Ptuj, petek, 21. septembra 2007 letnik LX • št. 74 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 Posebej opremljeni za Slovenijo ste lahko na več načinov. Modeli Si s prihrankom do 2.400 EUR Dominico d.o.o., Zadrafni trg 8, 2251 Ptuj 02/788 11 62, 788 11 64, 788 11 65 Islje C02: 135 - 194g/km. Število vozil je om TRGOVINA, MONTAŽA •vodovod • centralna kurjava • plinske instalacije • kopalniška oprema _ • keramične ploščice d.o.o. ■ ■ OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90 RODOS samo 283 € V Štajerski Sp. Podravje • Izdatne padavine povzročilo poplave Torkove nočne padavine so bile posebej izdatne tudi v dolini rek Dravinje in Polskave na območju občin '^^ŠAŠVtiMtf^HilMtMMBtfVttF.. - i It "lili11!»' Ifi ifir -- • ■ ■ ■ ■ ___.____■ i■ ■ _______■ ■ ■___■ ■ -____H___■ ■ ■_____M_______■___■■___■ ■ ■ ■ ■ ■ ■__■■ nAA Majsperk in^ Videm, tako da so . v sredo zjutraj vode prestopile bregove. ' Poplavljenih je bilo okoli 800 hektarov ^ kmetijskih povrSin, ' več kot 30 stanovanjskih hiS in Številne ceste.Tudi v Vabči vesi pri Stogov-cih, kjersoJe domačlnido poplavljenih hiš podalikars čolni.Več o poplavah na 3.in 4.strani. ■vm- m l.íf. ; , ■os ■i : ' % . • •• : y- mm^ Nogomet Pokal Hervis • Ko ne gre, pač ne gre Stran 15 J kïwfyà llWS^b: VV K * ---------- - ..... » NLV iit"" - v - ' . •i ■ \ v.«»' V ■ Ai '. v ï ., : • i-víi. ••-•.'•• •. - ■ " ' v . . m:;;; »■■jpUSpS&r ? sr 13. ptujski športni vikend Razpored brezplačnih aktivnosti Stran 19 ■s-C Foto: Martin Ozmec Ugodnosti za naročnike Štajerskega tednika 2 S?. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptu| 2007 ■fc % §1 Po naših občinah Borl • Boj za grad Borl Stran 9 Po naših občinah Dornava • Šolskih Po naših občinah Ptuj • Višje sodišče zgod in nezgod ni ne v Mariboru zavrnilo konca ne kraja pritožbo MO Ptuj Izrezite kupon skupaj s svojim naslovom, ga prilepite na dopisnico in pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulico 4, Ptuj ali pa izrezano prinesite na sedež podjetja in prejeli boste festivalski CD 38. slovenskega festivala domače zabavne glasbe Ptuj 2007. Vsak naroinik lahko prejme le en CD. Število CD-jev je omejeno. Stran 10 Ptuj • Problem zapuščenih neregistriranih vozil Stran 14 Stran 26 Žetale • Komu so pravzaprav namenjeni razpisi Stran 27 Kronika Ptuj • Bukvič in Repec želita poli-grafsko testiranje Stran 32 Ptuj • Svetniške pobude in vprašanja na mestnem svetu Bo mesto ponovno dobilo javno letno kopališče? Ptujčani so lahko pomirjeni: stavba v Prešernovi 4 bo ostala v lasti MO Ptuj. V denacionalizacijskem postopku, ki ga je vodilo Ministrstvo za kulturo RS (stavba je kulturni spomenik), je MO Ptuj sodelovala v okviru zakonskih možnosti. Organu, ki vodi postopke, in upravičencem, Deželni banki Slovenije in Kapitalski zadrugi, je predlagala, da se stavba ne vrne v naravi, ampak se za zavezanca določi Slovenska odškodninska družba. Foto: Črtomir Goznik Zaradi vandalov so železno skulpturo, ki je stala pred Mestno hišo, morali prestaviti v Dravsko. Kot je zapisala v odgovoru Dragica Šteflič iz pravne službe MO Ptuj, sta upravičenki s plačilom odškodnine soglašali, delna odločba je postala pravnomočna 20. avgusta letos. Za usodo zgradbe na Prešernovi 4 se je zanimal svetnik DeSUS-a Albin Pi-šek. Miroslavu Letonji, svetniku SNS, pa sta na pobudo, da naj se pristopi k izdelavi projekta javnega letnega kopališča in da naj mestni svet MO Ptuj predlaga dopolnitev zakona o mestnih občinah, da mora imeti vsaka mestna občina javno letno kopališče, odgovorila Danica Hren in mag. Janez Merc. Lokacija javnega letnega kopališča je predvidena v prostorskih aktih MO Ptuj v sklopu programskih zasnov za lokacij- ski načrt Toplice, ki so bile objavljene v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje MO Ptuj, objavljenem leta 2004. Lokacija je predvidena na območju pred Termami, Potjo v toplice in reko Dravo, parkirišče zanj pa je predvideno med Potjo v toplice in Mlinsko cesto. Dopolnitev zakona o mestnih občinah o tem, da mora imeti vsaka MO javno letno kopališče, pa ni v pristojnosti lokalne skupnosti, skladno z možnostmi pa bodo v upravi MO Ptuj sledili pobudi Miroslava Letonje. Vzdrževanje grajskega hriba in spodnjega parkirišča je naloga Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki za to prejema sredstva Ministrstva za kulturo. MO Ptuj je letos v okviru proračunske postavke izgradnja in-frastrukure za ureditev vodovoda in fekalne kanalizacije zagotovila sredstva za izdelavo projektne dokumentacije. Kot je znano, naj bi Terme Ptuj do konca aprila 2008 usposobile nekdanjo grajsko konjušnico za potrebe restavracije. Eden izmed pogojev je ureditev infrastrukture na grajskem hribu na stroške lokalne skupnosti. Bo nova prometna študija pometla s prometnimi zagatami? V zvezi z ureditvijo prometa v mestnem jedru (ukinitev potopnih valjev, možnost kratkotrajnega parkiranja stanovalcev pred svojimi vrati, redarska služba in plačevanje parkirnine do 24. ali vsaj do 22. ure, popolna zapora starega mestnega jedra in postavitev cestnih ovir od tržnice do konca Cankarjeve ...) sta v zadnjem času največ spraševala Albin Pišek (DeSUS) in Jože Glazer (SD). Odgovore na njuna vprašanja oziroma pobude naj bi prinesla prometna študija (katera že po vrsti?), ki bo opredelila krat- I srečah na slovenskih cestah poslušamo tudi pojasnilo, da je bilo letos že doslej smrtnih žrtev bistveno več kot lani v vsem letu. Sporočilo je hladno in neprizadeto. Kot da bi hotel kdo zgolj pedantno opraviti svojo statistično nalogo, kot da bi bilo štetje mrtvih nekaj podobnega kot nizanje ton proizvedenega jekla ali popitih steklenic piva. Zakaj se še vedno (zares) ne zavedamo, da smo na naših cestah ustvarili pravo in stalno morišče, na katerem vse prepogosto izgubljajo življenja ljudje, ki še pravzaprav niti niso začeli zares živeti? Vsaka izguba je težka in krivična, še posebej huda pa je tista, za katero vemo, da bi se jo dalo preprečiti. V Sloveniji se dogajajo nesreče, ki bi se jim lahko izognili. Na cestah se ubijajo ljudje zaradi prehitre vožnje, zaradi koročno, srednjeročno in dolgoročno prometno strategijo MO Ptuj ter ukrepe na prometnem omrežju. Dokler študije ne bo oziroma ne bo zaživela, pa bo potrebno biti strpen. Jože Glazer (SD) je dal pobudo, da bi se problema vandalizma rešili s pripravo skupnih predlogov ukrepov in rešitev, sicer nas bodo takšni ali drugačni problemi (vandali so se med drugim znesli tudi nad železnimi skulpturami) preprosto pohodili. Mestna občina Ptuj alkohola, zaradi nepazljivosti. Večina nesreč na naših cestah ni zaradi nekakšne "višje sile", ampak zaradi čisto navadnih (in odpravljivih) človeških slabosti. Žal marsikdaj tudi zaradi objestnosti in vseh drugih naših značajskih posebnosti, na katere ne kaže biti posebej ponosen in ki očitno še posebej udarijo na dan, ko sedemo za volan. Zakaj si ne priznamo, da je med nami preveč potencialnih ubijalcev, zakaj ne storimo več, da bi jih izločili in vnaprej diskvalificirali zaradi različnih njihovih (nerazumnih in nesprejemljivih) početij na cestah, ki skoraj zagotovo prej ko slej vodijo v tragedijo? V takšnih razmerah predvsem še vedno ni ustreznega družbenega ozračja, ki bi sistematično in domišljeno vzpostavljalo in utrjevalo pravila lepega obnašanja na naših cestah, afirmiralo vse tiste principe in vrednosti, ki zagotavljajo normalno sožitje in soodvisnost ter solidarnost vseh, ki se kadarkoli znajdejo na cestah. Gre skratka za afirmira-nje vsega tistega, kar nas lahko odgovarja, da si skupaj s Policijsko postajo Ptuj prizadeva, da se vandalizem v mestu odpravi, vendar bi se reševanja tega problema morali lotiti premišljeno in organizirano, začenši v družini ... Na več vprašanj v zvezi z ureditvijo nekdanjega starega mestnega pokopališča v spominski park (Albin Pišek, Dejan Levanič in še nekateri drugi pred njima) pa je odgovor, da bi bilo potrebno projekte iz leta 1993 ponovno konceptualno preveriti. Projekt je predvideval (tudi na cestah) maksimalno člo-veči in združuje. Žal se vse prepogosto zdi, da ravno na cestah najbolj podivjamo, pa ne samo s hitrostjo, ampak tudi sicer z najbolj negativnimi značajskimi potezami. V tisku, po radiu in na televiziji ter prek vseh drugih oblik možnega vplivanja na javnost bi morali kar naprej opozarjati in ponavljati, kaj je na cestah dopustno in kaj ni. So samomorilska obračanja na avtocestah, vožnje v napačno smer in napačna prehitevanja zgolj posledica objestnosti ali pa tudi pomanjkljivega znanja prometnih predpisov in pomanjkljive siceršnje vzgoje v cestnem prometu? Do kdaj bodo "divjaki na cestah" veljali za junake in ne kriminalce, ki življenjsko ogrožajo sebe in druge? Zakaj tistim, ki kršijo prometne predpise, ne kažemo večjega prezira, zakaj ne vzpostavimo vrednostnega sistema, v katerem bi bilo grdo obnašanje na cestah prepoznano kot nekaj nezaslišanega in neciviliziranega? Zakaj v osnovne šole ne uvedemo več ur (obvezne) prometne vzgoje, zakaj za nekatere najbolj problematične kategorije (prehitrih) voznikov ne uvedemo v avtomobile obveznih merilcev hitrosti, ki bi zagotavljali njihovo permanentno kontrolo? Vseka- ureditev v treh fazah: prva je bila prestavitev spominskega obeležja Jožetu Lacku, ki je bila delno izvršena, v II. fazi naj bi uredili spominski park zaslužnim Ptujčanom in drugih za Ptuj pomembnih mož, III. faza pa bi zajela splošno ureditev pokopališča. Tudi pri tem projektu je vandali-zem ustavil nadaljevanje del. Potem ko so neznani storilci demolirali parkovno osvetlitev, so se namreč dela ustavila. Dejan Levanič (SD) je sicer predlagal, da bi idejne rešitve za spominski park lahko iskali tudi v okviru nagrajevanja različnih diplomskih nalog, vendar so v ptujski Mestni hiši mnenja, da bi pri tako pomembnem projektu za mesto Ptuj (v zadnjih štirinajstih letih ni bil tako pomemben) bilo primerneje iskati najboljšo natečajno rešitev tudi med priznanimi slovenskimi strokovnjaki, ne samo med študenti. Potreben bi bil intersiciplinarni pristop, ker pa gre za občutljiv projekt, bi za njegovo izvedbo morali voditi široko razpravo, tudi zato ker je staro mestno pokopališče še »živo« v smislu urejanja grobov, so v odgovoru Levaniču in Pišku zapisale Alenka Korpar, Zdenka Ristič in Lidija Radek. MG kor se ne bi smeli bati uvajanja tudi več prisile v urejanje sedanjega evidentnega kaosa na naših cestah. Glede tega ne more biti velikih dilem in strahov pred preveliko represijo. Ali je prav, da zaradi nekakšne splošne svobode ščitimo pred represijo ravno tiste, ki to svobodo s svojim početjem najbolj ogrožajo? Zakaj so slovenske ceste še vedno ene izmed cest v Evropi, ki so najmanj popolnjene s statičnimi cestnimi radarji, ki zagotavljajo najbolj stalno in najučinkovitejšo kontrolo hitrosti? Zakaj je tako ravno v državi, kjer je sicer prevelika hitrost eden izmed glavnih krivcev za (pre)številne prometne nesreče in smrtne žrtve? To so vprašanja, ki terjajo odgovore vseh nas, predvsem pa tistih, ki so za varnost prometa najodgovornejši. Kaj se letos dogaja na slovenskih cestah? Kako se odziva policija? Je občutek, da je je čedalje manj na cestah, pravilen? Kakšne ukrepe pripravlja in izvaja? Kaj in kdo jo (morda) ovira pri izvajanju njenih nalog? Kaj more napraviti vsak od nas? Vsekakor je skrajni čas, da prenehamo zgolj preštevati mrtve in ugotavljati skrb zbujajoča dejstva. Jak Koprivc Uvodnik Jesensko treznjenje V dneh, ko se tudi koledarsko izteka poletje, jesenske temperature z mrzlimi jutri smo že okusili, naj bi se začela še zadnja spravila kmetijskih in drugih pridelkov. Čas veselja in radosti kot plačilo za medletne rezultate dela. Pa je še pred obračunom udarila narava, pobrala davek za nazaj in deloma za naprej. Vnovično opozorilo, da bo končno treba spoštjiveje in odgovorneje ravnati z vsem, kar predstavlja naš življenjski in delovni prostor. Vstop v jesen so nam zagrenile tudi prve občutne podražitve. Najbolj bode v oči podražitev kruha, pri čemer naj bi si največji kos pogače tudi po njej še vedno odrezali trgovci, ki vztrajajo pri ohranitvi marž v relativnem znesku. Država se v zaščito košarice z osnovnimi življenjskimi potrebščinami ne bo vmešavala, ker imamo tržno gospodarstvo. Trgovci lahko šarijo, ker so se prvi povezali, druge panoge jim sledijo ali jim bodo šele sledile. Okoli prsta nas vrtijo s takšnimi ali drugačnimi popusti, dnevnimi ali tedenskimi, pa še s kakšnim nategom, ki ga na kratki oziroma dolgi rok tako ali tako plača potrošnik. Še hujša je njihova kvazi dobrodelnost, ki jo plačajo proizvajalci oziroma dobavitelji, če želijo ostati na njihovih policah, pri čemer pa morajo biti lepo tiho, ker jih že jutri na bo več na policah trgovin. Tudi pod krinko trgovske blagovne znamke se skriva izžemanje slovenske industrije oziroma proizvodnje, čeprav naj bi jo, kot zatrjujejo trgovci, "reševali". Če bomo uničili še slovensko živilsko panogo, nam bo huda predla. Vsi ne bodo mogli do mlinarja, da bi kupili domačo kvalitetno moko, da si bodo sami spekli kruh, vsi ne bodo mogli do svojega koščka zemlje, da bodo na njem pridelovali zdravo hrano. Slovensko bi nam moralo biti bolj sveto, kot je, tudi zaradi identitete same. Zdaj pa nam na trgovske in druge police nekritično polagajo številne izdelke, ki kakovostnih standardov ne zadovoljujejo. Zdravstveni inšpektorat in Zveza potrošnikov občasno sicer kaj malega sporočita, da je nekaj nevarno za potrošnika, kakšnega ogorčenega glasu javnosti pa ni zaznati. Vsi smo vstop v EU vzeli bolj ali manj naivno, evforično, da se nam bosta cedila med in mleko, zdaj, ko so prvi stresi tu, pa smo presenečeni. Manjkajočih evrov v denarnici pa nam na kratki rok ne bo prinesla niti nadpovprečna gospodarska rast. Pa razumi, če moreš! Majda Goznik Sedem (ne)pomembnih dni Ubijalci Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Majšperk • Narasla Dravinja prestopila bregove Poplavljenih 24 hiš in prek 500 hektarov kmetijskih površin Nenadno močno deževje je v noči s torka na sredo, 19. septembra, povzročilo izredno hiter porast vodotokov tudi na območju občine Majšperk. Dravinja je v nekaj urah prestopila bregove ter poplavila ali ogrozila 24 hiš, 4 državne in 3 lokalne ceste ter zalila okoli 500 ha kmetijskih zemljišč. Izredno velike količine dežja, ki je pričel padati v noči s torka na sredo, so okoli 3. ure zjutraj povzročile nenaden val hudourniških voda z višjih območjih, tako da je v dobrih treh urah Dravinja prestopila bregove in se raz- lila po Dravinjski dolini na območju občine Majšperk. Kot je včeraj povedal Drago Murko, poveljnik civilne zaščite v občini Majšperk, je Dravinja v nekaj urah poplavila širše območje ob strugi: „Neposredno ogroženih in n,— ■ : «K • Pf^H : ■mm- * Foto:M. Ozmec Skubiševa hiša v Stogovcih 19, v kateri je bilo ob kritični uri skoraj 1 m vode poplavljenih je bilo 24 stanovanjskih hiš in več gospodarskih poslopij, poplavljeni in za več ur neprevozni so bili štirje odseki državnih cest, in sicer proti Poljčanam, Pod-lehniku, Rogatcu in Žetalam. Poplavljene in neprevozne so bile tudi lokalne ceste na Janški Vrh, v Skrblje in Korit-no. Za več ur so bili zaradi poplav popolnoma odrezani od sveta krajani Skrbelj in dela Stogovcev. Po naši oceni so poplave podobnih razsežnosti prizadele območje občine Maj-šperk leta 1998, vendar je takrat deževalo tri dni skupaj, tokrat pa je voda narasla izredno hitro, v 6 do 12 urah, torej je tokrat šlo za izjemno velike količine padavin. V najvišji fazi je bilo pod vodo okoli 500 hektarov kmetijskih zemljišč. Najbolj kritično je bilo med 6. in 7. uro zjutraj, Foto:M. Ozmec Sajkov mlin in kmetija v Stogovcih sta bila videti kot otoček, saj so ju deroče vode podivjane Dravi-nje obkrožale z leve in desne strani. Foto:M. Ozmec Rudi Gajšt na mostu v Doklecah kaže na vejevje v deroči Dravinji ter na obrežje razširjene struge, ki bi ga nekdo moral očistiti. ko so se klici o vdoru vode v hiše ali gospodarska poslopja kar vrstili. Vsa sreča, da so padavine zjutraj ponehale, tako da se je podivjana voda po 8. uri pričela umirjati in počasi spet vračati v svojo strugo." Je bil morda med poplavami kdo poškodovan? „Na srečo ne. Aktivirana so bila prostovoljna gasilska društva Majšperk in Ptujska Gora, gasilci so krajanom poplavljenih hiš in gospodarskih poslopij pomagali pri reševanju imovine, ponekod so morali na varno preseliti tudi živino, v več primerih je bilo treba iz kleti in poplavljenih prostorov črpati vodo, skratka veliko dela smo imeli. Na srečo ni bil poškodovan nobeden od ogroženih stanovalcev, pa tudi ne nihče od gasilcev. Zabeležili pa smo nekaj pogina domačih živali, predvsem zajcev in nekaj ko- koši." Ste povzročeno škodo že popisali? „Za sedaj smo si v sredo čez Gasilec iz PGD Ptujska Gora kaže na mokro steno, ki da je bila voda Dravinje skoraj 1 m visoko. Foto:M. Ozmec priča o tem, Foto:M. Ozmec Takšen je bil pogled z mostu čez Dravinjo na poplavljeno cesto, ki vodi od Majšperka proti Vabči vesi in dalje proti Žetalam. dan vsa poplavljena območja le ogledali in fotografirali, občina Majšperk je to naravno katastrofo že prijavila pristojni upravi za zaščito in reševanje, podrobneje pa bomo škodo ocenili v teh dneh, tako da pričakujemo sklep o dokončnem popisu škode v 14 dnevih. Naj dodam, da se je ob teh poplavah pokazalo, da bi bilo treba resno razmisliti o ponujeni varianti Ministrstva za okolje in prostor o zaščiti ogroženih naselij na območju občine Majšperk z izgradnjo nasipov. Projekte o tem so nam predstavili pred približno pol leta, prepričan pa sem, da bi bila s postavitvijo nasipov ogroženost od poplav bistveno manjša." Med ogledom poplavljenega območja smo se nekaj po poldnevu tik ob cesti ustavili na domačiji Skubiševih v Stogovcih 19, kjer sta zakonca Silvester in Margareta hitela pri čiščenju blata iz hiše: "Česa takega še nisem doživela. Okoli pete ure je Dravinja prestopila bregove in v naši hiši, ki je od struge oddaljena dobrih 30 m, je bilo nekaj pred deseto uro skoraj 1 m vode. Vse nam je uničilo: vse pohištvo, posteljnino, pode, uničilo je tudi pridelke v kleti, svinje, ki so bile že do vratu v vodi, pa smo ob pomoči ptujskogorskih gasilcev v zadnjem trenutku preselili k sosedovim. Hudo je, podivjana voda je nekaj strašnega, kar drla je, kot da bi bili sredi reke," je potožila gospodinja. Prek ceste je pri sosedovi hiši stal gasilski avtomobil PGD Ptujska Gora, ob hiši pa smo v pogovoru z gospodinjo srečali gasilca, ki nam je povedal, da pomagajo, kjer se še da, če je potrebno, prečr-pajo vodo, pomagajo pri reševanju imovine in živine. V Doklecah smo tik ob mostu čez Dravinjo srečali Rudija Gajšta, ki je zaman iskal večji kup že nasekanih drv, saj jih je voda pred nekaj urami odnesla kot za šalo: „Čeprav je Dravinja že nekajkrat stopila čez bregove, česa takega še nisem videl. V nekaj urah se je razlila in poplavila naš vrt ter se povzpela vse do hiše. Sosedu in meni je odplavilo nekaj metrov drv, ki sva si jih pripravila za zimo, koruzno polje ob Dravinji je uničeno. Hvala bogu, da se sedaj voda že vrača nazaj v strugo." Potem je stopil na most, pod katerim je drla podivjana reka in s seboj nosila vse, kar ji je bilo na poti, ter pokazal v levo in desno stran: „Poglejte, strugo so sicer razširili, nihče pa ne skrbi, da bi jo tudi očistili, tako da sedaj polomljeno in odplavljeno drevje ogroža tudi ta most, ki vodi na Janški Vrh. Če se kak kos veje ali hloda zagozdi, ga hitro potegnem ven, da se les ne začne nabirati, kajti potem bi lahko bilo za most že nevarno." Ko smo se hoteli zapeljati iz Stogovcev proti Žetalam, je bilo to nemogoče, saj je narasla Dravinja preplavila tudi cesto, ki vodi proti Vab-či vesi. Na drugi strani smo lahko le opazovali iznajdljive domačine, ki so se po narasli vodi od hiše do hiše prevažali kar s čolni. Tudi naprej proti Majšperku ni bilo možno z avtomobilom, saj je bila poplavljena tudi ta cesta, zato je bil možen le povratek v isti smeri. Na poti proti Doleni in Tržcu pa smo lahko le nemo opazovali deročo vodo, ki je bila na več mestih razlita po travnikih in njivah, kot da bi se vozili v deželi jezer. V videmski občini grozili Dravinja in Polskava Torkov deževni dan je svoje posledice v občini Videm začel kazati šele v sredo; že od zgodnjega dopoldneva sta namreč neustavljivo naraščali in začeli poplavljati tako Polskava kot Dravinja; veliko hiš je bilo zalitih, naraslo vodovje se je razlivalo povsod. Že pred poldnevom je Dravi-nja zalila cesto med Vidmom in Podlehnikom, Polskava pa se je razlivala malodane po celotni dolini Dolene do Ju-rovcev. Na srečo so utrpele le kleti hiš in nekatera gospodarska poslopja, škoda pa je tudi na njivskih površinah in vrtninah, čeprav ocene zaenkrat še ni. Sredino popoldne, ko sta obe reki še naraščali, smo zabeležili tudi z našim fotografskim objektivom. M. Ozmec, SM Gasilci PGD Sela so bili na nogah celo sredo; pripravljali in razvozili so vreče s peskom kot zaščito pred podivjanimi vodami. Najhuje so jo skupile prav hiše v dolini Jurovcev in Dolene; voda je poplavila kleti in vrtove ... V slabih dveh urah je Dravinja tako narasla, da „plovba" z avtomobilom čez cesto, ki povezuje Tržec in Podlehnik, ni bila več možna; mladenič, ki je to vseeno poskušal, je z avtom ostal v vodi in izvlekla ga je šele interventna služba. Vodovje je v popoldanskih urah še vedno naraščalo. Foto SM Foto SM Foto SM Foto SM Leskovec • Cestne zgodbice. Pešce v steno? V videmski KS Leskovec se še vedno borijo z veliko makadamskimi cestami, ki se počasi, iz leta v leto po kakšen kilometer, le spreminjajo v asfaltne. Ampak v centru je malo drugače; država je namreč poskrbela za lepo prenovo svoje ceste v dolžini nekaj 100 metrov, so pa zato druge težave. Občina je prenovi dela ceste dodala izgradnjo pločnikov in razsvetljavo, toda tu se stvar zatakne. „Veste, vse lepo in prav, ampak v Leskov-cu ni niti enega samega cestnega prehoda za pešce, ne pri gasilskem domu, ne pri Osnovni šoli, sploh nikjer! In potem, lahko si to tudi dobro ogledate, je pločnik po eni strani, kjer je tudi šola, dom in cerkev, speljan do opornega zidu, tam je lepo nastavljen znak, da je dalje prepovedano iti peš, saj človek tudi nima več kam stopiti, razen da se zaleti v zid, stopi na cesto ali pa se obrne in gre nazaj po pločniku, od koder je prišel . .. Situacija je, milo rečeno, nerodna. Vsaj en pre- hod bi že moral biti zarisan, že zaradi otrok, ki hodijo v šolo," se je jezil tamkajšnji svetnik Brane Orlač. Župan Friderik Bračič je na očitno „šlamparijo" izvedbe-nikov zagotovil, da bo sicer občina posredovala pobudo na DRSC, ampak da naj ne pričakujejo hitre rešitve, saj je za vsako stvar, ki se mora narediti na republiški cesti, najprej potrebno izdelati elaborat itd., itd. In še to, da se prehodi po državni direktivi rišejo čez ceste samo takrat, ko se ugotovi dovolj velika frekvenca pešcev na določeni točki. No ja, kakorkoli že, v Leskovcu bi en prehod že moral biti, čeprav o veliki gostoti pešcev ni in verjetno še dolgo ne bo govora... Leskovški „kandela-brski lajtšov" Pa še nekaj so ugotovili ha-loški svetniški zanesenjaki, o čemer se je sicer že kar dolgo govorilo, nihče pa ni ugotovil, za kaj pravzaprav gre. Javna razsvetljava se je namreč ponoči prižigala in ugašala kot pravi „light show", razlog zakaj, pa je ostajal dolgo nepojasnjen. In kje je razlog za takšno mežikanje obcestnih lučk? Sodobne obcestne svetilke so opremljene v spodnjem delu stebra, na višini kakšnega pol metra, s sen-zorčki, ki zaznavajo dnevno svetlobo in ob pojavu le-te V Leskovcu ni niti enega samega prehoda za pešce; pločnik pa se prekine v oporni kamniti steni (in nadaljuje na drugi strani), od koder človek lahko stopi le na cesto ali gre nazaj ... samodejno izklopijo žarnico. Ker so pa ti senzorji obrnjeni na cestno stran, jih ponoči obsvetijo tudi luči mimo-vozečih vozil, zato delujejo po istem principu kot ob dnevni svetlobi - torej ugasnejo razsvetljavo, nato pa jo, ko vozilo odpelje in je spet trda tema, ponovno prižgejo. „To bi lahko hitro popravili, samo senzorje je treba obrniti na drugo stran stebra, ne na cestno," je povedal Orlač. Dokler pa bodo obrnjeni na cestno stran, bodo pač delo- vali tako kot delujejo - da se slučajno ne bi kdo ustrašil, ko bo z avtom vozil skozi Lesko-vec in se bodo z(a) njim lepo po vrsti ugašale cestne svetilke - saj bodo potem spet zagorele ... SM Zavrč • Na osmi seji brez župana O dvigu cene vode bodo odločali drugič Svetniki občine Zavrč, ki so se sestali v ponedeljek, 17. septembra, na 8. redni seji, so tokrat sklepali brez župana Mirana Vuka, ki je bil službeno odsoten. Sejo je vodila podžupanja Marta Bosilj, sicer pa so trinajstim predlaganim primaknili še dve točki, eno pa so umaknili, tako da so sklepali o 14 zadevah. Na predlog podžupanje občine Zavrč Marte Bosilj so iz dnevnega reda umaknili sklepanje o predlogu pravilnika o sofinanciranju društev v občini, saj je postopek sprejemanja tega akta zapleten, zahteval bi tudi daljše časovno obdobje, društva pa potrebujejo denar čimprej, zato so sklenili, da bodo sredstva za njihovo dejavnost razdelili po do sedaj dogovorjenem postopku. Dodatno pa so na dnevni red uvrstili sklepanje o predlogu sprememb in dopolnitev odloka o kategorizaciji občinskih cest. Po tem ko so brez pripomb sprejeli zapisnik prejšnje, 7. redne seje, ki je bila 16. julija, so prisluhnili računovodkinji Darinki Ivančič, ki je svetnike seznanila z izvrševanjem občinskega proračuna v prvem polletju letošnjega leta. Ugotovili so, da so dobro gospodarili, saj so do konca julija v proračunu, ki predvideva dobrega 1,5 milijona evrov prihodkov in le nekaj več odhodkov, realizirali že 34,7 % prihodkov in 33,8 % odhodkov. Sicer pa so prepričani, da bo ob koncu leta stanje zagotovo drugačno, saj so bodo že tako skromna proračunska sredstva zagotovo v celoti porabili. Na prošnjo vodstva završke-ga vrtca oziroma matičnega zavoda Osnovna šola Cirkula-ne-Zavrč so po krajši razpravi soglašali s predlaganim povečanjem normativov vrtca zaradi povečanega povpraševanja, in sicer za dva otroka v mlajši in za dva v starejši skupini otrok. Po krajši obrazložitvi direktorice občinske uprave Irene Horvat Rimele so soglašali tudi s predlogom Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj. Nato so se lotili predloga pravilnika o dodeljevanju državnih in drugih pomoči ter ukrepov za programe razvoja podeželja v občini Zavrč, katerega vsebino in skoraj štiri leta dolg proces njegove priprave je v kratkem predstavil svetnik Slavko Kokot. Predlagani pravilnik, ki so ga izdelale državne institucije, so po krajši razpravi sprejeli, med drugim pa smo slišali, da naj bi v okviru tega odslej vsem občanom, ki bodo svoje kmetijske pridelke zavarovali proti toči, sofinancirali 10 odstotkov zavarovalnine. Kar nekaj kritičnih besed so namenili ob obravnavi zahtevka Komunalnega podjetja Ptuj za povečanje cene proizvodnje in distribucije vode, s katero se v občini Zavrč oskrbuje okoli 450 gospodinjstev. Menili so, da je predlagani dvig cene pitne vode absolutno prevelik, saj znaša seštevek dviga cene za naslednja tri leta skupaj prek 19 %; zaradi odsotnosti župana Mirana Vuka pa so se raje odločili, da bodo o tej zadevi dokončno sklepali, ko bo prisoten tudi on. V nadaljevanju so brez pripomb podali pozitivno mnenje k imenovanju Štefana Petka za ravnatelja javnega zavoda Glasbena šola Karol Pahor v Ptuju. Kar precej razprave je bilo tudi ob obravnavi vsebine predlagane pogodbe o izvajanju in financiranju knjižnične dejavnosti Knjižnice dr. Ivana Potrča na Ptuju za občane v završki občini, za kar naj bi letos namenili okoli 11.000 evrov. Med drugim smo slišali, da se ne strinjajo s predlogom za nove zaposlitve v knjižnici, s preostalo vsebino omenjena odloka so soglašali, strinjali pa so se tudi s predlogom podžupanje, da naj bi usluge potujoče knjižnice oziroma bibliobusa zagotovili tudi svojim občanom. Menili so celo, da bi bilo najbolj primerno mesto za njegov postanek pri kulturnem domu v Zavrču ter pri gostilni Veselič. Z zanimanjem so prisluhnili poročilu o izvajanju socialno-varstvene storitve „Pomoč družini na domu". Direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele, ki ga je v kratkem predstavila, je med drugim povedala, da trenutno te pomoči v občini Zavrč ne koristi nobena oseba, čeprav je verjetno več takih, ki bi jo potrebovali. Na kratko so se seznanili tudi z informacijo Policijske postaje Gorišnica o trendih varnostnih pojavov na območju občine Zavrč v prvem polletju letošnjega leta, pri čemer so ugotovili, da živijo v dokaj varnem okolju. Sicer so v prvih šestih letošnjih mesecih ob- ravnavali nekaj več prekrškov kot v istem obdobju lani, število prometnih nesreč pa ni zaskrbljujoče, še manj pa posledice teh nesreč. Na sploh pa je prometno-varnostna situacija zaenkrat ugodna. Na predlog občinske uprave so po krajši obrazložitvi potrdili predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o kategorizaciji občinskih cest, po katerem so podali predlog, da se javna pot na odseku Koranjak-zelena meja, ki vodi mimo kmečkega turizma Dve lipi, prekategorizira v lokalno cesto. S tem bodo zadostili pogojem razpisa za sredstva iz tako imenovanega fonda za južne meje, na katerem bodo sedaj lahko kandidirali. O prošnji starejše socialno ogrožene krajanke za ukinitev plačila prispevka za stavbno zemljišče bodo sklepali kdaj drugič, saj so menili, da je treba zadevo konkretno in podrobneje preveriti. Ob koncu pa so se seznanili še z informacijo o povzetku sklepov občinskih svetov k predlogu vlade RS za določitev območij bodočih pokrajin s potekom nacionalne kampanje pod naslovom „Brez gensko spremenjenih organizmov" ter s ponudbo za implementacijo v Infocenter, sicer pa so sklenili, da bodo tudi za dokončne odločitve o teh zadevah počakali na županovo prisotnost. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Zaradi odsotnosti župana Mirana Vuka je sejo občinskega sveta tokrat vodila podžupanja Marta Bosilj (v sredini). Foto: SM Slovenija • Vrstni red sofinanciranja vrtcev in šol je približno znan Razen dveh izjem bolj pri repu vrste Ministrstvo za šolstvo in šport je te dni na svojih straneh objavilo t. i. predobjavo prioritetnega vrstnega reda projektov, ki so jih občine prijavile na razpis za prijavo investicij na področju predšolske vzgoje in osnovnega šolstva v Republiki Sloveniji za vključitev v proračunsko leto 2008. Tako se je končalo precej mukotrpno čakanje občin, ki so prijavile svoje naložbene projekte; bodisi izgradnje ali prenove vrtcev, bodisi šol ali telovadnic. Objavljen vrstni red sicer še ni 100 odstotno potrjen, saj imajo zdaj tiste občine, ki se s svojo uvrstitvijo ne strinjajo, možnost pritožbe, ki pa jo morajo oddati najkasneje danes, v petek, do dvanajste ure. „Komisija bo vse pripombe, podane v objavljenem roku, pregledala in tiste, za katere bo ugotovila, da so upravičene, upoštevala pri nadaljnji obdelavi podatkov. Na ta način predvidevamo, da bo izločen faktor napake v največji možni meri pred dokončno objavo izidov razpisa," so sporočili iz komisije, ki jo vodi Janja Barši. Dokončen vrstni red bo tako znan šele po obravnavi (morebitnih) pritožb. Komisija za vodenje in izvedbo javnega razpisa je obravnavala 148 prijavljenih projektov iz 95 slovenskih občin. In kako so se „odrezale" naše občine? Gotovo velja čestitati v prvi vrsti občini Sv. Ana, ki je pristala na visokem drugem mestu s projektom izgradnje vrtca pri OŠ, pa tudi občini Gorišnica, ki se je s projektom izgradnje vrtca uvrstila na osmo mesto, sicer v kategoriji naložb v osnovne šole (prav tako kot Sv. Ana), kar je zanimivo, pa tudi možno, saj naj bi se novi vrtec fizično povezoval z osnovnošolsko zgradbo. To pomeni, če se bo ta vrstni red obdržal, da bodo v Gorišnici, kot je napovedal tamkajšnji župan Jože Kokot, drugo leto začeli in končali z izgradnjo šestoddelčnega vrtca. Sicer pa so „uvrstitve" naših občin na področju naložb v šolsko infrastrukturo naslednje: na 58. mesto se je uvrstila občina Podlehnik s projektom prenove šolske zgradbe s telovadnico, v kateri naj bi se uredil vrtec, na 81. mestu je pristala občina Ptuj s projektom OŠ Ljudevita Pivka, na 83. mestu občina Cirkulane s projektom telovadnice, na 90. mestu pa občina Videm z obnovo podružnične OŠ Sela. Na zadnjem, 103- mestu je ponovno občina Ptuj s projektom OŠ Breg. V drugi kategoriji investicij na področju predšolske vzgoje pa je najvišje na lestvici občina Cirkulane s svojim vrtcem, ki jo je komisija postavila na 14. mesto med skupno 45 prijavljenimi projekti. Na 20. mesto so se uvrstile Že-tale, kjer še ni povsem jasno, ali bodo vrtec gradili posebej ali uredili v sklopu OŠ. Na 23-mestu se je znašla občina Haj-dina, na 25. občina Dornava s svojim projektom vrtca, na 42. pa Ormož. Koliko državnega proračunskega denarja bo šlo v sofinanciranje naložb v predšolsko in šolsko vzgojo, zaenkrat še ni jasno, saj naj bi se natančna višina postavke šele določala, je pa že precej časa nazaj natančno določen odstotek državnega financiranja po veljavnih standardih gradnje; najvišji odstotek sofinanciranja ima priznan občina Žetale, saj znaša kar 70 odstotkov, skoraj vse ostale občine z Videm se je s projektom obnove OS Sela, ki je že v teku (na fotografiji), uvrstil na 90. mesto med 103 prijavljenimi projekti na področju investicij v OS, Ptuj je pristal čisto na repu lestvice, najbolje pa sta se uvrstili občini Sv. Ana in Gorišnica. našega območja imajo pravi- le 40- in Ptuju 30-odstoten niža, če se občine odločajo za co do 60-odstotnega pokritja državni delež pomoči. Seve- nadstandardno gradnjo. investicije, Hajdini pripada da pa se delež sofinanciranja SM Juršinci • Sprejeli statut in poslovnik Poslej višja cena najema večnamenske dvorane Svetniki občine Juršinci, ki so se v ponedeljek sestali na 11. redni seji, so sprejeli predlog Poslovnika in Statuta občine Juršinci. Govor je bil tudi o zahtevku Komunalnega podjetja Ptuj za povečanje cene vode, a so se odločili, da bodo to točko nadaljevali na naslednji seji. Seja se je začela s pregledom in potrditvijo zapisnika 10. redne seje občinskega sveta. Pri tej točki so svetniki ponovno obravnavali vlogo PGD Gabrnik za ureditev vadbeno-tekmovalnega poligona, ob katerem bi postavili tudi igriščaže za odbojko na mivki. Predlog je bil, da se izdelajo idejne rešitve in projekt umestitve poligona v prostor, pa tudi lastniška razmerja, razmerja med društvi in zainteresiranimi posamezniki, vloga občine in odgovornosti do objektov, ki bodo vneseni v prostor. Ob tem so se svetniki strinjali, da bo najbolje, da odgovornost za funkcionalno učinkovitost delovanja in vzdrževanje prevzame občina Juršinci. Po kratki uvodni razpravi je sledila obravnava predlogov Statuta in Poslovnika Občinskega sveta občine Juršinci. Vsebini obeh je predstavila Komisija za statutarno-pra-vne zadeve, ki je med drugim izpostavila tudi ugotovitve o upravičenosti sprejetja teh dveh aktov. Pri njunem sprejemanju se je upoštevalo tudi mnenje vaškega odbora Rotman, podano ob objavi njunega osnutka. Po krajši razpravi so svetniki oba predloga soglasno sprejeli. Foto: Dženana Becirovic Foto: Dženana Becirovic Zupan občine Juršinci Alojz Kaučič je predlagal 10-odstotno podražitev cene najema večnamenske dvorane. Simon Toplak, predsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in zadružništvo. Spremembe pri dodeljevanju državnih pomoči za kmetijstvo Ena izmed točk ponedeljkove seje je bil tudi predlog Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Juršinci. Ob tem je Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in zadružništvo predstavil potek nastajanja Pravilnika od letošnje pomladi do pridobitve pozitivnega mnenja Ministrstva za kmetijstvo RS. Simon Toplak, predsednik Odbora, je svetnikom pred- stavil spremembe Pravilnika, ki v popolnosti spreminja razdeljevanje občinskih sredstev s področja kmetijstva izpred nekaj let. Pojasnil je, da je to posledica direktiv in usmeritev EU, ki na novo določajo pravila dodeljevanja občinskih sredstev na področja kmetijstva. Od letos pa do leta 2013 bodo po novem Pravilniku v občini Juršinci sredstva namenjena za ukrepe v naložbe kmetijstva, gospodarstva za primarno proizvodnjo, pomoč za plačilo zavarovalnih premij, zagotavljanje tehnične podpore in pomoč za spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov. Za izvajaje teh ukrepov bo občina Juršinci pripravila razpise. Svetniki so predstavljeni predlog Pravilnika v celoti sprejeli. Sprejet je bil tudi Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju občine Juršinci, ki ga je predstavil tajnik občine Drago Slameršak. Sprejem le-tega zahteva zakonodaja, ki nalaga občinam, da vprašanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju občine uskladijo v skladu z državnimi predpisi. »Sprejetje navedenega akta omogoča sprejemanje nadaljnjih postopkov urejanja vprašanja s tega področja, saj bo občinska uprava na podlagi izdelane ocene ogroženosti izdelala načrte varovanja v primeru potresa, poplav, naravnih nesreč in kužnih bolezni ter jedrskih nevarnosti. Sprejetje odloka omogoča tudi pravno-formalno ureditev delovanja prostovoljnih gasilskih društev v občini in uskladitev aktov s področja gasilske službe,« je dejal Sla-meršak. Župan občine Juršinci Alojz Kaučič je svetnike seznanil z zahtevkom Komunalnega podjetje Ptuj za povečanje cene proizvodnje in distribucije vode v naslednjih treh letih, ki temelji na dogovoru kolegija županov občin Sp. Podravja. Kot je dejal, se povišanje predlaga zaradi spremenjene zakonodaje, saj bo v letu 2009 infrastruktura javnih gospodarskih družb prenesena v upravljanje občinam, kar pomeni, da bodo od tega obdobja za infrastrukturo na svojem območju odgovorne občine. Z dosedanjo ceno vode pa bodo stroški vzdrževanja infrastrukture dosegli ceno, ki jo bodo občine težko prenesle, razen v primeru drastičnega povečanja cen. Svetniki so po kratki razpravi sklenili, da bodo to točko obravnavali in preučili na naslednji seji občinskega sveta. Takrat se bodo seznanili tudi s trendi varnostnih pojavov na območju občine Juršinci za prvo polletje letošnjega leta. Kazalce varnostnega stanja v občini Juršinci jim bo pojasnil vodja policijskega okoliša Samo Turčin. Svet je na kratko obravnavali tudi cenik uporabe večnamenske dvorane v Juršin-cih, kjer je po kratki razpravi, upoštevajoč dejstvo, da je dosedanja cena dvorane bila v veljavi od leta 2005, sprejel Sklep o povišanju cene za deset odstotkov. Na 11. redni seji občine Juršinci so svetniki podali še eno mnenje, in sicer pozitivno mnenje h kandidaturi ravnatelja Štefana Petka za ravnatelja Glasbene šole Ka-rol Pahor Ptuj. Dženana Becirovic Foto: SM Haloze • Življenje na schengenski meji Status MP Leskovec še vedno ni dorečen! Odštevati so se začeli zadnji dnevi, ko naj bi schengenski pravni mejni red dejansko stopil v veljavo. Kaj to pomeni za obmejno prebivalstvo, sta na minuli delavnici v Podlehniku, ki jo je pripravila agencija Halo, poskušala pojasniti predstavnik policije Branko Kovše in carine Andrej Dobaj. Žal je bilo poslušalcev oz. udeležencev za slabo peščico; večina sedežev je samevala, kar je in ni bilo presenečenje; kot je v pozdravnem nagovoru ugibal župan Marko Maučič, sta razloga za tako nizko udeležbo lahko samo dva; ali že vsi vse vedo ali pa ne pričakujejo nobenih sprememb. Približno v tem drugem smislu je sicer govoril tudi Kovše, ki je poudaril, da schengenski mejni režim ne prinaša nič takega, kar se ne bi dogajalo že danes, saj se večina določil režima že izvaja. Nato je povedal še, da se vse omejitve, ki jih prinaša novi red, ne nanašajo na prebivalce Slovenije, ampak na tiste izven EU. Logično pa je, da če se zapirajo vrata pred tistimi, ki nimajo vstopa, se tudi pred tistimi, ki želijo (nemoteno) izstopati ... Kakorkoli že, Kovše je v nagovoru povedal, da se pričakuje uradna uvedba schengen-skega režima nekje v sredini decembra, da to pomeni ukinitev sedanjih meddržavnih mejnih prehodov in da tudi prehodnih točk v sedanjem pomenu ne bo več: „Zakonik o schengenski meji je bil spre- Kakšno bo življenje na območju schengenske meje v prihodnosti je maloštevilnim poslušalcem razložil predstavnik PUM Branko Kovše, nekaj besed pa je dodal tudi predstavnik carine Andrej Dobaj. jet že lani in je enoten za vse mejne članice EU, v osnovi pa določa, da se meja lahko prehaja samo na priznanih mejnih prehodih v času uradnih ur. Ker zakon ne priznava oz. ne pozna meddržavnih mejnih prehodov, se bodo slednji ukinili. Na našem območju delujeta zaenkrat dva takšna mejna prehoda, in sicer Leskovec in Obrež. Trenutno Ptuj • Obisk avstrijskih socialdemokratov Gostinci prvič zdruzili moči V nedeljo se je na Ptuju mudilo okrog 330 avstrijskih socialdemokratov (SPO) z območja Dunaja in Štajerske. Med gosti so bili tudi udeleženci iz mesta Krieglach, ki je bilo že nekoč tesno povezano s Ptujem. Njihov someščan Peter Roseger je bil zelo znan pesnik, 8. junija 1910, ko je v mestu ob Dravi še županoval Jožef Ornig, je postal tudi častni član Ptuja. Njegova dela so prevedena v 22 jezikov, bil pa je tudi nominiran za Nobelovo nagrado, je v nedeljo povedal podžupan Krie-glacha. Na Mestnem trgu je goste iz Avstrije pozdravil ptujski župan dr. Štefan Čelan in na kratko opisal zgodovino mesta, ki je v svoji dolgoletni zgodovini imelo slavo in moč, kakršno so imela malokatera mesta. Mestno vodstvo se zelo trudi, da bi ga vrnilo na pota nekdanje slave in moči, kar pa ni lahko. V novodobnem času naj bi Ptuj postal eno od najpomembnejših in najprivlačnejših turističnih območij v Sloveniji. Na Ptuju jim je zaželel prijetno bivanje z željo, da se še kdaj vrnejo. Avstrijski gostje so si pod vodstvom Ptujskih vedut ogledali grad, mesto, Miheličevo galerijo, Salon umetnosti in ptujsko vinsko klet. Kosilo so jim pripravili ptujski gostinci, ki so ob tej priložnosti združili svoje moči, pripravili skupen meni po enaki ceni in kvaliteti. Razveseljivo je, da so se pred kratkim uspeli dogovoriti, da prehranjevanje velikih tuistič-nih skupin v bodoče več ne bo problem, po dogovoru si jih bodo delili in zanje pripravljali štiri različne menije; toliko so se doslej uspeli dogovoriti. MG še ni znano, kakšen bo status teh dveh prehodov; torej, ali bo prišlo do ukinitve ali prekategorizacije v mednarodni mejni prehod." Ta Kovšetova informacija je nova, saj je bilo še letos spomladi slišati, da naj bi Leskovec vseeno postal mednarodni mejni prehod in da je v vladnem planu izgradnje dodatne mejne infrastrukture. Na to je spomnil tudi vi-demski župan Friderik Bračič ter ob tem opozoril na nujnost vzpostavitve še enega mednarodnega mejnega prehoda kot alternative sedanju MMP Gruškovje, saj na slednjem že ves čas, zlasti pa še v poletnih mesecih prihaja do velikih zastojev. Glede gneče na MMP Gruškovje je s strani poslušalcev padlo kar nekaj pripomb in tudi zanimiv predlog: „Mar-sikdo od nas, obmejnih prebivalcev, mora skozi ta mejni prehod dnevno in v času hudih zastojev je to obup. Zakaj se ne uredi posebna kolona izključno za maloobmejno prebivalstvo?!" Kovše je povedal, da uredba sicer predvideva poseben pas za maloobmejno prebivalstvo, vendar pa v praksi to ni mogoče izvesti: „Gre za posebne kontrolne steze za obmejno prebivalstvo. MMP Gruškovje ima sicer poseben pas za državljane EU, kjer se izvaja samo temeljna kontrola. V času največje gneče pa je enostavno nemogoče odpreti en pas samo za te občane, ker se kolone ustvarijo itak že veliko prej in se s tem potem ne rešuje ničesar." Prav zato bi toliko bolj „prišel prav" MMP Leskovec, ki bi ga v takih primerih lahko koristili vsi, zlasti še tisti prebivalci iz obmejnih občin, ki res morajo velikokrat preko meje. Dejstvo je namreč, da če Leskovec tega statusa ne bo dobil, bo „uporaben" samo za določene imetnike maloobmejnih prepustnic, teh pa očitno ne morejo dobiti čisto vsi prebivalci obmejnih občin, poleg tega pa jim te prepustnice dovoljujejo samo gibanje v obmejnem pasu in ne izven njega, kar bi, recimo, konkretno pomenilo, da ta prehod ne bi bil uporaben za nikogar, ki bi želel na dopust v tujino ipd. Na SOPS ni računati ... Sicer pa je Kovše nekaj pozornosti namenil tudi vprašanju SOPS kot posebnosti slovensko-hrvaškega med-mejnega prometa. Povedal je, da ta sporazum še vedno pregleduje Evropska komisija, da sicer ni povsem v nasprotju z evropsko uredbo o obmejnem prometu, da pa je pričakovati kar velike spremembe SOPS-a, če bo seveda sploh „šel skozi" evropsko sito. Tudi morebiti spremenjen sporazum (SOPS) pa bo nato morala sprejeti še hrvaška stran, kar bo seveda spet trajalo kar nekaj časa ... Glede maloobmejnih prepustnic je Kovše napovedal zelo verjetno spremembo zunanje podobe oz. zamenjavo, sicer pa bodo upravičenci do prepustnic le obmejni prebivalci z dovolj opravičljivim razlogom zanjo (kmetijske površine v sosednji državi). Z maloobmejno prepustnico tudi ne bo možno prehajati meje kjerkoli, ampak na točno določenih in vpisanih mestih. Zanimivo pa bo videti rampe na kmetijskih zemljiščih, ki danes ležijo deloma na slovenski in deloma na hrvaški meji; namreč, kmetje, ki imajo svojo njivo razpolovljeno med obe državi, naj bi namreč po točki uredbe dobili na mejni črti rampo in ključe za odpiranje, da bodo lahko v miru orali, ali pa bodo dobili posebno pravico do prehajanja meje na tej točki, dogovorjeno skupaj s hrvaško policijo. Glede postavljanja ramp, ki je zadnje čase hudo aktualno, je Kovše povedal še naslednje: „Saj ramp ne postavljamo zaradi naših ljudi v Sloveniji, ampak zaradi „lum-pov" iz druge strani evropske meje. Na območju našega policijskega okoliša je predvidenih 25 ramp, v Podlehniku pa ena sama, marsikje pa bodo postavljena samo betonska korita." Potrdil pa je tudi, da bo za obiske, ki bodo prehajali območje, zavarovano z rampo, nujno potrebna najava. „Hrvati bodo tak obisk pač morali najaviti pri svoji županiji, od tam bodo pa obvestili našo, in to je vse. Mogoče se sliši hudo, pa ni tako, saj se je tudi doslej v praksi že to izvajalo, pa ni bilo nobenih težav. Pomembno je, da je pač naša obmejna policija seznanjena s temi prehodi, nič drugega in potem tudi ni pričakovati nobenih težav." No, bomo videli ... SM Takole bodo izgledali z rampami zaprti prehodi čez evropsko mejo ... Foto: SM Foto: SM Ormož • 40 let ormoške kleti Jeruzalem Ormož V kleti so proslavljali Vinska klet Jeruzalem Ormož je s slovesno prireditvijo obeležila 40-letnico obstoja sodobne vinske kleti ter pridelave žlahtnih belih vin in penin. Osrednja prireditev je bila na grajskem dvorišču, kjer so organizatorji skozi zanimiv kulturni program gostom in domačinom prikazali zgodovinsko pot razvoja vinarstva na območju vinorodno bogatih Ljutomersko-Ormoških goric. Vina Jeruzalem Ormož so v letu 2007 osvojila največ prestižnih nagrad na ocenjevanjih v Bruslju, Londonu in Ljubljani, sicer pa je klet Jeruzalema Ormož edina med vsemi slovenskimi, ki je kar dvakrat prejela mednarodno priznanje za kvaliteto - Red svetega Fortunata (Maison de Qualite). V štiridesetih letih svojega delovanja je donegovala vina, ki so na mednarodnih ocenjevanjih dobivala najvišja priznanja in ponesla slavo naših vin po vsem svetu. „Vinarstvo ima v Ormožu bogato tradicijo in začetki podjetja Jeruzalem Ormož segajo v leto 1898, ko je bilo v mestu ustanovljeno Kletar-sko društvo. To je skrbelo za razvoj vinogradništva in kletarstva ter za promet z vinom. Takrat se je vino pridelovalo in skladiščilo v več kot 30 različnih kleteh, razdrobljenih po jeruzalemskih gričih, od Velike Nedelje do Koga. Prelomnico in začetek podjetja v današnji obliki pa predstavlja izgradnja nove in sodobne kleti, ki je svoja vrata odprla leta 1967. Vinska klet je bila zgrajena po idejni zasnovi profesorja Mirana Veseliča. Prostor ima obliko valja in je vkopan 25 metrov globoko v prvo teraso nad reko Dravo. Zasnovana je tako, da se vino pretaka s prostim padcem in tako ne izgubi svoje svežine in žlahtne arome. V prvih dveh etažah so razporejene betonske cisterne, v treh najglobljih pa se v vsem svojem sijaju, s pridihom nostalgije, predstavljajo hrastovi sodi, od katerih lahko v največjem dozoreva 15.000 litrov vina. Vinska klet Jeruzalem Ormož lahko sprejme do šest in pol milijonov litrov vina. Klet Jeruzalem Ormož se ponaša tudi z veliko steklenično kletjo, ki lahko naenkrat hrani 750.000 buteljk," je zgodovino in sedanjost podjetja orisal predsednik uprave Ivan Serec. Z vinogradništvom in vinarstvom je povezana tudi zgodovina Kmetijskega kombinata Jeruzalem Ormož. Dolga desetletja je bilo to največje posestvo in največja delovna organizacija v Ormožu. Prav tako ima korenine v Kletarskem društvu, ki je delovalo do konca II. svetovne vojne. Po vojni je poslanstvo Kletarskega društva prevzela vinarska zadruga, ki se je 1960. leta priključila h Kmetijskemu kombinatu. Izvajanje zakonodaje po II. svetovni vojni je povzročilo nastajanje različnih in številnih zadružnih ter državnih gospodarskih podjetij. Z intenzivnim razvojem vinogradništva, obnovami vinogradov in povečevanjem količin grozdja se je kmalu pojavila potreba po izgradnji nove vinske kleti, saj razdrobljeno kletarjenje po številnih kleteh v goricah ni več moglo zadostiti potrebam po sodobnejšem in kvalitetnejšem kletarjenju. Ideja o novi vinski kleti je zorela že v okviru Vinarske zadruge Ormož, intenzivne priprave na izgradnjo pa so se pričele z združitvijo vseh kmetijskih in vinogradniških posestev ter z nastankom Vinogradniškega gospodarstva Jeruzalem, ki se je pozneje preoblikovalo v Kmetijski kombinat Jeruzalem Ormož. Bienalni sejem, z novim imenom Sodobna obramba (prej Sodobna vojska), združuje najpomembnejše organizacije, ki zagotavljajo državno obrambo in civilno varnost. V stičišču štirih obmejnih držav - Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske je to osrednja predstavitev ponudnikov vojaške opreme in opreme za zaščito in reševanje. Gre za najpomembnejše skupne predstavitve vseh subjektov, ki sodelujejo v procesu obrambe, varovanja in zaščite. Na sejmu bo bogata strokovna predstavitev krovnih institucij s področja obrambe in civilne zaščite, v njen pa bodo sodelovali Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije (MORS), Slovenska vojska, organi in službe v Ministrstvu za obrambo RS, Uprava RS za zaščito in reševanje ter Gasilska zveza Slovenije. Pridružila se jim bo tudi Katedra za obramboslovje Fakultete za družbene vede, ki bo javnost seznanjalo z aktualno problematiko. Sejem bo v prvi vrsti namenjen promociji vojaškega poklica, saj bodo obiskovalci imeli možnost - letos prvič, do podrobnosti Vodstvo podjetja Jeruzalem Ormož VVS Andreja Komel, članica uprave, Ivan Serec, predsednik uprave, in Cvetka Sakelšek, enologinja, so predstavili prehojeno 40-letno pot. Anton Šalamon, direktor Kmetijske zadruge Ormož, ki je večinska lastnica ormoške kleti, je med panoji, ki so ponazarjali 40-letno preteklost, popeljal Petra Vriska, predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. G. Radgona • Bienalni sejem Sodobna vojska Promocija vojaškega poklica Na 4. mednarodnem sejmu znanja, tehnike in sredstev za obrambo, civilno zaščito in gasilstvo bo v času od 20. do 22. septembra v Gornji Radgoni sodelovalo 130 razstavljavcev iz 18 držav. Ormoško penino ceni tudi Simon Peres Anton Šalamon, direktor Kmetijske zadruge Ormož, je zato na grajskem dvorišču še posebej prisrčno pozdravil takratnega direktorja Matijo Rateka in poudaril njegove zasluge pri gradnji moderne kleti. Šalamon pa vidi pomemben mejnik v razvoju ormoške kleti tudi v letu 2004, ko se je zadruga odločila, da se klet obdrži v zadružnih, domačih rokah. Župan Alojz Sok je v svojem nagovoru povedal, da nas je Prleke narava tako izklesala, da smo se sposobni ukvarjati z vinogradništvom, ker smo morali. „Danes se marsikje sliši, da se kaj ne splača, in tako je včasih tudi z vinom." Ministru Iztoku Jar- cu pa je malce šaljivo na dušo položil, naj v Ljubljano poleg vina odnese v zavesti tudi to, da mora vinogradništvo na teh prekrasnih legah obstati kljub reformam, ki se v vinogradništvu obetajo. Minister za kmetijstvo Iztok Jarc je slavljencem čestital in povedal, da je v zadnjem času intenzivno obiskoval dva Jeruzalema - našega in tistega v Izraelu. V Izrael pa je večkrat vzel s seboj steklenice iz slovenskega Jeruzalema, saj je predsednik Šimon Peres velik ljubitelj jeruzalemske penine. „Za uspeh so potrebni proizvod, cena in promocija, Jeruzalem ima skoraj vse, če samo pogledamo številne medalje, ki so jih dobili v zadnjem času, vse govori o tem, da je klet naredila na področju kakovosti velik korak naprej in je paradni konj slovenskega vinogradništva." Kot taka naj bi imela dobro popotnico za nove okvire, za reformo, ki se je po ministrovem mnenju slovenskim vinogradnikom ni treba bati. Povedal je še, da pri pripravi nacionalnega načrta reforme sodelujejo z domačimi strokovnjaki. V okviru razpoložljivih sredstev pa bodo del sredstev namenili za pridelavo na strmih legah, da bodo ohranjene absolutne vinogradniške lege, kjer druga pridelava ni mogoča. Za vrhunski kulturni užitek so poskrbeli Ljubljanski oktet in Tone Kuntner, na dvorišču pa je bila postavljena tudi razstava Zgodovinske podobe Jeruzalem Ormoža. Po slovesnosti je bila v zidanici Malek še avkcija izbranih arhivskih vin, za katera so uspeli iztržiti okrog 5000 evrov. Denar so namenili Centru za socialno delo Ormož, ki ga bo porabil v okviru svojih pristojnosti. Viki Klemenčič Ivanuša spoznati dejavnost velike vojaške baze in življenja v njej. Še več - na vojaškem poligonu bodo lahko iz udobne tribune varno spremljali obsežne dinamične predstavitve vojaških in zaščitnih spretnosti ter tehnike. V času sejma bo MORS pripravil 28. kongres mednarodnega združenja vojaških novinarjev in tiska. Na njem bo sodelovalo okrog 60 novinarjev iz 20 evropskih držav, ki delujejo v organizaciji EMPA (European Military Press Association). NŠ Slovesnosti se je udeležil tudi minister za kmetijstvo Iztok Jarc, ki se je zapletel v pogovor z ormoškim županom Alojzom Sokom. Foto: vki Foto: vki Foto: vki Borl • Kaj je povedal Anton Krajnc Boj za Borl O tem, da je kulturno ministrstvo pred časom razpisalo in potem tudi razveljavilo prvi in očitno zaenkrat zadnji javni razpis (čeprav je napovedalo ponovitev) za najemnika gradu Borl, smo že obširno poročali. Foto: SM Anton Krajnc je predstavil svojo vizijo obnove gradu Borl, sprašuje pa se, zakaj na pristojnem ministrstvu ne odgovarjajo na nobeno njegovo ponudbo ... Po tem dejanju so zadnje informacije s pristojnega ministrstva govorile o tem, da bodo najprej izdelali študijo potrebne obnove gradu ter se z njo potegovali za evropska sredstva (v ta projekt naj bi bilo vključenih sedem slovenskih gradov, med njimi tudi Borl in dvorec Dornava), zatem pa se je vse - kot že tolikokrat doslej - potihnilo. Študija je sicer menda res v izdelavi, kako se bo vse skupaj izteklo, je pa precej vprašljivo. Med zelo resnimi interesenti za najem in prenovo gradu je že več let tudi Anton Krajnc s soprogo, po rodu iz Cirkulan, kjer si je v zadnji nekaj mesecih uredil in prenovil lepo domačijo, sicer pa že vse življenje živi v ZDA. Prijavil se je tudi na razveljavljeni razpis, kjer pa je bil tako zanj kot še za marsikoga drugega nesprejemljiv pogoj - zgolj 25 let najema. Sam namreč postavlja kot pogoj 99-letni najem. Svoj projekt videnja revitalizacije borl-skega mogočneža pa Krajnc nikakor ni opustil - daleč od tega; kot je sam še enkrat poudaril, ne namerava kar tako vreči puške v koruzo. Kaj razmišlja, je nedavno razgrnil na novinarski konferenci na gradu, kjer je najprej poudaril, da gradu nikakor ne namerava spremeniti v lastno rezidenco, ampak bi samo delček prostorov namenil za bivanje, preostalo pa prenovil v skladu s kulturnimi dejavnostmi, ki bi se na gradu lahko odvijale. „Pet let že aktivno delava na tem projektu skupaj s soprogo in zaenkrat ne bova odnehala. Prvič sva svoje ideje predstavila slovenskim oblastem leta 2002. Organiziranih je bilo več srečanj s kulturnim ministrstvom, izmenjane elektronske pošte in pisem. Potem se je oblast zamenjala. Nova oblast najinih predlogov ni sprejela, pisma so ostala neodgovorjena, najin predlog ignoriran. Morda zato, ker sva izpodbijala 25-letno najemnino?! Je pa tudi kazalo (in še kaže, op. a.), da nihče ni zares zainteresiran za grad Borl ali da bi bil resen ponudnik na razpisu. Ministrstvo je razveljavilo ponudbo in zaprlo razpis. Zakaj? Nihče ne ve. Do danes se država še ni odločila, komu naj da grad v najem. Kaj pravzaprav ministrstvo resnično pričakuje od osebe ali podjetja, ki bo prevzel grad Borl?" se je uvodoma spraševal Anton Krajnc. Zakonca Kranjc imata svoj projekt in videnje obnove izdelano: „Za razliko od Idriarta (z gospodom Pogačnikom) imava na gradu Borl namen narediti kulturni center z različnimi aktivnostmi, ki vključujejo lokalne in mednarodne sodelavce, ki se zbirajo okrog vsakoletnih mojstrskih delavnic, ki temeljijo na umetnostnih zvrsteh, po katerih me poznajo v tujini; Gradcu, Dunaju, Urbi-nu, New Yorku in Arizoni. V tej fazi je še prezgodaj, da bi podroben ter dodelan program in opis načrtov, saj se še ne moreva konkretno dogovarjati z ljudmi, ki bi želeli predstaviti seminarje, koncerte in predstave na Borlu. Lahko pa vam zagotovim, da bodo to storili v sodelovanju z našo fundacijo, izbrali pa jih bomo v skladu z našimi visokimi standardi odličnosti. Kar se tiče zgradbe, pa lahko povem, da je vizija obnove izdelana in da boste po končani renovaciji lahko ponovno s ponosom zrli na grad. Ok, naj bo to Sava, ki želi iz gradu narediti hotel, kar pa bo malo težko glede na kulturno-spo-meniške omejitve, ali Idriart, ali hotelska veriga iz Škotske, vsak bo pustil določen pečat na objektu, prepričan pa sem, da je najina vizija najmanj škodljiva. Adaptirali, prenovili in renovirali bomo obstoječe sobe in jih namenili našim seminarjem, koncertom in srečanjem. Dodali bomo razsvetljavo za muzejske razstave in galerijske predstavitve, medtem ko bo originalna podoba gradu ostala nespremenjena." Anton Krajnc je tudi brezpogojno prepričan, da je njun projekt finančno povsem sprejemljiv in ima prihodnost, medtem ko v ostale variante (bolj ali manj upravičeno) precej dvomi: „Hotel lahko hitro zabrede v finanč- ne težave, posebno v okolju, ki ne nudi potrebne infrastrukture. Potrebuje tudi precej več zaposlenih in veliko večjo naložbo, da bi lahko deloval. Večja investicija pa vedno pomeni večje tveganje. In zato - razen če nekdo nima neomejenih sredstev, in tudi, če jih kdo ima, ali bi jih nudil, če ve, da ne bo dobička - je v hotelski varianti velika možnost bankrota. Ni mi treba posebej omenjati različnih evropskih gradov, ki so jih v preteklosti preuredili v hotele, jih po nekaj letih zaprli in so še danes nedejavni. Te zgradbe so spet naprodaj ali pa so preprosto zapuščene, tako kot Borl, ki ima prav tako hotelsko preteklost. V zvezi s tem bi želel tudi povedati, da hotel na gradu Borl verjetno ne bo upošteval želja lokalnih društev, ponujal koncerte in kulturne dogodke, kakor je naš namen." Kranjc je ob tem še poudaril, da je pristop k umetnosti, kot ga imata skupaj s soprogo, hudo drugačen od tistega, ki ga ponuja organizacija (Idriart, op. a), ki je upravljala in delovala na gradu zadnja leta: „Grafiti in akcijske umetnosti nimajo prostora v našem programu, smo pa odprti za veliko drugih izraznih načinov umetnosti in kulture." Ob koncu je Anton Krajnc kritično ocenil izdelavo študije splošne obnove, ki jo pripravlja država za kandidaturo za evropska sredstva, češ; takšen splošen načrt re-stavriranja ne more njima s soprogo prav nič koristiti, saj ima vsak prostor svoje potrebe glede na bodočo vsebino: „Če bo tukaj hotel ali kulturni center - v vsakem primeru so potrebe prostorov zelo specifične. Mogoče pa je projekt v izdelavi samo zato, da se izpolnijo zahteve za pridobitev evropskega denarja? ..." Temu Krajnčevemu vprašanju bi človek kar v precejšnji meri pritrdil. Glede finančne plati obnove zakonca Krajnc nimata težav, saj nameravata, če jima bo seveda dana možnost, veliko sofinancirati sama v okviru javno-zasebnega partnerstva. Za kakšen denar konkretno gre, ni čisto jasno, dejstvo pa je, da nikakor ne za majhen zasebni vložek, saj je Krajnc že pred časom na pogoj, da naj bi najemnik v grad vložil najmanj en milijon ev-rov, mirno in gladko odgovoril, da bo kot najemnik dobro ve, da bo potrebno vložiti kar precej več. Vprašanje financiranja torej pri zakoncih Kranjc nikakor ni sporna točka, na kateri bi se lahko lomili dvomi okoli oddaje gradu v najem. Kje je logika zavračanja zasebnega kapitala?! Zakaj se država oz. kulturno ministrstvo tako zelo otepa ponudbe Krajnčevih, je logičnemu razmišljanju težko sprejemljivo. Gre za človeka, ki ima hudičevo dovolj denarja pod palcem in ki ga je pripravljen vložiti v ha-loški grad, kar se navsezadnje lahko zelo hitro tudi preveri, za človeka, ki ga ceni celo britanska kraljica in ki ima več kot dovolj referenc za tovrstne obnove gradov v tujini. In če, nenazadnje, pogledamo na ponudbo zakoncev Krajnc z najbolj hudobnega ali če hočete ciničnega in posmehljivega zornega kota: zakaj preprečevati nekemu entuziastu, ki hoče vložiti milijone v staro razvalino, od katere zdaj tako nihče nima nič, razen stroškov? Kje je, za vraga, tu problem? Itak zakonca ne zahtevata gradu v last oz. odkup, ampak samo 99-letni najem, nimata svojih otrok, kar pomeni, da ni dedičev, za svoje bivanje bi uredila le del prostorov, država pa si lahko z najemno pogodbo itak določi pogoje obnove in še veliko drugega. Edino, kar Krajnčeva zahtevata, je pač to (in to je logično), da imata tudi sama enakovredno besedo pri namembnosti grajskih prostorov - torej, da se jima bodoča dejavnost ne določa izključno po zahtevah ministrstva, ampak se upošteva (predvsem) njuna vizija. Ta pa, nenazadnje, sploh ni slaba; grad bi bil obnovljen, nekaj bi se dogajalo, in tudi, če bi se jima v najslabšem scenariju zgodil bankrot, bi država kot lastnica ne bila oškodovana, stanje gradu pa bi bilo gotovo dosti boljše kot danes. Namesto, da bi se takšna ponudba zagrabila z obema rokama, sta zakonca naletela le na zaprta vrata ministrstva, kjer so bili zadnje mesece njunih poskusov pogovora vedno na dopustu ... Grad pa medtem dobiva nove rane; tudi obnovljena streha ima že luknje, ob dežju zateka, ogromno je razbitih oken ..." „Zadnje tri mesece sva z ženo preživela v Halozah, kjer sva obnavljala staro hišo in ob tem razmišljala, kako bi lahko ta čas že obnavljala grad. Žal je čas človekovega življenja omejen, tudi moj, rad bi pa bil koristen pri ohranitvi gradu Borl, rad bi bil njegov varuh. Ne moremo še naprej samo čakati in čakati brez konca. In rad bi nekaj storil zdaj, preden bo prepozno za Borl in - tudi zame! Da se grad Borl ne bo sesul, kot toliko drugih, na katere spominjajo le ruševine!" Anton Kranjc ima prav, kako pa razumeti zatiskanje ušes uradnikov na kulturnem ministrstvu, pa je že drugo vprašanje. Ali gre za vpliv očitno še vedno zelo močnega lobija določene družine, ki mu Krajnčeva ponudba izpodbija lastne interese ali pa za nesposobnost dojemanja Krajnčeve ponudbe, ki je očitno edina tovrstna v naši državi, kar je pa že manj verjetno. Bolj verjetna varianta bi potem bila, da gre za polovično lenobnost administracije na pristojnem ministrstvu, ki bi se v tem primeru morala soočiti z nekaj več dela in predvsem po drugačnem modelu, kot je naučena doslej. To pa je že težje, čeprav bi se dalo malo pomagati s kakšnimi zelo podobnimi primeri pogodb glede gradov le malo čez mejo, v sosednji Avstriji. No, to pa verjetno ni več v opisu del in nalog zaposlenih .... Zakonca Krajnc bosta v prihodnjih dneh, ko se bodo dopusti na ministrstvu končali, spet potrkala na njihova vrata. SM Dornava • Z zadnje seje občinskega sveta Šolskih zgod in nezgod ni ne konca ne kraja Začetek postopka razrešitve ravnateljice dornavske OŠ, ki ga je napovedal predsednik sveta šole tudi na občinski seji, še zdaleč ni edina osnovnošolska zadeva, ki razburja duhove v tej občini. Kar veliko hudo gostega prahu je bilo dvignjenega tudi okoli razpisov za nova delovna mesta v vrtcu in sistematizacije, pa okoli ureditve igralnice za prvošolčke ter površno posodobljene šolske kuhinje, kjer gre menda tudi vse narobe. Kot je znano, je občinski svet na zadnji predpočitniški seji sprejel sklep, da se v okviru OŠ eden izmed prostorov preuredi v četrti oddelek vrtca. Vse lepo in prav - do nadaljnjega: Nov oddelek je zahteval nove zaposlene, zato je OŠ julija izdala razpis za dve pomočnici vzgojiteljice, konec avgusta pa še dodatni razpis za eno delovno mesto vzgojiteljice, saj naj bi bila ena izmed doslej zaposlenih v postopku za invalidsko upokojitev. Že sama izvedba razpisa (bil je objavljen zgolj v prostorih zavoda za zaposlovanje) je razkurila nekaj tistih prosilk, ki so bile v postopku izbire zavrnjene. Dve sta celo podali pritožbo in najprej je bilo celo slišati, da je bil razpis izveden protizakonito, kar pa se je kasneje izkazalo kot neresnično. Delovna inšpekcija je namreč ves postopek vzela pod drobnogled in ni odkrila nobene napake. Ne glede na zakonsko pravilno izpeljan razpis pa je dejstvo, da se novih delovnih mest ne more razpisovati brez poprejšnje potrditve nove sistematizacije delovnih mest v javnem zavodu. Tega pa občinski svet res ni naredil pravočasno in napako je treba priznati, četudi je župan Rajko Janžekovič na septembrski seji pojasnjeval, da je bilo treba pač pohiteti z zaposlitvijo, če so novi oddelek hoteli odpreti s prvim septembrom. Oglasil se je tudi svetnik Janez Lah, ki je že pred redno sejo poskušal doseči sklic izredne seje, a se županu Janžekoviču glede na tematiko izredne seje in bližnji sklic redne seje to ni zdelo smiselno. Lah je vztrajal na nepravilnosti razpisa pred potrditvijo sistematizacije in tudi na postavki, da bi lahko to uredili že prej, četudi na kakšni izredni seji, ne pa šele zdaj, ko so tri nove delavke že zaposlene. To je bilo sicer bolj zvonjenje po toči, zbudilo pa je vseeno dvom v to, zakaj ni bila vsaj pred zadnjim razpisom sklicana kakšna izredna ali vsaj korespondenčna seja, saj se je o nujnosti novih zaposlitev vedelo (ali vsaj domnevalo) vnaprej. Prerekanje med županom in Lahom je prekinila predstavnica sveta staršev Andreja Terbuc Munda, ki je povedala, da so starši izjemno veseli novega oddelka in tudi podaljšanega varstva, vendar pa naj bi ga zaenkrat koristili le štirje otroci, zato je vprašanje, ali bo na tem smiselno vztrajati. Kako bo, bodo tako še videli. No, sporna sistematizacija je bila nato, malo post festum, vendarle sprejeta s sedmimi glasovi za in enim proti. Poleg stroškov, ki so jih tri nove zaposlitve naložile občinskemu proračunu, bo slednjega obremenila še oprema šolske igralnice. Tudi glede obvezne igralnice, ki mora biti urejena ob prvem razredu in se je uporabljala še za predšolsko varstvo, je bilo precej miš-maša, saj vse do letos ta prostor ni bil uradno evidentiran. Zdaj bo to končno urejeno, nabavila se bodo še potrebna igrala in oprema, kar bo občino stalo okrog 3200 evrov. Bo šolsko kuhinjo potrebno še enkrat obnavljati?! Precej bolj sporna pa je uporaba šolske kuhinje, ki je bila pred nedavnim temeljito prenovljena. Zdaj se je pokazalo, da je bila obnova izvedena hudo površno, saj je napak za dolg seznam: „Že pred časom so začele krožiti informacije od kuhinjskega osebja; češ da marsikaj ni dobro narejeno. Tega takoj nisem vzel toliko resno, ko pa so se nad delom v šolski kuhinji pritožile še delavke zavoda, saj je slednji zaradi lastne obnove uporabljal kuhinjo med počitnicami, sem skupaj z nadzornim in TMD opravil pregled dejanskega stanja. Dejstvo je, da se je eden od obeh kotlov pokvaril in smo ga morali popraviti, potem je odpovedal še drugi, ki pa smo ga zaenkrat le delno usposobili. Mislim, da bo treba nabaviti nov kotel, saj je eden od obeh še iz leta 1974 ... Pregled pa je pokazal še ogromno drugih pomanjkljivosti in nepravilnosti; od odtokov, ki ne požirajo, manjka ogromno zaključnih rozet, vidno je zatekanje, keramika je položena zelo nekvalitetno, marsikje že spokana ter Večina zadnje seje dornavskega občinskega sveta je bila (spet) posvečena šolski problematiki; svetniki so poslušali, malo spraševali in malo več razglabljali ter sprejeli tri odločitve: o razrešitvi ravnateljice bodo še odločali po prejetju njenega odgovora, šolsko igralnico bodo opremili kot je treba, napake v šolski kuhinji pa naj popravi izvajalec na račun reklamacije. okrušena in jo bo treba deloma zamenjati, težave so tudi z električno napeljavo, najhuje pa je z okni in predelnimi drsnimi vrati, ki niso varna in če slučajno padejo, se lahko zgodi, da bodo hudo poškodovale otroka. S tem se pa nikakor ne gre igrati, saj se dnevno deli ogromno malic in kosil, zato bo čimprejšnja sanacija nujna," je o stanju v šolski kuhinji povedal župan Janže-kovič. Svetniki so bili videti nemalo šokirani; oglasil se je Lah, ki ga je zanimalo, kdo je pravzaprav izvajal nadzor nad prenovo in kako je lahko pri takšnih hudih napakah bil opravljen tehnični prevzem. „Glavni izvajalec del je bilo podjetje Gradis, ki smo mu že poslali reklamacijski zahtevek, tehnični prevzem pa ni bil potreben, ker so se dela izvajala na osnovi lokacijske informacije," je na vprašanja odgovoril župan ter še dodal, da so bila vsa opravljena dela v kuhinji že plačana. Svetniki so se na osnovi teh informacij soglasno odločili, da zahtevajo reklamacijsko popravilo vseh najdenih napak. Se napovedujejo težave s cestami v komasacijskem območju? Ostale točke dnevnega reda zadnje seje dornavske-ga občinskega sveta so bile precej bolj mirne; na kratko so odpravili predstavnico Komunalnega podjetja Ptuj Tanjo Sternad, ki jim je prišla predstavljati razloge in višino podražitve vode v treh letnih dekadah ter gladko sprejeli sklep, da so proti podražitvi vode, nato sta se malo bolj verbalno zafecljala župan Jan-žekovič in svetnik Jože Horvat okoli letnega programa športa in kulture za občino; Horvatu namreč nikakor ni šlo v glavo, kako je lahko konjeniški klub med kulturnimi dejavnostmi, lovci pa ne, vendar pa vroče prepričevanje Horvata, da z zapisanim ni vse v redu, ni obrodilo sadov, saj so svetniki oba programa potrdili v prvotni obliki. Iz- gradnja kanalizacije po zagotovilu župana poteka v skladu s termini, hkrati se polagajo tudi optični kabli in deloma elektrika, proti koncu seje pa je nekaj vročih besed padlo še okoli ureditve cest v komasacijskem območju. „Zanima me, če imamo dovolj gramoza za ceste, ki so predvidene znotraj komasacijskega območja, saj jih mora urediti občina, nadalje pa moram še povedati, da se slišijo protesti oz. zahteve lastnikov zemljišč, naj se zdaj uredijo tudi širše ceste proti industrijski coni, saj kmetje ne bodo dovolili vožnje tovornjakov po svojih, ožjih cestah; niti to ne bo možno, saj bo srečanje tovornjaka in, recimo, kombajna, nemogoče. Že zdaj je treba odkupiti zemljišče za to cesto, pa tudi računati na to, da bo treba razširiti cesto od našega krožnega križišča proti magistralki Ptuj-Ormož, saj bo tu nadvoz, ostali železniški prehodi pa ali zaprti ali pa bodo večino časa zapornice na tleh in bo ta cesta hudo obremenjena," je pričakova- ne prihodnje težave in zahteve občanov na kratko strnil svetnik Horvat. Janžekovič ga je lahko potolažil z eno samo informacijo, in sicer s tem, da je gramoz že deponiran v ribiški jami in ga bo več kot dovolj za vse predvidene „ko-masacijske ceste", da pa bo z vsem ostalim treba še počakati, saj še ni nikjer potrjeno, da industrijska cona sploh bo tam, kjer je bila predlagana: „Kar se tiče železnice, pa veste, da bo uredila ceste vzdolž proge, tudi sami se bomo prijavili na ustrezen razpis za sofinanciranje, cest bo pa gotovo dovolj, brez skrbi." To sicer Horvata ni pomirilo, saj je želel opozoriti na dejstvo, da občina lahko naleti na hud odpor kmetov oz. lastnikov zemljišč pri morebitnih potrebnih odkupih zemlje za razširitev cest, na tej točki pa se je potem razprava tudi nehala - o predvidenih ali potrebnih širinah cest po komasacijskem območju bodo tako razpravljali še na prihodnjih sejah. SM Foto: SM Žetale • V primežu razpisnih pogojev Komu so pravzaprav namenjeni razpisi? Potem ko je občinam Spodnjega Podravja končno, po dolgih prerekanjih in pogajanjih, uspelo sprejeti kriterije za razdelitev razvojnega denarja znotraj regije; kriteriji delitve sicer niso ravno idealni, saj se denar deli na pol po številu prebivalcev in po 21. členu ZOF; se je končno lahko načelno določilo, koliko denarja kateri od občin pripada vse do leta 2013. Vendar pa se s tem težave šele začenjajo. „Po tem sklepu pripada občini Žetale v obdobju 20072013 skupno 1,667 milijona evrov; vsote po posamičnih letih pa so različne. Za letos je za našo občino predvidenih 165.172 evrov, drugo leto pa 198.979 evrov. Jasno je, da je ta delitev samo indikativna in da je za črpanje teh sredstev imeti projekte, ki ustrezajo pogojem. Tu pa se naši problemi začnejo. V celoti so namreč sredstva namenjena za pet področij, od katerih lahko naša občina objektivno črpa sredstva za infrastrukturo in okoljske projekte. Drugi problem je, da mora biti projekt vreden najmanj 600.000 evrov, kar pomeni, da bi morali v letošnjem letu za črpanje indikativno dodeljenih sredstev zagotoviti 435.000 evrov, kar pa je za nas nemogoče - ne le letos, ampak nasploh," je oceno možnosti črpanja razvojnega denarja na osnovi teh kriterij podal žetalski župan Anton Buto-len. Gotovo pa je, da Žetale niso edina občina, ki zadevajo ob tovrstne težave. Nekaj se sicer vseeno da narediti - z ustreznimi dogovori in posli z drugimi občinami: V zadnjem času se je dejavnost znašla v hudih težavah, ker ni več denarja. Delo je terensko, pogosto opravi 50, 60 in tudi več km na dan, vsak dan traja v povprečju štiri ure ali pa tudi več, sredstva pa potrebujejo tudi za pomoč socialno šibkim uporabnikom. Vsega skupaj bi za izvajanje te dejavnosti, ki jo opravlja sama, potrebovali 5 tisoč evrov. Fiho jim sicer na- „Nam glede na povedano ni preostalo drugo, kot da potegnemo edino možno potezo, če želimo sploh kdaj priti do tega denarja. Tako smo se z občino Gorišnica dogovorili, da črpa letos naša sredstva in nam jih nato v naslednjih dveh letih vrača. Na ta način imamo v letih 2008 in 2009 na voljo slabih 276.000 evrov ali dobrih 533.000 skupaj, k čemur moramo dodati letno po 110.000 evrov lastnih sredstev. V letih 2010 do 2013 pa nadaljnjih 1,134 milijona evrov. Ker je možno iz teh sredstev financirati zgolj lokalne ceste in javne poti, ki vodijo do turističnih objektov in bodo do konca investicije prekategorizirane, smo pripravili projekte, ki zajemajo modernizacijo lokalne ceste Marinja vas-Dolena ter Mari-nja vas-Doklece in javna pot Peklača-Potni Vrh v skupni dolžini nekaj čez šest kilometrov. Z omenjenimi projekti bi lahko počrpali sredstva do leta 2009, izvedba bi bila v letih 2008-09, za naslednje obdobje pa je potrebno pripraviti nove projekte," je razmišljal Butolen. menja nekaj sredstev, vendar zelo malo, sredstva se zbirajo v Ljubljani, potem pa se porazdelijo. MO Ptuj je tej dejavnosti letos namenila 200 evrov, Ormož 50 evrov, ostale občine pa niso prispevale ničesar. Skozi poziv javnosti želijo doseči, da bi jim priskočili na pomoč podjetja, ustanove, tudi posamezniki, prvenstveno pa bi želeli javnost Ekonomska upravičenost cest - saj ne gradijo šestpasovnic ... Vendar pa je bil omenjeni projekt modernizacij cest v naseljih Kočice in Nadole na razpisu zavrnjen; torej ne bo nobenega sofinanciranja iz naslova RRP, razlogov v zavrnitvi pa je bilo naštetih kar precej. Butolen je večino razlogov, ki so bili navedeni v zavrnitvi, ocenil kot metanje peska v oči oz. kot „kupovanje časa": „Med vzroki za zavrnitev je zapisano, da gre za javno pot, kar ni res, nadalje, češ da nismo izpolnili kategorije, koliko je modernizacija teh cest ekonomsko upravičena, da ni podatkov, koliko profita bo ta cesta prinesla, da ni podatkov o vplivih na okolje, da ni podatkov o proračunu za leti 2008 in 2009 in še marsikaj podobnega. Jaz res ne vem, kako naj napišemo, koliko dobička bi naj prinesla ta cesta, glede ekonomske upravičenosti je sicer zdaj že bolj jasna metodologija, ampak, saj v Halozah ne gra- seznaniti s tem, da gre v tem primeru za poseben psiho-socialni program za pomoč socialno in tudi zdravstveno najbolj ogroženim ljudem, v prvi vrsti invalidom vseh vrst. Pomoč, če se bodo zanjo odločili, lahko prispevajo na Združenje invalidov Forum Slovenije, Ljubljana, Linhartova 3/a. Stanislava Zorc jih kot izvajalka programa spremlja k zdravniku, na terapije, zanje rešuje zadeve na uradnih, če jo pooblastijo, jih vozi na specialistične preglede v Maribor in drugam, vodi na sprehode, jih spremlja na pokopališče, skratka, oblik pomoči, ki jo potrebujejo in ki jih sama izvaja skozi program, je veliko. Kjer je potrebna pomoč dveh, ji pomaga tudi mož. Združenje invalidov Forum Ljubljana je najbolj zaslužno za to, da se je program pričel udejanjati tudi na Ptuju, da je zaživel. Za to je bilo potrebnega veliko truda, okolje pa ga še ni v celoti sprejelo oziroma ima v tem trenutku še premalo podpore, čeprav dimo šestpasovnic z odstavnimi pasovi, da bi bile lahko to ekonomsko neupravičene naložbe, ne?! Glede zahtevanih podatkov o proračunu pa - malo težko jih je posredovati, če še nimam proračuna za je bolj ali manj problematika znana. Morda je razlog tudi v tem, pravi Stanislava Zorc, ker so še premalo prepoznavni. V tem posebnem psihoso-cialnem programa je poudarek na individualni pomoči, ki jo nekdo potrebuje zaradi narave bolezni in materialne šibkosti. Gre za stanja, ki so vezana na prihod izvajalke na dom uporabnika, ki pogosto prevzema tudi vlogo družinske terapevtke, pomaga mu pri njegovem vračanju v okolje, v navezovanju stikov z okoljem in okolico, tako da sodeluje s socialnimi, zdravstvenimi in drugimi službami. Pogosto je tako, da ji celo bolj zaupajo kot kakršnikoli drugi službi. Zelo dobro sodeluje tudi z domovi upokojencev, dobro so sprejeli njeno delo, v nekem smislu ji pri delu celo pomagajo. Za vsako pomoč bodo hvaležni, predvsem pa uporabniki, saj jim lahko v mnogočem olajša življenje. MG leto 2008, pa tudi če bi sprejeli dveletnega, nikakor ne moremo predložiti proračuna za leto 2009," je pojasnjeval Butolen. Menda pa se zdaj napoveduje že drugi razpis (vsaj upati je, da bo res v kratkem) in župan napoveduje, da se bodo prijavili pač nanj, z vsemi dopolnili. Kot je neuradno slišati, pa je bilo v tem prvem razpisu zavrnjenih krepko več kot polovica vlog. Hudo težko pa je kar tako, na oko, ocenjevati ekonomsko upravičenost izgradnje halo-ških cest. Po tem kriteriju namreč skorajda niti ena cesta ni ekonomsko opravičljiva, ampak potemtakem morajo tisti, ki sestavljajo kriterije razpisov, tudi gladko reči, da so življenja haloških ljudi, razmetanih po bregačah, pač ekonomsko neopravičena ...?! Lahko to naredijo? Sicer pa obmejne občine, med njimi tudi Žetale, konec meseca pričakuje rezultate t. i. razpisa za južno mejo, kjer je morala biti minimalna vrednost prijavljenega projekta 200.000 evrov, kar je že lažje prebavljivo, se je pa zataknilo spet drugje; namreč - v poštev pridejo lahko samo lokalne ceste, ne pa javne poti, za katere pa so občine dobile denar za pripravo gradbene dokumentacije. „Razpis je za nas pomenil razočaranje, saj naj bi omogočil občinam ob južni meji sofinanciranje manjših projektov, tudi dostope do posameznih domačij po slovenskem ozemlju, prednost pa naj bi imeli projekti, ki so že bili predmet sofinanciranja pri izdelavi dokumen- tacije. No, pogoji razpisa pa vsemu temu nasprotujejo; predmet razpisa so bile lahko samo lokalne ceste, pa še te v enem kosu, kar je v nasprotju z napovedanim ciljem razpisa. Prav tako je nelogično, da mora biti občina obvezno investitor in ne samo sofinancer. Na ta način se torej lahko sofinancirajo pločniki ob lokalnih cestah, ob bolj prometnih regional-kah pa ne. Glede na take pogoje naša občina v trenutku izdaje razpisa ni imela niti enega primernega projekta; gradbena dokumentacija je bila narejena le za javne poti, projekt izgradnje pločnika, za kar imamo prav tako vso gradbeno dokumentacijo, ne izpolnjuje pogojev, ker smo sofinancerji, projekt za nov most v Nadolah, kjer je prav tako pridobljena vsa dokumentacija, pa ne dosega vrednosti 200.000 evrov." Z enakimi „nonsenzi" so se srečale praktično vse haloške občine, o čemer smo že pisali, zaenkrat pa je zadeva še vedno precej v zraku - občine so namreč vse po vrsti napovedale prekategorizacijo javnih poti v občinske ceste (navsezadnje po Halozah ni nobene razlike med enimi in drugimi) in če bo takšno zagotovilo s strani razpisne komisije sprejeto, potem bi cestni projekti morali „iti skozi". Ne glede na rezultat pa župan Butolen pravi, da obupali ne bodo in da se bodo s pripravljenimi projekti prijavljali pač na druge ustrezne razpise - če (oziroma ko) bodo ... SM Foto: Črtomir Goznik Stanislava Zorc, izvajalka Združenja invalidov Forum Slovenije na Ptujskem, trka na zavest ljudi, da bi pomagali tistim, ki so izpadli iz socialnih, zdravstvenih in celo družinskih mrež. Ptuj • V Združenju invalidov Forum Slovenije bijejo plat zvona Vsaka pomoč bo dobrodošla Stanislava Zorc, izvajalka Združenja invalidov Forum Slovenije na Ptujskem, obiskuje 42 uporabnikov - invalidov, ki potrebujejo takšno ali drugačno pomoč. Gre za ljudi, uporabnike, ki so izpadli iz socialnih, zdravstvenih in celo družinskih mrež, zato jim je njena pomoč zelo dobrodošla. Ptuj • Koncert vokalne skupine VOCES 8 Vrhunski glasbeni dogodek Britanska vokalna skupina VOCES 8 je v petek v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju pripravila vrhunski glasbeni dogodek. »Redko imamo na Ptuju priložnost prisluhniti tako imenitni vokalni zasedbi,« je pred začetkom koncerta dejal Mitja Gobec, ki je organizatorjema, društvu Povod in hotelu Park, pomagal skupino pripeljati na Ptuj. Lani so že gostovali v Sloveniji, kjer so se predstavili koprski publiki, tokrat prvič pa smo jih imeli možnost poslušati tudi na Ptuju. Ptujski koncert so izpeljali v okviru turneje po Sloveniji, s katero so začeli 12. septembra v Postojni, dan zatem nadaljevali v Ajdovščini, v petek na Ptuju in v soboto zaključili s koncertom v Brežicah. Vokalno skupino VOCES 8 so pred dvema letoma ustanovili bivši pevci Westmin-strske Opatije. Zbor združuje najboljše mlade glasbenike, najboljših zborov iz vseh koncev Velike Britanije. Na koncertu so predstavili izjemne interpretacije skladb iz obdobja angleške renesan- Foto: Dženana Bečirovič Skupina je napolnila refektorij minoritskega samostana. se, poleg tega pa še francoske in italijanske skladbe istega obdobja. Druga zvrst glasbe, s katero so se predstavili, zajema priredbe del Georgea Gershwina, Richarda Rodger- sa, Cola Porterja, Kurta Weilla in Leonarda Bernsteina. Dženana Bečirovič Videm • Pogovor z Dragico Majhen, novo ravnateljico » Ni dovolj delati dobro, če znamo in zmoremo boljše Posledica novega zakona, ki je na področju šolstva prinesel nekaj korenitih sprememb, je tudi zamenjava nekaj ravnateljev. Tako so tudi na Ptujskem štiri ravnatelje, ki po novem zakonu ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje te funkcije, zamenjali novi. Novo šolsko leto so z novo ravnateljico začeli tudi v Vidmu pri Ptuju, odslej bo šolo vodila ravnateljica Dragica Majhen. « Majhnova ima na področju šolstva devetnajst let izkušenj, začela je v Podlehniku, nekaj časa poučevala na Zg. Polskavi in nazadnje pristala v Vidmu pri Ptuju, kjer dela že šestnajst let. Po izobrazbi je profesorica razrednega pouka, pripravlja pa že magistrsko nalogo iz pedagogike z naslovom Preverjanje in ocenjevanje znanja na osnovnih šolah. Pravi, da si je največ izkušenj nabrala pri učencih, njihovih starših in delavcih šole. Priprave za uvajanje na delovno mesto ravnateljice so se začele že avgusta letos, uradno pa je mesto ravnateljice prevzela s prvim septembrom. Pravi, da se je veliko naučila v šoli za ravnatelje, predelala je zakonodajo, v pomoč pa so ji tudi nasveti bivše ravnateljice Marije Šmigoc, ki jo je Majhnova imenovala za svojo pomočnico. »Sedaj je že lažje. Na začetku nisem vedela kaj in kako, zato niti nisem vedela, kaj sploh vprašati,« je dejala Majhnova, ki je izmed članov kolektiva videmske šole bila edina kandidatka za mesto ravnateljice. »Najtežje je bilo prvih štirinajst dni, a mi gre ob pomoči vseh strokovnih delavcev šole že precej dobro. Imam pomoč vseh, delo je sicer naporno, a je zanimivo in ga opravljam z veseljem,« je še dodala nova ravnateljica. Pravi, da od učiteljev in strokovnih delavcev šole tudi v bodoče pričakuje strokovno in odgovorno opravljanje dela, tako kot so to počeli doslej, obenem pa k sodelovanju vabi starše, saj meni, da bodo skupaj učence najlažje motivirali za delo in učenje. Na šoli bodo spremljali in uvajali sodobne oblike učenja, največji poudarek pa bo na medsebojnih odnosih učencev. »Veliko nameravam delati tudi na področju odnosa učencev do lastnine tako drugih šolarjev kot tudi šolske,« je dejala Majhnova. Sicer pa kot na večini osnovnih šol tudi v Vidmu letos beležijo rahel padec števila vpisanih učencev. Medtem ko jih je bilo na matični šoli lani 310, jih je letos osem manj. Manj jih je tudi v podružnicah na Selih in v Leskovcu, zaradi česar imajo tudi manj oddelkov. Medtem ko so jih lani na vseh treh šolah imeli 28, jih je letos 26. Najmanj učencev in s tem tudi največ težav imajo na Selih, kjer so letos v prvi razred vpisani Foto: Dženana Bečirovič Nova ravnateljica OS Videm pri Ptuju Dragica Majhen štirje učenci, skupaj pa imajo tri oddelke, od tega dva kombinirana. O smiselnosti obstoja šole Majhnova pravi: »S finančnega vidika se najbrž ne izide, treba pa je vedeti, da je na vasi šola zelo pomembna, saj je pomemben kraj kulturnih in drugih dogodkov, kar je izrednega pomena,« poudarja ravnateljica. Zelo zadovoljni pa so z vpisom v vrtec, kjer imajo kar štiri oddelke v Vidmu in enega v Leskovcu ter s tem zasedena vsa mesta. Pravi, da jo zelo veseli, da so tendence pozitivne in kažejo na povečanje števila učencev v prihodnje tudi v osnovnih šolah. »Že po naravi sem optimistka, z veliko mero energije in smisla za humor, zato upam, da bom tudi tako lahko pozitivno vplivala na delo v šoli in sam kolektiv,« je dejala novo-pečena ravnateljica. Poudarja, da bo veliko delala na tem, da bo tudi kot ravnateljica imela dober odnos s kolektivom šole, ki bo temeljil na medsebojnem spoštovanju, zaupanju in sodelovanju. Dodala je še, da bo vse njeno delo povezano z naslednjim motom: »Ni dovolj delati dobro, če znamo in zmoremo delati boljše.