■ . fšptrr mm llTSiH Slovesna otvoritev Mariborskega tedna Poštnina plačana v gotovini Maribor, ponedeljek 5. avgusta I935 St 175 Leto IX. (XVI.) Mariborski teden v razmaka Že prva dva dni je beležil Mariborski teden rekorden posef — Letošnje razstave zbujajo vsestransko zanimanje in žanjejo splošno priznanje Letošnja prireditev Mariborskega tedna je nadkrilila vsako pričakovanje. Tako v organ izatoričnem kakor v nazornem podajanju razvoja in stanja mariborskega gospodarskega življenja, ustvarjanja in nehanja, je letošnji Mariborski teden na višku. Tujci, ki so si ogledali razstave in prireditve prvih dveh dni, so polni hvale in priznanja in s precejšnjo zavistjo ugotavljajo, da se mariborska revija v času, ko se druge slične prireditve z neprimerno večjimi sredstvi in s tradicijo bore z vedno večjimi težavami in od leta do leta izgubljajo na svojem nivoju, od leta do leta dviga na višjo, zavidanja vredno stopnjo. To je pač najboljši dokaz, da je Mariborski teden zgrajen na solidni osnovi in da se bo, ako mu bodo tudi v bodoče posvetili svoje moči dosedanji požrtvovalni d slavci, dvignil na stopnjo institucije, za katero bodo zavidala Maribor mnogo večja naša mesta. MARIBORSKI Viedn&tvo in uprava: Maribor, Gosposka uL 11, teL 2440 ta 3455 I Ljubljana, Knafljeva uL 5, tel. 3122, »128, 8124, 8125 in 3126. I Izhaja razen nedelje in praznikov mak dan in stane mesečno dostavljen na dom 12 Din, prejeman v upravi ali po pošti M Din. I Oglasi po ceniku. / Oglase sprejemata tudi uprava »Jutra« in »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. / Poštni čekovni račun M. 11.409. / Posamezna štev. 1 Din. Cena 1 Dir „JUTRA“ Poleg resnega, ustvarjajočega dela na polju narodnega gospodarstva ob naši severni driavni meji pa ima letošnji Mariborski teden tudi celo revijo pri redi to\ Za zabavo in Židan® voljo Atrakcije, ki jih Maribor Se ni videl: živi bik s šestimi nogami, llo kg težka 26 letna mladenka, vedeževalke, astrologi, opičnjaki, anatomična razstava, železnica strahov, stena smrti itd., itd. Lepa svečanost v $t Iljn klavno razstavno poslopje Rudolfi Golouh mariborski podžupan in podpredsednik Mariborskega tedna Maariboc, 5. avgusta. O delu na£e marljive Tu jako prometne iveze, ki je pod vodstvom agilnega pred-eednika g. dr. Jančiča in ravnatelja g. Loosa za naS turizem storila že iaredno mnogo, je skoraj da odveč pisati. Njeno obsežno delo dokazujejo propagandni paviljoni na skoraj vseh obmejnih točkah njenega področja, prav tako lični propagandni kio&ki v samem mestu, ki so prvi te vrete v slovenskih krajih sploh, in tudi tujsko prometno propagandni oddelek na »Mariborskem tednu«! kjer so dostojno zastopana vsa naSa zdravilišča, višinska letoviSča in druga tujsko prometni kraji. Kot zastopnica Potnika v Mariboru je doslej nekaj z lastnimi sredstvi in deloma 6 podporami zgradila že več ličnih obmejnih praviljcnov, ki ne služijo le njenemu ugledu, nego ugledu vse naše države, saj so pri vtisi tujcev ob vstopu v držalo vedno najodločilnejši. V teh paviljonih je tujcem na razpolago vse potrebno infor-tivno in propagandno gradivo, imajo tudi menjelnice in vse drugo, s čemur je gosta potrebno