOLA: «V KIPEČEM LONCU»
Francoska dramska nadaljevanka (v barvah)
21.40	četrtkovi razgledi: «Slovenščina — brand»
Oddaja tolmači sprejete dokumente v zvezi s slovenskim jezikom in opozarja na njegovo zlorabo v vsakdanjem govoru
22.10	Glasbeni nokturno:
Hagdn, klavirski trio štev. 6
Nastopajo člani Tria Lorenz, ki so dobili Prešernovo nagrado
22.25	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00	Risani filmi
20.15	DNEVNIK
20.30	Junak današnjih dni — film
22.00	Cedre z Atlasa
Serijski film «Mediteranska srečanja»
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slov. razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Slov. ljudsko izročilo;
19.10	Spomin na J. Ukmarja; 19.25 Pisani balončki; 20.00 šport; 20.35 Nicodemi: «Zavetišče»;
TRST
12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Program za mladino; 16.20 Simf. koncert; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Glasbena galerija;
10.10	Program za otroke; 11.45 Carlo in Egisto Baiardi; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 15.10 Operne arije; 15.40 Program za mladino; 16.40 Polke in valčki; 17.00 Mladi kmetovalci v Zvezi mladine; 17.45 Gledališki utrinek; 18.00 Popevke; 19.00 Male skladbe velikih mojstrov; 20.00 Glasba v večeru; 21.00 Literarna oddaja; 22.00 V diskoteki; 22.35 Orglar H. Bergant.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.30 četrti spored; 14.40 Radijska nadeljevanka ; 15.10 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Glasbeni spored; 17.40 Program za mladino; 18.45 Sindikalna panorama; 19.25 Plošče; 19.40 Pisan glasbeni spored; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Sindikalna tribuna.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po-
ročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkestri; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Radijska nadaljevanka; 9.50 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeno-govorni spored; 13.35 Program z Walte-rjem Chiarijem; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski po govori; 19.50 Plošče.
Ili PROGRAM
9.30 Otroški kotiček; 10.00 Koncert; 11.40 Nabožni motivi v glasbi; 13.00 Glasba skozi čas; 15.05 Portret avtorja: Bach; 17.25 E-notni razred; 18.05 Francoske popevke; 18.30 Lahka glasba; 18.45 koncert; 20.00 Mozartova opera Literarna oddaja; 19.15 Večerni koncert; 20.00 Mozartova opera «La clemenza di Tito».
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00. 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja: 9.05 Slovenska knjižna beseda v Prešernovem času; 9.35 Iz glasbenih šol; 10.15 Po Talijinih poteh: 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Operetni zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Za mladi svet; 14.40 Med šolo, družino in delom; 15.40 Prizor I. dej. «Tosce»; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 H.M. Savinon: Gumijasta dama; 17.10 Simfonični koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Plesni orkester; 18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45 Naši znanstveniki; 19.00 Lahko noč, otroci!: 19.15 Ansambel M. Ferleža; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.00 Večer z dramatikom J. Žmavcem; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Popevke; 23.05 J.M. Ribes: Morje;
primorski dnevnik
SPORT SPORT SPORT
14. februarja 1974
NOGOMET
PO SINOČNJI ZMAGI NAD ŠPANIJO Z 1:0
Jugoslavija šestnajsti finalist z golom Katalinskega v 14. minuti
Zmaga «plavili» je bila zasluzena - Desettisoči jugoslovanskih navijačev Na istem stadionu bodo Jugoslovani igrali otvoritveno tekmo SP proti Braziliji
(Od našega posebnega dopisnika FRANKFURT, 13. — Z golom Katalinskega v 14. min. p.p. si je Jugoslavija nocoj v Frankfurtu priborila pravico do nastopa v finalnem turnirju letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva. Pred nabito polnim stadionom, na katerem je bilo tudi ved deset tisoč jugoslovanskih navijačev, sta obe ekipi nastopili v takih postavah:
ŠPANIJA: Iribar, Sol, Jesus Mar-tmez, Benito, Uria, Juan Carlos (Marcia), Claramunt, Asensi, Amando (Castro), Garate, Valdez.
JUGOSLAVIJA: Marič, Buljan, Katalinski, Bogičevič, Hadžiabdič, Oblak, Karasi, Šurjak, Petkovič, A-
čimovič, Džajič.
SODNIK: Vital Loraux (Belgija).
Jugoslovani so že v začetku zaigrali zelo napadalno Diktirali so oster tempo igre in so imeli že v začetnih minutah nekaj lepih priložnosti Najlepšo, katero so tudi izkoristili, pa so imeli v 14. min. Pred španskimi vrati so z levega kota streljali žogo v visokem loku pred nasprotnega vratarja. Iribar se je pognal nanjo, skušal jo je prestreči, vendar mu je ušla iz rok. V neposredni bližini je stal Katalinski, ki je izredno spretno potisnil žogo v mrežo.
Navdušenje v jugoslovanskem taboru je bilo nepopisno, vendar te-
' daj ni še nihče slutil, da bo to ostal odločilni gol tekme, ki bo prinesel «plavim» vozovnico za svetovno prvenstvo.
Španci so v drugem delu prvega polčasa pritisnili nekoliko ostreje, vendar je bila njihova igra premalo učinkovita, jugoslovanska obramba pa je bila vedno na mestu. Pa tudi vratar Marič se je nekajkrat res odlično izkazal.
Če je bila igra obeh ekip v prvem polčasu ne sicer lepa, vendar odločna in ostra (a ne groba), potem moramo reči, da je bil prvi del drugega polčasa precej slabši. Obe ekipi sta prikazali dokaj brezbarven nogomet. Španci so zopet
■■«uiiiiiiiiiiiiiuimn,,,,.................................................................................................
košarka
TEDENSKI PREGLED
Neizkušenost še vedno pesti naša moštva v raznih ligah
Zaplet zaradi koledarja tekem med naraščajniki
promocijsko prvenstvo
. F*a je Kontovel trenutno v dobri lormi, je pokazal tudi v soboto y Zagraju, kjer so naši košarkarji zgubili le s petimi točkami raz-i* l P1’0*'* Itoli so Kontovelci dobro igrali, tako da bi lahko proti Sagradu poskrbeli za presene-denje. Izjava trenerja Kafola: «Domačinom smo bili enakovreden nasprotnik, ko pa je moral zaradi Petih osebnih napak zapustiti igrišče Kralj, so bile možnosti za zma-8o manjše. Tudi v tem srečanju So se lepo izkazali nekateri mladi igralci. Torej, na splošno zadovoljivo gostovanje.»
Tudi borovci so zgubili le z osmimi točkami razlike. Naši košarkarji so igrali z okrnjeno postavo. To Pa seveda ni opravičilo za slabo igro. Trener miljske ekipe CGI Ja-CPP° Rossini je po tekmi"'dejal: «Medtem ko smo v prvem srečanju zmagali z lahkoto, smo se morali tokrat zelo potruditi,, da smo lahko premagali borovce. Vaši košarkarji so zelo mladi in zato neizkušeni. Mislim, da bi lahko celo zmagali, če ne bi zapravili toliko Ugodnih priložnosti.»
Neizkušenost borovcev je torej Ponovno prišla na dan. «Plavi» zaigrajo proti močnejšim ekipam zadovoljivo, proti slabšim pa razočarajo. Prilagajajo se nasprotnikom in to je seveda prvi znak neizkušenosti.
V ostalih srečanjih ni prišlo do Presenečenj. Libertas iz Trsta je Ppčival, tako da je omogočil Itali toi je po predvidevanju zmagala), da se je pomaknila za mesto više v lestvici.
IZIDI 9. KOLA
Sagrado - Kontovel 58:53, CGI JJilje - Bor 62:54, Itala - Viilesse POM Tržič - Libertas Bar-kovlje 87:58. Počitek: Libertas Trst. .. ,	LESTVICA
Itola	9	8 1
tobertas TS 7	7
fOM Tržič 9	7
Nagrado	9	6
ppl Milje 9	4
ton- Barkovlje 9	3
Kontovel 7	1
B°r	g	j
Allesse	9	18 _________  .
Kontovel ima dve tekmi manj, tobertas TS in Bor pa po eno tek-too manj.
PRIHODNJE KOLO (17. 2.)
