Iskra
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ ŠTEVILKA 48, — LETO XI.	28. OKTOBRA 1972
Iz zasedanja razširjenaga političnega aktiva ZP Iskra
Osnovna tema razgovora na razširjenem političnem aktivu ZP Iskra je bila uvajanje ustavnih amandmajev v
Ob dnevu mrtvih s hvaležnostjo in spoštovanjem prižgimo sveče in na grobove položimo šopke cvetja tistim, ki so nam s Svojo prezgodnjo smrtjo »tkali svobodo in novo favljenje	I
ZP Iskra. Formirana je bila posebna strokovna komisija iz predstavnikov delovnih organizacij, ki je pripravila teze za uveljavitev ustavnih amandmajev in teze za razpravo o organizacijskih zasnovah ZP Iskre.
Komisija je pri svojem delu izhajala iz dejstva, da temeljni poslovni cilji ZP Iskra predstavljajo osnovo za razvijanje interesov pri združevanju posameznih enot ZP v integralno delovno skupnost. Upoštevala je vse dosedanje pozitivne rešitve, tako v pogledu organizacije samoupravnih odnosov, kot v pogledu poslovne organizacije, z namenom, da zagotovimo z uveljavitvijo ustavnih amandmajev novo kvaliteto odnosov v ZP Iskra. Pri tem pa moramo upoštevati, da politika nadaljnjega povezovanja v ZP Iskra, v duhu ustavnih .amandmajev omogoča dobro organizirano združeno podjetje, predvsem v poslovnem pogledu. Komisija tudi meni, da je potrebno dograditi še tiste integrativne komponente, s' katerimi bo zagotovljena optimalna organizacija poslovnih funkcij, koordinacija interesov, poslovna in socialna varnost ter visoko stopnjo iniciativnosti posameznih organizacijskih delov ZP, s pravico odločanja o rezultatih dela in gospodarjenja.	, .	....
V materialih, ki so bili posredovani vsem delovnim organizacijam ZP Iskra, so podane le osnovne smernice nadaljnjega povezovanja v ZP. Jasno je, da je osnovni nosilec samoupravnih pravic TOZD — temeljna organizacija združenega dela. Tu se ustvarja, ugotavlja in deli dohodek, to je neodtujljiva pravica TOZD. Višja organi-
(Dalje na 7. strani)
Sodelovanje s tovarno električnega ročnega orodja SEČIL
V sredo,'18. oktobra je bila v kranjski tovarni podpisana pogodba o sodelovanju med Iskro in tovarno družbe SKIL — Holandija. Imenovana družba ima tovarno v Kanadi in 2 v Evropi ter več podružnic, spada pa med največje proizvajalce ročnega električnega orodja na svetu. Iskri bo s tem omogočeno, da bo izpolnila in razširila svoj proizvodni program v tej branži. Vrednost te proizvodnje bo znašala letos v Elektro-mehaniki 71 milijonov N din, prihodnje leto 126 milijonov din, izvoz pa 770.000 dolarjev.	Fi
Pogled na tovarno usmerniških naprav v Novem mestu, ki 28. oktobra t. L praznuje deset letnico svojega obstoja. Ob njenem jubileju smo JI posvetili 4 strani današnje številke, želeč jo tako bralcem čim bolje predstaviti in dati poudarek njenim dosedanjim poslovnim rezultatom, ki prav gotovo, kljub sorazmerno maloštevilnemu delovnemu kolektivu le niso bili majhni in nepomembni
» Elektromehanika « Kranj
Vzorno sodelovanje se nadaljuje
če bo finančna klima ugodna, bo razširitev Iskrinega obrata telefonskih elementov na Blejski Dobravi končana že v polletju leta 1973
Na vprašanje UREDNIŠTVA odgovarja predsednik jeseniške občinske skupščine — FRANC ŽVAN
Vprašanje:
Iskrin obrat na Blejski Dobravi je bil ob otvoritvi ocenjen kot vzor odličnega sodelovanja občina — tovarna. Vse napovedi so sc ne samo uresničile, pač pa celo presegle optimistične želje. Po dveh letih je v lem obratu že čez 400 zaposlenih, in vse kaže, da bo treba obrat razširiti. Tega mnenja sta Iskra in jeseniška občina. Bi nam lahko, kot predsednik občinske skupščine, povedali kakšne so vaše želje in kako kaže z razširitvijo obrata.
Odgovor:
Volje in želja imamo zvrhano mero, če pa bi imeli še toliko denarja, bi bila razširitev obrata realizirana prav kmalu oz. v juniju naslednje leto. Želeli bi, da bi nam banka s krediti priskočila na pomoč, vendar je to le upanje. Z Iskro imamo isti aranžma kot je bil prejšnji, se pravi, da smo odgovorni za povečanje objekta in napeljavo inštalacij, medtem ko opremo in vse ostalo preskrbi, razvrsti in montira Iskra.
Vprašanje:
Kaj pomeni za . jeseniško občino ta obrat oz. 400 zaposlenih, med katerimi je 97 % žensk?
' Odgovor:
To ustvarja ugodno gospodarsko in politično klimo, predvsem pa 400 izboljšanih družinskih proračunov, ki ima spet ugoden vpliv v življenju komune.
Vprašanje:
Je glede stanovanj za zaposlene v obratu kaj poskrbljeno?
Odgovor:
Zaradi stanovanj se z Iskro še nismo pogovarjali, vendar se sredstva počasi zbirajo. Po prvotnem načelnem dogovoru se bodo začela graditi v bližini obrata.
Vprašanje:
S širitvijo obratov, ki zaposlujejo žensko delovno silo se nenehno znižuje odstotek nezaposlenih v jeseniški občini. Kakšno je zadevno stanje sedaj in kaj kaže perspektiva?
Odgovor:
S programi Iskre, Planike, Plastičnega obrata, turizma itd. smo sedaj uspeli priti s kapacitetami do nivoja, da zaposlujemo ves naravni prirastek, treba pa bo še kaj storiti,, da bomo kos migraciji, ki bo tudi na področju priseljevanja žensk najbrže v bodoče občutnejša kot je bila v preteklosti. Jesenice imajo še vedno neugodno strukturo prebivalstva glede na spol oz. je več moških, kar je izjemen primer v Sloveniji. In če bo zaposlitev, bodo fantje pripeljali dekleta, Zato ja treba misliti tudi na zaposlitev teh deklet oz. žena. >
V obratu telefonskih enot na Blejski Dobravi v jeseniški občini je že prek 490 zaposlenih. Med petdesetimi, ki so bili sprejeti v delovno razmerje prejšnji torek, je bila tudi delavka, ki je vpisana pod številko 6000, kar kaže, da je kolektiv »Elektromehanlke« ta dan dobil 6000. člana. (Več o tem na 2. strani) Na sliki: del Siemensove linije
V' obralu na Blejski Dobravi so prejšnji teden sprejeli 50 novih delavk. Fotokamera jih Je ujela ob prvem srečanju z delovnim okoljem
»Elektromehanika« ima prek 6000 zaposlenih
Milena Legat z Jesenic šestisoči član kolektiva
Blejska Dobrava — torek, 17. oktobra — Med sprejemanjem na novo zaposlenih v Iskrinem obratu telefonskih enot na Blejski Dobravi je
MILENA LEGAT iz Jesenic je bila prejšnji torek v obratu na Blejski Dobravi prijetno presenečena, saj je prejela kot 6000 član kolektiva kranjske Iskre lep šopek gorenjskih nageljnov
bila tudi 33-letna Milena Legat z Jesenic, ki je bila vpisana pod številko 6.000. Elektromehanika, kamor spada tudi obrat na Blejski Dobravi, je s tem dobila 6.000. člana kolektiva. Ob kratki slovesnosti, ki so se jo udeležili tudi predsednik jeseniške obč. skupščine Franc Žvan ter predstavniki krajnske tovarne, je predsednik poslovnega odbora Eiektromehani-	S
ke inž. Franc Klemenčič če- I stital 6.000 sodelavki in pri-šotnim povedal naslednje:	;
»Ko smo pred dobrima dvema letoma ustanovili ta obrat, je bilo takrat zaposlenih 80 sodelavcev. Prepričan sem, da tudi največji optimisti, ki so bili med nami prisotni, niso računali na to, da se bo ta obrat tako hitro razširil, da bo tako hitro našel tak vzpon ob sodelovanju z matično tovarno v Kranju, tako glede na obseg proizvodnje, na kvaliteto, pa tudi na število zaposlenih. Danes vas je tukaj prek 400. Verjetno tudi ni slučaj, da smo
6.000.	sodelavca oz. sodelavko
dobili ravno v tem obratu. Celotna Iskra oz. celotno združeno podjetje šteje okrog 18.000 zaposlenih, zato je moč reči, da v Elektromehanski dela ena tretjina od vseh zaposlenih v ZP Iskra.