oskrbi ti pri vstopu v tujo državo. Ena najvažnejših vhodnih točk v naše kraje, ki jo letno panira več deset tisoč avtomobilov in obenem tudi skoraj da najvažnejša naša tranzitna cesta, je prav gotovo onaki preko &t. lija in Maribora veže Dunaj s Trstom. Mariborska Tnjeko prometna zveza je njeno važnost pravilno ocenila de pred leti, ko je v zasilnem paviljonu ofcvoraa' svojo podružnico, vendar pa so se prostori kaj kmalu pokazali kot pomanjkljivi Ul nezadostni za ogromni promet na ter} važni naši tujsko prometni postojanki. Kljub ogromnim stroškom, ki so zlasti občutni spričo maiih dotacij, ki jih zveza prejema, se je vendar odločila še pred dvema letoma za zgradbo novega paviljona, ki ga je lani pričela graditi in bi moral biti dovršen še pred začetkom letošnje turistične sezone, a so pravo, časno dovršitev žal nekatere ovire preprečila Nedavno je bil paviljon končno dograjen in včeraj po blagoslovu ob navzočnosti številnih najuglednejših zastopnikov naše javnosti svečano izročen prometu. V novem paviljonu, ki ima za uradni-štvo tudi stanovanjske prostore, bo uradoval zvezin uradnik, ki bo tujcem noč in dan z vsemi potrebnimi informacijami na razpolago. V paviljonu' je tudi menjalnica, ki je zanjo od pristojnega ministrstva zveza dobila koncesijo, tako da bo tujcem vedno v vsakem oziru ustreženo. Sama zgradba je izredno lična in je gotovo ena najlepših na naših obmejnih točkah. Delo naše agilne Tujsko prometne zveze ne zasluži le javno pohvalo, nego tudi priznanje in podporo vseh oMastev, kt naj bi Ji s čim večjimi dotacijami omogočila nadaljnji razvoj tako lepo začetega dela. Mednarodni amaterski plesni turnir Sijajno uspela najelitnejša prireditev letošnjega Mariborskega tedna Ples kot >nnr« Najboljši ^ugoslovenski par sta Bečičeva Iz Zagreba Najelitnejša prireditev letošnjega Mari-bonskega tedna je bil nedvomno mednarod-nd amaterni plesni turnir, ki se je vršil v soboto zvečer v veliki unionski dvorani. Za tiumir je bik) teredno veliko zanimanje. Prostorno unionsko dvorano so zasedli mAadi jo stari ljubitelji plesa in sta prireditev počastila mimo drugih odličnih gostov tudi ban dr. Dinko Puc in podiban dr. Pirkmajer. Vodstvo turnirja je bilo v rokah znanega mariborskega plesnega učitelja g. Ludvika Simončiča, fci je posvetil prireditvi posebno skrb. Prav njemu se moramo Mariborčani zahvaliti, da je bil program turnirja bogat dn da je prireditev naravnost sijajno uspela. Žirijo so tvorili: mestni župan dr. Lipo id, ravmateld Loos, višji sodni svetnik dr. Grafensteln in inž. Wolf, oba te Gradca, za turnir se je prijavilo 10 parov, In sicer: Ivan Kendu in Ria Rogerjeva ta Ljub-lane, Mariijon Seunigg in Strodnerjeva ta Ljubljane, Weiss in Kastnerjeva ter brat in sestra Bečičeva ta Zagreba, Hlieben voc Rlebenfeld in Bruaknerjeva, Hans Woeg hi Inge Zieglederjeva, Robert Hans in GMirte iSpaHkejeva, Robert iSkallka in ga. Grieden-kejeva ta Gradca, Trobač in Veliineika ta Prage ter dT. Helmut Sohrel-ner in Grete von Grafenstein ta Gradca Prireditev Je otvoriil mestni župan dr. Lipo Id. V svojem otvoritvenem nagovoru Je nagjlašal pomen prireditve, iaraizil veselje na tem, da se vrši turnir v