Leto LXVIII Poštnina plačana t gotovini V Ljubljani, v petek, dne 14. junija 1040 štev. 134 a Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi nLfa/Ul telefoni uredništva In oprave: 40-01. 40-03. 404)3. 40-04. «04)5 — Izhaja vaak dan »Jutraj razen ponedeljka in dneva po praznik n Celtevni račun. Ljubljana številka I0.UJ0 in 10.349 a« insnrate. U pra ra: Kopitarjeva ulica številka tt Po odločitvi Rima Usodna odločitev je padla: Italija je na strani Nemčije v vojni proti Angliji iu Franciji. Ni naša naloga da bi to dejstvo s kakršnega že koli stališča presojali; mi ga le ugotavljamo, kakor ugotavljamo, da je korak Italije potegnil še ostrejšo črto med dvema svetovoma in nazoroma, ki se borita za oblast nad sodobnim človeštvom, in je to brezdno jMiglobil. Vstop Italije v vojno bi utegnil tudi IHJineniti, da se borba med svetom, ki je l)il zgrajen na svobodoljubnih načelih revolucije iz leta 1789—97, in med idejo neomejene državne oblasti, ki človečanske svoboščine docela podreja kolektivu, ne lx> zaključila s poravnavo, ampak =e bo morala izvojevati do j)ojx)liie zmage oziroma poraza enega ali drugega. Večino svetovne javnosti, ki sodi bolj po čustvih, .kakor po realnih dejstvih, je vojna napoved Italije demokratičnima velesilama presenetila, ker so si iz llima obetali Jiroj mir na podlagi neke uravnovešenosti med dvema skrajnima zamislima o novem redu na svetu, kakor vojno, ki bi utegnila vsaj za neko dobo povzročiti še hujšo duhovno in socialno zmedo. Ti krogi so bili prepričani, da bi ravno Mussolinijeva Italija mogla v svojem lastnem stilu dati pobudo za red, ki bi osvol>odil Evropo vsemogočnosti kapitalizma, hkrati pa varoval pravice in dostojanstvo svobodne človeške osebnosti v okviru socialnega blagra; zalo ni čudno, da je v teh ljudeh hudo omajana vera v kulturno enoto zapada, ko vidijo sedaj v krvavi borbi med seboj dva latinska naroda, lega si niso nikoli mislili in dolžijo režime ljudske fronte v Parizu in politiko g. Edena, da so oni v prvi vrsti pomagali kovati tako imenovano os Rim-Berlin. Ali je bilo treba tega, se sprašujejo idealisti, ki niso verjeli v resnično sorodstvo med idejami in interesi rimskega in nemškega totalitarizma in so zato danes nadvse razočarani. Kakor smo izvedeli iz članka v »Vremenu«, ki podaja mnenje našega zunanjega ministra, so bili merodajni krogi v vodstvu naše države med ono manjšino ki je vstop Italije v sedanjo vojno ni presenetil. Ti krogi, ki so jim znana dejstva, ki so za druge tajnost ali pa njihovega pomena ne razumejo, so se odnekdaj zavedali, da so si kljub vsem prirodnim razlikam avtoritarni sistemi vseh držav, v katerih je ta zamisel zmagala, bistveno sorodni v |ioj-inovanju države in da imajo v tem pogledu čisto revolucionaren značaj, kar so njihovi Bositelji sami vedno dosledno poudarjali in kar je vodja Italije v svoji vojni napovedi sam postavil na prvo mesto, ko pravi, da je posegla Italija v usodni potek sedanjih dogodkov pod vidikom borbe »novega svcla proti staremu«. Izjava od merodajne naše strani pa ne pozablja tudi opozarjati na drugi moment v Mussolinijevem govoru, ki podčrtuje znano dejstvo, da je Italija kljub svojemu dvigu po vojski ostala zaradi pomanjkanja surovin in zaradi svojega od drugih zavisnega položaja v Sredozemlju med ubogimi državami, kakor je bila že pred minulo vojno, tako da so ideološki pogledi Italije po minuli vojni bili podkrepljeni po težnji za »boljšim prostorom na soncu«. Ker se te težnje v tekmi z močnejšimi silami iz vzrokov, kj so popolnoma neznani, niso dale spraviti v soglasje z nasprotnimi interesi po diplomatičnem potu, je zdaj prišel do besede meč. Zunanjepolitično vodstvo naše države je ta razvoj predvidevalo od vsega ]xi-četka sedanje vojne, zlasti pa je po sestanku na Brennerju z gotovostjo računalo z oboroženim posegom Italije in zato ga izjava italijanskega vodje od 10. junija nikakor ni presenetila. S tem je bilo samo .lgotovljeno, po kakšni poti in iz kakšnih vzrokov sc je zgodilo, kar se je zgodilo, ne da bi se postavili na kritični stol, da bi izrekali sodbe, za katere se ne smatramo poklicane. Le to moremo in moramo poudariti, da se nam v tej luči še bol j pokaže modrost in upravičenost politike našega državnega vodstva, ki je znalo sredi vsega tega usodnega razvoju ohraniti stroc,o nevtralnost Jugoslavije, ki more v zavesti svoje moči, da odbije vsak poizkus kršitve svoje neodvisnosti, zasledovati svoje nepristransko stališče v sporii V posebni spomenici prosi Reynaud Roosevelta, da naj takoj javno obljubi vso pomoč zaveznikom, ker bo sicer prepozno - Če bo morala vlada iz Francije, se bo vojskovala naprej iz Sev. Afrike m Amerike Reynaudova spomenica Pariz. 13. junija, t. Reuter: Predsednik vlade m obrambni ter zunanji minister Paul Rejnaud je poslal posebno spomenico predsedniku Združenih držav Roosevellu, v kateri pravi tudi med drugim: Izrekam vam vso zahvalo za plemenito pomoč. ki nam jo izkazujete v pošiljanju letni in orožja. Že šest dni in šest noči se naše divizije brez ure počitka bore proti silni premoči v orožju in v številu sovražne vojske. Sovražnik je že blizu vrat Pariza. Toda mi sc bomo bojevali na fronti pri Parizu, bojevali sc bomo za Parizom, bojevali se bomo pokrajino za pokrajino, če bomo prisiljeni umikati se v notranjost Francije. Ce bomo morali zapustiti Francijo, se bomo vojskovali naprej iz Severne Afrike in če bo potrebno, se bomo vojskovali naprej iz naših ameriških posestev. Nekaj članov moje vlade je že zapustilo Pariz, Jaz sam odhajam na fronto, kjer se bo vojskovanje še puostrilo in pospešilo, kajti mi sc ne bomo vdali! Prosim vas, sporočite državljanom Združenih držav, da se v tem boju ne žrtvujemo samo sami zase, ampak za vse ljudi, ki žele živeti v svobodi. Mogoče ho Francija morala kloniti pod diktaturo, toda vojskovanje na morju sc bo nadaljevalo z vso silo. Pred nekaj dnevi ste z vso plemenitostjo odgovorili na moj klic. Danes pa vas moram prositi, da se naj vaša pomoč še poveča. Prosim vas. da bi javno izjavili, da bodo Združene države nudile dveh evropskih taborov v prizadevanju, da svojemu ljudstvu pa \seimi Balkanu ohrani mir. še nedavno smo rekli, da naloga ohraniti nn Balkanu mir, ne bo lahka ampak tla bo naša politika in politika naših sosedov morala jioslej biti še previdnejša in dalekovidnejša l>a skrajno pazljiva. Vse države Balkana imajo trdna zagotovila, da jih nobena stvar ne namerava jMitegniti v vojno, ki se bo zdaj odigravala v prostoru Sredozemskega morja. Enako važno je. da Sovjeti ponavljajo staro življenjsko zahtevo Rusije. da se ne bi nobena velesila skušala usidrati na Balkanu, ki zaradi svojega položaja pomeni /a to državo vrata, ki ji odpirajo in lahko tnrli zapirajo vrata na jug. Iz prestolnic vseh balkanskih držav smo takoj jio govoru italijanskega vodje slišali uradne izjave, ki izražajo trden namen, da ostanejo strogo nevtralne, obrnem pa so odločno pripravljene braniti pravice, ki iz tega stališča izhajajo, to nasproti komur koli. Zelo velikega pomena bo. kaj bo izjavila Turčija, ki ima gotove obveznosti; zdi se pa iz pisanja ■turškega tiska, da Turčija no bo začela vojske niti pomagala, da bi jo kdo drugi zanesel na kakšno drugo področje, na katerem bi bili prizadeti interesi Turčije, če ne bi Turčija sama bila napadena. Kljub te/kočam, ki bi tudi v takem primeru ne bile še docela odstran jene, je v taki solidarnosti Balkana najmočnejše jamstvo, da nam bo z vojsko prizanešeno. zaveznikom vso materialno pomoč in to i vsemi sredstvi izvzemšl pošiljanja ameriških čet v Evropo. Prosim vas. storite lo, preden bo prepozno! Verjemite mi, da dobro poznam resnost položaja in vso težo nevarnosti in zato vns prosim, da vaša izjava ne hi prišla prepozno,- Dne 5. oktobra 1937 ste nam govorili, du 00% ljudi odločuje o usodi miru, svobode in Tarnnsti, dočim hn 10% ljudi moralo pristati na to, da bodo našli pot do moralnih temeljev človeštva, ki ie stoletja rešujejo vso ljudi prod nesrečo in ki so nazadnje zmerom zmagali. Sedaj je prišla ura. ob kateri se naj 90% ljudi na svetu združi proti smrtni nevarnosti, ki nam zdaj vsem grozi. Verujem v čut vzajemnosti ameriškega ljudstva v tej življenjski borbi zaveznikov, ki se ne vojskujejo samo za lastno rešitev, ampak tudi za rešitev in obstoj amciiške demokracije Francoska vojna poročila Francoska vojska se povsod v redu umika in se pripravlja na boj za Pariz — Položaj je nevaren v Champagni Pariz. 13. junija. AA. Reuter: Davišnje j>oro-cilo francoskega vrhovnega poveljstva se glasi: Operacije se nadaljujejo z nezmanjšano ogorčenostjo na vsej fronti od morja do Arganov. Naše čete vztrajno in neutrudljivo kljubujejo sovražnikovim napadom, posebno srditim na obeh straneh prestolnice ob Spodnji Seini in na Marni. Splošen položaj na fronti se od trenutka, ko je izšlo snočnje uradno poročilo vrhovnega poveljstva, ni mnogo izpre menil. Pariz, 13. junija. Reuter: Snočnje sporočilo francoskega vrhovnega poveljstva se glasi: Na vsem bojišču je bila neprestano srdita borba. Od morja do Oise je sovražnik ojačal svoj pritisk v smeri proti Seini med Rouenom in Vernonom, da t>i lahko boljše branili položaje, ki se mu jih jo posrečilo utrditi južno od Seine. Sovražnik poskuša prodreti v smeri proti mestu fivreut. toda naše čete' ga energično zadržujejo. Sovražnik jo vrgel čete tudi v smeri proti Caudeberii ob severni obali Seine. Na spodnji Oisi je sovražnik prišel v stik z našimi četami na več krajih. Nastali so srditi spopadi. V okolici Chateau-Thierry se je sovražnim četam, ki so prišle s severa, posrečilo vreči oddelke na južno oblalo reke. V pokrajini okoli Reimsa je sovražnik vrgel v borbo nove enote oklopnih enot in motoriziranih oddelkov. V borbo je stopila celotna sovražna motorizirana armada, sestavljena iz treh clo štirih oklopnih divizij in dveh do treh motorizranih divizij. Pred temi napadi so se naše divizijo umaknile. Med umikanjem so bile ogorčene borbe jio-sebno jiod Reimsko planino. Severovzhodno od Reimsa je imel sovražnik zaradi protinapada naših motoriziranih enot in bombardiranja našega letalstva težke zgube, kar potrjujejo številni sovražni ujetniki. Več naših eskadril je stopilo v toku dneva petkrat v l>oil>o. Med Aisno in Meuso sovražnik ni obnovil napadov. Francoski protinapad Pariz, 13. junija, t. Reuter: Danes so franroske čete izvedle protinapad in vrgle sovražnika nazaj na 8 km dolgem bojišču pri Beaumontu, ki je 20 kilometrov od Pariza. Na tem mestu so bili Nemci najbližje Parizu danes zjutraj. Sicer pa postaja nemški pritisk posebno hud v Champagni, kjer se nemško poveljstvo trudi, da bi presekalo zveze med francosko vojsko iu Ma-. ginotovo črto V ofenzivo so Nemci vrgli do sedaj najmanj 120 divizij. Boj za Pariz bo okoli Pariza Pariz. 13 junija, t. Reuter: Uradno je bilo objavljeno, da bodo francoske čete branile Pariz. Toda čete se bodo borile pred Parizom, okoli Pariza in za Parizom, kakor je to omenil v svoji spomenici Reynaud Rooseveltu. Ta izjava je logična zalo. ker je bil Pariz proglašen za odprlo mesto. Najbrž je bil dan ukaz, da naj so mesto ne razruši in bombardira. Pariz, 13. junija. Reuter: Pooblaščen zastopnik francoskega vrhovnega poveljstva je izjavil danes dopoldne, da francoske čete povsod kljubujejo sovražnikovemu pritisku. Vendar je pa neprijetna slaba točka v Champagni. kjer so Nemci zelo trudijo, da bi odrezali francoske čete ob Marni od francoske armade v Maginotovi črti. Na severni fronti so Nemci vrgli v boj 120 divizij; lo velja za maksimum, s katerim morejo razpolagati. Zastopnik je še dodal, da pritiskajo Nemci na zahod proti Havru in da skušajo obkoliti Pariz z zahoda proti vzhodu. Verjetno je, da so Nemci zavzeli Reiins, ker je hud pritisk njihovih oklopnih oddelkov prisilil Francoze k umiku iz le pokrajine. Pooblaščeni zastopnik je dodal, da je francoska protiofenziva pri Persanu in Beauiuontu, 20 kilometrov severno od Pariza, zabeležila napredek 8 km. Italijanske čete se še niso spustile v boj ne na komnem nc na morju, pač pa so izvedle več letalskih napadov. Francosko in britansko letalstvo je bilo zelo živahno proti Nemcem. Francoska letala so bombardirala Mannheim, Neustadt, Frank-furt, britanska letala so pa napadla več sovražnih konvojev, kolon in cest. Nemška letala so letela nad Parizom in nad Euvremantom. Ali bi Francija sklenila točen mir z Nemčijo? Newyork, 13. junija, t Štefani: Tukajšnji list »Daily News« objavlja poročilo, da ni izključeno, da bo Francija skušala skleniti ločeni mir. To bi bila edina možnost, tla bi se Francija izognila popolnemu opustošenju Pogajanja za mir bi vodil bivši fiancosk: predsednik vlade Flandin. Francija bi naj prepustila Angliji, da naj se sama vojskuje naprej proti Nemčiji in Italiji. Flandin bi naj bil tisti politik. k naj bi crevzel na6c odgovornost za sklenitev miru. Alarm v Marseilleu jun. AA. Reuter: Kmalu po polnoči v Marscillu in okolici. Trajal i« 30 Periz, 13. je bil alarm minut. Desno nemško krilo, ki prodira na Seini, je moglo doseči še nadaljnje uspehe in pod varstvom umetne megle doseči levi breg reke. V tem predelu so sedaj 1 juto borbe, v katerih skušajo Francozi zaustavili nemški prodor proti Normandiji. Severno od Pariza, ki ga z vso naglico izpraz-njujejo, so Francozi s protinapadi zadržali nemško prodiranje. Pač pa so na Marni Nemci z velikansko premočjo izsilili prehod čez reko. Južno oil Chateau-Thierrj ja divja silna bitka, v kateri skušajo Francozi preprečiti obkolitev Pariza z desne strani Zelo resen je položaj v Champagni, kjer sc je Nemcem po zasedbi Itcimsa posrečil močan udor proti jugu. tako da so po nemških poročilih dosegli že Chalons na Mami. Tu prodirajo Nemci z velikansko silo in so po domnevanju zaveznikov v ta boj vrgli vse svoje rezerve. Do sedaj se Nemcem kak predor francoske fronte v sedanji devetdnevni bitki še ni posrečil, predor, ki hi imel /.» francosko armado uničujoče posledice, kakor oni na Melisi pred mesecem. Nemci že ves čas bitke za Pariz streme za tem, da bi dosegli nek sličen predor, ki bi z enim udarom razdvojil in pobil francosko vojno silo. \Veygandu se je do sedaj še vselej posrečilo preprečiti nemške načrte. Toda nemški udor južno od Reimsa proli Chalonsii jc silno nevaren manever in če se \Vcjgaii(lu ne posreči, da ga zaustavi, poleni se nemški sunek lahko spremeni v takšen usoden predor, ki bi ločil francosko obrambno čitn v dva dela in dovedel dn »uničujoče bitke« za Francoze. Treuuliio je težišče vojnih operacij v Champagni pri Chalonsii na Marni. Francoski parnik se je zatekel v španrfco luko Madrid, 13 jun. t. Stelani: Velik francoski prevozni parnik ^Gtnera' La6scre« se jc zatekel v pristanišče Alicante ker ga ie preganjala italijanska podmornica. Na parniku jc bilo 700 senegalskih vojakov, ki so hili internirani. Sencgalci so bili na poti v Marseille. Francoska Narodna banka je v Saumurju Pariz, 13. junija, t. Reuter: Uradni list je danes objavil da je bil sedež Francoske narodne banke premeščen v Saumur, ki je 40 milj zahodno od Toursa. S»ra« 2 _____ Nemške čete so zasedle Chalons sur Marne Glasni slan voditelja rajha, 13. junija. DNB; Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva: Poskusi angleških in francoskih čet, obkoljenih na obali pri St. Valeryju, da bi se umaknili čez morje, so se izjalovili. Ta skupina sovražnih čet je kapitulirala. Več ko 0(K)0 ujetnikov, med njimi pet francoskih in en angleški general, ter nepregledna količina plena je padla v nemške roke. Naše topništvo je prisililo neko natovorjeno prevozno ladjo, da se je morala vrniti, ravno ko je hotela odpluti. Ladjo je zadelo več granat. Druga ladja je eksplodirala od zadetkov nemških protitankovskih topov. Na vsej fronti operacije naglo napredujejo. Na mnogih mestih smo v boju prekoračili Marno, v Champagni pa so naše divizije pri zasledovanju sovražnika zavzele Chalons in pustile za seboj bojišča iz leta 1015. Med Argoni in Meuso smo pridobili na položaju. Po dosedanjih začasnih poročilih presega število ujetnikov od 5. junija, ko so se začele nove operacije, 100.000. Prav tako znatne 60 tudi sovražnikove izgube vojnega materiala. Samo pri dveh armadah zahodnega krila se nam je |iosrečilo uničiti ali zapleniti več ko 200 sovražnikovih oklopnih voz. Kljub slabemu vremenu so naša letala in napadalne formacije posegle v boj tudi 12. junija in podpirala čete, jiosebno pri Chalonu na Marni. Pri tem se jim je posrečilo potopiti neko transportno ladjo in neki veliki vlačilec ter neko 10.000 tonsko transportno ladjo. Nevarno pa smo |ioško-dovali več manjših ladij. Pri Havru smo zbili 20 sovražnih balonov. Na Norveškem so naši rušilci zbili 4 od 15 britanskih letal, ki so hotela napasti neko letališče blizu Tronthjema. Sovražnikova letala so v severni Nemčiji metala bombe, vendar niso zadela vojaških ciljev. Sovražnik je izgubil 19 letal. Mi pa pogrešamo štiri letala. Neka naša podmornica je napadla nek velik sovražni konvoj in potopila več ladij. Berlin, 13. junija. AA. DNB: po poročilih s fronte severno od Pariza so Nemci uničili 34 francoskih tankov. Berlin, 13. junija. AA. Neka londonska agencija je poročala, da so Nemci na nekem kraju, kjer so hoteli priti čez neko reko, kratko malo vrgli trupla nemških vojakov v reko in položili nad kupi trupel pontone, da so laže prišli čez reko. Te vesti v Berlinu zavračajo kot popolnoma brez podlage. Razlika med boji I. 1914 in 1940 Berlin, 13. junija, t. DNB popisuje potek bojev v Franciji in poudarja, da je še zmerom težišče vsega napredovanja na nemškem desnem krilu. Vendar pa je sedaj začela nemška vojska z vso silo pritiskati tudi na nemškem levem krilu za Reitnsom in v Argonih. Razlika v vojskovanju v letu 1914 in v letu 1940 bi bila naslednja: Tokrat prodira desno krilo proti zahodu od Pariza in proti Atlantski obali. V letu 1914 je nemška vojska prodirala predvsem v smeri proti Parizu. Sedaj se Francozi vojskujejo čisto sami in so že v Belgiji ter na bojiščih v Artoisu izgubili svoje najboljše čete. Ker se Nemčija na vzhodu več ne vojskuje, lahko vso svojo vojsko vrže nad sovražnika na zahodu, Italija je sedaj stopila dejansko na stran Nemčije in tako prisilila zaveznike, da morajo imeti svoje čete razporejene na meji Alp in v severni Afriki. Podobnost med boji v letu 1914 in 1940 pa je ta, da tokrat nemške čele zopet z vso silo jirodi-rajo, francoske čete pa se žilavo branijo. Toda v bojih od morja do Champagne so Francozi izgubili že dva armadna zbora. Ofenziva tudi ob Renu? Berlin, 13. junija DNB: Glede živahnega udej-stvovanja topništva na dosedaj mirnem bojišču ob Zgornjem Renu pri Baslu so nemški merodajni vojaški krogi izjavili predstavniku DNBja sledeče: Razumljivo je, da na ta topniški dvoboj ob Renu gledajo v sosednji Švici z upravičeno zaskrbljenostjo. Tudi ostalo inozemstvo s skrbjo gleda na ta boj. Mogoče je, da se je tudi na bojiščih ob Gornjem Renu začela ofenziva. V vsakem primeru so dogodki te vojne dokazali, da za moderno in vedno pripravljeno vojsko tudi velike reke ne predstavljajo več nobene ovire. Norveška se obnavlja Oslo, 13. junija. DNB: Po nemški zmagi pri Narviku se nadaljujejo dela za obnovo severne Norveške. Z raznih strani so bili dani na razpolago precejšnji zneski denarja. Organizirani so že posebni oddelki, ki bodo našli na Norveškem široko delovno polje, ker je bilo porušenih mnogo objektov. V zvezi s tem naglaša tisk akuten problem obnove zveze med severno Norveško in ostalimi deli države. Telefonske zveze se hitro popravljajo. Oslo, 13. junija. AA. DNB: »Atten Posten« poroča, da so Angleži v (»krajini Namsos pustili, ko so se umaknili, znatne količine streliva in drugega vojnega materiala, ki ga zdaj nemški vojaki zbirajo in odvažajo, da se bo prebivalstvo moglo lotiti dela za obnovo. Angleška poročila; Nemci so vrgli v boj vse svoje oklopne divizije »V,'/.'. y>'.v,'. " , v >v '•.'.►/•'M 'V- ■r/ London. 13. junija. AA. Reuter: Tz pooblaščena vira se je zvedelo, da se ie bati, da je bilo v Normandiji okoli WKH) mož, ki jih ie sovražnik zajel zaradi obkolilve britanske divizije. Iz istega vira se je zvedelo, da so britanska ojačenja zavzela svoje jjostojanke in da se bore skupaj s Francozi pod francoskim poveljstvom. Na podlagi lega. kar se je zvedelo iz Londona, se zdi, i da je nemško prodiranje pri Rouenu in na Seini J postalo nekoliko počasnejše, zato pa sovražnik . zelo pritiska na Pariz in pri Reimsu na Marno. Zdi se, da Francozi uspešno kljubujejo temu prodiranju. Na jKidlagi zbranih informacij kaže, da so Nemci vrgli v ta boi vse svoje oklopne divizije. Glede izjave, da je Pariz odprto mesto, naglašajo, da to pomeni, da ne bo bojev na ulicah, čeprav bodo zavezniki okolico branili. V Londonu ne potrjujejo vesti, da hi bili Italijani vrgli mnogo svojih fet v zaledje nemških bojnih črt. in sicer baje že pred dvema tednoma. V uradnih vojaških krogih izjavljajo, da je. kakor vse kaže, nedvomno, da Nemci razpolagajo s tanki-metalci ognja, da pa doslej ni zanesljivih vesti, da bi bili takšne tanke vrgli v boj. Sveže angleške čete v Franciji London, 13. junija. AA. Reuter: Informacijsko ministrstvo poroča, da so južno od Seine prispele svežo britanske čete in že zavzele svoje mesto v obrambni črti skupaj s svojimi francoskimi tovariši. K temu pripominjajo, da so te čete izbor-ne kakovosti in da je njeihov prihod zelo pripomogel k ohranitvi morale zavezniških čet. kljubu-jočim sovražnemu prodiranju. Obkoljena angleška divizija London, 13. junija. Reuter; Vojno ministrstvo sporoča: Ena od angleških divizij, ki operira v Franciji in katere levo krilo drži severno obal Normandije, je odrezana, ker so jo nemške sile, ki se jim je posrečilo prebiti se skozi zavezniške vrste ped zemlje. Ako bo sovražnik odbit pred vratmi Pariza, bo izgubil vojno. Ce j>a zasede Pariz, bomo borbo nadaljevali do osvoboditve Pariza in vseh ostalih krajev. Melhoiirne. 13. junija. Reuter: Avstralska vlada je sklenila poslati v Angliio gotovo število avstralskih patrolnib čolnov in ladij. Tajna seja angleškega parlamenta bo konec meseca London. 13. junija, t. Reuter: Major Atlee je danes izjavil v sjx>dnii zbornici, da bo talna seia angleškega parlamenta dne 28. junija. Lordi bodo imeli tajno sejo dne 20. junija. na jugu. obkolile. Treba je računati s tem, da so z delom te divizije obkoljene tudi druge zavezniške čete od številčno znatno močnejših nasprotnih sil. Poizkusi, da se divizija vkrca, so se samo delno posrečili. Deli te divizije so bili vkrcani ter nato ponovno izkrcani na drugi točki obale. Kar se tiče ostankov divizije obstoja bojazen, da bodo padli v nemško ujetništvo. London, 13. junija. AA. Reuter: Kolikor se je zdaj moglo zvedeti o okoliščinah, v katerih je sovražnik izoliral neko britansko divizijo in jo delno ujel, — gre za operacije konec maja — ugotavljajo, da so bile te divizije na postojankah ob levem bregu vzhodne Somme skupaj s Francozi pod francoskim poveljstvom, in da so držale zelo dolgo fronto. S sodelovanjem Francozov so te divizije 28. in 29. maja skušale uničiti neko sovražnikovo mostišče v Abbevillu. Na žalost se je ta napad samo delno posrečil, ko sta dve nemški oklopni diviziji prodrli v okolico mesta. Ko je sovražnik prodiral proti Rodenu, se je naša divizija počasi umaknila na reko Breslo, kjer je dobila povelje, da drži svoje postojanke. Pozneje smo umaknili dve brigadi, da bosta pomagali Francozom pri obrambi Havra. Drugi dve brigadi se pa nista mogli umakniti proti jugovzhodu, ker so jima nemški motorizirani oddelki bili že odrezali umik. Obramba Pariza ie tudi obramba Anglije London. 13. junija. AA. Reuter: Angleški listi posvečajo največjo pozornost bitki za Pariz. Listi poudarjajo, da se bojišče še zmerom drži, navzlic pritisku, ki ga Nemoi z vsemi sredstvi vrše ne glede na izgube moštva in materiala. Listi kategorično trdijo, da se bo ta črta držala do skrajnih možnosti in da se bo borba nadaljevala z islo srditostjo in odločnostjo tudi potem, če bi padel Pariz. »Times« pravi, da grozi Parizu, srcu civilizacije, velika nevarnost. Obramba Pariza pa je tudi obramba Anglije. Angleške divizije hite čez Rokavski preliv na pomoč zaveznikom. Hrabra francoska vojska in angleške divizije se zaradi številčne premoči sovražnika r>olagoma umikajo, toda sovražnik mora plačati visoko ceno za vsako Ta:no nemško orožje London, 13. jun. »Defence et economy service« pravi v nekem 6vojem članku, da so Angleži sedal že pogodili nemško tajno orožje. Niso to samo ma-gnetične mine in spuščanje torpedov z letal, ampak so to tudi skakalci z letal, potem je to tank, ki na daljavo 70 m meče plamen in sploh uporaba tankov na moderen način ob sodelovanju letal. Vse te novosti v vojski sicer ne predstavljajo nič revolucionarnega Toda Nemci so znali te iznajdbe drugih izredno smotreno izkoristiti in s svojo tehniko dvigniti v takšno vrsto orožja, da mu zavezniki trenutno niso kos. Naloga njihovih tehnikov in taktikov je, da pogodijo način vojskovanja, ki bo onemogočil sedanji način nemškega vojskovanj* Poročila angleškega letalskega poveljstva London, 13. junija. AA. Reuter: Britansko letalsko ministrstvo poroča: Včeraj so mornariška letala skupaj z letali obrežnega poveljstva uspešno napadla sovražne ladje v pristanišču Boulogna. Ena torpedovka je eksplodirala, opazilo se je pa tudi, da so bombe eksplodirale tudi na drugih ladjah iste vrste in med vlačilci municije. Britanska letala so prav tako uspešno bombardirala pristan, pomol in kopenske vojaške objekte. Preteklo noč so letala obrežnega poveljstva bombardirala sovražno letališče v Ver-nesu na Norveškem.^Opazili so se zadetki na cestah, letalih, vojašnici in na sovražnih letalih na letališču. Britanska letala so bombardirala tudi sovražnikove ladje za oskrbo pri Bergnu. London, 13. junija. AA. Reuter: Na vzhodni obali Anglije je neko britansko letalo trčilo v neki balon in strmoglavilo v plamenih na zemljo. London, 13. junija. Havas: Letalsko ministrstvo sporoča, da so angleške bombniške oskadrile bombardirale sovražne položaje od Rokavskega preliva do nemške meje. Bombardiranje se je začelo že v noči med ponedeljkom in torkom. Posebno močno so bombardirali angleški bombniki pokrajino med Charlevillom in Sedanom. Uničeni so bili številni vojaški objekti v okolici Laona, Soissonsa, Lafera in Chaumija. Sovražnik je imel težke izgube, uničene so bile predvsem provijantske kolone ter številni motorizirani oddelki. London, 13. junija, t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča, da so angleška letala včeraj uspešno napadla sovražne ladje v pristanišču Boulogne. Zadet je bil motorni torpedni čoln in mnogo drugih bomb je padlo še na slične druge ladje v prista-nišču. Tudi na Norveškem so naša letala bombardirala sovražna letališča in sovražne prevozne ladje. Pri Bergenu je bil potopljen sovražni transport. Itaiijanska poročila o položaju v Parizu in o Weygandovi taktiki Rim, 13. junija. Posebni poročevalec »Giornale d' Italia«, ki se nahaja na argonski fronti, poroča svojemu listu, da je francoska vlada v Toursu izdala letak pariškemu prebivalstvu, v katerem ga poziva, da mora braniti mesto pred Nemci ulico za ulico. Berlinski krogi menijo, tako pravi »Giornale d' Italia«, da bo pariško prebivalstvo bolj uvidevno in da ne bo poslušalo poziva 6voje vlade, ki da gre za tem, da bi se zvrnila krivda za razdejanje Pariza na Nemčijo. S francosko-italijanske meje pa poročajo italijanskim listom o položaju v Parizu, da se je izpraznitev mesta vršila z velikimi težavami in v nepopisni zmedi. Ljudje so kar naskakovali vlake, če so mogli katerega dobiti, drugi pa se v neskončnih kolonah s kovčegi, vrečami in culami pa z vozički vlečejo po cestah, ki iz Pariza vodijo v notranjost Francije. Seveda 60 zaradi tega ceste zelo zamašene, ker so itak polne vojaških čet in avtovozil. Ogromna večina teh beguncev ne ve, kje se bo ustavila in si poiskala zavetja. Po širokih avtocestah, ki so bile zgrajene nalašč za premikanje vojske, ljudje sploh ne morejo bežati. Na njih se morejo razen vojaških transportov pomikati samo kolone tovornih avtobusov, na katerih se evakuirajo tovarne in stroji z nujno potrebnim osebjem. Sicer. se pa tiče to samo nekaterih tovarn, dočim mora delavstvo ostalih tovarn ostati v Parizu. Razen gibanja bcguncev pa prevladujejo v Parizu samem priprave za obrambo Pariza do skrajnosti. Trgovine 60 skoraj vse zaprte. Vojaške palrule krožijo po mestu, zahtevajo legitimacije in zapirajo sumljive osebe. Pariški vojaški guverner^ je odredil, da se morajo vsi mladi ljudje od dovršenega 17. leta naprej javiti v vojsko. Po vsej.priliki bodo branili pariške utrdbe. Italijanski list trdi, da vlada med delavstvom v pariških predmestjih hudo nezadovoljstvo proti temu, ker morajo ostati v mestu, dočim so kljub strogemu nadziranju policije mnogi bežali iz mesta brez vednosti oblasti in proti njeni volji. Policija pridno zapira ljudi, ki v gostilnah dajejo duška tem svojim čustvom. Listi ne izhajajo več, samo banke so še odprte za izmenjavo bankovcev, večina uslužbencev pa se je izselila. — Ker 60 vsa avtovozila rekvirirana od vojaške oblasti, ljudje zapuščajo mesto tudi na bicikiih. »Matin«, »Journal« in »Petit Parisien« so izdali skupen buletin na eni strani. Živila in zdravila je kcnfiscirala policija, ker jih bodo odslej razdeljevali organi oblasti, tako v mestu Parizu, kakor v departementu Seine. Čim bolj se približujejo mestu Nemci, tem bolj je potrebno, da 6e zaprejo vse ceste, ki vodijo v mesto in je generalni guverner tudi odredil, da se vse vasi okoli Pariza izpremenijo v utrjene točke. Dne 12. t. m. je oblast po radiu naznanila vsem, ki so še ostali v Parizu, da se iz njega ne smejo več odstraniti. Baje pariško vojaško poveljstvo ne smatra obrambe mesta kot posebno strateško dejanje, ampak kot stvar, ki je zvezana s skupnimi operacijami Weygandove armade, tako da bo Pariz tako rekoč v črli fronte same. ako se o taki črti sploh še more govoriti. Nasproti glasovom, ki prihajajo iz Pariza, so v Švici prepričani, da bodo Nemci hkrati, ko bodo napadli Pariz s severa, skušali na svojem desnem krilu Pariz, ki bi bil vezan po frontalnih napadih s severa in severovzhoda, v širokem loku obkoliti in ga tako prepustiti usodi, dočim bi nemške armade korakale v šc neznani smeri, najbrž deloma na zapadno francosko morsko obal, deloma v sredino dežele, deloma pa naravnost na vzhod, da vzamejo Maginotovo črto med dva ognja. Pri teh operacijah je baje tudi delu italijanske armade namenjena važna vloga, ki pa je seveda še tajna. Francosko letalsko brodovje na poletu proti sovražniku. — Francosko vojaško »vozilo za povsod« na fronti Italijanski listi poročajo tudi s krepkim tiskom, da so angleška letala v območju Ženevskega jezera zmetala več bomb, ki so padle na železniško postajo in ubile nekaj civilistov. Generalni štab švicarske armade je uvedel preiskavo in dognal, da so bombe angleške. Sedem bomb je bilo vrženih na železniško postajo Renens, šest pa na Ženevo samo, kjer je 6edež Zveze narodov. V Ženevi je zavladalo veliko ogorčenje, angleška vlada pa se je že opravičila, da so se letalci zmotili. Italijanski listi trdijo, da so ta letala priletela iz francoskih vojaških letališč v Savoji. Nadalje trdijo italijanski listi, da so Nemci na-ziranja, da Pariz kot trdnjava nima nobenega pomena in da bo padel v presenetljivo kratkem času. Nemški generalni štab ne razume, zakaj Pariz ni bil tako evakuiran ,kakor je bil evakuiran Bruselj, ker bi bile 6 tem prizanešene Franciji nepotrebne žrtve, ki bodo sedaj neizogibne. Ni nobenega dvoma, da bodo Nemci morali Pariz bombardirati z vsemi silami, kakor so Varšavo, ako se pariški vojaški guverner ali pa prebivalstvo 6amo ne bo v zadnjem hipu premislilo. Nemci imajo že pripravljene letake, ki bodo pariško prebivalstvo pozvali, naj se uda, ker da je vsak odpor v naprej obsojen na neuspeh. Sicer pa je z ozirom na vesti švicarskega tiska treba reči, da še ni znano, ali bo nemški generalni štab odredil, da se Pariz obkoli ne samo s severa, ampak tudi z vseh ostalih strani v koncentričnem napadu, ali pa bo obdal Pariz le s primeroma majhno silo, dočim bo pretežni del nemških armad nadaljeval svoje napredovanje brez ozira na Pariz, ki naj pade prej ali pozneje. Zdi se, da je najbolj verjetno zadnje. Popolnoma gotovo pa je postalo, da bo nemško vrhovno poveljstvo v sporazumu z italijanskim vrhovnim vojaškim poveljstvom začelo ofenzivo tudi proti Maginotovi črti in bo razširilo svoj napad tik do švicarske meje, ker so pripravljena že vsa sredstva, da sc prekorači Ren. Nemški vojaški strokovnjaki izjavljajo, da je general Weygand zagrešil celo vrsto velikih napak, ker je svoje zanimanje preveč osredotočil okoli tega, da poglobi fronto svoje armade v globino, ki na nekaterih točkah sega celih 90 km globoko, s čemer je menil, da bo mogel absolutno ustaviti prodiranje nemških tankov in motoriziranih kolon. Dočim se je na ta način izkazalo, da tudi ta taktika nemške armade ni mogla ustaviti. Ker so tozadevna francoska tehnična sredstva nezadostna in premalo učinkovita, je pustil gerenal Weygand Pariz nezaščiten od strani morske obale, kjer 60 sedaj gospodarji Nemci, ki so tam brez resne ovire odrezali Pariz od vsake učinkovite vojaške pomoči. V tem smislu tudi italijanski listi hudo kritizirajo taktiko generala Weyganda, priznavajoč v polni meri hrabrost francoske armade, ki se bori z levjim junaštvom in nezlomljivo vztrajnostjo, pač pa vsi pod-črtujejo dejstvo, da je angleška pomoč popolnoma nezadostna oziroma je sploh ni. Bullit ostane v Parizu Nekje v Franciji, 13. jun. A A. Havas: Ameriški veleposlanik Bullitt je izjavil, da bo ostal še naprej v Parizu, Eksplozija na angleški ladji Buevos Aires, 13. junija. Reuter. Na angleški ladji Gascogne (440 ton), ki se nahaja v buenos-aireški luki, je nastala iz neznanih razlogov eksplozija. Več mornarjev je bilo ranjeni. Uvedena je bila takoj preiskava. Smatra se, da je eksplozija nastala zaradi tega, ker je bila vržena bomba. Na osnovi preiskave je bilo prijetih 40 oseb, ilanov neke organizacije v Buenos Airesu Buenos Aires, 13. junija. AA. Na ladji »Gas-cogni« se je dogodila še druga eksplozija. Eden od ranjenih mornarjev je podlegel ranam. Glede bombe, ki je bila vržena na ladjo, še ni točnih podatkov, toda zdi se, da je bombo vrgel neki nezadovoljen delavec. Sovjeti protestirajo v Washingtonu \Vashingfon, 13. junija. Reuler. Sovjetski veleposlanik v VVashingtonu Umanski'je obiskal včeraj dopoldne zunanjega ministra Hulla ter ostal z njim eno uro v razgovoru. Smatra se, da je Umanski ob tej priliki energično protestiral proti zadržanju ladij, ki čez Vladivostok prevažajo ameriško blago, namenjeno Sovjetski Rusiji. Hull je o priliki sprejema novinarjev dejal, da so razgovori imeli splošen značaj in da so bili podobni razgovorom, ki so se vodili pred več meseci. Vendar Hull ni potrdil, da bi bila sovjetska vlada vložila kak protest v \Vashingtom> Vojskovanje i Italijo je omejeno na delovanje letalstva Italijansko vojno poročilo Štab vrhovnega poveljstva, 13. junija. Štefani: Uradno poročilo št. 2 vrhovnega poveljstva italijanske državne oborožene sile se glasi: Letalstvo je izvedlo v okviru pripravljenega načrta celo vrsto bombardiranj sovražnikovih letalskih in pomorskih oporišč. Med temi akcijami sta posebno važna napada na Bizerto in Toulon. V Bizerti so naši napadi povzročili velike požare in je ugotovljeno, da trpe tamkajšnje naprave veliko škodo. Zadeli smo tudi letala na tamkajšnjem letališču. Lahko se računa, da je 9 od teh letal nesposobnih za uporabo. Vsa naša letala so se vrnila nepoškodovana v svoja izhodišča. Na Sredozemskem morju je neka naša podmornica potopila neko sovražno križarko in neko sovražnikovo 10.000-tonsko ladjzo za prevoz petroleja. Pri To "h viku, blizu meje Cirenajke, so naše kopenske, pomorske in letalske sile odbile posku-šeni britanski letalski napad. Škoda, prizadejana našim napravam, je neznatna. Potopil se je neki naš majhen minonosec. V italijanski vzhodni Afriki je sovražnik napadel z letali naša letališča v Asinari, (Juriji in Agordanu in povzročil neznatno škodo. Bombe so ubile 10 ljudi, Italijane in domačine, ki so službovali na teh letališčih. Po naknadno preverjenih podatkih jo nesporno ugotovljeno, da so naša lovska letala zbila včeraj nad Cirenajsko (3 sovražnih letal. Sovražna letala, najbrž angleška, so izvedla nočno polete na več mest severne Italije in vrgla nekaj bomb na odprto in vojaško nezavarovano mesto Torino in prizadejala neznatno gmotno škodo ter zahtevala nekaj žrtev med civilnim prebivalstvom. O tem poletu bo naknadno izšlo podrobno poročilo. Tukova brzojavka Mussoliniju Bratislava, 13. junija. NT)B: O priliki vstopa Italije v vojno je predsednik vlade Tuka poslal fe te dni pastirsko Bodimo m?rni in pametni I Ženevski škof Marius Besson naslovil na svoje vernike sledeče pismo; »Odgovorni voditelji našega naroda vedno znova in znova svare pred tendenčnimi in cesto senzacionalnimi novicami, ki niso v ničemer utemeljene, ki pa jih vendar razne klepetulje okrog prenašajo in s tem na obžalovanja vreden način izpodkopujejo moralo ljudstva. Večina naših državljanov je mirna in premišljena, toda povsod se najdejo deietisti, ki opravljajo slabo delo in domovini le škodujejo. Razen njih pa so še drugi ljudje, ki domovini na ta način škodujejo, da se ne brigajo za duha, v katerem je naša domovina nastala in v katerem najde opravičilo za svoj obstoj. Nikakor ni dopustno, da hodijo ljudje okrog in govore, kakor da bi mi bili v vojnem stanju, in razsojajo o ljudeh in dogodkih nepremišljeno in prenagljeno, kar ne more vplivati drugače kakor žaljivo. Švica ima sredi vojskujočih narodov svoje mirovno poslanstvo. Ako hočemo ostati zvesti našemu idealu pravičnosti in ljubezni do bližnjega, sc ne smemo izpostavljati pustolovščinam. Ni naša naloga, da druge narode poučujemo, kaj naj store in česar naj se vzdrže. Imamo pa pravico izvedeti, kaj se po sve-tn dogaja, in imamo tudi pravico, da te dogodke presojamo v luči krščanske morale. Vendar hočemo tudi pri tem ostati zgled zmernosti, zdržanosti in mirnega presojanja. Dobri Bog je do sedaj še varoval našo domovino pred vojno. Nikar torej sami vanjo ne silimo po neprevidnosti, strankarstvu in bolestnem nagnjenju, v vse se vtikati in vse skri-tizirati. O, Gospod, daj nam v teh dneh preizkuš-šnje duha pravične sodbe, modrega duha in usmiljeno srce ter odprte roke za vse, ki so v trpljenju! O, da bi mogli vsaj malo veselja prinesti sedanjemu svetul To je v teh časih naša poglavitna naloga.« To lepo pastirsko pismo vsekakor zasluži, da ga bere tudi naša javnost, čeprav pri nas razmere niso iste kakor v Švici, vendar pa v marsičem vseeno podobne. brzojavko italijanskemu predsedniku vlade Mussoliniju, v kateri je naglasil, da je slovaški narod v sedanjih velikih trenutkih na strani fašistične Italije. Abesinska plemena se upirajo? Kairo, 13. junija, t. Reuter: Iz Sudana prihajajo poročila, da so se abesinska plemena začela upirati. Že pred izbruhom vojne med Italijo in zavezniki so uporna plemena uničila celo italijansko divizijo, ki je hitela zatirat upore. Abesinska plemena bi naj bila dobro oborožena s puškami in bombami. London, 13. junija. Reuter poroča: V Džibuti se je zbralo več abesinskih poglavarjev, ki so sklenili, da se bodo borili na strani zaveznikov. Italijanska letala nad Adenom in Malto Aden, 13. junija, t. Reuter: Sovražna letala so priletela nad Aden včeraj ob 21.30 in danes zjutraj ob 7.30. Vrgla so več bomb, toda škode niso napravila. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. Pet Arabcev je bilo ubitih, šest pa ranjenih. Prebivalstvo je ostalo popolnoma mirno. La Valette, 13. junija. AA. O priliki dosedanjega bombardiranja Malte je bilo ubitih 30 oseb in ravno toliko oseb ranjenih, Zbiti sta bili dve italijanski letali. Rim, 13. junija. Italijanski listi prinašajo razna navodila, kako naj se ljudje zadrže v primeru sovražnih letalskih napadov. Zlasti poudarjajo, naj se ob znamenju, ki bo dano s sirenami, ljudje takoj poskrijejo po hišah in zakloniščih. Prav tako je važno, da si ljudje pravočasno preskrbe proti-plinske maske. Podrobnosti o napadu na Turin Rim, 13. junija. AA. Štefani. Podrobnosti o sovražnem napadu na Turin včeraj, 12. junija ob 1.35: Sovražnik je vrgel 30 bomb, 12 od njih pa ni eksplodiralo. Letala so letola G000 m visoko. Alarm je trajal kakšni dve uri. Objokujemo 14 mrtvih civilistov, med njimi 12 moških in 2 ženski. Poročilo navaja nato imena žrtev in 38 ranjenih, med njimi 20 moških in 18 žensk. Med ranjenci je tudi neki 11 mesečni otrok. Italijanski listi naglašajo popolno hladnokrvnost prebivalstva in absolutno točnost podatkov poročil generalnega štaba in obsojajo napad sovražnikovih letal na odprta mesta. Rim. 13. junija. AA. Štefani. Listi priobčujejo seznam 14 ljudi, ki so našli smrt, in 30 ljudi, ki so jih ranile bombe britanskih letal v Torinu. Obenem ugotavljajo, da Francija in Velika Britanija ne moreta upati, da bi tako omajali voljo Italijanov do zmage. Pomen italijanskega vstopa v volno Rim, 13. junija. Štefani. Prispevek, ki ga je Italija dala s svojo intervencijo osi Rim-Berlin, se da po listu Giornale dTtalia strniti v pet točk: 1. Znaten del francoskih čet je še zmerom nedotaknjen in ga Italija veže na mejah v Alpah, na Korziki, v Tuniziji in Siriji. 2. Prometne zveze med Francijo in francosko Afriko čez Sredozemlje so dokončno presekane ali pa skrajno nevarne. Zato Francija ne bo mogla več dobivati vojakov in civilnih delavcev in tudi sc ne bo mogla oskrbovati iz svojega kolonijskega imperija, kakor v prejšnji vojni. 3. Britanska kopenska armada v Egiptu, Sudanu, Palestini in Keniji je popolnoma angažirana proti Italiji in zvečine izolirana. 4. Večina francoske vojne mornarice in velik del britanske mornarice sta angažirana proti Italiji v Sredozemlju, prav tako tudi zelo znaten del letalstva obeli imperijev. 5. Zaradi blokade, ki jo izvaja na Sredozemlju italijanska vojna mornarica skupaj z letalstvom, se Francija in Velika Britanija ne moreta oskrbovati iz sredozemskih držav in iz jugovzhodne Evrope. Ta dejstva potrjujejo po sodbi omenjenega lista vso resnost italijanske intervencije in njenega prispevka k totalni vojni, ki naj omogoči Rimu in Berlinu, da zgradila novo in boljšo Evropo. Poletni čas v Italiji Rim,-13. junija. DNB. Od sobole dalje se uvede v Italiji poletni čas. Po uradnem poročilu se bodo kazalci na urah pomaknili v uoči s pelka na soboto za eno uro naprej. Angleška letala nad Italijo in njenimi kolonijami Kairo, 13. junija, t. Reuter: Včeraj so angleška letala nadaljevala z bombardiranjem Asmare. Bombardirala so tudi Guro. Bombe so zadele hangerje in vojaška poslopja. Vsa letala so se vrnila. Eno sovražno lovsko letalo je bilo sestreljeno, dve pa sta bili uničeni na letališču, četrto pa je bilo poškodovano. Bombniki znamke Blenheim so bombardirali letališče v Diredaui v Abesiniji in zadeli hangarje in skladišča streliva. Požar je bil nato viden 30 milj daleč. Nato so naša letala poletela nad Macaaco pri Assabu, kjer so zažgala mnogo barak in na letališču napravila mnogo škode. Po treh dneh stalnih bombardiranj italijanskih vojaških naprav v Libiji in v italijanski vzhodni Afriki so angleški bombniki dokazali, da lahko prilete nad vsa talijanska oporišča in da so kos italijanskm lovskim letalom. London, 13. junija. AA. Reuter: »Evening Standard« prinaša članek o možnosti letalskih napadov na italijansko industrijsko področje. Članek je napisal britanski letalski ataše v Rimu stotnik Hete-rington. Pisec pravi, da angleška letala bombardirajo električne centrale v severnoitalijanskih gorah. Te centrale producirajo električno energijo za najvažnejšo pokrajino v trikotniku Turin—Milan in obsegajo vse tovarne za letala in letalskih motorjev, prav tako pa tudi dobavljajo tok za italijanske železnice vse do Rima in Neaplja. Pisec pravi dalje, da bi spričo okoliščine, da je Italija odvisna od uvoza premoga, uničenje teh central oropalo Italijo potrebne električne energije za najvažneiše železniške proge in tovarne. Poročilo južnoafriškega vojnega poveljstva London, 13. junija. AA. Reuter: Vojno poročilo južnoafriške unije se glasi: Južnoafriške letalske enote so včeraj opravile oglede in izvedle napade v južni Abesiniji. Vsa letala so se vrnila popolnoma nepoškodovana. Najrobi, 13. junija. AA. Letala južnoafriške zveze so bombardirala včeraj italijansko mesto Mojalo na meji med Kenijo in Etiopijo. Vsa letala so se vrnila na svoja oporišča. London, 13. junija. Havas: Letala južnoafriške zveze so bombardirala včeraj razne vojne objekte v Abesiniji. Bombardirale so tudi železniške objek- ITALIJA ANGLIJA Karta nam prikazuje glavna vojaška oporišča Italijanov in Angležev v Severni Afriki, včerajšnjih poročilih so angleška letala obstreljevala Tobruk. Po te ter prevoze čet. Vsa letala so se vrnila na svoja oporišča. Najrobi, 13. junija, t. Reiiter: Vojno poročilo južnoafriške vojske pravi, da so sovražna letala dvakrat napadla včeraj Moyalo. Ena oseba je bila lahko ranjena. Egipt pred vstopom v vojno Kairo, 13. junija. Reuter: Dobro obveščeni egiptski krogi smatrajo, da je vstop Egipta v vojno vprašanje dni. Kairo, 13. junija. Rouler: Egiptski senat je imel snoči sejo. Ob koncu seje ie bila sprejeta resolucija, v kateri izraža egiptski senat željo, da egiplska vlada nudi angleški vladi vso potrebno pomoč. Parlament je Imel istotako sejo ter je večina poslancev zahtevala, da se objavi Italiji takoj vojna in naj se ne računa z italijanskimi obljubami. Predsednik egiptske vlade Ali Maher-paša je izjavil, da je egiplska vlada smatrala za zdaj za umeslnejše prekinili diplomatične odnošaie, da bo pa egiptska vlada objavila vojno v trenutku, ke bi Italija izvršila kakršenkoli napad na Egipt. Turčija vpoklicala nove letnike Ankara. 13. junija, t. Reuler: Turčija je danes vpoklicala več letnikov vojske in mnogo rezervnih častnikov. Ankara. 13. junija. AA. Reuter: Po posvetovanjih z. vsemi zainteresiranimi stranmi se lahko pričakuje v vsakem trenutku deklaracija turške vlade, ki bo določila stališče Turčije glede novo-ustvarjenega položaja. Tu se naglaša. da izpolnitev turške obveznosti »efektivnega sodelovanja«: 7. Veliko Britanijo in Francijo ni da bi morala pomeniti neposredno objavo vojne, ker so bili mogoče sprejeti sporazumno drugi sklepi, ki bi bili v sedanjem trenutku koristnejši. Ankara. 14. junija. AA. DNR: Pomočnik načelnika generalnega štaba general Ounduz se io vrnil s svojega potovanja po Siriji. Anglija ustavila izvoz v Sredozemlje in jugovzhodno Evropo London, Iv junija, t. Reuter: Zaradi tega, ker je vstopila Italija v vojno, je Anglija prepovedala izvoz vseh proizvodov in vseh surovin v Bolgarijo. Grčijo. Madžarsko, I iehtenstein, Romunijo, Švico. Jugoslavijo in v vsa pristanišča ob Črnem morju. Izvaža tej poli tudi druge države na jugovzhodu Evrope. Toma Joli poudarja, da razvoj dogodkov držav na jugovzhodu Fvrope dokazuje, da so te-drŽave dobro rAaumele Mussolinijevo izjavo in da se bodo zaradi tega držale svoje dosedanje politike. To se vidi ludi v kolebanju Turčije, ki se izogiba, da bi se angažirala z.a borbo, ki ne tangira njenih interesov. Potrebno ie tudi poudariti, da se bo gospodarski odbor balkanskega sporazuma, ki io komaj dovršil svoie delo, ponovno sestal 15. julija. Pri tej priliki se bo razpravljalo vprašanje o možnosti, da se trgovski promet. ki so je do sedaj vršil v glavnem z Anglijo in Francijo, usmeri na drugo stran. Posebno se bo razpravljalo vprašanje, če no hi bilo mogoče, da bi se povečal trgovski promet balkanskih držav z Italijo, Nemčijo in Rusijo, kar bi bilo tem lažje, ker samo le tri države moreio jamčiti za mir in neodvisnost na Balkanu. Švicarski protest zaradi bombardiranja Bcrn, 13. junija. DNB: Švicarska brzojavna agencija poroča, da so švicarska oblastva izdala tole sporočilo: Preiskava delov letalskih bomb. ki so bile vržene 5. junija pri Kreuzlingonu in Tor-gevillenu, je dokazala, da so bombe francoskega izvora. V zvezi s tem jc bilo švicarskemu poslaniku v Franciji dano sporočilo, naj protestira pri francoski vladi in zahteva odškodnino. Bcrn, 13. junija: DNB: Zaradi eksplozije tujih bomb na švicarskem ozemlju so bile ubite, kakor poročajo z uradno strani, štiri osebe. V bolnišnico v Ženevi jo bilo pripeljanih 18 oseb. zdravniki pa so nudili na kraju eksplozije pomoč šo 20 ranjenim. Kanjonih jo bilo tudi več vojakov, ki so so nahajali v hotelu >Bcausejour«. Streha in okna hotela so poškodovana zaradi eksplozijo in zračnega pritiska. O priliki bombardiranja Ronana in Lausane jc bilo vrženih osem bomb. Letala so pre- coj dolgo krožila nad mestoma, dla na Grami hotel. V Itcnanii Ena bomba jo pa-jo padla bomba v bližino postaje, tako da je postaja vsa razbita. V neki bližnji hiši sta bila ubita on moški in ena ženska. Neka druga bomba je padla na tramvajske tračnico. Pet bomb jo padlo na železniške tračnico tor jih poškodovalo. Boru. 13. junija: Švicarska uradna agencija poroča, da so vojaške oblasti preiskale bombe, ki so bile vržene na okolico Ženeve in so dognale, da so bile hombe angleškega izvora. Verjetno so bombe odvrgla britanska letala, ki so se vračala iz gornje Italija. Boru, 13. jun. AA. DNB: Švicarsko poslaništvo v Parizu je dalo švicarskim državljanom iz Pariza in okolice poseben vlak. ki bo drevi vozil na švicarsko mejo. Domov se vrača okoli 1500 Švicarjev. S seboj smejo vzeti samo ročno prtljaao. Amerika naj pospeši svoje pošiljke zaveznikom Washington, 12. jun. Reuter: Rooseveltov tajnik Early je izjavil, da vojno ministrstvo naglo pregleduje seznam materiala in blaga, ki bi ga moglo kot odvišno prodati družbi United States Steel Ex-port Company, da bi ga la poslala zaveznikom. Zjutraj je bilo sporočeno, da je ameriško vojno ministrstvo pristalo na to, da bo imenovani družbi prodalo odvisno strelivo in material za 37,600.000 dolarjev. Ta material bo takoj prodan naprej zaveznikom. Washington, 13. jun. Havas: Ameriško javno mnenje ter razne organizacije zahtevajo, naj se pospeši pomoč zaveznikom. V prvi vrsti se naglaša potreba pospešitve pošiljanja letal in vojnega materiala. Vršijo se akcije za pomoč zaveznikom na vseh poljih. Tako se žc sedaj naglaša potreba evakuacije otrok iz Francije in Anglije ter njihove nastanitve v Ameriki za časa trajanja vojne. Newyork, 13. jun. AA. Reuter: »Ncwyork Times« poroča, da je bilo izročenih zaveznikom 50 bombnikov. To so napadalni bombniki, ki so bili takoj poslani v Francijo. Razen tega je Amerika izvršila dobavo velike količine »trninih oušk, 50.000 pušk in več sto togov Washington, 13. jun. Reuter: Predstavniški dom je sprejel s 401 proti enemu glasu načrt proračuna izrednih kreditov, namenjenih vojski, v znesku 1706 milij. dolarjev. Ti izdatki so bili zvišani v prvi vrsti zaradi tega, ker je bilo število redne vojske zvišano od 280 na 375 tisoč mož. Omenjena vsota je za 360 milijonov višja od one, ki jo je predlagal Roosevelt, Washington, 13. jun. Reuter: Ameriške vojaške oblasti so dale na razpolago zaveznikom vojnega materiala za 37,000.000 dolarjev. Material obsega po večini težke in lahke topove. Zatrjuje se tudi, da bo Amerika odstopila zaveznikom 70—80 lahkih rušilcev, ki so bili zgrajeni po svetovni vojni in so že nekoliko zastareli, a še vedno uporabni za obalno službo. Newyork, 13. jun. Reuter: »Newyork Post« objavlja članek, da je z vstopom Italije v vojno vojna postala svetovna in da se bliža trenutek, ko bodo tudi Združene države morale stopiti v vojno. Washington, 13. jun. AA. Štefani: Dotok zlata v USA je prejšnji teden dosegel rekordno višino 432 50 milij dolarjev. Ameriška zlata zaloga je tako poskočila na 19.336 milij. dolarjev. Na Balkanu je mir Španija se „ne vojskuje" r ' »Hrvatski Dnevnik« prinaša uvodnik o zunanjem političnem položaju, v katerem igrata Turčija in Amerika Veliko vlogo. Na koncu pa list pravi: »Na Balkanu je mir. Balkanske države si vse prizadevajo, da bi mogle ta mir tudi obdržati. Ali se jim bo to posrečilo, to ni odvisno od njih samih, temveč od velikih sil, ki se danes bojujejo naživ-ljenje in smrt, ter od dinamike vojnih dogodkov. Toda balkanske države so pripravljene, ker sc zavedajo naglice, s katero se danes razširja vojni požar, ki tiho gori pod vso evropsko celino.« Govorjenje o koncentraciji ZagrebSki >Ohzor« je zadnje čase vedno na-glašal potrebo koncentracije strank, ki naj bi sestavilo novo koncentracijsko vlado. Odločilni politični krogi načelno tudi nikdar niso bili zoper tako koncentracijo, ki pa hi morala sloneti na podlagi, katero je poprej treba ustvariti. In to je tisto, kar dela težave. >Obzor« je spet prinesel v tem smislu članek, kjer med drugim poudarja: >S srbske strani splošno poudarjajo, naj bi koncentracijska vlada imela značaj zaščite splošnih državnih in narodnih interesov. To je precej nedoločen pojem... Srbski krogi pa ne skrivajo, da bi nova vlada morala ustaviti nadaljnje reševanje notranjih vprašanj. Iz raznih izjav sledi celo, da bi kaj kmalu prišlo do nesoglasij v koncentracijski vladi... Hrvatsko politično vodstvo ima zato več vzrokov zahtevali, naj se pred sestavo koncentracijske vlade doseže sporazum v glavnih notranjih vprašanjih, ker bi nova kombinacija pomenila najmočnejše med Srbi. Lahko si je tedaj misliti težave, ki bi nastopile, ako bi v koncentracijski vladi bile zastopane najmočnejše avlorilete med Srbi, ki pa nele, da ne bi sprejele sporazuma od 26. avgusta, temveč bi še to, kar se je doseglo, skušali omejiti, kar lahko sklepamo iz obnašanja sedanjih srbskih opozicijskih krogov. Toda sestava koncentracijske vlade kot vlade narodne re šilve. kakor si jo zamišlja del opozicije med Srlri. ni niti pereča ter bi v sedanjih časih ne bila niti koristna za splošne državne interese, če bi zaradi tega bilo treba prekiniti poliliko sporazuma. Pač pa bi bilo treba, da bi se zastopniki vseli glavnih političnih strank v Jugoslaviji takoj zedinili o bistvenih vprašanjih naše notranje politiko. Edino le na podlagi takega sporazuma bi načelo koncentracijske vlade moglo prinesti tiste sadove, ki so potrebni v današnjih negotovih časih... Prvi korak v tem smislu pa naj store srbsko opozicijske stranke s tem, da sprejmejo sporazum od 26. avgusta 1939 .. .< Razmere na belgrajski univerzi Belgrajski sJugoslavenski študent«, glasilo >ftezavisnih nacijonalnih studenata«, razmere na belgrajski univerzi takole popisuje: »Hočeš nočeš, razmere na univerzi nas silijo, da se že desetič sprašujemo, kam vse to vodi in kdo bo nosil odgovornost? Stavke, posamezni in skupinski pretepi s prelivanjem krvi, onemogočanje predavanj, razna nasilja zadnjega časa, vse lo govori, da je naša univerza padla na nivo, na kakršnem ni niti ena druga na svetu. Iz hrama učenosti je postala hram nasilja... Nastaja odločno vprašanje, kako priti iz tega stanja; kor nikakor'ni 'mogoče trpeti, vsaj ne od si rani dijakov, ki hočejo delati, da sc dijške pravice nekaznovano gazijo. Nismo prišli na univerzo zalo, da bi nas tukaj strahovali poklicni komunistični agenti. Nismo zalo tukaj, da bi se tresli za svoje življenje, kadar stopamo na univerzo. Pač pa smo prišli semkaj, da bi delali, da bi potem mogli tem bolje služili svojemu narodu. Zato ne moremo več prenašati oneinogočevanja dela od strani plačane in neodgovorne klike, ki danes strahuje vseučilišče in ki se imenuje ^akcijski odbor študentskih stručnih udruženja«. Mnogokrat smo že bili pri g. rektorju ter mu povedali dejstva ter predlagali, kako naj bi se uvedle mirne razmere. Prav lolikrat pa je g. reklor preslišal naše predloge, ker se je bal, ko bi uvedel red, da bi s tem izzval komuniste, nakar bi se neredi še bolj pomnožili. Zaradi tega je prišlo do vsega tega! Danes pa s. rektorju jasno in odkrilo sporočamo svoje zahteve ter aa poslavljamo pred alternativo: t. ali naj on sam z drugimi univerzitetnimi oblastmi napravi red in avtoriteto ter pokliče na odgovornost, stvarno in popolno, vse liste, ki se skrivajo za takim stanjem, in sicer brez ozira vse, najsi bodo med dijaki ali med profesorji! 2. ali pa bodo dijaki, ki žele delati, sami s svojo silo likvidirali to mafijo, ki jih terorizira ter jim ne pusti delati, za kar smo prav za prav prišli sem. Jasno pa je, kam bo privedla la druga rešitev. G. reklor ima zdaj besedok Kako delajo marksisti v Dalmaciji Kakor beremo v hrvatskih listih, je podružnica hrvatske delavske zveze (1IRS) v splitu izdala sporočilo, kjer med drugim pravi: »Z nepobit-nimi dokazi smo ugotovili, da so nekateri funkci-jonarji Saveza lučko-obalskih delavcev Jugoslavijo, ki so v sestavu URSa, obiskovali nekatere veletrgovine ter pri tej priliki z grožnjami naznanjali delavcem, ki so člani HRSa, nai se v 14 dneh izbrišejo iz 1IRS ter pristopijo URSu. Isti ljudje so naznanili delodajalcem, tla morajo od dela odpustiti vse delavce, ki tega povelja ne bi ubogali, sicer ne bodo za delodajalce nakladali in skladali blaga.« Dalje je v tej okrožnici rečeno, da funk-cijonarji URSa. čeprav eovore o svobodi in demokraciji, vendarle skušajo s silo hrvatskim delavcem vsilili svojo organizacijo, da bi si še za naprej zagotovili ugodno in lahkotno življenje na grhi hrvatskega delovnega ljudstva. Končno je naglašeno. da na Hrvatskem veljajo postave, ki jamčijo delavcem popolno svobodo organizacije. Nadzorstvo nad sumljivimi elementi Novosadski »Dan« sporoča, da je novosadska policija započela odlo.čne ukrepe, da očisti mesto policija započela odločne ukrepe, da očisti mesto precej. Zmanjšana kupna moč konzumenta »Radničke novine« v Belgradu pišejo: »Kupna moč našega konzumenta vedno bolj pada. Vsak dan se manjša število in količina predmetov, ki so potrebni za življenje: manj mesa, manj masti, manj sadja, manj kulturnih potreb, manj toda vedno sla-še obleke, manj mleka, z eno besedo vsak dan malo manj in nekaj slabše od tistega, kar se je porabilo poprej. Ali je pametnim ljudem treba še zastavljati vprašanje, kaj to pomeni. Kdo ima korist od tega, Nekaj tisočev veleposestnikov in velikih prekupčevalcev.« — Po naši sodbi je treba to zadevo resno vzeti v pretres ter jo rešiti brez traz in izgovorov Madrid, H. junija. DNBj španska vlada objavlju lale ukaz: Z ozirom na razširitev vojne na Sredozemsko morje, ker je Italija stopila v vojno proti Angliji in Franciji, je španska vlailu sprejela sklep o »nevojskovanju Španije« Ta dekret, ki ga je podpisal generalisim f ranco, je bil sprejet na kratki seji vlade, ki se jo vršila včeraj popoldne. Madridski politični krogi posebno naglašajo. da ukaz ne vsebuje izjave o nevtralnosti Španije in je v nasprotju z izjavo, ki jo je dala španska vlada, ko je nastala »eptembru minulega leta vojna v Evropi, Dalje se naglaša, da jc pomembno, da se v ukazu izrecno omenja Sredozemsko morje. Rim, 13. jun. AA. DNB: Okoliščina, da je Španija zapustila stališče nevtralnosti in zavzela stališče nevojskujoče se države, jc vzbudila velikansko pozornost italijanske javnosti. »Lavoro Fascista« piše, da nihče ne more dvomiti o zadržanju nove Španije. Edino zahodni velesili sta mislili, da bosta mogli s svojim zlatom doseči kakšne spremembe. Toda Španija, pravi list, veruje v še toplo kri, ki so jo fu-šisti in falangisti skupaj prelivali. Madrid. 13. junija. 1. Reuter: Izjava španske vlade, da je Španija samo nevojskujoča se država, je danes izšla v vseh španskih listih pod zelo velikimi naslovi. Večinoma razlagajo ta sklep Španije tako, da je naperjen proli zaveznikom. Boj za Nizozemsko indijo Tokio, I", junija, DNB: V zvezi z incidenti v Nizozemski Indiji je predstavnik mornariškega ministrstva izjavil predstavnikom japonskih listov, da vesti o izkrcanju angleških čet na Javi in streljanje na japonske ribiške čolne še niso potrjene. Predstavnik mornariškega ministrstva jo nato dejal, da Japonska ne bi mogla iti mimo teh dogodkov, v kolikor bi se potrdila njihova resničnost. Dalje je izjavil predstavnik mornariškega ministrstva, da japonska vlada še nima potrdila vesti, da so bile ameriške vojne ladje v Manilli zamenjane z novimi močnejšimi enotami. Zvedelo so je samo to. da je bilo 1+ velikih zrakoplovov prepeljanih s Havaje v Manilo. Nizozemska Indija zaprosila za angleško zaščito Tokio, 13. junija. DNB: »Tokio Niči Niči« prinaša vest, da so nizozemska indijska obla-stva v Surabaji zaprosila za angleško zaščito, dasi so prej zagotovile Japonski, da ne bodo zahtevale angleške zaščite. Kakor poro"a omenjeni list, je prispelo že 2000 angleških vojakov nad vzhodno Javo. Dasi je vlada Nizozemske Indije strogo prikrivala, da se nahajajo angleške čete na otoku, se je za to navzlic temu izvedelo po nekem angleškem častniku. Spremenjena določila o vseučiliščih Belgrad, 13. junija, m. Na podlagi § 1. uredbe < spremembah in dopolnilih predpisov in o izvajanju novih z dne 16. septembra 1939 je ministrski svet predpisal uredbo o spremembah in dopolnilih zakona o vseučiliščih z dne 28. VI. 1938 in splošne uredbe o vseučiliščih z dne 11. dec. 1931. § 1. V zakonu o vseučiliščih se razveljavi § 51, kakor tudi vsa določila splošne uredbe vseučilišč in uredbe medicinskih fakultet vseučilišča v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani, ki se strinjajo s § 51 zakona o vseučiliščih. Prosvetni minister se po- oblašča, da s posebno uredbo določi za postopno odbiranje 5—10 semestrov ua medicinski fakulteti v Ljubljani. § 2. § 145 splošne uredbe o vseučiliščih se spremeni ler se glasi: »Za izpite kandidatov, ki želijo položili ta izpit, sla dve izpraševalni komisiji: prva izpraševalna komisija bo v Belgradu, ki bo izpra-ševala vse asistente vseučilišča v Belgradu in ločenih fakultet v Skoplju in Subotici, in druga, ki bo izpraševala vse asistente vseučilišča v Ljubljani. Ta uredba je objavljena v današnjih -»Službenih novjnah« iii stopi z današnjim dnem v veljavo. Blago, ki tudi spada pod kontrolo cen Belgrad, 13. j unija. AA. Z odlokom trgovinskega ministra z dne 29. maja t. 1. II. št. 21.311 spadajo pod kontrolo cen še tale blaga: železo v palicah vseh vrst, fasonirano železje, žica, žeblji, železne in jeklene palice, stavbni les in opeka. Opozarjajo se vsi interesenti, da po določilih uredbe o kontroli cen ne morejo uvozniki, trgovci na debelo in predelovalci prodajati tega blaga v notranjem prometu po višji ceni kakor po tisti, po kateri so prodajali, ko je stopila v veljavo uredba o kontroli cen, t. j. 14. februarja t. 1„ če nimajo zato dovoljenja pristojnih oblasti (banske uprave ali uprave mesta Belgrada). Razen tega mora za vsako prodajo v Jugoslaviji producentom, predelovalcem in trgovcem v svrho predelave ali preprodaje prodajalec izdati račun. Na računu mora biti točno navedena ludi kakovost blaga. Produ-centi, predelovalci in prodajalci na debelo morajo pa organom kontrole, ki se legitimirajo, dovoliti vpogled v svoje poslovne knjige, poslovne prostore in jim dati na zahtevo v pogled vse poslovne knjige in vsa priporočila ter dati vsa potrebna pojasnila o poslovanju z omenjenim blagom. Organi kontrole imajo pravico ugotoviti tudi, koliko tega blaga imajo pridelovalci na debelo. Kdor se ne bi ravnal po teh določilih uredbe o kontroli cen, bo kaznovan, če gre za prodajalca na debelo, z zaporom do šest mesecev in globo do 50.000 din, prodajalec na drobno pa z zaporom do 30 dni in globo do 50C0 din. Naznaniti ima pravico vsakdo, naznanila pa sprejema prvosloprta upravna oblast (okrajno glavarstvo odnosno županstvo). — Iz urada za kontrolo cen. Belgrad, 13. junija, m. Urad za kontrolo cen je odločil maksimalno ceno rafiji za vse državno področje na 25 din za kg franco trgovina prodajalca. Jugoslovansko-bolgarska zadružna razstava Belgrad, 13. junija, m. Od 26. do 28. junija bo v Belgradu velika razstava jugoslovansko-bolgar-skega zadružništva. Razstava bo v paviljonu na velesejmu ler bo pokazala uspehe zadružništva in dviganje vasi, zadružno književnost in tisk. Politične konference v Belgradu Belgrad, 13. junija, m. Dopoldne so imeli posamezni člani vlade več sestankov in konferenc. Tako je podpredsednik vlade dr. Maček dalje časa konferiral s predsednikom izvršilnega odbora samostojne demokratske strank Veenčslavom Vilder-jem, nato pa s finančnim ministrom dr. Šutejein in ministrom dr. Snioljaiiom. Madžarski trgovinski minister pride v Belgrad Rim, 13. junija, m. »Popolo cli Riina« posveča veliko pozornost obisku madžarskega trgovinskega ministra dr. Varge v Belgradu ter poudarja, da bo ob tej priliki madžarski trgovinski minister vrnil obisk jugoslovanskemu trgovinskemu ministru dr. Andresti. »Popolo di Roma« prav tako poudarja, dn je temu medse-Imjnemu obisku treba dati velik pomen z ozirom na gospodarsko in politično zbližanje dveh držav v okvirju konsolidacij? razmer v Podo-navju in jugovzhodni Evropi Evharistični kongres na Hrvatskem Zagreb, 13. junija, b. Dne. 29. in 30. junija bo v Djurdjevcu evharistični kongres za Podravino. Te slovesnosti se bosla udeležila tudi zagrebški nadškof dr. Stepinac in zagrebški pomožni škof dr. Lah. Obravnava zoper šuflajeve morilce Zagreb, 13. junija, b. Danes se je nadaljevala sodna obravnava proli morilcem vseuč. prof. dr. Šufiaja. Državni pravilnik dr. Majič je v svojem govoru zahteval za morilce smrtno kazen. V svojem govoru je poudarjal, da je po pričah dokazano. da je Zwerger umoril Šufiaja, pri umoru sta mu pa pomagala Beloševič in Večerinac. Promet med Sušakom in Reko Sušnk. 13. junija, b. Po vstopu Ttali.je v vojno je znatno omejen promet med Reko in Sušakom. Osebni promet je popolnoma ustavljen. Sedaj se pogajajo, da bi se to vprašanje reguliralo. Mislijo, da bo sedanji promet ostal v glavnem nespremenjen, pričakujejo se pa nadaljuje odločbe italijanske vlado. Osebne novice Belgrad, 13. junija, m. Upokojeni so naslednji učitelji in učiteljice v Sloveniji: tiobič Silva, Maribor, Venigerholz Miroslav, Lipa-Lendava, Blazin-šek Henrik, Šmarje pri Jelšah, Božič Rajko, Mengeš, Štraus Marija, Krka pri Stični. Silvester Fr., Zalog pri Ljubljani, in Jeglič Amalija, Zasip pri Radovljici. — Napredoval je Vrtačnik Ivan za tajnika VI. skupine v ministrstvu za trgovino in industrijo. — Upokojeni so naslednji železniški uradniki v Sloveniji: Pavel Ciulia, administrativni uradnik 8. skupine, Ivan Jurman, strojevodja 8. skupine, Ivan Zelenko, vlakovodja 8. skupine, in Friderik Klar, strojevodja 8. skupine. Belgrad, 13, junija, m. V službo finančnega kontrolorja so sprejeti naslednji prosilci: Šalamun Alojzij, Ljutomer; Debeljak Anton, Kočevje; Klemene Albin, Ljubljana; Kožuh Janez, Ljubljana; Mraz Karel, Novo mesto; Ravbar Milutin, Ljubljana; Selicijan Vladimir, Krško; Zabret Vincencij, Litija; Kosi Danijel, Ljutomer; Zidar Ignacij, Litija; Murčec Adolf, Maribor; Vavpotič Karel, Kamnik; Hlebec Frančišek, Kranj; Šinkovec Franc, Kamnik; Gliele Stanislav, Kočevje; Cerovec Pavel, Ljubljana; Brumc Stanislav, Ljubljana; Frešer Janez, Maribor; Valentinčič Ciril, Ljubljana; Stojkovič Franc, Ljubljana; Tajhmajster Janez, Celje; Pukelstain Albin, Ljubljana; Ravnik Ciril, Ljubljana; Suhelj Jože, Krško; Peternel Franc, Ljubljana; Čemažar Franc, Ljubljana; Rozman Alojzij, Krško; Fečur Ivan, Logatec, Vertot Boris, Ptuj; Perdigor Martin, Lendava; Mohar Anton, Litija; Ostaner Ernest, Ljubljana; Jesih Milutin, Kočevje; Ferenc Kolo-man, Lendava; Cetin Anton, Brežice; Hajhoter Jože, Maribor; Bebolusk Feliks, Maribor; Brus Alojzij, Logatec; Franetič Anton, Ljubljana; Logar Ciril, Kranj; Košak Anton, Novo mesto; Novak Karel, Ljubljana; Kramar Jožef, Novo mesto. — Dalje so sprejeti v službo fin. kontrolorja, prosilci, ki so bili ieta 1933 odpuščeni iz službe: Tome Jožef, Ljubljana; Ovalej Franc, Celje; Cotic Franc, Ljubljana; Šcpec Rudolf, Maribor; Zabukovšek Franc, Vel. Lašče; Bohinec Alojzij, Ljutomer; Ki-celj Franc, Celje; Oset Anton, Celje; Verlak Alojzij, Maribor; Hude Franc, Celje; Šutej Ivan, Ormož; Kršin Alojzij, Krško; Tomažin Andrej, Krško in Deželak Ferdinand, Laško. Nova jadralna šola na Hrvatskem Zagreb, 13. junija, b. Aeroklub ban. Hrvatske je ustanovil novo jadralno šolo v Posavskih bre-gih ler je pozval mladino, da se v čim večjem šlevilu vpiše v to šola Promet med Dalmacijo in Italijo ustavljen Split, 13. junija, b. Ker so Angleži minirali posamezna področja v Sredozemskem in Jadranskem morju, je ustavljen ves promet med našimi lukami in Italijo. Tudi parnik »Bled« je prekinil svoje redne vožnje v inozemstvo. Naše pomorske oblasti proučujejo možnost, kako bi se zonet uvedel redni promet po morju. Umrl je Alfred Loisy Iz Pariza prihaja poročilo, da je v Caffondsu (Haute Warne), kjer je zadnja lela živel, umrl 1. junija Alfred Loisy. Pokojnik je dosegel starost 83 let. Pred kakimi 40 leti je pokojni učenjak bil v središču modernističneea gibanja v Franciji. Loisy je bil izredno nadarjen in je bil že z 22 leti posvečen za duhovnika. Njegovi predstojniki so želeli, da bi se posvetil proučevanju sv. pisma. Že leta 1881 je dobil profesuro za razlago sv. pisma na Ka-loliškem institutu v Parizu. Toda 1893. lela je moral svoje nieslo zapustiti, ker je s svojim naukom prišel v nasprotje s Cerkvijo. Renan ga je poučeval v hebrejščini. Obenem pa je tudi toliko vplival na njegov izredno kritičen duh. da je polagoma pričel čisto racionalistično pojmovali božje razodetje in njecove resnice, s čimer ie prišel v nasprotja s cerkvenim pojmovanjem. Njecova glavna znanstvena dela >L'Evangile et 1'liglise« in sLes Evangiles synoptiques« kakor tudi drugi njegovi spisi so prišli v seznam prepovedanih knjig. Lela 1908. an je papež Pij X. izobčil. Loisy se je poslej izključno posvetil verskozgodovinskint študijam in je dobil na Collece de France profesuro za zgodovino verstev. Tu ie predaval do 1936. leta in užival v mednarodnih znanstvenih krogih dokaj uvaževan sloves. Za Loisva je značilno, da se ni nikdar podal na pot kakšnega bojnega antiklerikalizma, kakor njeaov časovni modernistični tovariš Houtin. Ostal je religiozen, kakor pričajo tudi njesrovi poznejši spisi, kj jih je .izdal pod naslovom >Memoires pour servir & 1'hi-sloire religieuse de notre teinps«. Toda žal Loisy kljub mnogim prizadevanjem njegovih nekdanjih duhovskih in učenjaških prijateljev ni našel pota nazaj k Cerkvi svoje mladosti, kateri se ie v mladih letih z velikim navdušenjem posvetil. Umrl je. ne da bi se spravil s Cerkvijo. »Osservatore Romano« do konca vojne ne bo izhajal Vatikan, 13. junija, t. Reuter: Snoči je bilo objavljeno, da vatikansko glasilo -Osservatore Romano« od včeraj naprej ne bo več izhajalo. List ne bo izhajal, dokler bo trajala vojna. Irska ostane nevtrafna Rim, 13. junija. AA. Štefani. Poročajo, da je irski poslanik v Rimu poslal po nalogu svoje vlade zunanjemu ministru grofu Cianu noto, da bo irska vlada, če fašistovska vlada ne bo napovedala vojne Irski, ludi ona ostala nevtralna, je bilo to čisto vojaškega značaja. Tatarescu ni odstopil Bukarešta, 13. junija. AA. Štefani. Davi so uradno sporočili, da predsednik vlade Talarescu ni podal ostavke. Angleško delavstvo in vojna London. 13. junija. Reuter: Delovni minister Bevine je danes izjavil, da so člani delavskih sindikatov odločni za kar najširše sodelovanje in da nedvomno ne bo njihova krivda, če bi nastalo pomanjkanje bomb za letala in drugih bomb. Razmerje mpd delodajalci jn delavci, ie odlično, in zato gre delo zelo. .hllro izpod rok. Glede mednarodnega položaja je pa minister izjavil, da se bije sedanja vojna med iiranstvom in 'Svobodo. Odkar je Italija napadla Abesinijo.' ni britansko delavstvo nikdar izprentenilo svojega stališča. Zaplenjena pošta Neu~york, 13. junija. AA. DNB. Po vesteh časopisnih agencij so angleška oblaslva na Bermudskih otokih zaplenila okrog 500 kg pošte na ameriškem letalu >Yankee Clipper«. Letalo je letelo iz Evrope v Ameriko, zaradi slabega vremena pa se je moralo spustiti na Bermudske oloke. Smatra se, da izvira zaplenjena pošla v glavnem iz Npmč.iie, Italije in Španije. Kralj Leopold o svoji vdaji Berlin. 13. junija. A A. Štefani: List »Tagblatt«, ki izhaja v Brabanlu, prinaša izjavo kralja Leopolda malinskemu nadškofu. V tej izjavi pravi kralj med drugim, da je na konferenci v belgijskem generalnem štabu sporočil generalu Wey-gandu, lordu Gorthti in generaloma Blanchardu in Priouxu. da se belgijska armada ne ho mogla več držati, če zavezniki ne začno učinkovite ofenzive proli boku nemkše vojske. General \Veygand ni mogel toaa obljubiti kralju Leopoldu in tako je kapitulacija belgijske vojske poslala neizogibna. Vladar ie dodal, d.a sta mu dva poveljnika izjavila, da za njesovo kapitulacijo ni bil potreben podpis odgovornega ministra, ker V korist Belgrada in škodo Zagreba Zagrebški »Hrvatski Dnevnik« prinaša člančič o prevoznih tarifih, kjer pravi: »V zagrebških dnevnikih je izšlo sporočilo zagrebške industrijske zbornice o novih železniških tarifah O tem so gospodarski listi zadnje čase mnogo pisali. Vsi gospodarski krogi so zoper nameravano povišanje prevoznih tarifov. Nihče pa širšemu občinstvu ni pojasnil, da so prav na tem področju htvatski kraji v primeri z Belgradom že dolgo vrsto let zapostavljeni in da je Zagrebu bilo merjeno z drugo mero kakor pa Belgradu.« Nato list navaja nekaj vzgledov, kako ima Vojvodina že dolgo let svoj tarif z Belgradom, ki je nižji kakor pa tisti, ki velja za hrvatske kraje z Zagrebom. Navaja tarif za lignit, ki se v Belgrad prevaža mnogo ceneje kakor pa v Zagreb, čeprav hrvatski rudniki lignita grativirajo v Zagreb, kjer tega goriva mnogo porabijo. Nato pravi list: »Na podlagi tega dejstva nikakor ni čudno, da se lignit v Zagrebu težje prodaja kakor pa v Belgradu, ker so železniški prevozni stroški tako visoki Nov povišek železniškega tarifa za 15 odstotkov in preklasifikacija za lignit bi privedla do anomalije, da bi v nekaterih razdaljah prevoz bil dražji ko pa blago, ki se prevaža Tako bi bil uničen ves dosedanji trud naših lignitskin premogovnikov ter mora tako propasti šj, tisto malo, kar je.« Belgrajske novice Belgrad, 13 junija. AA. Opozarjajo se vse prizadete osebe, da finančni minister dr. Juraj šutej nekaj časa ne ho sprejemal senatorjev in bivših poslancev raznih delegacij in drugih zasebnih strank, ker je preobložen z delom resora finančnega ministrstva. (Iz kabineta fin. min.) Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo lx> oblačno v vsej kraljevini. Tu pa tam utegne deževati, v gorah so pa možne tudi nevihte. Tojilota sc ne bo posebno spremenila. ijjOApO-dcAAtvO Naše gospodarstvo v aprilu Iz najnovejšega mesečnega statist1-nega poročila za april, ki ga je izdala Narodna banka, posnemamo te-le podatke: Obtok bankovcev je znašal na koncu meseca aprila 1940 10.764, obtok kovanega denarja pa 954 milij. din, dočim je na koncu marca dosegel obtok bankovcev samo 10.400 milij. din, obtok kovanega denarja pa 959 milij. din. Hranilne vloge so znašale pri Poštni hranilnici na koncu aprila 959 (na koncu mtrca 1940 976, na koncu aprila 1939 1.219) milij. din. Vloge pri Drž. hip, banki so znašale na koncu aprila 1940 1.147 (na koncu marca 1940 1.191, na koncu aprila 1939 1.412) milij. din. Narasle pa so čekovne vloge pri Pošlni hranilnici v aprilu od 2.294 na 2.313 milij. dinarjev. Skupno so vse vloge padle v teku aprila od 10.245 na 10.157 milij. din. Promet na naših borzah je bil aprila 1940: v efektih 22 (marca lani 22, lani aprila 52) milij. din, v devizah in valutah 424 (376, oz. 246) milij. din. Statistični podatki o poslovanju 50 največjih bank kažejo, da so v teku meseca aprila narasli dplžniki v tek. računu od 3.167 na 3.197 milij. din, dočim so istočasno bila zmanjšana menična posojila od 1.099 na 1.069 milij. din in gotovinske rezerve od 684 na 577 milij. din. Vloge so se zmanjšale samo od 3.439 na 3.372, upniki pa samo od 2.248 na 2,228 milij. din. Gibanje cen pri nas Indeks cen na debelo je v aprilu narastel od 98.5 na 102.4. Indeks cen na debelo je znašal meseca septembra 1939 36.6 in tako znaša povečanje cen na debelo pri nas od začetka vojne 33.7%. Ali krajše povedano: cene so se skoraj podvojile. Seveda ni v vseh skupinah cen enako povečanje. To nam kaže naslednja tabela posameznih skupin cen: povečanje sept. 1939 april 1940 v % rastlinski proizvodi 73.5 106.3 44.6 živina in proizvodi 67.7 89.6 32.3 mineralni proizvodi 93.9 115.3 22.8 industrijski proizvodi 79.5 104.2 31.1 izvozni proizvodi 73.1 98.9 35.3 uvozni proizvodi 81.6 108.7 33.1 skupni indeks 76.6 102.4 33.7 Tako velikega dviga cen ni zabeležila nobena evropska država od septembra lanskega leta sem, v kolikor so zanjo razpoložljivi statistični podatki. Gibanje cen na drobno nam kaže naslednja razpredelnica po mestih in skupinah: povečanje sept. 1939 april 1940 v % Belgrad 93.3 116.1 24.4 Zagreb 89.9 110.5 22.9 Ljubljana 87.9 110.3 25.5 skupno 10 mest 90.0 110.9 23.2 hrana 94.7 116.0 22.5 obleka in obutev 77.5 98.6 27.2 kurjava in razsv. 95.2 115.4 21.2 razno 88.4 107.7 21.8 Indeks cen jc sestavljen na osnovi cen v letu 1930, dočim je služilo za izdelavo indeksa cen na debelo leto 1936 s svojimi cenami. Vendar pa nam odstotna primerjava jasno kaže, kako so se gibale cene od septembra dalje. Cene na debelo so narasle za eno tretjino ali 33.7%, cene na drobno pa v 10 večjih mestih v naši državi za dobro petino ali točno za 23.2%. Največji med tremi velikimi mesti je bil dvig cen na drobno v Ljubljani, in sicer od septembra na april za 25.5% ali za eno četrtino. Najbolj so narasli stroški za obutev in obleko, najmanj pa za kurjavo in razsvetljavo. Žal še nimamo podatkov za maj, ki bodo pokazali gotovo nadaljnje zvišanje cen. Cene drugod Od avgusta lanskega lela do aprila letos so narasle cene na debelo na Danskem za 51.4%, v Angliji 35.3%, na Švedskem za 27%, v Švici za 25%, v Nemčiji za 2.3%. Stroški za prehrano so narasli od avgusta lanskega leta do aprila letos na Danskem za 14.7%, v Angliji za 16.1%, na Švedskem za 7,8%, v Švici za 16%, v Nemčiji pa za 1.2%. Promet Promet na naših železnicah je znatno večji kot je bil lansko leto v tem času. Letos je bilo aprila na državnih železnicah natovorjenih 159.773 vagonov, lani aprila pa samo 132.226 vagonov. Skupno je bilo v prvih štirih mesecih letos natovorjenih 573.315 vagonov, lani v istem razdobju pa 504.673 vagonov. Tudi rečni promet se živahno razvija. Žc v marcu je bilo prevoženih 40.749 (lani marca 82.799) ton blaga, aprila pa že 82.682 (lani 74.376) ton blaga. Nasprotno pa je naš pomorski promet znatno manjši, kot je bil lani. Lani marca je znašal 1,415.000 ton, letos marca pa samo 1,189.000 ton. Skupno je v prvih treh mesecih letos dosegel naš pomorski promet 3.163.000 ton, lani v prvih treh mesecih pa 3,923.000 ton. Posestne izpremembe v Ljubljani in okolici V zemljiški knjigi so bile nadalje izvršene še naslednje posestne izpremembe. Tako: Mathian Frančiška, po6estnica v Zgornji Šiški, Vodnikova c. 77, je prodala Homovec Tereziji, posestnici, Ljubljana VII, Tugomerjeva ul. 3, parceli št. 332/4 in 333 5 k. o. Zgornja Šiška, v skupni izmeri 1161 m- za 68.634 din. Sokolsko društvo Ljubljana II je prodalo Ustanovi meščanske bolnišnice v Ljubljani (meščanska imovina) zemljišče vi. št. 1094 in 1335 k. o. Karlov-sko predmestje, obstoječe iz parcele št. 23 11 (travnik) v izmeri 1618 m'-', in št. 348 (stavba) v izmeri 22 m-', dalje iz parcele št. 23/38 (travnik) v izmeri 1448 m- in 349 (stavba) v izmeri 113 m! za 550.000 dinarjev, Gjura Fani, posestnica in 6oproga brivskega mojstra v Ljubljani, Svetosavska ul. 22, je prodala Mariji Lebarjevi, posestnici v Ljubljani, Jenkova ul. 2, parcelo št. 349 29 (njiva) k. o. Petcrsko predmestje I. del, v izmeri 382 m'J za 40.000 din. Zigon Anton, posestnik v Ljubljani, Gradišče 4, je prodal mag. pharm. Josipu Žabkarju, posestniku in lekarnarju na Jesenicah, zemljišče vlož. št. 503 k. o. Gradiško predmestje za 135.000 dn. Triplat Frida, posestnica v Ljubljani. Ambrožev trg 9, je prodala Josipu Zabjeku, knjigovezu v Ljubljani, Dalmatinova ul. 10, parcelo št. 182,9 k. o. Poljansko predmestje v izmeri 757 m2 za 125.000 din. »Bajtar«, stavbna in kreditna zadruga železniških uslužbencev v Ljubljani, je prodal Bogomili Kosovi, soprogi višjega kontrolorja pri direkciji državnih železnic v Zagrebu, parcelo št. 1555/2 (njiva) k. o. Stožice v izmeri 525 m- za 11.550 din. če so pravilno negovani. Najsigurnejša pot do zdravih, biserno belih zob je nega z zobno kremo ODOL. Uporabljajte za čiščenje zob vsak dan zobno kremo ODOL Pirnat Alojzij, posestnik, Tržaška c. 109, je prodal Mimi Wohinz, modistinji, Ljubljana-Vič, Cesta XV/6, parcelo št. 1276/3 (njiva) )k. o. Vič v izmeri 1031 m2 za 37.000 din. Petkosig Josip, trgovec in posestn:k v Ljubljani, Stari trg 4, in njegova soproga Minka sla prodala Franu Tavčarju, posestniku in trgovcu v Vu-zenici 82 odnosno njegovi hčerki Štefki Tavčarjevi, nepremičnino vlož. št. 6 Ljubljana-mesto (hiša št. 4 na Starem trgu) za 830.000 din. Rojina Ivan, posestnik in trgovec, Ljubljana VII, Jernejeva c. 14, je prodal Tereziji Habjanovi, zasebni uradnici, Ljubljana VII, Jernejeva c. 14, parcelo št. 178,10 k. o. Spodnja Šiška v izmeri 775 m- za 40.000 din. Ljubljanska kreditna banka je prodala Antonu Fakinu in Mar. Fakin, Ljubljana-Vič (mešč. šola), parcelo št. 127/15 k. o. Gradiško predmestje v izmeri 770 m2 za 77.000 din. Naše surovine v italijanskih pristaniščih. V Trstu je v tamošii.jih skladiščih ležalo mnogo surovin, ki so bile namenjene zu našo državo in Madžarsko. To blago je prišlo v Trst, pa so ga kupci prostovoljno raje pripeljali v Trst. kjer je bilo pod nadzorstvom angleških oblasti, da se izognejo pregledom v angleških blokadnih pristaniščih ali pa na odprtem morju. Sedaj pa je angleško blokadno ministrstvo dovolilo, da se vse te zaloge prenesejo v naša skladišča in odpremijo v našo državo kakor tudi na Madžarsko. Gre za znatne pošiljatve kavčuka, ko/, kovin in tckstilij, kar se bo zelo poznalo v naši preskrbi s surovinami. Izvoz zgodnjega sadja in povrtnine v pro-tckfrt-at. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino obvešča interesente za izvoz, zgodnjega sadja in povrtnine v protektorat, da svojim kupcem v protektoratu toliko času ne |>ošljejo blagu, dokler od n.jili ne dobe pismeno uli brzojavno potrdilo, da imajo dovoljenja za uvoz odnos-nega blagu, ker bi se drugače izpostavili velikim izgubam, ki lahko nastanejo pri sadju kot zelo pokvarljivem blagu, dokler kupec ne dobi potrebnega uvoznega dovoljenja. Izvoz zgodnjega sadja in povrtnine v Nemčijo. Ponovno obveščamo interesente, da so nemške oblasti določile naslednje cene za uvoz zgoditjegu sadja in povrtnine v Nemčijo: jagode 50, suliotiške češnje 40. ostale češnje 50. breskve 5S in krompir 14 mark. \ se cene se razumejo franko jiigoslovansko-nomška meja /a I(X) kg vključno led. Za češnje, ki se izvažajo v hladilnicah, je odobreno b mark več za 100 kg za led, dočim za breskve doslej zu led ni nič določeno. Navedena cena za zgodnji krompir se razume za blago, ki je natovorjenn ala rinfusa (v razsutem stanju). llvoz kavčuka. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino poživlja vse predelovalce kavčuka, da v zvezi s kontingentiran jem uvoza kavčuka dostavijo oddelku zn uvozno trgovino ravnateljstva za zunanjo trgovino komisijsko poročilo banske oblo-ti o letni kapaciteti predelave kavčuku i/ št. IOO.i in >s(, uvozne carinske tarife pri osemurnem delavniku za ~MK) delovnih dni. K raj u i rok za dostavo |>oiočil je 20. junij. V primeril, da se zahtevano poročilo iz tehničnih razlogov ne more dostaviti pravočasno, je treba obvestiti ravnateljstvo, kolikšna ji' potreba po lastni ocenitvi kavčuka za vse leto 1940. Cenitev lio poverjena po komisijskem poročilu, ki se mora dostaviti naknadno. Anketa tarifnega odbora. Tajništvo tarifnega odliora poživlja vse interesente, >1 tarifni odbor sklepal o preklasifikaciji din Is.70: po IIKI kg po din IS.90: po 50 kg po din 19,50: za ! kg na debelo franko sod, pri takojšnjem plačilu 1% skonta. Preklic likvidacije. Ccleritus«, jugoslovanska odpremnišku iniportna in eksportna »I. d. v likvidaciji v Zagrebu sklicuje za 27. junij izredni občni zbor delničarjev, da razpravlja o preklicu likvidacije in izvolitvi novega upravnega sveta. Maksimiranje cen rafijc. I'rad za kontrolo cen v Belgrudu. je določil ceno ralijc enotno na vso državo na največ 25 din z.a kg franko trgovina prodajalca. Beočinska tvornica cementa. Glavnica 40.5, bilančna vsota 203.26 (197.94) milij din, bruttodonos brez prenosa 34.4 (36.17), čisti dobiček 6.9 (8,0), s prenosom vred 7,06 (8.18) milij. din. Borze Dne 13. junija 1940. Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 4.2.53 435 din, na belgrajski 8.13 milij. dinarjev. V ef"ktih je bilo prometa na belgrajski borzi 200.000 din. Ljubljana — uradni lečaji: London 1 funt ......165.46- 168.6(1 Pariz 100 frankov...... 95.90— 08.26 Ne\vyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485,— Ljubljana — svobodno tržišče: London 1 lunt.......2IV1.65— 207.85 Pariz. 1(M) frankov......118.75— 121.05 Nevvvork 100 dolarjev .... .5480.00-5520. Ženeva 100 frankov..........1228.10—1238.10 Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 1 marka........14.80 blago Zagreb — zasebni kliring: Solun 100 drahem........35 denar Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem....... 36.15 —36.85 Curili Belgrad 10.—. Pariz. 0.1O. London 16.50. Nevvvork 446.--. Milan 22.50, Madrid 15.—. Berlin 178.25, stockholm 106.25. Sofija 4.—. Varšava 0O. Budimpešta 70. Alcne 300. Carigrad 300. Bukarešta 2.25, Ilelsingfors 8.50, Buenos Aires 97. Vrednostni papirji Vojna škoda: v Ljubljani 385—392 v Zagrebu 390 blago v Belgradu 390—392 Ljubljana. I»:ž. papirji: inv. pos. 06 blago, agrarti 50 hbmo. voj. šli. pr. 385 392. begi. oliv. 60.50—62.50. dalm. agr. 53.50—.55, 8% Bler. pos 94.50 blago. 7% Bler. pos. 84.50 blago. 7'. pos. Drž. hip. banko 101 denar. 7% slab. pos. <10 !>3. — Delnice: Narodna banka 7.800—7.1)00, Trboveljska 255 denar. Zagreli. Drž. papirji: 7% inv. pos. 06 blago, agrarji 49—50 (-lil), voj šk. pr. 390 blago, begi. obv. 62.50 blago, dalm .agr 55 blago. 4'i sev. aj''. 49.50, 6% šou. obv. 56 blago. 8'; Bler. pos. 94.50 blago, 7% Bler. |K)s. 84.50 blago, 7% slab. pos. 93 blago — Delnice: Priv. agr. banka 174 denar, Trboveljska 253 denar. Giilinann 55 denar, Sladk. tov. Osijek 220 denar, Osij. livarna 160 denar. Isis 31 denar, Oceania 600 denar, Jadranska plovba 40O denar. Belgrad. Drž. papirji: 7r'r inv. pos. 02 denar, voj. šk. pr. 39')—392 (390). begi. obv. 61-61.5«, dalm. agrarji 53—54 (53. 25). 4% sev. agr. 48.50 denar, 8% Bler. pos. 94 denar, 7% Bler. pos. 84 denar. 7'/r pos. Drž. hip. banke 100,50 denar. — Delnice: Narodna banka 7.800—7.925. Priv. agr. banka 173 denar. Zahtevajte povsod naš list! Spomini na kardinala Verdiera Dr. J. Jč. Ob drugi priliki nam je pripovedoval o Lacor-daireovem križu v kripti. O tem slavnem svetniškem dominikancu, ki je več let prebival v Karmskem poslopju, je znano, da se je dal nekoč na veliki petek privezati za tri ure na križ, ki si ga je bil sam iztesal. Po njegovi smrti je postal tisti križ dragocen spomin. »Naš tako imenovani Lacordaireov križi je samo posnetek, vendar ga obiskovalci jako časte. Saj vidite, kako je že zrezan. Vsakdo ga hoče imeti za Sfiomin. Dali smo napraviti napis, ki jasno pove, da naš križ ni pristen, ampak je samo napravljen po meri pravega. Toda ljudje nočejo verjeti. Na vsak način hočejo relikvije. Mislijo, da je napis samo zvijača. Toda la križ prav zares ni pristen, že zato ne, ker nam ga tako zrežejo, da moramo vsakih pet let dati delati novega . ..« Tako se jc duhovito, pa vendar s prizanesljivo dobrohotnostjo znal pošaliti iz človeške slabosti, ki tudi v veri včasih išče bolj kakih posebnosti, kakor resnične pobožnosti. Psiholog in moralist Verdier, ki je imel toliko življenjskih izkušenj in poznal toliko skritih globin človeškega srca, sc je živo zavedal, da je malokalera stvar čisto bela ali čisto črna. Skoro povsod je dobremu primešana kakšna slabost, skoro vsako zlo prinaša tudi kako dobro stran. Zato so bile njegove sodbe polne odtenkov in v občevanju z ljudmi se je vedno znal dotipati do tiste dobre strani, k; je skoraj v vsakem človeku. Supcrior Verdier je imel to-Tko in takšnih prijateljstev, kakor menda noben drug duhovnik v Parizu. Izredno so ga za takrat upoštevali kot modrega svetovalca francoski škofje. Zlasti prejšnji pariški kardinal sc je v vseh važnih stvareh z njim posvetoval. V zahvalo je moral sprejeti častni kanenikat Notre-Dameske stolnice. Tudi s politiki in odločujočimi državniki je imel važne zveze Celo z drugoverci je bil v prijateljskih odnosih. Neki judovski bogataš, ki je iznašel poseben način slikanja v barvah in imel po vsem svetu svoje fotografe, ki so mu snemali naravne in kulturne znamenitosti, je večkrat pokazal svojo zbirko Ver-dierovim gojencem, v počitnicah pa je dal opremljeno in oskrbovano vilo na Rivieri na razpolago za bolehne bogoslovce. Skratka, oče Verdier jc bil in do konca ostal človek v polnem in najlepšem pomenu, zato je znal prijateljsko občevati z vsakim človekom, ki ni popolnoma izbrisal v sebi božje podobe. Zadnje svidenje. Bivši gojenci in učenci smo z velikim zanimanjem spremljali življenje Karmskcga prestojnika. Saj je pri večini tako globoko posegel v razvoj osebnosti, kakor samo še rodna oče in mati, da v nekaterih ozirih še globlje. Naziv »oče«, ki smo mu ga dajali, ni bil prazna beseda. Ko so se po smrti kardinala Duboisa začela ugibanja, kdo bo njegov naslednik, nam je vsem prišel na misel naš oče Verdier. To bi bil pameten voditelji Kako bi mu na takem mestu koristilo njegovo znanje moralke in sociologije Tudi v odnosu med Cerkvijo in državo bi se poznalo. Toda na to ni misliti. Saj niti škof ni. Razen tega sulpicijanska družba, ki ji je bil predstojnik, načelno zavrača vsa odlikovanja in višje službe, hoteč se posvetiti edino vzgoji duhovnikov. In vendar sc je zgodilo. Uspehi njegovega dela nas niso prav nič presenetili. O njih smo bili vnaprej trdno prepričani. Vse se je zgodilo tako, kakor smo bili od svojega očeta pričakovali. Le eno nam je bilo novo: kardinal Verdier graditelj stoterih cerkva. Videli smo sicer, da se je v Carmes vedno kaj prezidavalo in popravljalo, vedeli smo, da jc bil naš superior zgradil že dvoje novih semenišč, a da bo prav zidava cerkva najbolj značilna za njegovo vladanje, tega menda nikdo ni pričakoval. Kakšen neki je sedaj naš oče Verdier, smo se včasih spraševali. Kako se kaj on, ki je bil tako preprost, počuti v slovesnem kardinalskem pur-purju? Bilo je ob evharističnem kongresu v Budimpešti. Kardinal Verdier je potoval skozi Slovenijo, njegovi bivši gojenci smo ga lahko pozdravili. Malo nas je skrbelo. Ali nas bo sploh še poznal? Minilo je precej let, imel jc več tisoč učencev in sedaj kot kardinal ima opravka s tolikimi ljudmi. Vstopimo v voz. Pred nami stoji naš oče Verdier, malo shujšan, sicer pa prav tak, kakor pred leti v Carmes, ves isti naš dobri oče Verdier. Pripravljen pozdrav »Njegovi Eminenci« se je zazdel v njegovi navzočnosti tako prazen in prisiljen, da bi ga občutili kot žalitev. Nagovorimo ga z »moj oče«, kakor nekoč v semenišču, da je kardinal Verdier za svoje gojence še vedno »oče Verdier«. Sicer pa za pozdrav po predpisih ni časa, kajti žc je pri nas, že nas ie zagrnil v svoj široki plašč kakor ob prvem svidenju. Vse nas je dobro poznal, tiste, ki smo bdi po sedem let pri njem, in druge, ki so ostali manj časa. Naših slovenskih imen seveda ni znal več, saj so mu kot Francozu že takrat delala težave. To je bilo zadnje srečanje. Potem smo brali, kako je vplivala njegova preprostost in pobožnost na udeležence kongresa, s kakim zanesljivim psihološkim čutom in finim taktom je opravil svojo nalogo za Cerkev in državo v Pragi. Kmalu nato se je začel v svetu stopnjevati nemir, ki se je končno iz-prevrglo v vojno. Kardinal Verdier je ponovno povzdignil svoj glas tako. da mu jc bilo v čast kot škofu in kot Francozu. Nato je utihnil in nas pustil same. Ob njegovi smrti je dejal nekdo med nami: »Kadar Bog zahteva od kakega naroda takšno žrtev mu navadno da v zameno kako nenavadno srečo.« Odlomek Vcrdierovcga predavanja o narodu in domovini. Teza : Delitev človeštva v ločene narode: a) je hotena od narave; b) jc oblikovana od mnogoterih naravnih in ho-lenih okoliščin; c) in končno jo je posvetil čas in to, kar čas prinaša. c) Delitev človeštva v narode je posvetil končno čas in to. kar čas prinaša. Čas namreč ustvari med ljudmi, ki jih druži isto narodno življenje, neke vrste resnično iforodstvo spominov, slave, žalosti, koristi, častiljubja, teženj, sorodnost, ki jo vzdržuje in veča ista vera, skupen jezik, slična vzgoja, dolgo- trajno sodelovanje pri istem delu, v istih bojih, v istih zmagoslavjih, v istih razočaranjih, kajti ta skupnost vere, jezika, vzgoje, naporov in muk nujno povzroči, da ljudje mislijo, družijo ali vežejo ideje na enak način da isto čutijo in da jim iste slvari povzročajo iste vtise. Ta sorodnost ustvarja v dušah sličnost. ki se )e ob določenih trenutkih posebno živo zavemo. Čc hoče človek k oniu potožiti svojo bol, a li deliti s kom svoje veselje, opazi, da ga samo sin iste domovine lahko popolnoma razume: francosko srcc se lahko uteši samo s francoskim prijateljstvom. Stvari, ki so nam najdražje in najsvetejše, vera. čast, ljubezen, žrtev, resnična lepola zvenijo enako, z vsemi najnežnejšim, odtenki le, če jih sprejmeta dve duši iz iste dežele. Zato tudi človek to skrivnostno nagnienje. ki ga nosi v srcu do hiše. kjer se je rodil, do zvonika, k: mu je znamenje za domačo vas, do cerkve, ki je zbudila v njem prvo versko ga-notje, do zemlje, ki nosi pepel njegovih prednikov in ki človeka v življenju redi. dokler ga kot dobra mati po smrti ne sprejme v svoje naročje, — lo nagnjenje razširi človek na celo domovino, ter vidi v njej kakor nadaljevanje svoje družine in razširjenje rojstne grude. In končno, kaj je domotožie izgnanca, veselje, kadai srečaš domačina v tujini, radost, ki li prikipi iz srca globin, ko po dolgi odsotnosti slnpiš na domača tla. kij so vsa ta in podobna čustva drugega, kakor živa pričevanje naše narave, da odgovarja domovina njenim najglobljim, neodoljivim težnjam. Sorodnost, sličnost, skrivnostna privlačnost, ne-odoljivo teženje, to so torej slvari. ki jih prinaša čas in ki povzročajo, da je domovinska idcia ohtnem tako globoka, tako sveta in torej tako upravičena ... Opredelba: Domovina jc redno (zakaj na nekatere poedince, kakor nomade, kolone itd. se vsaj začasno tako določena označitev ne nanaša) za vsakega čloieua tisti del človeštva, tisti narod, s katerim me je v imenu Boga združila narava, ki je končno z mojimi težnjami, navadami, z mojo osebnostjo najbolj skladajoče se okolje in v katerem sem dolžan vršiti svoi osebni ter družabni poklic. Ta opredelba je osnovna toda koliko drugih, bolj pesniških n prikupljivejših bi bilo mogoče po- novice. Koledar Petek. 14. jnnlja: Razilij, cerkveni učenik; Elizei, prerok. Sobot*. IV jnnija: Vid in tovariši. mučenel; Germana, devica. Novi grobovi + V Ljubljani jc mirno v Gospodu zaspala v 7S. letu svojega življenja gospa Katarina Arko, vd. Burger. /emske ostanke bodo v soboto ob 3 popoldne blagoslovili pred hišo žalosti, Kersnikova ulica 3, nato pa prepeljali na pokopališče v Dolenji Logatec, kjer bo ob 4 pogreb. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! "t" Pri Sv. Martinu pri Vurbergu jc umrl v 92. letu starosti zasebnik gospod Ivan Koslanjšek. Pogreb dobrega pokojnika bo danes popoldne ob trčil izpred hiše žalosti na (arno pokopališče pri Sv. Martinu pod Vurbergom. Naj v nuru počiva, sorodnikom naše iskreno sožalje! • — Prosvetna zveza v Ljubljani. MikloSičeva crsla 7. posluje cd 1"). junija (Io 1. septembra od 8 do 14. Knjižnica pa od 8—12 in od 17—H). — Hoja medl. Zvedeli smo iz zanesljivega vira. da je začela hoja pod Krimom mediti. Čebelarji, prepričajte se iu izrabite ugodno priliko! — Ilannrinska eesla Naklo— knkrira je zaprta. Tromet je usmeriti po vsporednih javnih cestah. — Izlet dolenjskih tujskoprometnih interesentov dne 16. junija 1940. Odhod iz Novega mesta ob 9 dopoldne, vožnja z avtobusom čez Gorjance do Metlike, nato ogled metliških narodnih plesov. Opoldan skuprn obed v Metliki. Ob 13 odhod iz Metlke na Gorjance, deloma z avtobusom, deloma peš (1 in pol ure na Trdinov vrh). Skupna večerja pri Sv. Miklavžu. Prihod v Novo mesto na kolodvor k vlaku Pl-9222 — ob 20.04 proti Ljubljani. — Otvoritev planinskih koč. Z začetkom letne sezone bodo od 22. t. m. dalje stalno oskrbovane sledeče planinske koče: Aleksandrov dom v Logarski dolini, Frišautov dom na Okrešlju in Kocbekov dom na Korošici: Dom na Okrešlju bo oskrbovan tudi v soboto in nedeljo. Hi. t. in. Piskernikova koča v Logarski dolini, Mozirska koča na Oolteh in Celjska koča so stalno odprte. — Soler»ki izpiti ooklicriih šoferjev in samovo-začev motornih vozil bodo za okraje Kranj, Radovljica in Škofja Loka v petek, dne 27. junija 1940 ob 8 zjutraj pri okrajnem načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri okrajnem načelstvu v Kranju. — Gasilske vaje v Prekmurju. Prekmurska gasilska društva so prav pridno na delu. Po več društev organizira vsako nedeljo v drugem kraju velike skupne vaje. Tako je zadnjič v Markišivcih sodelovalo 7 društev, vaje pa jc vodil član župne uprave g. Vlaj. Posebno pozornost je ob tej priliki vzbudil nastop ženskega gasilskega odseka iz Puconcc. To nedeljo so bile velike gasilske vaje v Čep'ncih. Vodi! jih jc podstarešlna soboške župe g. Bac, navzoč pa jc bil tudi župni starešina g. Josip Benko. Ta vsi* je mela predvsem namen ugotoviti, kako sc obnesejo štiri nove motorke, ki so si jih nabavile i gasilske čete v šaloveki občini z lastnimi sredstvi. Vaja jc odlično uspela. V nedeljo bodo spet skupinske vaje v Križevcih in Črnelavcih. — Strela jc ubila v torek popoldne v Marki-šavcih pri Soboti uglednega posestnika Flisarja. S hčerjo in sinom |e bil na polju. Ko se jc pripravljalo k nevihti, js zadel motiko na rame in odšel proti domu. Na poti je strela udarila v motiko in posestnik Flisar je na mestu ostal mrtev. Našla sta ga otroka, ko sta se kasneje vračala s polja domov. To jc v enem tednu že druga žrtev strele v Prekmurju. — Velik požar v Bratoncih. V suhem in vetrovnem vremenu je nastal v drvarnici posestnika Muj-dricc v Bratoncih pri Soboti ogenj, ki se je naglo razširil na gospodarsko in stanovanjsko poslopje. Takoj so bili na mestu okoliški gasilci s 5 ročnimi brizgalnami, iz Sobole pa sta prihiteli prostovoljna gasilska četa in gasilci tovarne Benko z dvema mo-torkama. Bila je nevarnost pred letečim požarom, ker jc veter raznašal ogorke po vsej vasi, kjer jc mnogo hiš pokritih * slamo. Ročne brizgalne so omejile požar na sosednjih hišah, motorki pa sla udušili ogenj na gorečem poslopju. Kljub temu, da so rešili živino iz hlevov, je bilo škode nad 80.000 din. — Pri pojjavah zastrupljeni«, ki ^a povzročijo pokvarjena jedila, je pravočasno uporabljena naravna »Franz-Josefova« yrenka voda dobro sredstvo. Osi. reir. S. br. 134M 35. — Nesrečni udarec z motiko je povzročil 6mrl posestnika Casarja v Filovcih v Prekmurju. S posestnikom Lovrenčecom si že delj časa nisla bila dobra in ko je nekoč Casar zabodel Lovrenčeca s pilo v roko, je ta vrnil udarec z motiko. Zadel ga je tako nesrečno v trebuh, da je Casar za poškodbo umrl. Lovrenčec je bil pred soboškim okrožnim sodiščem obsojen na 1 leto strogega zapora. — Organom finančne kontrole nudimo najceneje kamgarn za uniforme, letne bluze, kape in pribor. A. Kassig, Ljubljana, Miklošičeva 1". — Huda avtomobilska nesreča na Bledu pred sodiščem. Mnogo pozornosti in veliko senzacijo je luni \/.budila huda avtomobilska nesreča, ki se je IV julija okoli 17 primerila na 11 ledu pred hotelom Toplice in kutere žrtev je postal budimpeštanski odvetnik dr. Jules S/iilusz.inskv. Po lepo urejeni banovinski cesti I. reda je ta (lun in ob omenjeni uri vozil od Parkliotela proti 'Toplicam s svoj i in luksuznim avtom zagrebški trgovec Salto kurtugič. Ko se je privo/il na ovinek hotela Toplice, jc tam zagledal na cesti pešca, ti jc hotel ili s troloarja na drugo stran. Pešec je prišel pod avto, ki mu je polom i I obe nogi. nekaj reber, prelomil mu jc lobanjo in je povzročil še pretres možganov. Smrtnonevurno poškodovani odvetnik je bil takoj prcprlian v neki ljubljanski sanatnrij. kjer so mu zdravniki dali prvo pomoč in ga skušali ohraniti pri življenju. Zaman. Hudim poškodbam jo odvetnik 17. julija podlegel. Državno tožilstvo v Ljubljani je uvedlo proti trgovcu Kiirtagiču kazensko preiskavo in ga naposled obtožilo pre- Prijet morilec nočnega čuvaja v Trbovljah Poročali smo že, da sn našli preteklo nedeljo zjutraj mrtvega v mlaki krvi nočnega čuvaja IgnH-cija Urlia. ki je bil zaposlen pri rudniškem kon-zumu in je svojo službo vedno vestno opravljal. Orožilištvo je takoj uvedlo najstrožjo preiskavo. Zaprli so dva osumljenca, ki pa sla dokazala svoj alibi, nakar sta bila takoj izpuščena. Osumili so nato vojaškega begunca Viljema (luna. Ker so vedeli, da je (luna že aprila meseca zbežal čez mejo v Nemčijo, niso takoj v začetku preiskovali v tej sntPri. Kmalu so pa orožniki ugotovili, da se jc Guna pojavil v 'Trbovljah. V torek ob štirih zjutraj so se orožniki podali na njegov dom. Oče je sina skril, ker ga je bolel spraviti nazaj k vojakom. Kn so orožniki vprašali po sinu, ga je oče zatajil. Ko so ga pa bolj trdo prijeli, je oče priznal, da je sin doma skrit. Poklicali so ga s podstrešja. Seveda niso nili očetu niti sinu povedali, da je osumljen umora, marveč da ga išče vojaška oblast. Vodja orožniške postaje g. Žitnik je na postaji naredil fantu pridigo, a o umoru mu je ni ničesar omenil. Fant je poslušal lepe besede g. Žitnika, ki so ga ganile do solz. Končno se ni mogel več premago- dati, čc bi sc ozirali na eden ali drug vidik, ki smo jih zgoraj omenili: na povečano družino, na kotiček remije, ki hrani naše spomine in naše upe, na dediščino časti in slave itd. itd. Domoljubje; Domoljubje je prepričanje, je čustvo, je dolžnost. *) Prepričanje, da jc ta veTka družina, ki ji pripadamo, hotena od narave in torej od Boga ;'n da ima vsled tega v imenu božjem nad nami oblast in nesporne pravice. Kadar se ji torej pokorimo in ji po svojih močeh pomagamo, da vrši svojo nalogo, takrat služimo tako, kakor Bog želi, svojim lastn m koristim, koristim domovine in končno splošnemu fcioveškenro blagru. b) Čttftvo, ki je globoko, nagonsko, živo, :n ki me mora Var.ati v trajni ljubezni ob določfnih trenutkih, p« tudi v mnogoterih izrazih čustev izvira-jočih iz ljubezni, kakor ponos nad njen'm zmagoslavjem. bolest oh porazih in ponižanjih, skrb za njeno veličino, radost ob vseh pojavih, ki na dopusten način razodevajo življenjsko silo naroda. c) In končno dolžnost, ki jo odkrito priznam, «aj jc pravica domovine do na« naravna in torej zakonita: dolžnost, da ubogam vse njene pravične predpise, dolžnost, da ji s 1 u ž i r-#1 kadar to zahteva, in če jc treba, da sc ž r t vu,cm do «mrti, čc bi bi ogrožen njen obstoj ali njeni življenjski pogoji . . . Stvarni zaključki: 1. Ker je domovina hotena od Boga in narave, jc naša naravna dolžnost, da jo ubogamo, ji služimo in jo ljubimo. 2. Ker je namen, ki ga zasleduje, višji, kajti dobrobit naroda jc dobrobit vseh državljanov, ki ga Ivorijo, povrh pa ima še važen vpliv na splošni dobrobit človeštva, zato jc naša naravna dolžnost, da žrtvujemo za domovino svoje imetje, svojo svobodo in celo življenj«, čc jc treba. Toda. posebej je treba poudariti, vse te žrtve kenčno prina.«?mo Bogu, ki nam jih j« naložil in smrt za domovino je v neki meri imičenišlvo, (lz litogr. predavanj^: Traitč de Justice, str. 76 do 78.) (Kotite,) vali. med jokom je dejal: ..Jaz sem ludi Urha s krampom ubil; kje je moja mladost, živeli še hočem.. Z lepimi besedami so ga potolažili in mu postregli s kavo, nalo pa je Guna začel obširno opisovati svoje doživljaje in razgrinjali timor, ko so ga vprašali, kaj je delal od 2. aprila naprej, ko je pobegnil od vojakov. Guna je pripovedoval, da je po begu od vojakov ukradel svojemu bratu 4000 dinarjev, ki jih je zapravil po raznih krajih. Ko jc ves denar zapravil, je začel vlamljati in krasti. V' Hrastniku je ukradel kolo. Nato sta se domenila z nekim Hribarjem, ki je tudi že v zaporu, da bosta ukradla g. ('i-beju, poduradniku v Trbovljah, motorno kolo in na njem pobegnila v Nemčijo. 'To je bilo Ki. aprila. Kolo pa ni bilo v redu. zato sla razrezala pnevmatiko in pokvarila druge dele kolesa. S Hribarjem slu šla nato v Št. Pavel pri Preboldu. Ker jima je za-stonjkarska vožnja z vlakom proti Slovenjema Gradcu spodletela, sla ukradla na železniški postaji na Polzeli kolo in prišla z njim do meje. Tam sta ležala čez noč v nekem gozdu, zgodaj zjutraj pa jo jo Guna brez Hribarja popihal čez mejo. Nemški orožniki so ga prijeli, bil je namreč še vedno v vojaški obleki, in so ga imeli v št. Pavlu v Labudski dolini priprtega H2 dni. Od tam je pobegnil, pa so ga kmalu nato v Pliberku spet prijeli in imeli zaprtega 12 dni, ko se mu je spet posrečilo pobegnili. Na nemški meji je svojo vojaško obleko zamenjal za civilno iu se odpravil proti domu. Ko se je vrnil domov, je sklenil, da bo za vsako ceno vlomil v rudniški konztim, četudi bi pri leni moral ubiti nočnega čuvaja. Oborožil se je s krampom, sekiro, nožem in pilo. kar je ukradel v neki baraki, ter je začel zalezovati nočnega čuvaja Urha. Od mesnice, ki je v bližini konzuma, je videl Urha. kako navija kontrolno uro. Čuvaj je nato odšel po cesti, da navije še druge kontrolne ure. V tem času pa je Guna preskočil ograjo pri konzumu in začel s svojim delom. Nočni čuvaj Urh se je kninlu vrnil in ko je odklepal vrata, ki vodijo na dvorišče, se jo Guna skril, llrh se je pri čuvajnici zadržal kakih deset minut, nato se je ogrnil s plaščem in sel na dvorišče. Guna je stopil liho za Urlioui in ko je prišel do njega, ga je z vso silo udaril s krampom po tilniku. Ker pu je medlem Urh slišal šum, se je obrnil in na la način nevede omilil udarec. Guna pa je vnovič zavihtel kramp in prebil Urliu lobanjo. Urh se ji; zgrudil na tla, nakar mu je Guna pre-iskal žepe in mu vzel samokres s šestimi naboji iu ključe. Nato se je podal na svoje že začeto vlomilsko delo. llrli je med leni hropel in se boril s smrtjo; ker je bil močne narave, se je še z zadnjimi močmi plazil proti konzumu. Tega se je Guna ustrašil in zbežal. Vse Io se je godilo okrog ene po polnoči. Guna je nato vlomil še v Pauerjevi koloniji pri Cukjatlju in Zupanu, kjer pa je dobil samo nekaj jeslvin, ki jih je nekaj pojedel, drugo pa odvrgel, ko je bežal čez Mrzlico proti Kalu. Tam je čez nedeljo ležal, zvečer pa se je vrnil na svoj dom, kjer so ga v torek zjutraj aretirali. Guiih je pri zasliševanju vse odkrito pripovedoval. ničesar nI prikrival in se bridko kosal, posebno, ko je videl svojega skrtišenoga očeta, maler in sestrico. Omenimo še, da jP bil Guna že kol šolar v pobolj&cvalnicl v 1'ouovifali, stopta po avtomobilskem parugrafu 203/11 kaz. zak., da je zaradi malomarne in hitre vožnje podrl odvetniku, gu poškodoval in |io\/ro(il njegovo smrt. Od vetnikov n vdova se je |>o *vo-join ljubljanskem zastopniku dr. Krivicu pridružil« kazenskemu |H>.slopan ju ter predložila svoje odškodninske /uhievko. ki presegujo nad I milijon, zahtevala je mesečno rento \">(X) din od obtožencu Kazenski sodnik — poedinec okrožnegu sodišču dr. I,. Polnpe je včeraj obravnavni io avtomobilsko nesrečo Obtoženec je toliko priznal, du je res povozil odvetniku, ki pa je tudi suni zakrivil nesrečo, ker je bil ncsigiiren v hoji. Obtoženec je trdil, da je vozil jMičasi / nuj več 30 km na uro, ko mu oh-lo/lm očita, ila je vozil zelo hitro s <>() do 7(1 km na mo, Obtoženec Sulko Kurtugič je bil ua podlagi rezultatov razpruve obsojen nn 4 mesece zapora, v plačilo stroškov kazenskega postopan ju, v plačilo povprečniue 500 din, toda pogojno za 2 leti. — Tatvina v Koprivniku. V Koprivniku v kočevskem okraju je neznan tal odnesel iz stanovanja Viljema štaleerja zlato moško uro z arabskimi številkami z zlato verižico vred. dalje nekaj moškega perila, površnik iz plavega sukna. nekaj denarja in drugih predmetov. Skupna škoda znaša 4500 din. — V Srednji Bukovi gori pri Koprivniku pa je posestniku Matiji Medicu neznan tat odnesel dva površnika, troje hlač. par čevljev. 12 klobas in nekaj drugih malenkosti v skupni vrednosti 1200 din. pO cUvŽGMi * Lepa proslava v šibeniku. Ob veliki udeležbi prebivalstva so v šibeniku preteklo sredo obhajali obletnico združitve šibeniku / ,|ugosluvijo. Proslava se je začelu s slovesno sIii/Im) božjo, katere so se udeležile splitske civilne jn vojaške oblasti. Nastopil jc tudi oddelek vojne mornarice /. godbo. Poveljnik mestu general Pavlovič je imel navduševalen nagovor, v katerem je poudarjal zgodovinski pomen tega spominskega dnevu. Po navdušenih klicih Nj. Vel. kiulju Petru II. je godba zaigrala državno himno, čemur je sledil mimohod vojaških čet. Med slavnostnim obedom, kutorejju so se udeležili številni častni gostje, je dospela pozdravna brzojavka Nj. kralj. Vis. knezu namestniku 1'uvlu, ki je povzročilu veliko navdušenje. * Povodenj pri Novem Sadu. Donava pri Novem Sadu še vedno mirušča. Vodostaj znaša 593 cm nnil normalo. Pričakujejo, (la Ihj nu-rastlu še zu okrog 23 cm do sol>ote ali nedelje, nato bo pu začela upadati, ker po poročilih iz krajev gornjega loku Donave tam že upada. Pri lic/dumi z.iiušu vodostaj 630 cm. pri Bučki Palanki pa 5. letu umrla. \ Travniku je umrla najstarejša ženu tamkajšnjih krajev Ana Gr-/ič v loti. letu življenja. Do zadnjega je bila zdrava in je opravljala vsa domača dela. Veliko je vedela povedati iz svojih otroških let. Zapustila je številno potomsivo, ki so jo v velikem številu spremili nu njeni zadnji poti. Gledališče Drama. Petek, 14: Zaprto. Sobota. Io: Zaprto. Nedelja, 10: Ljubim le« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera. Petek. 14: »Evgenij Onjegin-. Red R. Gostovanje ruskega barilonista Borisa Popova, Sobota, 15: »NVerlher . Premierski abonma. Gostovanje hrvatske mezzo-sopranistinje Elze Karlov-čeve in Josipa Gostiča. Radio Ljubljana Petek, U. junija: 7 jutran ji pozdrav — 7.03 Napovedi in poročila — 7.13 Pisan venček ve. selili zvokov (plošče) -- 11 šolska ura: Kako naj živimo v počitnicah, du bomo še bolj zdravi in krepki (dr Frunta M is) — 12 Slovenska pesem (plošče) — 12.50 Poročila in objave — 15 Napovedi — 13.02 >V bratskem zugrljajil« (Radijski orkester) — 14 Poročilu — 14.10 Tedenski pregled Tujskoprometne zveze — 1« Ženska ura: Dobre in slabe struni kopanja (ga. Milena Do-bovšek) — I s. JO Auiela Vleniinskn poje poljske narodne (plošče) — 18.40 Francoščina (dr. St. i.eben) — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.30 Naša akademska mladina in izseljenci (Fr Frakcij) — 20 Sodobna ruska klavir, glasba (prof. L M šker-jnnc) — 20.45 Koncert slov. glasbe (Radijski orkester) — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Samospevi (gdč. Štefka Korenčanovu) ob sprem-Ijcvunju citer (\ ilko Skok). Drugi programi Petek, 14. junija: Belgrad: 20.20 lz Mozartove opere Don juan«. — Zagreb: Belgrad — Bratislava: 22.15 Plesna glasba — Praga: 21.05 Radijski ork. — Sofija: 19 Klavir — Beromiinstcr: 21.58 Plesno glasba — Budimpešta: 19.45 Ciganski ork. — Bukarešta: 2005 Donizettijeva opera: »Don PaS(|ualet — Stockholin-Hiirby: 22.15 Pisan konc. — Trs^-Milan: 21 Planinski konc. — Sottens:. 20.45 Operne gla-be. Belgrajska kratkovalovna postaja VUA. YUB (49.18 lil): 19.4-5 Poročila v slovenščini YUF (i9.<>rom sc ji je končno posrečilo, rja se je izkopala /pod ku menja in se s težavo privlekla do prvega zdravniku. Dodigo. junaškega ljubimca, in enega njegovih prijateljev, je policija žc zaprla. drugega prijatelju, ki se skriva, pa bodo gotovo kmalu našli * Oproščen obtožbe poskuse nega dvojnega umora. Pred okrožnim sodiščem v Sremski Mitrovici je bila razprava proti mestnemu blagajniku v Mitrovici Milanu Vorknpieu, ki ga jc državno tožilstvo obtožilo zamrli jioskuše-ncgii dvojnega umora. Dno 9 januarja je A or kupic iiči neki veselici hotel ustreliti mestnega predsednika Slavka Rajiča in predstojnika mestne policije Nikola Bilovareviča. Umor je preprečil kapetan Vlada Ri«tič. ki je Vorka-piin vzel samokres, preden je mogel sprožiti. Zaslišane so bile številne priče, od katerih je samo predstojnik policije Bivolarevič hudo obremenjeval Voikapiču. Zaslišani sin bili tudi nečakinji obtoženega Vorkapičn, ki sta povedali. da kritičnega večera Vorkupič niti z besedico ni omenil Bi vola reviča in ni nikomur grozil. Vorkapif se je spri samo z nekim inženirjem: potegnil samokres, prijel inženirja zn ramo in udaril s palico po mizi. Nato je odšel v dvorimo, kjer jc bila zabava :n petje in kjer ■ Samo ie danes misterijozna in napela kriminalna s I Tajnost nočnega kluba napela kriminalna seiuacija Kino Sloga tel. 27-30 Ob 16 10 in 21 Brute Cabot - Margaret Llndsav • loseph (alleia Kot dopolnilo nov zabaven in kulturni dodatek I * Pol vasi je zgorelo. A' Travniku je bila razprava proli vdovi Joti Krajini iz Kongolc, ki je bila obtožena, du je /ukrivila požar, ki je iipcpeljil pol vasi. Joku je živela v slabih gmotnih razmerah, poleg tega j" je pa preganjalo še njeno sorodstvo. Preteklo leto je skušala zužguii hišo, pa ji jc to preprečil njen sorodnik Mutič Gjuro. o katerem Joka trdi. du jo je najbolj preganjal. Letos pu je izbruhnil v njeni hoši požar, ki se je razširil in uničil Sest hiš. dva hlevu ir, več drugih gospodarskih poslopij Knto. je požar nastal, se ni dalo točno ugotoviti. Nekateri trdijo, du jc Joka nesla iz hiše žerjavico in tako zažgala, drugi pa pravijo. du se jc Joka /uprla v svojo hišo da bi zgorela, po so jo rešili. Joka snnui pravi, du je vsega kriv njen sorodnik Malič Gjuro. Preiskava jc ugotovila, d a je Joku slaboumna in neodgovorna zu svojn dejanja, svoji okolici pu nevarna. Sodišče jo je oprostilo, vendar pa je odredilo, da jo bodo poslali v zavod /a slaboumne v l.epogluvi. kjer bo ostala do svoje suirli. Joti to seveda ni prav, kmetje iz Kongom so pa zudovol j n i. ter so rešeni nevarne /ene. ti je več od njih spravila ob hiše in premožen je. ♦ Ogoljufano detle kamenjali. V šibeniku so je nn krvuv način končala ljubezenska < I r n -mn. ki je dokazulu ponos in neustrašenost mlade Knliie knež.evič, medtem ko je njen ljubimce Mihi Dodiuu liri tem igral žalostno ju nesramno vlogo. Dodigu so je znul približati Ku-lici, kateri je zatrjeval svojo vročo ljubezen in ji obetal, da jo bo v najkrajšem Času |>o-peljul pred oltar. Kuticu jc bilo vsa srečna in preživela sla nekaj lepih dni. Kdo pač more popisati razoru ni nje lepe deklice, ko je zvedela, da jo njen Milo že davno poročen in dn inui celo družino. Ko ga je prijela zn besedo, se je /uiiičljivo smejul in »e od takrat ni več zmenil zu Katico. Ogoljufana deklica je bila seveda silno rnzkncenu. Sklenila jo, dn se bo miiščcviilu. Zasledovala gu je. kjer jo le mogla in končno se ji jo posrečilo, dn jo lopova našla v nek (Mil predmestju. V njeni roki so jo /n-bliskal nož: saj jo bila odločena, da bo obračunala / ino/cin ki ji jo uničil življenje, /n-dolu ga jo po samo v levo uho Milo je /nj'"jo iiuruvc in iiitu urne uogc, zuto sc mu je po- stu skupaj pri isti mizi sedela Bivolarevič in Hajič. Vorkupič sploh ni imel namena streljati, bil pa je močno pijan Po daljšem posvetovanju jo senat Vorknpiia oprostil. Državni tožilec jc prijavil revizijo. Za razpravo je vladalo velikansko zanimanje iu jc bila sodna dvorana do zadnjega kotička napolnjena. Anekdota V družbi, ki jo v njej sedel tudi francoski pesnik Tristan Bernard, so govorili o nenavadnih srečnih primerih v življenju. Oglanl se je tudi pesnik. ki je povedal: »Vse je iepo in dobro, gospodje. kar slo povedali. Toda take sreče, kakršno je imel gospod Dubois. take ni imel nihče. Jedel je namreč ostrigo Ior ie slučajno pojedel tudi biser, ki je bil v ostrigi. Takoj je moral v bolnišnico. Ko so mu Itikni vzeli biser, so ugotovili, dn jo lako dragocen, da so z njim lahko takoj plačali operacijo in pogreb.« »Sedaj me ps nc smeš prav nič več zadrževati, Francka, siccr nc bom mogel pravočasno do svoje čel*.« Danes premiera dramatičnega češkega filma V glavnih vlogah: Hano VitOVa, Ladislav BohaČ in drugi znani češki igralci Osemnajstletna Predstave ob 16,, 19. in 21. uri Kino Union Tel. 22-21 P LJUBLJANA Ureditev Ambroževega trga Že vso pomlad urejajo Ambrožev trs, ki je že sedaj dobil dokaj leiK> zunanjost. Na novo zgrajena cesta, ki vodi skozi njega, bo v kratkem urejena, prav tako pa je park primerno urejen in zelene trate, ki so sedaj podaljšane skoraj do stare cukrarne, dajejo vsemu razsežnemu trgu prijaznejše lice. Istočasno so začeli modernizirati Poljansko cesto od Ambroževega trga navzgor, torej prav v klancu, ki je bil edini na tem odseku Poljanske ceste izdelan v navadnem makadamskem tlaku, tako da so vozila z njega redno prenašala blato in prah. Sedaj so že začeli cesto razkopavati in jo pripravljajo za tlakovanje. Tlakovana bo z drobnimi granitnimi kockami, ki so za ceste v mestu še najbolj primerne. Če ne bo nagajalo vreme, bodo la klanec tlakovali že v 14 dneh. tako da bo cesta konec junija že spet odprta. V istem kolu pa je v delu še druga pomembna graditev, ki bo s svojo dovršitvijo v veliki meri povzdignila lepoto vse okolice Ambroževega trga. Zalvornica na Ljubljanici, ki bo stala prav nasproti lepo urejenemu parku na Ambroževem trgu, 1)0 izredno lepa in bogata. Deževje, ki je lani prekinilo graditev, je zavrlo vsa dela na Ljubljanici skoraj za pol leta. Gradbeno podjetje M. Curk iz Ljubljane, ki je graditev opornih zidov in temeljev za zatvornico prevzelo, hiti sedaj, da izkoristi lepo vreme. Obrežni zidovi na levem bregu so dograjeni že skoraj do kraja, to je do poševne tlakovane brežine, ki je bila zgrajena tedaj, ko so regulirali Ljubljanico od stare cukrarne navzdol. Sedaj gradijo belonske oporne zidove na desnem bregu. Kakor hitro bodo končali z graditvijo opornih zidov na levem bregu, bodo napeljali vodo, ki sedaj teče po sredi struge, k levemu bregu ter tako pridobili prostor za graditev temeljev za srednji opornik zatvornico. Vsa ta dela bodo v letošnjem poletju prav golovo končana. Graditev zatvornice same nad vodo in pripadajočih opornih stebrov ne bo preveč zamudna. Graditev tega dela zatvornice še ni razpisana, bo na v kratkem. Po načrtu mojstra Plečnika bo zunanjost zatvornice obložena z rezanim in lomljenim kamnom, lako da bo zunanjost zatvornice v veliki meri povzdignila lepoto vse okolice. Izlet v Belo Krajino Bela Krajina je v Sloveniji skoro edin predel, kjer so se ohranile stare slovenske narodne noše. Z nošami vred so se ohranili tudi najstarejši narodni običaji v večji meri in v bolj tipični obliki kot v kateremkoli drugem delu Sjovenije. Zlasti znameniti so ostanki" starodavnih1 obredij, ohranjeni v narodnih plesih in igrah. Zlasti na velikonočni ponedeljek plešejo še danes po poedi-nih krajih jm> starem običaju narodna kola, ki se jim navadno priključijo še druge obredne igre. Poeflini predeli Bele Krajine so ohranili tipično svoje narodne plese. Obredja se izvajajo na raznih prostorih, kakor je v tradiciji že trdno določeno. V Metliki se izvajajo obredja na takozvanem Pun-gertu, kjer je po ljudskem izročilu stal svoje čase grad, o katerem pa danes ni več sledu. Pungert je prostorna kotanja, odprta proti vzhodni strani, od drugih strani pa obkrožena od lahnega brega, tako da tvori skoroda naravno gledališče. — V nedeljo, 10. t. m. bodo izvajali Metličani na Pun-gertu svoje narodne običaje. K tej prireditvi vabijo širšo javnost. Obisk tega metliškega praznika bo pa omogočil tudi izlet Tujskoprometne zveze, ki priredi v nedeljo skupen izlet v Metliko. Odhod iz Ljubljane bo z vlakom ob 5.25, prihod v Metliko ob 8.56. S kolodvora bodo odšli udeleženci na kratek ogled Metlike, pa tudi za kopanje v topli Krki bo še dovolj časa. Ob 11 dopoldne bo na Pungertu predvajanje narodnih plesov, nato pa skupen obed. Popoldne se bodo odpeljali udeleženci v nekaj kilometrov oddaljene Drašiče, ki so prijeten vinoroden kraj, mogoče eden najlepših. Z DrašiČev je krasen razgled na bližnje belokranjske in sosedne hrvaške gorice. Tam bodo pekli janca na ražnju ter uživali prostost lepe narave. Proti večeru bo povratek v Metliko, odkoder bo odhajal vlak proli Ljubljani ob 18.31 ter prišel v Ljubljano ob 22.30. Cena tega izleta, ki je mišljen kot propagandni izlet, je skrajno nizka, saj predstavlja 80 din lastno ceno za vožnjo, kosilo, prevoz z vozovi ter udeležbo pri veselju. Prijave sprejema do sobote popoldne ljubljanski Putnik. * 1 Gobe in borovnice na trgu. Prostor med semeniščem in škofijsko palačo, ki je določen v prvi vrsti za gozdne sadeže, je od dne do dne živahnejši. Na trg prihaja vedno več lepih in zdravili gob, ju rekov, ki so sedaj že po 3 do 3.50 din merica Nn trgu je tudi že večja izbira vrtnih in gozdnih rdečih jagod. Gozdne jagode so bile po 0 din liter, vrtne po S din. Na trgu so se |>ojavile tudi prve borovnice, ki so po 3 do + din liter. Prišle so na trg tudi prve domače češnje. Te so |>o 5 do 6 din kg. Letošnja letina za češnje je razmeroma sluha. Češnje so srednje obrodile po vaseh okoli So-strega in Uobrunj, sv. Lovrenca in naprej v hribih, kjer kmetje goje razno sadje. Nedeljska vremenska katastrofa ni tem krajem prizanesla in je toča ponekod vse češnje skic-stila. 1 Na državni L dekliški meščanski šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani bo v nedeljo 16. junija od 0—12 in od 15—18 razstava ženskih ročnih del, risarskih izdelkov, peciva in konserviranih živil. Upraviteljslvo vljudno vabi na obisk razstave starše in prijatelje šole. I Krščansko žensko društvo vabi svoje članice k ogledu l.anovinskega instituta za raziskavanje in zdravljenje novotvorb, ki bo v petek 14. t. ni. ob 4 popoldne. Zbirališče V bivši šeinpetrski vojašnici. I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. I Drugo in zadnje obvezno cepljenje predšolskih otrok proti davici se prične v ponedeljek, 17. t. m. in se bo nadaljevalo vsak dan od 9 do 11 in od 17 do 18 v prostorih mestnega fizikata vključno do četrtka, 27. t. m. Starši, ki so dali otroke prvič cepiti v Mostah in v Sp. Šiški, naj otroke pripeljejo k drugemu in zadnjemu ccpljenju na isto mesto v šolo v sredo, 19. t. m. ob 16. Isto velja tudi za predšolske otroke z Viča in Bežigrada, ki bodo cepljeni v četrtek, 20. t. m., oni na Barju pa v petek, 21. t. m. tudi v šoli ob 16. Opozarjamo starše, naj pripeljejo otroke cepit 21. dan po prvem cepljenju, ker bo le dvakratno cepljenje imelo uspeh. 1 Nova hiša v Ilirski ulici. Gradbena sezona je v letošnjem poletju kljub nemirnim časom dokaj živahna. Posebno pridno zidajo manjši posestniki na periferiji mesta. Zelo lepa ulica v Ljubljani pa je Ilirska ulica, ki je zazidana komaj do polovice. Skoraj vsako leto zgradijo na njej po več novih hiš in tako je te dni začelo na severni strani ulice gradili stavbno podjetje Leopold Bricelj lično dvonadstropno dvostanovanjsko hišo. Stavbni gospodar je Rozman Matevž, mesar na Šeinpetrski cesti. Hiša bo imela v kleti stanovanje za hišnika in zaklonišče, v pritličju pa lokal in pisarno ter dvosobno stanovanje. V prvem in drugem nadstropju bosta po dve stanovanji z dvema sobami. Razumljivo je, da Ik> imelo vsako stanovanje svojo kopalnico. V celoti bodo stanova- nja lepa in prijazna ter bodo odgovarjala potrebam srednjega sloja. Hiša bo |H>d streho še lo jesen. I Se nekaj o sežiganju smeti. Strogost mestnega fizikata in cestnega nadz. je zaradi sežiganja smeti je zbsti pri lastnikih plinskih štedilnikov in tudi pn lastnikih vrtov zbudila ugovore, češ da v hiši 6 samo plinsko kurjavo nikoder ni mogoče sežigati smeti, ki jih lastniki vrtov tudi nujno potrebujejo in s kompostiranjem koristilo porabijo za gnojenje vrtov. Kompostiranju kuhinjskih odpadkov in podobnih 6mcti seveda nihče ne ugovarja, saj smo pred kratkim celo čitali navodila mestnega kmetijskega referenta, kako lahko pospešimo kompostiranje raznih vrtnih in kuhinjskih odpadkov z neoljenim apnerwm dušikom. Pri razpravljanju o mušji nadlogi je pa mestni fizikat ne-oljeni apneni dušik priporočal tudi kot prav uspešno sredstvo za desinficiranje in uničevanje mušje zalege. Imamo torej učinkovito sredstvo, ki ustreza gospodarjem in zdravstvenim zahtevam. Kar 6e pa hiš s plinsko kurjavo tiče, sc pa da stvar uredili pač tako, da sežigajo smeti v pralnici. Naposled pa gotovo nikdo ne bo preganjal nikogar neupravičeno, če smeti ne more sežigati, saj je namen predpisa edno ta, da s smetmi in nesnago ne razširjamo raznih bolezni in ne kultiviramo raznovrstnega mrčesa. Gnojišča morajo biti seveda pokrita in razkužena, enako pa morajo biti pokriti tudi vsi kompostni kupi s prstjo, ker drugače ne dobimo dobrega komposta in bi kupi razširjali smrad io mrčes. I Mednarodni sleparski dobavitelj Munib. Poročali smo /o o podjetnosti mednurodnega sleparja M'unib bejn cl So I h a i/. Bejruta. Okrožno sodišče l«) sedaj uvedlo poizvedbe po vseh državah in glavnih mestih, koder se je »dobavitelj za francosko \Vcygandovo armado« v Siriji klatil in koder je na jbrž izvršil še hujše sleparije. Munib be jel Solli je izredno premeten iu zvit slepar. Govori več jezikov, tako arabsko, turško, grško, romunsko, francosko, italijansko, celo nekaj srbohrvaščine, lomi tudi nemško. Je pri zasliševanju zelo redkobosedeu. Odgovarja kratko. 1 Tatvine v Ljubljani. Skoraj vsak dan izgine kakemu neprevidnemu kolesarju kolo, pa tudi o drugih tatvinah dobiva ljubljanska policija skoraj redno prijave. Tako je bil v Jeranovi ulic Ivanu Gerineku ukraden fotografski aparat znamke Agfa . vreden 500 din. Iz stanovanja Brajana Ivana v Belgrajski ulici pa je neznan tat odnesel par rjavih visokih moških gojzeric. dva para črnih nizkih moških čevljev, moški siv površnik, par rjavih otroških sandal ter aklovko iz črnega usnja v skupni vrednosti 870 din. — V podstrešje v Vegovi ulici št. 2 pa ie neznan vloniliec vlomil ter odnesel Pehani Mariji ženski kovček, par moških smučarskih čevljev, par ženskih gojzeric, šotor in še nekaj drugih malenkosti v skupni vrednosti 1870 din. MARIBOR Zborovanje katoliških učiteljev Maribor, 13. junija. Skromno, a prisrčno, kakor vselej, je v nedeljo, 9. t. m. zborovalo katoliško učiteljstvo, včlanjeno v podružnici Slomškove družbe v Mariboru, na svojem IV. občnem zboru v veliki dvorani Zadružne gospodarske banke: ob častnem številu članstva in gostov. Pred zborovanjem je bila sveta maša na Slomškovem grobu, katero je daroval za srečo naroda in države g. ravnatelj Fran Hrastelj, ki je imel na prisotne krasno sodobno pridigo. Na občnem zboru je pozdravil goste in člane podružnični predsednik. posebno okraj, načelnika g. Leopolda Eiletza, zastopnika župana dir. g. dr. Franca Sušnilia, podžupana g. Frana 'Zebota, senatorja g. dr. Franca Scliaubaclia, ban. šol. nadzornika g. Ferda llobiča, preds. okr. sod. dr. Lnvrenčičn, preds. Slom. dij. doma duh. svet. prof. Pavla Zivortnika, preds. kateh. društva prof. Ivana Ilogoviča, čč. šol. sestre, okrajne šolske nadzornike oz. preglednika gg. Stanka Lav-riča, Leopolda Kopaču in Antona Senico, zastopnika celjske podružnice g. Franca Krame,rja in ptujske podružnice gdč. Slavo' \Verlcovo. Pismeno je pozdravit podružnico tudi načelnik prošv. oddelka dr. Lovro Sušnih. Predsednik je v kratkem nagovoru podal oris podružničnih teženj, notranjih in zunanjih ovir za večji razmah društva, bodreč v smislu vstopne pesmi 4. pobinkoštne nedelje k optimizmu in nesebični požrtvovalnosti. Posebno je poudaril potrebo složnega sodelovanja v duhu krščanske strpnosti in poštenosti z besedami: Z vseini močmi moramo v smislu Katoliške akcije skrbeti za vsestransko sodelovanje v trikotu Cerkev, dom in šola, sredi katerega budno bdi božje oko. Na tej najvažnejši tro-meji našega družbenega in narodnega življenja se srečujejo često nasprotna, namesto soglasna mišljenja. Naša prva dolžnost je, da la nasprotstva v smislu KA izglajamo, ne pa, da jih še pomagamo poglabljati. Sledilo je poročilo tajnice ge. Adrijane Racc-kove, iz katerega je razvidno, da je podružnica Velikanske množico po Ncmcih ujetih Angležev tn Francozov čakajo v Dunkerqucu, da jih odpeljejo kljub neugodnim razmeram še dovolj delavna. Poleg štirih sej, obdržanih iz prijaznosti v prostorih Karitativne zveze, je imela še tri sestanke in eno tradicionalho slavnostno zborovanje ob priliki obletnice Slomškove smrti. Ob priliki tega zbora, ki so se ga bili udeležili zastopniki vseh podružnic iii ves osrednji odbor, je daroval na Slomškovem grobu sveto daritev č. g. ravnatelj Hrastelj, ki je imel tam pretresljiv in pomemben nagovor o Slomšku, čuvarju naših meja, na številne navzoče. Sledilo je zborovanje v Karlinovi dvorani, kjer sta govorila podružnični predsednik o osebnosti prelala dr. F. Kovačiča ter p. Jakob Laura o tajnali katoliškega osvajanja. Na sestankih so govorili podružnični predsednik o napakah in pomanjkljivostih v naši narodnostni vzgoji, ban. šolski nadzornik F. Robič o navodilih za svojo elementarno čitanko »Preljubo veselje;.. Zadnji sestanek 5. maja pa je bil posvečen vzgojitelju mariborskega učiteljskega naraščaja, pokojnemu prof. in ministru Ivanu Vesenjaku, o katerem je govoril podružnični predsednik kot njegov učenec. Ta spominska slovesnost je bila združena s sv. mašo za rajnega profesorja, katero je daroval v frančiškanski cerkvi urednik Slov. gospodarja^ č. g. Goleč. Vzgojni tečaj za starše, ki je bil druga leta zelo dobro obiskan, je moral letos zaradi izrednih prilik odpasti. Posebej je še omeniti, da je dala mariborska podružnica Slomškove družbe na pobudo ge. Marije Štupica, ki je že 40 let članica družbe, t. j. od njenega obstoja, vsaditi pred Slomškovo kapelico dve lepi slovenski lipi, ki ju je brezplačno vsadil vrtnar g. Jemec. Žal je svečanost ob tej priliki odpadla. Podružnica je sklenila omejiti zaradi poglobitve svojega poslanstva v smislu pravil — t. j. gojiti pedagoško vedo na krščanskem svetovnem nazi-ranju ter širiti na tej podlagi kulturo med ljudstvom — svoje območje samo na okraja Maribor levi in desni breg. Navzoči so soglasno zahtevali izvolitev starega odbora. Tudi mi želimo podružnici, da nadalje stopa po svoji dosedanji začrtani poti v borbi pravičnejšega, poštenejšega in najvišjo božjo zapoved upoštevajo- čega slovenskega in jugoslovanskega človeka. * m Cerkev sv. Alojzija bo praznovala god svojega zaščilnika v nedeljo, 16. t. m. Ob 5.30 bo slovesna sv. maša z nagovorili, pofroldne pa mesečni shod, ob 15.45 pa litanije z blagoslovom in darovanjem. m Sv. maša za turiste in popotnike je vsako nedeljo zjutraj ob 4.15 v frančiškanski baziliki. m Občina 1'ohrezje bo vpeljala od ponedeljka, dne 17. t. in. do 30. septembra poletni delovni čas. Uraduje se vsak dan od 6. do 14., za stranke pa samo od 10. do 11. vsak dan, izvzemši nedelje iu praznike. in Prijavite se prostovoljci! Jugoslovanska unija za zaščito otrok vabi k prijavi prostovoljne delavce, ki bi hoteli opravljati prostovoljno razna dela v primeru potrebe evakuacije otrok, ali za nego malih otrok, bodisi kot vzgojitelji ali vzgojiteljice, ali pa ekonomsko in administrativno službo. V poštev pridejo le žene in pa oni možje, ki niso vojaški obvezniki. Vsi, ki bi hoteli takšno delo sprejeti, naj se s področja Maribora javijo v pisarni socialno-političnega urada na Rotovškem trgu 9. Prijave se sprejemajo od 8. do 13. ure. Kdor se ne bi mogel osebno prijaviti, naj v pismu navede ime in priimek, poklic, izobrazbo, rojstni datum, kraj rojstva, pristojnost, ali je prijavljenec samski ali poročen in koliko olrok ima, za kakšno delo se prijavlja ter točen naslov stanovanja. — Krajevni odbor Jugoslovanske unije za zaščito otrok v Mariboru. m Občuten nedostatek našega železniškega prometa. Nočni brzovlak št. 501 odhaja iz Maribora ob 2.48 z enim edinim vagenom I., II. in 111. razreda, ki je direkten vagon Maribor-Sušak in katerega sc morajo posluževati tudi potniki za Ljubljano. Sele v Pragerskem dobi brzovlak šc dva druga vagona v direktnem prometu med Madžarsko in Italijo. Potniki, ki potujejo s tem nočnim brzovlakcm iz Maribora proti Ljubljani, morajo torej prestopiti ali na Pragerskem ali pa v Zidanem mostu, kar je v nočnem času zelo neprijetno. V zadnjem času je vedno več potnikov, ki se iz Maribora poslužujejo tega br-zovlaka za potovanja v Ljubljano m naprej. Dogaja se, da je edini vagon iz Maribora prenapolnjen in morajo potniki sta ti vsaj do Pragerskega, če ne še dalje in morajo zaradi tega najmanj enkrat prestopiti. Enake težkoče 6o v prometu z brzovlakom št. 502 v nasprotni smeri ter so potniki, ki potujejo v Maribor iz smeri Ljubljana ravno tako prisiljeni v nočnem času prestopati ali v Zidanem mostu ali na Pragerskem. Radi tega jc zadnje čase vedno več pritožb. Zato je Tujskoprometna zveza v Mariboru naslovila na železniško direkcijo v Ljubljani prošnjo, da sc nočnima brzovlakoma št. 501-502 doda vsaj še en vagon 11. in III. razreda v direktnem prometu med Mariborom in Ljubljano. Prepričani smo, da bo železniška uprava tej prošnji Tujskoprometne zveze »Putnika« v Mariboru in splošni želji našega potujočega občinstva čimprej ugodila in s tem odstranila občuten nedostatek v železniškem prometu med Mariborom in Ljubljano. m 1'odzveza katoliških nameiienk ima v torek, 18. t. m., ob |iol 8 zvečer svoj redni seslanek v domu za zaščito deklet. Slomškov trg 12. Zanimiva snov! Vse katoliške naiueščenke vabljene! m Kongregacija gospa pojde v nedeljo, 16. t. m. na Ptujsko goro. Odhod z vlakom ob 8.36. Po prihodu na goro bo sv. maša. m Članstvu SSK Maratona. Obvezen sestanek plavalne sekcije se vrši v petek, dne 14. maja, ob pol 20. v klubskih prostorih na Livadi. Vabljeni tudi ostali naši člani, ki imajo veselje do plavalnega športa. m Sirila zaigatn mlin. Ob priliki zadnje nevihte je udarila strela v mlin posestnika Franca Brezovnika v št. Janžu ter ga zažgala. Zgoreli so vsi mlinski stroji ter streha. Škoda je precejšnja, ker je bil mlin še nov ter urejen na turbinski pogon. ni Desetminuten presledek se ni obnesel. Na avtobusni progi št. 1 so se novi avtobusi zelo obnesli, toda desetniinutnega presledka ni bilo mogoče obdržati ter vozijo avtobusi zalo spet s pet-najstminulnim presledkom. Občinstvo je pač premalo disciplinirano, da bi dovolj hitro vstopalo ali izstopalo. Desetmiliutni presledek bi se lahko vzdržal samo, če bi na progi obratovali trije avtobusi. ni Denarnico s -Kil) dinarji je izgubil na poti od Glavnega do Vodnikovega trga posestnik Jakob Keuc od Sv. Benedikta v Slov. goricah. ni Stroj jr iztiril. Med premikanjem je v noči na četrtek iztiril na glavnem kolodvoru ležak premikalni stroj, ki je na do sedaj nepojasnjen način naletel na drugi stroj na istem tiru. Pri tem se jo stroj nekaj poškodoval, pa tudi več metrov tira je bilo uničenega. Pn večurneni napornem delu so spravili stroj spet na tračnice. m Namesto srnjaka je ustrelil lovskega tovariša. Marenberški orožniki so aretirali Kristjana Verdnika iz Vulireda. Mož je divji lovec ler je šel čakat srnjaka. Spravil se je v zasedo, ni pa vedel, dq :.tabQ,rit v njegovi bližini že, drug, njegov lovski tovariš Ivan Potočnik. Ko se je. Potočnik v grmovju nekaj zganil, je Verdnik mislil, da se lam nahaja srnjak, pa je naglo ustrelil. Zadel je Potočnika v glavo. Nezavestnega, v krvi ležečega Potočnika je našel njegov brat. Verdnik, ki je pobegnil, je bil sedaj prijet. Egiptovski kralj Faruk Celjske novice c »Vodnik po Celju in okolici«, ki bo obsegal okrog 100 strani in vseboval več krasnih fotografij, bo izdala v kratkem Mohorjeva tiskarna v Celju. Knjigo je napisal celjski profesor zgodovine g. Janko Orožen. c Iz Savinjske doline. Stanje hmeljskih nasa-sadov je letos zelo neenakomerno. Ponekod je rastlina zrasla že skoraj 3 m visoko, v mnogih krajih v Savinjski dolini pa je močno zaostala. Za nadaljnji razvoj hi bilo potrebno bolj toplo in suho vreme, vendar ne soparno, ki le pospešuje razvoj peronospore, katere sledove je že opaziti v mnogih nasadih. c Romalski shod na gori Oljki bo v nedeljo, 16. junija. Vabljeni I c »Celjski Zvon« ima drevi ob S redno pevsko vajo Važno! c Za enotno ureditev mezd za krojaške pomočnike. Dn iii preprečilo predvidena mezdna gibanja krojačev v Sloveniji, je ljubljansko /.druženje krojačev dalo pobudo za sestanek delegatov vseh krojaških združenj v Celju v ponedeljek, dne 17. junija ob 10 dopoldne v »Hotelu Pošta«. Na tem sestanku bodo delegati poročali o |>oložaju j pomočnikov z ozirom na draginjo in uredili enot-no mezdo za vsa združenja. c Visokozmotn,) letalo »Inka«, domače konstrukcije, načrt g dr. inž. Kuklja iz Ljubljane, gradi celjska jadralna letalska skupina. c Poži.r v Višnji vasi. V Višnji vasi je začela v sredo opolnoči goreli uta in gospodarsko poslopje. last veleposestnika Goričarja. Ogenj so gasilci omejili, vendar znaša škoda okrog 20 000 din. c Neznani 7,1 i ko vri so ponoči vdrli skozi «4mo v gostilni »Pri Jugoslovanu« v Gaber jih ter odnesli iz omare okrog 300 din drobiža, nekaj škatlic rigaret in sardin, tako da znaša skupna škoda okrog 500 din c Nedeljski šport. V nedeljo oh pol 5 bo na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Celjem iu SK Hermesom iz Ljubljano. KULTURNI OBZORNIK Anton Ingolič: Na splavih Modra ptica je izdala nov slovenski izvirni roman Na splavili, ki ga je spisal že znani pisatelj Anton Ingolič. Ingoliča poznamo že po romanu Lukarji in po povesti Soseska, pa tudi po manjših novelah in odlomkih iz tega romana, ki jih je pri-občeval v posameznih listih. Kakor je povest Lukarji pokazala lngoličev pisateljski talent, je vendar le vse preveč razvlečena in skoraj do neverjetnosti seksualno razvratna, naturalistična v gledanju na svet in tudi notranjo gradnjo dejanja, ki se nikdar ne konča in zopet znova začenja v novem rodu. Povest Soseska pa je že vse bolj umirjena in enotnejša ter predstavlja lepo povest najmlajših naših pisateljev, dasi Ingolič v risanju značajev še ni povsod dosleden in je tudi še močno socialno tendenčen. Vendar pa se je s tema dvema povcstima uveljavil v slovenski moderni prozi in se postavil nekako ob stran Miška Kranjca, s katerim ga veže tudi enak svetovni nazor in oblikovni način. Z a povest Na splavih se je Ingolič dobro pripravil. Kakor je opisoval v mladinskih listih, je sam napravil prav v študijske namene pot na splavu od Pohorja v hrvaške strani ter si vestno zapisoval splavarsko življenje in usodo splavarjev. In vse to je postalo ogrodje njegovega novega romana Na splavih. Splavarsko življenje je glavna vsebina te povesti: kako se vežejo splavi, kakšna je tehnika uravnavanja, kakšne nevarnosti prete splavom na vodi, kako pristajajo in kakšno je življenje na postajališčih: pa tudi, kakšno je njihovo socialno stanje in organizacija itd. Splavarsko življenje je našlo v Ingoliču pravega epika, ki ga je znal nazorno in živo opisati in tudi dramatično napeti. Priče smo neštetim vožnjam po Dravi od Sv. Miklavža na Pohorju do hrvaške meje in dalje, pa pisec vedno pokaže vožnjo v drugi luči in svetlobi: sedaj splav zadene na plitvino in ga je treba razdreti in prenesti na globino, drugič se razbije ob niostu. Tri smrtne nesreče nam pokaže: kako sc utaplja star splavar, ki ni mogel več skočiti na splav pri odboju; kako zadene drugega starca kap ob prevelikem naporu iu kako se gospodar Knez ubije ob skalo, kamor omahne, ko se mu prelomi kol. To življenje itt usode splavarjev, ki so privezani vse svoje dni na vodo, žive in mro na njej, njihove stanovske običaje (krst novinca in krst kormoniša), njihovo življenje v pristanih in doma, njihova strast in ljubezen — vse to je opisano tako živahno in nazorno, da je težko pozabiti splavarja. kakor mu je literarno podobo dal Ingolič. To življenje pa je Ingolič zajel v zgodbo, ki je že manj zadovoljiva. V središče je postavil oblastnega veletrgovca z lesom Kneza, ki je kot nekdanji splavar postal kobanski vsemo-gočnež in sedaj izkorišča splavarje in gruntarje daleč na okoli. Splavarji mu služijo z znojem in večno smrtno nevarnostjo, da on bogati. Ingolič pokaže v povesti, kako se ta mogočna postojanka zamaje, kako propada to gospodarsko in delovno nasilje, ki pozna samo oblast in denar. Je to nov kralj na Betajnovi, ki ga lastna moč pahne v propad. Po svoji volji določa sinom usodo: Marko, ki bi rad študiral visoke šole, pa mora biti splavar in trgovec, ker tako zahteva posestvo, Drejča pa sili v šole, da bo vodil račuite, ko bi rad bil splavar, hčerko poroči v Zagreb, da bo laže raz- pečaval les, svojo priležnico Oelo daje gruntarju Robniku, da bi prišel do nove zemlje itd. Vse pa se iziualiči. Marko, ki ima doma nad vse dobro in pametno ženo Tinko in sina, gre na splave kot kormoitiš, pa se napoti sreča z davno študentsko ljubeznijo Jano, zagori v novi strasti in novem hrepenenju po šoli, kar ga vodi ob privezanosti na dom in splav skoraj v samomor. To nihanje med Tinko in Jano, med ženo in novo ljubeznijo, je glavna ljubezenska os te povesti, ki pa se reši po uvidevnosti žene v njeno dobro in v osvoboditev Marka od Kneževine. Knezu se uprejo njegovi najboljši splavarji kot Miha, ker jim nc zviša plače, umirajo najstarejši splavarji in končno gre sani na splav kot nekoč, pa nima več tiste moči in pade v Celjustnici. Njegova moč je ob konkurenčnem delu Mihovem'propadala, njegovi načrti ob želji po samostojnem življenju njegovih otrok niso zoreli, zakon njegove hčerke se je izkazal kot pustolovščina, ki ga je veljala ogromno denarja, zamisel z Oelo in Robnikom se je ob sreči obeh obrnila proti njemu in njegovo posestvo je rešila samo njegova smrt. Ko je padla ta mogočna nasilnost nad dušami njegovih najbližjih, se je vse sprostilo: Marko z ženo sta šla v novo življenje, kjer bodo lahko študirali, Drejč je prevzel trgovino in Miha je poprijel pri mladem gospodarju, spla-varjem pa se bo tudi kot kaže položaj poboljšal, seveda če bodo dovolj poskrbeli za svojo stanovsko organizacijo... Ni tukaj mesto za podrobnejšo kritiko teh medsebojnih odnosov med posameznimi ljudmi, čeprav smo mnenja, da je Markov značaj utemeljen precej nerodno in malo verjetno z njegovo željo po univerzi, ki je rodila tudi njegovo strast do Jane kot nekak simbol. In ker je to osrednji pogon vse povesti, je čutiti zato povest kot splav, ki je slabo povezan... Toda reka, ki ta splav nosi, splavarsko življenje, je resnična in močna in sama po sebi izredno zanimiva. In ta je nosilka povesti. Skoda le — in to mu tudi umetniško gre v kvar — da so te zgodbe splavarjev tako natrpane z na-turalizmi in seksualno sproščenostjo, ki ji ni meja in ki je nihče ne brzda. Take so zgodbe starih splavarjev, Kajžnika in Petruna, tak je krst spoznanja Tinčeta in življenje splavarjev Žime in drugih. Kruh in ženska — to sta gona splavarja; v teh mejah se izživlja in višjih čutov ne pozna. Ta materializem splavarjev je enostranski in zaradi tega mučno pritiska na bralca, ki ne pride do lepših podob življenja. Sicer je Ingolič v slikanju tega izživljanja tukaj manj bohoten kot je bil v Lukarjih, toda še vedno ne more iz etičnega ma-terializma. S svojo povestjo se bori samo proti gospodarskemu nasilju — je torej ta povest tudi socialna v smislu socialnega zboljšanja splavarske mezde in njih soudeležbi na podjetju, ter za osebno svobodo in sproščenost strasti, kar pelje v naturalizem. Toda njegovo sugestivno pisanje in močno opazovanje ter sočno opisovanje, kakor tudi dramatična napetost je rodila s tem romanom velik literarni uspeh. Odkril nam je splavarja, sicer takšnega, kakor ga on pozna, in tako obdelal svojevrsten motiv, ki bo dolgo živel v slovenski književnosti v njegovi podobi. td. Lucia Lamermoor z gostoma Leventovo in Gostičem V sredo nas je ponovno obiskala gdč. Leventova; v opernem gledališču se nam je predstavila kot Lucija Lamermorska. V primeri prejšnjih njenih nastopov imam vtis, da je v tej vlogi prvič nastopila, kajli drugače si ne morem misliti razlike v kvaliteti celotne njene interpretacije, ki ni nudila tiste višine kakor v prejšnjih gostovanjih. Njena kreacija ni dosegla tiste poglobitve in psihološke dojetnosti, ki je nujna za ustvarjanje v smislu dra- , matskega razvoja. Pogrešali smo v igri pravega i življenjskega odseva Lucijinega, ki bi nam nudil resnično poustvarjeno njeno podobo z vsem njenim notranjem dogajanjem spričo usodnih okoliščin in bi prepričal potek dejanja ter upravičil konflikte, do katerih drama pripelje. To pa zahteva strnjene, psihološko podprte ter dosledno v tem smislu stopnjevane igralske linije, ki ji mora biti vodilo živi in resnično notranji svet. Prav ti osnovni nedo-statki so dajali vtis porušene celotne oblikovnosti kljub temu,, da so posamezni prizori močno učinkovali, toda predvsem, ker jih je trenutno nad-krilila pevska stran. Zdi se, da pevsko ni polagala toliko važnosti v prvih dveh dejanjih; svoje zmožnosti in posebno pažnjo je osredotočila v koloraturni del v III. dejanju, ki pa ni popolnoma zadovoljil. Za uspešno udejstvovanje v koloraturni pevski panogi ji je potrebno temeljitejše poznanje in obvladanje kolo-raturne tehnike, predvsem v dihalni funkciji. Tako je na nekaterih mestih niz stakatiranih tonov dajal občutek nejasne in muzikalno neprecizne linije, ki je rušila celoto. Ritmično je izvedba bila natančna; pevko je odlikovala izredno čista intona-cija; blesteč ton je v višinah krasno razvila, dočim je v nižinah zastrt, včasih je zaznati prepihavanje sape zlasti pri melizmih. Pri teh moti tudi vokali-zaciia; slišati je namreč na zaporedno vezanih tonih več vrst istega vokala. V našem akustično slabem gledališču pridejo te napake še posebno do izraza. Toda kljub temu je nudila na nekaterih mestih visoke nuizikalne vrednote, ki so zapustile močan vtis. — Pripominjam, da sem podal to oceno z najstrožjimi merili v pogledu umetnostnega prizadevanja eminentnih gledaliških kapacitet, kamor uvrščamo tudi gdč. Leventovo. Gospod Gostič kot sir Edgard Ravenvvood je bil to pot tudi igralsko prav dober. Njegova pevska kvaliteta je že znana; le to bi pripomnil, da se mi ne zdi umestno na račun dramatskega efekta zastavljati visokih tonov s predloženim gli-sandom. ker odbija — že z ozirom na drugače vzorno petje, ki po svojem mirno tekočem, v vseh legah barvno izenačenem zvoku ter pravilno v prostor usmerjenem tonu plemenito učinkuje. — Lucijinega vzgojitelja je pel g. Lttbša, ki kar vidno napreduje igralsko in vedno bolj dobiva na glasovni prodornosti. 2e v reprizi »Onjegina je pevsko in igralsko izvrstno predstavil kneza Greinina. To pot je bil še boljši. V igri ni nikdar prestopil okvira; brez teatralne navlake, ki je zlasti za mlajše igralce nevarna, je interpretiral svojo vlogo. Volutninozen glas je zlasti lep v nižinah, kjer ga podprtega s sapo mirno razvije v prostor. Opaziti pa je konfuznost v usmeritvi glasu: zdaj sili v hoane zdaj v srednjo pasažo pa zopel izrazito v prostor. Zaradi lega tudi v višini ni vedno enako dbber. Večkrat si pomaga z muskulatliro, kadar pride v zadrego z dihalno funkcijo, kar povzroči »stiskanje- v višini. V tem oziru je potrebna pravilna orientacija. Zato je nujno, da se mu nudi možnost iti v svet, da se izpopolni. Zanj ni škoda nobenih žrtev v primeri s tem, kar bi postal spričo pevskega materiala, pridnosti ter oblikovne kulture, ki se očituje pri vsakem njegovem nastopu. — Kot lord Henrik Osthon je pel g. Anžlovar, lorda Artura Buklavva g. Marčec, Barbičeva je nastopila kot Aliza, Lucijina družica, g. Rakovec pa kol Norman. — Zbor je bil dober. Dirigiral je g. A. Neffat. Orkester je izredno precizno izvajal, le večje dinamične dilerencijacije smo pogrešali. — Režija in scena g. E. Freliha je bila v skladu z delom. Celotna predstava je bila dobra. Gledališče pa ni bilo popolnoma zasedeno. sil. Pred zadnjo novostjo v naši Drami Nevviarovicza poznamo po njegovi zelo uspeli komediji »110llyvvood«, ki jo je igralo naše gledališče v lanski sezoni.. »Ljubim te« ni nič manj zanimiva, čeprav ne obravnava kot »Holly\vood« življenjskih prilik celega kompleksa ljudi kol so filmski igralci, temveč pokaže individualno ljubezensko zgodbo, pravo amerikansko pustolovščino. Zanimivost te komedije je v njeni zgradbi ter v dejstvu, da igrala v njej samo dve osebi. Mladi Amerikanec Percy Jackson, prikupen 28 letni mladenič, ki govori z rahlim angleškim akcentom, in njegova znanka Eva Dornhoffova. Dejanje se dogaja v nekem neodrejenein evropskem velemestu. Bistveno stran dejanja pojasni tale časopisna objava: »Ugrabitev«'. »Danes v prvih dopoldanskih urah se je z bliskovito naglico raznesla vest, da je snoči po dobrodelni plesni prireditvi brez sledu izginila gospodična Eva DornhofFova, lepa mlada dama, ki je bila v družbi zelo občudovana. Sumijo. da gre ali za zločin, ali pa samo za ugrabitev. Policijska poizvedovanja pa so zelo otežko-čena, ker ni na razpolago nobene slike pogrešane. Preveč bi izdali, če bi se spuščali v podrobnosti. Iznajdljivost mladega moža, ki si je dal'prepeljati mlado damo v samotno vilo, cla bi ji lahko nemoteno razodel svojo ljubezen in ji stavil žo-nitno ponudbo, dela svojemu amerikansketnu poreklu vso čast, pa najde tudi v Evi enakovredno soigralko. Zvijače, ki jih uporablja, da j>oštcno izplača Percyjevo prikupno lopovščino, zapletajo iu razpletajo dejanje ter mu dajejo nad vse zabaven potek Ta tridojanska komedija izpričuje Nevviarovi-czev smisel za dramatične preokrete in temeljito znanje odrske tehnike Njegovi dialogi so živahni, duhoviti in ne brez humorja. Osebi sta risani z zanimivimi značilnostmi in dajeta obema igralcema prilike za učinkovito igro. Namen igre je predvsem služiti razvedrilu in zabavi ter vzbujati smoli in dobro voljo. Glavni vlogi bosla igrala Vida Juvanova in .lan, ki sla se v podobnih salonskih komedijah te stroke žc ponovno izkazala. * V Belgradu jo začela izhajati kulturno-politično-gospodarskn revija »Britanija«, ki jo ureja Dragan Miličevic z odborom Doslej sla i/.šli dve številki s pomembnimi članki. Kot uvodni zvezek drugega letnika »Ple-jadec, je izšel roman »Mali grad« lleinricha Mnnna v prevodu dr. Nikole Mirkoviča. V isli /birki i/ide med drugimi knjigami še Čapkov •Krakatit«. Bojerjevi »Lofotski rU»;:i« in IIunIcvcvo »Jalovo listje«. -....., - T" Nemške prodorne čete zasedajo trdnjavo na francoskem bojišču O brzini dežja Vremenski preroki še ne vedo povedati, ali ho to poletje le|x>, hladno, suho ali deževno. Eno ho brez dvoma res, da bo namreč tudi deževnih dni veliko, da bo dosti ploh in zato je umestno, da zapišemo nekaj besed o dežju in njegovih' lastnostih. Kdo si je že kdaj belil glavo s tem, koliko telita deževna kapljica? Znanost! Ta je dognala, da meri ena sam'i kapljica dežja 0.4—10 milimetrov v premeru. Kadar kaplja in nam pade kaplja dežja na nos, tedaj telita kaplja 2 desetinki grama. Pa so tudi natančno izračunali, koliko časa bi potrebovala, da bi naredila pol iz oblakov do nosu: povprečno so to štirje metri v sekundi, če so kaplje debele, pa 7.5 m v sekundi. Kaplje v plohi padajo z brzino 27 km na uro. »Dežuje!« To človek kar tako reče, a nemara časih malo bolj kislega obraza, če se mu je, na primer, pokvaril kak izlet. Znanstvenik pa la vzklik povsem drugače pojmuje. Če izmerijo 600 milimetrov dežja na loto, je to 230 milijard kubičnih metrov vode. (Bodensko jezero vsebuje 48 milijard kubičnih metrov vode.) Priroda pa skrbno pazi, da se ta velikanska množina vode vrne tja, odkoder je prišla. Malo manj ko! polovica je koj pronikne v zemljo, druga polovica pa izhlapi. Pri predelavanju deževne množine je rastlinstvo jako skromno. Gozdovi, polja, vrtovi in travniki porabijo le 8%, to je, 20 milijard kubičnih metrov od 250 milijard kubičnih metrov vode na leto. Najmanj pa porabi dežja človek. Le 1% vse te vode porabi za svojo prehrano in gospodarslvo. V času, ko je tehnika pač na vrhuncu svojega razvoja, je že kar čudno, da ji doslej že ni uspelo izrabljati energij, ki jih proizvaja dež s svojo pa-dalno brzino in s težnostjo. Različni iznajditelji so se že lotevali te zadeve, pa niso imeli sreče. 84 odstotkov Američanov verjame v zmago zaveznikov Zavod Gallup v USA, ki si zapisuje javno mnenje Amerike, in sicer odgovore na vprašanja, ki jih pošilja občinstvu vseh slojev. Zdaj je ta zavod vprašal, ali je od začetka te vojne narasla naklonjenost do zaveznikov ali je padla. Odgovor je bil ta, da je naslonjenost do zaveznikov, ki je štela ob začetku vojne 55 odstotkov glasov vseh vprašanih Američanov, še za 32% narasla. V zmago zaveznikov verjame 84 odstotkov Američanov, en odstotek misli, da bo zmagala Nemčija, a 15 odstotkov vprašancev ni reklo ne tako ne tako. ŠPORT športni paberki od vsepovsod Ruski plavalec Bojčenko je kakor javljajo ruski listi, preplaval 200m prsno v času 2,33,7. Bojčenko je že lani dosegel na 100 m 1,06,8, na 200 m pa 2,36,2. Ze ta dva rezultata sta bila mnogo boljša od službenih svetovnih rekordov, ki jih je lela 1938 postavil Amerikanec Jack Ka6ley 6 časom 1,08,6 in 2,37,2. Več kakor 20.000 gledalcev je bilo v Atenah pri tekmi med »Panathenaikosom« in »Arisom«. To je bila finalna tekma v tekmovanju za grški pokal. Zmagal je prvi klub z rezultatom 3 : 1. Zanimivo je, da so vsi štirje goli padti v prvih osmih minutah prvega polčasa. V Tallinu bo 28. t. m. prvi finski reprezentančni atletski nastop, odkar je bila končana vojska z Rusijo. Finci se bodo pomerili z Estonci. Za dan 11. julija pa je določeno, da se bosla v Tallinu pomerili tudi plavalni reprezentanci obeh držav, Finec Autu Lavihka je 23. marca, deset dni po podpisu miru s Sovjeti poslal olimpijskemu odboru denar za dve vstopnici za olimpijske igre. Opravičil se je, da vstopnice prej ni mogel pla,čati, ker je bil »nujno zaposlen« na fronti. Presenečeni prireditelji so mu denar vrnili in mu ga dali na razpolago, toda on ga je — kakor toliko drugih, dal na razpolago za obnovo svoje finske domovine. V Južni Ameriki so morale izdati nogometne zveze stroge ukrepe, da se ne bi preveč razpaslo preseljevanje tujih igralcev iz kluba v klub. V Braziliji je stopila v veljavo odredba, da bodo v bodoče v enem klubu smeli igrati največ trije tuji igralci. Vsak klub bo dalje smel imeti tudi samo po dva tuja rezervna igralca. Dotok tujih igralcev se zelo pozna tudi v Argentini. Tako se je zgodilo, da je v Bucnos Airesu neko moštvo tujcev zmagalo izbrano argentinsko državno enajstorico s 5 : 4. V tem srečanju je Langara, nekdanji centerfor španske reprezentance, sam dal tri gole. V Argentino ponajveč prihajajo dobri igralci iz Urugvaja in Paragvaja, kajti Argcntinci sposobne moči odlično plačujejo. Redko športno bilanco ima madžarski reprezen-tant za vvaterpolo, Nemeth. Več kakor 10 let je bil najboljši strelec madžarske vvaterpoloTeprezentance ter je v tej reprezentanci odigral sto tekem. Od leta 1930 dalje madžarska reprezentanca brez njega ni odigrala nohene tekme, bil pa je tudi na obeh olimpiadah. Zdaj pa je Nemeth zaprosil zvezo, naj pri sestavljanju reprezentance letos več ne računa nanj. Zveza ga bo za njegove velike športne zasluge zdaj še prav posebno odlikovala. Nemeth je bil brez dvoma najboljši igralec vvaterpola, kar jih ie kdaj kje bilo. Stalno je igral centerfora. Pred golom je prežal kakor ris, m kljub temu, da so budno pazili-'nanj, ni minula tekmo, pri kateri ne bi zabil nekaj golov. Pri zadnjem meetingu v Budimpešti so kar štirje madžarski tekači v teku na 500 m dosegli izborne rezultate. Vsi štirje so pretekli to progo v času petnajst minut. Prvak Csaplar je zmagal v času 14,41,4 pred Kelenom (14,43,6), pred Ncmethom in Farka-som. Pri tem tekmovanju je s časom 4,03 na 1500 m zmagal Gyorgyo, Racz pa je vrgel kroglo 14,46 m. V Revalu je evropski prvak v metu krogle, Estonec Kreek, zalučal kroglo 16,20 m. S tem je postavil dosedanji najboljši letošnji rezultat. Prav dobre rezultate je dosegel že letos nadarjeni norveški atlet Erlin Kaas, ki je lani skočil v višino ob palici 4,27 m ter s tem postavil nov evropski rekord. V svojem rojaku Hoffu je 231etni norveški stražnik dobil odličnega trenerja, saj je to prvi Evropejec, ki se je lahko pošteno pomeril z ameriškimi atleti v tej športni disciplini. Kaas bi se rad letos pomeril v Berlinu ali pa v Oslu z najboljšimi Nemci. Treniral je pridno vso zimo, pri tem pa ie postavil odlične rezultate tudi v drugih atletskih panogah. Tako je na primer pretekel 100 m v času 11 sukund, v daljavo pa je skočil 6.80 m. Hoff pričakuje, da bo Kaas še letos dosegel v skakanju ob palici znamko 4,40 m. Ker je še mlad in ker se bo po Hoffovem mnenju še 6ijajno izzopolnil, popolnoma upravičeno pričakovanje, da bo v tej športni panogi prej ali slej utegnil kakor svoj čas njegov veliki učitelj, ogroziti ameriške mojstre, ki so bili doslej absolutni gospodarji. Prvenstvo juniorjev Ljubljane končano Prvenstvo juniorjev je bilo končano pred 14 dnevi in so se borili za naslov prvaka najboljša II. razredna, I. razredna moštva in ligaš Ljubljana. Za prva tri mesta 60 sc borili ligaš Ljubljana, II. razredmna Slavija in I. razredni Hermes. Mlado moštvo SKSlavije je že v jesenskem delu prvenstva pokazalo, da povsem upravičeno zaseda nad vse častno drugo mesto, ki ga je tudi v spomladanskem delu obdržala in s tem dokazala, da ima moštvo svoje najboljše moči v »mladi gardi« od katere je pričakovati šc mnogo uspehov. Vrstni red posameznih klubov nam pokaže U6pche tega prvenstva: Ljubljana Slavija Hermes Jadran Svoboda Mars Moste Reka Mladina SK Maratona tekmuje SSK Maraton je priredil v nedeljo na svojem skromnem prostoru na Livadi interno tekmovanje za juniorje. Tekmovali so subjuniorji po številu 9 sodelujo- 14 12 0 2 64:6 24 14 9 2 3 38:18 20 14 9 2 3 31:15 20 14 5 4 5 21:25 14 14 S 3 6 24:27 13 14 4 3 7 30:35 11 14 3 4 7 19.35 10 14 0 0 14 0:48 0 (4) (8) (8) čih, ki so pokazali veliko veselje do raznih disciplin. Rezultat: so bili kar zadovoljivi. Iznenadil je mali žilavi Kurti, ki je preskočil v višino 1.20m, dasi je a je bila ta igra nevarna Evropejcu, a rajni Mathieu Rudel je bil tu izjema. Svoje prvo premoženje si je r.apravil kot upravitelj nasadov v Indokini. Spoznal je igro tamiui, zašel je v njeno oblast in je postal berač. Nato je postal lovec na zveri in slone. Z hogatim plenom, s slonovo kostjo, s kožuhovino zveri in z dragulji se je čez tri leta vrnil iz džungle. A komaj je bil prišel v Hanoi in je svoje zaklade spra-vil v denar, ko ga je vnovič obsedla vražja igra in je spet iskal sreče v tamtuju. Toda ni bil za- Število članstva Statistika članov kaže sledečo sliko: rednih članov je bilo lani 8116 (1. 1938 7862), mladinskih članov 1947 (1913), članov akademikov 1071 (976); vseh članov lani 11.134 (1. 1938 10.751). Slovensko planinsko društvo je imelo konec leta 1939 483 članov več kot leta 1938. Rednih članov je bilo 154 več. Izdatnejši porast rednih članov zaznamuje podružnica SPD v Ljubljani s 153 člani in podružnica SPD v Radovljici z 38 člani. Večji padec članstva so imele podružnice SPD v Litiji (za 55 članov), v Škofji Loki (za 20 članov) in v Tržiču (za 20 članov). Po skupščini SPD v Novem mestu je imel glavni odbor štiri seje, prejel jc 628 dopisov ter odposlal 816 dopisov in okrog 2000 raznih okrožnic. Gradbene akcije pri posameznih podružnicah SPD so v preteklem letu zastale in to v prvi vrsti zaradi pomanjkanja cenenega kredita. Društva bi imela dovolj idealnih ljudi za požrtvovalno delo, vendar ne morejo odplačevati posojil po 9 do 12% letno. Zveza planinskih društev kraljevine Jugoslavije je na svojem letošnjem kongresu postavila svoje resolucije, željo, da pridobi državne denarne zavode, da dajo v Zvezi včlanjenim planinskim društvom brezobrestna posojila za postavitev novih planinskih postojank. Gospodarsko stanje Planinske postojanke Vse podružnice SPD skupaj posedujejo 65 planinskih domov, koč in zavetišč, od katerih je 35 oskrbovanih vse leto, 22 le poleti in 8 zavetišč, ki niso oskrbovana. Nasproti letu 1938 je Slovensko planinsko društvo pridobilo v letu tri nova zavetišča, in sicer na Strojni pri Prevaljah, na Uskovni-ci in na planini Konjšca. V teh 65 postojankah je za planince na razpolago 480 sob, 1118 postelj v sobah in 1005 ležišč na skupnih ležiščih. Poset v 65 planinskih postojankah Slovenskega planinskega društva je bil leta 1939 povoljnejši kot leta 1938; po vpisnih knjigah je posetilo planinske koče leta 1939 94.948 turistov, leta 1938 pa 84.063, torej lansko leto 10.885 oseb več. Število posetnikov seveda ne ustreza dejanskemu posetu, ker moremo dodati še vsaj 50.000 turistov, ki se ne vpišejo v spominske knjige. Dobro razpredena propagandna služba je privabila Holandce, ki so v večjih skupinah posedli naše gore. Izostali. so Čehi zaradi nastalih razmer. V letošnji seziji pa meramo računati skoraj izključno le na jugoslovanske turiste. Kulturno znanstveno delo Za kulturno znanstveno delo se posamezne podružnice, izvzemši osrednje društvo, malo zmenijo. Za izdaje potrebnih planinskih publikacij manjka Rosameznim društvom denar, pa tudi zanimanje, ajvernejša slika temu je, da je število predavanj pod okriljem podružnic padlo v letu 1939 na 40, od katerih jih je priredilo osrednje društvo 30. Leta 1938 je bilo 62 predavanj. S predavanji imajo podružnice velike težkoče. Deset podružnic ima že svoje knjižnice v društvenih prostorih, 29 planinskih koč ima svoje planinske knjižnice, skupno število knjig v društvenih knjižnicah in planinskih kočah SPD znaša že 4517. Planinski vestnik Vso skrb je osrednje društvo posvečalo glasilu »Planinskemu vestniku«, katerega izdaja in vzdržuje. Svoje poslanstvo vrši sedaj že štirideseto leto. Letos bo izšla ob 40 letnici posebna slavnostna številka, kateri bo priključeno stvarno in imensko kazalo vseh štiridesetih letnikov, ki bo samo obsegalo okrog 120 strani Splošna sodba glede slik in vsebine je povsod priznalna. Konec 1. 1939 je bilo 2090 naročnikov; to število se je do sedaj znižalo na 2063. Pri nekaterih podružnicah kaže statistični pregled, da število naročnikov izdaleka ne ustreza številu članov dotične podružnice. Vsaj polovica članstva podružnice bi morala biti naročena na glasilo SPD. — Izdaje Mlakarjevih planinskih spisov je osrednje društvo končalo s tretjim zvezkom; sedaj pripravlja novo knjigo, in sicer za letos Izbrane planinske spise dr. Potočnika Mihe. Na članarini je SPD prejelo lani 23.000 din. Prav toliko pa so približno znašali stroški pisarne. Dohodki reševalnega sklada so znašali lani nad 57.000 din, tako da premore reševalni sklad skoraj 53.000 din, dočim je znašal leta 1938 le 17.000 din. V gospodarskem udejstvovanju podružnic je značilno, da se je postavka za graditev novih planinskih postojank znižala od 1,568.000 v letu 1938 na 246.700 din v letu 1939. Za vzdrževanje planinskih domov in koč so podružnice žrtvovale okrog 162 tisoč dinarjev, leta 1938 pa 163.500 din. Za nabavo in izpopolnitev inventarja so porabile 94.000 din (leta 1938 pa 284.0C0 din). Za pota in markacije je šlo 60.000 din (46.600 din). Za propagando 26.746 dinarjev (30,000 din). Za kulturno in znanstveno delo so podružnice izdale lani 90.000 (80.000 din). Administracija vseh podružnic skupaj je veljala 290.000 din. Obresti za posojila so zahtevala 188.000 dinarjev, odplačila dolgov pa 376.000 din. Skupni izdatki vseh podružnic v letu 1939 znašajo 1,518.000 dinarjev in so nasproti letu 1938 manjši za 1,357.000 dinarjev, kar izvira v glavnem iz mnogo nižje postavke za graditev novih planinskih postojank in za nabavo inventarja. Dohodki podružnic so vrgli na članarini 214.000 din (210.000 din), na oskrbi planinskih koč 1,006.000 din (956.000 din), na prireditvah pa 52.600 din (58.000 din). Na podporah so podružnice prejele od raznih oblastev in zavodov 225.000 din (144.000 din). Skupni dohodki podružnic so znašali lani 1,580.000 din (1,422.000 din). Razlika med dohodki in izdatki znaša 62.000 din v dobro podružnic, ki so mogle ta ostanek porabiti za delno kritje svojih obveznosti. Premoženjsko stanje Premoženje SPD je glede na številne planinske postojanke nadvse pomembno. Prometna vrednost planinskih domov in koč znaša okrog 15 milijonov dinarjev. Prometna vrednost zemljišč znaša 1,300,0C0 din, vrednost inventarja v domovih, kočah Posadka angleške podmornice sc je vesela vrnila domov, ker je potopila sovražni prevoz v Skageraku in zavetiščih pa 1.9CO.OOO din. Znatne so tudi postavke vlog, dolžnikov in zalog v planinskih postojankah in pisarnah, tako da znaša celotno premoženje SPD okrog 19,160.000 din. Podružnice SPD imajo najetih posojil pri denarnih zavodih 3,219.000 dinarjev. Terjatve drugih upnikov pa znašajo nekaj nad 715.000 din. Vitevši še kavcije oskrbnikov, znašajo celotne obveznosti SPD 4,202.000 din. V preteklem letu so podružnice v celoti odplačale na svojih dolgovih 630.000 din. To je bilo mogoče, kgr je bila tujskoprometna sezona lani dokaj ugodna. V letošnjem letu podružnice ne morejo računati s tako velikimi dohodki iz oskrbe, ker bomo navezani v glavnem le na domači turizem. Prav zaradi tega pa se omejujejo za letošnje leto tudi vse podružnice le na najnujnejše izdatke in varčujejo do skrajnosti. Iz Pariza do Cherbourga Reka Seine si iz pariške kotline v velikih ovinkih in lokih utira proti severozahodu jiot k morju. Seine je zaradi svoje 600 km dolge plovne možnosti in s svojimi prekopnimi zvezami z drugimi francoskimi rekami velikega pomena za promet. Ta reka nosi sama več ko polovico vsega francoskega jiovodnega prometa v deželi. Večje ladje, ki priplujejo iz Severnega morja in iz Ro-kavskega preliva, morejo po Seini neovirano pluti prav do Rouena. Kmalu ko zapusti Pariz, teče Seine ob mestu Saint-Germain. Tu so 10. septembra 1919 sklenili mirovno pogodbo, ki je zapustila »republiko Avstrijo v Podonavju. Toda Saint-Germain se v zgodovini s svojimi mirovnimi pogajanji ni zasidral samo jio svetovni vojski, marveč tudi že v prejšnjih stoletjih. Tu so se končalo hugenotske vojske in tu je moral leta 1079 veliki brandenburški volilni knez izročiti Švedski Prednje Pomorjansko. Dalje teče reka Seine mimo malega tvorni-Skega mesta Mantesa s staroveškimi cerkvami, dalje mimo garnizije Vornona z velikimi orožarnami; mimo Elbcufa. kjer je središče francoskega suknarstva in kemičnih tvornic in priteče v Rou-en, ki je glavno mesto tiste pokrajine. To mesto je polno srednjeveških zgradb. Tu so cerkve iz 12. in 15. stoletja in nad staro cerkvijo Naše ljube Gospe moli 150 m visoka železna piramida. Blizu romanske cerkve St. Gervais je bil samostan, kjer je leta 1087 umrl normanski kralj Viljem Osvajalec. Rouen je eno najpomembnejših francoskih industrijskih mest. Največ je tu tekstilnih tvornic in barvarnic, dalj pa so še tvornice za stroje in ladjedelnice. Jako je razvita trgovina in promet. Velika so pristanišča in skladišča lesa in petroleja in jako je obširno železniško omrežje. Vojaški pomen mesta je jiredvsem označen z dejstvom, da imajo tu svoj sedež uradi velikega francoskega vojaškega okrožja. V Rouenu se iz- obražujejo francoske izvidniške čete. Na robu mesta je vojaško letališče Rouvzay. 1/. pisane zgodovine tega mesta je znano, da je kot glavno mesto vojvodine Normandije več stoletij spadalo k Angliji; dalje da je bila v tem mestu leta 1431 na grmadi sežgana Devica Orleanska in da so bili tu v letih 1870-71 nemška vojaška taborišča. Od Rouena dalje je reka Seine zmeraj bolj pod vplivom morske plime in oseke. V severnem izlivnem liju je Le Havre, ki je ena najbolj utrjenih francoskih trdnjav s kazematami in garni-ziiami. Dalje proti zahodu priteče reka Seine v trdnjavo Cherbourg, kjer je posebno vojno pristanišče, ki obsega 25 hektarjev in so ga še nedavno močno utrdili in razširili. Otok Malta Maršal de Bono. vrhovni poveljnik italijanske južne armade Pribežališče Več ko 10.000 otrok iz Anglijo pričakujejo zdaj v Kanadi, ki bodo v času med to vojsko bivali v družinah raznih zasebnikov. Tudi hoteli in druga gostišča so za te evakuirane otroke pripravili več postelj, in vlada je dala na razpolago večjo vsoto denarja za vzgojo in šolanje teh otrok. Tudi vdova nekdanjega avstrijskega kanclerja Dollfussa je dobila dovoljenje, da se sme naseliti s svojima otrokoma v Kanadi. dosti spreten. Čez nekaj dni jo bil že berač. Spet se jc odpravil v džunglo, delal je več let ko črna živina in se je vrnil s premoženjem, ki ga je pa prav tako 'zgubil kot že dvakrat prej. Vsega v mrzlici in na koncu moči so ga prinesli v bolnišnico v Kobeju, kjer je zdaj umrl. Vse bo novo V Londonu bodo odpravili izpred Buoking-liamske palače in z javnih trgov vse topove, ki izvirajo še iz Nelsonove dobe, in jih bodo pretopili v novo orožje. Dve nepoznani Mozartovi skladbi V samostanu Slrahovu v Pragi so nedavno našli šesl skladb s podpisom Mozarta. Dve od teh sta bili doslej še neznani in sicer je to ornata za klavir in variacije za orkester. 334. rojstni dan Corneilla Navzlic sedanjim hudim časom se Pariz ne pozabi spominjati svojih velikih mož. Tako jo Co-inedie Francaise proslavila 331. rojstni dan Corneilla dne 0. junija in je uprizorila njegovega >Cida<. — Zapeka, neredno delovanje debelega črevesa, .slaba prebava, glavobol zaradi zaprtosti hitro prenehajo, če uporabljate naravno »Franz-Josofnvo« grenko vodo — polna časa na prazen želodec. »Franz-Josefova« grenka voda deluje blago. Ogl. res. S. br. 15.+85/35 Ljutomer Veličasten pogreb učitelja Zacherla. Danes je ob slovesu učitelja Zacherla oživel Ljutomer kakor že dolgo ne. Prišli so pokojnikovi prijatelji, šolarji, zastopniki društev in drugi. Ob pol 5 popoldne je duhovščina opravila molitve na domu pokojnikovem, moški zbor je zapel »Oj težka pot .. .«. Sprevod se je pomikal v cerkev, kjer so pevci zapeli svojemu dolgoletnemu pevovodji »Miscrerc«. Sprevod je bil nad vse veličasten. Za križem so šli šolarji, godba, Sokoli z zastavo, gasilci, člani Fantovskega odseka in dekliškega krožka v krojih z zastavo, zastopniki Prosvetnega društva z zastavo, učiteljstvo, pevci, nato 20 duhovnikov in številno občinstva. Računa se, da se je pogreba udeležilo nad 1000 ljudi. Po končanih molitvah na pokopališču je kanoniU g. Weixl Josip, dekan od Sv. Križa pri Ljutomeru, ki je vodil sprevod, imel ob grobu govor; v njem se jc spominjal pokojnika in omenil, kako sta sc spornala že kot študenta v Mariboru in bila vedno prijatelja. Omenil je tudi, da je bil rajni vzoren, veren katoličan. Za njim je govoril šolski nadzornik g. Karbaš iz Ljutomera, ki je orisal življenjsko pot pokojnika. Godba je zaigrala žalostinko, pevci so zapeli v slovo, nakar so se vrstili govori naprej. V6eh govorov je bilo 10. Ob pol sedmih je ljudstvo zapuščalo pokopališče in 6c razšlo. Libija Nova Mussolini jeva vojaška cesta v Libiji, ki po večini teče ob obali in je zelo velikega vojaškega pomena. Otroški kotiček ZAČARANI GOZD (185) Previdno sta sin h kraju, odkoder je prihajalo čivkanje. Tesno ob visokem drevesu sta našla majhnega mladega ptička, ki je gotovo padel z drevesa. (186) Ančka je ljubko majhno živalco pobrala. Kako je ptiček plašno gledal s svojimi bisernimi očesci. Nežno, toplo telesce je trepetalo v njenih rokcah. Oh, poglej! in ena nožica je bila ranjena. Še dobro, da ni mucek prvi našel ptička. Jesenice Osebna vest. Od Jesenic se je poslovil postajni načelnik g. Lovrin Ivan, ki je premeščen k železniški direkciji v Ljubljano. V času službovanja na odgovorni obmejni postaji se je izkazal kot vesten uradnik, ki je bil do podrejenih slrogo pravičen, do strank uslužen in nepristranski Na njegovo mesto je imenovan dosedanji pomočnik šefa postaje g. llttgo Mešiček. ASK »Gorenjec« ima svoj lahkoalletski klubski miting v soboto ob štirih popoldne na letnem tclo-vadišču Krekovega doma. Vstopnine ni. Kino Krekov dom predvaja danes (petek) ob Štirih popoldne za mladino po znižani ceni film Bele rešelke<, zvečer ob pol !) isti film. V soboto za mladino ob štirih popoldne po znižani ceni vele-filin Heidi:, zvečer ob pol devetih se predvaja isti film. Oba filma sla primerna za šolsko mladino. Laško Društvo nižjih poštnih uslužbencev za Slovenijo si jo pod lepim šmihelskim hribom v Laškem pred kratkim kupilo stavbni prostor za svoj Pušlarski dom. Predsednik društva g. Josip 1'enko se je te dni oglasil pri krajevnih činiteljih v Laškem. ki so mu vsi obljubili vso svojo pomoč. Izjavil je, da bo mogočna stavba že letos pod streho. Mi Laščani iz vsega srca pozdravljamo zamisel poštnih uslužbencev in jim čestitamo, da so si za svoj dom izbrali ravno zdraviliško mesto Laško, kjer jim bo poleg najboljšega zraka na razpolago tudi zdravilna voda našega priznanega zdravilišča. Mati oglasi ▼ malih oglasih velja vsaka beseda 1 din: tenltovanjskl »itIhsI i din. Debelo tiskane naslovu«, besede ne računajo dvojno. Najmanjši znesek ca uia!l oglas IS din. • Mali »glasi s« plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 min visoka petltna vrstica po 8 din • Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti zuauiko. C t~ 1 * f V' v •' • v Viurbe iscejo m 17 letno dekle kmečkih staršev, z dobrim šolskim spričevalom, se želi učiti v trgovini z mešanim blagom ali v manu-fakturni trgovini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. S621. (v) m Šofer z Izpitom za vsa vozila, vajen domaČih pogonskih sredstev, plin, metan — išče službo. Vozi tudi za odstotke zaslužka. - Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Trezen« S729. (a Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo ža-m lo.stno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, predobri oče, stari oče, gospod Štimec Blaž sprevodnik državne železnice v pokoju dne 13. t. m. ob 13. po kratki težki bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb dragega pokojnika bo v sobolo, 15. junija, ob 5. popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice k Sv. Križu. Ljubljana, dne 13. junija 1910. Globoko žalujoči: Marija žena. Julka Polanjko, Mici Križanič, ing. Jože, otroci, in ostalo sorodstvo. Vreče za pesek prodaja železntna Fr. Stupica, Ljubljana, Go-sposvetska 1. (1 Damsko in moško kolo popolnoma nova, prvovrstne znamke, za vsako ceno naprodaj. Polzve se v gostilni,';Sv. Petra c. S3. BRZO-klepalnik patent, za vsako koso dobiš v železnini Stupica Fr., Ljubljana, Gospo-svetska 1. (1 Cvetje, jajca vedno v zalogi. Italijansko in jugoslov. cvctje. Štajerska sveža jajca. -Baloh, Kolodvorska 18. koks, drva nudi I. Pogačnik Ljubljana, Bohoričeva 3 telefon 20-59 Postrežba brezhibna Naročajte in širite »Slovenca« ! Zahtevajte povsod »SLOVENCA" ilužbodobe Mesarskega pomočnika pridnega, poštenega, takoj sprejmem. — Služba stalna, plača po dogovoru. Blaž Jeglič, mesar -Tržič. (b Zaslužek Aparati za zatemnitev žarnic pred zračnimi napadi, se oddajo samostojnemu zastopniku za Dravsko banovino. Tra-pečar, Novi trs 4/111. (b \mnm Malo hišo ali posestvo kupim na Dolenjskem. Ponudbe pod šifro »Takoj denar« na upravo »Slovenca« pod štev. S554. (p) čedno enodružinsko hišo z lepim vrtom, v Poljča-liah, prodam ali dam v zakup. Naslov v upravi »Slo-vcnca« pod št. S6G1. (p) I MLADINSKI PENZIONAT jo otvorjen v Preddvoru nad Kranjem, v najlepšem alpskem predelu Slovenije. Govori se nemško, na zahtevo tečaj angleškega in francoskega jezika. Možne so vse panoge športa. Na željo se pošlje prospekt. Pišite na naslov: Mary Gatti, Predvor nud Kranjem. V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da nas je v 82. letu starosti za vedno zapustil naš nad vse ljubljeni in dobri oče, gospod Ivan Kostajnšek zasebnik dne 12. junija 1040 ob 5. popoldne po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga bomo spremili v petek. 14. junija ob 3 popoldne izpred hiše žalosti na župno pokopališče pri Sv. Martinu pod Vurbergom. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, 15. junija ob 6 zjutraj v župni cerkvi pri Sv. Martinu. Sv. Martin pod Vurbergom, Hoče, Sv. Peter pod Sv. gorami, 12. junija 1940. Žalujoči: Janko Kostajnšek, sin: Fani ltačič, roj. Kostajnsek, gostil-ničarka, hčerka: Angela, roj. Ingolič, snaha; Leopold Kačič, zet; Milko iu Janko Kostajnšek, vnuka, in ostalo sorodstvo. Zahvala A sem. ki ste z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga, očka itd., gospoda Maksa Lillega se najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo gospodu županu dr. Juro Adlešiču za častno spremstvo, Glasbeni Matici za ganljivo petje, gospodu Joža Bekšu, davč. insp. v pok., za prekrasne poslovilne besede ob odprtem grobu, vsem zastopnikom društev, darovalcem vencev in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili do njegovega poslednjega doma. Prav posebno hvalo dolgujemo g. Petrovčiču, vodji zemlj. knjige v pok., ki je našega nepozabnega pokojnika redno obiskoval za časa njegove onemoglosti. Maša zadušnica so bo darovala v soboto, dne 15. t. m. ob 7 v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Ljubljana, dne 14. junija 19-10. Žalujoči ostali. Danes je prenehalo biti zlato srce naše ljubljene mame. babice in prababice, gospe Katarine Arko vdove Burger v "8. letu starosti, previdene s tolažili sv. vere. Blago pokojnico prepeljemo v soboto, dru: 15. junija 1940 ob 3. uri popoldne od hiše žalosti Kersnikova ulica 5. kjer bo tilii blagoslov farne župnije, na pokopališče v Dolenji Logatec. Pogreb bo v Logatcu istega dne ob 4 popoldne. Ljubijana-Dol. Logatec, dne 13. junija 1940. Žalujoče rodbine: ARKO, BURGER. ŠETINC, SAJEVIC ter ostalo sorodstvo. E. Glaes: 10 Pokojni župnik Kampens Iz riamščine prevedel L. Ogrin Zadovoljno pa kimajo kmečki učenci ob nedeljah, kadar zaslišijo gromoviti bas Srpu Lan-duvta. pri čigar najnižjih notah <-c tresejo šipe naj oddaljenejšega okna tam nad krstnim kamnom in ši mislijo: »Aha, to je pa naš Scp! Kakšna sapa!« Kako vse občuduje tenor Gerta Booneja-na. ko se v Benedictus <|tii venit« povzpne v neverjetne višine in si šepetajo: »Takega glasu nc dobiš nikjer... Kakor slavček!« In naši ljudje znajo ceniti glasbo, posebno pa petje. Saj jo naše pevsko društvo znano deset ur na okoli in bi brez strahu lahko nastopilo celo v Bruslju. Cerkovnik Fideel, ki je tudi organist in pevovodja, ima poleg cerkve gostilno. Takoj pn maši pridejo pevci Sep Landuvt. Sns Lap-pentiie, liros Machiel in Sander Candeel mogočno samozavestno najprej k njemu na kozarček piva. dobro se zavedajoč, da so nekaj več kot njihovi sovaščani. Poštar van Balle-rrn. ki pravkar seib pri svojem kozarcu, pokliče gospodinjo, ne da bi pevce .pogledal: »An-zelina. daj enega pevcem!« Vsi dvignejo na novo natočene kozarce: Santč. gospod van Bal-deren!«* Drugače mu rečejo kar le »poštmoj-s!cr<, ali no kratko: »pošta« Nato se hodijo kazat še po ostalih vaških krčmah. Ampak, kdor bi mislil, da naši pevci kaj zaslužijo, bi se radikalno motil. Niti ccntima ne dobijo za svoje delo! V-o storijo samo iz čiste ljubezni do Gospoda Boga, iz prijatclj- * Ob slovesnih prilikah rabijo Flamci radi francoske izraze. Sante = fro: na zdravje! stva nskusi biti resen, če ti golob lahko prinese nekaj tisoč frankov, čeprav je ti med glavno mašo.« S kora pa jo Sander lahko videl skozi ubito šipo ravno vrh svoje strehe. Potem si lahko mislite, da tisto nedeljo ni umaknil pogleda s to smeri No, pa star pevec žo lahko poje glorio in nekaj drugih stvari, pri tem pa gleda skozi okno. kdaj Imi na njegovo streho priletel golob Toda gorje! V Čredo« jo imel Sander tudi nekaj solo: ot iterum venturus ost cum gloria. dve besedi pa šo trikrat zapovrstjo: cum gloria, cum gloria. kakor jo to žo navada pri velikih mašah. Za njim pn udarijo vsj sku-paj: bulica ri v i vos. vivos et mortuos! Sander |o bil vedno ponosen na ta košček šola in pel mogočno tor zavestno. To nedeljo pa. prav ko je prišel dn svojega drugega -rum jrloria«, jo zagledal Lojzkovo golobico, ki jo sečila na vrh strehe in je zavzil: cum gloria... za zlodja, ta je pa našega Lojza!« Tako glasno, da so vsi pevci odskočili za |>cd o'rVtor Cenčič