Predvidevamo, da bo v prihodnjem letu naš obseg proizvodnje narastel na 80 milijard S din. Ce primerjamo to z letošnjim letom, bo proizvodnja znašala ca. 60 milijard S din oziroma 30% več. To je velik korak. Po leg ostalih elementov poslovanja, za kar bomo morali imeti na razpolago več denarja, več obratnih sredstev,
modernejša delovna sredstva oz. naprave in stroje, bomo rabili tudi določeno število novih sodelavcev, zato menim, da so tisti, ki so bili sprejeti zadnje dni, tudi del teh novih sodelavcev, na katere predvsem računamo v prihodnjem letu.
Vsem zaposlenim želim veliko uspehov, vaši sodelavki, ki je bila zaposlena kot šest-tisoča, pa poklanjamo šopek gorenjskih nageljnov.«
Šef obrata ATN v Kranju ing. Peter Mihelčič, pod čigar vodstvo spada tudi obrat na Blejski Dobravi, je ob tej priliki sodelavcu uredništva glasila med drugim povedal tole:
»Odločitev, da se ta obrat postavi na Blejski Dobravi, je bila pomembna in pravilna predvsem zato, ker je bila jia razpolago delovna sila. Zaradi izrednega vzpona je stavba praktično danes že pretesna, saj je v njej že prek 400 zaposlenih, čeprav je bilo predvidenih le 300. Prav zato je misel o razširitvi realna in vse kaže, da bo v naslednjem letu tudi realizirana.
Stavba bo večja za priliž-no 50 %, kar bo omogočilo, da bo manj ljudi delalo v dveh izmenah kot sedaj, na drugi strani pa bodo komuni--kacije in. ureditev, posebno stranskih prostorov, kot so npr. garderobe, boljše kot je možno sedaj.
V tem obratu finaliziramo Siemensove relejne enote, jus tiramo vse releje, ki se montirajo v enote, in releje, ki jih tudi prodajamo. Finalizacija te proizvodnje bo znašala blizu 5 milijard S din, kar znaša v planu ATN za prihod-
nje leto približno 15 %. Isti
odnos se kaže tudi pri številu zaposlenih. Na Blejski Dobravi delajo tudi žične oblike, delno prav zaradi tega, ker smo svoj čas imeli veliko stisko prostora v Kranju. Vse kaže, da bo treba v tem obratu izdelavo žičnih oblik opustiti.
Kar se tiče dela in delovne discipline, moram reči, da je stanje zelo zadovoljivo, prvič zato, ker so ljudje vajeni industrijske discipline in ker pogoji dela to zahtevajo, pa tudi zavest ljudi je odlična. Imamo nekaj težav npr. pri dovozu delovne sile z Jesenic in okolice, vendar se je stanje izboljšalo, zato tudi obrat začenja z delom 3/4 na 6 in dela do 13.45. Nekaj časa je bil problem s prehrano, sedaj pa mislim, da so te stvari še kolikor toliko rešene.
Glede osebnih dohodkov pa je stvar naslednja"- Normativi časa so taki kot so v krajnskem obratu, obstajajo tudi isti kriteriji obračunavanja. Lahko rečemo, da relativno dobro zaslužijo, čeprav zaradi nove delovne sile povprečno preseganje norm ni tako visoko kot je npr. v kranjski tovarni, kjer delajo delavke z večletno prakso. Dejstvo je, da sc povprečje tudi na Blejski Dobravi dviga in mislim, da sedaj znaša 125 do 128 %, dočim je v Kranju 135. Verjetno se bo v letu ali dveh ta razlika popolnoma izenačila zaradi tega, ker se bodo vsi zaposleni dobro privadili na to delo.
Delo na Blejski Dobravi poteka po planu. Ker je le to (Dalje na 7. strani)
Iskra nenehno povečuje
proizvodnjo števcev
V jugoslovanskem tisku so bile v zadnjem času močno forsirane informacije o pomanjkanju električnih števcev v Jugoslaviji. Zaradi tega je glavni direktor kranjske tovarne Jože Hujs, dipl. oec. prejšnji teden sklical tiskovno konferenco, kjer je zbranim novinarjem povedal, da je letos na domačem trgu nenadoma prišlo do pomanjkanja predvsem dvotarifnih števcev. Ker mnogi krivijo Iskro, kot edinega proizvajalca števcev, je tov. Hujs dejal, da je kljub povečani proizvodnji nenormalno povpraševanje osušilo zadevni trg. Iskra je vedno sledila trgu, toda nenadnemu valovanju na trgu ni moč ustreči čez noč. Proizvodnja bo še povečana, delali pa bodo tudi ob sobotah. Verjetno bo povpraševanje drugo leto že manjše.
Letos si je Iskra glede števcev priborila tudi inozemski trg, ki ga ni moč zanemariti, ker trg proizvodnjo vedno preseneča, na drugi strani pa so tudi cene dokaj vabljive oz. so celo 45 % večje od domačih. Precej nediscipline na jugoslovanskem trgu pa povzročajo tudi domači kupci, ki blago plačujejo z veliko zamudo. Iskra je prepričana, da je sedanje stanje le prehodnega značaja oz. ker kupci zaradi občutnih razlik nočnega in dnevnega toka naenkrat masovno zamenjujejo enota-rifne z dvotarifnimi števci, zato je strah, da bi števcev v doglednem času zmanjkalo — odveč!	ABC
Slika predstavlja TILKO REKAR, ki vneto plete žične oblike za potrebe tel. central
NOVO MESTO
ISKRA
1962-1972
grama in večanju količine izdelkov.
Nedvomno je bilo v preteklosti v tej smeri storjenega mnogo, ob solidnem sodelovanju z Zavodom za avtomatizacijo, s katerim vsa leta tesno sodeluje naš razvojni oddelek v tovarni in z Iskra Commerce, ki v celoti skrbi za plasman naših izdelkov. Te poti pa vendar s tem še ni konec. Nasprotno — s pospešenim delom smo se lotili vsega, kar nas še čaka.
Želimo, da bi desetletnica obstoja tovarne pomenila prelomnico v njeni zgodovini. Lotili smo se širjenja proizvodnega programa, ker želimo namreč v celoti pokrivati program napajalnih naprav, predvsem v združenem podjetju kot celoti. Pa tudi to bi bilo seveda veliko premalo. Že danes v določenih vejah naše dejavnosti pokrivamo potrebe celotnega jugoslovanskega tržišča, delno pa tudi že izvažamo. Naša trdna želja je, tudi ostale panoge v našem proizvodnem programu tako razširiti, da bi tudi na teh področjih zasedli vodilni položaj v Jugoslaviji. In ne nazadnje — naš izvoz moramo krepko povečati, najmanj pa d er tiste višine, da bomo z njim pokrili vse naše uvozne potrebe.
Ta naša želja pa je uresničljiva in to celo v dokaj kratkem roku, seveda pa bomo morali pri tem še marsikaj storiti, vsi člani delovnega kolektiva, predvsem pa vsi tisti, ki pri tej dejavnosti kakor koli sodelujemo. Naglo obnavljamo stari proizvodni program, kjer imata odločilno besedo nova tehnična in tehnološka koncepcija, uvajamo nov program, za katerega izdelke zahtevamo, da so v celoti rezultat teamskega dela marketinga, razvoja in tehnologije, vštevši k temu tudi industrijsko oblikovanje.
Tak način proizvodnje zahteva današnja napajalna naprava, pa najsi bo to pretvornik, usmernik ali stabilizator. Tem napravam današnja tehnika postavlja takšne zahteve, da so postale tako kompleksne po svoji zahtevnosti in rešitvah, da jih posameznik že davno ne more obvladati več sam. Po taki poti bo naš pestri in heterogeni proizvodni proces doživel nagle spremembe, že v prihodnjem letu bo malone tri četrt programa doživelo takšne spremembe, ki so vsekakor nujne, če z njimi hočemo biti sodobni in konkurenčni. '
Ob vsem tem pa mora tudi obseg naše proizvodnje doživeti večjo stopnjo rasti, kot smo je bili vajeni doslej. Za vse te, nemajhne naloge pa je najboljši porok marljiv in prizadeven delovni kolektiv, ki naj tak ostane še za naprej, pa bomo naše načrte zagotovo dosegli.
let tovarne usmerniških naprav


llspešna obnovitev proizvodnega programa je v veliki meri odvisna od sodelovanja tovarniškega razvojnega oddelka z oddelkoma v ZZA. Za novomeško tovarno velja, da je to sodelovanje ze‘i plodno, o čemer govori pospešena obnova in uvajanje novih izdelkov
Predsednik DS tovarne usmerniških
naprav Milan Korce
Leta 1972 smo v novozgrajenih prostorih v Bršljinu začeli skromno, vendar pa trdno odločeni s svojim delom dokazati upravičenost svojega obstoja in vlaganj, ki jih je terjala izgradnja tovarne. Komaj dobro smo še vživeli in že srno iz obrata kranjske tovarne postali samostojna tovarna v okviru združene Iskre. Ta samostojnost nam je naložila težko breme — odplačevati smo morali začeti anuitete. Ni bilo lahko, a z dobro voljo, prizadevanjem in trdno odločenostjo, smo le uspeli redno poravnavati naše, tedaj nemajhne obveznosti in tovarno do roka odplačati.