Mariboru In toplo pozdravil vse goste In tnjoe. Vodja turnirja, plesni učitelj g. Simončič pa Je nato pojasnil način tekmovanja, Jri naj Posamezni pari so startali v treh kategorijah. V b) kategoriji so startali vsi tri je jugoslovanski pari:. Kenda—Rozeriev* Seunigg - Stradnerjeva In Wei« - Ka »terjeva; v a) kategoriji brat in sestra Be-čičeva te Zagieba, ReibenfeM — Bruokner-Jeva, Woog — Zieglerjeva in Hane _ sDal-kejeva, v mariborski kategoriji pa so se pomerMi pari: -Skalka — FVidenkejeva te Gradca, Truibač —Velinskanova taPraee m dr. Schreimer — Grafensteinova ta Gradca Vsak posamezni par Je zaplesal po tri modeme plese, žirija Je imela težavno delo ker so se posamezni pari potrudili in so predvajali predpisane plese v elegantni gracioznosti, finesi in ritmu, ki je presenetil vse navzoče gledalce, ki niso štedili z burnim prizmianjean in aplavzom. Prva mesta eo ei priborili tuji pari in le ddbiil prvo nagrado par Skalka — Frleden-kejeva te Gradca. Najboljši jugoslovanski par pa sta bila brat in 6eetra Bečičeva iz Zagreba. Darila, štiri krasne pokale, sta razdelila zmagovalcem ga Ivanka Llpoidova in ravnatelj Loo«. Po razdelitvi daril Je ponovno nagovoril navzoče mestni župni, dr. Lipold, ki Je toplo čestital zmagovalcem in se iskreno zahvalili domačinom in tuj-cem za sodelovanje. Zlasti pa se je zahvalil vodji turnirja, plesnemu učitelju g. Simončiču aa sijajno in vzorno organizira no prireditev, ki je Mia vsem gledalcem silno všeč. Zmagovalni pari so po končanem turnir ju zaplesal! poljubne plese, kj so občinstvo znova navdu»Ml. Dodjrotrajnega navdušenja wta Mia deležna zlaefcf čaSkoek>va&ka ples-> >>*#*» Ib Wna*o- Mimo številnih in poučnih razstav je na letošnjem Mariborskem tednu poskrbljeno sa vsestransko zabavo in zidano voljo. Vse je združeno v pravem pomenu reka: »®oristno s sladkim«. Na račun pride staro fai mlado. Prav zato pa je tudi letošnji zabav ni park Mariborskega tedna od otvoritve dobro obiskan in vsakdo, kdor je videl letošnje atrakcije, navdušen zapušča zabavišče te pripoveduje svojim prijateljem in znancem o njih na dolgo in široko. ■Tobogan in avtodrom, ki sta bila lani še senzacija in zelo privlačni atrakciji sta zaradi drugih atrakcij, ki jih še Mariborčani ni-ao videli, potisnjena nekoliko v ozadje. Vendar pa imata še mnogo prijateljev, zlasti nežnejšega spola.. Nekako v ospredju je na tetoSnjeim Mariborskem tednu ielesniea strahov, H v resnici pretresa mozeg in živce starim m mladim, ki potujejo za kratek čas po njej. Preplašen in bledih obrazov izstopa iz vozičkov ženski svet in otroci. 0 velikem in prestanem strahu pa pričajo včasih »mlakice« y vozičkih. Saj res ni šala, če vidiš vstajati mrliče iz grobov, če zamahne v popolni temi po tebi z nabrušeno koso bela smrt, če preže na tebe strahotne pošasti s svojimi žarečimi žreli, če te poboža obešenec s svojimi nogami, če ti švigajo mimo glave bliski in strele, če te hočejo napasti razbojniki z naperjenimi samokresi in golimi noži in če pridejo nad tebe še razne druge grozote in strahote. Za pomirjenje svojih razgretih živcev pa lahko obiščeš prvo BIKA S ŠESTIMI NOGAMI, ki ga je prignal na Marilnjrski teden mali posestnik Emil Kolač iz Vojvodine. Bik ima na sebi interesantne pojave, ki so jih proučevali že zagrebški univerzitetni profesorji. Za vratom na hrbtu sta mu zrasli dve, precej dobro razviti nogi, tako, da jih ima v resnici šest. Je marogaste barve, star leto dni in 250 kg težak. Je silno krotek, čim pa zagleda žensko, se mu takoj naježi dlaka. Toda vkljub temu naj si ga ogledatudi ženski svet. Veliko veselja pa pripravljajo ves dan otrokom RAZSTAVLJENE OPICE v opičnjaku, ki jim dela veselo družbo ame-rikanski medved v tovarišiji dveh uralskih mačk. Svojo srečo l>oste izvedeli, tudi v paviljonu za astrologijo, če verjamete v zvezde. Pri jezičku Silno spretna mlada vedeževalka vas bo razveselila če boste čim večkrat zasukali solnce, luno in zvezde. Zanimiv je prav tako ljubavni avtomat, ki ga pa zlasti nezvestim zakonskim možem v spremstvu svojih boljših polovic nikakor ne priporočamo. Posebnost letošnjega zabavnega parka ie tudi 1 Alfonz Gilly Blagajnik Mariborskega tedna STENA SMRTI Vožnja na motornem kolesu na notranji strani valja gre človeku na živce. Toda če tudi ste slabih živcev, oglejte si to atrakoi jo in ne bo vam žal. Tudi je na zabavišču več kegljišč in raznih komedijantov ki skrbe za najboljše razizoploženje vseh’ obiskovalcev. Po resnic! vam povem ne bo vam žal, če obiščete letošnji Mariborski : teden in vse njegove prireditve ter atrakcije. ravnatelj mariborskega »Pntnlka« In " Mariborskega tedna JCGOSLOVENSKO VEDEŽ EV ALKO hi ti bere j. roke preteklost in bodočnost, vse od rojstva do hladnega groba. Zenski spol je navdušen za njene prerokbe, pa tudi marsikateri moški smukne k njej po srečo in ljubezen. Oeprav je postavljen paviljon za ANATOMIČN0 RAZSTAVO na zabavišču, vendar so vsi razstavljeni posnetki silno poučni in zanimivi, zlasti za na-Se podeželsko ljudstvo. Pa tudi marsikateri meščan ima ugodno priliko, da se seznani s skrivnostmi človeškega stvarstva, življenja in konca. Razstava obsega dva oddelka in je vstop dovoljen le odraslim. Ko ste si ogledali anatomično razstavo, pa stopite za trepo-tek še na obisk k 21o KG TEŽKI TEREZITI. ki vas bo zelo ljubeznivo sprejela v sosc.i- 9mw«Wa *»»» Jh* da ja dna sestra pred kratkim umrle »debele Roze«, da je stara 20 let in da je vkljub vsem raznim neprilikam in težavam svojega življenja zadovoljna. Nekako |>omilovalno se ozira po svojih življenskih tovarišicah, z gospodi pa je silno prijazna in vsakemu pove na uho skrivnost, ki pa je ne moremo obelodaniti. Ne bo vam žal, zlasti moškim ne. če stopite za trenotek k njej na obisk. Prav tako vam ne bo žal. če si ogledate pravo čudo matere narave, živega Strftn *> ——»»-'»■.MTli li 111 llMHlUMaP-T-lt. Ponedeljek, 5. aiviguata 1935 Stev. 175 T*. Sledila je nato splošna zabava, ki jo potekla r nojlepšcm razpoloženju. Plesni burnlir je prinesel veselim Mariborčanom novega navdušenja in pričakujemo, da bomo na prihodnjem plesnem turnirju srečali tu-dl mariborske pare te dobre in strokovne Simončičeve šole. Pokazal pa je, da imamo Mariborčani smisel za take elitne prireditve, ki jim da svoj značaj tudi obleka gledalcev, ker pa smo na prvem plesnem turnirju v Mariboru občutno pogrešali. Ne zaradi nas samih, marveč zaradi tujcev smo morali to javno omeniti. Prepričani smo, da se bo na prihodtnjem plesnem turnirju pokazal Maribor tudi v svoji »manj! podobi. Po prireditvah Mariborskega tedna Slovenski kirurgi so imeli v soboto zvečer v splošni bonišniei svoj kongres, na katerem so obravnavali pereča zdravstvena predavanja iz področja kirurgije. V temeljitih znanstveno izklesanih predavanjih so obravnavali svojo temo prof. dr. Zalokar iz Ljubljane, primarij dr. Dernovšek iz Maribora, primarij dr. Minač iz Ljubjiane, primarij dr. Černič iz Maribora, asistent dr. Vrbnjak iz Maribora, primarij dr. Merčun iz Ljubljane in primarij dr. Lavrič iz Ljubljane. Diskusija je mnoga vprašanja, ki so se razmotrivala, še jasneje osvetlila. V Maribora zbrani številni kirurgi so si danes ogledali Marib. otok in Pohorje ter krasno urejeni Počitniški dom kraljice MaTije na Pohorju. Zbor obrtnikov je bil v nedeljo dopoldne v Narodnem domu. Občni zbor mariborskega obrtništva nudil sliko strnjene in čvrste stanovske zavesti ter močne skupnosti. O delovanju združenja obrtnikov v Mariboru sta obširno poročala zaslužni predsednik M. Vah tar in marljivi tajnik g. Kosar. Poročila so so vzela z odobravanjem na znanje, obenem pa se je poudarjala potreba ostre borbe proti šušmaistvu. Volitev letos ni bilo. Občnemu zboru je prisostvoval tudi obrtni referent dr. Mian Sankovič kot zastopnik mestne občine. Naši fotoamaterji V petek zvečer se je sestala žirija, v kateri so bili županja g. dr. Lipoldova, prof. Jirak, M. Japelj, Makso Kanc In Alfred Kralj, da določi nagrade fotoa-materskim razstavljalcem Mariborskega tedna. Nagrade, ki jih je bilo šestnajst, so dobili po vrstnem redu: Peter Kocjančič, Fotoklub Ljubljana, Roman Vales, Fotoklub SPD, Maribor, Vlado Cizelj, Fotoklub Zagreb, Branko Lus, Zagreb, Jože Kovačič, Skala Ljubljana, Marijan Pfeifer, Fotoklub Ljubljana, Ante Kornič, Fotoklub Ljubljana, Joško Kos, Maribor, Hrazdira Pavica, Fotoklub Ivanec, Ljubo Vidmajer, Fotoklub Zagreb, Janez Narenčič, Kranj, Toso Dabac, Fotoklub Zagreb, Dušan Čeh, Fotoklub Zagreb, Avgust Fraj-tič, Fotoklub Zagreb, dr. Ivo Frelih, Ljubljana, in Drago Simončič, Maribor Nagrade so se odmerile z ozirom na posrečen ost izbranega motiva in tehnično izvedbo. Razstava psov je zbudila veliko zanimanje. O otvoritvi in ocenjevanju poročamo obširneje v jutrišnji številki. Mariborski šport Mogočna manifestacija Jugoslovenskega kolesarstva in motorizma v Mariboru Proslava 15 letnice slovenskega kolesarskega In motociklističnega kluba »Penina« ob številni udeležbi slovenske obmejne javnosti Včeraj dopoldne je bil naš Maribor v znamenju proslave 18 letnice slovenskega kolesarskega in motociklističnega kluba »Peruna«, ki uživa ne samo v Mariboru, marveč sploh na naši severni meji spočne simpatije nacionalnega prebivalstva. V okvirju proslave 15-letnice so se dopoldne vršile medklubske in klubske kolesarske ln motociklistične dirke, ki so pokazale moč in spretnost slovenskih kolesarjev in motociklistov. Zaradi Slabega vremena v jutranjih urah udeležba morda ni bila taka, kakor bi pravzaprav morala biti, vendar pa Je bila taka, kot jo doslej Se nismo videti v našem mestu, že davno pred napovedano uro se je zbralo na startu pred unionsko pivovarno na Aleksandrovi cesti okrog 2000 ljudi, da vidijo start »Perunašev« in članov drugih slovenskih klubov v Jubilejni dirki. Kolesarji so dirkali v dveh skupinah, d očim so motociklisti startali v Zgornji Sv. Kungoti v eni skupini. Startu so prisostvovali odlični zastopniki javnega in kulturnega življenja, med njimi pokrovitelj jubilejnih prireditev župan mestne občine mariborske g. dr. Llpold, sreski načelnik g. dr. Senekovič in drugi. Za glavno dirko kolesarjev se je prijavilo 88 dirkačev, od katerih je startalo 24. Tekmovalna proga je bila dolga 24 km in je kot prvi prispel na cilj, ki je bil pri Babičevi gostilni v Košakih, naš odlični dirkač Štefan Rozman (železničar), ki je prevozil progo v času 40 minut in U sekund; 2. Josip šunko (žel). 40:11.6; 8. Andrej Kogler (Perun) 40:12; 4. Henrik Loztašek (Žel). 40:27 ; 5. Adolf Smeh (Žel). 41:26; 6. Štefan Lukač (Perun Pesnica). Starine so predirkali na 6 km dolgo progo in si je klubsko prvenstvo priboril Franjo Nabergoj (Perun matica) v času 10:18.7; 2. Franjo Kumerc (Perun Temo) 10:13.8) 8. Alojz Kukovec (Perun Sv. Peter) 10:14.4; 4. Anton Močnik (Perun matica); B. Franc Vrabl (Perun matica) 10:16.18; 6. Avgust Lačen (Perun matica) 10:16.10. Za motociklistično dirko se je prijavilo 14 tekmovalcev, od katerih je startalo 10. Tekmovalna proge je znašala 10 ln pol km. Dirka se je končala z velikim presenečenjem in si je prvo mesto priboril Stane Sevnik (Hermes Ljubljana) v času 8 minut, 21 sekund ln tri petlnke; 2. Ivan Baranič (IPerun) 8:42; 3. Franjo Babič (Perun) 10:06; 5. Hinko Gerič (Motoklub Maribor) 10:88. Po končani dirki se Je vršil skupen pohod vseh udeležencev in članov (Peruna« z godbo na čeki po mariborskih ulicah, ta sicer je krenil sprevod po Tomšičevem drevoredu- Cirii-Metodovi ulici- Maistrovi ulici- Koroščevi- Trubarjevi- Gregorčičevi- Strossmajrorovi ulici- Koroški cestl-Glavnim trgu- TattenbachovL Kopališki ulici- Aleksandrovi cesti na verando pivovarne »Union«, kjer se je vršila Slavnostna seja. aiavnostao Zborovanje je otvorU požrt- vovalni in agilni predsednik g. Anton Hlebš, ki je uvodoma pozdravil navzoče, posebno pa tajnika Motosaveza kraljevine Jugoslavije g. Boškovlča, predsednika motokluba »Ilirije« v Ljubljani g, Jakoba Gorjanca, ter razne zastopnike nacionalnih društev. Nato se je g. Hlebš v Znesenih besedah spomnil marsejske tragedije in so vsi navzoči počastili blagopo. kojnega kralja Aleksandra I. Uedtaitelja z enominutnim molkum, mlademu kralju Petru n. pa so zaklicali »živio«. S Slavnostnega zboravanja je bila odporiana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru H, pozdravni brzojavki pa sta bili odposlani ministru za telesno vzgojo g. Komljenoviču in banu dravske banovine g. dr. Dlnteu Pucu. Sledil je slavnostni govor predsednika g. Hletaša. Podal je kratek historijat kluba ter borbe, ki jih je moral prav »Perun» izvojevati zaradi svojega strogo nacionalnega delovanja na naši severni meji. »■Perun« . je danes na naši severni meji najmočnejša nacionalna športna organizacija in ima razne sekcije po našem podeželju. Ob koncu svojega govora Je g. Hlebš poudaril, da bodo tudi v bodoče »Perunaši« znali odbiti vsak poizkus oslabitve nacionalnega napredka ln delovanja »Peruna«' tako, kot so znali doslej. Da je delo »Peruna« v vseh ozirih pozitivno, je podčrtal drugi govornik g. Boškovič, tajnik Motosaveza iz Zagreba, ki je v znak priznanja predal »Perunu« ob njegovi 16-letnici krasno plaketo Jugoslo v enak ega Motokluba. V imenu Motokluba »Ilirije« je spregovoril predsednik g. Jakob Gorjanc, ki je v svojem govoru zlasti podčrtal važnost nacionalnega delovanja na severni meji ter končno pozval vse navzoče k vztrajnemu delu. Nato je g. nadučitelj Vauda iz Sv. Marjete orisal vse borbe podeželskih sekcij »Peruna« proti, nemčurskim vsiljevanjem povojnih let. Spomnil se je tudi ustanoviteljev ter povdaril, da je »Perun« slovanski bog bliska in groma, česar naj se zaveda vsak član, posebno pa tudi nasprotniki. Načelnik tezenske sekcije »Peruna« g. Franjo Kumerc je predvsem poudaril požrtvovalnost posameznih dirkačev, ki so ime »Peruna« tudi na športnem polju dvignili. Vsem govornikom se je zahvalil matični predsednik g. Hlebš ter zagotavljal, da bo »Perun« nadaljeval svoje dosedanje delo v procvit slovenskega in motociklističnega športa v Mariboru. Sedanji odbor »Penina« s predsednikom Hlebšem, blagajnikom Ludvikom Čretnikom in tajnikom Motohom na čelu je garancija, da bo naš »IPerun« vztrajal na začmanl poti. Zvečer se je vršila na verandi »Uniona« razdelitev daril in kolajn dirkačem, Ob kateri priliki so spregovorili gg. Hlebš. Kvas in Jaki, ki so izrazali svoje veselje nad tako lepim potekam jubilejnih prireditev. številnim čestitkam ob 16-letnici se pridružimo tudi ml ter kvftamo: Naprej po začrtani pott! Tdktmvmfa za lahkoatletska prvenstvo Maribora Tek 100 m: 1 . Stropnik (Z) 11.4; 2. Mtth-letaen (R) 11.6; 8. Mtanderor (R) 11.7. Tek 200 m: 1. Muhleisen (R) 23.9 (nov mariborski rekord); 2. Venuti (i2) 24A; 3. Monderer (R) 24.6. Tek 400 m: 1. MiiMetee® (R) 54.2; 2. Ho-ter (R) B4.8; 3. Ledinek (Ž) 57. Tek 800 m: 1. Hofer (R) 2.05 (nov mar. rekord); 2. Muhlerisen (R) 2.06; 3. Murave (ž) 2.07. Tek 1500 m: 1. Kangler (M) 4.80.8; 2. Heter (R) 4.36.8; 3. Štrucl (M) 4.45.8. Tek BOO m: 1. Gangler (M) 16.52.2; 2. FodpeSen (Ž) 17.44.1; 8. Hoš (M) 18.00.1. Tek 10.000 m: 1. Kangler (M) 35.52.3 ; 2. Hoš (M) 37.47. Štafeta 4X100 m: 1. Rapid I. 46.8 (nov mar. rekord) 2. Železničar II. 40.4; 3. Maraton. Prv« Mateta SK Železničarja, ki je pri zadnji prodaji vodila je bila diskvalificirana, kar Je zadnji tekač zgubil palico. Skok v višino: 1. Davidovi? (Z) 165; 2. Kranjčič (4) 1.60; 8. Musnrk (R) 1.60. Skok v daljino: 1. Cern ec (Z) 6.27; 2. Monderer (R) 6.14; 3. Urbanek (Z) 6.01. Skok ob palici: 1. čelhar (2) 3 m; 2. Radoslavski (M) 2.90; 8. Radič (R) 2.90. Troskob: 1 Stropnik (Z) 12.41 (nov mar. rekord); 2. Čamec (Z) 12.40; 3. Kleut (Z) 12.12. Met krogle: 1. Kleut (Z) tl.97 (nov mar. rekord); 2. Vidic (M) 11.58; 3. Hlede (Z) 10.98. Met kopja: 1. Verfbošt (M) 44.99 ; 2. Kleut (Z) 43.37 ; 3. Murnik (R) 41.70. Met diska: 1. Čelhar (Z) 34.45; 2. Radič (R) 34; 3. Made (Z) 32.36. Čelhar j> vrgel taven konkurence 37.88 kar bi bi;l nov mar. rekord). Met kladiva: 1. Gujanik (Z) 38.18 (nov mar. rekord); 2. Vidic (M) 29.62 ; 8. Oetl-har (Z) 28.78. 