« Dženana Bečirovič Tednikova knjigarnica Bravo za štiri črne mravljice! Te dni so priromale na knjižne police nove čebelice. Seveda je bralskemu občinstvu jasno, da ne gre za pregovorno marljive žuželke, marveč za slikanice iz letošnjega letnika knjižne zbirke za najmlajše - iz Čebelice, ki ima med zbirkami najdaljšo tradicijo na Slovenskem. Letošnje štiri čebelice so oštevilčene s števili od 416 do 419. Čebelice so še vedno imenitne, vrhunske knjigice za predbralce in bralce prve triade devetletke, z odličnimi besedili domačih in tujih avtorjev in z najboljšimi domačimi ilustracijami. In dve čebelici sta z velikimi tiskanimi črkami, da je učenje branja in branje enostavno tudi začetnikom v svetu pisane besede. Urednik Andrej Ilc in likovni urednik Pavle Učakar sta mojstra v leposlovni in likovni meri za najmlajše bralce. Klepetave želve, odlične, nagrajevane avtorice Polonce Kovač, se spomnijo mnogi bralci, saj je bila prvič izdana leta 1975 z ilustracijami Marije Lucije Stupice. Po več natisih v različnih zbirkah je tokrat zgodbica dobila novo likovno podobo z ilu-stratorko mlade generacije Polono Lovšin (1973), ki je opozorila na svojo likovno knjižno govorico v naslednjih knjigah za mlade bralce: Medved išče pestunjo (2003), Otroške zavozlanke (2004), Bobek in barčica (2005), Dvorec (2005), ilustrira pa tudi učbenike, delovne zvezke in objavlja v periodičnem tisku... (več v Album slovenskih ilustratorjev, 2005). Na prvi pogled je Lovšinova želvice upodobila nekoliko po zgledu Mojce Osojnik, z močno dinamiko v barvah in linijah. Tudi druga letošnja čebelica je preverjeno vrhunsko čtivo - dobri stari Lonček, kuhaj!, češka pravljica, kije bila prvič prevedena in izdana za slovenske bralce leta 1955, čebelica 14 je bila to, ilustracije pa je ustvaril mojster Gvido Birolla. Takrat in vi natisi, ponatisi založništva Mladinske knjige so navajali avtorja Karla Jaromira Erbna, zapisovalca, prireditelja češke ljudske pravljice. Lonček sta ilustrirala Lidija Osterc, novo podobo lončka pa je ustvaril ilustrator starejše generacije Dušan Klun (1948), ki ga bralci pomnijo po ilustracijah Roki Rok, Sivček, Boter petelin, Brkonja Čeljustnik, Mačja predilnica... Torej prvi dve letošnji čebelici nista leposlovni noviteti, a z novimi ilustracijami sta vsekakor novi knjigi. Ostali čebelici sta leposlovni novosti, Skrivališče je napisala Nataša Konc Lorenzutti, likovno pa dopolnil Matjaž Schmidt. Štiri črne mravljice pa so mojstrovina izjemne, nagrajevane avtorice Anje Štefan, ki znova potrjuje izjemen talent v leposlovju za najmlajše. V slikanici teče po desni osem kratkih, po ljudski modrosti dišečih in s humorjem zabelje-nih zgodbic, kjer so glavne štiri mravljice. Po levi pa presenečajo ilustracije Zvonka Čoha. Za pokušino preberite košček najkrajše, z naslovom Mandarine: Štiri črne mravljice so jedle mandarine. »Lepo dišijo,« je rekla prva. »M-hm, po soncu,« je rekla druga. »Misliš, da sonce diši?« »Tako se mi zdi.« »Potem je tudi sonce naša mandarina. Najbolj sočna, sladka, fina, fina. Ampak - to naj bo naša skrivnost. Nekoč si do sonca zgradimo most in mu pridemo blizu. Takrat nam bo jasno... In jasno: naj vam tudi knjige dišijo, pridite bliže, pridite! Verjamete, kako sveže črke in slike dišijo?! Ej, kako so fine, fine, kot najboljše mandarine. Liljana Klemenčič Lancova vas • Folkloristi potovali in gostovali Ostajajo prijetna doživetja Lancovljanom so ostali lepi spomini na letošnje nadvse razgibano poletje, ki ga je v folklornem društvu zapolnila vrsta nastopov. Posebej izstopajo gostovanja v tujini. Po dveh gostovanjih v sosednji Hrvaški so se v začetku septembra polni prijetnih vtisov vrnili z enotedenskega gostovanja po Bolgariji. V družbi dvanajstih tujih skupin so nastopili na odmevnem 5. mednarodnem folklornem festivalu v obmorskem Primorskem ob Črnem morju. Franci Gojkošek, predsednik FD Lancova vas, in Janko Jerenko, strokovni vodja odrasle folklorne sku- pine, pravita, da je težko na kratko strniti vtise. Bolgarija, predvsem pa Primorsko namreč festival odlično vključu- je v svojo turistično ponudbo, pravi Jerenko in ocenjuje, da je za FD Lancova vas bila to odlična priložnost za pro- V tem kratkem času po festivalu sicer še ni temeljitih ocen, prve pa so spodbudne, saj je bilo skupno dogajanje sprejeto tako, kot da bi bilo že tradicionalno. Saša Lju-bec, predsednik Kluba ptujskih študentov in predsednik organizacijskega odbora festivala Mladost v prastarem mestu, je nadvse zadovoljen s programskim delom, ne pa tudi z vremenom. Pokazalo se je, da se da s skupnim delom narediti dobra stvar, četudi bi se dalo še kaj narediti bolje. V tem trenutku pa še ne more odgovoriti na vprašanje, ali bosta festivala tudi v letu 2008 potekala skupaj, združila programske in organizacijske ter še kakšne druge moči. Veliko bo odvisno tudi od novega vodstva Kluba ptujskih študentov. Tudi Robert Kri-žanič, predsednik organizacijskega odbora festivala Ptuj - odprto mesto, je zadovoljen s skupnim festivalom. Na Ptuju je veliko ustvarjalcev mocijo in navezavo prijateljskih vezi s tujimi skupinami. Že prihodnje leto se jim obeta gostovanje na enem od folklornih festivalov v Turčiji, sicer pa so se Lancovljani v Bolgariji družili še s skupinami iz Gruzije, Albanije, Izraela, Poljske, Rusije, Srbije in Madžarske. Festival je bil dobro organiziran, manjše pomanjkljivosti pa se hitro pozabijo, če so gostitelji tako dobri, kot so bili Bolgari, sta skoraj v en glas povedala Gojkošek in Jerenko. Obema pa bo ostal v spominu tisti del gostovanja, ko so se vse skupine imele priložnost učiti bolgarskega plesa. Še pred Bolgarijo je bila odrasla folklorna skupina na kratkem gostovanju v sosednji Hrvaški, v Sikirev-cih, kjer so se prvič udeležili 10. mednarodnega srečanja narodov in kultur. Tam so nastopili v družbi italijanskih, francoskih, bosanskih in seveda hrvaških folklornih skupin. Posebnost festivala na Hrvaškem je bilo cerkveno petje in praznična maša, zato je bila to lepa priložnost za lancovljanske pevke in pevce, da se predstavijo še v tej luči. Sicer pa je skupina tokrat izkoristila priložnost in obiskala Vukovar in okolico, kjer so grozote vojne pustile žalostno podobe, je zaključil Jerenko, ki je prepričan, da so tudi na hrvaškem festivalu upravičili pričakovanja gostiteljev. Z lepimi spomini se je z gostovanja v hrvaškem Siracu in Slobodnici letos poleti vrnila otroška FD Lancova vas, saj so otroci zelo uživali in spoznali veliko novih prijateljev, nam je zaupal vodja skupine Damir Kosi, ki je bil presenečen, da so se mladi veliko družili, pogovarjali pa, na njegovo presenečenje v angleščini, kar je starejšim morda nerazumljivo. S harmoniko, plesi, pesmimi in dobro voljo so osvojili marsikatero srce med desetimi sodelujočimi skupinami. Zdaj, ko so gostovanja mimo, je pred vrati že nova folklorna sezona. V Lancovi vasi z njo pričenjajo priprave na praznovanje 25-letnice društva, ki bo prihodnje leto. Kmalu bo izšla tudi zgoščenka z glasbo in pesmimi iz Lan-cove vasi, česar se še posebej veselijo. Tatjana Mohorko Folkloristi iz Lancove vasi so se v Bolgariji izkazali kot pravi veseli Štajerci. Ptuj • Festivala sta se poslovila Podlaga za novo sodelovanje Prvo sodelovanje dveh festivalov Ptuj - odprto mesto in Mladost v prastarem mestu je letos potekalo od 29. avgusta do 8. septembra. Združilo je energijo in ustvarjalnost Kluba ptujskih študentov in Društva Povod. Nastalo je privlačno enajstdnevno dogajanje, ki ga je delno motil tudi dež, a čara uličnega dogajanja ni mogel odnesti, saj sta festivala prvenstveno nastala zato, da bi ptujske ulice in trgi živeli; pri tem organizatorji vztrajajo in sodelovanje nadgrajujejo. Najmlajši folkloristi so plesali kar med povorko. in idej, vsem želijo ponuditi okvir, streho za sodelovanje. Koncept programa in sodelovanja v smeri nadgradnje pa je tisto, kar lahko poveže oba organizatorja. Sicer pa pričakuje, da bo ocena izvedenega festivala pri obeh organizatorjih tista, ki bo vodila v novo sodelovanje, v nadgradnjo skupnega projekta, ki pa bi po mnenju nekaterih moral svoj vrh doživeti v ptujski poletni noči. MG Ptuj • Začetek cikla Glasbeni večer Za uvod Francoski večer Cikel koncertov, ki so ga na Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla poimenovali preprosto Glasbeni večeri, so začeli v nedeljo s Francoskim večerom. Foto: Črtomir Goznik Saša Ljubec in Robert Križanič sta prepričana, da letošnje sodelovanje med festivaloma Ptuj - odprto mesto in Mladost v prastarem mestu ni zadnje. 16. septembra sta se v refek-toriju minoritskega samostana na Ptuju predstavili sopranist-ka Zinovia Maria Zafeiriadou in harfistka Tina Žerdin. Pester repertoar sta glasbenici začeli s Pastirsko pesmijo, zaključili pa z arijo Julije iz opere Romeo in Julija. Zinovia Maria Zafeiriadou je rojena v Atenah, že pri šestih letih se je začela učiti klavir, pri osemnajstih pa še petje. Oba študija je končala leta 2004 z odliko, ob tem pa diplomirala iz nemškega jezika v Atenah. Od leta 2005 naprej opravlja podiplomski študij petja na Ljubljanski akademiji za glasbo. Kot solistka je sodelovala z orkestrom in zborom mesta Atene, Slovensko filharmonijo, orkestrom RTV Slovenija, orkestrom SNG Maribor in orkestrom Akademije za glasbo Ljubljana. Tudi Tina Žerdin je svojo glasbeno pot začela kot pianistka in pevka na glasbeni šoli v domačem Velenju. S harfo se je prvič srečala pri šestnajstih in čez dobro leto postala prvonagrajenka državnega tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije. Na Univerzi za glasbo na Dunaju je študirala in leta 2004 diplomirala z odliko, trenutno pa zaključuje magistrski študij koncertne smeri harfe. Žerdinova veliko nastopa tako v Sloveniji kot v tujini, ima ogromno izkušenj kot solistka z orkestri in kot članica različnih komornih zasedb. Koncertni cikel bodo v Zasebni glasbeni šoli na Ptuju nadaljevali s koncertom Mladinskega komornega godalnega orkestra Srednje glasbene in baletne šole Maribor s solisti. Dženana Bečirovič Foto: Dženana Bečirovič Zinovia Maria Zafeiriadou (levo) in Tina Žerdin Foto: arhiv FD Foto: arhiv FD Ptuj • Slovenski dan evropskega kongresa o celiakiji Povečati vedenje o celiakiji Maribor je letos od 13. do 16. septembra gostil letošnja najpomembnejša dogodka povezana s celiakijo, mednarodno strokovno srečanje o celiakiji in 21. kongres evropskega združenja za celiakijo. Potekala sta v organizaciji Slovenskega društva za celiakijo in Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, kar je svojevrstno priznanje slovenskim zdravnikom in društvu, tistim, ki se s celiakijo ukvarjajo. Sodelovalo je več kot 250 udeležencev iz Evrope in Združenih držav Amerike, ki so svoje izkušnje in znanje delili na strokovnih predavanjih in posvetih. Celiakija ni zgolj otroška bolezen, kot nekateri zmotno mislijo, bolezen se lahko pojavi v kateremkoli obdobju. Po letu 1998, ko je bilo srečanje na Finskem, ki je pri raziskovanju te bolezni in ozaveščenosti ljudi o njej daleč pred drugimi, sta mariborska dogodka najpomembnejša. Tudi v Sloveniji naj bi se v bodoče govorilo več o celiakiji, po nekih raziskavah naj bi jo v naši državi imelo okrog 20 tisoč ljudi. V društvo jih je vključenih okrog 1400, je povedala sekretarka Anita Kirbiš. Med najpomembnejšimi Foto: Črtomir Goznik Okrog 250 udeležencev je bilo navdušenih nad vsem, kar so doživeli na Ptuju, od kulinarike in kulturnega programa do lepot gradu. temami kongresa je bil dogovor o enotnem evropskem li-cenciranju zaščitnega znaka - prečrtanega žitnega klasa. Za licenciranje bo v Sloveniji skrbelo Slovensko društvo za celiakijo. Z enotnim znakom za celo Evropo bodo slovenski proizvajalci teh prehrambenih izdelkov imeli široke možnosti trženja v okviru EU in tudi zunaj nje. Na kongresu so povedali, da so številne raziskave, tipične in klinične, odprle nove možnosti na področju epidemiologije bolezni, diagnostike in zdravljenja. Povečuje se število asimpto-matskih bolnikov, vse več je netipičnih oblik bolezni, kot na primer tiha, latentna in potencialna oblika bolezni. Slovenski dan v okviru evropskega kongresa o celiakiji in mednarodnega strokovnega srečanja o celiakiji je 14. Foto: Črtomir Goznik Slovenski dan Evropskega kongresa o celiakiji je potekal 14. septembra zvečer na ptujskem gradu. Udeležence sta med drugim pozdravila tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan in direktor PM Ptuj Aleš Arih. Na fotografiji s predsednico in ustanoviteljico Slovenskega društva za celiakijo, redno profesorico dr. Dušanko Micetic-Turk, dr. med., spec. pediatrije (druga z leve), in sekretarko društva Anito Kirbiš (desno). septembra zvečer potekal na ptujskem gradu. Udeležence so nadušili kulinarična in kulturna ponudba ter sam grad, ki je v petek doživel še enega od svojih čarobnih večerov. Nastopili so folkloristi, tam-buraški orkester in godba na pihala Pepi krulet iz Cirkovc. Zaplesala pa je tudi ptujska skupina korant 94. MG Ptuj • Problem zapuščenih neregistriranih vozil M Vurberk • Po petih ietih od odkritja Raje globa kot odstranitev Kljub temu da je neregistrirana vozila možno odstraniti brezplačno, se marsikateri lastnik avtomobila odloči in svoje vozilo zapusti na javni površini. Z njim se kasneje ubada komunalna inšpekcija. Če lastnika vozila ni mogoče ugotoviti, gredo stroški odstranitve v breme proračuna občine, če pa lastnika ugotovijo, si s svojim dejanjem nakoplje precejšnje stroške, saj se ga kaznuje z globo 251,36 evra. V primeru na javni površini zapuščenih neregistriranih avtomobilov komunalni inšpektor na osnovi prijave in po uradni dolžnosti opravi ogled in na vetrobran-skem steklu vozila lastniku pusti pisno odredbo oziroma opozorilo, s katerim mu naloži, da zapuščeno vozilo ali priklopnik na javno-prometni površini ali cestnem svetu zunaj vozišča odstrani v roku treh dni od dneva izdaje opozorila. Če lastnik vozila kljub opozorilu ne odstrani, to stori pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest - Komu- nalno podjetje Ptuj. »Znanemu lastniku zapuščenega vozila se pošlje obvestilo prekršku in se ga kaznuje za prekršek z globo 251,36 ev-rov. In če vozila v treh dneh ne odstrani, sledi inšpekcijska odredba o odstranitvi vozila. Kadar lastnik, kljub inšpekcijski odredbi, vozila ne odstrani, izda komunalna inšpekcija izvajalcu odredbo, da na stroške lastnika odstrani vozilo. Izvajalec nato v mediju obvesti, kje se nahaja vozilo in po treh mesecih zapuščeno vozilo preide v last Mestne občine Ptuj oziroma se lahko uniči,« je pojasnila komunalna inšpektorica MO Ptuj Majda Murko. Problem pa se pojavi v primerih, ko lastnika vozila ni mogoče ugotoviti. Takrat gredo stroški odstranitve v breme proračuna Mestne občine Ptuj. V izogib takšnim primerom so- Foto: Dženana Becirovic Globa za zapustitev neregistriranega vozila je 251 evrov. deluje komunalna inšpekcija tudi s policijo. »Lastnike ugotavljamo na osnovi šasije in v sodelovanju s Policijsko postajo Ptuj, v primerih, ko gre za sum storitve prekrška, se pošlje obvestilo kršitelju, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška. V večini primerov ukrepa inšpekcija sama, vedno pa na osnovi vsake prijave. Ob nadzoru je vsako vozilo fotografirano in se napiše tudi zapisnik,« je še dodala Murkova. Sicer pa o pogostosti primerov, ko lastnik neregistrirano vozilo pusti na javni površini, priča tudi statistika. Samo v lanskem letu je bilo v MO Ptuj obravnavanih 130 primerov zapuščenih vozil, od tega je bilo ugotovljenih le 20 lastnikov. V letošnjem polletju so skupaj odkrili 50 takšnih primerov, od teh je bilo znanih le 10 lastnikov, proti katerim je bil uveden ukrep v skladu s predpisano zakonodajo. Sicer pa to področje urejajo Odlok o ureditvi cestnega prometa na območju Metne občine Ptuj, Zakon o varstvu cestnega prometa ZVCP-1-UPB3, Pravilnik o odstranitvi zapuščenih vozil in Zakon o prekrških ZP-1-UPB4. V primerih, ko komunalni inšpektor pri nadzoru opazi zapuščeno vozilo v naravi ali na privatnem zemljišču, lahko predlaga lastniku odstranitev vozila, ki ga brezplačno odstrani družba WOLF Skakovci iz Cankove. Dženana Becirovic Naravni zdravilni park še vedno dobro obiskan Pred petimi leti je radiestezist in bioenergetik Ivan Benko odkril (menda) izjemno zdravilno moč vurberškega grajskega pobočja, zaraslega z gozdom. Takrat je v relativno kratkem času na pobočju označil 37 zdravilnih točk, ki naj bi sevale pozitivno energijo in pomagali pri različnih boleznih in težavah ljudi; po pričevanju nekaterih pa naj bi redno obiskovanje teh točk eni osebi celo pomagalo premagati karcinom. Danes, po petih letih, so zdravilne točke še vedno dobro obiskane. V tem obdobju se je konstituiralo tudi društvo za izboljšanje kvalitete življenja Kostanj Vurberk, ki skrbi za ohranjanje teh točk ter za njihovo pravilno uporabo. Bioenergetik Benko si je v podnožju hriba na začetku poti uredil manjšo „ordinacijo", kjer tiste, ki to želijo, pregleda s posebnimi metodami, določi šibke točke organizma oz. morebitne bolezni in nato na osnovi tako postavljene diagnoze obiskovalcu priporoča, katere točke je potrebno obiskovati in koliko časa je potrebno postati na njih. Izbira zdravilnih točk brez diagnoze, na slepo, namreč ne prinaša želenih rezultatov, prav tako je nepravilno krajšati in daljšati čas postanka na njih, pa tudi zgolj enkratni obisk ne more prinesti vidnega izboljšanja, ampak je potrebno terapijo izvajati dalj časa. Po- Zdravilne točke na Vurberku so še vedno dobro obiskane. samezne točke imajo različne zdravilne učinke; nekatere izboljšujejo krvni pretok, druge so za prebavne težave, tretje za revmatične bolezni, migrene, srce, ožilje, neprimeren krvni tlak itd. Sicer pa ne glede na to, ali se človek odloča za tovrstno zdravljenje ali pa vzpon do gradu Vurberk izkoristi le za dober sprehod, slabega učinka ni pričakovati. Nekateri sprehajalci celo pravijo, da jim zgolj hoja po gozdu, brez postajanja ob označenih točkah, izjemno izboljša splošno počutje, tako fizično kot psihično, po mnenju Benka pa je bioenergetska moč celotnega območja tako velika, da se lahko čuti tudi brez izvajanja predpisane terapije. Torej, če kdorkoli prisega na zdravilne učinke bioenerget-skega zdravljenja, je najbližja lokacija, kjer lahko to preizkusi, gotovo Vurberk, in za takšno odločitev ni potrebno hoditi v relativno precej bolj oddaljeno Bukovniško jezero na meji z Madžarsko, ki je sicer prav tako zelo znano kot območje s pozitivno bioenergetsko močjo. SM Foto: SM Rokomet Odličen odpor koprskemu Cimosu Stran 16 Nogomet Zavrč ponižal Muro 05 Stran 16 Klemen Ferjan »Kljub poškodbi sem verjel v dobro uvrstitev« Stran 17 Atletika Kolaričeva skupno na šestem mestu Stran 17 Plavanje Proslavili jubilej domačega kluba Stran 18 Padalstvo Ptujski padalci doma nepremagljivi Stran 19 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak tednik RADIOPTUJ tta. afeletcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet - PrvaLiga Telekom, 9. krog Drava v Domžalah nima kaj izgubiti Nogometašem ptujske Drave še naprej ne gre in ne gre po načrtih. Zadnji dve srečanji sta prinesli dva poraza (Livar in Olimpija Bežigrad). Glavno vprašanje v tem trenutku je, kako po zelo bolečem pokalnem porazu proti ljubljanski Olimpiji ekipo psihološko dvigniti pred sobotnim gostovanjem pri ekipi aktualnih državnih prvakov. In kaj lahko Drava naredi v Domžalah? V bistvu Ptujča-ni nimajo kaj izgubiti, kvečjemu lahko dobijo. Nogomet je specifičen šport, kjer je vse mogoče. Drava je v Domžalah vedno dobro igrala, vendar se v tem primeru ne gre preveč zanašati na tradicijo. Milan Duričič je izkušen trener, vendar nima veliko manevrskega prostora glede igralskega potenciala. Če je Livar, ki do gostovanja na Ptuju ni osvojil niti točke, presenetil, zakaj Drava ne bi v Domžalah. Ni nobene črnogledosti, saj si vsi ljubitelja nogometa in predvsem naj-zvestejši navijači Drave želijo, da bi njihovi ljubljenci čimprej pričeli nabirati točke. To je obenem najboljše zdravilo za pozabo slabih predstav in dvig psihološkega stanja igralcev. Danilo Klajnšek Nogomet - Pokal Hervis Rezultati osmine finala pokala Hervis: Drava - Bežigrad Olimpija 0:1 (0:0) Mik CM Celje - Izola Argeta 6:1 (2:0), Domžale - Malečnik 7:1 (4:1), Interblock - Pimorje 7:6 (2:2, 1:1) - po streljanju 11-metrovk, Krško - Nafta 1:3 (0:0) - po podaljških, Livar - Koper 1:4 (1:2), Bela krajina - HIT Gorica 3:1 (1:1), Maribor - Dravinja 4:1 (1:0). DK Foto: Črtomir Goznik Miran Pavlin igro zasenčil (Olimpija Bežigrad, zeleno-beli dres) je z rutinirano Roka Kronavetra (Drava) in soigralce. Nogomet • Milan Duričič, trener NK Drava » Cilj je racionalna igra « V ponedeljek so nogometaši Drave dobili tretjega trenerja v letošnji sezoni (ali četrtega, če prištejemo še Franca Fridla). Po Draženu Besku in Primožu Glihi je namreč trening prvič vodil 62-letni hrvaški strokovnjak Milan Duričič, ki je v svoji aktivni karieri nogometaša igral za Maribor, lani pa je moštvo Maribora do prihoda Marijana Pušnika tudi treniral. V zadnjem času je deloval v Avstriji, kjer je vodil ekipo Paschinga, pri tem pa mu je asistiral Milan Miklavič, sicer tudi pomočnik selektorja Matjaža Keka. Predsednik Drave Robert Furjan je na predstavitvi povedal, da so v klubu nujno potrebovali strokovnjaka z izkušnjami, kar so z Milanom Duričem tudi dobili. »V tej slabi situaciji za naš klub smo na klopi želeli nekoga, ki je uveljavljen trener in je obenem poznan po delu z mladimi,« je izbor pojasnil Robert Furjan. Tudi športni direktor Drave Mladen Dabanovič je potrdil, da jih je Milan Duričič najbolj prepričal, čeprav so se pogovarjali tudi z nekaterimi drugimi (Marijanom Pušnikom, Milanom Miklavičem in Antejem Šimundžo, op. p.). »Vizija kluba je v skladu z njegovo; zato ga je upravni odbor potrdil brez zadržkov in s popolnim soglasjem vseh članov.« Novi strateg je najprej povedal, da si je želel vrnitve v Foto: Črtomir Goznik Milan Duričič je v sredo na pokalni tekmi proti Bežigrad Olimpiji prvič vodil nogometaše Drave. Slovenijo. »Sprejel sem ta izziv na Ptuju, ker želim pomagati ekipi Drave, da se spet postavi na noge. Ogledal sem si po- Nogomet • 3. krog pokala Hervis Ko ne gre, pač ne gre! Drava Ptuj -Olimpija Bežigrad 0:1 (0:1) Strelec: 0:1 Pavlin (26.) Drava: Germič, Emeršič, Šterbal, Prejac (od 74. Ogu), Ohunta (od 46. Tisnikar), Bošnjak, Horvat, Kelenc, Kmetec (od 54. Zilič), Drevenšek in Kronaveter. Trener: Milan Du-ričič. Po nedeljskem prvenstvenem porazu proti Livarju je nogometaše Drave v 3. krogu pokala Hervis čakala preizkušnja proti nekdaj sloviti ekipi Olim-pije. Novi trener Milan Duričič je na ponedeljkovi predstavitvi povedal, da bo tekma proti Ljubljančanom zelo težka, če ne najtežja za njegove igralce v zadnjem obdobju. In res: stari asi, kot so Aleš Čeh, Miran Pavlin, Sebastijan Cimirotič in Amir Karič, so s pametno igro nadigrali Dravo in prinesli Olimpiji zasluženo zmago. Zeleno-beli so ofenziv-neje začeli srečanje in že v drugi minuti je po podaji Kariča Bajrektarevič z glavo natančno streljal, a se je Germič izkazal. Skozi zelo dobro organizirano obrambno formacijo Olimpije (veliko so ji pomagali igralci sredine igrišča) so domači težko prodrli, tako da je šele po dvajsetih minuta igre Kro-naveter prvič resneje streljal iz obrata. Po napaki Germiča je tri minute kasneje Cimirotič iz težkega položaja zadel stranski del mreže. Olimpija je edini zadetek na tekmi dosegla iz prekinitve: Pavlin je izvedel prosti strel z desne strani, v gneči pa je Bošnjak žogo nesrečno izbil v lastno mrežo. Tudi vodstvo gostov domače ni predramilo, ki so še naprej delovali brezvoljno in so v prvem delu preko Horvata in Kronavetra le še dvakrat nevarneje streljali, medtem ko je v drugem delu še dvakrat poskusil Bošnjak. Olimpija je neorganizirane nalete Drave ustavljala daleč od vrat, saj so izkušeni slovenski nogometni mojstri odlično zapirali poti do gola 42-letnega vratarja Volka. Ljubljančani so na tej tekmi pokazali več želje; prav slednje bo moral poleg borbenosti snetke tekem Drave s Celjem in Nafto, v živo pa sem jih videl proti Livarju. Vem, da ti igralci niso pozabili igrati nogometa, čeprav sedaj kažejo precej slabo podobo. Potrebujem nekaj časa za mirno delo, rezultati pa bodo zagotovo prišli. Pred nami je težak razpored, saj si bodo tekme sledile v ritmu sreda-sobota-sreda vse do 6. oktobra. V tem času bom z nogometaši opravil veliko razgovorov, s katerimi jim želim vrniti veselje do nogometa - to je moja prva naloga,« je za uvod povedal Milan Duričič in nadaljeval: »Potrebujem 100 % učinek vsakega posameznika, saj kot trener ničesar ne morem opraviti sam - vsi skupaj sestavljamo moštvo, ki mora delovati usklajeno. Končni cilj je racionalna igra vseh, kjer bodo nogometaši skupaj branili svoj gol in tudi skupaj napadali nasprotnikovega - to je pogoj za dobre rezultate. Za dosego tega cilja pa potrebujem igralce, ki bodo popolnoma osredotočeni na igranje nogometa; le takšni lahko pri meni pričakujejo zaupanje.