Z vsem tem smo sicer lahko zadovoljni, vendarle ne v celoti, kajti morda srr(p prepočasi skrbeli za razširjanje izbora naših izdelkov, za modernizacijo proizvodnje in njeno rast. Vsega hkrati pa tudi ni bilo lahko doseči in kljub temu prehojena pot razkriva na splošno dobre rezultate našega delovnega kolektiva.
Da pa smo vse to lahko dosegli, pa je prav gotovo prispevalo samoupravljanje, ki se je v tovarni razvilo in zaživelo tako, kot so se razživele družbenopolitične orga nizacijc, vselej skušajoč vplivati na poslovno politiko to varne. V tem je najbrž tudi ključ do doseženih poslovnih rezultatov in potreba, da vsestransko aktivni, delavni in prežeti z neustavljivo ustvarjalnostjo ostanemo tudi v prihodnje, ko bodo naše naloge še večje, še bolj zahtevne, a izpolniti jih moramo, če si želimo lepši jutrišnji dan in boljši kos kruha.
vrsto drugih, v Iskri močnih in perspektivnih proizvodnih panog. Hitro je s prenosom te proizvodnje iz matične tovarne v Kranju v Novo mesto prebrodil začetne težave, prav tako pa tudi nekatere občasne krize, do katerih je navadno prihajalo ob splošnih omejevanjih investicij skih vlaganj v državi, ker večina njegovih izdelkov pač sodi v tako imenovano investicijsko opremo.
Ob tovrstnih izkušnjah, ki govorijo za to, da je ta delovni kolektiv zdrav in sposoben za solidno in zanesljivo izpolnjevanje svojih zahtevnih nalog, lahko zato z gotovostjo zre v prihodnost, ko bodo naloge prav gotovo še veliko večje, obsežnejše in zahtevnejše.
Zlasti pozdravljam v novomeški tovarni stalna prizadevanja, ki jih usmerjajo v modernizacijo svoje proizvodnje, v uvajanje nove tehnike in tehnologije in za naraščajoč delež elektronike v njihovi proizvodnji. Vse to namreč kaže na pravilno usmerjenost poslovne politike tovarne, ki edina lahko zagotovi njen nadaljnji razvoj in napredek.
Delovnemu kolektivu tovarne usmerniških naprav , v Novem mestu ob njegovem desetletnem jubileju na osnovi dosedanjih rezultatov najiskreneje čestitam in želim, da bi - naslednji jubilej praznoval ob še boljših poslovnih rezultatih, še močnejši in plodnejši.
Direktor tovarne usmerniških naprav Marjan Henigman dipl. ing.
Desetletnica tovarne je prav gotovo že jubilej, ob katerem lahko pregledamo obdobje dela, težav in rezultatov in se ozremo v prihodnost, na pot, ki jo bomo premagovali v naslednjem obdobju.
Naša tovarna je začela svojo pot enako kot mnoge druge Iskrine tovarne, posuto z mnogimi težavami. Program ki smo ga prenesli iz matične tovarne v Kranju ni zadostoval za rast tovarne v širino, ki bi zadostovala za postavitev trdne strokovne sile, niti ni zagotavljal trajnejše in stabilnejše osnove delavcem, ki v tem kolektivu delajo. Nujna je bila torej pot v širitev proizvodnega pro-
Generalni direktor ZP ISKRA Vladimir Logar, dipl. oec.
Ob kakršnem koli jubileju se navadno ozremo nazaj, na prehojeno pot in preletimo vse pomembnejše mejnike v tem obdobju. Tako je prav tudi v primeru desetletnice naše tovarne usmerniških naprav v Novem mestu, vendar o tem naj spregovorijo drugi, omejujem se rajši na danes in jutri, ko naj tovarna ob zanesljivem izpolnjevanju iz leta v leto večjih delovnih nalog še poveča svoj delež v okviru združenega podjetja Iskra.
Že v obdobju preteklih desetih let je prizadevni delovni kolektiv, čeprav v primerjavi z drugimi v' organizacijah ZP Iskra maloštevilen, opravil pomembne naloge, dopolnjujoč s svojimi izdelki

10 let tovarne usmerniških naprav

Medtem ko praznujemo desetletnico novomeške tovarne usmerniških naprav, ne smemo pozabiti, da je bila leta 1962 ta proizvodnja prcnešena v Novo mesto iz matične tovarne v Kranju in torej ni nastala šele takrat ob prenosu v Novo mesto. Proizvodnja usmerniških naprav je namreč stekla v Kranju že okrog leta 1952, na osnovi potreb tedanje proizvodnje telefonskih central in kinoprojektorjev, za katere je kranjska tovarna potrebovala ustrezne usmerniške naprave.
Da bi se tedaj izognili težavnemu uvozu usmerniških naprav iz tujine, kar mimogrede povedano tudi ni bilo preveč poceni, se je v tovarni tedaj porodil oddelek usmerniške tehnike, čigar naloga je bila, razvijajoči se proizvodnji telefonskih central in kinoprojektorjev za normalni film, zagotoviti ustrezne količine domačih telefonskih in kino usmernikov (virov isto-smernega električnega toka). Z rastjo proizvodnje telefonskih central in kinoprojektorjev je rasla tudi potreba po usmerniških napravah; katerih izbor so morali kaj kmalu razširiti še za potrebe galvanik, na naprave za polnjenje akumulatorjev in za druge potrebe.
Skladno z rastjo ostale proizvodnje v Kranju je tekla tudi dejavnost oddelka za usmemiško tehniko in kaj kmalu so obstoječi delovni prostori v Kranju postali pretesni, začel pa se je tudi pojavljati prohlem nove delovne sile in tako je prišlo do odločitve — usmemiško dejavnost je iz matične tovarne V Kranju treba prenesti nekam tja, kjer bo možno to dejavnost še razširiti in zapo-šiiti razpoložljivo delovno silo. Izbrati je bilo torej treba industrijsko še ne do-
Naša tovarna usmerniških naprav v Novem mestu slavi 28. oktobra 1.1. desetletnico svojega obstoja. Podobno, kot smo doslej vsem organizacijskim, oz. delovnim organizacijam, ki so praznovale takšne jubileje, danes tudi novomeški tovarni posvečamo štiri notranje strani številke, v želji, da bi vsaj v skopih obrisih orisali pot, tega sicer po velikosti majhnega delovnega kolektiva, ki pa je v desetih letih vendarle opravil pomembno delo in se vse bolj razvija v delovno organizacijo, ki se z odločnimi ukrepi skuša čimbolje vklopiti v dandanašnje gospodarske tokove v naši državi, pa morda
volj razvito območje, kjer bi bilo dovolj delovne sile, primerne za usposobitev za imenovano proizvodnjo usmerniških naprav. Izbor je padel na Novo mesto, v precejšnji meri tudi zato, ker je tu Iskra pri občinskih činiteljih našla dovolj razumevanja. Določena je bila lokacija v Bršljinu, kjer so bila s strani občine zagotovljena kreditna sredstva, pa tudi nekaj stanovanj za najpotrebnejši strokovni kader iz matične tovarne v Kranju, ki naj bi čimprej usposobil delovni kolektiv za proizvodnjo zahtevnih usmerniških naprav v Novem mestu. Tovarna v Kranju je- prav tako priskrbela nekaj obratnih sredstev, zlasti pa potrebno proizvodno opremo in nekaj, predvsem vodilnega strokovnega kadra.
Tako je iz Kranja v Novo mesto bil v oktobru 1962. leta preseljen dotedanji tovarniški obrat usmerniških naprav, ki je ob razpoložljivih sredstvih, tehničnih in finančnih in ob dotedanjih delovnih izkušnjah skušal čimprej izpeljati solidno in širšo proizvodnjo tako iskanih usmerniških naprav, katerih so na trgu potrebovali vse več in več, pa tudi za mnoge nove namene. Ni menda posebej treba poudarjati, da je bil tudi v Novem mestu, kot navadno tudi povsod drugod,' začetek težak, vendar pa je delovni kolektiv, prepoln dobre volje in neustavljivega zaleta s težavami kmalu obračunal, hoteč zagotoviti potrebe trga, ki so rasle iz dneva v dan. Kolektiv se je znašel in utrdil in s 1. januarjem leta 1964 je v Novem
tudi prek njenih meja. V obsežnejšem zapisu smo skušali zajeti vsaj najbistvenejša obdobja od nastanka proizvodnje usmerniških naprav v Novem mestu pa do danes, ko tovarna opravlja vidne naloge na področju usmerniške tehnike. Vzporedno z zgodovinskim zapisom o desetletnem delovanju tovarne usmerniških naprav, pa smo skušali tudi sicer to našo delavno organizacijo ob njenem jubileju predstaviti kolikor sc da vsestransko v želji, da bi bilo njenih deset naslednjih let še bolj plodnih in spremljanih z veliko manj težav, kot je bilo spremljanih pretečenih deset let.
Janez špendal usmernikov
ln Slavko Kovačič pri montaži telefonskih
mestu, v okviru integriranega podjetja Iskra nastala samostojna tovarna — tovarna usmerniških naprav, ki danes zaposluje že nekaj nad 180 delavcev.
Razumljivo tovarna v Novem mestu ni ostala dolgo časa pri svojem začetnem proizvodnem programu, pač pa je vzporedno s svojim razvojem širila tudi izbor svojih izdelkov. Razen telefonskih, kino in galvanskih usmernikov, je prešla še na proizvodnjo elektromagnetnih stabilizatorjev omrežne napetosti in na servomehanske regulatorje napetosti. Vse to so naprave, katerih naloga je omrežni, izmenični električni tok pretvarjati v istosmer-nega. Prav v poslednjem obdobju pa tovarna začenja proizvodnjo pretvornikov, t. j. napajalnih naprav, ki pa enosmerni električni tok pretvarjajo v izmeničnega, torej nasprotno od prej naštetih naprav. Te naprave, katerih izbor izvedb za različne potrebe in namene, bodo postopno še razširili na vrsto novih izdelkov, lahko na kratko imenujemo — napajalne naprave in z njimi tovarna usmerniških naprav v Novem mestu odigrava pomembno vlogo zlasti na domačem tržišču, kjer si je s solidno kakovostjo svojih izdelkov ustvarila dobro ime.
Največjo težavo v proizvodnji usmerniških naprav vsa leta od nastanka tovarne sem predstavlja to, da tu praktično ne prihaja do velikoserijske, rentabilnejše proizvodnje, kajti neštevilni so porabniki takšnih naprav in malone vsakdo izmed njih ima svoje, specifične zahteve, katerim mora tovarna seveda ustreči. Nedvomno bi tovarna veliko laže poslovala in si ustvarjala pogoje za hitrejšo nadaljno rast, če bi svoje izdelke proizvajala v večjih in s tem tudi rentabilnejših serijah. Serije njenih izdelkov so navadno skromne, le nekaj deset kosov, kaj pogosto pa od posameznih izvedb izdelajo le po nekaj kosov, ali celo samo enega, ker drugi porabniki pač nimajo povsem enakih potreb.
Značilno za izdelke novomeške tovarne usmerniških naprav je nadalje tudi dejstvo, da večina njenih izdelkov sodi med tako imenovano —, investicijsko opremo (razen skromnega dela proizvodnje izdelkov za široko
Marjan Urbas med kontroliranjem usmerniške naprave
rabo), pri čemer ob raznih investicijskih omejitvah v preteklosti, tudi naši tovarni, kot - mnogim drugim, ki se ukvarjajo z investicijsko opremo, ni bilo prizaneseno. Občasno omejevanje splošnih investicijskih vlaganj se je tako poznalo tudi -v tovarni v Novem mestu, ki je zategadelj imela takrat manjša naročila in s tem razumljivo tudi manjši dohodek, katerega ni mogla nadoknaditi s povečano proizvodnjo na drugih področjih, niti si zagotoviti potrebna sredstva za svojo nadaljnjo rast.
V prvem obdobju svojega delovanja je tovarna usmerniških naprav pri proizvodnji svojih izdelkov slonela zgolj na selenski tehniki. Zahteve tržišča pa so kmalu začele terjati modernizacijo tehnologije in tako je tovarna že pred časom prešla na novejšo — silicijevo tehniko, vse bolj
pa, zlasti na posebno željo naročnikov uporablja tudi tiristorsko tehniko. Iz tega je razvidno, da tovarna v Novem mestu skrbi, da ne bi zaostala pri tehniki, s katero bi se teže uveljavila na tržišču, pač pa, da nenehno sledi napredku na tem področju, novi tehniki in tehnologiji. Takšna pozitivna stremljenja pri proizvodnji usmerniških naprav pa hkrati dokazujejo še drugo pomembno težnjo tovarne, namreč, da bi v njeni proizvodnji dobila čim večjo veljavo in delež sodobna elektronika, pa čeprav imajo njeni izdelki značaj naprav jakega toka.
Za takšno poslovno politiko tovarne pa je nujno, da ima kar najboljšo in najbolj učinkovito povezavo z razvojem, saj je prav od aktivnosti razvoja v precejšnji meri odvisno, ali bo tovarna lahko uspešno sledila spremembam
Franc Ulčnik montira usmernik z« polnjenje alrtnrmlatorjev, ki Jc že v tlristorski tehniki .


Jožetu Lušteku je zaupana montaža deiavniškega usmernika
in tako rekoč vsak dan novim zahtevam tržišča.
In prav za tovarno usmernikih naprav v Novem mestu velja, da ima ob sicer lastnem razvojnem oddelku v tovarni tudi najtesnejšo in tvorno povezavo z razvojnima oddelkoma za usmerniške naprave in pretvornike v Zavodu za avtomatizacijo v Ljubljani. Sodelovanje med omenjenima oddelkoma ZZA in razvojnim oddelkom v tovarni je zares plodno, kar se odraža zlasti na uvajanju novih, na trgu iskanih izdelkov v proizvodnjo. Prav tako pa tudi tovarniški razvojni oddelek odigrava vedno pomembnejšo vlogo, ob vedno Številnejših nalogah, ki jih skuša solidno izpeljati.
Za še uspešnejše uvajanje sodobne tehnike in tehnologije v svoj proizvodni program pa tovarna v Novem mestu v zadnjem času sodeluje tudi z renomirano firmo SEL v Zahodni Nemčiji, eno izmed enot ameriške družbe •TT, s katero ima 7.P Iskra w dolgoletne tesne poslovne vezi.
Ko že govorimo o sodelovanju tovarne, nikakor ne smemo prezreti zares učinkovitega sodelovanja z Iskra Commerce. Iz skrbnih analiz tržišča doma in zunaj države, tovarna črpa dragocene podatke, na osnovi katerih usmerja svojo proizvodnjo, hkrati pa pri tem vse bolj Uspešno vlogo odigravajo ¡udi industrijski oblikovalci 'z službe marketinga Iskra
Commerce, saj je povsem razumljivo, da tehnološko in tehnično dovršeni izdciki, če so k temu še sodobno in funkcionalno oblikovani, zlahka
njo rast in razvoj.
Ob vsem, kar smo o tovarni povedali doslej, pa še ničesar prav za prav nismo rekli o samem delovnem kolektivu, razen tega, da trenutno šteje nekaj okrog 180 zaposlenih.
Glede na specifičnost proizvodnje novomeške tovarne — majhne serije, ali celo individualni izdelki, prilagojeni posebnim zahtevam kupcev, razumljivo terja ustrezno strokovno raven zaposlenih tudi v vseh ostalih službah v tovarni. To velja za plansko in nabavno službo, pa tudi za samo proizvodnjo in kontrolno službo, saj je predvsem tudi od slednje odvisno, če bo dosežena kakovost proizvodnje vsestransko zadovoljila zahtevnega kupca, in če je. tovarna v svojem prvem obdobju lahko shajala z nekaj, predvsem iz matične tovarne v Kranju »uvoženimi«
Jožica Peruš se ni ustrašila težkega in monotonega dela na stiskalnici. Opravlja ga kljub težavnosti z zadovoljstvom
najdejo pot do kupca in njegovega zadovoljstva.
K vsemu temu velja dodati še skrb tovarne za uvajanje standardiziranih in tipiziranih elementov in podsesta-vov, pnevmatike za dosego vsaj drobne avtomatizacije, kakor tudi prizadevanja za obnovo proizvodne in kontrolne opreme, kar vse naj bi pripomoglo do sodobnejše in rentabilnejše proizvodnje in do boljših ekonomskih rezultatov tovarne, v čemer je tudi ključ za njeno nadalj-
strokovnimi sodelavci, je, tembolj občutila potrebo po novih strokovnih sodelavcih brž potem, ko je začela uvajati novo tehnologijo in širiti asortiment svojih izdelkov.
