List 12.
Politiški oddelek.
Volilna reforma.
Danes je nam zopet govoriti o volilni reformi, ker so pogajanja v pododseku tačas že naredila tak korak, da se že približno ve, kako se bode premenil volilni red. Vse natančnosti še niso določene in tudi najbrž ne bodo že tako hitro, kajti vlada dolgo ne more zbrati vsega potrebnega statističnega gradiva in ga predložiti odseku. V glavnih načelih se je pa v pododseku že doseglo spo-razumljenje. Baron Dipauli se že nekoliko drži svojega načela, a ga bode najbrž tudi popustil, ker ni upati, da bi se zanj dobila potrebna dvetretjinska večina, in tudi sploh ni posebno prikladen.
Kolikor se sedaj ve, osnuje se nova kurija, ki bode imela dva volilna razreda. V prvem razredu bodo volili vsi tisti davkoplačevalci, ki po sedanjem volilnem redu nimajo volilne pravice. Kdo pa voli v drugem razredu, se pa še niso popolnoma sporazumeli. Toliko je gotovo, da v tej skupini volijo vsi delavci, zavarovani pri okrajnih bolniških blagajnicah ali blagajnicah proti nezgodam.
Poleg tega se pa utegnejo uvrstiti t ta razred še nekateri moški, ki se odlikujejo po svoji inteligenci, ali ki plačujejo kako gotovo stanovnino, ali pa rodbinski oče je, katerim se je priznala prednost v belgijskem volilnem redu. Vidi se torej, da bode še potrebno precej posvetovanja, predno se določi, kdo bodo vsi volili v tem volilnem razredu. Govori se, da se hoče jako razširiti volilna pravica. Na to posebno delajo levičarji. Sploh vodita v pododseku stvar pl. Plener in vitez Madejski, grof Hohemvart si pa le pritrjuje, kar drugi sklenejo. V obeh razredih se bode baje volilo 70 novih poslancev.
Če je to resnično, moramo priznati, da imajo levičarji nekoliko več smisla za stvar, nego so ga imeli konservativci, da spoznavajo, da je volilno pravico treba postaviti na obširno podlago. Konservativci so hoteli novi volilni skupini dovoliti k večjemu 20 poslancev. Parlament
se bode torej vsaj nekoliko pomladil. Konservativci so pa baje zadovoljni s predlogi levičarjev, ker se davkoplačevalci ločijo od delavcev. Upajo da bode prvi razred nove kurije držal ravnotežje drugemu razredu, da se torej vpliv socijalnih demokratov paralizuje vpliv zastopnikov malih davkoplačevelcev. Sodi se, da bodo poslednji vedno bolj konservativno volili. Seveda če se to uresniči, bode še le bodočnost pokazala. V Nemčiji tudi mali davkoplačevalci vedno bolj prehajajo v tabor socijalnih demokratov in kdo ve, če se kaj tacega ne zgodi tudi v Avstriji. Dipaulijev predlog tudi sedaj nima več tacega pomena, ker ni treba iskati protivesja novi kuriji v po-množenju kmetskih poslancev, ako bode jeden razred te kurije paralizoval druzega.
Taka volilna reforma ima precej upanja, da se zanjo dobi večino, kajti utegnejo jo podpirati naposled še celo krščanski socijalisti, posebno, če zgube sedanji petakarji volilno pravico v sedanjih kurijah po ponižanju davkov. Nedvomno je, da imajo baš krščanski socijalisti upati na znatne vspehe v razredu majhnih davkoplačevalcev.
Ker pa ni baš veliko tistih davkoplačevalcev, ki sedaj nimajo volilne pravice, smemo iz tega sklepati, da so se konservativci sprijaznili z mislijo, da se polagoma petakarji izrinejo iz dosedanjih kurij in uvrste v novo. Zaradi tega pa že ni več večina Hohenwartovega predloga za to, da bi se ohranila vsem dosedanjim volilcem volilna pravica v sedanjih kurijah. To bi posebno znatno se čutilo v mestih. Na deželi je tako že sedaj faktični cenz mnogo nižji nego pet goldinarjev. V mestih bi se pa izvršil popolen prevrat. Na tisoče in tisoče volilcev zgubi volilno pravico v mestni skupini, ob jednem pa zopet veliko število volilcev pride v mestno skupino vsled novega osebnega davka. Volilci, ki se izločijo, so po večini nasprotniki levičarske stranke, in na novo prirasli volilci bili bi pa največ liberalci. Na ta način liberalna stranka v mestih jako mnogo pridobi. Posebno Dunaj bode zopet njen. To je pa tudi povod, da so liberalci nakrat skoro naudušeni za volilno  reformo in da na vso
------    112    ------
moč pospešujejo davčno reformo. Tako so sklenili, da ne bodo predlagali nobenega spreminjevalnega predloga, da se poprej dovrši, če pomislimo, da bodo novi volilci že zaradi tega se nagibali precej na liberalno stran, ker liberalci tako rekoč pripomorejo k obširnejši volilni pravici, je pričakovati, da bode po volilni retormi v zbornici liberalni vpliv mnogo večji, nego je sedaj, dočim se bode konservativna stranka skoro popolnoma izgubila mej tolikimi različnimi življi.
Sedanje volilne kurije pa ostanejo, kakor so sedaj in ž njimi vse krivice in pomanjkljivosti sedanjega volilnega reda. Avstrijski Slovani bodemo še nadalje obsojeni v Avstriji v manjšino. Krivična volilna geometrija ostane, da si je vlada pri nastopu obetala pravičnejšo razdelitev okrajev. Ostanejo pa tudi vse druge nesmiselnosti in ne-jednakosti volilne pravice. Tako vidimo veliko nejedna-kost volilne pravice v veleposestvu. Na češkem so ločeni fidejkomisni in drugi veleposestniki in se od poslednjih zahteva, da so upisani v deželni deski in da plačujejo po 250 gld. davka, na Kranjskem zadostuje pri sicer jednakih pogojih 100 gld. davka, v Dalmaciji se zahteva le 100 gld., ne pa vpisa v deželno desko, na Goriškem pa že 50 gld. davka od navadnega grunta zadošča. Mari to ni največja zmedarija. Jednako je z volilno pravico na kmetih. Po mestih se zahteva 5 gld. davka, na kmetih pa zadošča tudi volilna pravica v drugem razredu za občinske volitve in to imajo v nekaterih revnih občinah celo tisti, ki jedva goldinar davka plačajo. Tako je volilna pravica večkrat odvisna le od bivališča dotičniko-vega, ne pa od davka, ki ga plačuje. Nekatere trgovske zbornice, zlasti nemške imajo svojega poslanca, druge pa le oddajo glasove pri volitvi mestnega poslanca. Takih nedoslednostij pač ni v nobeni državi.
Vprašanje je pač kako se bodo razdelili novi volilni okraji. Gotovo se bode oziralo na sedanje deželne meje in pri količkaj umetni razdelit/i okrajev nimajo Slovenci upanja, da bi kje drngje kakor na Kranjskem pridobili 2 poslanca v najugodnejšem slučaji, kajti bile bi manjše dežele zase jeden volilen okraj. Pri taki pomnožit vi poslancev bi Slovenci bili potem razmerno mnogo slabše zastopani nego smo sedaj. Sedaj pride na 25 državnih poslancev jeden slovenski poslanec, potem bi pa še le na 27. Vidno je torej, da nam Slovencem nova volilna reforma ne bode v korist. Poleg tega je pa pomisliti, da poslanci vsi iz jednega razreda nove kurije bodo tudi bolj mejnarodni, in torej tudi kako pridobitev v tej ku-riji nam ne bi nič koristilo.
Samo jedno dobro stran bi imela ta volilna reforma, malo bi se po njej pomanjšal vpliv veleposestnikov, ki gotovo ni v prid drugim slojem prebivalstva. Zbornico naudajal bi neki bolj demokratičen duh. Ta duh bi dolgo ne trpel teh previlegij. Sedanji volilni reformi sledila bi druga, ki bi še le pomagala Slovanom do veljave, ko bi  naredila  konec  privilegovanim   stanovom.
v
Češki veleposestniki bi več ne mogli jo preprečiti, kot so preprečili Taaffejevo volilno  reformo.    Kolo   časa se   ne
bode dalo ustaviti in to nam daje pogum, da se ne ustra širno volilne reforme, ki se sedaj nam misli natveziti temveč jo bodemo v nekem oziru celo z veseljem pozdra vili, namreč kot napoved bodoče boljše.