CGI - POM Tržič, Libertas - Kontovel (11.30), Villesse - Bor (16. 2. °b 18.), Libertas	Barkovlje	- Sa-
grado. Počitek: Itala.
OCENE: P.d.:	Vatovec	(B)	in
Kralj (K) 2, A.	Zavadlal	(K)	in
Klobas (B) po eno točko.	i ài\uri\u: z,erjai (U) iz, Kažem
SKUPNO: Starc (K) 11, A. Za-j (B) 6, Taučer (P) in M. Sosič (P)
SKUPNO: Žerjal (B) 12, Ražem
653:532
572:465
621:553
587:555
555:552
528:850
404:455
512:617
567:759
vadlal (K) 6, Kapič (B) in Klobas (B), Koren (B) 4, Vatovec (B) 3, Kralj (K), Barazzutti (B), Fabjan (B) in D. Zavadlal (K) 2, B. Daneu (K) in Hrvatič (B) po eno točko.
MLADINCI
V tem kolu so poletovci počivali. V tem tednu pa jih čaka težka tekma proti Lloydu Adriaticu. Srečanje bo na Opčinah.
PRVENSTVO «POMLAD»
Oba naša predstavnika sta bila v tem kolu poražena. Borovci so igrali proti Lloydu Adriaticu. V tem srečanju je imelo naše moštvo dokajšnjo mero smole, saj je nastopilo v okrnjeni postavi, poleg tega pa sta si med tekmo kar dva košarkarja (Ražem in Siega) poškodovala gleženj.- Poraz je bil tako seveda neizbežen. Lloydovci so s hitro igro v napadu in z napadalno obrambo popolnoma zmedli borovce, ki so nudili gostom le majhen odpor. Trener Lloyda Porcelli je po tekmi izjavil: «čeprav smo v prvem srečanju zmagali s prav tolikšno razliko v koših, mislim, da so borovci v tisti tekmi nudili večji odpor. Res žal mi je, da sta se kar dva Borova košarkarja poškodovala. To nam je še olajšalo delo.»
Tudi Polet, ki je igral brez Marka Sosiča, se ni mogel izogniti visokemu porazu. Openski trener Sergij Tavčar je izjavil: «Komentar o tej tekmi je enostaven: nastopili smo z okrnjeno postavo, nismo redno trenirali in poleg tega smo igrali proti močnemu nasprotniku.»
Do konca prvenstva manjka še kolo. Zmagovalec je znan: to je e-kipa Inter 1904, ki še ni zgubila tekme in bo prav v poslednjem kolu igrala proti Poletu. izidi KOLA
Ricreatori - Italsider 82:84, Bor
Lloyd Adriatico 56:84, SABA - Polet 83:38. Počitek: Inter 1904.
LESTVICA Inter 1904	11 11 0 781:539 22
Lloyd Adriatico 11 9 2 752:621 18 SABA	11 8 3 711:629 16
Ricreatori 11 3 8 720:773	6
Bor	11 3 8 685:777	6
Italsider	11 2 9 655:789	4
Polet	10 2 8 385:548	3
Polet točko manj zaradi odpovedi ene tekme.
PRIHODNJE KOLO (16. 2.)
SABA - Lloyd Adriatico, Bor -Ricreatori (19.00). Inter 1904 - Polet (20.00). Počitek: Italsider.
OCENE: Pd.: Kalin (P) in Ražem (B) 2, Siega (B) in Ferluga (P) po eno točko.
5, Škabar (P) 4, Kalin (P) in Sie-ča (B) 3, L Sosič (P) 2, Košuta (B), Ferluga (P), B. Furlan (B) in Mazzucca (B) po eno točko NARAŠČAJNIKI V soboto bi morali odigrati zaostalo tekmo naraščajnikov med Kontovelom in Lloydom Adriaticom. Medtem ko so bili Kontovelci na igrišču, pa košarkarjev iz Trsta ni bilo. Torej zmaga Kontovela brez borbe z 2:0? Vodstvo Lloyda Adriatica je izjavilo, da jim ni košarkarska zveza poslala nikakršnega obvestila o tem srečanju.
O zadevi bo torej odločala košarkarska zveza.
b. 1.
PALMA DI MALLQRCA, 13. -Enajsta partija četrtfinalnega tunir-ja za svetovi» «šahovsko prvenstvo med Sovjetom'Pètrosjanom in Madžarom Portischem se je končala z remijem. Trenutno vodi Petrosjan z 2:1. Za uvrstitev v polfinale potrebuje še eno zmago.
KOŠARKA
V 16. kolu jugoslovanskega moškega košarkarskega prvenstva so sinoči odigrali tudi te tekme:
Jugoplastika — Borac	94:84
Bosna — Crvena zvezda	93:87
Beograd — Zadar	75:74
Metalac — Olimpija	82:77
	
Beltoise obsojen za smrt Giuntija
BUENOS AIRES, 13. — Sodišče v Buenos Airesu v Argentini je obsodilo francoskega avtomobilskega dirkača Beltoiseja pogojno na eno leto zapora in na sedem let prepovedi vožnje motornih vozil v Argentini. Sodišče je namreč smatralo, da je Beltoise kriv za smrt italijanskega dirkača Giuntija, do katere je prišlo decembra leta 1971. Takrat je bila na sporedu avtomobilska dirka formule sport. Giunti je vozil ferrarija, Beltoise pa ma-tro, ko je nenadoma francoskemu dirkaču zmanjkalo bencina le nekaj metrov od cilja. Namesto da bi porinil avto k robu cestišča (po pravilih), je Beltoise začel porivati svoje vozilo proti cilju ko se je vanj zaletel italijanski vozač.
zaigrali bolj napadalno in ker je jugoslovanska obramba nekoliko šepala so se «plavi» nekajkrat znašli v veliki nevarnosti. Toda po 15. minutah igre se je položaj na igrišču spremenil. «Plavi» so polagoma prevzemali vajeti igre v svoje roke, ustvarili so si nekaj res izrednih, da ne rečemo slikovitih priložnosti, zlasti tedaj, ko so iz bližine komaj dveh, treh metrov v nekaj sekundah kar trikrat ostro in skrajno nevarno streljali proti španskim vratom, ki pa so kljub temu ostala nedotaknjena. Premoč Jugoslovanov je proti koncu stalno rasla in Špancem ni pomagala niti zamenjava dveh igralcev v moštvu.
Ko je sodnik odžvižgal konec tekme je zavladalo na stadionu izredno veselje. S tribun so se dvigale rakete in zadonele petarde. Radosti med jugoslovanskimi navijači ni bilo ne konca ne kraja, še kasno v noč se je po frankfurtskih ulicah slišala pesem v vseh jugoslovanskih jezikih in šele proti jutru se je mesto pomirilo. Lahko rečemo, da so v tej tekmi zadovoljili vsi jugoslovanski igralci razen Karasija, ki je igral nekoliko v senci. Moštvo je igralo odločno, z veliko voljo do zmage, pokazalo je dobro telesno pripravljenost, kljub vsemu pa je bolje zaigralo v obrambi in na sredini igrišča, kot pa v napadu.
Španci so sicer tudi igrali dokaj odločno, vendar manj linearno, pred «piatomi» vrati se niso znašli, zgrešili pa so tudi taktično zasnovo. Razen v začetnem delu prvega polčasa so vedno dopustili, da so jim Jugoslovani vsilili svoj sistem i-gre, na sredini so slabo krili jugoslovansko krUsko vrsto, ki je zato često že tam ustavljala njihove
akcije, zaostajali so v hitrosti in so bili nevarni v glavnem le v protinapadih (ki pa so tudi bili preveč zapleteni, da bi lahko obrodili uspeh).
Zmaga Jugoslovanov je v tej tekmi vsekakor povsem zaslužena in če bi se, slučajno, zgodilo drugače, bi bila to za njih velika krivica.
Na istem stadionu v Frankfurtu kjer so premagali Španijo, bodo Jugoslovani odigrali tudi otvoritveno tekmo finalnega kola SP proti Braziliji.
Radi
NOGOMET
V tekmi mladinskih reprezentanc
Italija-Švica 5:2
APPIANO GENTILE, 13. - V mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju v kraju Appiano Gentile je mladinska reprezentanca Italije premagala enako reprezentanco Švice s 5:2 (1:1).