Ta njena skrb se je odražala najbolj v nenehnem prizadevanju — s štipendiranjem na strokovnih šoiah vseh ravni in specialnosti, ki so tovarni potrebni. Vlaganja v to smer so že doslej obrodila zaželene sadove in prav go tovo niso bila neumestna, pa čeprav še niti danes najbrž tovarna nima dovolj strokovnjakov, katerih pa ji bo še tembolj primanjkovalo v prihodnosti, ko se bo njena rast še pospešeno nadaljevala. Razen tega pa tovarna tudi sicer prek načrtnega, dodatnega izobraževanja zaposlenega kadra skuša doseči čim bolj ustrezno kvalifikacijsko strukturo.
Kvalifikacijska struktura v tovarni usmerniških naprav v Novem mestu je danes na-siednia: izmed trenutno 180 zaposlenih v tovarni jih ima 10 visoko o/, višjo izobrazbo, 32 srednješolsko, 66 strokovno. poklicno, medlem ko jc -polkvalificiranih in nekval fi-ciranih skupno 72 zaposlenih.
Značilno za novomeški delovni kolektiv je to, da dobršen del članov teži k nadaljnjemu izobraževanju, zato ni prav nič čudnega, da jih je vsa leta sem kar precej poleg rednega dela končalo večerno sredno tehnično šolo, ekonomsko, višjo cko-nomsko-komercialno in višio šolo za organizacijo dela, prav dober pa je bil z njihove strani tudi odziv na vpis k nedavno začetemu izrednemu študiju I. stopnje clektro-fakultete, ki ga je za interesente iz Iskrinih organizacij na področju Dolenjske in Bele krajine v Novem mestu organizirala olektro fakulteta ljubljanske univerze.
K temu moramo slej ko prej prišteti vsakoletno, za tovarniške možnosti dokaj izdatno štipendiranje bodočih strokovnih kadrov na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, kakor tudi zeio
številne strokovne tečaje ra*, ličnih strok, ki so jih v desetih letih organizirali v tovarni za izpopolnitev strokovnega znanja zaposlenih.
Ob vsem tem dobimo zgovorno potrditev prejšnje trditve, kako veliko je zanimanje članov novomeškega delovnega kolektiva za izpopolnjevanje svojega strokovnega znanja, pri čemer jim po rednem delu v tovarni ni škoda prostega časa, samo, da bi si pridobili čim več znanja in bi tako laže zmagovali vedno zahtevnejše delo v proizvodnji in drugih službah, ki jih opravljajo v tovarni.
Medtem ko je v desetih letih tovarne usmerniških naprav v Nove mmestu delovni kolektiv narasel za okrog 80 novih sodelavcev, pa se je v tem obdobju bistveno povečala vrednost njene proizvodnje. Leta 1963 je le-ta na primer dosegla okrog 5 milijonov dinarjev, v preteklem letu jc bila njena realizacija že nekaj nad 28 milijonov dinarjev, pri čemer vse bolj teži tudi k izvozu svojih izdelkov)
SEZNAM PREDLAGANIH DELAVCEV, KI BODO OB JUBILEJU PREJELI DRŽAVNA ODLIKOVANJA Medalja zaslug za narod
1.	Štefan šimunovič
2.	Janez Kastelic Medalja dela
1.	Alojz Košmerl
2.	Marija Kamenšek
3.	Stane Nahtigal Medalja za vojaške zasluge
1. Franc Cotič
Leto
1962
1963 1564
1965
1966
1967
1968
1969
1970
1971
1972
zaposlenih
147
158
123
123
111
117
141
158
175
180
rcaliz. proizv.
načrtovana
proizvodnja
5.133.640 din 7.510.520 din 12.740.980 din 11.708.370 din 10.041.566 din 9.380.255 din 12.688.050 din 20.076.480 din 28.047.890 din
31,073.660 din
Trak za montažo pretvornikov — konvertorjev. Tipu, ki ga tu zdaj montirajo se bodo kaj kmalu pridružil še drugi, namenjeni za raznovrstne namene
NOVO MESTO
10 let tovarne usmerniških naprav
saj z mnogimi izmed nj ¡h _že pri sedanji, stopnji v celoti pokrivajo potrebe domačega tržišča. Usmeritev' k večjemu izvozu bo za tovarno tembolj nujna v prihodnje, če se bo njena proizvodnja tudi v naslednjih letih dvignila po stopnji, kakršna je stopnja njene rasti v zadnjih nekaj letih.
Od leta 1962 je kot rečeno vrednost proizvodnje v tovarni v Novem mestu nenehno rasla, razen v letih 1965 do 1967, ko je iz znanih težav zastala, oz. celo nekoliko padla, a v zadnjih štirih letih se je znova začela strmo dvigati, letno za okrog 30—35 %. Nasproti lanskemu letu so letos planirali za okrog 20% večjo proizvodnjo, njena rast v naslednjem obdobju pa naj bi bila vsaj takšna, če ne celo še večja.
Povsem jasno je, da so pri takem razvoju proizvodnje v bližnji preteklosti, že nastali prostorski problemi. Razpo-ložjivi delovni prostori so postali občutno premajhni, zlasti, ker so dobršen del proizvodnih prostorov zasedale upravno-operativne službe. To
¡E21NAM DELAVCEV ZA-'OSLENIH 10 LET V SKRI — USMERNIKI IOVO MESTO
1.	Franc COTIC (v Iskri 26 let)
2.	Ailojz CVAR (v Iskri 13 let)
3.	Anton CVELBAR
4.	Antonija CVELBAR
5.	Rado COTIC
6.	Vinko BOŽIC
7.	Janez KASTELIC
8.	Karel KOLENC
9.	Jožica KOLENC
10.	Milan KORCE
11.	Pavle KOŠIR
12.	Alojz KOSMERL
13.	Stanislav KOVAČIČ
14.	Avgust LUŽAR
15.	Karel LUŽAR
16.	Alojz MIHALIČ
17.	Stane NAHTIGAL
18.	Rafael PAJK
19.	Alojz PAVLENC
20.	Jože POTOKAR
21.	Marjan RECELJ, dipl. ing.
22.	Filip ROME (v Iskri 25 let) ■
23.	Stefan ŠIMUNOVIC
24.	Marija SPENDAL
25.	Jože SURLA
26.	Vinko UDOVIČ
27.	Ivan ZAJEC
28.	Karel ŽELJKO
29.	Zorko ŠUŠTARŠIČ
30.	Janez SPENDAL
je v 1. 1970 sprožilo izgradnjo novih delovnih prostorov. Tu sem so se predvsem preselile upravno-operativne sužbe, s tem pa so razumljivo sprostili in vrnili neposredni proizvodnji vse tiste prostore, v katerih so te službe delovale poprej. Seveda pa tudi to ni bila povsem zadovoljiva rešitev prostorskega vprašanja, katero je trenutno najbolj kritično za skladišča.
S tem v zvezi so pravkar dokončali ustrezne načrte za nadaljnjo razširitev skladiščnih prostorov in tudi že podpisali pogodbo z izvajalcem teh gradbenih del in računajo, da bodo s to izgradnjo pridobili nove prostore, ki bodo okrog 20% večji od dosedanjih. Seveda bo to le začasna rešitev, saj je jasno, da bo treba že prav kmalu misliti na nova vlaganja v delovne prostore, če naj bi proizvodnja naraščala ob sedanji, ali celo večji stopnji vsakoletne rasti. Temu ustrezno pa bo treba vlagati tudi v proizvodno in drugo opremo, za kar bo seveda morala tovarna pravočasno zagotoviti potrebna lastna in kreditna sredstva.
Vsa leta v tovarni stremijo za tem, da bi ustvarjeni dohodek delili skladno naraščanju proizvodnje in doseženemu finančnemu rezultatu, po sprejetem delilnem razmerju. Pri tem je stremljenje usmer-jno v to, da bi sklade tovarne obdržali na predvideni
ravni in tako zagotovili pogoje za nadaljnji razvoj tovarne. Pri delitvi OD pa so v prvem letošnjem polletju dosegli, da so povprečni OD bili izplačani v višini 1.673 dinarjev.
K vsemu, kar smo doslej povedali o novomeški tovarni usmerniških naprav, moramo vsekakor dodati še mnogokaj o tem, kako dela in živi ta naš delovni kolektiv v osrčju Dolenjske.
Začnimo pri stanovanjskem vprašanju, kot enem najbolj pomembnih za slehernega člana kolektiva, ki tega vprašanja še nima urejenega. Vštev-ši stanovanja, ki jih je tovarna ob svojem nastanku dobila iz občinskega fonda za strokovne sodelavce, ki so v Novo mesto prišli iz Kranja, danes stanovanjsko .bogastvo’ tovarne usmernikov zajema skupno 14 stanovanj. Vsa ta lota tovarna iz lastnih sredstev ni mogla kupovati novih stanovanj, pa čeprav se je število prosilcev za stanovanja nenehno dvigalo. Ob razpoložljivih možnostih so se zato tembolj ogrevali za to, da so prosilcem omogočali kreditiranje individualne izgradnje stanovanj. Tako so v teh desetih letih pomagali 25 članom delovnega kolektiva, da so si zgradili ustrezna stanovanja. Letos pa bo tovarna dobila še dve novi stanovanji, seveda pa bo njena naloga tudi v bodoče, najti kar najbolj učinkovito pomoč prosilcem za stanovanja, pri čemer pa
Jože Gorišek montira telefonski usmernik večje jakosti
bo verjetno najlaže kreditiranje zasebne gradnje.
Dokaj živahno je v tovarni delo družbeno-političnih organizacij, pri čemer vsekakor prednjači delo sindikalne organizacije in v njej zlasti športna in rekreacijska dejavnost. Razen razgibanega, planinskega udejstvovanja, so v tovarni razvite kegljaška in nekatere druge zvrsti, športniki tovarne usmerniških naprav pa se redno udeležujejo vsakoletnih letnih in zimskih športnih iger ZP Iskra, sodelujejo na tradicionalnih sindikalnih športnih igrah v Novem mestu, na avtoralIyu Iskre, ali pa s športniki drugih delovnih kolektivov pogostokrat merijo svoje moči v prijateljskih srečanjih.
V okviru splošnega ljudskega odpora ima tovarna izvrstno ekipo prve pomoči, kd si je letos priborila s svojo izurjenostjo prvo mesto v občini, na republiškem tekmovanju ekip pa je zasedla drugo mesto.
Tudi vse to, povedano na kratko, v skopih podatkih, govori za to, da je delovni kolektiv novomeške tovarne usmerniških naprav živahen, vsestransko marljiv in aktiven in kot tak tudi v prihodnjem obdobju lahko računa na dobre rezultate svojega dela. Ob desetletnem jubileju mu iskrno čestitamo k vsemu doseženemu in želimo, da bi tudi njegova nadaljnja pot v okviru združena podjetja Iskra nenehno vodila navzgor.
Pogled v proizvodno dvorano novomeške tovarne usmerniških naprav, glede na že sedaj dokaj veliko zasedenost prav gotovo ni nič kaj ohrabrujoč. Ce pa se bo, kot predvidevajo, njihova proizvodnja še naprej tako odločno dvigala, je več kot lasn°’ da bodo nujno potrebna investicijska vlaganja v nove delovne prostore in proizvodno opremo, brez katere posebne rasti pr -Izvodnje pač ne moremo pričakovati, želja delovnega kolektiva pa je prav gotovo nadaljnji napredek
Z zasedanja razširjenega političnega aktiva ZP Iskra
»Elektromehanika« ima prek 6000 zaposlenih
(Nadaljevanje s 1. sir.)
¡arijska oblika je predvidena branža — industrija, v kate-ii se bodo združevale posamezne TOZD, katere se bodo aa osnovi sporazuma v okvira branž.e dogovorile, katero dejavnost bo opravljala za njih višja asociacija — industrija (branža). Višje asocia-raje — branže morajo biti kadrovsko zelo usposobljene, kar bo omogočalo dobro strokovno vodenje posameznih TOZD. Osnovno vodilo pri združevanju TOZD mora biti večji umski in finančni potencial, nadalje specializacija proizvodnje, itd. Združevanje v branže naj temelji ja ciljih, ki so interes zaposlenih delavcev v TOZD, hkrati pa mora garantirati račjo socialno varnost zaposlenih. Če bomo težili k taki organizaciji branž v okviru ZP, potem ne bo težav pri organizaciji TOZD in branž po delovnih kolektivih, so izrazili posamezni diskutanti na zasedanju.
Temeljna pravica všake TOZD je, da odloča o treh osnovnih funkcijah, o svojem razvoju, o proizvodnji in komercialni dejavnosti, tako na ravni TOZD in branže. Organizacija branž bo izvedena v obliki procesa — ne čez noč in tudi ne enotno po posameznih branžah. Osnova združevanja je dogovor med TOZD. Po tezah je predvideno 6 branž ali industrij v ZP Iskra, Koliko TOZD bo po posameznih delovnih organizacijah, o tem odločajo same organizacije.
Na ravni ZP je predviden kot najvišji samoupravni or-¡in združenega podjetja — skupščina ZP. Na tej ravni IP se zagotavlja samoupravno odločanje o namensko
združenih sredstvih tudi z institucijo kolektivnih izvršilnih organov. Ustanovili naj bi interno banko Iskre, Skupščina ZP bi imela strokovne odbore, nadalje bi bil na ravni ZP izvršilni direktor, ki bi imel ustrezne službe za izvrševanje nalog, sprejetih od skupščine,in odborov ZP, Iskra Commerce, ZZA in interna banka bi bile delovne organizacije, ki bi opravljale usluge posameznim branžam
—	industrijam oz. TOZD. Vsi prisotni so podprli osnovni koncept reorganizacije ZP v duhu ustavnih amandmajev. Naslednji korak — komisija mora pripraviti osnutek sa- -moupravnega sporazuma med TOZD in asociacijo branže
—	industrije. Ta dokument bo zelo konkreten in osnova bodočega združevanja.
Aktiv je zadolžil vse organizacije, da, v kolikor jih še nimajo, imenujejo ustrezne akcijske odbore, katerih naloga je — spremljati in dajati ocene in mnenja, tako o formiranju TOZD, kakor tudi branž.
V nadaljevanju razprave je bil politični aktiv seznanjen z integracijskimi procesi Iskre z ostalimi podjetji. Poudarjeno je bilo, da je ZP Iskra odprta integracijska skupnost in da vsakemu, ki bi sc k njej pridružil, zagotavlja enake pravice, kot jih imajo ostale članice ZP. Podano je bilo tudi poročilo o pripravah na integracijo EMO Celje v ZP Iskra. Vsi prisotni so osnovni integracijski koncept in konkretne priprave za integracijo EMO
—	Iskra v celoti podprli.
Nekateri naši časopisi so v
zadnjem času priobčili članke, v katerih so navedli konkretne primere nezakonitega
poslovanja naših jugoslovanskih podjetij v tujini. Žal pa se je med temi ugotovitvami pojavilo tudi ime Iskra, in sicer v zvezi z Ljubljansko banko in Slovenijalesom, češ da so ustanovili v inozemstvu podjetje, mimo in v nasprotju z določili naše jugoslovanske zakonodaje, čeprav je bila ta trditev kasneje z objavljenim demantijem v našem dnevnem časopisu prikazana kot neresnična, zmotna trditev, naš politični aktiv takšno neodgovorno pisanje obsoja, saj je bila s tem prizadejana skodla ugledu .Iskre in njegovega kolektiva. ZP Iskra je v zadnjih letih ustanovilo več svojih predstavništev v tujini in to vse v skladu z zakonitimi predpisi, z nalogami in namenom, da realizirajo svoj proizvodni program, ki je v nenehnem porastu, saj je v 10 letih Iskra več kot 25-krat povc-čala svoj izvoz. -
Ne glede na ugotovljena dejstva, pa je politični aktiv imenoval 7-člansko strokovno komisijo, sestavljeno iz članov posameznih delovnih organizacij ZP, z nalogo, da pregleda poslovanje predstavništev v tujini. Komisija ima nalogo izdelati ustrezno poročilo do konca meseca novembra. S tem poročilom bo seznanjen širši politični aktiv in delovni kolektiv, po potrebi pa tudi širša javnost.
Širši politični aktiv je sprejel tudi stališče, da noben zaposlen v Iskri ne sme za redno delo prejemati manj kot 1.000 din.
Nadalje je aktiv sprejel izraze solidarnosti s koroškimi Slovenci in naslovil ustrezni protest, katerega bomo objavili v prihodnji številki našega časopisa.
PROIZVODNJA V SEPTEMBRU 1972								
	IZPOL	NITEV	v 000	din		ODN	OSI	v °/o
Organizacije	v, * (—4 I >-4	I.—IX./72	Mesečna	a c e s CA CO . E ■e Si O c	O cs S cn ,2 O Ch C . T3 «O Ü	Z* S 1. c « rs • O a	č; ■§* g J. o ¿	Š l V) «
. i	2	3	4 •	5	6	7	8	9
Tfeklromehanika	309 ¿91	370.338	49.022	107,7	72,9	9S,7	Í 19,7	5.925
Cementi	1C4.546	146.400	18.008	106,1	74,8	101,8	140,0	1,882
Avtomatika	84.089	86.018	10.748	106,9	71,6	95,8	102,3	771
prejemniki	58.502	55.257	6.358	56,6	49,5	70,0	94,5	430
Aparati	102.854	121.546	14.440	92,1	70,7	96,9	118,2	1.072
Arioekktrika [Htromotorjl	136.591	136.198	17.814	92,2	66,8	91,0	99,7	1.241
	39.953	93.728	13.985	124,0	71,8	97,0	234,6	925
Naprave ^tronika	24.412	36.546	6.969	87,6	48,4	70,4	149,7	438
	17.459	18.440	2.2S4	63,5	58,9	80,6	105,6	301
A»ndcnzatorji “strumen« '»'Prevodniki 'smerniki pP- aparati P* oprema ladjama	57.561	45.356	6.418	93,5	59,0	79,4	78,8	758
	28.072	28.643	3.955	105,3	71,5	95,2	102,0	444
	18.252	17.883	2.257	33,9	27,3	39,9	98,0	330
	18.990	21.158	2.564	99,0	68,1	90,8	111,4	183
	52.082	48.793	7.652	67,8	42,0	58,6	93,7	362
	*368	8.046	1.016	90,7	68,8	98,1	126,4	120
	. .362	6.660	681	40,1	59,1	108,3	124,2	128
!W_ARNE skupaj	1.064.3S4	1.241.010	164.181	93,5	65,3	89,7	116,6	15310
¡M '"MMERCE-proiz. dej.	48.628	57.402	7.170	105,4	72,5	108,3	118,0	833
	. 35.598	47.696	5.713	107,6	78,5	108,1	134,0	
								1.900
inženiring	154.853	212.323	26.026	81,1	61,0	87,2	137,1	
(A0P	2.250	2.515	320	91,4	72,1	99,8	111,8	32
^P.VE SL. SKUPAJ ^«tŽ.ENO PODJETJE	241.329	319.936	39.229	88,0	65,1	93,2	132,6	2.765
	1.305.713	1.560.946	203.410	92,3	65,2	90,4	119,5	18.075
(Nadaljevanje z 2. strani)
serijsko, skrbimo, da se ne ustavi. Spričo pridnosti teh ljudi, kar je treba poudariti, tudi nekatere plane prekoračujejo, kar nam v sedanjih okoliščinah koristno služi. Zaradi uvajanja nove delovne sile je razumljivo, da nastajajo težave, upam pa, da bo tudi to v naslednjem mesecu urejeno.«
Glede kadrov je šef kadrovske službe Ivan Cvar dejal:
»Za obrat na Blejski Dobravi lahko ugotovimo, da smo v glavnem zaposlili vse tiste, ki odgovarjajo zahtevam dela, kjer je potrebno veliko ročne spretnosti, dober vid, itd. Delavke, ki so imele najboljše teste, so pričele s priučevanjem za ju-sterke, druge za Siemens enote. V bodoče bi se na Jesenicah in okolici dalo dobiti še okrog 100 mogoče tudi 200 primernih delavk za ta obrat.
Do konca leta se bo kolektiv kranjske Iskre povečal na okrog 6.100 zaposlenih, prihodnje leto pa sc predvi-
deva, da bo Elektromehanika zaposlovala 6.400 delavcev, od tega obrat na Blejski Dobravi čez 500.«
Predsednik poslovnega odbora Elektromehanike ing. Franc Klemenčič je glede sodelovanja in razvoja povedal naslednje:
»Nek razvoj je v tem obratu še možen, zato je prav, da se bo v prihodnjem letu razširil kot je dogovorjeno zlasti zaradi pomanjkanja delovne sile v kranjskem bazenu, vendar bodo te možnosti tudi tu kmalu omejene.
Glede sodelovanja občina Jesenice—Iskra menim, da .je bilo sodelovanje ugodno, saj je bil ta proizvodni obrat v dokaj kratkem času narejen, in opremljen. Ce se je jeseniška občina odločila, da bo ta obrat še povečala, je tudi to lep pokazatelj pozitivnega sodelovanja.«
Dopisujte v Iskro
Dušan Gačnik med mladimi v Elektromehanski
V ponedeljek, dne 16. oktobra je bil na obisku pri mladih v kranjski ISKRI član sekretariata RK ZMS tov. DUŠAN GAČNIK. V razgovoru so sodelovali poleg mladih, iz tovarne še predsednik OK ZMS Kranj Boris BAVDEK in sekretar Edi RESMAN ter član OK ZMS Kranj Zdenko MALI.
Mladi so ugotovili, da je glavna zapreka za hiter in uspešen prodor mladih na družbeno-politično, pa tudi gospodarsko področje življenja v tovarni s slaba ali pa nikakršna informiranost mladih o dejavnostih na teh področjih. Predvsem gre tu za povezanost najvišjega organa mladinske organizacije v ZP ISKRA — koordinacijske konference z osnovnimi aktivi po posameznih tovarnah in z RK ZMS.'Ker ZP ISKRA praktično posluje po celi Sloveniji in ne samo na enem regionalnem področju je potrebno, da je tudi koordinacijska konferenca ZM direktno povezana z RK ZMS. Da pa ne bi ostalo ]e pri ugotovitvah, so prisotni nakazali tudi rešitev tega problema s konkretnimi dogovori. Potrebno je predvsem zagotoviti redni pretok informacij, stališč oziroma pogledov na določene probleme iž republiških forumov navzdol in obratno. To pa dosedaj ni bilo uresničeno, čeprav je bilo o tem že govora in je predpogoj skupno z organizirano akcijo.
Mladi Iskraši so se v razgovoru z gosti dotaknili tudi tretje seje ZKJ, ki bo kot vedno govorila o položaju mladih v naši socialistični družbi. Vsi so se strinjali z ugotovitvijo, da moramo
splošne teze na temo konference prilagoditi specifičnostim razmer in problemov v lastnih sredinah in usmeriti dejavnost vseh zavestnih družbeno-političnih sil na reševanje problemov pri vključevanju mladih v naš socialistični in samoupravni sistem.
Jože Poglajen
Šahovska sekcija , zaživela
šahovska sekcija v tovarni električnih aparatov — Ljubljana je zopet zaživela. Igralni dnevi so vsako sredo od 17. ure dalje v sejr.i sobi uprave tovarne. .
Program sekcije je zelo obširen: analizirali bomo najnovejšo šahovsko literaturo s svetovnega prvenstva in olim-piade, študirali bomo šahovske otvoritve, končnice itd. Ce bo dovolj zanimanja, bomo organizirali šahovski tečaj za začetnike.
V- oktobru se bodo štirje šahisti udeležili šahovskega sindikalnega prvenstva Slovenije v Rogaški Slatini. V začetku leta 1973 bomo sodelovali r.a sindikalnem šahovskem moštvenem prvenstvu, kjer že od leta 1961 uspešno sodelujemo. Organizirali bomo razna srečanja z drugimi šahovskimi sekcijam Večkrat v sezoni bodo šahovski brzoturnirji itd.
Program je obširen; uspelo ga bo realizirati le, če bo dovolj zanimanja.
Vabimo vas v naše vrste.
Bogdan Brezigar
Planinski izlet na Ratitovec
PD ZP Iskra prireja 1-dnsvni izlet lia Ratitovec. Udeleženci izleta iz Ljubljane naj se zberejo ob 6,45 na avtobusni postaji, udeleženci iz Kranja pa ob 7,30 na avtobusni postaji v Škofji Loki, dne 11. novembra t. 1.
Iz Železnikov odhod na Ratitovec, potem čez Sorško planino do Litostrojske koče in do Sorice, odkoder bo povratek v Ljubljano.
Potrebna je normalna planinska oprema.
Za člane društva PD Iskra je cena 10,00, za nečlane pa 20,00 din.
Izlet: približno 6 ur hoda.
Interesenti naj se prijavijo do 6. novembra na: PD Iskra, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1, tel.: 57-969.
Namesto na Jalovec le čez Sleme
Pisma bralcev
Navdušenje m želja
Ne morem preko tega, da »e ne bi zahvalila za ogled kranjske tovarne 30. septembra in za prijaznost vodičev po tovarni. Bila sem presenečena nad dobro organiziranim in uspešnim delom, saj se je v 13 letih, odkar sem odšla v pokoj, veliko spremenilo. Stari upokojenci, ki smo v težkih povojnih letih Začeli delati v Iskri, smo ponosni, da smo bili člani tega podjetja, zato mu želimo še mnogo uspehov. Lep in topel občutek, ki ga imam na Iskro, občutiš le med prijatelji.