« Milan Duričič bo torej tudi na Ptuju nadaljeval skladno s svojim prepričanjem: trdo delo je predpogoj za zmage. »Od koderkoli sem odšel, sem za sabo pustil red,« je zaključil novi trener Drave. Jože Mohorič novi trener Duričič vcepiti v glavo igralcem Drave. Le-ti so s trenutno formo na najnižji točki v zadnjih letih. Kako hitro bo znal trener Duričič poiskati formulo za vzpon? David Breznik Janez Pate (trener Olimpi-je): »Videli smo enakovredno tekmo, na kateri so odločile izkušnje. Moja ekipa je danes pokazala skoraj svoj maksimum in zasluženo zmagala.« Milan Duričič (trener Drave): »Čestitam Olimpiji za zmago. Glede na prikazano na današnji tekmi, si zasluži igrati v prvi ligi. Mi smo hitro dobili zadetek, nato pa smo goste neuspešno lovili. Moji igralci so poskušali spremenit izid, a ni šlo. Videl sem tudi nekaj pozitivni stvari, a prvo, kar moram v ekipi narediti, je to, da igralce prepričam v to, da bodo spet uživali ob igranju nogometa.« Rokomet • Pokal Slovenije (m) Odličen odpor koprskemu Cimosu Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Cimosa (rumeni dresi) so se morali pošteno potruditi, da so iz pokalnega tekmovanja izločili rokometaše Drave. Športno plezanje • SP v Španiji Mina že v polfinalu! V torek se je v španskem Avilesu začelo svetovno prvenstvo v športnem plezanju. Prvi in drugi dan so bile na sporedu kvalifikacije v težavnostnem plezanju, na katerih je uspešno nastopila tudi Ptujčanka Mina Markovič. V konkurenci oseminšestdesetih športni plezalk iz vsega sveta je obe kvalifikacijski smeri preplezala do vrha in se je gladko uvrstila v polfinale. Obakrat je do vrha prišlo devet tekmovalk; Markovičeva je bila edina Slovenka. Ob njej so se v polfinale (med šestindvajset najboljših) uvrstile še tri Slovenke: Maja Vidmar, Natalija Gros in Lučka Franko. Polfinale bo na sporedu v soboto, medtem ko se bo najboljših osem plezalk v nedeljo v velikem finalu pomerilo za naslov svetovne prvakinje. Uvrstitev v finale je tudi velika želja Mine Markovič. David Breznik Rokomet • MIK liga (ž, m) Ptujčanke v Ormožu Drava Ptuj - Cimos Koper 25:32 (14:12) Drava Ptuj: Mesarec 8 (2), Halilovič 5 (1), Skaza, Luskovič 2, Bračič 6, Predikaka, Mesarič, Bezjak, Žunec; Dokša, Klemen-čič, Lukaček 1, Bedrač, Kokol 3, Dajčbauer in Ferk. Trener: Marjan Valenko. Ljubitelji rokometa so se v sredo zvečer po končanem srečanju Pokala Slovenije zadovoljni vračali iz ŠD Center na Ptuju, in to kljub porazu ptujskih rokometašev. Rokometaši Drave so namreč gostili eno najboljših slovenskih ekip, Cimos Koper. Prvi polčas je nekoliko spominjal na čase, ko je Drava tekmovala v elitnem slovenskem moškem rokometnem razredu: domačini so na začetku presenetili svoje nasprotnike in povedli z rezultatom 4:0. Tudi v nadaljevanju prvega polčasa niso popuščali, in so v 18. minuti še vedno vodili 10:6. Koprčanom igra V sredo zvečer so bila odigrana srečanja 1. kroga tekmovanja za pokal RZ Slovenije v moški konkurenci. Rezultati: Drava Ptuj - Cimos Koper 25:32 (14:12), Krka - Gorenje 23:32 (11:16), Rudar EVJ Trbovlje - Knauf Insuation 36:34 (30:30, 16:14) - po podaljšku, Šmartno - Trimo Trebnje 20:35 (9:15), Krško -Klima Petek 24:26 (9:11), Ilirska Bistrica - Ribnica Riko hiše 15:40 ( 9:20). Srečanje Alples Žekez-niki - Jeruzalem Ormož je bilo preloženo. 2. SNL Zaostalo srečanje 4. kroga: Zavrč - Mura 05 3:0 (2:0). 1. BONIFIKA 6 4 0 2 9:3 12 2. TRIGLAV GOR. 6 3 2 1 8:4 11 3. BELA KRAJINA 6 3 1 2 9:6 10 4. ALUMINIJ 6 3 1 2 7:6 10 5. RUDAR VELENJE6 3 0 3 12:7 9 6. KRŠKO 6 2 3 1 6:6 9 7. MURA 05 6 2 2 2 4:5 8 8.ZAVRČ 6 2 1 3 6:5 7 9. ZAGORJE 6 1 2 3 9:12 4 10. KRKA 6 0 2 4 2:18 2 ni popolnoma stekla, a so do odhoda na odmor zmanjšali zaostanek na samo dva zadetka. Na začetku drugega polčasa so gostje v 33. minuti z zadetkom reprezentanta Jovičiča rezultat izenačili na 14:14. Sledilo je nekaj napak domačih roko-metašev, ki so povečini plod neizkušenosti, zaradi katerih so si gostje priigrali dovolj visoko prednost, da ne bi ponovno prišli v neprijeten položaj (kot v prvem polčasu). Nekaj minut pred koncem so Dravaši ponovno zapretili in se približali na samo tri zadetke zaostanka (25:28), vendar se jim je tukaj ustavilo in do konca niso Zavrč - Mura 05 3:0 (2:0) Strelca: 1:0 Murat 36, 2:0 Murat 45 in 3:0 Buzeti 80. Zavrč: Sraga, Šnajder, S. Golob, Murko, Gabrovec, Bajlec, Korez (od 81. Lenart), Buzeti (od 87. Petek), Čeh, Kokot in Murat (od 63. Satler). Trener: Miran Emeršič. Zaostala tekma 5. kroga je prinesla gladko zmago domačih in njihov drugi zaporedni več dosegli nobenega zadetka (gostje še štiri). Rokometaši Cimos Kopra so po pričakovanjih slavili zmago na Ptuju, domačinom pa gredo pohvale za njihov pristop do Marjan Valenko - trener Drave Ptuj: »Moram pohvaliti fante za dobro igro še posebej v prvem polčasu. Potem smo naredili nekaj napak, kar so kvalitetni gostje izkoristili in tudi zmagali. S prikazanim smo lahko optimisti pred pričetkom ligaškega tekmovanja, vendar samo s podobnim pristopom, kot je bil tokrat.« uspeh. Mnogi so se sicer tudi tokrat bali, da tekme zaradi obilnih padavin po Sloveniji v torek ne bo, toda nogometaše je pričakalo lepo jesensko vreme in s tem povezano primerno igrišče za igranje prvenstvene nogometne tekme. Na začetku tekme so sicer imeli navidezno terensko pobudo gostje iz Murske Sobote, ki pa si več kot dveh polprilož-nosti niso priigrali. Nasproti jim je namreč tokrat stal čvrst igre, borbenost in prikaz kvalitetne igre, ki jih lahko navdaja z optimizmom pred novim prvenstvom v 2. SRL - vzhod. Danilo Klajnšek Odpadla pokalna tekma v Železnikih Rokometaši Jeruzalema bi v sredo v Železnikih morali odigrati tekmo 1/16 finala pokala Slovenije, vendar je bila tekma zaradi neurja, ki je pustošilo po Gorenjskem, prestavljena na drug termin, ki pa v tem trenutku še ni znan. UK domačin, ki jim ni dopustil, da bi razvili svojo igro. Po spremljanju igre v glavnem med obema kazenskima prostoroma, so domačini preko Mateja Murata v 36. minuti povedli. Zadel je z lepim strelom z dobrih dvajsetih metrov v desni zgornji kot; vratar Mure je bil nemočen. Domači so postajali po zadetku vse nevarnejši in v sodnikovem podaljšku prvega dela igre je Murat ponovno zadel. Po kotu z desne strani, ki ga je izvajal Korez, je domača »trinajstica« na prvi vratnici z glavo žogo zabil v mrežo Prekmurcev. Drugi polčas so bolje pričeli Muraši in si takoj priigrali veliko priložnost; Slavic je bil sam pred Srago, vendar ni zadel. To je v njihovo igro vneslo vse več nervoze in pritisk gostov je sredi drugega polčasa povsem splahnel. Zavrčani so na krilih Buzetija (v Zavrč je prišel iz Mure), ki je svoje bivše soigralce preigraval kot za šalo, sedanje soigralce pa odlično razig-raval, postajali vse nevarnejši. Najprej je v 72. minuti sam z »lobom« zatresel prečko gostujočih vrat, nato pa je najboljši igralec srečanja zadel v polno. Po tem so se nogometaši Mure 05 praktično že vdali v poraz in domačinom dopuščali da so »leteli« po igrišču. Končni izid bi lahko bil tudi višji v korist domačih. Zavrču se je naposled v zadnjih dveh tekmah le odprlo: ob dobri obrambi je steklo tudi v napadu in tako lahko optimistično pričakujejo naslednja srečanja; prva priložnost bo že ta konec tedna proti pravšnjemu nasprotniku - Zagorju. tp Rokometašice Mercator Tenzor Ptuj bodo v soboto odigrale še svoje drugo zaporedno domače srečanje; tokrat bodo gostile ekipo Burja Škofije. Tekma pa ne bo odigrana v dvorani Center, ki bo v tem času zasedena, ampak v športni dvorani Hardek v Ormožu. Seveda so po prvi zmagi ptujske rokometašice optimistično razpoložene; ekipa Burje prav tako ni ekipa, pred katero bi morale trepetati. Bo pa to lepa priložnost za trenerja Nikolo Bistroviča, da bo ponovno lahko dal priložnost svojim mlajšim igralkam. Na sobotnem srečanju z rokome-tašicami iz Kočevja kljub zmagi ni bil povsem zadovoljen z igro svojih varovank in je nekajkrat kar močno povzdignil glas. Z igro v obrambi po srečanju ni bila zadovoljna tudi najboljša strelka na tem srečanju (12 zadetkov) Ana Mihaela Ciora. Gostovanje v Ormožu, sicer enem starih rokometnih centrov moškega rokometa v Sloveniji, bo priložnost, da ljubitelji rokometa vidijo na delu še ženski prvoligaški rokomet in z navijanjem pomagajo »domačinkam« k njihovi drugi zmagi. Danilo Klajnšek Ni konca težav s poškodbami Slovenski rokometni 1. A-li-gaš iz Ormoža je začel prvenstvo z zmagama proti Slovanu v Ljubljani in proti Knaufu v Ormožu: »Naša tiha želja je bila, da sezono pričnemo z dvema zmagama. To nam je uspelo in smo lahko v klubu seveda zadovoljni. Do izpolnitve naše želje, ki je uvrstitev v ligo za prvaka, enostavno moramo doma zma- govati, na gostovanjih pa je vsaka točka dobrodošla in šteje dvojno. H Gold Clubu zdaj odhajamo razbremenjeni, vendar v želji, da priredimo presenečenje velikemu favoritu. Žal nimamo na začetku sezone sreče s poškodbami. Če bi nastopili v popolni zasedbi, bi naše delnice pred gostovanjem v Hrpe-ljah kotirale precej višje, zdaj pa so nekoliko nižje. Vseeno se bomo potrudili, da pokažemo vse svoje znanje, ob tem pa še uživamo v naši igri,« je pred gostovanjem Jeruzalema na Primorskem povedal najizkuše-nejši mož v dresu Ormožanov Alan Potočnjak. Zaradi poškodbe v ekipi ne bo Bojana Čudiča, ki je v četrtek opravil operacijo kolena in bo vsaj mesec dni izven rokometnih igrišč. Na premierni nastop v dresu Jeruzalema še vedno ni pripravljen Primož Krabonja, ki so mu šele v četrtek iz prsta izvlekli kirurške žičke. Vprašljiv je nastop Aleša Belšaka, ki si je proti Knaufu zvil gleženj; v taboru »jeruzalemčkov« ne želijo tvegati z novo poškodbo. Belšak in ostali fantje bodo ekipi bolj potrebni v nadaljevanju, ko v Ormož najprej prihaja Prevent. Kljub poškodbi bo stisnil zobe in zaigral Siniša Radujkovic. Trener Saša Prapotnik je glede na majhen kader v ekipo vpoklical obetavnega kadeta Roka Klemenčiča. Tekma v Hrpeljah je na sporedu v soboto ob 19. uri, na nasprotni strani Jeruzalema pa bo stalo kar nekaj rokometa-šev, ki so zaznamovali uspešno rokometno preteklost v Ormožu - Darjan Ivanuša, Aljoša Štefanič in David Koražija. UK Rokomet • 1. B SRL (m) Gorišničani pripravljeni na prvenstvo V soboto bodo pričeli z ligaškim tekmovanjem rokometaši Moškanjci-Gorišnice, ki nastopajo v 1. B-slovenski moški rokometni ligi. Ekipo so zapustili nekateri rokometaši iz prve sedmerice (Pisar, Žuran, Firbas), vendar je pomembno, da so ostali Dejan Ivančič, Tomaž Valenko in Dino Poje, ki bodo nosilci igre. Gorišničani so s pripravami pričeli 1. avgusta in že nestrpno pričakujejo prvo tekmo v Dobovi. »Na prvo tekmo gremo z namenom, da prikažemo kvalitetno igro, in seveda po zmago. Ta ne bo prišla sama od sebe, ampak bomo morali prikazati maksimalno borbeno igro. Sicer pa bo samo prvenstvo pokazalo, kako smo se pripravili. Mnenja sem, da smo to storili dobro in da bi morali izboljšati lanskoletno uvrstitev,« je pred prvo tekmo dejal trener Moškanjci-Gorišnice Ivan Hrupič. V okviru priprav na novo prvenstvo so odigrali precej tekem, kjer so uig-ravali različne variante igre. Vemo pa, da je temelj uspeha igra v obrambi, kar so na nekaterih tekmah dobro demonstrirali. Opazno pa je bilo, da želijo igrali zelo hitro v vseh možnih kombinacijah, kar se igralskega kadra tiče. Če jim bo to uspevalo na prvenstvenih tekmah, bi lahko bili Gorišničani prijetno presenečenje letošnjega prvenstva. Danilo Klajnšek Nogomet • 2. SNL Zavrč ponižal Muro 05 Golf • Drž. ekipno prvenstvo Clanice GK Ptuj državne podprvakinje Judo m Klemen Ferjan po SP v Braziliji »Kljub poškodbi sem verjel v vrhunsko uvrstitev« Foto: Črtomir Goznik Klemen Ferjan: »Po zdravniškem pregledu v ponedeljek se bom odločil o letošnjih nadaljnjih tekmah.« Na četrtem državnem klubskem prvenstvu v golfu, ki se je odvijalo na igrišču Golf kluba Otočec, so državne prvakinje postale članice GK Arboretum, drugo mesto pa je osvojila ekipa GK Ptuj. Tretje mesto so zasedle članice GK Adria. Na finalnem turnirju so nastopile štiri najboljše ekipe iz ligaškega dela, v katerem je nastopilo 20 ekip. Golfistke so nastopile v dveh posameznih dvobojih in enkrat v dvojicah. V ekipi GK Ptuja so nastopile kapetanka ekipe Sabina Mar-koli, poleg nje pa še perspektivne mladinke Tjaša Prelog, Rosenborg presenetil Chelsea in »odpihnil« Mourinha Tako opevana Liga prvakov se je na veliko veselje nogometnih navdušencev le začela. Že prvi krog je prinesel nekatera presenečenja. V skupini A je Marseille po slabem začetku v francoskem prvenstvu razveselil svoje navijače, saj je prepričljivo ugnal Bešiktaš. V skupini B je Rosenborg presenetljivo odščipnil točko Chelseaju in to na Stamford Bridgeju. Bogati Angleži so sicer imeli terensko pobudo, toda več kot izenačiti preko Ševčenka jim ni uspelo. V sredo pa je prišla iz Londona še presenetljiva vest, da so se sporazumno razšli s trenerjem Mourinhom. Real Madrid je v skupini C zmagal proti Werderju iz Bremna, kljub temu da tudi Nemci niso igrali slabo - odlično predstavo je pokazal predvsem Diego. Toda »kralji« iz španske prestolnice so letos (vsaj zaenkrat) nekaj povsem drugega kot pretekla leta. Aktualni evropski prvak Milan je do zmage prišel lažje kot kaže rezultat, saj gostje iz Lizbone niso pokazali praktično ničesar. Inzaghi je dosegel že svoj 60. zadetek v evropskih pokalih. Šahtjoru iz Donecka se velika vlaganja v nogomet kot kaže že obrestujejo. Ukrajinski klub, ki se ponaša z morda najsodobnejšim nogometnim centrom na svetu, je gladko odpravil Celtic iz Glasgowa. V derbiju prvega kroga je Barcelona gladko in suvereno odpravila bledi Lyon, pri katerem je vidno, da ni več na ravni iz preteklih dveh sezon, saj Stella Valek in Sara Blejc Vončina. Finalni dvoboj med ekipama Arboretuma in Ptuja je postregel z zelo izenačenimi igrami, saj je bil odločen šele na 17 luknji v dvoboju dvojic. Tako so Ptujčanke izgubile z rezultatom 1:2 (točko je za njih osvojila Tjaša Prelog). Sabina Markoli je po državnem prvenstvu povedala: »Pred DP smo vedele, da smo sposobne celo zmagati, vendar v finalnem dvoboju zares nismo imele sreče. Kljub temu smo lahko z uvrstitvijo v finale zadovoljne.« JM ga je zapustilo veliko število nosilcev Igre. Pri »blaugrani« je spet blestel Messi. Roma nadaljuje z odličnimi igrami pod vodstvom Spalettija. Tokrat je bil njena žrtev Dinamo iz Kijeva. Za »sinove volkulje« pravijo, da ko igra Totti, igra Roma, kar se je izkazalo za resnično tudi tokrat. Poleg dveh zadetkov so Rimljani še trikrat zadeli okvir vrat. V skupini F sta še Sporting iz Lizbone ter Manchester United. Tokrat so v gosteh slavili Angleži, junak pa je bil prav igralec, ki se je svojih prvih nogometnih korakov naučil prav v Sportingu, Cristiano Roanaldo. Arsenal je doma na krilih Fabrega-sa »razorožil« Sevillo, za katero je bil to krstni nastop v Ligi prvakov. Na derbiju »vzhodnega bloka« je Slavija iz Prage premagala Steauo. Slavija je pravi hit v najprestižnejšem evropskem tekmovanju, medtem ko se bo pri Romunih nemara moral od svojega službovanja poslovit legendarni Hagi, čigar trenerski stolček se že pošteno maje. Rezultati: Skupina A: Marseille - Bešiktaš 2:0, Porto - Liverpool 1:1. Skupina B: Chelsea - Rosenborg 1:1, Scalke 04 - Valencia 0:1. Skupina C: Real - Werder 2:1, Olympiacos - Lazio 1:1. Skupina D: Milan - Benfica 2:1, Šahtjor - Celtic 2:0. Skupina E: Glasgow Rangers -Stuttgart 2:1, Barcelona - Lyon 3:0. Skupina F: Roma - Dinamo Kijev 2:0, Sporting - Manchester 0:1. Skupina G: PSV - CSKA 2:1, Fener-bahče - Inter 1:0. Skupina H: Arsenal - Sevilla 3:0, Slavija Praga - Steaua 2:1. Tadej Podvršek Največji letošnji dogodek juda je zaključen. Marsikdo je zabeležil neprecenljiv uspeh, spet drugi pa so ostali praznih rok. Organizatorji so doživeli velike kritike glede organizacije tako prestižnega prvenstva, saj je bilo spodrsljajev res veliko: npr. kimone so tekmovalci dobili prepozno - pol ure pred začetkom, na dan tekme še niso vedeli kdaj bo zelena luč za pričetek tekmovanja ...). Slovenska reprezentanca se je že srečno vrnila domov. Klemen Ferjan pa se je skupaj z bratom Primožem odločil, da podaljša bivanje v Braziliji, saj kot pravi sam, potrebuje malce psihološkega oddiha. Izpustil bo tekmo A pokala ta konec tedna v Birminghamu, nato pa se bo glede poškodbe kolena najprej posvetoval z dr. Pili-hom. Vprašanje je predvsem ali je operacija nujno potrebna, saj bi mu takšen poseg vzel 6 mesecev ali več, kar bi postavilo tekmovanja in olimpijske igre pod velik vprašaj! Potem, ko je letos Klemen osvojil 5. mesto na EP, s čimer si je zagotovil kar lepo število točk, je bil pripravljen storiti prav vse za »vozovnico«, ki pelje v Peking, Za nami je druga izvedba mednarodne atletske lige poimenovana Velika nagrada Atletske zveze Slovenije. Zaključni miting v Celju je bil deseti v nizu, kjer so atleti zbirale točke, ki so na koncu odločale o delitvi za slovenske atletske razmere spodobne denarne pogače. Splošen vtis je, da je liga dobrodošla osvežitev domačih atletskih tekmovanj. V bodoče bi veljalo nekoliko zmanjšati število tekmovanj, s postopno višjimi denarnimi nagradami pa privabiti več kakovostnih tekmovalcev iz tujine, kar bo na koncu pritegnilo več gledalcev na slovenske atletske stadione in s tem povečalo interes sponzorjev. V skupnem seštevku petih najboljših rezultatov točkovanjih po t. i. madžarskih tablicah je v moški konkurenci zmagal Primož Kozmus, pri ženskah pa Brigita Lanhgerholc. Visoko šesto mesto v ženski konkurenci je osvojila Ptujčanka Nina Kolarič, s čimer je potrdila svoj letošnji preboj v vrh slovenske atletike. Na zadnjem mitingu v Celju Kolaričeva ni nastopila, saj ni bilo na sporedu skoka v daljino, poleg tega pa sedaj počiva pred začetkom napornega pripravljalnega ob- a mu poškodba tik pred SP ni prizanesla. »Na žalost mi ni uspela vidna uvrstitev in sem razočaran, saj uvrstitev med 16 ne prinaša točk in ni zadovoljila mojih pričakovanj. Kljub temu, da je poškodba kolena pustila svoje posledice, sem še vedno verjel (in se tako tudi pripravljal) v uspeh. Zadnji mesec je bil občasno prava 'nočna mora', veliko sem moral improvizirati in sproti prilagajati program treninga. Skoraj ves prosti čas sem preživel na postelji z dvig- dobja na njeno najpomembnejšo sezono, katere prvi cilj je, da si pribori vozovnico za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu. Izmed okrnjenega zastopstva Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj na mitingu v Celju, se je izkazal mladi Mitja Horvat, ki je zasedel šesto mesto v fina- njenim kolenom, obloženim z ledom. Prav tako sem ponoči spal z dvignjeno nogo, vse to zaradi tega, da sem lahko čez dan kolikor toliko normalno treniral in koleno vseeno za silo pripravil do naslednjega treninga. Poskušal sem verjeti, da sem vseeno zmožen vrhunske uvrstitve, kar mi je kakšen dan celo uspevalo. Vmes sem si pomagal z avtogenimi treningi in meditacijo, vendar nikakor nisem mogel nadomestiti občutka in dobre volje, ki je bila lu teka na 100 metrov (11,35 sekunde), kjer je zmagal Matic Osovnikar. Prav tako šesti je bil Rok Panikvar na 400 metrov (50,75 sekunde). Sicer pa je najboljšo ptujsko uvrstitev dosegla Živa Sabo na visokih ovirah - bila je četrta s časom 17,06 sekunde. Vajda je v teku na 800 metrov zasedel sedmo prisotna do usodnega treninga. Kakorkoli, na svetovnem prvenstvu me je udarila kruta realnost že prvo borbo, ko me je šokirala predstava in moja neefektivnost. Še vseeno mi je zadnjo minuto uspel met za rahlo prednost (seoinage, ki ga naj ne bi izvajal zaradi kolena, a sem moral poseči po njem), ki sem jo obdržal do konca. Druga borba me je nekoliko dvignila, saj mi je uspel načrt: čimprej zmagati na ippon. Spet sem verjel, da bo nadaljevanje vendarle boljše, a me je evropski prvak Krawczyk streznil, saj sem bil nemočen, kot že dolgo ne. V četrti borbi je Madžar podrl mojo že tako načeto psiho in sledilo je dognanje, da sem samo eden tistih, ki zastavijo srce in dušo ter poskušajo priti do sanj, ne glede na dejstvo, da je velik uspeh zmagati borbo že, če si cel in zdrav; kaj šele, če si hendikepiran s poškodbo,« je po koncu tekmovanja vidno razočaran povedal Klemen. Glede načrtov v bližnji prihodnosti pa je dejal: »Za tekme do konca leta še nič ne vem, saj se moramo skupaj (dr. Pilih, trener Vlado Čuš in sam) odločiti, kako bo z rehabilitacijo kolena. V ponedeljek imam pregled in posvet. Po res dobrem uspehu evropskih judoistov v Braziliji, sem trenutno med potniki na Olimpijado, a potrebno bo osvojiti se nekaj točk. Upam, da bom kljub poškodbi sposoben dokončati odličen začetek v borbi za olimpijsko normo.« Sebi Kolednik Foto: UE mesto (2 minuti in 3,41 sekunde, Zupaničeva pa je bila osma v troskoku (11,20 metra). V mladinskem delu programa sta na 300 metrov tekli Urška Škerget (43,52 sekunde) in Nuša Turk (44,28 sekunde) ter osvojili 4. in 5. mesto. UE Članice ekipe GK Ptuj (od leve proti desni): Sara Blejc, Tjaša Pre-log, Sabina Markoli in Stella Valek Nogomet • Liga prvakov Atletika m Finale VN AZS Kolaričeva skupno na šestem mestu Nina Kolarič, AK Cestno podjetje Ptuj Plavanje • Dnevi slovenskega plavanja na Ptuju Športni napovednik Proslavili jubilej domačega kluba V Termah Ptuj so pretekli konec tedna potekali dnevi slovenskega plavanja, hkrati pa je Plavalni klub Terme Ptuj praznoval trideset let delovanja. Izmed vseh vsebin je bil poudarek na državnem veteranskem prvenstvu v plavanju, katerega pa se je udeležilo le okrog trideset plavalcev. Ti so skupno nastopili v kar devetindvajsetih disciplinah. Udeležba na Ptuju je bila skromnejša predvsem zaradi tega, ker je bilo pred štirinajstimi dnevi v Kranju evropsko veteransko prvenstvo v plavanju, za katerega je vladalo veliko zanimanje. Domači PK Terme Ptuj sta zastopala Tanja in Franjo Rozman, ki sta skupaj osvojila kar šest naslovov državnega prvaka. Sicer pa je bilo na dnevu slovenskega plavanja ponujenih veliko zabavnih in športnih programov: toboganski spust, plavanje preko ovir, mali vaterpolo, vodna aerobika in svetovanje rekreativnim plavalcev ... Drugi dan, nedelja, je bila namenjen predvsem malemu vaterpolu ali linopolu, ki je potekal pod okriljem VK Terme Ptuj. Celotni program je bil dopolnjen še s sejo strokovnega sveta Plavalne zveze Slovenije in neformalnim sestankov vodij plavalnih klubov Slovenije. Na tem delu je sodeloval tudi direktor slovenskih plavalnih reprezentanc Ciril Globočnik, ki je med drugim poudaril, da ima Ptuj predvsem v zunanjem delu odlične pogoje za treniranje plavanja. Z izgradnjo novega hotela Primusa obstajajo tudi možnosti, da se bo v prihodnosti prav na Ptuju kdaj pripravljala slovenska plavalna reprezentanca. 30 let Plavalnega kluba Terme Ptuj V teh dneh Plavalni klub Terme Ptuj neformalno praznuje trideset let svojega delovanja, saj so se začeli s to športno aktivnostjo ukvarjati v septembra leta 1977. Nekaj vplivnih Ptuj-čanov se je takrat odločilo za plavalni šport in prvi člani so bili prav njihovi otroci. Uradno je bil klub ustanovljen 9. januarja 1978, a z organiziranim delom se je začelo že nekaj mese- Foto: Črtomir Goznik Dneve slovenskega plavanja na Ptuju sta uradno odprla Mirko Ke-kec, podžupan MO Ptuj, in Franjo Rozman, predsednik PK Terme Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Utrinek z državnega prvenstva veteranov cev prej. Takrat je klub deloval s štirimi trenerji; to so bili Rene Glavnik, Peter Gaspari, Hinko Tovornik in Jožef Breznik, ki so delali s približno šestdesetimi plavalci. Klub je zelo hitro napredoval in v začetku osemdesetih let je bilo na Ptuju tudi pokalno člansko prvenstvo Jugoslavije. Kasneje sta se za velika tekmovanja s pomočjo naših strokovnih delavcev na velika tekmovanja pri nas pripravljala tudi Borut in Darijan Petrič. V letih 1982 ali 1983 se je klub umaknil iz tekmovalnega plavanja, a del ekipe se je trudil z delom do leta 1986. Nato so se v klubu kar nekaj let ukvarjali samo z učenjem plavanja. Leta 1994 pa so trije nekdanji plavalci, Franjo Rozman, Samo Glavnik in Borut Petrovič, ponovno zagnali tekmovalno plavanje. Po trinajstih letih trdega dela imajo sedaj v PK Terme Ptuj približno 120 plavalcev in plavalk, izmed katerih jih je največ starih do deset let. Želja kluba Nogomet • 2. SML, 2. SKL, U-14 2. SML - vzhod Rezultati 6. kroga: NŠ Poli Drava - Bistrica 10:0, Nissan Ferk Jareni-na - Nafta 4:2, Pohorje - GIC Gradnje Rogaška 3:0, Krško - Ljutomer 2:0, Simer Šampion - Železničar 0:0, Malečnik - Zreče 1:3, Šmartno 1928 - Dravinja 2:1. 1. KRŠKO 6 6 0 0 30:3 18 2. NAFTA 6 5 0 1 36:5 15 3. FERK JARENINA 6 4 2 0 19:6 14 4. NŠ POLI DRAVA 5 4 1 0 30:0 13 5. SIMER ŠAMP. 5 4 10 19:2 13 6. ŽELEZNIČAR 6 2 2 2 9:6 8 7. MALEČNIK 6 2 1 3 10:22 7 8. LJUTOMER 6 2 0 4 10:12 6 9. ZREČE 6 2 0 4 6:30 6 10. POHORJE 5 1 2 2 4:5 5 11. BISTRICA 6 1 1 4 4:33 4 12. G. ROGAŠKA 6 1 0 5 6:24 3 13. ŠMARTNO 6 1 0 5 2:26 3 14. DRAVINJA 5 0 0 5 4:15 0 2. SKL -vzhod Rezultati 6. kroga: NŠ Poli Drava - Bistrica 5:1, Nissan Ferk Jarenina - Nafta 5:2, Pohorje - GIC Gradnje Rogaška 3:0, Krško - Ljutomer 1:2, Simer šampion - Železničar 2:0, Malečnik - Zreče 1:0, Šmartno 1928 - Dravinja 2:1. 1. FERK JARENINA 6 2. SIMER ŠAMP. 5 3. LJUTOMER 6 4. NŠ POLI DRAVA 5 LIGA U-14 Rezultati 6. kroga: NS Poli Drava -Rudar Velenje 2:3, Aluminij - Davidov Hram Radgona 2:0, AHA EMMI Bistrica - MIK CM Celje 2:0, Simer šampion - Tehnostroj Veržej 2:1, Dravograd - Nafta 6:1, Ljutomer - Le coq Sportif 1:1, Mura 05 - Maribor 3:0. 5. POHORJE 6. ŽELEZNIČAR 7. BISTRICA 8. ŠMARTNO 9. MALEČNIK 10. NAFTA 11. ROGAŠKA 12.ZREČE 13. KRŠKO 14. DRAVINJA 5 1 0 21:6 16 1. DRAVOGRAD 6 6 0 0 26:4 18 5 0 0 40:1 15 2. MURA 05 6 5 1 0 25:1 16 5 0 1 16:5 15 3. MARIBOR 6 4 0 2 22:9 12 4 1 0 29:3 13 4. RUDAR (V) 6 4 0 2 12:11 12 4 0 1 18:6 12 5. ALUMINIJ 6 3 2 1 12:5 11 2 1 3 6:11 7 6. SIMER ŠAMP. 6 3 2 1 7:5 11 2 1 3 12:25 7 7. NŠ POLI DRAVA 6 2 2 2 16:14 8 2 1 3 6:19 7 8. TEHNO. VERŽEJ 6 2 1 3 6:9 7 2 0 4 5:21 6 9. LE COQ SPORTIF6 2 1 3 10:17 7 1 1 4 6:13 4 10. A. E. BISTRICA 6 2 0 4 5:12 6 1 1 4 7:16 4 11. NAFTA 6 2 0 4 7:17 6 1 1 4 4:19 4 12. MIK CM CELJE 6 2 0 4 5:15 6 0 3 3 7:10 3 13. LJUTOMER 6 0 1 5 2:16 1 0 1 4 6:26 1 14. RADGONA 6 0 0 6 2:22 0 je, da bi v prihodnjih letih napredoval tako rezultatsko kot tudi organizacijsko in da bi se uvrstil med pet najboljših klubov v Sloveniji. Okrogle obletnice je bil zelo vesel tudi predsednik PK Terme Ptuj Franjo Rozman, ki je med drugim povedal: »Polno je lepih spominov; ko pogledam nazaj, opažam, da smo veliko naredili. Nekaterim družinam smo v po-zotivnem smislu spremenili način življenja. To pomeni, da so se začeli ali tekmovalno ali rekreativno ukvarjati s plavanjem. Najbolj pa smo ponosni, da smo v vseh teh letih naučili plavati približno 15 tisoč otrok in jih, upam, navdušili za plavanje.