« * «
VIAREGGIO, 13. — V otvoritveni tekmi 26. mednarodnega mladinskega nogometnega pustnega turnirja v Viareggiu je Fiorentina premagala madžarsko enajsterico Ferenc-varos s 3:1 (3:0).
Danes bodo v okviru tega turnirja na sporedu še te tekme: Viareggio: Genoa — Vojvodina Signa: Inter — Amsterdam Pisa: Everton — Roma La Spezia: Rapid Bukarešta — Napoli
Carrara: Bologna — Rangers San (lasciano: Dinamo Zagreb — Sampdoria
Lucca: Eintracht — Lazio
Tako so jugoslovanski navijači napovedovaR rezultat tekme s Španijo ob svojem prihodu v Frankfurt
ODBOJKA
TEDENSKI KOMENTAR
DEKLETA ZMAGALA, FANTJE ZGUBILI
Izredno dragocena zmaga borovk - Položaj Krasa zelo kritičen
to (po ne preveč dobri igri). V tem pomembnem nastopu je bilo opaziti
’""",,"""IIII|"llllll,,,lll,,l|l”„l„,l,llll|1,l'«lllllI1Il„lUIIII,lllllMI1Illlllll„llJlllllIllllI|llll»1II1lll1IIIII|1|llUl1|llllIl1l)IlllltIlllll|IlI|l1Illl|1lll|,lll,i|lH„„..
Od naših šestih ligašev so igrali v zadnjem kolu samo štirje. Tudi ta zavrtljaj nam je prinesel le polovični uspeh. Vso pohvalo zaslužijo odbojkarice Bora in Brega. Poražena pa sta bila Kras in Olympia.
B LIGA — članice
V enajstem kolu so borovke osvojile dve izredno dragoceni točki, ki bosta po vsej verjetnosti odločilni za obstanek v 2. ligi. V Trstu so namreč premagale slabi Marzot-
SMUČANJE
PRETEKLI PONEDELJEK
na
■
Tudi dober dobski tekmovalci mladinskih igrah v Sappadi
Spremljalo jih je mnogo staršev - Neji^j dobrih uvr^ev
Prejšnji ponedeljek so bile v Sappadi mladinske občinske igre v smučanju, na katerih so tekmovali tudi otroci iz Doberdoba. Na tekmovanju so poleg Doberdobcev sodelova-tudi mladinci iz Tržiča, Ronk, Fare in Gradišča. Poleg mladih tekmovalcev je v Sappado odpotovalo tudi veliko staršev in spremljevalcev. Doberdobsko mladež so spremljali Egidio Vescovi, Leda Jarc in Marko Jarc. Z njimi (izven konku-Tence) so bili tudi drugi doberdob-ski mladinci, in sicer Edvard Ger-golet, David Lakovič, Loredana Lavrenčič, Darij Gergolet, Gigliola Vescovi, Flavto Kobal.
Udeleženci (deklice in fantje) so tekmovali v veleslalomu in v teku na 2 km dolgi progi. Doberdobski mladinci so v teku dosegli razveseljive rezultate. Poglejmo sedaj rezultate v posameznih disciplinah.
Veleslalom deklice:
1. Anna Fasan (Ronke — 46”), 2. Anna Raspar (Ronke — 49”), 3. Roberta Sanzin (Tržič — 52").
Veleslalom dečki:
1. Lionello Bressan (Fara — 44”), Carlo Blason (Gradišče — 46”), Giordano Musina (Tržič — 47”).
Tek deklice:
1. Mariella Turlon (Gradišče — 13’54”), 2. Gianna Batisti (Doberdob - 14’22”), 3. Daniela Lavrenčič (Doberdob — 1617”)* 4. Emanuela Pieri (Doberdob — 18’58”), 5. Rosana Ferletič (Doberdob — 2r33”).
Tpk dečki*
1. Fabrizio’ Sanso (Tržič - 1014”).
2.	Cristiano Rossi (Tržič — HESS”).
3.	Igor Juren (Doberdob — 12’03”).
Doberdobski mladinci so nadalje zasedli sledeča mesta: Hilarij Lavrenčič (5.), Klavdij Devetta (6.), Italo Čadež (7.), Valter Devetta (8.), Iztok Juren (9.), Darko Lavrenčič (10.). Marko Gergolet, Fran-
co Jarc, Severin Gergolet in Maver Ferletič niso startali.
Mladinci, ki so dosegli najboljše rezultate se bodo v nedeljo udeležili pokrajinskega dela mladinskih iger, ki bodo v Trbižu.
pri Tržačankah veliko živčnosti. Še posebej so zaigrale slabo v prvem setu, katerega so morale prepustiti nasprotnicam. V nadaljevanju je le prišla do izraza njihova premoč in slabe nasprotnice so ostale praznih rok. Ker je OMA zgubila je Bor napravil korak na lestvici navzgor. Poražen je bil tudi AGI v Comu in to tesno. V Brescii je prišlo do velikega presenečenja. Vodeči Vignoni je premagal Libertas in je tako sedaj sam na vrhu lestvice in vse bliže zasluženi končni zmagi.
IZIDI 11. KOLA
Junior — OMA	3:1
Lib. Brescia — Vignoni	2:3
Bor — Marzotto	3:1
Briantea — AGI	3:2
LESTVICA
Vignoni Gottol.	11	9	2	29 14	18
Libertas Brescia	11	8	3	28 18	16
Briantea Como	11	7	4	24 22	14
Junior Cas. Monf. 11		6	5	24 20	12
AGI Gorica	11	5	6	22 27	10
Bor Trst	11	4	7	20 24	8
OMA Trst	11	3	8	20 27	6
.M&rzottq, y,ald, n 2 9 PRIHODNJE 12. KOLO				17 31	4
OMA — Briantea AGI —• Bor i if-,>
Marzotto — Libertas Brescia Vignoni — Junior V soboto bomo imeli izredno zanimiv derbi v Gorici med tradicionalnima nasprotnikoma AGI — Bor. Tržačanke niso brez možnosti za I osvojitev dragocenega izkupička, ker I so Goričanke zadnje čase v hudi
—«	- ifujl ji__
Na sliki skupina udeležencev na smučarskih mladinskih igrah v Sappadi, na katerih so sodelovali tudi dečki
in deklice iz Doberdoba
krizi. Tudi OMA mora zmagati, ker ji voda nezadržno teče v grlo. Zastopnice Marzotta doma in Junior-ja v gosteh so pred težko nalogo.
C LIGA — člani
Po porazu v Gorici z neposrednim tekmecem za izpad, s Čaldini-jem, se je položaj Krasa močno poslabšal, da ne rečemo postal usoden in nepopravljiv. Zgoničani so to izredno važno tekmo zgubili s 3:0 toda rezultat bi lahko bil popolnoma obraten ob pravilnem in nepristranskem sojenju. To je goste spravilo ob živce in poraz je bil neizbežen, pa čeprav je bil nezaslužen. Položaj slovenskih odbojkarjev le tri kola pred koncem obupen in imajo možnost zmagati samo v eni tekmi doma z AGLI iz Montecchia 23. t. m. Ostala dva nasprotnika sta na vrhu lestvice, in sicer Libertas iz Padove in vodeči Casadio, Oba ta tekmeca sta v soboto zmagala. Prepričljivo zmago so to pot izbojevali tudi igralci GM iz Trsta.
IZIDI 11. KOLA
Caldini — Kras	3:0
Tisselli — Casadio	1:3
GM Trst — Dall’Acqua	3:0
Lib. Padova — AGLI Mont. 3:1
LESTVICA
Casadio Ravena	11 11		0	33 11	22
Libertas PD	11 10		1	31 10	20
Dall'Acqua TV	11	6	5	22 19	12
GM Trst	11	5	6	21 19	10
Tiselli Cesena	11	4	7	17 24	8
ACLI Montecchio 11		3	8	17 25	6
Caldini Gorica	11	3	8	14 28	6
Kras Zgonik	11	2	9	12 30	4
PRIHODNJE 12. KOLO Dall’Acqua — Tisselli Kras — Libertas Padova ACLI Montecchio — GM Trst Casadio — Caldini Zgoničane čaka težavna naloga, saj je Libertas ne sme zgubiti, če hoče gojiti upanje za končno zmago pred neposrednim spopadom doma z vodečim Casadiom. Favoriti ostalih srečanj pa so: gasilci iz Trevi-sa, ACLI Montecchio in seveda Ca-sadio.
