OVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlštvo in ekspediclja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenlšklli ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. ^tev. 69. V Ljubljani, v torek 27. marca 1894. Letnilc XXII. Velika iioč v Avstriji. Poslednja leta ni več prejšnjega veselja v liberalnem taboru. Mirno spanje moti liberalcem to, da se je baš nasprotno zgodilo, nego so pričakovali. Mislili so, da se iz mest razširi liberalizem na kmete, ali zgodilo se je baš nasprotno, krščanstvo si je jelo zopet osvajati mesta. Po mnogih večjih mestih je krščansko gibanje tako živahno postalo, da poprej še po kmetih tako ni bilo. Vidi se, da večja politična zavest ni bila v kvar krščanstvu, pač pa v veliko nepriliko liberalcem. Ljudje se ne dajo več voditi s puhlimi frazami, zahtevajo, da naj liberalci tudi vresničijo vse lepe stvari, katere so jim obetali. Vedno v širše kroge prodira prepričanje, do svobodo, katero so liberalci dali, je v prid le bogatinom, da ložje izkoriščajo nižje ljudstvo. Na Dunaju zgublja liberalizem postojanko za postojanko in umakniti se je moral že v notranje mesto, kjer je prava domena židovstva. Celo v mestni hiši niso v«č liberalci gospodarji, kar je pokazala poslednja volitev župana dunajskega. Liberalci se niso upali vzdržati svojega kandidata in tako indirektno priznali, da župan prestolnice katoliške Avstrije mora biti katolik. Zatajili so, seveda neradi, svoje načelo, da v javnih zadevah vera ne more priti v poštev. Zadnja volitev župana dunajskega je zmaga krščanstva nad liberalizmom. Le predobro čutijo liberalci, da jim že prede, zato pa vedno stikajo po sredstvih, kako bi zatrli nepovoljno gibanje. V ta namen so tudi pristopili koaliciji. Po njih mnenju bi koalicija morala le gledati, da varuje povsod liberalcem njih postojanke. Pred vsem so pa od nje pričakovali, da b8de zatrla krščanskosocijalno gibanje na Dunaju. Kakor se pa kaže, stvar ne gre gladko. Vsi faktorji koalicije ne zmatrajo v tem zmislu in tudi to krščansko gibanje ni tako, da bi je mogla kako začasno združenje strank preprečiti. Krščanski socijalisti vzlic koalicije vedno napredujejo. Pa še nekega druzega sredstva so se liberalci poslužili proti krščanskim socijalistom, jeli so pošiljati socijalne demokrate proti njim v boj. To sredstvo pa ni dosti pomagalo. Za dunajske socijalne demokrate se prebivalstvo ni moglo naudušiti, ker je vodijo židje. Zidje so pa s svojim postopanjem popolnoma prišli ob zaupanje pri nižjem in srednjem ljudstvu. Sicer se pa kaže, da baš zveza s socijalnimi demokrati utegne liberalcem še osodepolna postati. Socijalni demokratje vedno energičneje zahtevajo občno volilno pravico, Vodje se bi pač zadovoljili s tistimi 43 poslanci, ki bi jih jim dovolili liberalci, ali delavci bodo pa vedno odločneje zahtevali občno volilno pravico in če vodje ue bodo hoteli ž njimi naprej, pa jih bodo odrinili na stran. Motijo se liberalci, če mislijo, da bodo ustavili tok, katerega so sami sprožili, da bi uničili sociialno gibanje, ta tok jih utegne le pobrati. Krščansko socijalno gibanje se pa razširjenja volilne pravice nema bati, ker ima svoje korenine v narodu, ne pa le v nekaterih privilegovanih razredih. Liberalno stranko pa čaka smrtni udarec, ako se volilni red tako preustroji, da bode državni zbor zares izražal mnenje prebivalstva. Veliko upanje so imeli dunajski liberalci na nove cerkvene predloge na Ogerskem. Upali so, da se iz teh zakonov razlije tako močen liberalen tok po vsej Ogerski, da bode pluskal še k nam čez ju t-j >. Da bi ogerska vlada zares v narodu našla do- Ij podpore, da izvede svoje namene, bi se nade dunajskih liberalcev bile kolikor toliko uresničile. Pokazalo se je pa, da je tudi mej ogerskim prebivalstvom še precej katoliške zavesti, le vzbuditi jo je bilo treba. Ta zavest se je vzbudila, ko je vlada prišla s svojimi predlogami, povsod se narod oglaša proti vladi. Celo v narodni kazini se je oglasil katoliški duh, da si bi poprej nikdo v njej ne bil iskal druzega kakor mažarizem. V Budimpešti se je sešel mnogobrojen katoliški shod, ki je jasno pokazal, da je večina ogerskega prebivalstva še verna. Liberalci ogerski imajo doma dovolj dela, in torej ne morejo prihiteti tostranskim njih somišljenikom na pomoč. Katoliško gibanje, ki se je na Ogerskem pričelo, se pač ne bode kar ustavilo, temveč se bode vedno bolj širilo. Ta prememba mišljenja pod krono sv. Štefana bode gotpvo le blagodejno vplivala na našo državno polovico. Češka in Moravska sta veljali dosedaj za emi-nentno liberalni deželi. Res je iz teh dveh dežel dobival liberalizem največ podpore, ker že po svoji kulturi, premožnosti in velikem številu prebivalstva mogočno vplivata na politiko naše državne polovice. Tukaj moramo omeniti, da v verskem oziru tudi Staročehi niso bili zanesljivi, temveč so kaj radi podpirali liberalne nakane. Krivi so mnogo, da nismo dobili še verske šole v Avstriji. Da so Staročehi z vso odločnostjo podpirali konservativce, pa bi bilo šlo. Cas za to je bil ugoden. Poslednjih dve leti se pa tudi v teh dveh deželah pojavlja katoliški duh. Snujejo se katoliška društva, ki imajo že mnogo članov. Da