« V PK Terme Ptuj deluje v vseh programih kar okrog trideset učiteljev plavanja ali trenerjev. Elana za prihodnje jim v klubu ne manjka in zato lahko pričakujemo dobre rezultate mladih plavalcev tudi v prihodnjih letih. David Breznik NS Poli Drava - Rudar Velenje 2:3 (1:2) Strelci: 0:1 Hartet (9), 0:2 Grušov-nik (11), 1:2 Perger (20), 1:3 Harter (59) in 2:3 Pukšič (70). NŠ Poli Drava: Kajzer, Bezjak (Slanič), Petrovič, Zemljarič (Kirič), Zorec, Strel (Golob), Perger, Roškar (Trep), Pukšič, Oroz in Pivko. Trener: Miran Klajderič. Aluminij - Davidov hram Radgona 3:0 (2:0) Strelci: 1:0 Gajser (30), 2:0 Horvat (34) in 3:0 Žurej (44). Aluminij: Peršuh, Pungaršek (Vin-diš), Jevšovar (Rajh), Babšek, Jus, Pulko (Šešo), Gajser, Žurej (Lajh), Sitar, Horvat in Cesar (Dvoršak-Špe-har). Trener: Tomislav Grbavac. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Gozniki Utrinek s tekme mladincev NS Poli Drava Ptuj - Bistrica (rdeči dres), ki so jo z visokim rezultatom dobili prvi. Nogomet - Pokal Slovenije (ž) Rezultati 1. kroga: Slovenj Gradec - Ljudski vrt 10:2 (6:1), Seno-žeti Škale - Krka 0:10 (0:4), Olimpija Bežigrad - Maribor 5:0, Pomurje - Velesovo 4:1 (0:0). Slovenj Gradec - Ljudski vrt 10:2 (6:1) Strelki za Ljudski vrt: Martina Potrč in Tina Vrečar. ŽNK Ljudski vrt: Karin Matjašič, Maja Koren, Barbara Petek, Majda Mesarec, Alenka Trafela, Laura Arnuš (od 58. Tanja Murko), Maša Ja-ušovec, Tina Vrečar, Nina Cafuta, Martina Potrč in Nina Pihler. Trener: Alen Ivartnik. V 1. krogu slovenskega ženskega članskega nogometnega pokala so igralke ptujskega Ljudskega vrta gostovale pri močni ekipi iz Slovenj Gradca. V tem srečanju so se Ptujčanke že veliko bolje upirale domači ekipi kot na prvenstvenem srečanju pred dvema tednoma. Doživele so sicer visoki poraz, vendar je viden veliki napredek v igri mladih Ptuj-čank, ki tudi tokrat niso nastopile v kompletni sestavi. Danilo Klajnšek NOGOMET 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Pari 9. kroga - SOBOTA ob 16.00: Koper -Nafta, Primorje - Interblock, Livar - HIT Gorica; SOBOTA ob 20.00: Domžale - Drava; NEDELJA ob 15.00 Maribor - MIK CM Celje. 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Pari 7. kroga - NEDELJA ob 16.30: Aluminij - Bela Krajina, Zagorje - Zavrč, Bonifika - Krško, Krka - Triglav Gorenjska, Rudar Velenje - Mura 05. 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod Pari 7. kroga - SOBOTA ob 16.00: Pohorje - Odranci, MU Šentjur - Odranci, Malečnik - Tehnostroj Veržej, Paloma - Stojnci, Roma - Koroška Dravograd, Kovinar Štore - Trgovine Jager; NEDELJA ob 16.00: Šmartno 1928 - Dravinja. ŠTAJERSKA LIGA Pari 7. kroga - SOBOTA ob 16.00: Gerečja vas Unukšped - Železničar, Peca - Podvinci, Šentilj Jarenina - Oplotnica, Mons Claudius - Zreče, Šoštanj - AHA EMMI Bistrica, Partizan Fram - Holermuos Ormož; NEDELJA ob 16.00: Simer šampion - GIC Gradnje Rogaška. 1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA 3. krog: Ljudski vrt - Maribor (nedelja ob 11.00). 1. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ Pari 5. kroga - SOBOTA ob 16.30: Zgornja Polskava - Središče, Apače - Cirkulane, Boč -Hajdina;NEDELJA ob 10.30: Skorba Saš - Dornava; NEDELJA ob 16.30: Gorišnica - Rogoznica, Bukovci - Videm. 2. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ Pari 4. kroga - SOBOTA ob 16.30: Markovci - Lovrenc, Pragersko - Hajdoše, Spodnja Polskava - Leskovec, Tržec - Grajena; NEDELJA ob 16.30: Slovenja vas - Podlehnik. VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ ZAHODNA SKUPINA: Pari 4. kroga - PETEK ob 17.00: Polskava - Pragersko, Hajdina - Skorba, Zgornja Polskava - Lovrenc, Boč - Podlehnik, Prepolje - Apače. VZHODNA SKUPINA: Pari 4. kroga - PETEK ob 17.00: Podvinci - Leskovec, Grajena - Holermuos Ormož, Gorišnica - Stojnci, Tržec - Markovci, Videm - Dornava. 1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA 7. krog: Dravograd - Aluminij (sobota ob 16.30). 1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA 7. krog: Dravograd - Aluminij (sobota ob 15.30). ROKOMET 1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA Pari 3. kroga: Gold club -Jeruzalem Ormož (sobota ob 19.00), Slovan - Celje Pivovarna Laško, Knauf Insulation - Trimo Trebnje, Prevent - Cimos Koper, Intra Gorica Leasing - Gorenje, Sviš Pekarna Grosuplje - Rudar EVJ Trbovlje. 1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA Pari 2. kroga: Mercator Tenzor Ptuj - Burja Škofije (sobota ob 19.00 v ŠD Hardek v Ormožu), Kočevje Evro Casino - Škofja Loka, Izola - Europrodukt Brežice, Velenje - Celjske mesnine, Zagorje Istrabenz Gorenje - Celeia Žalec, Olimpija PLK - Krim Mercator. 1. B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA Pari 1. kroga: Dobova - Moškanjci Gorišnica (sobota ob 19.00), Klima Petek Maribor - Krško, Ajdovščina - Dol TKI Hrastnik, Ribnica Riko hiše - Grosuplje, Krka - Istrabenz plini Izola, Radeče MIK Celje - Mitol Sežana. Karting • Dirka v Hajdošah AMD Ptuj bo v soboto, 22. 9., ob 14.30 na kartodromu v Hajdošah organizator dirke za državno prvenstvo. To bo tudi letošnje sklepno dejanje za AMD Ptuj, ki je ob kartingu organiziral še dirke s skuterji in motorji. V močni konkurenci bodo nastopili tudi domači vozniki, ki so v skupnem seštevku visoko. V razredu Rotax senior je Darjan Klobasa na 2. mestu, kakor tudi Zlatko Oman v najhitrejšem razredu. Najbolj zanimivo bo v razredu Rotax Junior, kjer so na prvih treh mestih trije člani AMD Ptuj: Blaž Božak, Matjaž Dominko in Saša Stamenkovič. Med njimi bo potrebno poiskati tudi novega državnega prvaka. V soboto bodo ljubitelji vožnje z »mini formulo« prišli na svoj račun. Namizni tenis • 12. memorial Urha Straška NTK Ptuj bo v nedeljo organizator namiznoteniškega turnirja - 12. memoriala Urha Straška, v spomin na njihovega tragično preminulega igralca. Na turnirju bo sodelovalo okoli 70 igralcev in igralk. Tekmovanje se bo pričelo v nedeljo ob 10. uri v športni dvorani Center na Ptuju. Danilo Klajnšek Kasaški derbi v Ljubljani Na ljubljanskem hipodromu Stožice bo v nedeljo potekal 23. tekmovalni dan letošnje sezone, z najpomembnejšo rejsko dirko - 17. slovenskim kasaškim derbijem. Na 2600 metrov dolgi stezi strokovnjaki največ možnosti pripisujejo četverici Ljutomerčanov (Sonni MS, Roki, Apofis, Fjuri AS) ter Francu Lovrenčiču z Loro, ki v zadnjem obdobju formo le še stopnjuje. V dosedanjih 16. derbijih je najvišji naslov kar štirikrat pripadel Marku Slaviču (KK Ljutomer). NŠ Športni napovednik Kegljanje • 2. SKL - vzhod (m) 2. krog: Konjice - Drava (nedelja ob 17.00). Športno plezanje • Šola plezanja Plezalni klub 6b Ptuj vabi v Šolo športnega plezanja za otroke od 6. do 9. leta starosti. Namen tečaja je udeležencem podati osnovne prvine športnega plezanja. Prvi sestanek s starši in udeleženci šole bo v ponedeljek, 1. 10. 2007, ob 18. uri pred vhodom v OŠ Olge Meglič. Prijave pa zbiramo do 1. 10. 2007 preko e-maila pk6bptuj@gmail.com oziroma na številki 031 541 603 (Andrej). Jadranje • Na Ptuju ekipno državno prvenstvo Brodarsko društvo Ranca Ptuj bo skupaj z Jadralno zvezo Slovenije organiziralo ekipno državno prvenstvo v jadranju v razredu OPTIMIST. Tekmovanje bo potekalo 21., 22. in 23. septembra 2007 na Ptujskem jezeru pred novim pomolom pri Brodarskem društvu RANCA, s pričetkom ob 11. uri. Uradna otvoritev državnega prvenstva in predstavitev ekip ter sodniškega in regatnega odbora bo v petek ob 10.20. Tekmovalo bo 10 slovenskih ekip z najboljšimi jadralci tega razreda. Razglasitev rezultatov bo v nedeljo po regati, vendar najkasneje ob 17. uri. Za dodatne informacije o tekmovanju lahko pokličete 041 791 005 (Emil Mesarič). Pikado liga Štajerski tednik 2007-08 Letošnja pikado liga Štajerski tednik, ki bo tako kot lani razdeljena v dve skupini, se bo začela v začetku oktobra. V prvi ligi bo tekmovalo 10 ekip, druga liga pa se bo oblikovala po zaključenih prijavah. Ker je interes klubov precejšen, bo druga liga najverjetneje razdeljena na dva dela (upoštevan bo geografski položaj ekip). Izpolnjeno prijavnico in kopijo položnice naj zainteresirani klubi dostavijo v PK Bullshoot, Maistrova ul. 18, 2250 Ptuj (bar Ring), najkasneje do 30. 9. 2007. Ekipa lahko prijavi največ 10 igralcev. Če bo ekipa prijavila manj kot 10 igralcev, bo imela možnost prijaviti dodatnega igralca v prvem delu sezone (po koncu prvega dela to ne bo več možno). Žreb za vse lige bo opravljen v nedeljo, 30. 9., ob 17. uri na sedežu kluba. Dodatne informacije: 040 202 271 (Gogi) in 051 320 282 (Denis). JM Padalstvo • 29. ptujski padalski pokal v skokih na cilj Ptujski padalci doma nepremagljivi Minulo soboto je na letališču v Moškanjcih potekal tradicionalni, letos že 29. ptujski padalski pokal v skokih na cilj. Navedenega tekmovanja se vsako leto udeleži večje število padalcev, od tega čedalje več padalcev iz tujine. Letos so na letališču v Moškanjcih gostili padalce iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Avstrije, Italije in Švedske. Toda letošnje tekmovanje je imelo nekoliko grenak priokus, saj ga je na petkovem treningu zaznamoval zasilni pristanek edinega padalskega letala Aerokluba Ptuj. Toda kljub neljubemu dogodku je ob pomoči 15. brigade Slovenske vojske 29. ptujski pokal potekal brez zapletov, tako da je organizatorju uspelo izpeljati vseh osem tekmovalnih serij. V moški članski konkurenci je domačin Peter Balta v tesnem dvoboju za las ugnal reprezentančnega kolega Domna Voduška iz Lesc, s tretjim mestom pa je (z letos prvimi skoki) presenetil Go-razd Vindiš, prav tako član Aerokluba Ptuj. V ženski članski kategoriji je po pričakovanju na najvišjo stopničko stopila Petra Jurič, druga je bila njena klubska kolegica Maja Tašner, na tretje mesto pa je doskočila padalka iz Hrvaške Veseljka Pirc. Tudi v ekipni razvrstitvi so ptujski padalci stopili na najvišjo Z leve proti desni: Peter Balta, Milan Jurič, Aleksander Cuš, Boris Janžekovič in Gorazd Vindiš stopničko. Peter Balta, Gorazd Vindiš, Boris Janžekovič, Milan Jurič in Aleksander Čuš so s skupnimi močmi pokazali premoč nad drugouvrščenimi Italijani ter tretjimi Avstrijci. Tekma svetovnega pokala na Grobniku Muhasto vreme in težki meteorološki pogoji so pretekli vikend spremljali tekmovanje svetovnega pokala v padalskih skokih na cilj. Tekmovanje se je odvijalo na letališču Grobnik v bližini Reke. Tekmovanja se je udeležilo kar 27 ekip iz 12 držav, kar je skupno 135 tekmovalk in tekmovalcev. Kot smo bili vajeni v pretekli sezoni, je tudi tokrat padalka Aerokluba Ptuj Petra Jurič poskrbela za veselje v taboru AK Ptuj. S šestimi kazenskimi centimetri je zasedla odlično drugo mesto in pri tem zaostala za rojakinjo Majo Sajovic iz Lesc le za en centimeter. Na tretje mesto je doskočila Veselj-ka Pirc iz Hrvaške, z devetimi kazenskimi centimetri. Odlično so se ptujski padalci odrezali tudi v ekipni razvrstitvi. Kljub pomanjkanju treninga zaradi težav s klubskim letalom, so svoje cilje zastavili zelo visoko. To se je pokazalo že takoj v prvi seriji, po kateri so si delili prvo mesto z Italijani in Nemci. Toda zelo težki vremenski pogoji in pritiski ekip, ki se s tem športom ukvarjajo profesionalno, so pripeljali do tega, da so Ptujčani morali priznati premoč Italijanom in jim na koncu za las prepustiti mesto na zmagovalnih stopničkah ter se zadovoljiti s četrtim mestom. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa iz Češke, na najvišjo stopničko pa so stopili člani vojaške ekipe Sportfoer-dergruppe iz Nemčije. Ptujsko ekipo so sestavljali: Peter Balta, Boris Janžekovič, Milan Jurič, Aleksander Čuš in Petra Jurič. Vidnejši rezultat v moški kategoriji je od padalcev Aeroklu-ba Ptuj dosegel Peter Balta, ki je s štirimi kazenskimi centimetri pristal na 9. mestu. Zmagal je Nemec Henrik Lindner, drugi je bil Švicar Andre Bachmann in tretji Čeh Jiri Gecnuk. Tekmovanja se udeležil tudi Zlatko Čuš v vlogi glavnega sodnika. JM Letos je pred ptujskimi padalci ostalo samo še finalno tekmovanje Svetovnega pokala v skokih na cilj, ki bo potekalo 28, 29. in 30 septembra v Švici. Ptujčani imajo po odlični predstavi na prejšnjih petih tekmovanjih dobre možnosti za uvrstitev med prvo peterico, a brez letala in posledično treninga, bo to težko dosegljiva naloga. Sport za vse Informacije Zavod za šport Ptuj Čučkova ul. 7,2250 Ptuj Tel.: 02 787-7630 www.sportnizavod-ptuj.si Že 13. zapored Vam bomo ponudili pester izbor brezplačnih športnih aktivnosti. Od 21. do 23. septembra boste imeli možnost poizkusit se v več kot 30 športnih panogah. Športni vikend je namenjen vsem Ptujčankam in Ptujčanom ter ostalim udeležencem, ne glede na starost, ki se zavedajo pomena in koristnosti redne športne vadbe. 13 ŠPORTNI VIKEND J PTUJSKI PROGRAM AEROBIKA AEROBIKA AEROBK^^^^^^: AIKID0 ATLETIKA ; ATLETIKA BADMINTO^^^^^^; BALINANJE DRUŽINSKE ŠP. DEJAVNOSTI i DRUŽINSKE ŠP. DEJAVNOSTI i FITNES HIP-H0P JADRANJE JUDO JUDO JUDO KARATE KARTING KEGLJANJE KICK BOKS j KOLESARJENJE K0NJENIŠ1V0 KOŠARKA NOGOMET j NOGOMET i NAMIZNI TENIS NAMIZNI TENIS ODBOJKA ODBOJKA PADALSTVO OPIS PROGRAMA Bosu Spinning_ Boomstyle Aerobika_ Aikido za začetnike Dan odprtih vrat AŠ Mirko Vindiš Preverjanje tekaške sposobnosti (Cocconijev test), tečaj Badminton za vse generacije Balinanje za vse generacije Vadba za začetnike Družimo se za zdravje in srečo - športne igre Premagovanje ovir Predstavitev in vadba fitnesa Spoznavanje golfa na vadbišču za golf Ptuj Hip-hop mame Ekipno prvenstvo Slovenije v razredu optimist - ogled tekme Judo vrtec Naučimo se padati Demonstracija gokarta in vožnje z gokarti Kegljanje za vse generacije Kickboxing samoobramba Izlet s kolesi Brezplačno jahanje in prikaz šole jahanja Turnir trojk Nogometni turnir, tekma Slovenija- Litva U17 (ženske) Igranje nogometa za osnovnošolce Igranje namiznega tenisa Ogled urhovega memoriala Dnevi odbojke- igranje odbojke Turnir v odbojki na mivki Pet., 21.9.2007 18:00-20:00 10:30-11:30, 17:00-20:00 17:00-18:30 17:30-19:30 10:00 dalje 17:00-18:00 18:00-19:30 17:00-18:00 Sob., 22.9.2007 18:00-20:00 19:15-20:15 9:30-11:00 10:00-12:00 16:00-19:00 10:00-13:00 10:30-11:30, 18:00-19:00 18:00-19:00 10:00 dalje 16:00-17:00 10:00 14:00 -18:00 10:00 -12:00 Ned., 23.9.2007 10:00-12:00 10:30-11:30, 18:00-19:00 18:00-20:00 16:00-18:00 10:00 dalje 9:00-12:00 14:00-17:00 9:00 dalje 19:00-21:00 Lokacija in izvajalec Center zdravo, Čučkova 6a, Center zdravo Center zdravo, Čučkova 6a, Center zdravo Center zdravo, Čučkova 6a, Center zdravo Plesni klub Mambo, Volkmerjeva 26, Plesni klub Mambo Judo center Drava Ptuj, ŠD Mladika, Čučkova 8, JK Drava Ptuj Atletska steza - Mestni stadion Ptuj,Čučkova 7, AK Ptuj Atletska steza - Mestni stadion Ptuj,Čučkova 7, AK Ptuj ŠD Mladika, Čučkova 8, Badminton klub Ptuj Dom krajanov - balinišče, Potrčeva 34, ŠD Center Ptuj Bar Ring, Maistrova 18, Boks klub Ring Ptuj Vrtec Spominčica, Potrčeva 9, Vrtec Ptuj Košarkarsko igrišče Mestni stadion, Čučkova 7, OŠ Mladika Rt 2000, Potrčeva 4a Vadbišče za golf Ptuj, Mlinska 13, GK Ptuj Plesni klub Mambo, Volkmerjeva 26, Plesni klub Mambo Ptujsko jezero - Ranca, Brodarsko društvo Ranca Judo center Drava Ptuj, ŠD Mladika, Čučkova 8, JK Drava Ptuj Judo center Drava Ptuj, ŠD Mladika, Čučkova 8, JK Drava Ptuj Judo center Drava Ptuj, ŠD Mladika, Čučkova 8, JK Drava Ptuj Telovadnica OŠ Olge Meglič, KARATE-DO klub Ptuj Kartodrom Hajdoše, AMD Ptuj Kegljišče na mestnem stadionu - vhod A, Kegljaški klub Ptuj Kickboxing center ŠD Mladika, Čučkova 8, Klub borilnih veščin Mestni trg. Mestni trg 1, Kolesarski klub Perutnina Ptuj Konjeniški klub Rogoznica, C. 8.avgusta 16, Konj. klub Ptuj Pomaranča bar. Ob Dravi 3a, KK Ptuj, KPŠ, Pomaranča d.o.o. Igrišče z umetno travo Mestni stadion Ptuj, Zavod za šport Ptuj Mestni stadion Ptuj, pomožno igrišče za nogomet, NŠ Drava Ptuj Kickboxing center ŠD Mladika, Čučkova 8, NTK Ptuj ŠD Center, NTK Ptuj ŠD Mladika, Čučkova 8, OK Kurent Pomaranča bar. Ob Dravi 3a, OK Kurent, KPŠ, Pomaranča d.o.o. Kontaktna oseba Martin Golob, 031 645-157 Martin Golob, 031 645-157^^^^^^^ Martin Golob, 031 645-157 Metod Peklar, 041 730-818 Bruno Krajnc, 031 478-108 Aleš Bezjak, 040 469-748 Gorazd Rajher, 040 469-748 Dušan Bosilj, 051 602-107 ^^^^^^^ Jože Maučec, 031 685-208 Ivan Pučko, 041 895-076 Štefka Kostanjevec, 031 712-229 Anica Ternovšek, 041 825-849 Romano Petek, 041 708-526 Adam Osmančevič, 041 706-540 Metod Peklar, 041 730-818 Emil Mesarič, 041 791-005 Bruno Krajnc, 031 478-108 Bruno Krajnc, 031 478-108 Bruno Krajnc, 031 478-108 Andrej Cafuta, 041 699-639, 040 272-878 Milan Zupane, 031 213-232 Nada Fridl, 031 706-883 Vladimir Sitar, 031 330-220 Jernej Finžgar, 031 665-685 Živa Čuček, 031 295-141 Kristijan Ilijevec, 041 822-055 Marjan Lenartič, 041 394-876, 02 787-7630 Boris Emeršič, 041 687-882 Bojan Terbuc, 031 651-594 Bojan Terbuc, 031 651-594 Martin Kureš, 041 812-345 Martin Kureš, 041 812-345 ;kih skokov PILATES POHODNIŠTVO POHODNIŠTVO PLAVANJE PLES REKREACIJA RIBOLOV STRELSTVO STRELSTVO ŠPORTNO PLEZANJE TAl JI QUAN TENIS TENIS Prikaz Vadba pilatesa za novince Pohod po haloški poti - Od Borla do Cirkulan Pohod Ljudski vrt-Panorama-Mestni trg Svetovanje rekreativnim plavalcem Jazz balet, hip-hop, latino, pop Rekreacija za ženske Lov rib s plovcem Strelski peteroboj - ogled tekme Dan odprtih vrat-streljanje z zračno puško in pištolo Športno plezanje na umetni steni Vadba brokatnih vaj, meč in pahljača Igranje tenisa, svetovanje in videoanaliza igre Igranje tenisa Letališče v Moškanjcih, Moškanjci 95a, Aeroklub Ptuj 18:00-20:00 15:30-17:00 19:30-20:30 9:00-13:00 9:00-12:00 7:00-14:00 9:00-11:00 11:00-14:00 10:00-12:00, 17:00-20:00 8:00-15:00 Telovadnica OŠ Olge Meglič, KARATE-DO klub Ptuj Izpred železniške postaje Ptuj, Vrtec Ptuj Ljudski vrt (pri OŠ), PD Ptuj, Društvo zreli vedež Terme Ptuj, Pot v toplice 9, Plavalni klub Terme Ptuj Ritmična dvor. Mestni stadion Ptuj, Čučkova 7, ŠD Banibri Telovadnica OŠ Mladika, Žnidaričevo nabrežje 1, ŠD Banibri Ribnik Rogoznica, Ribiška družina Ptuj Strelišče v ŠD Mladika, Čučkova 8, Strelski klub Ptuj Strelišče v ŠD Mladika, Čučkova 8, Strelski klub Ptuj OŠ Olge Meglič in Gimnazija Ptuj, Plezalni klub 6B Ptuj Ritmična dvorana Mestni stadion, KARATE-DO klub Ptuj Teniški klub Ptuj, Pot v toplice 10, KIH d.o.o. Tenis klub Luka, Svržnjakova 15, Tenis klub Luka Sandi Čuš, 041 378-289 Andrej Cafuta, 041 699-639, 040 272-878 Silva Žuran, 031 260-004 Antun Mlinarevič, 02 772-9171, 031 396-105 Franjo Rozman, 041 311-414 Anica Ternovšek, 041 825-849 Anica Ternovšek, 041 825-849 Franc Žinko, 041 442-326, 02 746-2281 Simeon Gone, 051 389-800 Simeon Gone, 051 389-800 Andrej Žitnik, 031 541-603 Andrej Cafuta, 041 699-639, 040 272-878 Zoran Kranjc, 031 612-921 Robi Mere, 041 647-177 •_ K Litva • Dežela preprostih in prijaznih ljudi, a s tako kruto usodo - 2. del Raziskovanje Litve Po nekaj dnevnem akademskem »oddihu« v Kaunasu sem se odpravil raziskovati skrite kotičke lit-vanskega podeželja. Litva je dežela tisočerih jezer, kjer vsako ponuja nekaj drugačnega. Prečudovita narava litvanskega podeželja, ki te ponese nekaj desetletij nazaj ... Foto: Uroš Zajdela Številni prebivalci v Litvi preživijo svoje dopuste ob teh jezerih, tako da težko najdeš kak skriti kotiček, razen če poznaš kakšnega domačina. Nekoliko me je le presenetilo, da najvišji vrh Litve meri natančno 391 metrov, in tega sem tudi sam osvojil. Počutil sem se kot pravi gorski plezalec, morda je nekoliko zbodla v oči tlakovana cesta, ki vodi do samega vrha. Kakorkoli, osvojil sem najvišji vrh Litve! Ko se odpraviš na podeželje, se dejansko vrneš vsaj petdeset let v preteklost, kjer je še danes traktor in druga kmetijska mehanizacija prej redkost kot pravilo. Večina ljudi še danes obdeluje svoje kmetijske površine s preprostim orodjem, pri čemer jim prav poseben status predstavljajo konji. Le-te lahko srečaš na vsakem koraku kako galopirajo na sicer omejenih površinah, vendar povsem svobodno. Na podeželju pravzaprav nihče ne govori angleškega jezika, razen nekaterih mladih, ki se šolajo v mestih in iščejo boljšo prihodnost, zato pa prav vsi tekoče govorijo ruski jezik, in prav hitro spoznaš, da sovjetska diktatura ni tako močno ranila te preproste ljudi, ki so v preteklem obdobju bolje živeli, saj so večino pridelkov prodali na takratni mogočni sovjetski trg. Številni domačini, predvsem mladi, ki se vsaj deloma trudijo govoriti angleški jezik, z veliko negotovostjo gledajo v prihodnost in v EU, saj ne vidijo možnosti preboja njihovih izdelkov na evropski trg, po drugi strani pa jim lastna vlada kljubovalno zapira ogromen ruski in beloruski trg. Kljub temu smo se v vaški gostilni s pristnimi domačini prav veselo pozabavali, pri čemer so mi predvsem pri komunikaciji veliko pomagali moji prijatelji iz Litve, ki so se z mano odpravili na podeželje. In ko sem kakim desetim domačinom plačal še pivo, kar mi je mimogrede izropalo iz denarnice približno 5 evrov, smo postali zelo dobri pevski in pivski prijatelji. Takrat sem spoznal prav zanimivo tekmovanje v petju. Namreč, domačini so nas izvali v tekmo petja in pitja. Torej, najprej zapoje skupina domačinov ter tako izzovejo tujce, ki se jim morajo »upreti«. Končni razsodnik o zmagovalcu je lastnik lokala ter natakarji, ki ocenijo pevske sposobnosti, poraženci seveda morajo seči v žep po novih 5 evrov. Pri celotni zadevi je po mojem mnenju vse prevelik faktor finančni položaj tekmovalcev, saj smo mi po pravilu »prepevali« mnogo slabše. Ampak ta ugotovitev me ni prav nič zbodla, saj smo bili mi gostje, in prav prijeten občutek je, če lahko nekomu polepšaš vsaj del dneva v njegovem monotonem življenju. In takšno tekmovanje se lahko nadaljuje v neizmerne skrajnosti. Ker smo se zavedali, da se moramo še istega dne vrniti v Kaunas v primernem nealkoholiziranem stanju, smo kar kmalu končali s tekmovanjem in se s težkim srcem poslovili. Kljub izredno pestremu in zabavnemu popoldnevu pa se prebudi v tebi žalost, ko gledaš in se poslavljaš od teh ljudi, ki živijo iz dneva v dan, brez upanja v boljši jutri. Da bi pa vendarle s seboj v Slovenijo odnesel tudi kak zgodovinsko-kulturni spomin, sem se naslednji dan odpravil v 250 km oddaljeno mesto Trakai, ki je bila prva prestolnica velikega Poljsko-litvanskega imperija iz 17. stoletja, ki je kasneje segal od severnega morja pa vse do Črnega morja. V tem mestecu je glavna znamenitost čudoviti grad, ki se nahaja na otočku sredi jezera. Kljub temu, da gre za povsem komercialno-turistično atrakcijo, pa je vreden ogleda. Sama arhitektura se seveda ne more primerjati z našim ptujskim ponosom, pa vendarle te okolica, ki je prepredena s številnimi jezeri in otočki, navda s prav posebnim šarmom. Pripravljeni pač morate biti na številne majhne nevihte, ki so za JZ del Litve pravzaprav tipične. Tako ni nič nenavadnega, če v roku petih minut doživiš tri ali štiri majhne nevihte, nato pa posije sonček, čez dobrih deset minut pa se zgodba ponovi. Navdušen od prečudovite narave sem se na to odpravil v še eno vasico, ki premore muzej sovjetske zgodovine na prostem. Moji Litvanski prijatelji so s težkim srcem vstopili v ta muzej, kjer so zbrani vsi spomeniki in skulpture iz sovjetskega časa. Osebno sem bil zelo navdušen, predvsem nad spomeniki in slikami Karla Marxa in Engelsa, ki sta v osnovi z razvojem socializma razvila ljudsko obliko vladavine, kjer bi bili vsi ljudje enakovredni, in v ideološkem smislu prekaša vse odlike sodobnih demokracij. Vendar pa že naslednji korak v muzeju prikaže ljudi, predvsem Stalina in Lenina, ki so to ideologijo s tako krutostjo in brezbrižnostjo obrnili proti ljudem. Tuji turisti, predvsem Američani, so seveda z velikim odobravanjem poslikali vsak kip in sliko teh »junakov«, domači turisti, predvsem starejši, pa so le nemo strmeli v kipe in še na misel jim ni prišlo, da bi izvlekli fotoaparat. V njih si lahko opazil prezir in strahospoštovanje, ki je še danes tako močno prisotno. Sploh ne upaš pomisliti, da bi rekel kako dobro besedo o sovjetskem komunizmu, ideologiji ali posameznikih. Vsekakor na obrazih ljudi vidiš, da so veliko pretrpeli in da je ta rana preprosto pregloboka, da bi jo lahko petnajstletno obdobje zacelilo. Z nekoliko mešanimi občutki, pri čemer moram priznati, da sem tudi sam naredil sliko ali dve, smo zapuščali muzej in se odpravili proti domu. Bilo je kar precej tesnobe in predhodna sproščenost je kar izpuhtela. Mislim, da smo vsi z veliko nestrpnostjo čakali, da se vrnemo domov. Ko smo se v avtomobilu pogovarjali o naši zgodovini, kar niso mogli verjeti, da si je lahko v času komunizma v Sloveniji bistveno več ljudi privoščilo počitnice kot danes, mladi ljudje so imeli službe, ni bilo KGB, ki bi nadzoroval vsak naš gib, celo čokolado si lahko dobil ipd., vendar je bilo tudi brezsmiselno razglabljat o tem. Vsak s svojimi mislimi se je tistega večera odpravil spat. Moram priznati, da me je južni, predvsem podeželski del Litve, izredno presenetil in v kolikor se boste nahajali v tem delu Evrope, si ne smete privoščiti, da ga ne bi obiskali. Nikar ne pričakujte z belim kamnom tlakovanih cest ali restavracij najvišje ravni, ampak se preprosto morate predati njihovemu načinu življenja, morate obiskati lokalno gostilno, kjer boste srečali veliko dobrih ljudi, kjer boste obiskali prečudovita jezera, in če ste športno dobro pripravljeni, boste lahko osvojili najvišji vrh! V kolikor pa pričakujete od Litve sodobne restavracije, številne tuje prodajalne, ki kar tekmujejo med seboj, kdo bo imel večji reklamni napis, kjer punce hodijo v visokih čeveljcih in kjer ne manjka dobre zabave v barih in diskotekah, potem morate obiskati glavno mesto Vilno. O tem drugem ekstremu Litve pa prihodnjič ... Litva je država jezer, kjer lahko in čofotanju v vodi. Foto: Uroš Zajdela odkrivaš pristno lepoto, hkrati pa se nekoliko ohladiš ob namakanju Klasična lesena hiša, ki je tako značilna za pribaltsko okolje. Foto: Uroš Zajdela Prečudovit grad sredi jezera, kjer se je pogosto pisala srednjeveška zgodovina tega dela Evrope. Žetale • Mladi člani TD so aktivni Že pred dokončno odločitvijo so člani TD izvedli akcijo temeljitega čiščenja okolice. „Koliko traktorskih prikolic vejevja, kopriv, starih tramov ... je bilo odpeljanih niti ne vemo. Milan Štraus in Franci Plajnšek sta nato še z gradbenimi stroji očistila in uredila okolico. Prvi septembrski ponedeljek pa sta Franci Vogrinc in Stanko Skledar pripeljala težje in večje kose etnološkega gradiva za potrebe muzeja. Vso etnološko gradivo je prispevala družina Železnik iz Kočic št. 1. Postavitev ambientalnega muzeja je prevzel Andrej Brence, kustos Pokrajinskega muzeja Ptuj. Postavitev je v zaključni fazi. Otvoritev hiške in s tem omogočen javni ogled pa bo v okviru prireditev ob letošnjem občinskem prazniku," je najprej povedal predstavnik sekcije mladih v TD, Marko Kojc, nato pa nadaljeval: „Tisto, s čimer pa bi se mi mladi radi resnično in posebej pohvalili, pa so dela in aktivnosti, ki jih počnemo pri turističnem društvu. Naš največji uspeh je seveda prepoznavno povečanje števila mladih. Na sestanku, ki ga je mladinska sekcija imela junija letos, se je naše društvo razširilo. Tako nas je danes v sekciji mladih kar 25! Pomembna pa ni samo številka, ampak to, da aktivno sodelujemo pri vseh dogodkih, ki so povezani z delovanjem društva. Tako smo se zelo angažirali pri izpeljavi tradicionalnega majskega pohoda po ekološki pohodni poti, pri sanaciji Vukove hiše pa smo se še bolj zagnali. Pomagali smo čistiti okolico. Naše največje delo, ki smo ga izvedli sami, brez tuje pomoči, pa je izdelava in postavitev vrta in brajd. Sam sem v lastni režiji pripravil lesene stebre, priskrbel deščice v starinskem haloškem stilu, imenovane »plajnke«. V celodnevni delovni akciji pa smo nato vrt in braj-de tudi postavili. Ponosni smo na to, da smo dali svoj prostovoljni prispevek k lepši podobi našega kraja." Kot je še povedal Kojc, bodo mladi v času prireditev občinskega prazni- ka izvedli projekt »Nasmeh turizmu«, v okviru katerega bodo v soboto, šestega oktobra, organizirali izlet po Halozah in hrvaškem Zagorju, skupaj z Jadralnim društvom Žetale pa bodo nato še v četrtek, 11. oktobra, organizirali potopisno predavanje in dva dni kasneje, v soboto, tudi razstavo in promocijo turističnih kmetij iz Haloz. SM Ni strahu za prihodnost Kot je že znano, je žetalsko TD s sklepom občinskega sveta dobilo v upravljanje obnovljeno Vukovo domačijo. V okviru TD pa je zelo aktivna tudi sekcija mladih članov. Sekcija mladih pri Turističnem društvu Zetale je zelo aktivna; veliko je pomagala tudi pri obnovi Vukove domačije (na sliki), v načrtu pa imajo še veliko akcij. Foto: MK Nagradno turistično vprašanje . Turizem odpira vrata ženskam Ptuj živi v pričakovanju otvoritve Grand hotela Primus Inter Pares, ki je tudi osrednji dogodek ob svetovnem dnevu turizma na Ptuju. Investicija v prvi hotel Term Ptuj je tudi za največjo investicijo na področju turizma v Sloveniji v letu 2007. Na otvoritvi, 28. septembra, ne bo predsednika vlade, udeležil pa se je bo minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, ki je bil tudi med polagalci temeljnega kamna 6. septembra lani, med gosti bo kot je slišati tudi svetovno znana manekenka Bernarda Marovt. Na Ptuju bo tudi sicer zadnji septembrski teden zelo živahno. 