D LIGA — člani
V petem kolu je Olymipia iz Gorice utrpela peti zaporedni poraz. Goričani so v Veroni zaigrali proti domačemu Ferroniju (ki je igral pred nekaj leti v drugi ligi) slabo in so srečanje zgubili z 3:0.
G. F.
OBVESTILO
SPDT priredi v nedeljo, 17, t-m-6. ZIMSKI SPREHOD Zbirališče ob 9. uri pri končni postaji avtobusa št. 23 (pred tovarno Grandi Motori). Izletniki bodo nato krenili čez Mačkolje in Osp v dolino Rižane. Povratek preko Črnega kala in Prebenega v Dolino. Udeleženci izleta morajo imeti s seboj prepustnice.
TONE
SVETINA
šele ko je v vratih škrtnil ključ, se je zavedel, da je sam. AH je rešen ali je v pasta — tega ni mogel vedeti. Strojev mu je naročal, naj ne zaupa nikomur, kogar ne pozna. Ljudje da se kaj radi obračajo po vetru.
Po prstih je šel k oknu in gledal na dvorišče. Tam je siala gruča moških. V gostilni mu ni ušlo, da so ga nekateri merili s sovražnimi pogledi, če bi Nemd vedeli še to, da Je bil zraven, ko so potolkli patruljo...
Sedel je na posteljo. Iz žepa Je vzel pištolo in pogledal, ee Je naboj v cevi. To ga je pomirilo. Tudi če ga dekle izda, ga ne bodo dobili kar tako. če okna ne bi imela železnih kri-žev, bi se spustil na dvorišče ...
Potem je legel kar oblečen. Hrumenje krčme je pojenjava-io. Glasovi pijancev so tonili v noč
«čas bi bil,» si je dejal, «da se vrnem v tovarno in v domače gore.» Stena ga je klicala...
Zadremal je. Zbudil ga je ključ, ki je zaškrtal v ključavnici. V mraku je zagledal dekle, ki Je vstopilo po prstih bi spet zaklenilo za seboj. Prižgala je svečo. Plamenček Ji je zatrepetal v očeh, sedaj že pomirjenih.
«Ne bojte se. Ne vedo, kam ste izginili. Se nadzirajo hišo. Dekla jim je rekla, da vas je videla, kako ste se zatekli v
skedenj.»
«Kaj pa bo zdaj?»
«Nič ne bo. Tu bova prenočila,» mu je rekla brez zadrege. «Saj je postelja dovolj široka, ali ne?»
Začela se je slačiti. Obleko je zmetala na stol in obstala pred njim v spodnjem krilu. Po tem se je molče sklonila, mu sezula čevlje ter slekla jopič in hlače. Pustil je, da se je trudila, in jo opazoval pri tem opravilu. Obnašala se je povsem ravnodušno, kot bi slačila otroka.
«Tako, sedaj se pa uleživa,» je velela.
Spravil se je v posteljo in se opravičil:
«Sitnosti vam delam ...»
«Naj vam ne bo nerodno... Ne morem vas položiti na tla. Všeč ste mi in zaupam vam. Pridobili ste tudi očeta, ki mu ni pogodu kdorsibodi.»
Legla je k njemu in govorila dalje:
«Včasih sta tu spala oče in mati. Pred leti je mama umrla. Zdaj oče ne mara več te postelje, da ga ne bi spominjala nanjo. Dobro sta se razumela... Oče pravi: če se ljudje predobro razumejo in se imajo preveč radi, se vedno kaj zgodi. In zdaj se boji zame. Tudi midva se dobro razumeva. Samo mene ima. Osamljen je in naveličan pijancev. Najraje bi vse to prodal, da bi šla proč, daleč proč, stran od Nemcev.»
«Kaj so vam napravili Nemci?»
«Nič posebnega. Samo ponižujejo nas. Moj oče pa je ponosen mož in ne bi bil rad vse življenje .vindišer’... No, povejte mi raje kaj o sebi .. Všeč so mi pogumni ljudje...»
«Kako veste, da sem pogumen? Saj to ni pogum, če jo pred Nemci pobrišeš v dekliško kamro, a?»
«To je bilo pametno zato sem vas spravila sem... Vi ste drugače pogumni. Ženska to čuti, čeprav ne zna povedati.» Segla mu je z roko v lase in ga nežno pobožala, kot bi bil njen.
Povedal ji je, da dela v tovarni	in	zahaja	v gore. Sveča
je	dogorevala. Njen obraz, počivajoč	v	snopu	las, je bil bel
in resen. Opazoval jo je. Veke so ji že na pol zastirale oči...
«Ali bova zaspala?»
Prikimal je, čeprav je vedel, da bo le s težavo zaspal ob njej.
«Saj lahko položim glavo na vašo roko?»
Ni počakala na odgovor. Stisnila	se je k	njemu, si dala
njegovo roko na blazino in jo zakrila	z	lasmi,	čez nekaj tre-
nutkov je že spala.
«Kako noro je življenje,» je premišljal. «Ljudje po svetu se pobijajo med seboj, razprtije se ne nehajo, med nami pa živijo tako čedna bitja, kot je to dekle...»
Ni mogel zaspati. Kako tudi bi ob talcem dekletu? Ali sanja ali je resnica? Z roko je zdrsel po njenih licih in čelu, jo pobožal po laseh. Po žilah mu je piala neznana sila. Segel je pod zglavje in roka se je dotaknila mrzle kovine. To je bila druga resničnost, ki ga je navdala z rahlo skrbjo.
Potem je skušal zaspati. Noč na vhodu je že bledela in petelini so oznanjali jutro.
4
Tinca mu je zjutraj, ko se je odpravljal, podržala roko. Vedel je, da se težko poslavlja od njega. Iskal je besed za slovo, pa ni našel nič primernega. Zato je spregovorila ona:
«Saj boste še prišli, kajne?»
«Seveda!»
«Upam, da vas ne bo treba spet skrivati, če pa vam bo še kdaj trda predla, je za vas pri meni zavetje vedno pripravljeno.»
V taborišče se je vrnil razdvojen. Doslej se je šalil z dekleti, tudi pogledal je rad katero, toda tako nenadoma ga ni nobena navdala z nemirom. Tudi drugi fantje so mar-
sikaj doživeli. Ob srečanjih so si pripovedovali vsakovrstne dogodivščine. Največ zgodb se je vrtelo okoli vdov. Te so bile najbolj razumevajoče in dobrosrčne do moških. Nekaterim je vojna pobrala može že pred štirimi leti. In zdaj so žalost že prebolele. Kar koprnele so po novem življenju, ki ga je obetal mir.
Povedal je, da je ušel Nemčurjem in da so ga skrili Korošci. Kje in kako, pa ni zaupal nikomur. Bilo je prelepo in preveč nerazumljivo, da bi lahko postalo vir neslanih šal. Imel je navado, da je vse, kar je najlepšega doživel, zakopal vase.
Nedolgo zatem so izvedeli, da Je Koroška izgubljena. Okoliščine, v katerih se je zgodilo to sramotno dejanje zgodovine — enemu najmanjših evropskih narodov so odvzeli del ozemlja, kakor bolniku odrežejo brezvestni zdravniki ud — so bile zanje nerazumljive. Kaj vse so krivili in koga! Senca Nemcev, dolga in strašna kot stoletja, se je zgrnila čez vse koroške hribe in se ustavila na hribih Karavank.
Moral se je posloviti od Tince. Vedel je, da bo slovo težko in žalostno kakor slovo od Koroške, za katero so bili pripravljeni preliti kri... zaman. Prišel je ponoči. Poslal je sosedovo deklo ponjo, ker se ni maral kazati v gostilni in delati težave njej in očetu.
Prišla je. Napotila sta se po stezi proti robu, kjer so se začenjali gozdovi.
«čudno, ali ne,» mu je dejala, «da vse, kar je lepo, tako hitro mine. Odšli boste in pozabili name.»
«Reci mi ti, dekle. Tebe ne pozabim nikoli.»
Ovila mu je roke okoli vratu in se zagledala vanj :
«Zdaj naju bodo ločile strme gore in meja. živela bova vsak po svoje in kdove če se bova še kdaj videla... Jaz si ne delam posebnih utvar, da ne bi bila potem še bolj nesrečna ...»
(Nadaljevani« sledlj
Uredništvo, uprava, oglatn! oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.—
letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220._____ din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ^ ZTT - Trst
AFERA «PETROLEJSKA ZVEZA» ENEL
Sodniki so poslali v Rim čeke petrolejskih mogotcev
Finančna straža preiskuje skladišča jedilnega olja in sladkorja
REVI, 13. — Genovski sodniki so danes popoldne poslali v Rim izvirne čeke, ki naj bi jih Italijanska petrolejska zveza uporabila, ko je skušala doseči pri ustanovi za električno energijo ENEL gradnjo termoelektričnih central, čeke so ponesli v Rim finančni stražniki.
Medtem se je zvedelo, da je pri operaciji, ki je zadevala propagando za termoelektrične centrale (v dokumentih italijanske petrolejske zveze se ta operacija imenuje «Campagna istituzionale per la propaganda per le centrali termo-eletriche») sodelovalo 15 petrolejskih družb. Kolikor je znano, je vsaka od teh družb sprejela določene finančne obveznosti za to o-peracijo in sicer sorazmerno s količino goriva, ki bi ga prodala u-stanovi ENEL v zvezi z izgradnjo novih termoelektrarn. V nekaterih dokumentih, ki so jih sodnijske o-blasti zaplenile na sedežu petrolejske zveze (Unione petrolifera) naj bi bili nekateri zapisniki sej na katerih se je govorilo o tej kampanji ter o načinu, kako bi jo izvajali. Nadalje naj bi preiskovalni organi našli neko pismo Vincenza Cazzanige, ki je bil 16 let predsednik petrolejske zveze. Pismo je bilo naslovljeno na «Italcasse», a v njem se zahteva predujem v višini ene milijarde lir na račun te kampanje. Nadalje naj bi našli razna druga pisma, ki so bila naslovljena na petrolejske družbe in v katerih se zahteva izplačilo do-
govorjenih vsot za kampanjo.
Te vesti, čeprav še niso uradno potrjene, odkrivajo temačno ozadje manevrov in podtalnih operacij visokih italijanskih petrolejskih krogov, ki so si brez dvoma hoteli zagotoviti monopol nad proizvodnjo električne energije v Italiji. Gre za milijarde in milijarde lir možnih dobičkov, saj je 65 odstotkov električne energije, ki se proizvaja v Italiji, odvisnih od petrolejskega goriva.
Po neuradnih vesteh, ki se širijo po Rimu in ki baje prihajajo iz sodnijskih krogov, bo rimsko državno pravdništvo objavilo jutri i-mena političnih osebnosti, ki so zapletene v «petrolejsko afero». Imena teh osebnosti so baie našli na čekih «Petrolejske zveze». Menda gre za ljudi «ustavnega loka» od levice do skrajne desnice.
Rimski državni pravdnik je pozno zvečer podpisal 20 sporočil, da je začel sodni postopek zaradi «korupcije z obtežiinimi okoliščinami». Sporočila je poslal upravnim funkcionarjem štirih političnih strank in večjemu številu političnih osebnosti ter članom upravnega sveta ENEL. Imen za sedaj niso sporočili. Baje bo v kratkem podpisal nadaljnjih 15 sodnih sporočil.
Glede pogovora, ki ga je imel včeraj minister za industrijo in trgovino De Mita s pomočnikom državnega pravdnika Mariom Pianu-ro, se je zvedelo samo, da je sod-nijski funkcionar šel osebno na ministrstvo iz obzira do visokega
PO ARETACIJI SEDMIH MiLANČflNOV V CHIASSO
Tihotapljenje kapitalov in telefonsko prisluškovanje v središču zadeve Angeli
»»»« i» » «.	M**!

V uradu podjetnika Cupertina agenti našli 4 telefonske kapsule
MILAN, 13. — Milanski policijski agenti so včeraj izvedli devet hišnih preiskav v okviru preiskave o dogodku, ki je privedel do aretacije sedmih Milančanov v Chiassu v Švici. Kot smo poročali je 5. februarja poslovnik Renato Padovani s pomočjo fašističnega pretepača Angelija in drugih dveh nepridipravov prisilil finančnega agenta Cupertina, njegovo ženo in njegovega uradnika na potovanje v Švico. Po zadnji verziji kaže, da je Cu-pertino dolgoval Padovaniju 185 milijonov lir. Pristal naj bi na poravnavo dolga, a naj bi se uprl zahtevi po 15 milijonih obresti. Spor je vzbudil pozornost švicarskih bančnih uradnikov, ki so obvestili policijo. Agenti so zaprlj Padova-nija in njegove pod obtožbo ugrabitve in izsiljevanja. Cupertina pa dolžijo tihotapljenja kapitalov v Švico.
Hišna preiskava pri aretiranih ni privedla do pomembnih rezultatov, uspejšnejša pa je bila preiskava na sedežih Cupertinovega finančnega podjetja FINAN Consult FCS in Pa-dovanijevega SAIFI, last družbe IFI, ki je pod nadzorstvom Fiat. Orožniki so zaplenili vrsto dokumentov, ki so jih izročili finančnim stražnikom. Vse kaže, da sta bila možakarja vpletena v protizakonito tihotapljenje kapitalov v Švico.
Splošno je znano, da se iz Milana in drugih lombardijskih mest pretaka v bližnje švicarske banke reka denarja. Posredniki so razna finančna podjetja. Kaže, da je bil prav to argument, s katerim je Padovani prepričal Cupertina za izlet v Švico. O dejavnosti mladega milanskega poslovnika je moral Padovani vedeti marsikaj, med drugim je vedel tudi, v katerem bančnem zavodu brani pol milijarde lir.
Zanimivo je tudi dejstvo, da so preiskovalci našli v Cupertinovem uradu štiri nenavadne telefonske kapsule, kakršnih ne rabijo v Italiji. Naprave so izročili tehnikom telefonske službe SIP, ki morajo ugotoviti čemu slutijo. Možno je, da je s to zadevo, ki je že zelo komplicirana, povezano tudi telefonsko prisluškovanje.
Kakorkoli že, bistveno vprašanje, na katero bodo skušali odgovoriti preiskovalci, je od kod dolg, ki ga je Cupertino imel z Padova-nijem. Govori se namreč, da bi lahko bila vzrok afere prelomljena obljuba o finančni podpori fašističnim prevratniškim skupinam. Gre seveda le za domnevo, prisotnost Angelija pa postavlja močno «črno» hipoteko na vso zadevo.
Ne gre pozabiti, da je bil Angeli pred nedavnim izgnan iz Švice pod obtožbo, da je organiziral pol vojaške tabore za vežbanje fašističnih pretepačev. Pomembno vprašanje je tudi, kako je nameraval potrositi plačilo za pomoč pn «prepričevanju» Cupertina, naj poravna dolg.
SANTIAGO DE CHIT.E, 13. - Čilski dnevnik «La Prensa» piše. da bo-
do bivši voditelji gibanja ljudske e-notnosti, ki so sedaj zaprti na o-toku Dawson, prišli pred sodišče kon-nec tega meseca. Med njimi je tudi generalni tajnik čilske komunistične partije Luis Corvalan. Neki glasnik vojaške junte ni potrdil in niti demantiral teh vesti.
ZDA: energetska kriza bo kratkotrajna
WASHINGTON, 13. — Načelnik federalnega urada za proračun Roy Ash je na kratki tiskovni konferenci izjavil, da je sicer sedanja e-nergetska kriza precej obširna, da pa jo bo mogoče obvladati v nekaj mesecih. Na isti konferenci je neki visoki funkcionar višje ameriške federalne ustanove za energijo dejal, da bo mogoče prišlo v dveh ali treh tednih do retroaktivnega znižanja cen plinskega olja domače proizvodnje. Visoki funkcionar je rekel, da bo mogoče rešiti to krizo v bližnji bodočnosti, toda Amerikanci bodo n ''rali spremeniti svoj način žvl.ienja ter sprejeti kako žrtev. Ash pa je dejal, da je pomanjkanje nafte kratkotrajen pojav, ki ga bodo ZDA odpravile v nekaj mesecih.
Medtem sporočajo, da je stavka avtoprevoznikov skoraj popolnoma prenehala (v vseh zveznih državah je še kakih 300 stavkajočih). Glasnik Bele hlse Warren pa je sporočil, da se bo predsednik Nixon sestal z načelnikom zvezne ustanove za e-nergijo VJlliamom Simonom s katerim bo proučeval sedanje stanje na področju energetske krize.
vladnega predstavnika. Pogovor pa ni bil formalen, se pravi ni bil sestavljen noben zapisnik. Pomočnik državnega pravdnika, pa je baje prejel od Ete Mite vsa pojasnila, ki zadevajo sistem dobave petrolejskih proizvodov in postopke za določanje njihovih cen.
Iz Neaplja sporočajo, da finančni stražniki pregledujejo obalna skladišča nafte v Neaplju. Operacijo vodi polkovnik finančne straže Di Mura. Oblasti skušajo ugotoviti tudi v Neaplju (kot prej v Genovi in drugih pristaniščih) prihajanje in odhajanje petrolejskih ladij.
Finančna straža nadaljuje tudi preiskave o utajitvi prehrambnega blaga, posebno sladkorja in jedilnega olja. V Genovi so preiskali sedeže in skladišča podjetij «Giacomo Costa fu Andrea» in «Gaslini». Ti dve podjetji sta osumljeni, da sta skrivali jedilno olje.
Na Siciliji je finančna straža zaplenila večje količine utajenega sladkorja ter ugotovila, da so nekateri uvozniki prejemali iz ino-zenstva sladkor, ki je bil namenjen za živinorejo, prodajali pa so ga ljudem.
Tovorni vlak eksplodiral v Oneonti: 50 ranjenih
NEW YORK, 13. — Nad petdeset ljudi je bilo ranjenih zaradi eksplozije železniških voz polnih propana v predmestju Oneonte v državi New York. Med ranjenci je največ gasilcev in policijskih agentov, ki so prihiteli na kraj nesreče.
Tovorni vlak, ki je bil namenjen v Mechanicville, je iztiril ponoči verjetno zaradi slabega delovanja neke kretnice. Na kraj nesreče so nemudoma prihiteli gasilci, policija in radovedneži. Vozovi-cisteme, polni propana so eksplodirali, ko se je ob železniški progi že zbrala gruča ljudi. Izvedenci domnevajo, da se je eden od vagonov prevrnil in razbil, tako da je nevarni plin začel uhajati, «ksplozijo pa je verjetno povzročila iskra, ki je nastala zaradi trenja pločevine ob tla.
Močni eksploziji so takoj sledile druge tri. Zračni pritisk je bil tako močem, da je nekaj vagonov odfrčalo v reko Susquehanna, ki teče 300 metrov od železniške proge, en železniški voz pa je obtičal kar na drugi strani reke.
TRŽAŠKI DNEVNIK
SRHLJIVO ODKRITJEMED POPRAVLJANJEM^ UL MACELU
BLIZU RIŽARNE ODKOPALI 8 OKOSTNJAKOV: MORDA OSTANKI ZADNJIH ŽRTEV NACISTOV
Po prvih ugotovitvah so osem mladih žrtev umorili pred 30 leti - Trupla so bila skrbno zložena in brez obleke

Ostanke osmih žrtev so zbrali v dva pločevinasta zaboja. Kosti so bile tako preperele, da so se med izkopavanjem lomile
Nedaleč od tragičnega temno rdečega poslopja Rižarne so včeraj zjutraj odkrili osem okostnjakov-ostan-kov mladih ljudi, ki so po prvih ugotovitvah izvedencev umrli pred približno tridesetimi leti. Bilo je kmalu pa 8. uri, ko so delavci podjetja Brussi začeli kopati jarek na levem pločniku Ul. Macelli, ki pelje od Stadiona do Rižarne. Cesto že dalj časa popravljajo in včeraj so nameravali izkopati jašek za kanalizacijo, ko pa so z buldožerji in s krampi odstranili kakih 80 cm zemlje, so opazili med prstjo več majhnih belih drobcev — zob!
Takoj so prekinili delo in poklicali karabinjerje z bližnje postaje v Skednju. Podčastnik Scalabrin je s pomočjo uslužbencev občinskega pokopališča ugotovil, da gre res za človeške posmrtne ostanke, nakar je obvestil namestnika državnega pravdnika dr. 'Tavello. Ta je izdal dovoljenje za izkop, ki je trajal vse do popoldne. Karabinjerji, delavci in občinski grobarji so previdno izkopali kost za kostjo, dokler ni tragično odkritje zadobilo svoj dokončni obseg. Izkopali so ostanke osmih trupel, ki so bila položena v jamo z obrazom navzdol, drugo vrh drugega, glava vsake
liiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VELIKA ZGUBA ZA JUGOSLOVANSKO IN SVETOVNO UMETNOST
Veliki slikar Peter Lubarda nepričakovano umrl v Beogradu
Eden največjih jugoslovanskih likovnih umetnikov - Vrsta domačih in mednarodnih priznanj njegovi umetnosti - Danes v Beogradu pogreb
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 13. — Danes ob 7. uri zjutraj je v Beogradu umrl v 67. letu starosti akademik Peter Lubarda, eden največ jih jugoslovanskih slikarjev. Peter Lubarda se je rodil leta 1907 v Ljubotinju v Črni gori. Srednjo šolo je obiskoval v Splitu, zatem pa se je vpisal na
Peter Lubarda
umetniško šolo v Beogradu, od koder se je za šest let preselil v Pariz, kjer je istočasno študiral in razstavljal.
Leta 1932 se je vrnil v Beograd, še pred drugo vojno je bil ponovno v Parizu, zatem pa je potoval po Španiji in Nemčiji, med vojno je bil v ujetništvu. Po vojni je Lubarda nadaljeval svoje zelo intenzivno umetniško delo najprej doma, zatem pa v Parizu, od koder se je za stalno vrnil v Beograd.
Svojo prvo samostojno razstavo je Lubarda imel leta 1926 v Rimu, nato so sledile razstave v Beogradu. Londonu, Parizu, Titogradu, Budali, Novem Delhiju, Bombayu, Nišu, Skopju, Kragujevcu, Sao Paulu in Tokiu. Lubarda je za svoje umetniško delo dobil pomembne domače in tuje nagrade. Na svetovni razstavi v Parizu leta 1937 je dobil nagrado Grand Prix. Dve leti kasneje je dobil prvo nagrado na Internacionalni razstavi v Haagu, leta 1953 odkupno nagrado na H. bienalu v Sao Paulu ter leta 1955 prvo nagrado na III. bienalu v Tokiu. Med domačimi priznanji so prva zvezna in republiška priznanja Črne gore leta 1948, leta 1964 sedmo-julijska nagrada Srbije in leta 1966 nagrada AVNOJ.
Srbska akademija znanosti in u-metnosti je danes z žalno sejo izkazala zadnjo čast velikemu umetniku in svojemu članu. V pogrebnem odboru so številni politični, javni in kulturni delavci, med njimi akademik Božidar Jakac. Posmrtne o-stanke Petra Lubarde bodo položili k večnemu počitku jutri popoldne na novem pokopališču v Beogradu.
B. B.
MOSKVA, 13. — Sovjetska časopisna agencija TASS je danes speročila da so sovjetski učenjaki nared, v sodelo’tr.ju z znanstvenimi krogi Zvezne republike Nemčije za geofizi-
aiiiiiiiiiiiitiiiMiliiiiiiiiiiiiiiilillilililliiiiiiiiiiiiliuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMuiiiiuouiouuuinilimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiilliiiiiiiilllliiiililiiiiiltiiiiiiiNiiilliillliiiiiiiiiiiiiHiliiiillllltiiiiitiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitliiiiniiliiiiil
Poplave v Boliviji: na desettisoče ljudi lačnih, premraženih in obkoljenih od kač
Šest pokrajin pod vodo • Desetine milijard lir škode - Nevarnost epidemij
LA PA2, 13 — Velike poplave so povzročile v Boliviji ogromno materialno škodo. Reke, hudourniki in studenci so tako narasli zaradi obilnega dežja zadnjih tednov, da so prestopni bregove in preplavila obsežna področja ter uničili vasi, mesta, polja. Najhuje je prizadeta pokrajina Beni, znatno materialno škodo pa so utrpele tudi pokrajine La Paz. Tarija, Oruro. Cochabamba in Santa Cruz,
V pokrajini Beni je 18.000 ljudi brez strehe, voda pa je preplavila malodane vse področje, uničila polje, odplavila vasi. Tudi glavno mesto dežele Trinidad je pod vodo. Pre-biva'<": so morali zapustiti cele četrti, ker poslopja niso bila več stabilna zaradi vode.
Pred silo voda je prebivalstvo zbežalo na vzpetine. Žeji, lakoti, nevarnosti epidemij se je sedaj pridružila še ena nevarnost: strupene kače.
Kot vse druge živali so tudi kače iskale zatočišča pred deročo vodo na vzpetinah, tam kamor so se zatekli tudi ljudje. Zlasti najbolj strupene kače je težko opaziti zaradi njihove mimetične sposobnosti. Zato se begunci neradi odoravljajo na prosto i.i presedijo malodane ves dan v šotorih iz strahu pred kačami. Nekatere od teh so tako strupene, da človek umre v nekaj minutah, če ga pičijo. Edina pomoč v takih primerih je serum, katerega pa primanjkuje.
Za sedaj vlada ne more korenito poseči. Edina rešitev so pošiljke seruma ter kopanje jarkov okrog šotorov. S petrolejem napolnjeni jarki so namreč edina učinkovita nočna obramba pred nevarnimi plazilci.
Bolivijska vlada je proglasila izredno stanje v državi, da bi bila kos poplavam. Pomoč najbolj prizadetim področjem je izredno težavna, ker je voda uničila cestno in železniško omrežje. Prizadeta področja so dostopna samo helikopterjem. Ljudi brez strehe pa je toliko, da včasih pride pomoč prepozno. Begunci potrebujejo praktično vsega: šotorov, odej, živeža, zdravil, vode. Spričo bednih življenjskih razmer in pomanjkanja higienskih struktur je nevarnost epidemij ku-
žnih bolezni velika. Podtajnik za zdravstvo je v tej zvezi izjavil čas-rikarjem, da je zdravstvena služba napela vse sile, da bi v najkrajšem času cepila čim več ljudi, zlasti pa otrok.
V Huanuniju, nekaj km južno od prestolnice La Paz, je voda zalila rudnik aluminija in pet rudarjev je utonilo. Veliko jih je bilo tudi ranjenih, ker so stropi rudnikov rovov popustili zaradi infiltracij vode.
Doslej je obračun škode, ki so jo povzročile poplave nemogoč. Govori se o desetinah milijard lir, dokončen obračun pa bo mogoč le, ko bodo strokovnjaki pregledali vse rudnike, ki so glavni vir bogastva Bolivije.
čni poskus, katerega namen je pre učevati delovanje zemeljskega magnetnega polja.
Poskus se bo začel kmalu. Predvidevajo, da bodo izstrelili na znanstvenem poligonu v Andenesu (Severna Norveška) geofizično raketo, ki bo v višini 500 m razpršila oblak barija. Ta se bo pod vplivom sončnih žarkov spremenil v ione, ki se bodo premikali po magnetnih silnicah ter oddajali močno svetlobo. Pojav bodo opazovali iz treh opazovališč: dve bosta na Finskem, eno pa v vasici Karpogori blizu Arhangelska.
Protestantki teroristi grozijo katoličanom
LONDON, 13. — Poveljstvo varnostnih sil v Belfastu polaga precejšnjo važnost izjavam protestantske polvojaške organizacije «Ulster freedom fighters», ki je zagrozila, da bo ubila 12 katoličanov zaradi smrti 12 angleških vojakov, oziroma njihovih svojcev pri atentatu na vojaški avtobus, ki se je odpeljal iz Manchestra ter je bil namenjen v neko vojaško oporišče. Neki nez-
STR0K0VNJAK PA TAK!
Včeraj popoldne ob 14. uri je bila kot običajno na nacionalnem programu poljudnoznanstvena oddaja «Come e perchè». Med drugimi je neka ženska prosila za pojasnila o Krasu. Povedala je namreč, da so v razredu njenega sinčka začeli obravnavati prvo svetovno vojno s posebnim poudarkom na bitkah, ki jih je italijanska vojska bila na Krasu.
Na vprašanje je odgovarjal neki geolog Altieri. Znanja željni materi je pojasnil geološki izvor Krasa, poudaril, da je kot goba, prerešetan z jamami in duplinami itd. Svoje polznanstveno predavanje pa je zaključil takole .'«Vsekakor najbolj značilen kraj na italijanskem Krasu so Postojnske jame, ki se nahajajo v Istri.»
nanec je namreč telefoniral bel-faškemu časopisu ter je izjavil, da bo omenjena potestantska teroristična organizacija ubila 12 katoličanov zato, da bi IRA razumela, da so njeni atentati nesmiselni. Poleg atentata na avtobus je treba zabeležili še atentat v nekem vojaškem zavodu, kjer je 10 častnikov, oziroma civilistov bilo težje ali lažje ranjenih. Organizacija «Ulster freedom fighters» je manjša protestantska ločina, ki pa je izvedla že več atentatov proti katoličanom.
žrtve pa je ležala ob nogah bližnjega trupla. Prvo truplo je bilo 80 cm pod zemljo, zadnje pa so odkrili v globini poldrugega metra. Okostnjake je seveda zob časa že tako napadel, da so se kar drobičel med rokami sicer previdnih karabinjerjev in delavcev. Za vsak primer sp kosti fotografirali, preden so jih položili v pločevinasta zaboja. Pri izkopavanju so skrbno pregledali in prerešetali vso zemljo, da bi odkrili morebitne ostanke o-bleke, dokumentov ali kakršnih koli drugih predmetov, na podlagi katerih bi lahko identificirali ostanke. Zaman, našli niso niti najmanjšega gumba, kosa usnja, verižice, prstana ali značke. To pomeni, da so osem žrtev pokopali brez vsake obleke.
Ostanke je pregledal izvedenec občinskega pokopališča geom. Fiorentino, ki ni mogel ugotoviti spola žrtev, vsekakor pa so bili vsi precej mladi in popolnoma zdravi, saj jim ni manjkal niti en zob. Ker so kost; trhle in preperele, med izkopavanjem pa so se še zlomile, ni bilo mogoče ugotoviti, kakšna smrt je doletela skupino osmih mladeničev. Tudi točnega datuma smrti ni geom. Fiorentino mogel dognati, vendar je zagotovil, da so umrli pred približno 30 leti, kar nas naravnost popelje v leto 1944, ko je približno 100 m daleč od skupnega grobišča nacistična zločinska roka žela v Rižarni tisoče žrtev.
Na vsa znanstvena vprašanja o spolu, načinu in datumu smrti bo moral odgovoriti sodni zdravnik prof. Nicolini, ki bo že danes dopoldne pregledal ostanke v mrtvašnici v Ul. Pietà, kamor so jih odnesli na razpolago sodni oblasti.
Do tod dejstva. Odgovor na vprašanje, kako je skupinica umrla in kdo jo je umoril, je še ovit v temo in lahko tvegamo samo hipoteze. Dejstva so naslednja: osem golih trupel so zakopali v skupno jamo, v katero ’So jih naložili drugo vrh drugega. To s« je zgodilo ravno ko je v neposredni bližini delovalo uničevalno taborišče — Rižarna. Ul. Macelli je takrat bila zaprta prometu in samo kdor je imel namško dovoljenje, je smel mimo. Na tem področju so torej bili edini gospodarji nečisti. Nacistična je tudi sistematičnost, s katero so žrtve pokopali (glava ob glavi, da trupla zasedejo čim manj prostora) in dejstvo, da so žrtve slekli, da bi tak0 poskrili vsako sled, da žrtve izginejo, da jih pobere «noč in megla» ...
Sicer pa, če je bilo prav tam na razpolago uničevalno taborišče s krematorijem, zakaj niso žrtev upepelili, v peči in ostankov odvrgli, kot običajno, v morje z bližnjega pomola pod Skednjem? Odgovora sta lahko dva: več ljudi so pomorili še preden so v Rižarni postavili krematorij, marsikoga pa so pomorili zadnje dni vojne, ko se iz dimnika krematorija ni več dvigal dim.