govorilo se je celo že o katoliškem vseučilišču, vse to je jako značilno. Tako se po vsej naši državi vzbuja neko sveža zdrava, krepka sapa, katera bode prej ali slej po-mela s škodljivim liberalizmom. Seveda nakrat vse ne LISTEK Katoliška delavska družba v Zagorju ob Savi. „Sedaj so najraznovrstnejše družbe, vzlasti pa delavske, mnogo bolj v navadi, nego so bile včasih. Mnogo stvarij potrjuje tudi, da imajo po največ tajne ustanovitelje in da se njihova načela ne skladajo uiti s krščanskim imenom, niti z državnim blagrom, in ker so take družbe prevzela vsa dela, koder se kaj izdeluje, zato delujejo v to, da tisti morajo trpeti uboštvo, ki se nočejo družiti ž njimi. Ker je taka, morajo jedno stvar izmej dveh hoteti krščanski delavci: ali morajo se vpisati v društva, koder je nevarnost za njihovo vero, ali pa morajo mej seboj sklepati društva in zvezavati svoje moči v ta namen, da bi se mogli srčno rešiti krivičnemu in nezuosnemu zatiranju. Kdor noče, da bi najvišji blagri človekova prišii v največjo nevarnost, more li dvomiti, da se mora drugo izvoliti. Zato so velike hvale vredni tisti izmej naših, ki spoznavajo, kaj zahteva čas od njih in potem skušajo, kako bi pošteno pomagali delavcem.1' Tako govori naš Oče (okr. „Rerum novarum" z dne 15. maja 1891). In sinovi poslušajo. Te misli, so že vzbudile po širnem svetu nebrojno delavskih društev s katoliškim imenom. Tudi v naši domovini se je jelo že gibati v tem obziru. Lansko leto smo z veseljem poročali, kako slovesno se je osnovala katoliška delavska družba v Idriji,' ki se že tako lepo razcvita, in sedaj zopet z največjo radostjo poročamo, da je včeraj bil prvi slovesni shod posest-rime ji katol. delavske družbe v Zagorju ob Savi. Kdor v^, koliko se je v zadnjem času zlasti mej rudarje zanesel veri sovražni duh, kako so soci-jalistični agitatorji že jedenkrat trboveljske in zagorske delavce spravili v nesrečo, in kako nedeljo za nedeljo prihajajo iz Ljubljane in od drugod najeti trobentači socijalno-demokratične stranke, ta bo gotovo umel ceniti zasluge farne duhovščine zagorske, preč. g. župnika Jakoba G r o s a in č. g. kapelana Fr. H i e r s c h e - j a , ki sta z vsemi silami delovala za to, da bi osnovala i v mičnem Zagorju prepotrebno delavsko družbo na katoliškem temelju. Njun trud ni ostal brez vspeha. Do včeraj je štela družba, potrjena od vlade dne 31. jan. t. I. št. 908, že 118 udov in še vedno se oglašajo novi. In včeraj, Velikonočni ponedeljek, je pokazala, da je že trdne korenine pognala mej delavstvom in prebivalstvom zagorskim. Kdor se je udeležil prelepe včerajšnje slovesnosti, koder je družba vprvič tako rekoč službeno nastopila, je odnesel najlepše spomine seboj. Dopoludne že so naznanjali možnarji nekaj posebnega. Slovesna služba božja je bila vsa s slovesnostjo v zvezi. Cerkveni govornik dr. Jan. Ev. Krek je v svojem govoru dokazoval in z vzgledi pojaSnjeval, da samo zveza s Kristusom ohranja člo- veku zavest časti in dostojanstva, pogum in vstrajnost pri delu, srčnost v trpljenju inuboštvu in junaštvo v smrti. Družbe s katoliškim imenom imajo pa ravno namen v človeku ohraniti živ spomin na Odrešenika in s skupnimi močmi utrjevati upanje nanj. Po govoru je preč. g. kakonik K 1 u n blagoslovil društveno podobo svete družine. Po opravilu se je v lepem sprevodu prenesla podoba v društveno stanovanje v gostoljubno hišo g. Habata, koder so se popoludne po drugi uri zbrali mnogo-brojni gostje k prvemu slavnostnemu shodu. Kot vladni zastopnik je bil pričujoč okrajni glavar gosp. G rili. — Iz Ljubljane so se udeležili shoda gg.: poslanca Klun in Povše, dež. primarij dr. V. Gregorič in prof. Jan. Gnezda. Predsednik č. g. župnik je najpreje pozdravil vse goste in izrazil svoje veselje, da se je toliko zanimanje pokazalo že pri prvem shodu. Nato je prebral te-le telegrafične pozdrave: Vrlim osnovateljem in neustrašenim prvim članom pri Vas toli potrebnega in času primernega društva srčen pozdrav in gromoviti živio! Kako pomenljiva svečanost je bila ravno početkom teh dnij! Spremljaj delovanje Vaše blagoslov božji v najbogatejši meri! Podboj, župnik. Keismiiller, nadzornik. Petrečak, rentmajster. Šareč, kapelan. Starišem in botrom novorojene družbe slava! Detetu pa dovolj dušne telesne hrane ter obilo bla- Mu C n gre, ker liberalci so si za svojega vladanja si postavili mnogo ograj. Veselo je pa, da moremo o Veliki noči, o vstajenju našega Odrešenika konstatovati, da živo krščanstvo vstaja po vsej Avstriji, da se liberalcem ni posrečilo, da bi nad njim za zmirom zagrnili grob. Nekaj časa se bodo liberalci še branili, ali nobena sila ne bode preprečila zmage kr-ščanske ideje._ Politični pregled. V Ljubljani, 27. marca. Glas proti obveznemu civilnemu zakonu. V dunajskem jurističnem društvu je te dni imel slaven pruski jurist dr. Henrik Dernburg, član pruske gospodske zbornice in profesor beroliskega vseučilišča znamenit govor. Govornik je govoril o tem, da vsako pravo mora imeti v ljudski fantaziji trdne korenine. Ako ne dobiva hrane iz ljudstva, vsako pravo zgublja svojo moč. S tega stališča je govornik obsojal civilni zakon. Ljudski fantaziji ne ugaja, če se akt, ki