Tov. urednik, imam skromno željo in prosim, da jo posreduješ sindikatu, želja je tale: Sindikat naj omogoči Vsaj- enkrat na leto izlet upo-
Fani Bohinc upokojenka
»Elementi« Ljubljana
Prijeten izlet v Logarsko dolino
Osnovna organizacija sindikata v obratu »Žarnice« — tovarne elementov za elektroniko je konec septembra Organizirala izlet članov kolektiva v Logarsko dolino in pa Okrešelj. Skrbne priprave Izleta niso bile zaman, saj je le-ta lepo uspel in so bili udeleženci z njim zelo zadovoljni. Logarsko dolino, ta prelepi del Slovenije, so mnogi videli prvič, zato nič čudnega, če so bili nad tukajšnjimi lepotami tako navdušeni. Tudi vzpon do planinske koče
Čeprav razpis za vzpon na Jalovec ni bil preveč vabljiv, ker je pisalo »na Jalovec prek Ozebnika, obvezno cepin, dereze, vrv«, je bila udeležba številna. Kljub slabim ¡zgledom za lepo vreme smo se v petek popoldne odpeljali proti Gorenjski. V glavnem smo bili udeleženci tega izleta vsi stari znanci, zato smo si imeli med potjo veliko povedati o prijetnih in neprijetnih dogodivščinah, ki smo jih doživeli na naših turah. V zad-nj i vasi severnega dela Slovenije — v Ratečah smo izstopili in se napotili v Tamar. Enourna hoja do koče v Tamarju, se nam je po dolgi vožnji prav prilegla. Po
kojencev kranjske Iskre. Ne želimo ga zastonj. Plačali bi sami. Saj tudi druge tovarne omogočijo upokojencem izlete. Lepo bi bilo, da se nekdanji delavci Iskre, sedaj že upokojenci, večkrat snidemo.
Lep pozdrav!
Pripomba uredništva:
Z vsebino pisma smo takoj seznanili predsednika sindikata v kranjski tovarni Vinka Šarabona, ki je dejal, da bo odbor na prvi seji o tem razpravljal. Uredništvo bo v eni izmed naslednjih številk na zadnji strani glasila »Iskra« obvestila upokojence Iskre o zadevnem sklepu.
prijetnem večeru smo napravili načrt za naslednji dan, pregledali opremo in odšli spat.
Ob petih zjutraj, ko smo nameravali proti najlepšemu vrhu naših planin, smo bili nemalo presenečeni — snežilo je. Posvetovali smo se z izkušenimi starejšimi planinci, ki so tudi nameravali na vrh, in se odločili, da na Jalovec ne
na Okrešlju je bil lepo doživetje, zlasti še za tiste udeležence, za katere ni kazalo, da bodo kos takšni poti. Pa vendar — premagali so jo z voljo in veseljem, saj povsod v naših gorah lahko najdeš zadovoljstvo, ki poplača napore pri vzponu.
Izlet bo udeležencem ostal še dolgo v najlepšem spominu, organizatorjem pa nalaga skrb, da tudi v bodoče za člane delovnega kolektiva organizira še več takih izletov.
D. B.
•gremo.
Žal je letošnje izredno slabo vreme preprečilo že marsikateri naš izlet v planine. Zato bomo skušali prihodnje leto ponoviti vse, na ta način zamujene vzpone.
Po nekaj urah, ko je prenehalo snežiti, smo odšli proti Slemenu. Tura je bila že čisto zimska. Vse je bilo zasneženo, ledeno in prav hladno. Hoja ni bila lahka, zato smo le počasi napredovali. Ker se nam ni mudilo, smo tako hojo vzeli za sobotno rekreacijo, saj je zahtevala vsestransko razgibavanje. Po dveh urah in pol smo bili na vrhu Slemena. Od tod je najlepši pogled na Jalovec. Kdo ve kolikokrat je bil že posnet s tega mesta. Vreme se je izboljšalo, tako da smo imeli kar lep razgled po planinah in tudi v dolino. Namesto nazaj v Tamar smo šli zaradi poledene-
le poti dalje proti Vršiču. Pogret smo se šli v Tičarjev dom, kajti zunaj je neprijetno pihalo. Cesta čez Vršič je bila ledena in zato povsem prazna. Po bližnjici smo odšli proti Kranjski gori. Med potjo smo ujeli še zadnje jesenske motive in si ogledali Rusko kapelico.
V soboto zvečer je Planinsko društvo Ljubijana-Matica v Tamarju priredilo predvajanje filmov in diapozitivov z
letošnjih izletov v tuja gor' stva, zato nas je večina odšla’ nazaj v Tamar. V treh urah smo si ogledali precej lepih j diapozitivov in filmov o vzpo.| nu na Mont Blanc, na 5671 m; visok Mont Demavend (naj. višji vrh Perzije), katerega j» letos osvojila jugoslovanska ženska odprava, ter še ostale . vzpone, ki jih je organizirala: PD Ljubijana-Matica.
Milivoj Žmitek
»Elektromotorji« Železniki
Kaj delamo v prostem času
Elektromotor je zahteven artikel, pa vendar spet ne toliko, da bi človeka zaposlil 24 ur na dan. Med malico sem govoril s skupino naših delavk. Spraševal sem jih, če jim je kdaj dolgčas v prostem času.
»Ne bodite nori, vi se »he-cate«, včasih ne vemo kje se nas glava drži,« so zavpile vsevprek. Seveda so bile gospodinje najglasnejše.
»Vem, da se pere, lika in »biksa«, pestuje in kuha, toda kaj delate poleg gospodinjskega dela?« sem vprašal prvo.
»Berem, toda redko, Nedeljski dnevnik, »Jano«, ali kriminalke,« je rekla najbližja... »Televizor je moj hobi, Mestece Peyton mi nikoli ne uide.« pravi druga. Mlajše pa ne morejo prehvaliti Iuxen-burškega drugega programa, Marjana Kralja ob nedeljah, TT, Antene, romanov X-100 in še pa še.
»Kaj bolj resnega se ne lotite?«
»Kaj za vraga bi še radi od prezaposlenih žena,« bi me skoraj nagnale. Pa sem le izbrskal, da še precej klekljajo, »Stikajo«, pa tudi krojenja in šivanja je precej. Kino in tu
Iskra Commerce
Udeleženi! prijeltuga Izleta v Logarsko dolino In na Okrešelj
..v.-.
Razglašamo prosto delovno mesto
za tehnično vodenje servisa
zato vabimo k sodelovanju mlade, dinamične in nadarjene strokovnjake, ki imajo smisel za organizacijsko delo, veselje do formiranja in vodenja servisne dejavnosti.
Na razpis se lahko javijo kandidati, ki so:
1.	Končali II. ali I. stopnjo visokošolske izobrazbe elektrotehnične smeri — šibki ali jaki tok,
2.	da imajo odsluženo vojaščino,
3.	da že imajo ustrezne ali podobne delovne izkušnje.
Informacije v zvezi s ponudbo lahko dobite v Direkciji domačega trga osebno ali telefonično na tel. 312-933.
pa tam kak ples, če je mol dobre volje in denar pri hiši,
Vprašal sem tudi precej moških kaj delajo v prostem času. Predvsem zidajo. Pol Železnikov je eno samo gradbišče, raztegnjeno po ozki dolini ob Sori. Saj raste več kakor 40 hišic v »Dašnici«, ob blokih 20 garaž, v okolici po Selški dolini pa še kakih 16 hiš. Potem res ni čudno, da je toliko naših ljudi angažiranih po gradbiščih. Ni pa to vse. Dobra polovica naših delavcev še po malem kmetuje, Eden od sogovornikov je duhovito pripomnil, da bi se lahko imenovali tudi Društvo maloposcstnikov in vrtičkarjev.
Pa šport?
Ženske se malo ukvarjajo z njim, vsaj te, ki so v naši tovarni. Sindikat še nekako ni našel poti do njih. Pač pa so zelo aktivni smučarji, saj tudi na tekmovanjih niso ravno zadnji. Sicer pa še kegljajo, streljajo in igrajo rokomet.
Morda je kulturno-prosvet-no delo še najbolj zaspano. Do nekje je to razumljivo, saj je edina dvorana, ki je bila pred nedavnim središče prosvetnega dela, v popravilu. Zdaj bo vse kakor novo. V njej upamo spet aktivneje zaživeti na vseh področjih krajevne kulturne dejavnosti, v domu bodo pevska in klubska soba, mali bufet, ki za srečanje ljudi ni zadnja postavka, oder in dvorana z3 zabavne in plesne prireditve. Tako bomo imeli poleg lepp urejene kinodvorane še >>mJj ni« kulturni center, ki ga tud» Iskraši v Železnikih ne mislimo pustiti vnemar. K. F.
ISKRA- glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj,
industrije za eleklromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec. Odgovorni urednik: Janez S"c-— Izhaja tedensko — R°li0' pisov ne vračamo — Naslov uredništva:	ISKRA	Kranj,
Savska loka 4, telefon 22-2;. int 333 - Tisk in klišeji» »CP Gorenjski tisk« Kranj