Vsekakor so ž-tve pokopali teko, da jih je bilo zelo težko odkriti — samo golo naključje je privedlo do tega, da so ravno tam izkopali jašek. V primeru, ko bi jih odkrili, pa bi bila identifikacija skor0 nemogoča, kar se je res zgodilo. Možno je torej tudi, da so v jami 'zakopani kolaboracionisti, ki so do zadnjega sodelovali z nemškimi rablji, ko pa so ti pobegnili, niso hoteli pustiti za seboj nevarnih prič in so jih postrelili, nato pa poskrbeli, da je za njimi izginila vsaka sled.
Sicer pa je možnosti in ugibanj nebmj in njihova veročlostojnost je v veliki meri odvisna od datuma smrti, če bi se izkazalo, da so umrli po vojni, bo treba preveriti hipotezo o krvavem obračunu meri Romi, ki so večkrat postavljali svoje šotore in prikolice prav v Ul. M?celli, če pa se bodo okostja izkazala za mnogo starejša, pa se bo lahko spet govorilo o Napoleonovih vojakih, ki naj bi jih zakopali pod Skednjem, kar pa je vsekakor zelo dvomljivo. Vendar je do sedaj najbolj verodostojna hipoteza o nacističnem zločinu. V to smer bi kazalo tudi zasliševanje svojcev nekega kolaboracionista judovskega izvora, ki je sodeloval z nacističnimi krvniki, čeprav so njegovi starši bili zaprti v Rižarni. Zadnje dni vojne je izginil, ne da bi se nikoli več kaj zvedelo o usodi, ki ga je doletela — očitno so ga nacisti likvidirali.
Karabinjerji priporočajo vsem, ki so v tistih tragičnih dneh opazili kak sumljiv dogodek, ki bi se lahko navezal na včerajšnje odkritje, naj se nemudoma javijo na škedenjski karabinjerski postaji.
• Pred dnevi se je sestal izvršni odbor sekcije PSDI pri Sv. Soboti, kateremu je poročal tajnik sekcije in občinski odbornik De Gioia o delu občine, da se premosti krajevna e-nergetska kriza.
• Vladni komisar Di Lorenzo je vče
raj sprejel na vljudnostni obisk generala Paola Emanuela, poveljnika vojaških oddelkov severovzhodne Italije.
Vprašanje k raških rezervatov
(Nadaljevanje s 3. strani)
vključenih tudi nič manj kot 40.000 kv. m enega izmed kraških rezervatov kljub «zakonu Belci». «Konzorcij med občinama Repentabor in Trst nas je glede postaje postavil enostavno pred izvršeno dejstvo», je dejal prof. Poldini.
Nato je še rekel, da «znanstveni del vprašanja rezervatov ni ovira za njih uresničenje, saj «ne gre za svetovni problem» ter poudaril nujnost ponovnega pospeševanja («il rilancio») kmetijstva, ki je «edina komponenta, ki je v skladu z nalogami rezervatov». Pri tem pa je potrebno vse zainteresirane prepričati, da gre pri rezervatih za «dolgoročno naložbo» («investimento a lungo termine»). Končno je prof. Poldini kritiziral vrstni red pri postopku glede pripravljanja zakonodaje in izvajanja zakonskih določb ter dejal, da je potrebno najprej pripraviti načrte, katerim naj sledijo vsi ostali opravki.
K. Grgič iz Padrič je v svojem obširnem posegu govoril o razširjeni «bojazni» omenjanja Slovencev na Krasu z njihovim pravim imenom.
«Mi ne nasprotujemo kraškim rezervatom», je dejal, «bojimo pa se novih prepovedi in omejitev, saj je že sedanjih prepovedi in vinkulacij preveč», je nadaljeval K. Grgič in naštel celo vrsto že obstoječih prepovedi in omejitev («divieti e vincoli»), «Preveč jih je že, da bi jim sedaj dodajali še nove! Kras ni v nevarnosti zaradi Kraševcev, temveč zaradi drugih. Tudi zaradi «politikov», ki bi s tistim denarjem mogli graditi hleve, ceste, kampin-ge. Grgič je dejal, da ne zadostujejo pogovori s tremi ali štirimi osebami in je nato s kredo v roki ilustriral svoj nekoliko poenostavljeni opis tistega, kar se dogaja na Krasu ter nakazal nesorazmerje med «kraško cono», gozdom, kmetijsko površino in prebivalstvom. Omenil je nato tistih 100.000 kv. m, ki jih določajo znani zakonski urbanistični predpisi za gradnjo na Krasu.
Od ostalih diskutantov je neki mlajši poslušalec med drugim dejal, da obsegajo predvideni rezervati eno šestino ali celo eno osmino površine tržaške pokrajine in da bodo postali nekak «muzej», ki bi utegnil služiti za izgovor, da bo izven rezervatov dovoljeno početi vse, kar se bo nekomu zljubilo: nato je vprašal, kakšna so jamstva glede take možnosti in omenil tudi «avtoporto».
Ko se ni nihče več prijavil za razpravo, je diskutantom odgovoril deželni odbornik in najprej poudaril, da deželna vlada, potem ko je u-maknila prejšnji zakonski predlog (Op ur.: Kot je znano je tisti predlog vseboval možnost razlaščanja), nikakor ne namerava z novim predlogom deželnega zakona predvideti kakršnega koli razlaščania, temveč samo omejitve («vincoli»),
ZAKLJUČEK
«Ta moja zagotovitev je bistvenega pomena», je poudaril dr. A. Mizzau in takoj dodal, da se strinja s prof. Poldinijem, da so prav kraški kmetje tisti, ki bodo najboljši čuvaji rezervatov. «Kmetje bodo ostali kmetje,» je rekel in se vrnil k vprašanju iskanja tistega ravnovesja, o katerem je govoril pred razpravo ter omenjal izvajanje prof. E. Ghirardellija ter rekel, da je res da že sama prisotnost človeka v naravi «razbija obstoječe ravnovesje», katerega pa mora isti človek ponovno vzpostaviti. Nato je govornik opozoril na nevarnost da bi se šlo v skrajnosti in poudaril nujnost, da o rezervatih odloča krajevno prebivalstvo. Odločno je dejal, da rezervati ne bodo «muzej», temveč nasprotno «kraj življenja» («un luogo di vita») in jih ne bo upravljala dežela, temveč poseben odbor», a sam zakon bo moral biti tak, da bo za kraške kmete «sredstva njihove kulture» («lo strumento della loro cultura») ter dodal, da morajo prav ta koncept zelo upoštevati «vsi — Slovenci in Italijani».
* * »
Pripominjamo, da je bila predsi-nočnja razprava o rezervatih no lanskoletnih javnih spomladanskih razpravah in sestankih v Trstu. Padri-čah. Trebčah. Opčinah. Zgoniku in drugod ter po lanskem novembrskem srečanju v Sesljanu, prav gotovo najbolj obiskana in razgibana. Ne bi smelo biti dvoma, da bodo sestavljavci novega predloga za deželni zakon upoštevati vse, kar ie bilo koristnega povedano na vseh omenjenih javnih sestankih. Zlasti na novembrskem posvetovanm v Sesljanu so bila namreč nakazana nekatera vsega upoštevanja vredna stališča, ki bi jih moral tudi zakonodajalec vedno imeti ”red očmi. Gre predvsem za kritično stališče, ki ga je takrat obrazložil profesor ustavnega prava dr. Sergio Bartole v svojem posegu «o pravnih vprašanjih glede izvajanja državnega zakona o varstvu Krasa». Hkrati gre tudi za prva tako kritično stališče z narodnoobrambnega in «gozdar-sko-kraškega» vidika (več kot tri-četrt površine rezervatov je namreč pod gozdom), ki ga je v svojem posegu v Sesljanu zavzel naš bivši glavni urednik Stanislav Renko. (O obeh posegih smo v lanskem novembru že poročali, toda po potrebi bomo oba posega objavili v celoti.)
Predvsem pa naša javnost pričakuje. da bo besedilo novega zakonskega predloga pravočasno javno objavljeno tako. da bo dovolj časa na razpolago, da bi o njem lahko izrekli svoje mnenje vsi zainteresirani.