odločuje za vse življenje o osodi zaročencev, vrši brez vsacega višjega blagoslova. Tukaj pa ne gre le za čuvstvo, a za korist družbe in države, da poročenca spoznata že v obliki poroke, da sta poklicana, delati za daljšo zgradbo družbe. V tem oziru najbolj ugaja cerkveni zakon, ki je bil tudi več stoletij jedino običajen. Razvoj države je res prisilil, da se država bolj briga za zakone, ali za to zadošča, da dajo cerkveni organi na razpolago svoje matice. Za vodstvo matrik so tudi župni uradi pripravnejši, nego n. pr. v Nemčiji večkrat oddaljeni stanovski uradi. Civilni zakon zahteva se v imenu svobode vesti, ali v to zadošča fakultativni civilni zakon. Obvezni civilni zakon je baš nasilstvo vesti. Večkrat se prigodi, da se dva civilno poročita, ko sta se poprej dogovorila, da se bodeta potem tudi cerkveno. Po civilni poroki se pa jeden del skesa, dasi bi drugi del v civilno poroko niti dovolil ne bil, da se ni obljubilo, da civilni sledi cerkvena. Civilna poroka se v Nemčiji vrši tako pri-prosto, kakor kakšna kupčija in na poročenca ne napravi nobenega pravega vtisa o pomenu zakona. V Franciji je nekoliko bolje, ima mer vsaj tribarveni prepas in govori o dolžnostih poročencev, ali cerkveni poroki se tudi ta poroka ne da primerjati. Volilna reforma. ^Przegl^d" misli, da grof Hobenvvart ne ponovi svojega predloga o volilni reformi v skupni konferenci koaliranih klubov, ker je zadel na tako nasprotje pri katoliških poslancih na Gorenjem Avstrijskem in Štajerskem, pri Slovencih, moravskih Staročehib, Mladočehih in protisemitih. Uresničile se pa ne bodo želje Mladofehov, da bi volilna reforma uničila koalicijo. — Mi s poljskim listom nismo povsem jednakega mnenja. Naloga koalicije je baš, izvesti volilno reformo. Kakor pa stvari sedaj stoje, pa ne bode tako lahko doseči kakega sporazumljenja, ker želje združenih strank se premalo vjemajo. Ko bi se pa ne moglo doseči nobenega sporazumljenja, bode pa naravno koalicija mo- goslova božjega! ^Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov" v Ljubljani. Katoliški delavski družbi na Toplici, naj Bog obilni blagoslov podeli, da se bo to zgodilo, naj ji bo podlaga vera Kristusova, njen cilj in konec pa čast božja. Klofutar, stolni prošt. Poleg tega je došlo mnogo pismenih pozdravov. Kanonik Klun pozdravlja katoliško delavsko v imenu „Katol. polit, društva" v Ljubljani in izraža svoje veselje, da se je ustanovilo novo društvo, katero bode pomagalo širiti med narodom sloven-venskim krščanska načela, na katera se mora naslanjati ne le družinsko, ampak tudi društveno in javno življenje. Da so ta načela edino prava, dokazoval je v izvrstnem cerkvenem govoru dr. Krek. Bes je pa tudi, da prizadevajo človeku truda in težav, katerih se pa pravi kristijan ne ustraši. Ko je v starodavnih časih slavni kartaški vojskovodja Hanibal svojo vojno peljal čez visoke planine, da bi mogočne Bimljane doma na Italijanskem napadel, jeli so njegovi vojaki zaradi neizmernih težav oma-govati in godrnjati. To zapazivši stopi Hanibal pred nje in jim pravi: Vi trpite lakoto in žejo, vaš vojskovodja Hanibal tudi; vi trpite hud mraz in vre menske nevihte, Hanibal ravno tako; spominjajte se torej v svojih stiskah, da Hanibal koraka pred vami! Bavno tako se mora vsak kristijan pri svojih obilnih skušujavah in težavah misliti, da Kristus hodi pred njim, da je on premagal vse zoperuosti, in da jih z njegovo pomočjo moremo premagati tudi mi! rala razpasti, naj potem pride karkoli. Tudi ne bode moč, dolgo odrivati političnih vprašanj, ali ko pridejo politična vprašanja na vrsto, pa liberalci in konservativci ne bodo mogli več vkupe hoditi. Kossuthovo truplo, pa tudi trupli njegove žene in hčere, ki sta dosedaj počivali v Genui, prepeljejo se v Budimpešto na stroške budimpeštan-skega mesta. Nabira se pa tudi že, da se Kossuth u postavi velik spomenik. — V petek so bili v Budimpešti veliki neredi, ker zbornica ni dovolila, da bi se" Kossuth pokopal na državne stroške in se zasluge njegove zakonito ovekovečile. Vojaki so delali red. Iz hiš so pa na vojake metali razne stvari, in so se pri tem posebno odlikovali nekateri časnikarji zbrani v svojem klubu. Pri teh izgredih je več ljudij bilo poškodovanih. Jedni ženski izbili so oko, ker je kamen, namenjen na vojake, va-njo priletel. Zaradi tega so pa v soboto povsod vojake močno pomnožili, da so vzdržali red. Vsled tega se v soboto red ni motil. — Sicer pa moramo omeniti, da so se izgredov v petek zvečer okoristili tudi drugi elementi, katerim ni bilo toliko za proslavljanje Kossutha. V več prodajajnic so razgrajalci vlomili in več rečij razbili, kar kaže, da so anarhisti tukaj imeli roko vmes. Sicer je že davno znano, da je v Budimpešti več takih nezadovoljnih življev, ki bodo gotovo porabili vsako priložnost, da bodo kaj razrušili. V Budimpešti se tudi kaže, da je anarhizem povsod liberalizmu za petami. Metropolit Klemen. Razpor mej trnovskim metropolitom Klemenom in bolgarsko vlado ni po-ravnau, če tudi ga je knez pomilostil. Metropolita še ni odstavila sveta sinoda od njegove škofije in se on torej smatra še vedno za glavarja trnovski škofiji. Hotel je iz zapora naravnost v