27. septembra vabi TD Ptuj v Mestni vinograd, v petek pa bo v slavnostni dvorani ptujskega gradu tudi okrogla miza o pomenu turizma in turistične ponud- be starih zgodovinskih in pobratenih mest, ki sovpada tudi s svetovnim dnevom turizma. Glavni namen svetovnega dneva turizma je povečati ozaveščenost o pomenu turizma v okviru socialnih, kulturnih, političnih, eko- nomskih in drugih funkcij za celotno svetovno skupnost in njene prebivalce. Sodobni turizem pomembno vpliva na okolje, naravno in kulturno dediščino, na odnose med ljudmi. Tema letošnjega dneva svetovnega turizma Vikend paket že za 26 € Turistične navade Slovencev se spreminjajo. Vse manj je tistih, ki potujejo le v glavni poletni sezoni na morje, pozimi pa si morda privoščijo še smučarijo. Zadnja leta se Slovenci poleg poletnega namakanja v morju vse raje odločamo še za več kratkih izvensezonskih dopustov. Ker pa so cene v nizki sezoni veliko ugodnejše, sploh ni nujno, da se nam to na letnem »dopustniškem proračunu« pozna. Več kratkih oddihov pomeni polnejše življenje in boljše počutje skozi vse leto. Tukaj je nekaj namigov! Moravske Toplice. Sončni park Vivat je komforten hotel z velikim bazenskim kompleksom in postaja vse vidnejši v družbi prekmurskih term. Zaradi svoje majhnosti je fleksibilen in prijazen do slehernega gosta, zaradi svoje edinstvene lege pa je pred vami kot na dlani ena najmanj odkritih, a najlepših slovenskih pokrajin - Prekmurje. Obiščite Plečnikovo cerkev v Bogojini, lončarja, medičar-ja, slamarja, šunkarno. Otok ljubezni, Bukovniško jezero z energijskimi točkami, kupite najboljše bučno olje pri kmetu in moko z mlina na Muri ... (vikend paket že za 66 €j Mariborsko Pohorje. Zadnja leta je s svojo izvenpenzionsko ponudbo še posebej zaživelo tudi v času, ko na Pohorju ni smučarska sezona. Jahanje, poletno sankanje, gorsko kolesarjenje in Bike park, adrenalinski park, Pohor Jet... Razen bogate ponudbe in navdušujoče narave pa vas bosta prijetno presenetila ne le hotel Habakuk s petimi zvezdicami ob vznožju, pač pa tudi prenovljeni hotel Bellevue na vrhu Pohorske vzpenja-če, ki bo navdušil predvsem ljubitelje savn. (vikendpaket že za 76 €j Rogaška Slatina. Zagotovo velja za starosto slovenskega turizma. S svojo eleganco navdušuje še danes, a greh bi bil, če ne bi zavili v priznano steklarno in si ogledali pihanje stekla, pa če ne bi obiskali črne kuhinje na Juneževi domačiji. Bližnji Rogatec z muzejem na prostem in lepo urejenim dvorcem Strmol vas bo popeljal k našim koreninam. Dobro pa vas bo gostil hotel Sava, kjer se boste po zanimivih potepih sprostili v savni in bazenu, (vikend paket že za 64 €) Terme Olimje. Razvajanje v hotelu Breza v termalnih bazenih in fantastičnih savnah boste težko zapustili, a ko boste obiskali menihe v olim-skem samostanu, boste vedeli, da je bilo vredno. Vedno znova z vso gorečnostjo in ljubeznijo menihi povedo vse o naši najstarejši lekarni, prijazno pa vam pokažejo pot tudi do čokoladnice in na Jelenov greben v bližini. Preden se boste ponovno predali razvajanju v termah, boste morda poskrbeli za zalogo bi-zeljskega vina ali pa obiskali grad v Podsredi. (vikendpaket že za 80 €j Bohinj. Naš gorenjski biser, ki ga lahko obiskujemo vedno znova. Ima tisto čudežno moč, da s svojo lepoto in mirom polni naše baterije. Nekaterim je izhodišče za planinske izlete na okoliške vršace, drugim je dovolj, da si vzamejo čas in v miru opazujejo gladino zelenega jezera. Bodisi se boste na potep podali s kolesom po okoliških vasicah, bodisi boste s planine prinesli poln nahrbtnik domačega sira ali pa se boste z gondolo podali na Vršič - ko se boste vrnili prihodnje leto, boste želeli vse to ponoviti. Vključno s prijetnim bivanjem v hotelu Zlatorog ali apartmajih Tri- SONČEK je Turizem odpira vrata ženskam. Tudi glavne uvodničarke na ptujski okrogli mizi bodo ženske. Mag. Slavka Goj-čič bo govorila o priložnostih in trendih razvoja zdraviliškega in wellness turizma v starih zgodovinskih mestih v EU, Daniela S. Cartl, direktorica hotela Mitra, bo predstavila upravljanje in trženje celovite turistične ponudbe v zgodovinskih mestih v EU, Sonja Kranjc Brlek je izbrala temo Priložnosti in dejanski položaj žensk v turizmu, Marija Hernja Masten pa bo predstavila uporabo dediščine in tradicije v turistični ponudbi zgodovinskih mest v EU. Na okroglo mizo TD Ptuj bo organizator povabil strokovnjake s področja turizma in organizatorje turističnih prireditev starih zgodovinskih mest v Sloveniji in pobratenih mestih. Potekala bo kot izmenjava mnenj in izkušenj. Program prireditev ob svetovnem dnevu turizma na Ptuju bodo sklenili 29. septembra s prireditvijo na Mestnem trgu, na kateri bodo podelili priznanja za najlepše urejene stavbe v MO Ptuj. Pripravili bodo tudi turistično tržnico ter nastop etnografskih in folklornih skupin. Zvečer pa bo v amfiteatru term Ptuj že III. Folkfest Ptuj, folklorni festival z mednarodno udeležbo. V tem tednu pa so se turistično izobraževali tudi člani ptujskega Manager kluba. Ptujske vedute so jih popeljale na ogled turističnih zanimivosti Ptuja, da bo v bodoče svojim gostom, ki prihajajo s celega sveta v mesto ob Dravi, lahko povedali kakšno zanimivost več, saj ima Ptuj več kot tisoč podob. Grand hotel Primus v Termah Ptuj bo imel 250 postelj. V njem bo prenočila Smiljana Čeh Kokot, Kettejeva 2, Ptuj. Danes vprašujemo, kaj pomeni ime hotela Primus. Nagrada sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 28. septembra. glav. (vikendpaket že za 26 €) Portorož. Mesto rož mnogim pomeni kratek skok na sonce, ko je celina zavita v meglice. In če že uživate v sončni kopeli, nikar ne zaobidite Pirana in obiska muzeja solinarstva in pomorstva. Od tam se boste zagotovo podali na Sečoveljske soline po vrečko bio soli. Za dober refošk bo treba z avtomobilom do kakšnega kmeta na Šavrine v zaledju, kjer lahko mimogrede obiščete tudi Tonino hišo - staro oljarno. Za nočitev pa v hotel Barbara, ki nudi dovolj udobja, a je cena tako ugodna, da bo ostalo še za kakšen prej nepredviden liter refoška. (podaljšan vikend paket že za 74,50 €) Vas zanima več iz našega novega kataloga? Obiščite Turistično agencijo Sonček, odtipkajte www.sonchek. com ali nas pokličite na brezplačno številko: 080 19 69 - popeljali vas bomo bližje sončku. Foto: Črtomir Goznik Na okroglo mizo o turizmu so povabili tudi organizatorje najrazličnejših prireditev. Potekala bo kot soočenje mnenj in izmenjava dobrih praks. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kaj pomeni ime hotela Primus?._ Ime in priimek:_ Naslov: Davčna številka: 2007/2008 • Ud Kuharski nasveti Grozdje Grozdje spada med najstarejše znane vrste sadja. Pretežno količino grozdja tako imenovane vinske sorte uporabijo za predelavo v vino in sokove, nekaj grozdja pa tudi posušijo za rozine in korinte. V kulinariki grozdje razdelimo na bele in rdeče sorte, za pripravo jedi uporabljamo le namizne sorte. Pri rdečih se barva spreminja od vijoličaste, temno rdeče do črno-rdeče z modrikastim odtenkom. Belo grozdje je jantarne do svetlo zelene barve in je praviloma manj aromatično kot rdeče. Večinoma namiznega grozdja ima pečke, čeprav poznamo tudi sorte brez njih. Pri pripravi jedi pečke če se le da odstranimo. Grozdje je imenitno dopolnilo mnogim živilom. Ujema se z ribami, morskimi sadeži, s svinjino, teletino in perutnino, kjer se posebej okusno ujema v beli svetli vinski omaki. Kot klasično prilogo ponudimo grozdje k perutnini, včasih k prepelicam, divjačini, kjer uporabljamo predvsem rdeče sorte grozdja, ki po kuhanju z dodatkom vina postanejo še bolj rdeče in s tem še dodatno obogatimo pripravljeno jed. Grozdje pogosto ponudimo tudi na sirovih ploščah. Bolj kot s poltrdimi siri se grozdje ujema z mehkimi siri, kot je brie in feta. Še vedno pa največ grozdja uporabljamo pri pripravi sladkih jedi oziroma slaščic. Tako ga pogosto uporabljamo pri pripravi biskvitnih slaščic kot nadev ali kot eno izmed sestavin v biskvitnem testu. V kolikor ga damo že kot dopolnilo v testo, je dobro testo obogatiti tudi z manjšo količino orehov, saj sta grozdje in orehi Tačke in repki Problem debelosti Problematika prevelike telesne teže se iz ljudi seli tudi na male hišne ljubljenčke. Ocenjuje se, da je med psi in mucami, ki redno obiskujejo veterinarja, četrtina živali preveč rejenih, kar pomeni, da za 15 odstotkov presegajo svojo idealno telesno težo. Kakor pri ljudeh je tudi pri živalih debelost velika grožnja zdravju. Debele živali se manj igrajo, manj se gibljejo, več počivajo, zraven tega imajo krajšo pričakovano življenjsko dobo. Debele živali so bolj dovzetne za različne okužbe, saj imajo zmanjšano sposobnost odpornosti zoper kužne dejavnike. Pri predebelih psih in mucah se pogoste- še posebej dobra kombinacija pri pripravi slaščic. Kot sestavina sladkih in pikantnih jedi mora biti grozdje brez pečk in sorte z debelo lupino tudi olupimo ali omake pred serviranjem pretlačimo. Lupino iz grozdnih jagod odstranimo tako, da začnemo pri nastavku peclja. Z ostrim nožem zarežemo in poskusimo odstraniti lupino. V kolikor se jagode ne dajo olupiti, jih nekaj minut kuhamo v vreli vodi oziroma blanširamo. Pečke izpraskamo s tanko konico noža. V kolikor je lupina zelo tanka in so pečke majhne, grozdje samo operemo in ga že lahko uporabimo. Za 3 do 4 obroke uporabimo pol kilograma grozdja. Grozdje lahko uporabimo tudi pri pripravi piščanca, tako da piščanca skupaj z grozdjem in jušno zelenjavo dušimo ali pečemo. Zalivamo pa le s poljubnim vinom, juho ali vodo. Pripravljamo ga tudi z rjavim sladkorjem in kislo smetano. V Franciji grozdje uporabijo pri pripravi pečene race, kjer zraven grozdja uporabijo še korenje in čebulo. V Španiji je znana sadna juha iz grozdja, ki jo vedno ponudijo mrzlo. V Nemčiji pa bolj pripravljajo sladice iz grozdja, tako pogo- sto pripravljajo biskvitno rulado, ki jo napolnijo s kremo, v kateri so cele grozdne jagode, razne kreme v kozarcu, mešajo ga v nadeve z drugim jago-dičastim sadjem. Tudi pri nas še vedno grozdje uporabljamo bolj pri pripravi sladkih jedi in manj slanih. Od slanih jedi bi za začetek lahko poskusili pripravo grozdne omake, ki jo zalijemo z mešanico vina in vode ter jo pripravljamo za svinjino, govedino in divjačino. Pripravimo jo tako, da na manjši količini maščobe najprej prepražimo fino sesekljano čebulo in še preden čebula spremeni barvo prisipamo večjo količino rdečega grozdja. V kolikor so jagode zelo debele, jih prere-žemo vsaj na polovico. Pražimo toliko časa, da izteče sok, začinimo s soljo, poprom, lovorom in zalijemo z rdečim vinom. V kolikor uporabimo belo sorto grozdja, zalivamo z belim vinom. Omako pokrijemo in pustimo, da počasi vre vsaj 15 minut. Nato omako pretlačimo, ponovno zavremo in po potrebi zgostimo. Iz grozdja pogosto pripravljamo tudi zavitke, pite, torte, kolače in podobne sladke jedi. Zavitku iz grozdja še posebej izboljšamo okus, če v nadev damo malo sekljanih lešnikov ali mandljev. Pripravimo ga lahko iz vlečenega ali iz listnatega testa. Vlečeno testo pripravimo iz 30 dekagramov mehke moke, ki ji dodamo ščep soli, eno jajce, 1 žlico stopljenega masla ali olja in počasi prilivamo V l mlačne vode. Iz sestavin zgnetemo gladko testo, ki naj bo elastično in mehko. Dovolj zgneteno testo razdelimo v dva manjša hlebčka, ju po vrhu premažemo z oljem in damo počivat 30 minut do eno uro. Med tem časom zmeljemo 10 dekagra-mov lešnikov. Grozdne jagode operemo, jim odstranimo pec-lje, prerežemo in odstranimo koščice. Vzamemo 1 kilogram grozdja. Posebej ločimo 2 jajci, rumenjaku dodamo 4 dekagrame sladkorja v prahu in penasto umešamo, dodamo še malo naribane limonine lupinice in veliko žlico drobtin. Dodamo še trdi sneg beljakov. Na prtu ali mizi razvlečemo testo, ga pokapljamo s stopljenim maslom ali margarino, premažemo s pripravljenim nadevom, potresemo s pripravljenimi grozdnimi jagodami in nariba-nimi lešniki, zavijemo, premažemo z raztopljenim maslom in pečemo 45 minut v pečici pri 180° C. Nada Pignar, profesorica kuharstva je pojavijo bolezni gibal, kot so bolezni sklepov, hrbtenice. Hitreje pride do pretrganja križne kolenske vezi. Pojavljajo se najrazličnejša šepanja zaradi obremenitve sklepov. Tudi fizična kondicija je pri predebelih živalih močno zmanjšana nasproti vrstnikom z normalno telesno težo. Pojavlja se povišan krvni pritisk, katerega posledica je lahko popuščanje srca in bolezni ledvic. Za predebele živali so tvegani tudi kirurški posegi, saj so bistveno bolj občutljive na narkozo, tudi večja je možnost okužbe ran, zaradi veliko podkožne maščobe. Problematika kožnih bolezni je bolj izrazita pri predebelih živa- Foto: Emil Senčar lih. Zelo so podvržene najrazličnejšim alergijam, srbenju, praskanju. Pogosteje se pojavljajo presnovne bolezni, sladkorna bolezen, rakava obolenja, bolezni jeter in nekatera hormonalna obolenja. Zaradi vsega zgoraj omenjenega je nujno, da pričnemo s hujšanjem predebele živali. Najbolje to storimo s sodelovanjem z veterinarjem, ki ima izkušnje s shujševalnimi programi pri živalih. Živali ni primerno nenadoma zmanjšati količine hrane, saj smo s tem zmanjšali tudi količino esencialnih aminokislin, maš-čobnih kislin, vitaminov in mineralov. Zraven tega žival ne razume, zakaj jo postimo in je zaradi tega vznemirjena, nervozna ter glasno in jasno zahteva svoj obrok. Uporabiti moramo posebno dietno prehrano, ki je uravnotežena in ima manjšo kalorično vrednost, hkrati pa je še vedno uravnotežena z vsemi hranilnimi snovmi. Te hrane ni v prosti prodaji, predpiše jo veterinar. Prenehati moramo s priboljški, saj so to dodatne kalorije. V kratkem se bodo dobile tudi tablete za zmanjševanje apetita pri živalih. Strategija izgube telesne teže pri živalih je podobna kot pri ljudeh. Težimo k temu, da je vnos kalorij manjši od porabe kalorij. Da lahko to uspešno počnemo, je nujno gibanje živali. Pri psih je eno- Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralni-k@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. stavno, saj lahko hodimo, tečemo, igramo se z metanjem predmetov, ki nam jih kužek veselo prinaša nazaj. Večji izziv je v gibanje spraviti muco, za kar moramo imeti precej volje in iznajdljivosti. Najbolje je, da za muco najdemo igračko, ki jo spravi v gibanje. Tako se z muco večkrat na dan poigramo za 5 do 10 minut. Zelo pomembno je nadzorovanje napredka pri hujša-nju živali. Kontrola pri veterinarju je potrebna na 2 do 3 tedne in glede na rezultate bo veterinar prilagodil shujševal-ni program. Če imate hišnega ljubljenčka s preveliko telesno težo, se posvetujte z veterinarjem o shujševalnem programu in z upoštevanjem navodil boste v veliki meri izboljšali kakovost življenja malega prijatelja. Emil Senčar, dr. vet. med. V vrtu Vrt ob jesenskem enakonočju Enakonočja je dvoje letnih obdobij, v katerih si letni časi podajo roke in preobrazijo naravo. V pomladnem, ko jo je zima izprebujajočega zimskega mirovanja podala pomladi v brstenje, ozelenitev ter cvetenje, in jesenskem, ko si podajata roki sončno in zeleno poletje z barvito jesenjo. V jeseni, ko sončni žarki počasi izgubljajo na svoji moči, zelena vrtna narava prične z dozorevanjem in zaključevanjem vegetacije svoj barviti ples. S spravilom vrtnih pridelkov in zaključevanjem vegetacije se izteka vrtnarjevo leto, z novimi setvami in posaditvami ter pripravo vrtne narave na zimski počitek pa se že začenja novo vrtnarjevo leto. V SADNEM VRTU obiramo sadje pozno zorečih sadnih vrst in sort. To sadje je primerno za hrambo v svežem stanju za porabo v zimskem času. Trpežnost sadja v svežem stanju je odvisna od sortnih lastnosti sadne vrste, kakovosti plodov in načina spravila ter primernosti hrambe. Sadje, namenjeno za hrambo v svežem stanju, obiramo v drevesni zrelosti. Obiramo ga s pozornostjo, da ga ne poškodujemo, pred vlaganjem v hrambo izločimo poškodovane, obtolčene, od insektov načete terzakržljaneplodove. Za hrambo so najprimernejši leseni sadni zaboji, če pa sadje vlagamo na sadne police, pa naj bodo te predhodno temeljito očiščene in razkužene pred skladiščno plesnijo in gnilobo. Shramba za sadje naj bo zračna, hladna in ne prevlažna, pred vlaganjem sadja temeljito očiščena in razkužena, zakar je najprimernejši apneni belež. Po obiranju in spravilu sadja se vrnimo v sadovnjak, kjer iz drevesnih krošenj oberemo ali stresemo ter po tleh poberemo neuporabno sadje in ga neškodljivo uničimo, da se v razpadajoče plodove ne morejo vgnezditi in prezimiti za sadno drevje pomembni sadni škodljivci in bolezni. Krošnje sliv in če-špelj, ki so se med letom preveč zgostile, grozi lom vej po večjih snežnih padavinah. Takoj po obiranju jih v notranjosti razredčimo, tako da izrežemo v notranjost krošnje rastoče veje in navpično rastiče poganjke, predolge stranske veje pa primerno krajšamo. Rez in redčenje drevesnih krošenj v zgodnji jeseni takoj po obiranju je priporočljivo, ker se v tem času že povsem umiri pretok drevesnih sokov iz korenin v veje in obratno, listje koščičarjevpa že zori in prične odpadati, hkrati pa zmanjšamo možnost lomljenja vej po težkem in mokrem snegu. Drevesne kolobarje in obdelovalne pasove mladega sadnega drevja in grmovnic prenehamo obdelovati, jih pa zastremo z ovenelo travo ali kakšno drugo zastirko, da bo manjši vpliv zimske zmrzali na korenine, na nagnjenih terenih pa z zastirko preprečimo erozijo zemlje. Vendar pa moramo biti pazljivi pri uporabi zastirke, da si s predebelo toplo odejo pod drevesca ne privabimo voluharja. V OKRASNEM VRTU jesenska opravila namenjamo negi in oskrbi v tem času in kasneje cvetočemu rastlinju, hkrati pa že vršimo priprave na zavarovanje in pravočasni umik, na jesenske slane in pozebe občutljive rastline. Po daljšem dežju, bistveni ohladitvi ozračja ter jasnih in hladnih nočeh je že mogoč pojavi prvih slan. Okrasne rastline lončnice, ki so bile med letom posajene na prostem v vrtne gredice, kot so rožmarin, lovor, slezenovke in podobne, presadimo v posode. Ob potrebni nadaljnji negi pa naj ostanejo na prostem do kritičnega obdobja, ko jih bo potrebno prenesti v zavarovane prostore, da se še obrastejo in opomorejo od stresa, nastalega ob presajanju. V ZELENJAVNEM VRTU se z dozorevanjem in spravilom jesenskih vrst vrtnin letina izteka, s setvamiprezimnihposevkov ter sajenjem zelišč pa pričenja novo vrtnarjevo leto. Do konca meseca kimavca je še čas za setev zimske solate, motovilca in špinače, nadaljujemo pa z redčenjem in presajanjem posevkov zimske solate. Za presajanje so primerne rastline s 4 do 5 listi, ostanek pri redčenju pa porabimo kot solato berivko. Zelišča, ki jih uporabljamo za varstvo rastlin, naberemo dokler so še sočna in zelena, posušimo in hranimo, da bodo na voljo za mlade posevke spomladi. Miran Glušič, ing. agr. rnr: 21 septembra - 27, septembra 21 -petek # 22-sobota Xs 23-nedelja 24-ponedeljek 25-torek 4P 26- sreda 27- četrtek Uspešen poslovnež Uspešen poslovnež potrea O/ buje veliko po-^ftfcJ^M guma in odlične komunikacijske spretnosti. Velikokrat ni toliko pomembno, kaj rečete, temveč kako rečete. Če veste, da boste morali povedati nekaj neprijetnega, si nadenite svojo kapo kreativnega misleca in razmislite, kako boste to, kar morate povedati, povedali na najbolj human in prijazen način. In zapomnite si, da komuniciranje ne pomeni govorjenje. H komunikaciji spada tudi poslušanje. Bog nam je dal dve ušesi in ena usta za to, da nas opomni, da moramo bolj poslušati kot govoriti. Podjetništvo se torej v veliki meri nananša na ljudi in komunikacijske spretnosti, ki ti omogočajo, da z ljudmi komuniciraš. Če želite postati boljši podjetnik, se morate osredotočiti na to, da izboljšate svoje komunikacijske sposobnosti. Najprej je potrebno razviti pogum, da komunicirate neposredno. Če ste tip človeka, ki opravljate za hrbtom, dvomim, da bo vaše podjetje raslo. Zapomnite si, da komunikacija ni samo govorjenje. In pri prodaji, če samo govorite, še ne pomeni, da tudi prodate. Komunikacija je veliko bolj kompleksna stvar kot premikanje ustnic in opletanje z jezikom. Ena od velikih nalog podjetnika je zaščititi podjetje pred cenenimi strankami - strankami, ki hočejo več kot so plačale oz. strankami, ki ne bi nič plačale. Zato je zelo pomembno kako stranko odpustiti - na vljuden in diskreten način. Zavedate se, da bi vas v nasprotnem cenena stranka zabodla v hrbet, če bi prišlo do spora. Ceneno nima veze z denarjem. Gre za način razmišljanja. Cenena oseba meji že na lopova. Lahko da ti ne kradejo denarja, a kradejo ti čas in energijo. Kradejo ti miren spanec. Koliko mesecev skrbi in nadlog vam lahko povzroči en sam človek. Bolje bi bilo, ko bi mu bivanje kar podarili. Za več mesecev vam lahko ohromi podjetje. Izgleda, da taki ljudje še uživajo v tem. Slaba stranka vas lahko stane dobrih strank. Ravno zato je potrebno cenene stranke odpustiti. Predrage so. To je zelo pomembna lekcija, ki se je morate naučiti, če želite biti podjetnik. Posvetite pa se dobrim strankam in skrbite za njih. To nam omogoča internet. Pravilo za uspeh pravi: poskrbite, da bodo vaše najboljše stranke zadovoljne. Tako ne bodo le več kupovale, ampak bodo o vas govorile tudi svojim prijateljem. To pa je najboljša oblika marketinga. Rečemo ji - ustno priporočilo. Za zaključek naj poudarim, da je najpomembnejše biti prvi v glavah kupcev. Ko vaše najbolj posebne stranke pomislijo na izdelek iz vaše kategorije, ali najprej pomislijo na vas ali na vašo konkurenco? Mitja Petrič Ob zori ljubezni www.poravnava.si Devica (23. 8. - 22. 9.) Poljane romantične ljubezni (2) Devica - Tehtnica Pri tej kombinaciji se kaj kmalu občuti razlika, kajti Tehtnica je v svojem bistvu ljubeča ter harmonična in Devica stvarna in hladna. Seveda sta se skupaj našli osebi, ki na življenje gledata vsaka iz svojega zornega kota, kar pa nič v bistvu nič narobe. Seveda je nedvomno tako, da Devica v vsaki najmanjši napaki vidi povod za odločno nasprotovanje, kar pa nekoliko ogroža Tehnično samozavest. Zna se zgoditi, da se Tehtnica ozre nekoliko naokoli. Zvezde so prepričane, da je tu tvegana avantura in tvegan zakon. Devica - Škorpijon Sreča je na strani pogumnih in tu gre za medsebojno značajsko ujemanje. Drug drugega lahko podpirata na tistih točkah, kjer se zna dvigniti ali ojačati samozavest. Zveza temelji na prijateljski bazi, kajti drug drugega na svoj način poznata in se sprejemata. Mnogo novosti in novih izkušenj pa se učita v intimnem življenju, kajti sprva je tu nekaj nesoglasij, toda stvari gredo kaj kmalu na bolje. Resnica pa je ta, da je Devica tista, ki mora sprejemati kompromise in če ima zato varno prihodnost, zakaj pa ne. Nakazano je, da je tako avantura nekaj posebnega kot tudi zakon trden in zna dočakat zlato poroko. Devica - Strelec Strelec je po značaju mnogo bolj lahkomiseln in Devico to spravlja na rob obupa, 080 13 14 Rok Snežič, univ. dipl. prav. Nenad Dukič, mag., MBA kajti ne želi si živeti na divjem zahodu. Seveda pa sta vsak po svoje in iz dneva v dan na preizkušnji. Zanimivo je, da se morata potruditi in drug drugega na svoj način razumeti. Vsekakor to ni enostavno, ampak če sta se našla skupaj, se iz tega prav gotovo morata kaj naučiti. Če se ne znata uskladiti in če Devica ni dovolj vztrajna, da bi spremenila Strelca, se kaj kmalu odločita in gresta vsak po svoji poti. Skupna sreča za celo življenje je pod vprašajem, za nekaj dinamičnih mesecev pa prav gotovo. Devica - Kozorog Po eni strani zelo zanimiva kombinacija, kajti kmalu ugo- Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966. V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. tovita, da imata v življenju zanimivo skupno pot in da jima je dana velika priložnost. Intimna povezava pusti in zgradi med njima močan pečat, ki vnaša neko trdnost in zaupanje. Seveda pa so jima skupna praktičnost, skromnost in zadržanost. Tako lahko najdeta veliko skupnih točk in trdno vez ljubezni. Čustveno se s težavo odpreta, ampak si pri tem pomagata. Ko se odločita in gresta v zakon, ta temelji na notranji trdnosti in zanesljivosti. Devica - Vodnar Kljub vsej navidezni različnosti in značajski pestrosti, jima je skupna želja po romantični ljubezni. To je po eni strani zelo idealno, toda življenje je lahko v svojem bistvu tudi precej praktično in morate najti skupne točke. Kajti več je teh, bolj si lahko pomagata in prej dobita tisti pravi namen, kaj je treba še spremeniti. Čez nekaj časa se zna zgoditi, da ugotovita, da ne govorita istega jezika ljubezni in se eden ali drug počutita nerazumljeno. Tedaj nastopi skupna točka odločitve, ali ostaneta skupaj ali ne. Devica - Ribi Znamenji ležita na polarni osi in se tako zrcalita. Skupaj jima je to, da si lahko dobita neko skupno varno prihodnost in da se tako privlačita kot odbijata. Imate dneve, ko se imata izjemno rada, si zaupata, in pride tudi dan, ko temu ni tako. Toda vsak po svoje se morata kaj naučiti in ozavestiti, kako malo je Poravnava, d.o.o., odgovarja Vprašanje Poškodovala sem se v enem izmed večjih nakupovalnih centrov, kjer so me stisnila avtomatska vrata, ki so se prehitro zaprla. Zaradi utrpelih poškodb sem bila mesec dni v bolniškem staležu. M sem upravičena do kakšne odškodnine in od koga jo lahko uveljavljam? Milena, Ruše Odgovor Vsa vrata, ki se avtomatsko zapirajo, bi marala biti narejena tako, da se ne zaprejo, dokler se v njihovi bližini zazna ovira. V primeru, da pa se zaprejo, pa morajo imeti nameščeno varovalo, ki hi preprečilo stisk ovite med vrata. Vrata bi se ob naletu na oviro morala torej takoj ponovno odpreti in preprečiti stisk. V vašem primeru je bil stisk prekomeren, saj je povzročil telesne poškodbe, kar pomeni, da vrata niso delovala tako, kot bi morala. Zaradi tega ste nedvomno upravičeni do odškodnine za pretrpljene telesne bolečine, nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem in utrpeli strah Odškodnino lahko uveljavljate neposredno od trgovskega centra ali pa od zavarovalnice, kjer je sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti. Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o., Vodnikova uL 2,2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št 0801314. ste bili POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE PTUJ, Vodnikova 2 T ^te^l ™ 080 1 3 1 4 potrebno do popolne sreče. Seveda pa je tako, da se lahko kaj kmalu razideta, če ne pokažeta dovolj zanimanja za skupno pot. Harmonija je nekaj kar združuje - Riba to obvlada, Devica pa se uči. Zrno modrosti Bistvo vsakega človeka je, da najde neko modrost in harmonijo v sebi, da uvidi, da na naši zemlji ni kar tako, ampak da ima določeno nalogo. Svet duhovnosti je popoln, nekje je vse zapisano. Ljudje imamo odgovore v sebi in so največkrat zelo preprosti, toda mnogokrat ne najdemo prave poti, ker iščemo nek balast filozofije. Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si. Tadej Šink, horarni astrolog cTadej öink hotaml astrolog \ 3*- Vj^W (oi) 515 se m j^Hfegw- OH 'JSä 966 ftiM sčkofja J3oka Svetovanje za vas, za vse nas Kako do boljšega počutja? Pisali smo o mnogih načinih, kako si izboljšat naše počutje, zdravje. Danes pa vam predstavljamo telesne vaje, ki tudi pomlajujejo naše telo. Ali je možno zaustaviti staranje in si pridobiti nazaj zdravje telesa in duha in vitalnost??? JE! Odločitev pa je na vas. Tibetanske vaje pomlajevanja Tibetanske vaje pomlajevanja (v resnici so to duhovni obredi) je pred več kot 60 leti na Zahod prinesel v Indiji služ-bojoč angleški polkovnik. Med svojim službovanjem v Indiji je slišal govorice, da je resnično možno ustaviti staranje. Popolnoma se je posvetil preverjanju teh govoric in je vztrajal v iskanju. Po dolgem iskanju »večne mladosti« je v odročnem predelu Himalaje našel budistični tempelj, kjer so menihi izvajali te vaje oziroma obrede že tiso- če let. Ti obredi se prenašajo iz generacije v generacijo. Menihi so ga sprejeli v svojo sredino in mu razodeli obrede. Pri njih je preživel nekaj let. Ko se je vrnil na Zahod, ga njegov dober prijatelj Peter Kelder (tudi avtor knjige Vrelec Mladosti) sploh ni prepoznal. Izgledal je kot v svojih najboljših letih. Polkovnik je Kelderju opisal pet obredov in kmalu zatem sta ustanovila skupino ljudi, starejših od 50 let, in se dogovorila, da bodo obrede izvajali dva meseca vsak dan. Rezultati so bili sijajni. Pokončna drža, vitalnost, izguba odvečnih kilogramov, večja samozavest ... Vaje nam povrnejo vitalnost in življensko energijo, telo postaja vse bolj zdravo in elastično ter zelo upočasnijo proces staranja. Starost in bolezen nas napa-deta zaradi porušenega ravno- vesja v delovanju žlez z notranjim izločanjem in energijskimi centri, imenovanimi čakre. Funkcija čaker (čakra pomeni »kolo«) je dovajanje življenske energije prane (prana pomeni »dih življenja«) v naša telesa. Čakre so nevidne našim oče-m,vidijo jih le jasnovidci in duhovno zelo razviti ljudje. V telesu imamo sedem glavnih čaker. Pet jih je nameščenih v hrbtenici in dve v glavi. Prav tako imamo v telesu sedem žlez z notranjim izločanjem (endokrine žleze). Vsaka od teh žlez je povezana z določeno čakro. V zdravem telesu se vsaka čakra vrtinči z veliko hitrostjo in omogoča življenjski energiji oziroma prani (»dih življenja«), da se dviga skozi Endokrini sistem. Če se ena ali več čaker začne počasneje vrtinčiti, je dotok življenske energije oviran ali celo ustavljen. Tako se prične staranje in bolezen. Če pospešimo vrtinčenje Ča-ker si znova povrnemo zdravje in mladost. To pa dosežemo s petimi preprostimi vajami. Največ koristi imamo, če jih izvajamo vseh pet po vrstnem redu. Najbolje je, da jih izvajamo zjutraj na tešče, ni pa pogoj. Izvajamo jih brez naprezanja in v enakomernem ritmu. Prvi teden izvajamo vsako 3-krat in vsak naslednji teden dodamo 2 ponovitvi. V dveh mesecih pridemo do 21 ponovitev - to pa je tudi predpisano število izvajanj. To so Jogijske vaje, ki pa imajo to prednost, da so preproste in nam vzamejo le nekaj minut na dan. Na koncu vaj je dodana še meditacija, s katero dosežemo dodatno očiščenje vseh naših energijskih teles. Delavnice Tibetanske vaje pomlajevanja bomo pričeli izvajati v našem društvu z oktobrom. Vodi jih Srečko Koman, ki se s spiritualnostjo in jogo ukvarja 15 let. Prijave zbiramo na: 051 413 354. Milena Jakopec, predsednica Društva feniks - kvaliteta življenja, Mariborska c. 15, Ptuj www.radio-ptuj.si Info - Glasbene novice Sola je za osnovnošolce in dijake že v polnem teku in prav ti najbolj spremljajo aktualno dogajanje v svetu glasbe. Prav tako pa se pri najstnikih počasi, a sigurno začnejo ustvarjati skupine, ki se osredotočijo na določene glasbene zvrsti in te spremljajo še s posebno intenzivnostjo ali zanimanjem. Glasbeni šef BRUCE SPRINGSTEEN je po predolgem času končno posnel enajst novih avtorskih skladb, ki bodo sestavljale celoto ali album, poimenovan Magic. Ta bo izdan 1. oktobra in prvi uradni singel je udarna rok skladba RADIO NOWHERE (****) z izrazitim refrenom in kar malo smešnim besedilom. MARK KNOPFLER je bil dolgo časa glavni član zasedbe Dire Straits. Gospodje srednjih let že nekaj let počivajo, a to vsekakor ne velja za odličnega kitarista in povprečnega pevca, kije to poletje v zahodnem Londonu posnel material za novo samostojno zgoščenko Kill To Get Crimson. Producentstvo projekta je prevzel Chuck Ainlay in njegovo delo je slišno v umirjeni zreli rok pesmi TRUE LOVE WILL NEVER FADE (*****). Mali ali večji čudeži se dogajajo tudi v glasbi. Eden izmed teh je dovoljenje BOBA DYLAN A, da naredijo album njegovih priredb z naslovom Dylan v plesni obliki. Najprej je tako ta izziv sprejel britanski mladenič Mark Ronson, ki je malo strahopetno, a ritemsko zanimivo priredil v plesni pop pesem MOST LIKELY YOU GO YOUR WAY (***) in originalna rok verzija je izšla leta 1968. Ameriški pevec PRINCE je v teh dneh neverjetno delaven, saj kar enaindvajset dni zapored nastopa v londonski O2 Areni. Glasbenik je to poletje ponudil veliko ploščo Planet Earth in z nje poznamo že dva hita Guitar in Future Baby Mama. Stari maček je zares v formi, saj je njegov novi komad CHEALSEA RODGERS (****) poln pozitivne energije, ki z glasbenega vidika povezuje vroče elemente funkyja, r&b-ja in popa. Studijski duet SHAPESHIFTERS sestavljata Simon Marlin in Max Reich. Pisalo seje leto 2004, ko je bil na Ibizi najbolj vroč komad njun komad Lola's Theme. To poletje sicer nista tako zažgala s hitom Pusher, vendar bo večji bum naredil bolj komercialni plesni house komad NEW DAY (***). Francoski producent BOB SINCLAR v zadnjih dveh letih s svojim plesnim stilom osvaja ljubitelje plesne glasbe in njegova največja uspešnica je Love Generation. Njegov novi projekt, poln remiksov, se imenuje So-undz Of Freedom in njegov novi agresiven plesni pop in house obarvan komad se imenuje WHAT I WANT (***) ter ga je zapel mladenič z umetniškim imenom Fireball. Britanski pevec SHAYNE WARD je leta 2005 zmagal v glasbenem televizijskem šovu The X Factor. To mu je prineslo takojšen uspeh ali pravi bum s prvim hitom That's My Goal. 23-letni pevec me je malo presenetil, saj v novi pesmi IF THAT'S OK WITH YOU (****) ne goji kičastega popa, ampak zreli pop z reaagge dodatki ter življenjskim besedilom. A poznate pevko GABRIELLE? Britanska pevka je pustila največji pečat v 90. letih in njena najbolj znana pesem je Dreams. Odlična vokalistka se vrača po krajši pavzi z minimalističnopop in soul balado WHY (****), ki bazira na osnovni bas liniji pesmi Wild Wood pevca Paula Wellerja. Leta 2006je bila KATIE MELUA najbolje prodajana ženska izvajalka na svetu. 1. oktobra bo izvajalka izdala svojo tretjo studijsko ploščo Picture in njen pro-ducent je bil zelo uveljavljeni Mike Batt. Odlična pevka vas bo ponovno takoj razorožila s čudovitim vokalom v preprosti in magični pop uspavanki IF YOU WERE A SAILBOAT (****). David Breznik Glasbeni kotiček All The Lost Souls - James Blunt (2007 - Warner - Nika) Skromen britanski izvajalec James Blunt se je po vojaški karieri veliko bolje znašel v glasbi. Pravi čas je ujel val in njegova pesem You're Beautiful je postala večna uspešnica, medtem ko je album Back to Bedlam presegel enajst milijonov prodanih izvodov. Ob teh podatkih ti zastane dah in vsak glasbenik je po takšnem uspehu prvenca pred sila zahtevno nalogo, ki ji mirno lahko rečem misija nemogoče, kar se tiče ponovitve uspeha. A Blunt se ni ustrašil medijskega pritiska in si je vzel čas za zelo korektno nadaljevanje All The Lost Souls. Čeprav je na albumu premalo pesmi, in sicer le deset je teh deset pravih malih mojstrovin, ki so glasbeno vzeto nekje med ustvarjanjem Davida Graya in Damiana Ricea. Stilsko gledano gre za retro varianto, ki med seboj na zares starinski, a sila kvaliteten način povezuje pop in rok. Za velik plus pa Jamesu Bluntu lahko šteje še dodaten napredek v njegovih sočnih besedilih in zgodbe je direktno težko „pogoltniti", prav tako pa si jih vsak poslušalec lahko interpretira na svoj edinstven način. Torej pustite domišljiji svojo pot pri poslušanju zgoščenke All The Lost Souls in zaprite oči ter uživajte. Pevec še zmeraj bolj kot poje svoje pesmi recitira ali pripoveduje, pa vendar boste tudi tokrat takoj osvojili skoraj preveč nalezljive refrene pesmi. V trenutku vas bodo osvojile in razbremenile tudi melodije na albumu All The Lost Souls, ki so mene vsaj malo presenetile, saj se tu in tam pojavi kakšna malo hitrejša pesem. Potem ko je prvenec prinašal same balade, Filmski kotiček Proste sobe Vsebina: Mlad par, toda zaradi smrti njunega otroka na smrt skregan, potuje čez Ameriko. Pri tem on stori tipično napako vseh udeležencev grozljivk: z avtoceste zavije na bližnjico, potem pa seveda oba obtičita v neki zakotni vasici, kjer so doma izpiljena groza, izprijenost, nasilje in kri. Par želi noč preživeti v nekem umazanem in pozabljenem hotelu sredi ničesar, toda upravnik hotela ima s svojimi redkimi gosti drugačne načrte. Takšne, zaradi katerih ni nihče od gostov hotela zapustil živ ... Madžarski režiser Nimrod Antal je svoj talent dovolj dobro prikazal s filmom Kontroll (2003), mračen romantični triler ter komedija o lovu na serijskega morilca v tunelih podzemne železnice, da je z njim vzbudil pozornost v Hol-lywoodu. Temačnost, klaustro-fobničnost in občutek tesnobe je prikazal tako dobro, da so ga kaj kmalu povabili preko velike luže, da tam posname podoben film. Fant se je izkazal vreden zaupanja, saj je film Proste sobe precej dober mikrolokacijski Vacancy Igrajo: Owen Wilson, Kate Beckinsale, Frank Whaley Režija: Nimrod Antal Scenarij: Mark L. Smith Žanr: grozljivka Dolžina: 80 minut Leto: 2007 Država: ZDA 9. AYO TECHNOLOGY - 50 Cent & Justin Timberlake & Timbaland 10. WAKE UP CALL - Maroon 5 Vsaki sre¿o in ngin ; Tel.: 02/799 04 30 W Faks: 02/799 04 31 [^D^CoMMft ©raiK] m mm* m DNI MJQD [^PDW Razpored dežurstev zobozdravnikov Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Mirjana Petrovič Foltin, dr. dent. med. v Zdravstvenem domu Ptuj BIMililifil jiMHIIf C 02/2280110 SONS d.o.o. Razlago va 24, Maribor CENTRALNA KURJAVA VODOVOD Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857. GP Project ing PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO IN INŽENIRING d.o.o. Vošnjakova 6,2250 PTUJ Tel: 02/ 787 88 56, Fax: 02/ 787 88 57, GSM: 041/ 715173,031/ 715173 E-mail: gp.projectlng@siol.net Cenjene stranke obveščamo, da smo razširili dejavnost in da razen gradbenih del izvajamo tudi vse vrste STROJNIH OMETOV. Vse informacije in naročila na tel. št. 021787 88 56. I (SITE R S RAR ® BMG NewYorkéR i/hru fin tAr UNITED COLORS OF BENETTON TDUrWEill latadVsexy __sty!e BAGS & MORE bar ende um (QurvpHOne Ptuj % QLANDIA Dežela nakupov vse t&ZiUp» Vabimo vas na praznovanje 1. rojstnega dne z veliko nagradno igro od 22.9. do 29.9.2007 SOBOTA 22.9. ob llh MANCAŠPIKin ansambel ŠPAS ČETRTEK 27.9. ob 17h OŠ P0DLEHNIK in OŠ G0RIŠNICA BOŠTJAN KONEČNIKin EVAČERNE PETEK 28.9.ob 17h ŽREBANJE PRIVLAČNIH PRAKTIČNIH NAGRAD OB KOLESU SREČE in nastop OŠ MLADIKA Ptuj, GLASBENA ŠOLA Ptuj, ansambel MODRIJANI SOBOTA 29.9 ob llh NAGRADNO ŽREBANJE DARILNIH BONOV QLANDIA glasbeni gosti: SHOW MIX BAND, WERNER in BRIGITA SULER, TORTA VELIKANKA, BREZPLAČNE P0KUŠINE, animacija za otroke in druga presenečenja. STEN © TIME' YPSILON CLÑTCJ2. s- LEKARNE PTU GffiNA SimPL'E JRLOTE SLOVI ¡R1IA LOVENIJE 20OT1C HHDDRQ^ pntifi-uöH! T O F A N T www.radio-tednik.si nabiralnik@radio-tednik.si Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, sestre in tete Ivane - Hanike Radovanovič upokojene medicinske sestre Z RIMSKE PLOŠČADI 5, PTUJ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu, darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli iskreno ustno in pisno sožalje. Iskrena zahvala zdravnikom internega oddelka SB »dr. Jožeta Potrča« Ptuj, ki so na kakršenkoli način pomagali lajšati bolečine. Posebna zahvala govornici Marjani Majcen, moškemu pevskemu zboru Komunale Ptuj za odpete žalostinke ter g. Dasku za odigrano Tišino. Hvala za odpeto pesem »Za vsako dobro reč« ženskemu duetu - sestrama Štefki in Ivici - ter moškemu kvartetu DUR za pesem slovesa ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Dušan, sestra Greti, nečakinja Rezika, Rezikina hčerka Irena z družino ter vsi njeni www.evroavto.si posredniška prodaja rabljenih vozil d.o.o. Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760 Posredniška prodaja vozil Znamka Letnik Cena Oprema Barva VW GOLF 1.9 TDI 2000 7.700,00 € KLIMA KOV. MODRA VW GOLF 1.9 TDI 2000 8.390,006 KLIMA KOV. SREBRNA VW GOLF 1.9 TDI 2001 8.390,006 KLIMA KOV. SREBRNA VW PASSAT 1.9 TDI 2002 10.890,006 KLIMA KOV. SREBRNA VWP0L01.2 2002 6.790,006 KLIMA KOV. MODRA VW T0URAN 2.0 TDI 2004 15.990,006 KLIMA KOV. SREBRNA HONDA HRV 1.6 4X4 1999 6.990,006 KLIMA KOV. SREBRNA HONDA CIVIC 1.4 1998 4.750,006 KLIMA ČRNA OPEL VECTRA 2.0 DTI 2004 11.490,00 6 KLIMA KOV. SIVA RTRAHC 1.9 DQ - 9 SEDEŽEV 2005 15.990,006 KLIMA KOV. SREBRNA PEUGEOT 2061.4 2001 5.990,006 KLIMA KOV. RDEČA AUDI A 3 2.0 TDI 2003 15.750,00 6 KLIMA RUMENA AUDI A4 AVANT 1.9 TDI 2004 15.290,006 KLIMA KOV. SREBRNA AUDI A 6 2.7 TDI 2006 32.990,006 KLIMA ČRNA AUDI A 6 3.0 TDI QUATTRO 2004 28.900,006 KLIMA KOV. SIVA GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE (KREDIT, LEASING) VOZILA Z GARANCIJO www.evroavto.si Odšla si tja, kjer ni solza in ni gorja, kjer ne obstaja bolečina, le mir, ljubezen in milina. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tete Angele Potočnik IZ MAJŠPERKA 77 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa pisno in ustno izrekli sožalje. Še posebej gre zahvala gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, govornikoma gospodu Vladu Kajzovarju in Ediju Aublju ter podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Žalujoči: hčerka Vida z možem, vnuk Aleksander z družino ter vnuk Ervin z Milanko SPOMIN Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš Ti. Usedla se na rožna tla in jokala, ker Tebe ni. Jože Gajser Danes mineva osem let. Alojzija Gajser 22. septembra mineva eno leto. Hvala vsem, ki se ju spominjate, prinesete rože in sveče. Njuni najdražji Bil si nam luč življenja, trdna opora, polna hrepenenja. Za našo srečo storil si vse, a srce plemenito omagalo je. Ostali smo sami, v temi zgubljeni, ker tvoja lučka ugasnila je. O, kako neizmerno pogrešamo te. SPOMIN Mineva eno leto žalosti, odkar nas je 19. septembra mnogo prerano zapustil Vladimir Kukovec IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH 19 A Iskrena hvala vsem, ki se ga radi spominjate, mu prižigate sveče in poklonite lepo misel. Tvoji najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče in babice Ane Novak IZ GRADIŠČAKA 2 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom ter znancem, ki so nam pomagali, darovali cvetje in sveče. Posebej pa zahvala velja bolnišnici Ptuj, intenzivnemu oddelku, govorniku in gospodu župniku ter podjetju Mir. Žalujoči: hči Antonija z možem Danielom, vnuki Robi, Martin in Zlatka z družino Smrt in slovo od bližnjih sta najhujši od tisočih bolečin in žalosti. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni je mirno in za vedno zaspala draga mama, babica, prababica, tašča in sestra Marija Hrženjak IZ MEDRIBNIKA 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in jo pospremili k večnemu počitku. Zahvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej hvala g. župniku in diakonu za zelo lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pogrebnemu podjetju Mir, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za izrečene besede ob slovesu kot tudi zastavonoši in obema nosilcema križev. Hvala delovnemu kolektivu Čebelarstva Pislak in sodelavkam Boxmark Leather. Vsem še enkrat in za vse iskrena hvala. Vsi njeni najdražji Čas hiti in celi rane, a zaceli jih nikdar. V prsih skrita bolečina srce razjeda dan na dan. Saj leto dni že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože ti krasijo in lučke v spomin gorijo. V SPOMIN Danes, 21. septembra, mineva leto žalosti, ko nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Martin Čuš IZ GABRNIKA 31 Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavljate pri njegovem grobu, ga ohranjate v lepem spominu in mu prižigate sveče. Z žalostjo v srcu: tvoji najdražji Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. S. Gregorčič ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka Jerneja Plavčaka IZ GEREČJE VASI 3 roj. 21. 8. 1927 + 13. 9. 2007 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vso zahvalo izrekamo družinam Nahberger, Petek, Kosi, Volmajer, Bombek, Jovanovič, družini Požgan iz Gerečje vasi ter družini Požgan iz Kungote, posebej pa nečaku Pepčiju. Iskrena hvala za vso pomoč tudi sodelavcu in prijatelju Alojzu Lahu. Prav tako se zahvaljujemo tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in mašo zadušnico, podjetju Mir za opravljene storitve ter odpete žalostinke, gospodu Šeguli za poslovilne besede ter godbeniku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi, ki te imamo radi Kako močno si želel, da še dolgo z nami bi živel. Ker vem, da me slišiš, čeprav te ne vidim, pogovarjam se s tabo, ko te potrebujem, ko ti rože prinesem in svečko prižgem ... Ker vem, da me slišiš, čeprav te ne vidim, povem ti, zares in za vedno umrejo le tisti, ki jih nihče ni nikoli imel rad... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega atija Franca Težaka IZ PESTIK 32, ZAVRČ nazadnje stanujoč pri hčerki Frančki v Vičancih 67 a, Velika Nedelja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, našim dobrim sosedom, prijateljem in znancem, vsem sosedom iz Pestik, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje, hvala osebnemu zdravniku mag. dr. Mladenu Šimoniču iz ZD Ormož, SB Ptuj, sestram intenzivne nege internega oddelka, hvala dr. Tepeževi, prijatelju g. Marjanu Mušiču za molitev in poslovilne besede, hvala duhovniku - priorju g. Štamparju, pogrebnemu podjetju AURA Ormož, Dobravskim pevcem iz Ormoža, godbeniku. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala. Žalujoči: hčerka Frančka z možem Jankom, vnuk Dominik z ženo Barbaro, pravnuk Tibor Ptuj • Repec bo moral dokazati, kje je bil med 13. in 14. uro Bukvic in Repec želita poligrafsko testiranje V sredo sta na zatožno klop ptujskega Okrožnega sodišča ponovno sedla Gorazd Bukvič, obtoženec za umor Tomaža Vukoviča, in domnevni pomočnik Peter Repec. Bukvič je na sedmi obravnavi sodnemu senatu ponovil domnevni potek dogajanj, zatrdil je, da je truplo odpeljal Repec, ta pa soudeležbo vztrajno zanika. Zagovornika obeh sta sodnemu senatu predlagala poligrafsko testiranje Repca in Bukviča, a je sodni senat to zavrnil. Prvi je pred sodni senat stopil šofer avtobusa Bogdan Koželj, čigar žena je sestrična Repčevega očeta. Kot je dejal, je dne 2. februarja okrog 11.50 Repca srečal na avtobusni postaji. Povedal je, da sta si izmenjala nekaj besed ter da ga je Repec povabil na pijačo, a je odklonil, ker je avtobus odpeljal ob 12. uri. Na vprašanje okrožne državne tožilke Aleksandra Kolarič, kako to, da se določenih podrobnosti tistega dne tako dobro spominja, je Koželj odgovoril, da se je srečanja spomnil takoj, ko je zvedel za priprtje Repca. Dodal je tudi, da se je pred dvema tednoma o zadevi pogovarjal z Repčevo mamo, ki mu je takrat dejala, naj pričakuje poziv za sodišče. Kaj je Repec na dan umora Tomaža Vukoviča imel oblečeno, se Koželj ni spomnil. Izvedeniško mnenje je sodnemu senatu predstavil predstavnik družbe Mobitel Milan Gibavec. Že pred tem je podal pisno mnenje, pri katerem je vztrajal tudi na sredinem sojenju. Kot je dejal, je bilo na telefonski številki, ki je v lasti Martina Ozmeca in jo je na dan umora uporabljala njegova partnerka Anita Polajžer, mati N. P., nekdanjega Repečevega dekleta, zabeleženih trinajst klicev. Od tega je bil ob 11.16 prejet klic s telefona šoferja, ki je na dan umora v Pobrežje Foto: Dženana Becirovic Repec je zahteval poligrafsko testiranje. na dom Nadje Polajžer in Petra Repca pripeljal kurilo olje. 22 minut zatem je s te številke zabeležen odhodni klic na številko šoferja, ki je olje dostavil. Kot je dejala Anita Polajžer, je kmalu zatem klicem šofer olje tudi pripeljal. Polajžerjeva, ki je v sredo ponovno pričala, je sodnemu senatu pojasnila, da je na dan umora hči Nadja dan preživela doma in ni šla nikamor. Pričal je tudi Martin Ozmec, partner Anite Polajžer, ki je opisal potek dogodkov na dan 2. februarja. Spomnil se je, da je zjutraj bil v Pobrežju, kjer sta Nadja in Repec imela čistilno akcijo. Okrog 12. ure je tja pripeljal čeke, s katerimi je njegova partnerka plačala ku- Foto: Dženana Becirovic Gorazd Bukvič vztraja pri tem, da je truplo odpeljal Repec. Napoved vremena za Slovenijo Ako Mavricija (22.) sonce sije, pozimi huda sapa brije. rilno olje. Repca takrat ni bilo doma, ko pa se je vrnil okrog 14. 30 pa je že bil tam in delal. »Bil je videti čisto normalen,« je dejal Ozmec. Na vprašanje predsednice senata Katje Ko-larič Bojnec, ali je Repec bil ob njegovem prihodu »zadet«, je odgovoril: »On je bil vedno bled in miren, tako da ne vem, ali je bil zadet ali ne«. Bukvič: »Če bi ga želel obremenjevati, bi to storil drugače« Po pričanjih, ki so se na sredinem sojenju končala precej hitro, je Aleksandra Kola-rič, okrožna državna tožilka, od Bukviča zahtevala, da še enkrat pojasni, zakaj obremenjuje Repca, glede na to, da je glavnino kaznivega dejanja priznal sam. Takemu vprašanju je nasprotovala Repčeva zagovornica Slavka Grabrovec Junger in še poudarila, da se ne more strinjati z mnenjem izvedenca psihiatrične stroke dr. Slavka Ziherla, ki je v dopolnitvi svojega izvedeniškega mnenja zapisal, da Bukvič v času podajanja izjave na policiji ni bil v abstinenčni krizi in da je bil sposoben razumeti svoje trditve. Ob tem je naštela zdravila, ki naj bi jih Bukvič prejemal, in sicer apaurin, tramal in sanval. »V slovenski psihiatrični praksi tega ne predpisujejo,« je dejala Grabrovec Jungerjeva. Takoj zatem je Robert Berkovič, Bukvičev zagovornik, svojega klienta vprašal, ali je katero od naštetih zdravil na dan obravnave vzel. »Teh tablet že dolgo ne uživam več,« je dejal Bukvič, ki pa je še vedno na metadon- Foto: Dženana Becirovic Bogdan Koželj in Anita Polajžer - priči ski terapiji. Senat je na zahtevo Repče-ve odvetnice državni okrožni tožilki naložil, da preoblikuje vprašanje. Ta je nato Bukviča prosila, naj še enkrat opiše dogodke z dne 2. februarja. »Bilo je tako, kot sem povedal že parkrat. Mislim, da sem zadosti enako in natančno povedal, kako je bilo, in vztrajam pri tem,« je dejal Bukvič. Na vprašanje Kolarič Bojnečeve, ali je bil Repec ob Vukovičevem prihodu že na domu Bukviča, je zatrdil, da je bil pri njem kakšnih 15 minut prej kot Vukovič. Spomnil se je, da se je okrog 12.20 z Vukovičem še pogovarjal. »Do 13. ure pa je bilo že vse končano,« je še dejal obtoženec. Po njegovi izpovedi naj bi Repec truplo odpeljal v Dra-žensko jamo, medtem ko naj bi on doma že polovico počistil. »Če bi ga hotel po krivem obremenjevati, bi to storil na drugačen način in ne tako, da sem krivdo za izvršitev kaznivega dejanja v celoti prevzel nase,« je še dejal Bukvič. Ko mu je predsednica senata predočila pismo, ki ga je poslal družini Vukovič in ki se je začelo s stavkom: »Sem Gorazd Bukvič, eden izmed morilcev vašega sina,« in nadaljevalo z njegovo izpovedjo, kako se je zgodilo, in obžalovanjem, je na vprašanje Kolarič Bojnečeve, kaj je s tem misli, odgovoril: »To pomeni, da sem bil jaz in še nekdo, ki mi je pomagal. Pomagal pa mi je Peter Repec,« je pojasnil Bukvič. Repec: »Nisem bil zraven« Repec je Bukvičeve trditve zanikal. »Nisem bil zraven! Pri-sežem, da s tem nimam čisto nič,« se je zagovarjal Repec. Na vprašanje predsednice senata, kje je bil 2. februarja, ko ga je klical Bukvič, je odgovoril, da doma. »Klical me je zjutraj, da bi mu pripeljal drogo. Nato sem šel po cigarete na avtobusno postajo in na poti domov sem ga klical, a ga nisem dobil, zato sem šel k Bedraču,« je dejal Re-pec. Nato mu je sodnica dejala, da tega klica ni zabeleženega v izpisku, in mu predočila izjavo, ki jo je podal na zaslišanju na policijski postaji, ko je dejal, da je bil pri Sašu Bedraču, ki naj bi pogovor Repca in Bukviča tudi slišal. »Nisem več prepričan, kako je bilo. Ne spomnim se točno,« je še dodal Repec, ki je zatrdil, da se na dan umora z Bukvičem sploh nista videla ter da ga je videl šele v nedeljo, 4. februarja. Repec je sodne- mu senatu še enkrat predlagal poligrafsko testiranje. Pri tem je njegova zagovornica senatu predočila podatek, da je takšno testiranje v slovenski sodni praksi bilo uporabljeno že trikrat. Pri tem je tudi Bukvičev zagovornik zahteval poligraf-sko testiranje obeh, a je sodni senat dokazni predlog zavrnil. Ker je okrožna državna tožilka v obtožnici spremenila čas, ko naj bi se zgodil umor, med drugim tudi zaradi izvedeniškega mnenja patologa Balaži-ca o času nastopitve smrti, in je za čas umora navedla čas od 13. do 14. ure, mora sedaj Repec poiskati nov alibi in dokazovati, kje je bil takrat. Glavna obravnava je zaradi roka za pripravo obrambe ter zaslišanja dr. Slavka Ziherla preložena na 3. oktober. Dženana Becirovic Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriščna vrata - daljinski pogoni - ključavničarska dela - manjša gradbena dela Danes bo pretežno jasno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske malo pod 0, na Primorskem okoli 10, najvišje dnevne od 15 do 19, na Primorskem do 22 stopinj C. V soboto in nedeljo bo pretežno jasno in nekoliko topleje. Zjutraj bo po nižinah megla. ABA PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA PT UJ Štuki 26a Smer Grajena I Bottjai Amii s.p. Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251 Foto: Dženana Becirovic Pričal je tudi partner Anite Polajžer Martin Ozmec. TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ In IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija Tel.: 02 78 79 630 - trgovina Faks: 02 78 79 615 lnfo@tehcenter.sl www.tehcenter.sl TRGOVINA • Črna in barvna metalurgija • Varilni material in varilna tehnika • Električno orodje • Pnevmatsko orodje • Ročno orodje • Rezilno orodje • Merilno orodje t Stroji in naprave • Vijačni material in okovje • Barve in laki • Ležaji t Verige in bremenske vrvi PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME • Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov • Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala