Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 203. Izven Ljubljane 8 vi«. v Ijubljani, v čelriek, 5. šolnin 1912.
Leto xi
Velja po pošti: ==
K 28--„ 13-6-50 2'20
Sa oelo leto upre] ia pol leta „ ta četrt leta „ ia en meaeo
ia Nemčijo oeloletno „ 29'— M ostalo Inozemstvo „ 35*—
V	LJubljani na	dom:
Ia eelo leto naprej . E 24 — ■a pol leta „ . „ 12'— u četrt let« B . „ 6-—
■a ea meseo „ .	„ 2 —
V	tpravl prelaman aoseCna K 1-70
Enostolpna p»tltvr»ta(72 mm): ia eakret . . . . p« IS v n dvakrat . . . . „ 18 „ sa trikrat . . . . „ tO „ ia večkrat primeren paput.
Poslano in reki. notlee:
enostolpna petltvrsta (72 na) 30 vinarjev.
vsak daa, izvzemal nedelje ia praznike, ob S. ari popoldne.
(ta* Uredništvo Je v Kopitarjevi uliol itev. S/m. Rokopisi se ne vračajo; netrankirua pisma ne ne «=» sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod. S^SES«
Današnja številka obsega 6 strani
Volitev v Zedinjenili državah ia katoličani.
V Ameriki se bo vršila na jesen, dne 5. novembra, volitev predsednika Zedinjenih držav. Volilni boj se je že tako razvnel, da so amerikanski časopisi polni raznih premišljevanj in kritik o predsedniških kandidatih.
Slovenci v Ameriki so, kolikor se da posneti po njihovih listih, razdeljeni. Eni so za Tafta, drugi so zopet za demokratičnega kandidata Wilsona, za Roosevelta se pa ne poteguje nobeden. Korupcija pri državni upravi in pri volitvah je neprimerno večja kakor v evropskih državah. In če tožimo, da vladajo pri nas v politiki in v gospodarstvu karteli, smemo biti kljub temu veseli, da nimamo še amerikanskih razmer. Tam predsedniki in ves njihov štab z eno roko maha po trustih, z drugo pa jemlje dolarje in si žepe polni. Je torej za enkrat šc čisto negotovo, komu bodo amerikanski milionarji ponudili svojo roko in odprli svoje blagajne. To bo namreč odločevalo pri prihodnjih volitvah.
Bolj zanimivo je vprašanje: Kakšno stališče zavzemajo v tej volitvi amerikanski katoličani.
Ker je v Zedinjenih državah cerkev ločena od države in nima državna uprava na usodo in razvoj cerkve nobenega vpliva, je samoposebi jasno, da ne bo zavzela cerkev kot taka pri volitvi nobenega stališča. Naj bo Taft, Roosevelt ali pa. Wilson izvoljen, to jc za cerkev popolnoma vseeno.
Kar se tiče osebnega prepričanja, so katoliški škofje večinoma demokrati. Kardinal Gibbons, najbolj ugleden cerkveni knez v Ameriki, je bil na primer osebno navzoč na demokratični narodni skupščini, kjer se je postavi) Wilson za kandidata. Ra.vnota.ko je večina škofov, v kolikor se sploh udeležujejo strankarskopolitičnega gibanja, demokratov. Prejšnje čase je. bil nadškof Ireland v St. Pavlu edini republikanec med škofi, seda j pravijo, da jih je nekaj več. Tudi katoliški laiki se bolj nagibajo na demokratično stran, dasi ne ravno iz verskih ozirov. Irski katoličani, ki tvorijo v Ameriki večino, so nasprotniki republikanske stranke zato, ker je ta prijateljica Angležev. Posebno pa velja to za kandidata Tafta. Iz istega vzroka mu bodo nasprotovali tudi nemški katoličani.
Za katoliško cerkev je torej, kakor rečeno, popolnoma enako, kdo izmed teh kandidatov prodre. Katoličan ni nobeden izmed njih. Pač so kandidirali na skupščini v Baltimoru irskega katoličana O' Gormana za. podpredsednika, pa je propadel. Kake posebne naklonjenosti cerkvi nasproti ni pričakovati od nikogar, preganjanja pa tudi ne. Po ustavi je sploh izključeno, da bi predsednik cerkev šikaniral in stiskal, če bi tudi hotel. Na drugi strani se pa vsi trije, kandidati cerkvi nasproti popolnoma korektno obnašajo; to že zaradi tega, ker upajo na ta način glasove katoličanov nase združiti. Roosc-"vf.lt je napravil kot predsednik katoličanom veliko komplimentov, posebno jezuitom. Jezuitske šole so mu bile Prav posebno pri srcu. V Peorii, Illinois je imel celo predavanja o dobrodelnosti katoliške cerkve. Z znanim socialnim škofom Spaldingom sta bila dobra znanca. Ko so mu očitali prote-stantovski pastorji v svojem protestu nekorektnost, ker je kot predsednik slovesno sprejel v Beli hiši kardinala Sa-tolija, odposlanca rimske kurije, jih je zavrnil, češ, da sprejema tudi luteran-«kc in metodistične korporacije. Če bi drugače postopal, bi bil slab zastopnik judstva in nevreden predsednik. Hkra-
tu jim je povedal, da pride čas, ko utegne tudi predsedniški stol zasesti katoličan, o katerem upa, da se bo ravno tako tolerantno obnašal nasproti protestantom, kakor se on nasproti katoličanom.
Tudi Taft ni napačen človek. V verskem oziru je jako toleranten politik, ki pazi na to, da se nobenemu verstvu ne krati svoboda. Kot guverner na Filipinih je vodil pogajanja s papežem Leonom XIII. Prišel je osebno sam v Rim in rešil silno zapleteno filipinsko vprašanje v popolno zadovoljnost obeh prizadetih delov cerkve in republike. Sicer jc pa Taft Trinitarec in nekoč v marmorskem templju v mestu Salt Lake City v Utahu celo pridigal. Pri mormoncili govori namreč lahko vsakdo. Pravijo, da je ljudem posebno gorko priporočal milobo in ljubeznivost v družabnem občevanju.
Kolikor sc da sklepati iz VVilsono-vega življenja, je tudi ta prijatelj katoliške cerkve.
Amerikanski katoličani gledajo torej tozadevno čisto mirno v prihodnjost. Strastnih in zagrizenih fanatikov proti cerkvi se seveda tudi v Ameriki ne manjka, ali ti nimajo v državi nobenega pomena in najmanjšega vpliva. Amerika ima široko srce in svobodo za vse.
Me slovensko ksloliSko ilijašlve.
Socialni sestanek podružnice »Slovenske dijaške zveze« za Gorenjsko v Kropi.
Dne 29. avgusta, so se sestali gorenjski katol. dijaki v Kropi, da uresničijo namero, ki si jo je podružnica zapisala na svoj počitniški program, namreč obiskovati inclustrialne kraje, proučevati gospodarske razmere in iz njih izvirajoča, socialna vprašanja. Sestanek jc izpolnil v polnem obsegu svojo nalogo.
Po pozdravu g. župnika Valentina Oblaka, otvori tov. predsednik sestanek. Nato sledi informacijsko predavanje g. župnika, ki v poljudnih besedah razloži in naslika, kaj bomo videli v zadružni tovarni in v takoimenovanih vi-gencah. Zanimiva je bila debata. Ogledovanje delavnic nam je nazorno pojasnjevalo prvo predavanje, ki je bilo nekaka priprava za popoldansko predavanje g. kateheta Ažmana. Obiskali smo tudi izvir Kroparice in videli ob poti razvaline starih fužin.
Popoldne smo pozdravili v svoji sredi zasaovatelja ideje o socialnih sestankih, g. J. Hafnerja, ki se oglasi k besedi, da ob započeti akciji spregovori o pomenu takih sestankov. Nasprotno dijaštvo je študiralo narod večinoma lo na veselicah. Toda kakor smo se tudi glede vseh drugih ozirov emancipirali od liberalcev in radikalcev, tako je čas, •da se tudi glede metode, kako naj spoznavamo domovino in njene razmere. Odslej naj spoznava naše dijaštvo narod pri delu. če od te strani motrimo misel teh sestankov je nova in zmožna, da poživi podružnico. Če se ideja socialnih sestankov začne povsod upoštevati in praktično izpeljevati, bomo v kratkem imeli pred seboj S. D. Z. pomlajeno, okrepljeno. Naše organizacije morajo skrbeti, da ostane katoliško dijaštvo v neprestanem stiku z ljudstvom, da se na eni strani dijak ne odtuji ljudstvu, na drugi strani pa, da se v ljudstvu utrdi zaupanje do naše svetne, inteligence. K temu pa pripomorejo mnogo imenovani sestanki. Ti sestanki pa nam utegnejo pridobiti novih članov. Končno so taki sestanki najboljša priprava za socialno delo, h kateremu je poklican vsak inteligent, ki se je s pomočjo ljudstva povzpel na višje družabno stališče. Pogosto se povdarja med nami potreba apologetičncga Študija. Po pravici. Kat. dijak je dolžan utrditi versko prepričanje najprej eebi, potem naj gre in naj ga utrjuje
tudi drugim. Toda če hočete socialno delati med ljudstvom, vam je koristna in potrebna tudi sociološka izobrazba. Krščanska sociologija jc pa tudi sijajen dokaz življenske moči in sposobnosti krščanstva. Kot zgled, kako sc kulturni boj pri nas vedno bolj osredotočil je na gospodarskem polju, naj vam služi politično ozadje polomov liberalnih zadružnih naprav. Odkrilo se je, da jih liberalni magnatje sami uničujejo z namero, vzeti ljudstvu zaupanje v gospodarsko vrednost zadružništva. Če bi se jim to posrečilo, bi bil zadan silen udarec našemu zadružništvu. Pa zakaj to pripovedujem? Zato, ker se iz tega razvidi nujna potreba soc. dela za vsakega katol. inteligenta. Po dokončanih študijah boste prišli v razmere, ki so vam znane, katere boste ravno zaradi tega lahko izboljšali. Lepo geslo: »Z Bogom za narod« moramo udejstviti tudi v dejanju.
Tov. predsednik se zahvali govorniku in prosi g. kateheta, da predava o razvoju industrije v Kropi in o njenem vplivu na prebivalstvo. Dijaštvo je. bilo zelo zadovoljno in izjavljalo, kako so koristna taka predavanja in taki sestanki, ki zaslužijo, da ostanejo na dnevnem redu počitniškega programa S. 1). Z. Nato zaključi tov. predsednik lepo uspeli sestanek in se zahvali vsem gospodom, ki so pripomogli, da je imel sestanek zaznamovati uspeh, ki bo rodil gotovo lepe sadove.
MM nesreča v francoskem rudniku Lo Clarence. 40 rudarjev inilvlfi.
V rudniku La Clarence na Francoske mse je pripetila strašna nesreča. Vneli so se plini 930 m globoko. Zemlja se jc tako hudo stresla, kakor ob potresu. Več poslopij jc poškodovanih. Takoj so ukazali, da naj se poda rešilno moštvo v rov, ki je pa moglo le počasi naprej. 24 nevarno ranjenih rudarjev so spravili takoj iz jame in dognali, da jih manjka še 35. Prvotno so upali, da jih najdejo kje skrite, a čez nekaj ur so jih našli mrtve. Rešilno •moštvo je videlo strašne pojave: mrtva trupla brez glav. Iz rova so pripeljali že 21 mrličev, pogrešajo jih pa še 40, ki jih že prištevajo mrtvim žrtvam strašne nesreče. Pred vhodom v rudnik so bile zbrane žene in otroci ponesrečenih rudarjev, ki so obupno plakali. A podzemeljske sile. niso bile zadovoljne z žrtvami prve eksplozije. Komaj so prihiteli v jamo prvi rešitelji, da. izvršujejo delo usmiljenja nasproti svojim ponesrečenim tovarišem, sta sledili še dve eksploziji. Mrtev je bil vsled teh dveh eden, dva rešitelja sta pa bila nevarno ranjena, treh pa niso mogli več dobiti, tako da cenijo število mrtvih rudarjev na 44. Na kraj nesreče se je pripeljal francoski delavski minister Dup-ny, ki vodi sam rešilna dela. Iver so se čuli iz jame še nadaljnji poki, sodijo, da se je razširil požar po celem rudniku in so zato prekinili rešilno delo.
Merske novice.
š Evharistični shod. Da vsak udeleženec dobi hitro pojasnilo, prosi kn.-šk. lav. odbor za evh. shod vse vlč. gg. duhovnike, da gredo na roko udeležencem iz svojih krajev. Da pa bo vodstvo urejeno, so se določili dekanijski voditelji: župnik A. Čižek za dekanijo Stari-trg, žup. dr. J. Jančič za dekanijo Celje, dekan M. Tomažič za dekanijo Kozje, župnik J. Ozmec za dekanijo Dravsko polje, kaplan J. Vogrinc za dekanijo Braslovče, župnik I. Menhart za dekanijo Vel. nedelja, kaplan J. Pod-pečan za dek. Konjice, dekan .1. Čižek za dek. Jarenina, P. Kasijan Zemljak za dekanijo Sv. Lenart, kaplan A. Lov-I rec za dekanijo Ljutomer, kaplan Fr. I Božiček za dekanijo Maribor, levi in
destni breg, Vuzcnico ter Marenberg, kaplan Fr. Sinko za dekanijo Šmarje, župnik J. Potovšek za dekanijo Nova cerkev, P. Pius Vakselj za dekanijo Ptuj, župnik Fr. Gomilšek za dekanijo Rogatec, župnik J. Vogrin za dekanijo Zavrč, dekan J. Rotner za dekanijo Šaleška dolina, župnik Fr. Časi za. dekanijo Laški trg, župnik Fr. Doberšek za dekanijo Videm, župnik A. Cilenšek za dekanijo Slov. Bistrica. — Ti dekanijski voditelji bodo najkasneje ob prihodu na skupna stanovanja dne 11. sept. določili voditelje skupin, voditelje sob itd. — Ti zadnji bodo vodili svoje ljudi pravočasno k skupnim prireditvam, k obiskovanju raznih dunajskih znamenitosti, k skupni hrani ob času, ki jo določen na jedilnih kartah itd. Za vse te reči so posebna navodila, ki se bodo razdelila, najkasneje na Dunaju. Določeno je tudi, da. se na skupnem stanovanju ne dobi glavnik, brisača ali kav kdo potrebuje pri umivanju ali snaže.-nju obleke, da mora vsak torej take reči s seboj imeti. — Opozarja se še ponovno, da mora vsak udeleženec, lastnoročno na železniški legitimaciji podpisati svoje ime, kakor je že tam napisano; dalje, da nihče ne pozabi doma kake kongres, listine, ker se te reči pozneje težko dobijo za zopetno plačo, ali pa, sploh ne več. Vlak vsak plača na postaji kjer vstopi in plača polovico vozne cene, brez retourkarte. Želeti bi bilo, da se pri dekanijskih voditeljih oglase taki možje ali žene, ki že poznajo Dunaj, da lahko kot voditelji storijo uslugo svojim rojakom.
š Šv. Lenart v Slovenskih goricah. O priliki dekliškega shoda dne 25. m. m. je priredila podružnica »Slovenske Straže« za šentlenartski okraj Slomše-kovo slavnost, ki se je vršila v prenapolnjeni Arnuševi dvorani. V dveh letih svojega obstanka je podružnica nabrala nad 500 K potom udnine, z darovi itd.
š Osebna vest. Osrednja, zadruga za pospeševanje živinoreje in vnovče-njc živine v Mariboru je nastavila lastnega živinorejskega inštruktorja g. Fr. Mauhlerja iz Koroškega. Gosp. Mauh-ler bo priredil vsako nedeljo gospodarske shode.
š Predstojništvo usmiljenih bratov v Gradcu se je odločilo, da sezida novo bolnišnico na Sp. Štajerskem in sicer pri Žalcu v Savinjski dolini, ako bode našlo v ljudstvu samem za to primerno podporo. Služila bo zlasti ljudstvu, ki prebiva v okrajih Vransko, Gornjigrad, Šoštanj, Slov. Gradec, Konjice, Šmarje, Kozje, Brežice, Sevnica in Laško. Žalec je pa nekako v sredini teh okrajev. Sp. štajersko ljudstvo naj torej blagohotno podpira ta blagi namen, da mu v pri-, hodnje ne bo treba pomoči iskati v tujih krajih, kakor do sedaj. Da se bo ta prepotrebni človekoljubni zavod lažje in hitreje mogel postaviti, se predstojništvo usmiljenih bratov obrne s ponižno prošnjo na vclečastito duhovščino, slavne občinske urade, okrajne zasto-pe, vse denarne zavode in ljudstvo Sp. Štajerja, da bi nas ti po svoji moči izdatno podpirali. Če se to zgodi, se začne bolnica zidati na spomlad 1. 1913. Miiodare za stavbo nove bolnišnice bosta nabirala v Savinjski dolini gg. P, Kajetan Popotnik in fr. Jožef Majcen, katera sta pooblaščena od c. kr. na-mestnije v Gradcu z legitimacijo in zbiralno knjigo, v katero vsak dobrotnik podpiše lastnoročno svoje ime in prispevek, katerega daruje za zidanje človekoljubnega zavoda.
š Razpisano učiteljsko mesto. Na 3razredni ljudski šoli pri Sv. Roku oh Sotli (II. krajevni razred) je razpisano mesto učiteljice. Prošnje ido 25. t. m. na krajni šolski svet.
š Ogenj. Tz Maribora: V torek ponoči proti 2. uri so opazili, da. se je močno kadilo iz krojaške delavnice krojaškega mojstra Alojza Kapuna v Mariboru. Ko sq vrata s silo odprli, je bi-
lo znotraj že vse v plamenu. Požarna bramba'je po enournem gašenju omejila ogenj. Zgorelo je mnogo blaga za obleke. Škoda znaša okrog 4000 K,
š Iz blaznice v Feldliofu pri Gradcu je pobegnil' neki Jožo Zaberl, doma od sv. Štefana pri Šmarju pri Jelšah. _ g Posledice iganjepitja. Nedavno sc je v Vičancah pri Sv. Tomažu blizu Ormoža ubil delavec Janez Rep. Padel je pijan s podstrešja, na katerem je bil spal. Ivo se je'v spanju prebudil, j«, ker j c se bilpijan, padel' v globočino iti se k smrti pobil. Pred kratkim se jc v tej občini zgodil strašen uboj vsled žganja, sedaj pa zopet ta žalostni slučaj.
š Vpisovanje učencev v c. kr. samostojne uemško-slovensko, gimnazijske razrede v Celju sc bo vršilo 16. septembra od 8. do 12. ure dopoldne, in sicer od 8. do 10. ure v I. razred, od 10. do 12. ure pa v II., III. in IV. razred. Po vpisovanju v I. razred sledijo sprejemni izpiti. — Vodstvo.	_ š Radgona. 25. avgusta jc priredilo tukajšnje slovensko katoliško izobra-ževaino društvo Slomšekovo slavnost, ki se je izvrstno obnesla in se je je od blizu in daleč udeležilo veliko število ljudstva; domačini, iz Gornje Radgone in Slovenci z Ogrskega.
š Videm. Mladeniški shod jc pre-tečeno nedeljo kljub slabemu vremenu dobro uspel.
š Pozor davkoplačevalci! Na pritožbo poslanca dr. VerstovSka in tovarišev glede osebnodohodninskega davka j je odgovoril finančni minister Za-leski, da -bo-rad ustregel želji poslancev K. Z. in preiskal to zadevo, samo želi imeti natančnih podatkov, da se res nalaga ta davek celo zadolženim kmetom. Opozarjamo davkoplačevalce, da obvestijo v vsakem okraju svoje poslance natančno o predpisu tega davka, kjer mislijo, da sc jim je zgodila krivica.	..
š Izžrebani porotniki za tretje porotno zasedanje pri mariborskem okr. sodišču. Kot glavni porotniki so izžrebani sledeči: Franc Narat, krojaški mojster; Alojz Peheim, trgovec z lesom in premogom; Julij Pfrimer, vinski trgovec; Jakob Solak, mesar; Henrik Wirth, ravnatelj mlina; Herman Wo-gerer, prekajevalec, vsi iz Maribora. Iz mariborskega okraja: Janez Rot-t-mann, veleposestnik v Sp. G« štora ju; fCran-c Schuman, posestnik in župan v Srednjem Gašteraju; Jurij Gaube, trgovec v Georgenbergu; Franc Koller, posestnik v Karčovini; Kari Zos, posestnik v Karčovini; Franc Dreisiger, gostilničar v Leitersbergu; Franc. Ne-krep. posestnik v Rošpohu; Mihael Ci-lenšek. posestnik v Vertičkcm vrhu; Janez Wollmeier, posestnik v Selnici ob Dravi; Janez Pichler, posestnik v Ciglenci; Alojz Kollnig, posestnik v Studencih: Paul \Veruig, gostilničar v Spodnjih Hočah; Franc Peitler, veleposestnik v Recenjaku; Peter Korman, posestnik v Kumnu; Štefan Trafclla, posestnik v Pobrežju; Martin Pukl, posestnik v Razvini; Alojz Winder, posestnik v Rdečem bregu; Mihael Les-jak, gostilničar v Slivnici; Jože Maho-rič, posestnik v Peklu pri Poljčanah; Franc Škerbič, posestnik v Slovenski Bistrici; Kari Wutt, trgovec v Slovenski Bistrici. Iz ptujskega okraja: Maksimilijan Ulm, graščak v Zavrču; Fr. Lorber, uradnik v Ormožu; Jakob Za-dravec, posestnik parnega mlina v Središču; Tomaž Senjor, stotnik v p., v Senežiei. Iz ljutomerskega okraja: Oton Zorzini, graščak v Zg. Radgoni; Jakob Zemljič, posestnik v Radincih; Viktor Kukovee, posestnik parnega mlina v Ljutomeru; Marko Canjko, posestnik v Babincih. Iz slovenjegraške-ga okraja: Tomaž Holbl, posestnik pri Sv. Primožu. Kot namestniki: Jože Be-ranič, hišni posestnik; Martin Fuchs, hišni najemnik; Franc Havliček, hišni posestnik; Peter Ilorhenegger, mizarski mojster; Kari Jarčič, čevljarski mojster; Kari Kulis, trgovski uslužbenec; Jože Kolarič, mizarski mojster in Albert Lončar, hišni posestnik; vsi v Mariboru.
š Oddaja gozdnih sadik. Iz drevesnice štajerskega gozdarskega društva v Kapfenbergu, v Kornbergu pri Feld-baehu ter v Oeblarnu v gornji Anižni dolini se bo oddalo na spomlad 1913 približno 700.000 močnih in zdravih gozdnih sadik, večjidel triletnih-smrek tor nekaj dveletnih borov in meCesndv. V smislu dogovora s štajerskim deželnim odborom in s polnočjo od tega dovoljene podpore, se bo pri tem v prvi vrsti oziralo na male kmečke posestnike, občine ter podružnice Kmetijske družbe, in se bo oddajalo tem-le tisoč takih sadih po 2 K, toda brez zavoja in dovoznih stroškov. Pošiljalo sc bo brez izjeme le proti povzetju pod poroštvom naročnikovim. Zglasiti se je čim-preje pismeno, najkasneje pa do konca decembra 1912 pri osrednjem vodstvu
štajerskega gozdarskega društva v Gradcu, Brockmanngasse št. 72.
š Izkaz »Posredovalnice občeslo-venskega obrtnega društva v Celju«.
Iščejo se: 1 učenec za krojaško obrt, 2 učenca za pek arsko obrt, 3 učenci za kovaško obrt, 1 pomočnik za fotografsko obrt, t učenec za kolarsko obrt.— Nadalje išče: 5 učencev ključavničarske mojstre, 2 učenca pa mizarskega mojstra. Opozarjamo ponovno gg. obrtniške mojstre, da priložijo vsaki prošnji za posredovanje znamko za 40 v, ker sč zanaprej na prošnje brez te odškodnine ne bomo ozirali. — Pri tem povdarjamo tudi, da bodo učenci, ki imajo veselje do ključavničarske obrti, le težko našli mojstra, ker so ključavničarske delavnice tako prenapolnjene z učenci, da jih mojstri niti proti gotovi odškodnini ne morejo več sprejeti. Apeliramo torej na Vas, stariši oziroma varuhi in učitelji, vplivajte na dečke, da se poprimejo kake druge obrti, ker bodo na ta način lažje in bolj gotovo prišli do kruha, in ker si moramo vzgojiti naraščaj tudi za ostale obrti.
š Celjske novice. Umrl je v Celju gimnazijec Ferdinand ŠpegliČ, sin hišnega posestnika in gostilničarja Matije Špegliča, v 15. letu starosti. — Prevrnil se jc v izložbeno okno trgovca. .Takoviča v pijanosti brusač Kappellari. Zadobil je na glavi tako hude poškodbe, da so ga morali spraviti v bolnico. — Zaradi tatvin i n p o st o p a -štva se jc pred celjskim okrožnim sodiščem te dni imel zagovarjati neki Vin-cenc Zore, ki se jc klatil okrog po Štajerskem, Kranjskem in Istri ter izvršil več vlomov in tatvin. Obsojen je bil ha 13 mesecev težke ječe in potem v prisilno delavnico. — Dalje je bil zaradi tatvine obsojen neki Jože Gril iz Bra-slovč, ki je pred kratkim zapustil prisilno-delavnico v Ljubljani,'na 8 mese-. cev težke ječe.
š Izpred celjske porote. Zaradi uboja je sedel pred ccljsko poroto na zatožni klopi neki Martin Kink. Dne 28. aprila je cel dan popival po gostilnah v Presladolu. Zvečer je prišel še v vi-uotoč Franca Bobeka. Tam se je spri s Francom Mešiček. Po kratkem prepiru je med njima nastal pretep, v katerem je Kink Mešička z nožem zabodel v glavo, kar .je povzročilo Mešičkovo smrt. Sodni dvor je na. porotnike stavil vprašanje uboja, katerega so enoglasno potrdili. Kink je bil . nato Obsojen vsled mnogih olajšujočih razlogov na 16 mesecev težke poostrene ječe.
PrimorsKe vesli.
p Puljskega komisariata konec? V
zadnjem času se čimdalje bolj pogosto pojavljajo glasovi, da misli vlada na odstranitev komisarja s puljskega mu-nicipija in razpisati občinske Volitve. To naj bi se že. zgodilo koncem tega eta. Pri upoštevanju puljških razmer >i bil ta vladni korak pač najmanjc za dve lctiprezgode n. Če se pa vlada res bavi s to mislijo, potem bi ne pomenil ta ukrep nič drugega nego kapitulacijo pred laško-liberalno kliko. Takih škandaloznih razmer iti njih posledic, kakoršne so vladale za časa la-ško-liberalne kamore, ne more odpraviti v teku 9 mesecev noben človek, tudi r.ie c. kr. okrajni glavar baron Gori-zutti. Državni organi danes na pulj-skem municipiju šc niti z revizijo niso gotovi. Kje pa je potem še upeljava rednih razmer? Vsaj toliko časa naj se vlada'še pomudi na puljskem municipiju, da postavi mestno gospodarstvo na tako stopinjo, da bo isto sploh mogoče od prihodnjega občinskega zastopa v prid davkoplačevalcev in mesta samega naprej voditi.
p Ljudskošolski učitelj aretiran zaradi iredentovstva. V torek ponoči jc morala puljska policija aretirati I j u d-skošolskega u č i t e 1 j a Fontani-vija, ki je na ulici vpil »viva la Tripo-litania, 1' AUštria can«, to še pravi: »živila. Tripolitanija, Avstrija pes«. Takemu učitelju morajo stariši zaupati svoje otroke.
p Lovran dobi svoj tednik. Dne 1. septembra je izšel nov tednik z naslovom »Lovrana«, ki se bo Oziral posebno na lovranske domaČe razmere in na povzdigo tujskega prometa, in zdravilišča. List bo izhajal v treh jezikih — italijansko, hrvaško in nemško.
p »Soča« je dobila novega gospodarja. Andrej Gaberšček jo je moral pustiti rad ali nerad drugim, ki imajo več ugleda in tudi več denarja, da ga zavržejo v »Sočo«. Na čelu konsorciju novih gospodarjev so goriški advokati, med njimi dr. Puc in Šapla ter nekaj profesorjev in trgovcev. »Soča« obeta bili le narodna. Mi, ki poznamo nove gospodo okrog »Soče«, vemo. dn glede nnsprotstva proti katoličanstvu ne zaostajajo prav nič za Andrejem Gaber-sčekom. Lc previdni so toliko bolj, da
svojih kulturnobojnih ciljev ne obešajo na veliki zvon. No, pa tudi ta nojeva taktika ne bo pomagala. Za tak lim na Goriškem ne bo več dobiti toliko neumnih kalinov, da bi se »kšeft« izplačal. Zato bo treba gospodom dosti plačevati; — a žetve bo malo.
p Druga poizkuSnja vožnja našega dreadnoughta »Viribus Unitis« jc trajala 30 ur in so je dobro obnesla.
p Grofica Solma Coronini, znana aristokratka, je praznovala v nedeljo, dne 1. septembra v Št. Petru pri Gorici svoj 80. rojstni dan.
p Državna pripravnica za učiteljišča v Podgori je bila z ministrskim odlokom združena s c. kr. moškim učiteljiščem v Gorici. Z istim odlokom je bila opuščena državna pripravnica v Sežani ter je bil nje voditelj službeno pridodeljen deški ljudski Šoli »šolskega Doma« v Gorici, katera hkrati rabi moškemu učiteljišču za vadnico, ki na ta način postane pretrazredna. — Pripomniti je, da gojencem z učiteljiščem združene pripravnice ni treba delati posebnega izpita za sprejem v prvi tečaj, nego da zadostujejo končni letni izpiti. — V goriško pripravnico (v S. Gregorčičevem Domu) bo možno sprejeti do petdeset gojencev.
p Učiteljska vest. — Za učitelja na Dol-Otlici je imenovan g. Avgust Rejec iz Gorice.
p Umrl je v Vilešu v Furlaniji dr. Josip Gasparini, vpokojeni c. kr. sodnik in kazenski branitelj.
p Vsled ulihotapljenja kokaina. Sporočili smo že, da je bila pri Vidmu aretirana neka gospa, ker je hotela uti-hotapiti iz Italije za 4000 kron kokaina. Kakor se zdaj poroča, je bil aretiran ljubimec dotične ženske, trgovec Ettore Butti v ulici Nuova (vogal ulice S. An-tonio) v Trstu, za katerega je bila kokaina namenjena.
p Lahe regniko'e je. začela goriška policija izganjati iz mesta. Regnikoli so sc v zadnjem času šc precej šopirili v Gorici in sc čutili kakor v Italiji. Goriška policija pazi strogo, kako se ti ljudje obnašajo v mestu, kar je vsekako odobravati.
p Nagloma je umrl v Gorici 671etni trgovec Alfred Bozzini. Pokojnik je bil kot trgovec poznan po celem Goriškem. Svojo filijalko je imel tudi pri Sv. Luciji. Rojen jc. bil v Trstu. Njegova rtiati se je pisala Brankovič, vendar -jc bil rajni cel Italijan, akoravno je bil konciljanten mož.
Koroške novice.
k Smrten padec. V StražiŠah v prevaljski občini je 781etna Marija Va-stl, stanujoča pri posestniku Egidiju Iludostisk, padla iz svoje sobe, katero tla so vsled nekega požara pregorela, v klet in sej c ubila.
k Samoumor. V Cahorčah pri Žili-polju se jo alkoholizmu udani hlapec posestnika Adamiča, Martin Kopeinik, obesil.
k Tatu so aretirali v Žilipolju in sicer brezposelnega delavca Janeza Češnovarja iz Medvod na Kranjskem.
k Sam Bog v nemški službi. Najbolj zabavno je brati različne poetične izlive v nemško - nacionalnih lističih. Navadno je oblika tako »dovršena«, da se človek ob njih jako dobro zabava, pa tudi »misli« so zelo imenitne. V celovških »Freie Stimmen« od 4. t. m. utemeljuje na primer nekdo »nemški« značaj Rožeka takole:
Gar heifi .begehrn der Volker zwei Die Peric auf der Erdenscholl, Bis man als Richter rief herbci Dcn Herrn, der nun etscheiden soli.
Der zog zuerst die Stirne kraus. Dann sprach er mit der Stimme Macht., Die ubertont das Sturmgebraus: »Es ist hestirnmt zu treuer Wacht
Dies Perlein wohl fiir alle Zeit! Es soli ein Hort ara Spracheneck Dcn Deutšchen sein in E\vigkeit — .Mein lieblich Kleinod, mein Rosegg!«
Pesnik jc neki J. Gori, mestni šolski nadzornik iz Gradca, ki po tem izdelku gotovo ne postane neumrjoč, čc nima drugih zaslug.
Novice s Hrvaškega.
h Intermczzo pri slavlju bana &u-bida. V Kninu v Dalmaciji sc je vršilo dne 2. t. m. slavljc 600 letnice vladanja velikega bana Pavla Šubiča. Navzočih je bilo veliko hrvaških rodoljubov. Slavnostni govor je govoril državni poslanec Pcrič, za njim pa drugi. Ko jo pa govoril jurist Štrkalj, sc .ie kninski okrajni glavar, ki je tudi prisostvoval banketu, demonstrativno odstranil in kmalu nato so prišli štirje orožniki naznanit, da glavarstvo vsako nadaljnje
proslavljanje prepoveduje. Ob 6. uri zvečer pa je glavar iz lastne iniciative prepoved preklical, nakar sc je slavnost v redu končala.
h Samoumor. V Zagrebu se jo poizkušala ustreliti prodajalka rož, 19-letna Marija Hriczenjak, pa se je lo težko ranila. Pravijo, da ne bo okrevala. Vzrok je baje nesrečna ljubezen.
h Konj je ubil v Dolnjem Miholcu 8 letno hčerko Ane Kovač, Katico, ki se jc konju obesila za rep. Konj jo je tako udaril, da so možgani iz glavo iztekli.
h Znani milijonar, lastnik ladji, Nikolaj pl. Mihanovič iz Buenos Airesa, poseti te dni Zagreb.
Novice iz Amerike.
a Novo mašo je bral v So. Chicagi v .Tolietu Franc Hiti iz ljubljanske škofije. doma od Sv. Trojice nad Cerknico, ki ima ondi stariše. Novomašuik ne ostane v Ameriki, marveč se vrne na Kranjsko.
a Poročila sta se v Brock\vayu Minn. Matevž Perne in Terezija Srna iz Gorij.
a Smrtna kosa. Umrli so: Veronika Weiss s Sladke Gore na Štajerskem, soproga Jožefa, v Calumetu Mick. Zapušča 8 otrok. — Nadalje: Soproga Boštjana Vidoša v Calumetu. — Anton Kuželj v Clevelandu O., doma iz Cer-kelj na Dolenjskem, kjer zapušča ženo. — Delavec Jožef Jaklič v Carbon Hillu, 111. v gozdu, kjer ga je zadela kap. —' llmesočni sinček Anton družine Anton Juršinovič v .Tolietu. — Ivan Punger-Čar v Sheboyganu, Wis„ ki zapušča ženo in tri otroke. — Matevž Lozar v East Helena, Mont. iz Gabrja, fara Brusnice, Dolenjsko; naselil se je v Ameriko že pred 20 leti. — Josip Bra-tuš se ie ubil v rudniku v Denver, Co-lo., doma iz Ajdovščine.
a Roparji so hoteli napasti gostilno Jožefa Kalaiia v Clevelandu, a jih je prepodil. Od obeh strani je padlo nekaj strelov. Policija jc čez pol ure prišla na lice mesta. O roparjahi ni sledu.
a Roko si je zlomil v rudniku
Adam? v Evelethu Karol Šusteršič.
a Ponesrečil se. je Janez PuŠovec v Ely. šel je obiskat svojega prijatelja Franca Barleta, ki sc nahaja v svojem »letovišču« ob Tvvin jezerih, kakih 8 milj od Elyja. Rojak Barle ima prijazno kočo na otoku v Twhi jezeru, kamor prav rad zahaja ob poletnom času. Ivdor ga pa hoče obiskati mora vedeti tajna znamenja, drugače ne pride do njega. Veak, ki hoče uživati gostoljubnost na tem otoku, mora naznaniti svoj prihod z dvomi streli, na kar se hitro prikaže čoln, kateri pripelje gosta z obrežja na otok. Tudi g. PuŠovec je hotel dati znamenje, toda pri tem je po neprevidnosti zadel ob svojo nogo, ter se tako precej obstrelil. Prepeljali so ga domov, kjer se je dognalo, da rana ni nevarna in je upati da bode kmalu okreval.
a Vlak je povozil v Bridgeportu, Ohio, komaj tri mesece poročeno Heleno Kocjan-čič, rojeno Gorše, doma iz Zapudja pri Črnomlju.
AVSTRIJSKE POLITIČNE ZADEVE.
Pododbor gosposkozbornične komisije o službeni pragmatiki se je včeraj popoldne pričel posvetovati o zakonski predlogi. Posvetovanje danes popoldne nadaljujejo. Popoldne sc je predstavilo v gosposki zbornici veliko odposlani-štev uradniških organizacij, ki so prosila, naj se gosposka zbornica ozira na želje državnih uslužbencev. Člani pododbora so izjavljali, da se hočejo na želje uradništva ozirati i,n priporočali uradniškim deputacijam, naj na posla-niško zbornico vplivajo, da izvede malo finančno preosnovo. — Nemci so nezadovoljni s češkim namestnikom Thu-nom. Očitajo mu, da pospešuje poče-hovanje, ker je dal v najem nekemu češkemu konzorciju posestva Sporkove ustanove in pa, ker jo prodalo namest-ništvo grofu Harrachu več zemljišča. Dr. Schreiner jc pred tedni zato napadel kneza Thuna, nakar mu je Thun rekel, da je nečuveno, da govori tako tajni svetnik. Dr. Schreiner je poslal nato Thunu priči, a do dvoboja ni prišlo, ker je podal knez Thun primemo izjavo. — Voditelji Poljakov so se včeraj cel dan pogajali o zasedanju gali-škoga deželnega zbora z vlado. Iz Kra-kova poročajo, da upajo sklicati gali-ški deželni zbor začetkom tretje tretjine meseca septembra. — Mladočeško časopisje je mladočeška deželnozborska poslanka, gospa Kuneticka, zopet vzne-voljila. Na nekem shodu jc namreč izjavila, da sicer nc nastopa proti spravnim pogajanjem, a da bodo češke žene. v danem trenotku zastopale češke manjšine, četudi kršijo strankino disciplino. Mladočeški listi zdaj upajo, da namestnik Thun razveljavi mandat Ku-nctickc.
GROF TISZA NAPOVEDUJE, DA ODSTOPI.
V »Az Ujsagu« izjavlja grof Tisza, tla je moral kot zbornični predsednik v izrednih razmerah izvesti izredno nalogo in izredne dolžnosti, vsled česar je v ostrem osebnem nasprotstvu z nekaterimi poslanci, ki ga zato sovražijo kot. predsednika zbornice.. Javne koristi zahtevajo, da zato v primernem trenotku kot predsednik odstopi.
PREDLOG GROFA BERCHTOLDA.
Avstroogrski poslanik v Peterbur-gu je izročil ruskemu zunanjemu ministru Sazonovu novo vlogo grofa Berchtolda, ki obsega dodatke k prvotnemu predlogu o ureditvi zadev na Balkanu.
IZ TURČIJE.
Turška vlada je obvestila Ibrahim pašo, da je turški ministrski svet odobril vseh U albanskih predlogov z izpremembo, da odklanja uvedbo regionalne vojaške službe. Nadalje je poslala turška vlada Ibrahim paši 50.000 funtov, da jih razdeli med Albance. Džavid paša je v okraju Berana razglasil oblegovalno stanje. V Skadru so aretirali Turki 30 katoličanov. Revolucionarna armenska stranka je sklenila, da nastopi z orožjem, če vlada odločno ne nastopi proti kurdskim roparjem. — »Tanin« poroča, da so bolgarske čete razstrelile vse mostove ob turško-bolgarski meji. — »Rusko Slovo« piše, da mir na Balkanu ni toliko časa zagotovljen, dokler je odvisen od javnega mnenja na Bolgarskem. Evropa je dolžna, da pomiri krščansko balkansko prebivalstvo.
NEMŠKI CESAR PRI VOJAŠKIH VAJAH V ŠVICI.
Cesar Viljem se je pripeljal dne 4. t. m. ob 8. uri zjutraj v Kirchbach, kjer so se vršile velike švicarske vojaške vaje. Pri vajah se je zanimal za vsako malenkost in se je vlegel med vojake v strelnem jarku. Vzel je sam puško v roke in je meril ž njo. Ko je vstal, so mu švicarski vojaki z rokami očistili obleko, l^ar mu je zelo ugajalo. Podal se je tudi k topničarjem in govoril s častniki in z vojaki. Vaje je gledalo nad 100.000 ljudi, ki so cesarja burno pozdravljali. Ob pol 5. uri popoldne se je cesar vrnil v Curih.
SAMOČANI PROTI TURKOM.
Otok Samos strašita ena angleška in ♦na francoska križarica, a kljub temu se je posrečilo voditelju samoških vstašev, Diamondiju, da se je izkrcal z večjo oboroženo četo na otoku. Senatorji, ki so se pogajali s Francozi, Angleži in z ruskim konzulom, so prosili, naj se turški orožniki in vojaki odpokličejo z otoka. Ruski konzul je obljubil, da se to gotovo zgodi po končani vojski z Lahi. Senatorji so tudi želeli, da zasedejo Francozi in Angleži otok, kar se tudi najbrže zgodi, da. se ohrani na otoku mir.
O ZNORELEM PRINCU JURJU.
poroča list »Dunincatza« v Bukarešti: Znano je, da je princ Jurij pri prvi izkušnji v Parizu padel in ga zato niso hoteli sprejeti v vojaško akademijo. Sprejeli so ga šele, ko sta posredovala zanj bolgarski car Ferdinand in zunanji minister Milovanovič. Princ pa predavanjem ni mogel slediti, ker je pogrešal zadostne predizobrazbe in je zato izstopil iz akademije ter nato zelo lahkomišljeno živel. Izstop iz akademije je na princa zelo razburljivo vplival. Ko mu je prideljeni ordonančni častnik major Pavlovič nekega dne očital, da preveč zapravlja, sta sc s princem hudo sprla. Princ je celo na. majorja streljal z revolverjem, a ga ni zadel. Pavlovič je princa takoj nato zapustil in poročal podrobno o vsem kabinetni pisarni v Belgrad. Iz Belgrada so nato odposlali k princu njegovega bivšega vzgojitelja prefesorja Popoviča, ki ga je pregovoril, da sta odpotovala v Švico, kjer je, bil prisiljen princa, ki jc zblaznel, izročiti blaznici v Glarusu.
Dnevne novice.
Velik kmečki tabor za dekani j o Kamnik se vrši na Mali šmaren, «ine septembra, na Homcu. Spored: 1. ob
2.	uri popoldne evharistična pobožnost v cerkvi Matere božje na Homcu. Evharistični govor bo imel vlč. g. dekan in deželni poslanec Iv. Lavrenčie, po govoru slovesne litanije presv. Srca Jezusovega. 2. Ob 3. uri velik kmečki tabor na ravnici pred kapelo presv. Srca Jpzusovcga. Govoril bo vlč. g. državni in deželni poslanec dr. Krek in drugi.
3.	Ob 4. uri nastop in telovadba Orlov kamniškega okrožja. Možje in fantje iz kamniškega okraja, na Mali šmaren popoldne vsi, prav vsi na Homec, da se skupno poklonite svojemu evliarl-stičnemu Bogu in da se na taboru navdušite za svoje vzore! Vsa slovesnost se vrti ob vsakem vremenu,
-r Logično ne znajo misliti gospodje okoli »Dana«. Zato seveda naših člankov ne razumejo in tako tudi niso razumeli naših izvajanj o »nerodovitnem drevesu«. Mi smo dejali, da med našim ljudstvom celo taki ljudje, ki niso globoko izobraženi, toda imajo praktičen talent, veliko več dosežejo, kakor oni inteligenti, ki ^o filozofsko napačno izobraženi, so nejasni, domišljavi ter se ne znajo vživeti v mišljenje ter življenje ljudstva. Tako je pri radikalc.ih in socialistih. Kar se našo stranke tiče, so ravno globoko filozofsko izobraženi Jjudje, ki pa imajo tudi praktičnega zmisla, stranko ustvarili in jo vodijo, kar ie pa drugih, po svojih močeh sodelujejo. Vsi namreč ne morejo biti filozofi, da so le praktični ljudje in imajo bister razum. Meglenih teoretikov hvalabogu nimamo veliko. Toliko v pojasnilo »Danu«, ki, kakor jc videti, ni preveč vajen filozofije.
—	Odličen gost r Postojnski jami. V
torek, dne 3. t. m jc obiskal Postojnsko jamo bivši ministrski predsednik gospod baron Beck s soprogo. Skozi jamo sta ju spremljala gospod okrajni glavar dr. Pils-hofer in g. jamski tajnik Perko.
—	Orel na Dobrovi naznanja, da. se je vsled slabega vremena javna telovadba, združena z veliko vi-tno veselico, preložila na Mali Šmaren, dne 8. septembra, z istim sporedom. Ker Je čisti dobiček namenjen za društveni dom, zato vabimo vse bratske odseke in ljubljanske okoličane, da. se te prireditve kolikor mogoče polnoštevilno udeleže ter bo za vsestransko postrežbo točno preskrbljeno.
—	Učiteljske izpremembe. Začasni učitelj in voditelj ljudske šole na Osil-nici jc postal absolvirani učiteljski kandidat Ivan Kunst. Začasna učiteljica in šolska voditeljica v Novem Vin-tlu je postala izprašala učiteljska akndidatinja gospodična Mar. Maurin. Začasni učitelj in voditelj je postal v Retečah začasni učitelj Edvard Vidic, absolvirani učiteljski kandidatinji Olga Krarner in Amalija Marinko ter al> solvirana učiteljska suplentinja Marija. Novak so postale začasne učiteljice na deški ljudski šoli v Škofji Loki. Bivši suplent v šturjah Herman Kmet je imenovan za začasnega učitelja in voditelja enorazrednice na Colu, izprašana učiteljska kandidatinja Ljudmila Gantar je postala, učiteljica v Premu.
—	Roparski napad. Dne 27. avgusta, se je izvršil v šinkovem Turnu roparski napad pri belem dnevu na g. Amalijo Klemenčič pri odsotnosti gospoda. soproga. Berač je prosil za milo-dar. Ko ga je prejel, je udaril g. Klemenčič, da se je onesvestila in se zgrudila na tla. Nato je vzel 20 K denarja in nekaj obleke, katero je pa na begu proč. vrgel. Tat, je srednje, postave, rdeče brade v starosti okrog 40 do 50 let. Orožniki ga pridno zasledujejo.
—	Vič. Godba slov. kat. izobraž. društva najvljudneje vabi na obletnico ustanovitve društvene godbe, ki se obhaja dne 8. septembra z veliko vrtno veselico v prijaznem gozdiču g. Pauliča poleg cerkve. Spored: Odhod godbe iz Društvenega Doma po Glincah, v Rožno dolino in odtod na veselični prostor. Petje proizvaja mešani zbor Kat. izobraž. društva. Med veselico posluje šaljiva pošta, turška kavarna itd. Za jed in pijačo bo dobro preskrbljeno, kakor tudi za abstinente— slaščičarna. Na svidenje 8. septembra v našem gozdiču. — Odbor.
—	Slov. kat. izobraževalno draltvo v Šinkovem Turnu priredi dne 8. septembra 1912 Slomškovo slavnost. Na vspo-redu je petje, slavnostni govor in dekliška igra »Ljudmila« v petih dejanjih. Z ozirom na proslavo velikega Slomška se vabijo kar najvljudneje domačini, kakor tudi gostje iz sosednih krajev.
—	Otrok se zadušil. V Stane žicah nad Šent Vidom je mati delavke v tobačni tovarni, Marije Sameja, doma varovala njene otroke. V ponedeljek se je pa stara mati nekam odstranila, doma pa je pustila petletno dekletce, v košu na tečajih pa njeno osem mesecev staro sestrico. Ko sc je mati vrnila domov, je našla koš pre-vrnjen, malo sestrico pa spodaj mrtvo, zadušeno.
—	Semenj za pletneno živino ▼ So-dražici na Dolenjskem. Letos dne 26. septembra se vrši v Sodražici, železniška postaja Ortnek, semenj plemene živine, ki ga priredi Zveza živinorejskih zadrug za sivo planinsko govedo na Dolenjskem. Prignala se bo le izborna plemena živina (približno 500 glav) muricodolske, murodolske in montafonske pasme ter mešano pleme teh pasem. Na semenj priženo živinorejci mlade bike, bike za spuščanje, telice, breje telice in krave. Te pasme so posebno utrjene, zelo mlečne in pripravne za uprego. Zveza bo »krhala za ugodne cene pri nakupu ter bo drage volje posredovala pri nakupu. S kupčijo se sme pričeti šele ob 11. uri dopoldne. Železniška zveze so zelo
. ,'igodne. Vlaki vozijo iz Ljubljane, južni
kolodvor, ob 7. uri 32 min. zjutraj, prihod na postajo Ortnek (proga Ljubljana—Grosuplje—Kočevje) ob 9 uri 45 min. dopoldne. S postaje. Ortnek do Sodražice tričetrt-urna vožnja. Za vozove, spremljevalce pri nakupljeni živini, nakladanje, mrvo, znižane prevozne stroške itd. bo poskrbela na zahtevo živinorejska zadruga v Sodražici. Na Kranjskem sedaj ni nikakih živinskih kužnih bolezni. — Prosimo za razširjenje te objave. Zveza živinorejskih zadrug za sivo planinsko živino na Dolenjskem s sedežem v Sodražici.
— Na notico v »Slov. Naroda« z dne 29. avgusta 1912, št. 197 »Spomini na klerikalni izlet k SfAici« izjavljam resnici na ljubo, da so izletniki vse pošteno plačali, in je bilo sploh vse v najlepšem redu. -— Hotel Zlatorog.
Razne stvari.
Ogrski politik samoumorilec. Predsednik neodvisne stranke v gyomalški stolici je skočil pocl vlak, ki ga jc popolnoma zmečkal. Vzrok: izgubil je svoje premoženje po krivdi svojega, sorodnika dr, Štefana Tabaka, ki so ga zaprli, ker je poneverjal.
Gnmb izdal morilca. Pri Mzittskaji na ruskem Poljskem so našli umorjena zakonska Andrejev. Morilec jima je oropal 1500 rubljev in kinč. Tam, kjer so našli mrtveca, so dobili tudi okrvavljen vojaški gumb, ki je izdal morilca, infanterista Nikizorja, ki je priznal, da sta, z nekim tovarišem vojakom umorila Andrejeva in njegovo ženo.
Roparji napadli in oropali vlak.
Med Varšavo in Varonešem blizu postaje Zjelemkjev je pet roparjev ustavilo vlak, v katerem se je v oddelku, ki je zavarovan z železnim oklepom, vozil blagajnik Zjelemkjev z 200.000 rublji. Vojaka, ki se je ustavil roparjem, so ustrelili, nakar so streljali na oklepni voz in ga poizkusili odpreli, kar se jim pa ni posrečilo. Ko več potnikov oropali, so napadalci pobegnili. Na postaji Alekakov so odprli oklepni voz, v katerem so našli mrtvega blagajnika, katerega sta dve kroglji zadeli.
Zamorka na električnem stoln. V
Richmondu v Ameriki so usmrtili v zaporih državne jetnišnice z elektriko zamorko Virginijo Cristian. katera je oropala in umorila letos dne 18. marca svojo gospodinjo Mrs. Ido Celote.
Čnden samoumor. V Los Angeles v Kaliforniji si je iz nepoznanega, vzroka končal svoje življenje bivši poštni nadzornik Calvin H. Bullard s tem, da si je vbodel veliko iglo tri palce globoko v glavo. Težko ranjenega so prepeljali kasueje v bolnišnico, kjer je pa kmalu za tem umrl.
Modra razsodba. V Newburghu v newvorškem okraju je imel farruer Fr. Mackie bolno kravo, katero je živino-zdravnik obsodil na smrt radi jetike. Ko so kravo ubili, so našli v njenem želodcu dragoceno zlato uro, katero je naravno prejšnji lastnik krave zahteval nazaj. Trdil .ie, da je najbrže požrla krava med senom zlato uro, last njegovega uslužbenca; dalje, da ni prodal Mackieju ure, temveč samo kravo. Pred sodnikom je pa trdil Mackie, da je kupil kravo z njeno celo vsebino in da pripada, torej njemu tudi zlata ura. Sodni dvor je bil pa povsem drugačnega mišljenja; živinoždravnik dr. Fink. ki je bil poklican v tej zadevi pred sodnijo. se je namreč izrekel: Ker mora plačati odškodnino za bolno kravo država, pripada torej tudi zlata ura državni oblasti; in s tem se je končala zanimiva razprava.
Nakup srbskih konj na Ogrskem. Ker so z Ogrskega izgnali srbsko asent-no komisijo, ki jc nakupovala konje, je več listov to grajalo, ker se tako škoduje kmetom, lastnikom konj. Vojaški krogi zdaj izjavljajo, da inozemskim držav,am nakup konj v naši državi ni zabranjen, a če nakupuje konje inozemska vojaška komisija, se mora pri nakupu ozirati na predpise, ki določajo, da mora vlada prizadete države vložiti pri zunanjem ministrstvu prošnjo za dovoljenje nakupa. Naznaniti se morajo tudi kraji, ki jih namerava obiskati inozemska vojaška komisija.
Dve železniški nesreči. V Rosici oh Lahi sta trčila ova tovorna, vlaka. Razbitih je šost, voz. Dva vlakovodja sta nevarno, en strojevodja je lahko ra-njon. — Na Ogrskem je pa povzročil vihar, da je skočil s tira tovorni vlak. Ranjeni so trije železničarji.
9000 prosilcev za eno m«ato. Predsednik Pennsylvania Rubber Co. v Green-bnrgu v Pensflvaniji je razpisal potom oglasa v nekem listu izpraznjeno mesto stenografa za rvojo pisarno. Na veliko začudenje dohajalo mu jc pa na dan toliko ponudb, da ni mogel sam na iste odgovarjati in tudi n* odpirati vseh pisem. Ie okraja We»tmoreland oglasilo se je za to službo nič manj kot 7000 prosilcev, iz dru-
gih mest pa 2000, torej skupno 9000. Ker so se ponudili nekateri prosilci za skrajno nizko plačo, je sprejel ravnatelj tovarne Levvis dve stenografinji.
Nesreča našega vojaškega zrakoplova t Oerkenyju. Na artiljerijskem strelišču v Oerkenyju na Ogrskem se je pripravljal nadporočnik Mitschodorfer dne 4. t, m., da se dvigne v zrak. Ker je divja! vihar, je držalo zrakoplov več topničarjev kakor navadno. Ko je bil zrakoplov že pripravljen, da poleti in je že nadporočnik ustavil gondolo, da jo preišče, je vihar odnesel zrakoplov z oadporočnikom. Topničarji, ki so držali vrvi, so večinoma poskakali z višine 2 do 3 metrov; tri topničarje, ki tega niso storili, jc pa zrakoplov dvigni) več sto metrov visoko. Častnik ni znal, da se vozijo z zrakoplovom tudi trije neprostovoljni potniki in se j« čez d\e uri pripeljal v občino Lajos-Mizce, kjer je izsto-oil iz zrakoplova. Na telefonično vprašanje, kaj da je s tremi topničarji, seveda ni mogel odgovoriti. Uvedena poizvedovanja so doznala, da sta se dva topničarja ubila, tretjega pa. ki se je brez dvoma tudi ubil, še niso dobili.
Z gobami zopet 26 oseb zastrupljenih* V Wydarwyju na Poznanjskem se je z gobami zastrupilo 13 oseb, med katerimi jili je že devet umrlo. V Macemnu pri Poznanju je pa umrlo 13 oseb, ki so jedle strupene gobe.
Preki sod na Charlestonu (Zahodna Virginija). V Charlestonu so 4. t. m. proglasili preki sod, ker so stavkujoči premo-gokopi nasilno nastopali. Oblasti so zaplenile v prvih dvanajstih urah po proglasitvi prekega soda 200.000 patron, 7 strojnih pušk, 1500 navadnih pušk in veliko revolverjev.
Kolera v Damasku strašno divja. Via« da je nakazala za zdravstvene namene proti koleri 30.000 funtov.
Prekop Panama zasut. Ob prekopu Panama se je posulo veliko zemlje, vsled česar prekopa ne dovrše v napovedanem času.
Neurje v Pittsburgu je povrročilo dva milijona dolarjev škode. Mrtvih je 36 e«eb>. Železnice ne vozijo.
Ker sta izžvižgala nemškega cesarja«
so v Curihu zaprli dva laška socialna demokrata.
Nor morski velikan. Angleži pričnft graditi novembra nov dreadnought, ki bo dolg 210 metrov in bo obsegal 30.000 ton.
Višek brutalnosti. Newyorška policija se trudi na vse načine, da izsledi nekega roparja, ki je udri v stanovanje Mrs. Paul Standerton na 8. Ave., zahtevajoč od nje denar. Ker mu g» pa prestrašena žena ni mogla uročiti, je bestijalen ropar pograbil njeno dete ter tolkel z njim ob steno, hoteč na ta način izsiliti od matere denar. Na končno vpitje preplašene matere prihiteli so ji na pomoč njeni sostanovniki, nakar je brutalni ropar zbežal na varno.
»Kralj Igravcev« umrl kot berač. Ge-orge V. Hakins, nekdaj »kralj« čikaškflt igravcev, ki je na višku svoje karijere baje imel štiri milijone dolarjev premoženja, je umrl te dni v stanovanju Johna Storev. Hakins je zapravil ves svoj denar in dolgo časa pred svojo smrtjo je živel na stroške svojih prijateljev.	j_
M.
Za spomenik knezoikoia It. Zl. Po-gačarja so še prispevali: Duh. svetnik Jernej Ramoveš, župnik v Poljanah, 20 K; Neimenovan 15 K; po 10 K: novome$ki prošt dr. Seb. Elbert in Miha Zupan, župnik v pok. v Sostrem — namesto osebm* udeležbe pri odkritju spomenika (poprej že 20 K; po 5 K: Iv. Trpin, župnik v MoS-njah; Gašper Vilman, župnik v Ljubnem in duh. svetnik Simon Zupan, župnik n« Ježici. Iskrena zahvala! Bog povrni! — Dr. Iv. Svetina.
PRIREDITVE.
Koncert v Idriji. V soboto, 7. t. m. se obeta Idrijčanom nenavadno lep glasbeni užitek. Znani goriški tenorist, glasbeni akademik Josip Rijavec, priredi tega dne koncert. Josip Rijavec je gojenec dunajskega konservatorija in ima pred seboj 3e lepo bodočnost. Poleg glasovnega materi-jala, $ katerim razpolaga z lahkoto v naj« višjih legah, je Rijavec izredno glasbeno nadarjen in izobražen, katere vrline ga usposobljajo za interpretacijo najtežjih modernih pesmi. Pesmi našega skladatelj«. Lajovica so dobile brezdvomno v Rijavcu izbornega interpreta. Iz prebogatega sporeda omenjamo lepe pesmi Lajovica, med temi še neobjavljeno: »Jaz pa vem . . .«, iz operne literature arije iz Mozartovih oper in iz Pticcinijeve >Bohdmec. Iz prvega slovenskega oratorija Sattnerjeve »Assumpte« pa pesem angela: »Kdo je ta?« Glasboljubeči Idrijčani gotovo ne bodo zamudili izrednega glasbenega užitka, ki se jim nudi ta večer.
IDI Imate te Slomškove razgled /. niče »Slovenske Straže"? /.
Nova postava o gospodarskih odborih.
Dno 1. avgusta t, 1. je cesar potrdil od deželnega zbora kranjskega sklenjeni zakonski načrt o gospodarskih odborih. Dne 16. avgusta je bila postava objavljena v deželnem zakoniku pod št. 49 in stopi v moč 30 dni po razglasitvi, t. j. dne 16. septembra t. 1.
Ker je postava velike važnosti tako v gospodarskem, kakor tudi v političnem oziru, naj izpregovorimo o njej par besedi.
< Kako se ima opravljati imovina posameznih sosesk ali podobčin, to jo doslej določal dodatek II. k občinskemu redu z dne 17. februarja 1866, dež. zak. št. 2. Ta dodatek II. je sedaj razveljavljen in stopi namesto njega postava z dne 1. avgusta 1912, št. 49. dež. zak. Ta nova postava je bila nujno potrebna, ne samo zaradi korenitih izpre-memb, ki jih je na starem občinskem redu sklenila sedanja večina deželnega odbora, ampak tudi zaradi popolnoma novega občinskega volilnega reda. V starih določilih o gospodarskem doseku je vse polno zastarelih določb, je pa tudi še veliko več pomanjkljivosti, ki so zahtevale nujne poprave. Tako n. pr. je manjkalo vsake določbe, kaj se ima zgoditi, če se gospodarski odbor upre ukazom višjih oblasti, ali če je zanemarjal svojo dolžnost. Deželnemu odboru je bilo po občinskem redu pač mogoče prisiliti župana, starešinstvo in občinski odbor, naj spolnjujejo svojo dolžinost, mogel je tudi kaznovati upornost teh občinskih organov, a proti gospodarskim odborom je manjkala vsaka oblast kazenske moči. To bo sedaj drugače po novem zakonu, kakor je to spodaj razvidno.
Najvažnejše po novi postavi je to, da je obseg delovanja gospodarskih odborov sedaj znatno večji, kakor je bil prej. Do sedaj so se volili odbori samo za ono premoženje, katero je bilo vpisano v zemljiški knjigi kot last podobčin ali sosesk. Če so imeli kje tako-zvano soseskino premoženje, katero so smeli le gotovi upravičenci in ne cela soseska ali p o d občina rabiti ali vživati, se je smatralo, da to ne spada pod določbo dodatka II. k občinskemu redu. V takem slučaju niso imeli gospodarskega odbora, ampak so upravljali tako premoženje po Statutih (pravilih), ki so si jih sami napravili. Tako n. pr. kamniška korporacija ni nikdar volila gospodarskega odbora v smislu določbe dodatka II. k občinskemu redu, ampak po svojem lastnem štatutu.
Doslej je bilo sporno, spadajo li take korporacije pod določbe dodatka II. k občinskemu redu ali ne. Praksa je govorila zoper to. Popolno jasnost spravlja sedaj v to vprašanje določba točke 2. nove postave, ki pravi v odstavku 2.: Ako se dohodki premoženja po dosedanji stari navadi ne uporabljajo na korist vsem občinam, ampak izključno le na korist določenemu številu tistih, tedaj volijo gospodarski odbor samo upravičenci.
Iz tega besedila sledi jasno, da sc ne volijo gospodarski odbori samo za soseske, kjer imajo vsi občani oziroma podobčaiji enake pravice, ampak tudi za ono skupnost v okviru podob-Sine ali soseske, kjer ima svoje pravice le določeno število občanov oziroma podobčanov.
Za to naše naziranje govori tudi Še druga okolnost:
Deželni odbor je namreč v pril. 72., št. 9626, iz leta 1911 napravil deželnemu zboru poročilo, v katerem nasvetu-je sledeče besedilo:
Člen II. Predstoječe določbe ne veljajo za oskrbovanje onega premoženja, katero v zemljiški knjigi ni vpisano kot lastnina podobčine ali oosc-ske kot take. ampak kot skupna lastnina upravičencev ali večjega števila določeno označenih oseb. (Skupna lastnina, solastnina. §§ 825. do 850. obč. drž. zak.)
To besedilo pa je deželni zbor spremenil in se glasi sedaj člen II. tako-le:
Člen II. Predstoječe določbe ne veljajo za oskrbovanje onega skupnega premoženja, za katero veljajo §§ 825. do 850. obč drž. zak. o skupni lastnini in solastnini ali za katero veljajo določbe zakona z dne 26. oktobra 1887, dež. zak. št. 2 od leta 18888, o razdelbi skupni zemljišč in uredbi dotičnih skupnih pravic do njih uživanja in oskrbovunja, dokler obstoji pristojnost agrarnih oblastnij glede teh zemljišč.
Če se primerja to dvoje besedilo, 6e najde, da je bila volja postavodajal-ca, spraviti v okvir nove postave vse gospodarske skupnosti, ki niso solast-ninske v smislu določb obč drž. zakonika, ali ki niso predmet agrarne ope-■acijc. Iz besedila postave je videti tu-
di, da za presojo, če spada kaka gospodarska oziroma agrarna skupnost pod novo postavo ali ne, ni morodajen vpis v zemljiški knjigi, kajti postavodajalec je črtal iz zakonske predloge deželnega odbora določilo o vpisu v zemljiški knjigi.
Gospodarski odbor bo moral biti izvoljen za vsako podobčino ali sosesko, zlasti tudi za vsako skupno premoženje v okviru podobčin ali sosesk, v kolikor ni od tega izvzeto po določb: gori navedenega člena II. Imel bo gospodarski odbor, kakor doslej, tri člane in dva namestnika.
Volitev v gospodarski odbor se vrši v splošnem tako, kakor v občinski odbor. Posebej veljajo za to volitev določbe § 1. do 11. občinskega volilnega reda. Posebne določbe glede volilne pravice so pa te-lc:
Volilno pravico ima vsak občan, ka teremu je v pocl občini ali soseski najmanj eno leto predpisan občinskim dokladam podvržen direktni davek. S tem je rešeno veliko vprašanj, ki so clahajali doslej na deželni odbor in na razna uredništva, če smejo namreč v gospodarski odbor voliti tudi uradniki in drugi, ki so sicer volilci I. in II. razreda za občinski odbor, katerim pa ni predpisan občinskim dokladam podvržen direktni davek. Kdor tedaj ne plačuje občinskim dokladam podvrženega direktnega davka, ni volilec za gospodarski odbor.
Kdo ne more biti voljon v gospodarski odbor, to določa občinski volilni reci. Posebno določbo pa ima odstavek 4., točke 2., nove postave, ki se glasi čisto jasno:
Tisti, ki so si v prvem ali drugem kolenu v sorodu ali svaštvu, ne morejo biti obenem člani ali namestniki gospodarskega odbora.
Kdor je izvoljen v občinski odbor kot odbornik ali namestnik, je lahko tudi član gospodarskega odbora.
Volitev se vrši v bistvu tako, kakor v občinski odbor, s tem razločkom, da tvorijo vsi volilci eno volilno skupino. Izkaznice ali legitimacije ter glasovnice, ki jih izdaja deželni odbor, imajo rumeno barvo.
Pripravljalno postopanje za Volitev se vrši tako, kakor določa občinski volilni red v §§ 17., 17. a), 17. b), 17. c), 18. in 19. Zlasti je važna določba § 19., ki daje okrajnim glavarstvom nadzorstvo nad volitvami.
R e k 1 a m a c i j s k a komisija obstoji iz župana kot predsednika in štirih prisednikov. Župan predseduje komisiji, naj si bo on sam volilni upravičenec za podobčino ali ne. Prisedniki pa morajo imeti aktivno in pasivno volilno pravico za dotično podobčino. Voli jih v komisijo občinski odbor.
Enaka določba za volilno komisijo, kateri predseduje župan ali njegov namestnik. Kot prisednike si pa izvoli župan sam štiri pod občane, ki imajo aktivno in pasivno volilno pravico v podobčini.
Konstituira se gospodarski odbor v posebni seji, katero vodi najstarejši izmed izvoljenih. Seje se imajo udeležiti samo člani, ki volijo za načelnika iz svoje srede z nadpolovično večino glasov.
Sklepčna je ta, kakor vsaka druga seja gospodarskega odbora le tedaj, če so navzoči trije člani. Ako kateri izmed članov umrje, odstopi ali je zadržan, ga namestuje namestnik, če pa je članov in namestnikov manj kot trije, se ima razpisati nadomestna volitev za ostali čas volilne dobe. Posebno važna je določba odstavka 2., točke 6., ki pravi, da se mora v sejo, v kateri se obravnava letni račun, poklicati vedno enega namestnika, da glasuje o računu namesto tistega, ki račun polaga. Tisti torej, ki polaga letni račun, nima pravice glasovanja.
Sklepe gospodarskega odbora je možno izpodbijati z navadnimi pritožbami. Te pritožbe se imajo vlagati pri občinskem predstojniku (županu) in ne pri načelniku gospodarskega odbora. Doba za pritožbo j« določena nepre-stopno na 14 dni, računana od dne, ko se je sklep gospodarskega odbora razglasil ali pritožniku vročil.
Odtegnjena je gospodarskemu odboru pravica, sklepati o pobiranju doklad ali o najetju posojil. Če hoče gospodarski odbor, da se v podobčini za podobčinske namene pobirajo doklade, ali da sc najme kako posojilo, sc ima za to obrniti na občinski odbor, ki je edini upravičen o tem sklepati.
Za važne sklepe gospodarskega odbora (glej §§ 90.—93. obč. reda) mora iz-poslovati načelnik višje odobrenje. V ta namen se ima obrniti na župana. Zupanu pristoji poleg tega tudi važna pravica, da sme zahtevati od gospodarskega odbora, naj se mu naznanijo vsi storjeni sklepi.
Tekoče posle gospodarskega odbora, zlasti izvrSitev sklenov vodi na-
čelnik. Če je ta zadržan, ga namestuje tisti član, ki jc po letih starejši izmed ostalih dveh.
Že gori smo govorili o disciplinarni oblasti deželnega odbora. V zadnjem času sc jc dogodil na Kranjskem slučaj, da se je gospodarski odbor naravnost uprl županstvu in deželnemu odboru, kakor tudi okrajnemu glavarstvu. Dasiravno so se njegovi sklepi instančnim potom razveljavili, jih je gospodarski odbor vendarle izvršil, ne cla bi se moglo kaj ukreniti proti njega članom. Z ozirom na to določa seclaj točka 10. nove postave, da sme deželni odbor članom gospodarskega odbora dajati primerne ukaze, čo svoje dolžnosti ne bi vršili; ako bi se pa ukazov no držali, jim sme prisoditi globo do 200 K. Ako upornost dalje časa traja, lahko deželni odbor globo po potrebi ponavlja, obenem pa pošlje tudi lahko komisijo v podobčino, cla na račun članov gospodarskega odbora ukaz izvrši.
Ta oblast ne pristoji deželnemu odboru samo nad vsakokratnimi člani gospodarskega odbora, ampak tudi nad izstopivšimi, da jih na ta način prisili, izročiti podobčinske posle ali dati podobčinske račune ter sploh izpolnovati dolžnosti, h katerim jih jc služba vezala.
Razpust gospodarskega odbora je nekoliko drugače določen, kakor oni občinskega odbora, medtem, ko ima pravico razpusta občinski odbor v smislu § 99. obč. reda, politična deželna oblast, pristoja ta pravica za gospodarski odbor deželnemu odboru, dogovorno z deželno vlado. Dosedaj je bil razpust gospodarskega odbora nemogoč. Sedaj pa bo imel to pravico deželni odbor, ki v takem slučaju popolnoma somostojno določa gerentstvo.
Upajmo, da bo ta nova postava prinesla red.v marsikatero zavoženo gospodarstvo podobčin ter podobčinskih korporacij!
Ljubljanske novice.
lj SIoV. katol. izobraževalno društvo v Mostah vabi k predstavi, ki jo priredi na Mali šmareii, dne 8. septembra, v salonu g. Oražma na Selu št. 30. K obilni udeležbi vabi odbor. — Začetek ob 4. uri popoldne.
lj V prvo šolo gimnazije se bodo v Ljubljani na jesen sprejemali učenci samo na gimnaziji na Poljanski cesti, kjer Jje še prostora za en oddelek. Več v inseratu.
lj Vinska pol-ušnja sc vrši danes kakor običajno od 5. do 9. ure zvečer pod kavarno »Evropa«.
lj Avtomobil povozil. Ko je včeraj popoldne okrog 5. ure pripeljal šofer Franc Ogrin z Lončaričevim avtomobilom po Prešernovi ulici proti Marijinem trgu, je podrl na tla 67 let staro mestno ubogo Terezijo Kuharjevo in jo povozil. Kuharjeva je zadobila več poškodb, toda niso smrtno-nevarne. Na lice mesta došla policijska komisija je odredila, da je bila poškodovana prepeljana z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Šofer je pravilno trobil in se starki ognil, a je starka bila tako zmešana, da je zavila v nasprotno smer in tako sama povzročila nesrečo.
lj Konj udaril. Ko je šel včeraj na živinskem semnju posestnik Franc Virnik iz Tupalič mimo nekega konja, ga je konj udaril s kopitom na desno lice in ga težko telesno poškodoval. Virniku se je zdrobila čeljustna kost, obležal je nezavesten in so se mu pretresli tudi možgani. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
lj Nogo zvil. Ko se je danes zjutraj na Sv. Petra nasipu na držaje naslonil Avguštin Jordan, brivski pomočnik, je izgubil ravnotežje in padel v strugo Ljubljanice. Pri padcu si je Jordan zvil desno nogo.
lj Vlom. Danes ponoči je dosedaj še neznan tat poskušal vlomiti v Čvančarovo drogerijo v Šelenburgovi ulici, in sicer pri vratih, ki vodijo iz veže. Ker se mu tukaj ni posrečilo, je šel na dvorišče ter tam pri oknu s »Fuchsschwanzom«, katerega je popustil na licu mesta, prežagal okvir in zakrivil drog železnega omrežja toliko, da je prišel v laboratorij odnosno v skladišče, od tam pa v trgovino, kjer je pobral iz predalov 78 K denarja, dva Ica Sirene fo-tografična aparata in dva samobrivnika, potem pa šel v vežo, kjer je hotel s silo odpreti vežna vrata in oditi. Ker se je pa zbal stražnika, je šel nazaj na dvorišče ter po strehah prišel v hiše v Bethovenovo ulico, kjer je šel v klet in skozi okno odnesel pete. Policija je za predrznim vlomilcem storila vse korake, a se ji dosedaj še ni posrečilo mu priti na sled.
lj Kolo ukradeno. Včeraj popoldne je bilo v Wolfovi ulici št. 3 iz veže ukradeno nadporočniku Antonu Kienbauerju kolo »Superior«, vredno 160 K. Kolo je črno pleskano, ima rjava držala z navzdol zakrivljeno balanco in veliko prestavo. Pozor pred nakupom I
lj Iigubila se je denarnica z 90 K vsebine in voznim listkom iz Ribnicc
v Ljubljano. Najditelj naj jo odda na policiji.
KNJIGOTRSTVO.
*	Peter Rarbarič, vzoren hrvaški mladenič, vzor mladeničem slovenskim. Spisal P. A. Puntigam. Cena 1 K 20 vin., vezano 1 K 80 vin. To jc krasna knjiga; življenjepis hrvaškega mladeniča, ki naj bo vzor našim slovenskim mladeničem. — Ena misel iz predgovora, naj zadošča, da bo slovensko ljudstvo pridno prebiralo to knjigo. Večjega ponosa ni za noben kraj, ne za župnijo, ne za deželo, ne za narod, kakor če ima dobro mladino. — Največja sreča vsakega človeka je srečna smrt. Poleg srečne smrti je pa človekova največja sreča lepo preživljena mladost. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani po zelo nizki ceni.
*	Deset pesmi k blagoslovu. Za mešani zbor zložil Anton Grum, založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Cena izvodu 1 K.
Ti napevi boelo cerkvenim pev« skim zborom zlasti po deželi izborna vstrezali in dobrodošli.
Ne samo radi tega, da so zloženi v lahkem in melodijoznem slogu, temveč posebno še zato, ker ima vsak napev po tri kitice, kar smo pri vseh dosedaj izišlih blagoslovnih napevih zelo pogrešali.
Oblika zbirke je prav čedna, tisk lep in razločen, papir zelo trpežen.
Upamo, da bodo naši gg. organisti radi segali po teh primernih in lepih napevih ter jih z veseljem izvajali v čast in slavo med nami pričujočega Zveličarja.
Dalje prav toplo priporočamo de* set obhajilnih pesmi In 2 v čast presve-temu §rcu Jezusovemu ocl istega skla-clatelja.
Tudi ti napevi so melodijozni in prav lahki, ter bodo svojemu namenu vsestransko kar najbolje služili.
Cona partituri i Iv. Dobivajo in naročajo se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Potresi ob Marmarskem morju so
nadaljujejo. Tiste hiše, ki sc še niso podrle. so v nevarnosti, cla so poclerejo.
*	Zbirka slovanskih narodnih pesmi IV. zvezek. Besede zapisal dr. J. Debovec, harmoniziral in uredil Marko Bajuk, založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Cena izvodu 1 K 60 vin.
Gospod Bajuk ima za razvoj slovensko narodno pesmi veliko zaslug. V vseh, kar jih je dosedaj izdal, sc kažo. enega najboljših barmonizatorjev. V tem zvezku sla se obn gg. prireditelja zelo ozirala na to, (ln str« podala našim pevcem v besedilu kakor v harmoniza-ciji zares tako pesem, kakor jo naš narod poje. To jo pravo pristno narodno blago in je za pravo narodno pesem velike važnosti. — Napevi so povečini povzeti iz cerkniške okolico in jih je v tem zvezku 24 in sicer: 9 za moški, 12 za mešani in 3 za ženski zbor. Napevi, kakor je sklepati niso nič spremenjeni bodisi v besedilu ali melodiji in so taki, kakor jih poje naše ljudstvo.
Priporočamo to napove kar naj topleje vsem našim pevskim zborom. Opozarjamo jih posebno na to, da jih z mirno vestjo lahko proizvajajo, ker se v besedilu no nahaja nič spodtakljive-ga. Kakor je rečeno, je pa ta zbirka tudi za folklorista velikega pomena in upati je, da naša narodna pesem še ne bo utihnila. Gospod prireditelj pa naj še dalje zbira narodne bisere, da se otmo pozabljivosti.
*	Deset pesmi k blagoslovu. Za mešani zbor zložil Anton Grum, založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Cena izvodu 1 K. Ti napevi bodo cerkvenim pevskim zborom zlasti po deželi izborijo vstrezali in dobrodošli. Nc samo radi toga, da so zloženi v lahkem in melodijoznem slogu, temveč posebno še za to, ker ima vsak napev po tri kitice, kar smo pri vseh dosedaj izišlih blagoslovnih napevih zelo pogrešali. Oblika zbirke jo prav čedna, tisk lep in razločen, papir zelo trpežen. Upamo, da bodo naši gospodje organisti radi segali po teh primernih in lepih napevih ter jih z veseljem izvajali v čast in slavo med nami pričujočega Zveličarja. Daljo prav toplo priporočamo 10 obhajilnih pesmi in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu od istega skladatelja. Tudi ti napevi so melodijozni in prav lahki ter bodo svojemu namenu vsestransko kar naj bolj a služili. Cena partituri 1 kr ono. Dobivajo in naročajo se v Kato-liški Bukvami v Ljubljani.
flli imate že srečke »Slovenske Straže"? Naročite lita več skupa!. Srečka samo 1 K. Vrednost slavnega dobitka 5000 K. Vrednost
.V vseh dobitkov 20.000 K.
* Berila aH listi in evangeliji za nedelje, praznike in imenitnejše godove cerkve-
'i
nega leta. Priredil dr. Josip Lesar, častni kanonik, profesor bogoslovja itd. v Ljubljani. Nova izdaja evangelijev je ravnokar otiskana z novimi, zelo razločnimi in za ta namen posebej izdelanimi krasnimi črkami. Sploh je vsa zunanja oprema dragocena in prikladna vzvišeni vsebini. Knjigo so odobrili knezonadškofijski ordinariat goriški, škof. ordinariat tržaški in knezo-školijski ordinariat ljubljanski in postane vir in podlaga božje besede med Slovenci. Cene so sledeče: Platno, rdeča obreza 4 K 50 vin.; umetno usnje, zlata obreza 4 K 50 vjn.; izdaja na najfinejšem (japan) papirju, šagrin, zlata obreza 8 K. Knjigo je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani in bodo vezani izvodi 10. t. m. na razpolago. Naročila se že danes sprejemajo.
Voditeljem tretjega reda priporočamo knjigo: »T i s c h 1 e r, H a n d b u c h z u r L e i t u n g des d r i 11 e n Grde n s des hI. F r a n c i s k u s s a m m t 150 Predigtskizzen f u r die
0	r d e n s v e r s a m m 1 u n g e n.« Cena 10 K, vez. 12 K, po pošti 42 vin. več. Isia je ravnokar izšla v šesti predelani in pomnoženi izdaji, katero je aprobirala sv. kongregacija. Načrti za govore niso primerni samo za zborovanja tretjega reda, temveč tudi za Marijine družbe ter za mladeniška, delavska in stanovska predavanja sploh. Pridige se dobe tudi v samostojni knjigi, in sicer stane izvod 6 K, po pošti 42 vin več. Obe knjigi se dobita v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
*V tiskarni sv. Cirila v Maribor u je ravnokar izšla in se tam tudi naroča lična knjižica »Oiiicium divinum« v drugi izdaji. Spisal jo je R. Janežič, spi-ritual v bogoslovju. Cena je ostala ista kakor pri prvi izdaji, dasiravno jc ta izdaja pomnožena za 23 strani. Stane broširana
1	K in v platno vezana 1 K 60 vin. Knjižica obsega 111 strani. Namenjena je čč. gg. slovenskim duhovnikom in bogoslovcem. Kdor jo dodobra prouči, najde v njej vse, kar mu je treba znati, da brevir prav in lepo opravlja po želji sv. Cerkve. Na čelu ima knjiga lepo papeževo konstitucijo »Di-vino afflatu« z novimi rubrikami vred. Na te se je pisatelj pri spisovanju nove izdaje prav posebno oziral. Odveč bi bilo, to po-dučno knjigo na dolgo opisovati ali celo hvaliti; hvali naj se sama s tem, da vsem čč. gg., katerim je namenjena, zlasti pa novincem — to smo pa z ozirom na novo papeževo tozadevno konstitucijo vsi — pomaga Boga slaviti. Torej: Tolle, lege, disce.
Ali ste že obnovili naročnino?


Telefonska in brzojavna poročila.
ČUVAJ ZOPET V ZAGREBU.
Zagreb, 5. septembra. »Narodne Novijne« naznanjajo, da se je komisar Čuvaj pripeljal v Zagreb ter da je zopet prevzel posle.
UPOR RUSKE MORNARICE.
London, 5. septembra. »Daily Chro-nicle« poroča, da se je vse črnomorsko prodovje nprlo. Ladje so začele stre« Ijatl na sebastopolske trdnjave, katere so na ogenj energično odgovarjale in baje eno ladjo potopile. Ena križarka je zbežala v bolgarsko pristanišče Var-gas. Mornariškega preiskovalnega sodnika Šubina so zaprli, ker je bil z re-volucionarci v zvezi.
NAPAD NA RUSKEGA PROMETNEGA MINISTRA.
Peterburg, 5. septembra. V bližini postaje Sumaropovo so neznanci položili na tir, po katerem se je imel pripeljati vlak s prometnim ministrom Ruklovom, hlode, da bi vlak s tira skočil. Nesrečo so pravočasno preprečili.
ZOPET ATENTAT NA SMODNIŠNICO.
Osljek, 5. septembra. Dva neznanca sta se približala smodniški zalogi v Beliju. Straža je ustrelila nanju. Atentatorja sta. ušla.
ANARHISTI V MILJAH.
Milje (pri Trstu), 5. septembra. Tu so aretirali štiri anarhiste: Petra Des-santi iz Pulja, Ivana Brandesicha, Ev-gena Fontanot in Ivana Fransina iz Milj. Zaplenili so tudi neko bodalo. Oddali so jih v koprsko kaznilnico.
BOJ Z BANDITI NA CESTI V GENOVI.
Genova, 5. septembra. Dva Francoza, ki sta se vsedla na tramvaj, nista hotela plačati in sta skočila s tramvaja. Sprevodnik jima je sledil, da bi jih pustil aretirati, nakar sta začela nanj streljati in ga ustrelila. Nato so pritekli policaji in orožniki, banditi so pa nanje najmanj 50krat ustrelili. Enega polleaja so ustrelili, dvanajst pa ranili. Naposled so enega bandita ustrelili,
drugega pa zaprli. Pravi, da sc piše Ferrerio, je gipsni delavec in je prišel iz Marsilje.
RUDNIŠKA NESREČA V LA CLA-RENČE.
Pariz, 5. septembra. Pri rudniški nesreči v La Clarence je. izgubilo svoje življenje 60 delavcev. Požar v jami traja dalje. Rudnik je uničen.
GALIŠKI DEŽELNI ZBOR.
Dunaj, 5. septembra. Spravna pogajanja med Poljaki in Rusini imajo baje ugoden uspeh. Ciališki deželni zbor se skliče 20. t. m. in se bo posvetoval o volilni reformi za deželni zbor.
OSEMINDVAJSET SOCIALNO -DEMO-KRAŠKIH STRAHOVALCEV OBSOJENIH.
Niirnberg, 5. septembra. Tu je bilo obsojenih 28 socialnih demokratov. Bili so zidarji in organizirani v socialno-demo-kraški organizaciji. Pri delu, pri katerem so bili zaposleni, so bili tudi trije krščanski socialisti, ki so bili sicer organizirani, a v svoji krščanski organizaciji, Ker niso hoteli pristopiti k njihovi organizaciji, so jim socialni demokratje toliko časa nagajali, da jih je moral gospodar odpustiti. Zato jih je pa obrtna oblast kaznovala vsakega z enim dnevom ječe in povrnitev stroškov. Socialno-demokraški listi pravijo, da je ta razsodba »neumljiva«.
Mnenje g. dr. F r. S 1 a v i k a
v Z d i c u.
G. J, S e r r a v a 11 o!
Trst,
Po treh letih praktičnih preizkušenj, si dovoljujem naznaniti Vam, da sem dosegel z Vašim S e r r a v a 11 o v i m K i n a-vinom z žeelzom jako dobre uspehe, posebno pri oslabelih in bledičastih otrocih, in da ga od takrat ponovno pripisujem.
Z d i c , v decembru 1909.
Dr. F r, S 1 a v i k.
Zahvala.
Ob prebridki izgubi ljubljenega soproga, skrbnega očeta, nepozabnega brata, gospoda
Davorina Karlina
c. kr. profesorja v pokoju
smo prejeli toliko globokih izrazov odkritega in prisrčnega sočutja, da nam srčna potreba nareka iskreno zahvalo vsem onim, ki so nas tolažili ob dolgi, mukotrpni bolezni, kakor tudi ob smrti predragega, nenadomestljivega nam rajnika. Prekrasni venci, ki so jih položili na njegov grob, obilna udeležba njegovih ožjili stanovskih tovarišev in prijateljev, predvsem slavnega ravnateljstva in učiteljskega zbora c. kr. II. državne gimnazije, ter mnogoštevilne prečastite duhovščine so nam bili v neizmerno uteho, saj nam pričajo, da tudi njim ostane spomin na našega nepozabnega, prerano umrlega tako trajen in čist, kakor ostane v naših srcih.
LJUBLJANA, dne 5. septembra 1912.
Rodbina Kariinova.
2813
Nekarsulmov motor
skoro nov, model 1912, z dvojno prestavo, prostim tekom, 2-HP, se poceni proda. Več pove Mih. Kavčič v Kosezah, gostilna pri „Svedraču". 2685
Odda se iepa
2752 6
mesečna soba
brez oprave, na Mestnem trgu št. 25, 11. nadstropje. Več se poizve istotam.
Glasovir izvrste%CnoTjen rat
f pctpnPP zelo lep, za malo cerkev ali LC3lCllvl/	dvorano
7n!ii7ii4> za okua- 143 —75 ctn velike, iLiCKlU£iIJse prav ceno proda.
JOSIP OBLAK, šelenburgova ulica 1, LJubljana,
8 razredne ljudske šole, stara 16 let, želi vstopiti v kako večjo trgovino kot praktikantka, najraje v pisarno. Cenjene ponudbe z navedbo pogojev pod šifro M. B. 2682 sprejema iz prijaznosti uprava tega lista.	2682
ki zna pisati na stroj, išče odvetniška pisarnica dr. Josip Wilfana, v Trstu.
Zahteva se znanje slovenske, poleg te pa nemške ali laške stenografije. Vstop takoj. Plača uo dosrovoru. ?708
Zahvala.
Sklenila se je zemlja in ob svožem grobu stojimo nemi. težko preizkušeni od voljo božje, ki je zahtevala enega najvzglednojšib soprogov, najskrbnej-5lh očetov in najboljših bratov, gospoda
Rudolfa Rasieioer-ia
c. kr. sodnega nadoflcijala.
Dolžnost, spojena z globoko hvaležnostjo, nam narekuje, da se tem potom spominjamo vseli, ki so pokazali blagemu pokojniku z dobro voljo, besedo, pismom ali pa dejanjem svojo blagonaklonjenost in sočutje in tako tudi nam lajšali tugo in bolest, in najsi so to storili nepozabnemu pokojniku za časa dolgotrajne bolezni ali na, njega zadnjem potu. Zlasti pa izrekamo za izkazano sočutje in časino spremstvo velerodnemu gosp. dvornemu svetniku lJajku, gosp. dežel, sodnemu svetniku Sturmu, gospodu finančnemu svetniku dr. Rupniku, vsem gospodom stanovskim kolegom iz mesta in dežele, dalje vsem gospodom poduradnikom, ki so se udeležili sprevoda korporativno, sl. stnnovskemu društvu za poklonjeni prekrasni venec, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, svojo najiskre-nejSo zahvalo.	2814
Nič manj se s hvaležnim srcem ne spominjamo pokojnikovega predragega prijatelja veleč. g. Kovafiča, ki je stal ob njegovi postelji tolažeč in dvigajoč duha. gosp. zernlj. vodje Koširja, ki jo zvesto obiskoval in tolažil ubogega trpina, vseh gg. zdravnikov, č. sestro Smaragde za zares trudaljubivo in po-žrtvovaluo bolniško postrežbo, in vseh botničnih strežnikov, ki so na svoj način pripomogli k olajšanju pokojnikovega trpljenja.
Zahvaljujemo pa se najgloblje za izkazano sočutje, ljubeznjivost in blagonaklonjenost tudi velerodni obitelji svetnik Munda-tovl ter gospema Za-vašnikovi in Bizjakovi. — Vsem še enkrat: Stotero povrni Bog.
V LJUBLJANI, dne 4. septembra 1912.
Justina Rasteiger, vdova
Rudica in Božidar Rasteiger,
hčerka, sin
Resna ženit na ponudb a!
Za tridesetletnega veleposestnika in industrijalca v lepem kraju v provinci v neposredni bližini mesta s 30.000 K letnega dohodka išče se 20—30 letna nevesta, gospica ali vdova brez otrok, prijetne zunanjosti, pridna gospodinja iz dobre trgovske hiše s primernim premoženjem. — Posredovalci po poklicu izključeni. Direktne ponudbe (če le mogoče s sliko, katera se takoj vrne,) do I5.sept. pod šifro ,Jesen 1912." na upra vništvo lista »Slovenec". Stroga tajnost pod častno besedo zajamčena. — Na dopise, ki dojclejo anonimni se ne ozira.
2807 (5)
Meteorologlčno poročilo.
Višina nad morjem 006-2 m, sred. tlak 736-0 mm
C Čas opa-zovnuja
L
Stanju barometra T mm
Tompo-raturu
po Celziju
Votrovi
4 9. zveč. | 7365 | 12-0 j sl. szab.
7. zjutr. 2. pop.
73511 t0'8 hbrezvetr. 733-0 ; 22-1 ' sr. jzah.
Nebo
jasno oblačno jasno
tja
as* ze%
00
Srednja včerajšnja temp. 14-00, norm. 16-4».
dobrim poštenim ljudem proti dobri plači sedem tednov staro dete moškega spola. Naslov povo uprava .,Slovenca" pod štev. 2801. 2801
Učiteljska družina sprejme na
dve mirni, manjši doklici. Več pove uprava Slovenca pod štev. 2790. (Znamka!)
Proda se
26SC
z dobro vpeljano gostilno in trgovino z vsemi gospodarskimi poslopji, z njivami in travniki, vse okrog hiše. Pripravna je tudi za vsako drugo obrt. Več se poizve pri:
Val. Debelaku, Skofja Loka.
C. kr. intendanca domobranskega poveljstva v Gradcu oddaja javnim
potom dobavo približno 510 q O V S S za dobavno periodo 1912/1913.
Dobavna razprava se vrši v Ljubljani, domobranska vojašnica, staro poslopje, I. nadstropje, vrata št. 63. — Istotam se lahko tudi vpogledajo dobavni pogoji in pojasnila dobe v delavnikih od 10. do 12. ure dopoldne.	2805
Od upravne komisije pri kadra c. kr. domobranskega pešpolka Ljubljana, št. 27.
Ar
m Sare,
Kongresni trg št. 4 (Gerberjeva hiša)
opozarja cenjene dame na zajamčeno točno izvršitev naročil in na brezhibno elegantno izdelavo.
2745
Štev. 495.
Naznanilo.
2808 (3)
Na c. kr. drž. realki v Idriji se bodo za šolsko leto 1912/13 vpisovali
učenci:
v I. realčni razred dne 16. septembra dop. od 9—11, v II.—IV. razred dne 20. septembra popoldne, v V.—VII. razred dne 20. septembra dopoldne. Sprtjarane Izkušnje v I. r. se vrše dne 17. septembra, sprejemne izkušnje v višja razrede in ponavljalne Izkušnje pa dne 19. septembra.
V pripravljalni razred se bodo sprejemali učenci dne 16. septembra dopoldne od 11—12. ure.
šolsko leto se prične s sv. mašo v župni cerkvi sv. Barbare dne 21, septembra ob pol 8. uri dop.
Ravnateljstvo c. kr. drž. realke v Idrili,
dne 4, septembra 1912.
v«
Zl.
4 K 75 vinariev
znaša mesečni obrok za
turiho srečko
ki ima šest žrebanj t. nastopnimi glavnimi dobitki vsako leto:
400.000 frankov 400.000 frankov 400.000 frankov 200,000 frankov 200.000 frnnkov 200.000 frankov
2603
skupaj 1,800.000 frankov
Prihodnje žrebanje 1. oktobri t.
Vsak naročnik turške srečke prejme eno srečko v podporo revnih otrok z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj. Pojasnila daje Zel >/ Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič Ljubljana, Kongresni trg štev. 19.
se išče za
poštni urad, oddaljen pol ure od Ljubljane. Potrebuje se približno 3 kratno pomočno poslovanje v tednu. Stanuje torej lahko v Ljubljani. Več pove uprava tega lista pod št. 2699.
prav resria
ženitna ponudba.
Za svojo sestro y 25 letih, izobražena in varčna, prijetne zunanjosti, s par tisoč kronami gotovine, trgovsko izobražena, iščem primernega ženina.
ponudbe s sliko naj se pošljejo do 15. oktobra na naslov: „}(rizantema"
na upravo SloYei\ca. tajnost častna stvar, J^fa anonin\ne ponudbe brez slike se ne 272t ozira.
Tovarna kemičnih l?de!kov v Hrastniku
prodaja lepo
2812
apno v kosih
v celih vagonih po najnižjih cenah.
2-3 dijaki
se sprejmejo na stanovanje in dobro hrano pod vestnim nadzorstvom. Gla-sovir na razpolago. Vprašanja na učni zavod Hfosip JCrištof v £;ubl\ani, Sodna ulica 2.	2800
prav resna ~722
ženitna ponudba.
Za svojega brata, izobraženega, y najlepši moški dobi, prijetne zunanjosti, s krasi\o, dobro uspevajočo trgovino, iščem prin\eri\e neveste, od 22—28 let, trg. izobražena, prijetne zui\ai\josti, s par tisoč kronami premoženja. - Ozira se le na resne ponudbe s sliko, do 15. oktobra na naslov „Grtomir" na upravo Slovenca. - Cajnost častna stvar. J^fa anonimne dopise in brez slike se ne ozira, n----n
L.
od 2 let naprej sprejme v rejo dobra, poštena in krščanska rodbina. Naslov pove uprava pod štev. 2811.
ElsgaisfMi in
2755	so praoi
kavčug - podpetniki.
Dobiva se v vseh zadevnih trgovinah.
zmožna slovenske in nemške stenografije ter strojepisja, sc sprejme. Prednost imajo reflektautinje, ki stanujejo v Rožni dolini. Ponudbe z zahtevo plače pod »poštni predal 47, Ljubljana." 2-04
• •
hrvatskega jezika se išče kot vzgojiteljica v Zagreb. Naslov pod ,2806'
pri upravi „Slovenca".	2806

♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦
Vse predmete železninske stroke
dobite najceneje pri
1111 Zli
Solidno blago!
Peter Majdič, Celje.
1251


Trgovci, tovarnarji !n obrtniki dobilo predujme na
izpostavljen račun, kakor se turi« eskomptuiešo. -
Obresti 6—sy2%. Posirežba točna in teuiantna.
Ranžlranja: a) za javne uradnike in častnike na 10 do 20 let event. brez povračila kapitala. Mesečni obroki od K 4-90 naprej za K 1000 —, tudi brez porokov.
b)	Za javne in privatne uradnike, bančne, odvetniške, notarske uradnike brez pred-znambe plače. Mesečni obroki po 10 K za 1000 K. Strogo bančno 5V20/o obresti letno.
c)	Vojaške ženitne kavcije. Priskrbitev in posojila do 70°/0 brez police, brez pred-znambe, 5°,0, brezplačno preskrbljenje polic za večkrat zavrnjenie.
Vprašanja zaradi najnatančnejših informacij pod .,poštni predal 45 v Ljubljani, glavna poŠta restante.	2619
M. TOŠEK, U-UBM
Stari trg 28 ::
trgovina s steklom, porcelanom, svetnicami, podobami in zrcali po najnižjih cenah ■ ■ .. j
se priporoča prečastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom za lastno
Y umetno izdelovanje V slikanih cerkvenih oken.
Načrte in preme na željo. - - Solidna postrežba.
Mete vsa! 10 vinarjev na svoio oztea u
leden Mnmfi za svojih otrok?
12155 luHBBLm
Potem pišite .,Slovenski Straži" v Ljubljani po knjižico gosp. župnika Haasea o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom
raznovrstno skrlvllonle Menice, izbočen hrbet, neenaiie rame, neenaka ledja i. le 2694 3 v Gosposki ulici št. 8, pritlično.
Pojasnila se dobivajo ob delavnikih od 4. do 5. ure pop. istotam.

)iiuiuiKnuniK:tiii[|)iiii<iiiur.[uiiir.iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii)ui'iMiiiuiHiiiiHi;)i!ftiiiMHiii;iiiuii ii;iuii;:»iiiiiititiH(iuutu(uiu)iuiHittuiiiiinii)iMtMM?itt.nui f
i
j Povodom začetka šole
|	priporoča
modna in športna trgovina
j P. Magdi č, Ljubljana,
za dijake in dijakinje:
perilo, klobuke, čepice, majice, noga-1 vice, rokavice, dežnike, kravate, naram-| niče, podveze, žepne robce, glavnike, krtače, milo, predpasnike, pase, torbice, gumbe, moderce, telovadne čevlje itd.
f	2786
fiiiiiiiniininiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiniHiiiiiiiiiiniiniiiiii .............................................................................................................
HUMIH
Stavbno podjetje.
Ibert Valli
zapriseženi izvedenec in cenilec
Jesenice ============ Gorenjsko
Projektiranje in izvršitev vseh vrst visokih betonskih in vodnih stavb, cest, kanalizacij, dobavljanja vode, ribnikov, zemeljskih in skalnih del itd.
Cestne, industrijske, gozdne in poljske železnice, zvezni tiri.	2715 Nasveti v vseh stavbnih zadevah.
Kranjska
Obrestuje hranilne vloge po
brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih.
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
komunaluih zadolžnicah.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
4%%
Milili'
u deželnem dvorcu
»hod o Gosposki ulici 2.
Eskomptnje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-dolinice in zastavne liste.
Banka je pupilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kraujska.
Uradne ure za stranke usak
dEiasnik ad psi 8. da-vaMm (so 1. ure pspoldae.
Odgovorni urednik: MIha Moškere,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.