Trnovo. Bolgarska vlada mu je pa naznanila, da ga pusti bivati drugod v Bolgariji, kjer koli hoče, le v Trnovo naj ne hodi. Ker pa metropolit, ki je znan po svoji odločnosti, ne more odjenjati, se bolgarska vlada obrne do sinode, da bi ga odstavila. Ako jej sinoda ne ustreže, utegne priti vlada v zadrege V Trnovem se je bati izgredov, ako se povrne. Ondu ima namreč metropolit mnogo pristašev, pa tudi mnogo hudih nasprotnikov. Ko bi metropolit se povrnil, bi prvi mu hoteli prirediti slovesen vsprejem, poslednji ga pa preprečiti, in prišlo bi do pobojev, kar pa vladi ne more biti ljubo, ker vladi neprijazni listi bi zopet imeli priložnost, pisati o nenormalnih razmerah v Bolgariji. Badenski katoliki stavili so v deželnem zboru predlogo, da naj se premenita zakona o verskih redih in pa zakon o misijonih. Da bi v poslednjem oziru kaj dosegli, so se v odseku katoliki pridružili predlogu socijalnega demokrata dr. Rtidla, da bodo misijoni pod milim nebom podvrženi ba denskemu društvenemu zakonu. Misijoni se bodo torej smatrali kot navadni ljudski shodi, ki se bodo morali naznaniti oblastvom 48 ur poprej, ako bod» pod milim nebom. Oblastvo jih bode nadzorovalo in Dvojna pa je potrebščina, za katero je treba skrbeti človeku ; jedna zadeva njegov duševni, jedna njegov gmotni stan. Za prvo skrbi sv. cerkev, katero je Kristus postavil, ki je razposlal svoje apo-steljne po celem svetu, in katero vladajo njihovi nasledniki papež in škofje, ki jih je postavil sveti Duh, da vladajo cerkev Božjo. Za drugo skrbi posvetna oblast, katera je po zagotovilu sv. aposteljna tudi od Boga postavljena in ki nosi moč v blagor vsem dobrim, v kazen pa njim, ki hudo uganjajo. Najvišji oblastnik te posvetne moči je naš presvitli cesar Franc Jožef, ki z enako ljubezuijo ljubi vse narode in čigar radodarna roka neizmernih dobrot vsipa na vse podložnike, ki v svojih stiskah pri njem iščejo pomoči, kar nam dan za dnem spriču-jejo javni listi. In kakor so Slovenci vsigdar zvesto udani svojemu Bogu in njegovemu namestniku papežu in svojim škofom in duhovnom, enako zvesto so udani tudi svojemu vladarju, kateremu zvestobe še nikdar niso prelomili. Še se spominjamo mnogi prekrasne slavnosti, katero smo leta 1883 v priču-jočnosti uašega preljubljenega cesarja obhajali v spomin, da habsburška rodbina že 600 let vlada v naših deželah. Ta slavna rodovina je imela v začetku nove dobe veliko dežel pod svojo oblastjo, ker ni posedovala samo svojih sedanjih dežel, ampak še mnogo drugih kronoviu v Evropi in novo najdene dežele v Ameriki, tako da solnce v njenem kraljestvu nikdar ni zahajalo. Mnogo teh dežel in pokrajin je zgubila, bodisi da so ji bile odvzete po jih bode smelo razpustiti, če se mu bode zdelo, da so nevarni državi in javni varnosti. Upati je, da se tudi v zbornici za ta predlog dobi večina, ker ga bodo podpirali tudi socijalni demokratje. Taka pre-memba zakona pač popolnoma ue ugaja katolikom, ali pri sedanjih razmerah se več doseči ne da. So-cij&listi niso ravno nasprotni, da bi se za misijone dovolila popolna svoboda, ali v tem slučaju zahte-vajo tako svobodo za vsakeršne shodp. Razgled po slovanskem svetu. Katoliška cerkev v Rusiji. Tako abotna, kaker „Diritto eroato" ali suhi „Par-lamentiir" braniti rusko uradništvo, češ da ničesar ne dela v kvar katoliški cerkvi, je pač malokatera stvar. Da bosta imela priložnost zopet kako napadati nas, jima danes po izvirnem poročilu izpišemo nekaj cvetja vzrastlega na ruskih birokratičuib tleh: V Zmudkah (gub. Kovno) je zgorela cerkev. Ker župnik ni imel cerkve, je prenesel Najsvetejše v neko prazno gospodarsko poslopje in je tam imel službo božjo. Zato je vlada župnika poslala na Sibir, ker je brez vladnega dovoljenja napravil si noVo cerkev. Dekan je na njegovo mesto delegoval kapelana. Zato ga je vlada kaznovala s 150 rublji in kapelana za 50 rubljev, ker je še dalje opravljal farna opravila. — V Vycholinietu (gub. Vilno) je vlada zaprla k a-pelico, češ, da je uepotrebna. L. 1878. je prišel ukaz, da je po kapelicah dovoljeno imeti službo božjo samo po jedenkrat na teden in sicer v petek: Sedaj jih že razdirajo. — Za 1. 1894. so prepovedali v Litvi tiskati koledarje po gregorijanski štetvi, marveč so uveli povsod razkolni koledar. Katoličani sedaj ne morejo niti vedeti, kedaj so njihovi prazniki. Za milijone katoličanov ni pravic in ne kaže se strpnost do njih niti v tako malenkostnih stvareh. — O Kantakuzenu, ki je imel preiskavati gro-zovitosti v Krožah, pripovedujejo to-le zgodbo. Poljak Bortkievic je imel lepo posestvo Zučaj, 21 tisoč juter v obsegu, ki je bilo precej zadolženo pri banki. Kan-takuzen bi je bil rad dobil in gubernator je ukazal lastniku naj posestvo proda za tisto ceno, koliker je banki dolžan, ker sicer ga da zapreti. B. je poznal gubernatorja in je za izgubo nekaj tisoč rubljev prodal posestvo — Kantakuzenu, ki je seveda lepo poročal v Petrov grad o ljubeznjivem guberna-torju. — Nedavno je raznesel brzojav po svetu, da je car ukazal katoliškim duhovnikom rabiti pri dopisovanju s svojo duhovsko gosposko — ruski jezik. Prepis tega ukaza so dobili vsi okrajni načelniki, naj pazijo je-li duhovniki zadoščajo temu ukazu. Tedaj ima policija pravico odpirati pismo, ki je piše duhovnik dekanu ali škofu, je-li pisano v pravi ruščini. Najširje delovanje se otvarja policiji in novih kaznij se obeta brez broja. — Neki stari duhovnik je pisal mlademu sobratu, „da gospodstvo satanovo na zemlji ni trajno." Ta list je steknola policija in si ga je tako razložila, da se tu gotovo govori o ruski vladi. Duhovnika so zaprli; preiskava nesrečnih vojskah, bodisi da so se nekatere same spuntale zoper svoje vladarje. Ali se tem deželam zdaj bolje godi, kakor nekdaj, bi si ne drznil trditi, to pa smem izreči, da naša dežela cesarju nikdar ni prelomila svoje zvestobe. Ko so se bili spuntali zoper cesarja Friderika III,, ki je ustanovil ljubljansko škofijo, celo njegovi najožji deželani in ga oblegali v njegovi palači, so mu ravno naši predniki pod svojim glavarjem Schauenburgom pri prihiteli na pomoč in ga rešili iz rok puntarskih Du-na;čanov. V začetku tega stoletja je bila naša dežela prišla pod francosko oblast, ki si je mnogo prizadevala, da bi pridobila srca novih podložnikov, ki je zidala mostove, delala ceste, osuševala močvirje in si pridobila toliko veljave, da v nekaterih krajih še zdaj ljudje davke imenujejo franka Ali vendar se naši ljudje niso mogli privaditi no\e vlade in so bili neizmerno veseli, ko so bili Francozi pregnani iz naše dežele in so zopet prišli pod svuie stare habsburške vladarje. Kjer-koli torei uaš hrše«n-ski narod obhaja kako slovesnost, spomin se poieg sv. Očeta tudi svojega vladarja, kakor tu.a >n škofa, moli tudi za presvitlega ct-saria. V t.m duhu hočemo tudi mi pričeti delovanje katoliškega delavskega društva, zato Vam vsem goto\o iu srca govorim, ako zakličem: Bog živi in obrani sv. Očeta Leona XIII. in našega presvitlega cesarja Fr.inca Jožefa 1.1 (Dalje sledi.) U se je vlekla leto dnij ; konečno so ga poslali na Si- bjr. _ Nekaj duhovnikov so zadnji čas zopet zaprli in administrativnim potom t. j. brez obsodbe in utemeljevanja poslali na Sibir, češ, da so nelojalni. Jeden izmej njih je od vlažnosti v ječi in na potu dobil revmatizem in je oslepel. Brez koščka kruha za vzdrževanje so ga odložili na odločenem mestu. — Škofu Kulinskemu v Kelcah so za kazen utrgali plačo s 5000 na 3000 rubljev. S tem se mora živiti iu vzdržavati sebe in pisarno._ Socijaliic stvari. Katoliškim delavskim društvom! Osrednji odbor katoliških delavskih družb v Švici razpošilja ta-ld poziv vsem pobratimnim društvom : ( „Švicarski delavski shod v Bielu dne 3. aprila 1893 je jednoglasno pritrdil predlogu g. narodnega svetnika dr. Decurtiuo-a, da skliče zal. 1894 mejna r o d n i delavski shod za delavsko varstvo. Vodstvo švicarske delavske zveze je odločilo mesec avgust 1894 in za kraj — Curih. H krati je razposlalo delavcem vseh dežela, vabilo. V milostnem pismu je naš sveti oče Leon XIII. g. narodnemu svetniku dr. Decurtinou to misel najtopleje priporočil. Posebno je pohvalil skupno sodelovanje različnih struj v vseh onih nevtralnih obzirih, kjer se lahko doseže zboljšanje socijaluega stanja delavcev. Osrednji odbor zveze katoliških moških in delavskih družb je sklenil ne samo udeležiti se po odposlancih svoje zveze, ki tako že pripada švicarski delavski zvezi, marveč pozvati tudi katoliška delavska društva vseh dežela, naj bodo na tem shodu čim najštevilnejše zastopana. Zato v živo pozivljemo vsa katoliška društva za delavce in delavke, naj pošljejo svoje zastopnike k temu shodu za delavsko varstvo. Sloveča okrožnica Leona XIII. o delavskem vprašanju je naložila državi dolžnost, da vse potrebno ukrene v varstvo duševnih in gmotnih blagrov delavskega stanu. Kot sredstvo zahteva izrecno modro vravnavo nedeljskega počitka, dnevnega časa za delo, ženskega in otroškega dela. In to ravno je, na dnevnem redu nameravanega mejnarodnega shoda". Nemški socijalisti so odklonili to vabilo. Ali je tedaj njihovo sovraštvo do katoliškega imeua večje, nego njihova skrb za lastno korist? Nadejamo se, da bo tudi Avstrija dobro zastopana in le želili bi, da bi se poleg katoliških delavcev udeležili v obilem številu tudi socijalni demokratje. Do gotove meje so sedaj oboji lahko popolnoma jedini. Akcijski program za sedanjost je lahko obojim jednak! še le v prihodnostjo se jim bodo križala pota ! Dnevne novice. V Ljubljani, 27. marca. (Presvetli cesar) pripelje se v četrtek v Opatijo. Skozi Ljubljauo pelje se cesar ob 4. uri 13 m. zjutraj. (Slovesni sprevodi Vstajenja Gospodovega vršili so se letošnjo Veliko noč zaradi lepega vremena posebno veličastno po Ljubljani in jednako tudi po deželi. V stolni cerkvi vodili so sprevod prevzv. gospod knezoškof, procesije so se udeležili načelniki raznih oblastev. (Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski) odpeljali so se danes opoludue z brzovlakom na Dunaj, kjer se udeleže škofovskih posvetovanj (Požar.) Veliko soboto popoludne pogorela je v Črni nad Kamnikom tovarna za pripravljanje kaolina. Posestnik je Žid Roth z Dunaja. Splošno milujejo delavce tovarniške, ki so ob ves zaslužek, in sosednega posestnika Spotikarja, kateremu je ogenj tudi uničil vsa gospodarska poslopja; hiša, kojo so z največjim naporom rešili, je poškodovana. Kako je ogenj nastal, se ne v^ nič gotovega. (Umrla) je in bila danes pokopana v Selcih nad ŠKofio Loko mati ondotnega župnega upravitelja iu kanonika gospa Sušnikova. Plm-nica spravila .ie blago ženo v prezgodnji grob. Naj v miru počiva. (Zakrament sv. birme) bodo letos lavantinski mil. knezoškof delili 1. v dekauiji Maribor 1. br.: dne 13. maja v stolni cerkvi, 14. maja pri Sv. Martinu pod Vurbergom, 15. maja pri Sv. Petru pri Mariboru, 17. maja pri Sv. Barbari pri Vurbergu, 19. maja v Gornii Sv. Kungoti, 20 maja v Selnici, 21. maja v Ivamnici iu 22. maja pri S>. Marjeti na Pesnici. 2. V dekaniji Šmarje: 27. maja na Sladki gori, 28. maja v Zibiki, 29. maja v Šma- riju, 30. maja pri Sv. Štefanu, 31. maja na Žusnu, 1. junija v Slivnici, 2. junija v Dramljah, 3. junija pri Sv. Juriju ob južni železnici, 4. junija pri Sv. Vidu pri Ponikvi in 5. junija na Ponikvi. 3. V Celjski dekauiji: 1. julija v Celjski farni cerkvi, 2. julija u Celjski nemški cerkvi, 3. julija v Grižah, 4. julija v Žalcu, 5. julija pri Sv. Petru ob Savinji, 7. julija v Galiciji in 8. julija v Teharju. 4. V Braz-ovški dekaniji: 14. julija pri Sv. Andražu na Polzeli, 15. julija v Braslovčah, 16. julija pri Sv. Martinu na Paki, 17. julija na Gomilskem, 18. julija na Vranskem in 19. julija pri Sv. Juriju pod Taborom. (Gosp. ces. svetnik Ivan Murnik) je z ozirom na poslednje želje svoje rajne gospe soproge 100 gld. za reveže, ki ne beračijo, po 50 gld. za Licbten-thurnovo dekliško sirotišče in za rMarianum", 25 gld. pa za Elizabetino otroško bolnico v Ljubljani podaril in gospoda mestnega župana naprosil, da te zneske izroči svojemu namenu. (Naznanilo.) Jutri dne 28. marca, ob 10. uri dopoludne, je knjižnica ran.jcega g. dr. Semena odprta čč. gg. duhovnikom, ki se za-njo zanimajo. — Knjige so na razgled v stolnem župnišču, kjer je rajni gospod stanoval. Odborn. načelnik. (Osebne vesti s Koroškega): Srebrni križec za zasluge je dobil vpokojeni sluga dež. vlade v Celovcu Jernej Cemernjak. — Notar dr. A. Baibinger v Borovljah je premeščen v Maribor. — Učitelj Hugon Moro v Smohoru je imenovan za c. kr. okr. šolskega nadzornika za šolski okraj Šmohor. Nad tem imenovanjem se bo marsikdo začudil, ali pa tudi ne ! Omenimo le, da je H. Moro posebno vnet agitator na nemški „Schulverein" in da je sloviti „parteitag" v Celovcu pozdravljal s pesmijo, v kateri besni proti slovenskemu ljudstvu koroškemu: „Vernichtung muss ihm wer-d e n — Dem Drachenvvurm, der wied'rum wachsen will! — Zermalmen muss der Kiirntner ihn, das merket, — Zermalmen, ja! ehvor er gross gevvorden!" — In ta mož bode odslej nadzoroval šole, v katerih se šola večinoma slovenska deca! Vidi se pa tudi, da ta učitelj ni zastonj bruhal ognja in žveplja na Slovence; žel je zato lepo plačilo. Ali se potemtakem smemo še čuditi, da ga v sovraštvu do Slovencev posnemajo drugi naši „volks-bildnerji" ? ! —m—. (Kje smo ?) Žalostno je — tako nam piše nekdo z dežele — ako v središču Slovenije — namreč v beli Ljubljani — c. kr. poštni urad prezira na svojih poštnih pečatih naš mili slovenski jezik. Prepričali smo se — in to obsojamo najod-ločnejše — da oddelek c. kr. pošte za predajo nakaznic v Ljubljani ima samonemški pečat: „K. k. Stadtpostexpedition N. 1 Laibach". Sedaj, ko se je vnela po deželi neka agitacija v prid tudislovenskih poštnih pečatov, bila bi dolžnost, da se v Ljubljani v prvi vrsti ozirajo na to, kajti sramotno bi bilo in tudi je, da nas v našem središču prezirajo, kjer smo mi dom4. Zahtevalo se je v deželnem zboru tudislovensi napis na državnem poslopju za pošto in brzojav v Trstu — temveč se mora najodločnejše zahtevati slovenske poštne pečate v Ljubljani. V Ljubljani smo Slovenci v večini, torej bi morali pečati nositi slovensko-nemški napis in ne samonemški. Ako se v Dalmaciji jemlje pri pošti ozir na hrvatski jezik v prvi vrsti na takšnih pečatih, iu potem še le na italijanski — zakaj se ne bi tudi na Slovenskem to doseglo. Zader je še vedno v italijanskih rokah, vendar tudi v njem nosijo poštni pečati v prvi vrsti hrvatski napis — Ljubljana pa ima v mestnem zastopu radikalno slovensko večino, ki bi mogla v tem oziru tudi nekaj storiti. AlPerta! (Rimsko grobišče.) Pri kopanju gramoza za nasipanje nove vozne ceste, ki bode vodila skozi vas Grad k farni cerkvi, zadeli so na staro pokopališče. Mrtveci leže z obrazi proti vzhodu obrnjeni; nekateri v lesenih duplinah koritom podobnih. Izkopin se pri njih malo dobiva, kar označuje revščino tedanjih prebivalcev. Moškim je navadno priložen nož; ženske imajo uhane iz brona, uakičene z raznobarvenimi biseri iz feničanskega stekla. Denar, ki so ga našli, je iz dobe Juliana-odpadnika ali Joriana (359 do 364). Veščak g. Alfonz Miillner, ki si je grobišče ogledal, meni, da je služilo nekdanjim rudarjem, ki so todi kopali železno rudo. (Za ribiče.) Visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo je odrt dilo z odlokom z dne 13. marca t. 1. št. 392, da se vrši petdnevni poučni tečaj za ribiče po pred- ogib samostalnega ribarskega odseka podpisane družbe in da poučujeta gg. Ivan Franke, c. kr. profesor ter načelnik imenovanemu odseku, iu Josip Hubad, c. kr. gimn. profesor. Vsled tega razglasuje podpisana družba sledeče: 1. Tečaj so bo vršil od dne 15. do 20. aprila t. 1. v riborejnem zavodu imenovanega odseka na Studencu pod Ljubljano. 2. V tečaj se sprejmo le ribiči, drugi pa izjemno le v uvaževanja vrednem slučaju. 3. Vsak obiskovalec tečaja dobi po 2 gld. na dan ter z ozirom na oddaljenost njegovega doma od Ljubljane primerno odškodnino za pot. 4. Prošnje za sprejem v tečaj je predložiti najkasnejši do dne 8. aprila t. 1. podpisani družbi. Prošnjam je priložiti potrdilo pristojnega županstva, da se prosilec z ribištvom živi. C. kr. kmetijska družba kranjska. (Kranjsko vino- in pivopivnico) otvoril je v Ljubljani v Slonovih ulicah g. J. Paul in. Ondi se točijo pristna dolenjska, isterska namizna vina, razna specijalna vina iu slovito bavarsko črno pivo. Natančneje v priobčenem inseratu. (Obesil) se je 22. t. m. po noči 301etni Jurij Cvek iz Predoselj, in sicer s pasom na vratih neke gostilne. — Nevarno se je obstrelil v desno prsno stran dne 22. t. m. 26letni posestnik Peter Porenta od Sv. Duha. Najbrž se mu je zmešalo vsled mnogega pijančevanja. (Reške novice.) Poroča se nam: Lahko je ponosno zdaj to moderno mesto, tri „znamenite" može si je imenovalo častne meščane: Wekerle, Czaky in Czilagy so ti srečni imenovanci. Zdaj že lahko mirno spijo. — Reška peštanska deputaciia se je srečno vrnila iz Budimpešte; na prste bi bil lahko vse naštel, mej njimi vsaj dva nerojena Rečana. Čudno vendar! Govori se, da v Budimpešti bila je deputacija velika; kako to? Prav lahko, saj ni nikomur na čelu zapisano, da je iz Reke prišel, zadostuje kokarda na prsih, katerih je odnesel seboj nekdo poln žep, in glej, naenkrat vse polno Re-čanov v Budimpešti! — Da je Reka mažarska, treba že mladino učiti in s tujim duhom jo navdati, zato so praznovale od mažarske vlade odvisne šole, deške in dekliške, 15. dan marca, tudi mažarska gimnazija. Ni manjkalo tudi primernih govorov izmej učiteljskega osobja. — Nekoliko mažarskih dijakov bilo je že na Reki, kjer so jim mesto razkazovali njih reški gimnazijski drugovi ter jih tudi spremili v Opatijo. Šli so potem nadalje v Benetke. — 17. t. m. došla je iz Malte lepa angleška ladija ter odplula hitro v Opatijo na dispozicijo nemški cesarici. — Tatove, ki so drzno okradli kapelico cerkve sv. Vida, so vendar-le vlovili. Ko so to še tisti večer zvedele ženske po starem mestu, „gomi-larice" so hotele kar vdreti v ječe, da po svoje kaznujejo in raztržejo zločince. Jeden je izdal še druga dva, s katerima je izvršil vse tatvine, ki so se dogodile tukaj v zadnjih dveh letih, katere niso bile ravno velike, od 40 do 200 gld. — Dne 10. in 11. t. m. bil je potres, precej se je zemlja stresla in zagromelo je prav močno, vendar brez škode. (Bruo), 21. marca. Dan za dnevom se čujejo tožbe iz nemškega tabora, kako jih Cehi zatirajo in preganjajo. Vsegamogočni in napihnjeni Germani menda menijo, da so Cehi v svoji lastni deželi le tujci, in oni gospodarji. Odtod njih tako prijateljsko obnašanje proti vsakemu, kdor ni „ein eehter Deutsche", V Mor. Ostravi so nabili v svoji gorečnosti dva Ceha, ki sta se v gostilnici Lindenthalovi v svoji materinščini pomenkovala. Tudi v Šternberku so pokazali svojo miroljubnost, ko so razbili vsa okna v društvenih prostorih bralnega in pevskega društva „Moravan". — V Mor. Ostravi je začel izhajati nov delavski list v katoliškem duhu „Z4jiny delnietva". Da bi bili ž njim pričeli vsaj pred 5 leti. — Strah napolnuje liberalce pred katoliškim shodom; radi bi ga uničili. Za to pišejo, da sta si olomuški nadškof in brnski škof neprijazna, da se olomuški primas jezi nad tem, ker bode shod v Brnu, sam bi ga pa rad imel v Kromerižu. Že prerokuje tudi, da je shod v Brnu nemogoč, ker so že enkrat razbili socijalisti zborovanje katoličanov v reduti in tako naprej. Tako hočejo spraviti v katoliško stranko razdor. Preveč naj se le nikar ne trudijo. — Na Moravskem se nahajajo prostozidarji. V židovsko liberalnem „Ta-gesbotu" se bereta dva inserata: „ . • . bratje, jutri loža", in drugi „ . • . bratje, pomagajte hitro nesrečni sestri. Naslov v „Tagesbotu". Čudno, da tega vlada dosedaj še ui opazila in potrebnih korakov storila. Uradi tako pridno pazijo na katoliška društva, morda si bodo ogledali iuserate tripičuih l.ratov. Društva. (Letno poročilo „Slov. planin skega društva") v Ljubljani za I. društveno leto 1893, je objavljeno v posebni 20 stranij broječi knjižici. Razven letnega poročila nahajamo t knjižici računski zaključek za 1. 1893, imenom so naštete poti, katere je „Slov. planinsko društvo" zaznamovalo minolo leto; objavljen je spis: .Novi pot na Binko od Savinjskega sedla", spisal Fran Kocbek. — V odboru društva so gg.: Fr. Orožen, načelnik, dr. J. Furlan, namestnik, Anton MikuŠ, tajnik, Josip Hauptman, namestnik, Ivan Soklič, blagajnik, Fran Tavčar namestnik, Fr. Triller, gospodar, Iv. Hrasky, L. Wolfling, odbornika. — Poleg glavnega odbora je minolo leto posloval tudi markacijski odsek z nastopnimi gg.: Vinko Borštner, Josip Hauptman, Ivan Hraskj, Iv. Korenčan, Iv. Kruleč, A. Škof, L. Wolfling. Telegrami. Dnnaj, 26. marca. Cesar je vsprejel v zasebni avdijenciji japonskega princa Ko-matsu. Zvečer je bil pri cesarju rodbinski obed, katerega so se udeležili nadvojvode in nadvojvodinje, kateri so na Dunaju, nadvoj-vodinja Marija Terezija, vojvodi Robert in Ulrik Virtemberški in japonski princ Ko-matsu. Dunaj, 25. marca. Knez bolgarski, Ferdinand, je dopoludne prišel semkaj in se je zvečer povrnil nazaj. Dunaj, 25. marca. Četrti avstrijski so-cijalnodemokratski shod se je otvoril vpričo 150 odposlancev. Rim, 26. marca. Včeraj je nastal v Montedoru, pokrajini Oaltanisetti, povodom cerkvenega sprevoda poboj mej delavci žvep-lenih rudnikov. Zandarmerija je morala delati red. Kolikor se ve, so štirje ranjeni. Turin, 27. marca. Zjutraj došlo več odposlanstev, mej drugimi odposlanstvo bu-dimpeštanskih dijakov. Tukajšnji časnikarji priredili so obed na čast tu nahajajočim se zastopnikov ogerskih časopisov. Bruselj, 26. marca. Demisija Beernaerta in pa pravosodnega ministra se je vsprejela. Poslanec Desmet-Denayer je imenovan finančnim in poslanec Begerem pravosodnim ministrom. Minister notranjih stvarij Burlet pa ministerskim predsednikom. Že 2o let se premovana želodčna tinktura lekarja Piccollja v Ljubljani rabi zaradi blagodejnega vpliva in jo zaradi nizke cene (steklenica 10 kr.) lahko rabijo ubožci in bogatinje. 584 10 10-8 Vremensko sporočilo. a & Cas Stanje Veter Vr- ne Mokrine 1 na 24 ur v ! mm opazovanja zrakoraera T mm toplomera po Celzija 25 7. u. zjut. 2. u. pop. 9 u. iveč. 7403 738-3 739-2 0-8 9-6 5-4 zm. vzh. n II oblačno jasno H 0-00 26 7. u. zjut Ž. u. pop. 9. «. zveč. 739 0 737 0 737 2 34 86 60 zm. jzap. n zm. vzh. jasno n n 000 brednja temperatura obeh dni 5'3° in 5-0°, oziroma za 0-2° nad in 0'4o pod normalom. Tujci. 23. marca. Pri Slonu : Vitez Haufe, dvorni svžtnik; Fischer, inže-nčr, s soprogo, z Dunaja. — Dejak iz Pulja. — Smerekar iz Manheim-a. — Rabas s soprogo iz Višnje Gore. — Stark iz Iglave. — Bohm iz Ljubljane. — Posch iz Trsta. — Leder iz Gradca. — Gutmann, Geza, potovalea, iz Oseka. Pri Maliiu: Wodiczka, H. pl. Lohner z Dunaja. — A. Hrindlbauer, fijakar, iz Opatije. — Ant. Brenner iz Varaždina. — Rahne iz Ilir. Bistrice. Pri bavarskem dvoru: Rank s Čegkega. — Josip Čop iz Ribnice. Pri avstrijskem caru: Alešovee iz Opatije. — Sti-benegg iz Maribora. 179 1 Globoko ginjeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tožno vest, da je naSa nepozabna soproga, oziroma mati, stara mati in tašča, gospa Irena Keesbacher roj. po dolgi in hudi bolezni, prejemši sv. zakramente za umirajoče, včeraj, v nedeljo dne 25. marca, ob 7. uri zvečer v Gospodu zaspala. Pogreb bode jutri, v torek dnč 27. marca, ob polu 6. uri popoldne iz hiše žalosti na Turjaškem trgu St. 6 na pokopališče pri sv. Krištofu. V Ljubljani, dnč 26. marca 1894. Dr. Friderik Keesbaoher, c. kr. vladni svčtnik, deželni sanitetni poročevalec, soprog. — Klav-dija Gorup roj. Keesbaoher, Meta Relndl roj. Keeabaoher, lffarta Keeabaoher, Friderika Keeabaoher, hčere. — Josip Oorap, zasebnik, Ludovlk Reindl, c. kr. nadporočnik, zeta. — Vsi unukl. Stanje avstro-ogerske banke dne 23. marca 1894. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu gld. 414.588.000 (— 2,438.000) Kovinski zaklad „ 279,041.000 (— 174.000) Listnica „ 122,809.000 (+ 2,987.000) Lombard „ 23.983.000 (— 833.000) Davka prosta bančna rezerva gld. 69,282 000 (— 1,331.000) Državnih bankovcev je v prometu gld. 334 349.000 (— 4.941.000) Zahvala. Slavni »Kmetski posojilnici ljubljanske okolic« izreka podpisani odbor n a j i s k r e n e j š o zahvalo na blagohotnem darilu desetih goldinarjev, katere je v občnem zboru dnč 11. marca 1894 volila »Narodni Šoli. r podporo. Slava a. posojilnica ni samo njena ustanovnica, marveč je Se vsakoletna dobrotnica ter s svojim blagim činom kaže izredno naklonjenost in priznanje društvenim namerom. Bog povrnit las odbora „Narodne Šole".^ V Ljubljani, dnč 23. marca 1894. ___ Feliks Stegnar, načelnik. Služba organista pri dekanijski cerkvi vipavski se vsled premeščanja dosedanjega organista takoj odda. Letna plača znaša zraven pogrebne štole 416 goldinarjev. Prošnje uaj se vlože pri cerkvenem predstoj-ništvu. Vipava, dne 21. marca 1894. 172 3-3 Matija Erjavec, dekan. Paulinova kranjska vinopivnica v Ljubljani, slonove ulice Štev. 52 toplo priporoča namizno vino: istrijanca rudečkastega liter 24 kr. dto rudečega . ,, 28 kr. * dto belega . . „ 28 kr. tirolca rudečega dto belega dolenjsk. cvička rudečk dto dto belega !> 11 11 28 kr. 28 kr. 32 kr. 32 kr. specijalno vino: *Burgundca rudečega liter 40 kr. *Sistijanca belega . „ 40 kr. *Zelenike(Riesling)bele ., 48 kr. *Terana rudečega . „ 48 kr. Za pristnost popolno jamstvo. Z* zaznam, vina so iz obieznanega vinokletarstva kneginje Holienlohe Pi vo : fino bavarsko črno, iz znane pivarne Kuntll (ustan. 1658), bavarski bokal (pol litra) 11 kr. V množini nad 10 litrov v steklenicah, v hišo stavljeno ceneje liter po i kr., nad 50 litrov po 2 7cr., in zunaj mesta nczadavčeno po 6 kr. — Na debelo mnogo ceneje. 176 3-2 Uro se izfllaiTi papir za nalaganje. V zlatu obrestljivo in povračljivo. 6°|0no bolgarsko državno hipotekarno posojilo. Hinntollflrnn zagotovljeno s prvohi-Ill|f1lltlt