110 m. zapreke: 1, Urbanek (Z) 18.4 (nov mariborski rekord); 2. Monderer (R) 18.7; 3. Mulsnilk (R) 20.1. Drobne novice s Teniški dvoboj ATK Zagreb : SSK Maribor, ki se je včeraj vršil na igrišču Maribora, se je končal z zmago Zagrebčanov, v razmerju 6 : 1. Edino amago za Mariborčane je dosegla gospa Breda Vog-larjeva, ki je po dramatični borbi porazila odlično Mitičevo 9 : 7, 3 : 6, 6 : 2. —e Tri zmage SK Železničarja. Včeraj so nogometaši 8K Železničarja tevojevali tri lepe zmage. Prvo moštvo je porazilo varaždinsko Slovijo 5:2, starejša garnitura je v Poljčanah porazila moštvo Boča 3:2, juni-orji pa so premagali Rapidove juniorje 5:2. Smrt zaslužnega moža V Teznem pri Mariboru je umri v visoki starosti 86 let g. Martin Kumerc te St-Jur ja ob jul žel. Rajni se je tentčil kovaške obrti že leta 1870 pri kovaškem mojstru Gobeu Antonu v St. Jur ju. Ker pa je tiste Čase primanjkovalo živinoradravnl-kov in je za takratne ranmere bita v Trefeu Šolska bolnica za živino, se je podjetni uka-željmi mladi Kumerc podal leta 1871 v to šolo, ki je za tedanje raizmere vraga jata podeželske Sivinoadiravnike. To šolsko bolnico v Trstu je vodil profesor dir. Pleivei« le Ljubljane. Leta 1876 se je Kumerc vrnil v svoj rojstni kraj Sv. Jurij ob juž. žel. kjer je začel vršiti samostojno svoj živimondrav-niŠki poklic. Kmalu si je pridtobil sloves daleč na okirog, posebno ker je radi svojega blagega srca zelo red pomagal in »spregledal« pri šibkejših Slojih. Rajni Kumerc je nad pol Stoletja sodeloval tudi kot eden najimarl.jivejših članov požarne hrambe v St. Jurju. V visoki starosti se je ob priliki nekega požara ponesrečil, da mu je zmečkalo desno rofeo in so mu njegov poročni prstan le z operacijo mogli odstraniti. Na svojega plemenitega vzgojitelja dr. Pleiweisa, ki mu je dail praktične sposobnosti zn izvrševanje živiin-oradraviniškega poklica in mu vcepil kremeniti značaj, ter strogo narodne smernice, »e je vedno a hvaležnostjo spornimi al Zato je tal tmdi celo življenje vedno zaveden in veren Slovenec Sliko svojega vzgojitelje dr. Pleiweisa je imel vedno na steni v svoji sobi in še v zadnjih dnevih svojega življenja mu je bila ta slika največja uteha. Ko se je raijtu' Kumerc zaradi visoke starosti in bolerani v letu 1930 odrekel svojemu poklicu, se je preselil k svojemu sinu. Toda njegovi prijatelji in domačini so ga težko pogrešali ln so do zadnjega hodili še vedno k njemu po nasvete. Vse svoje otroke je vzgojil v narodnem duhu ln jim vcepil veselje do dela in življenja. Sin g. Franjo Kumerc, posestnik na Teznem pri Mariboru pri katerem je rajni Kumerc zadnja leta Živel, je znani kljiu-čevničarski mojster in obrtniški organizator ter strokovni Učitelj v Mariboru. Sorodnikom naše iskreno sožalje, rajnemu Martinu Kumercu pa bo med našim kmečkim ljudstvom ohranjen najlepši spomin. —m Pri zaprtju ln motnjah v prebavi vzeti zjutraj na prazen želodec čašo priročne Franc-Jožefove grenčice.Reguetrira-no od ministrstva za soc. olltiko in nar. zdravje S. br. 15.435 od 25. V. 1935. IV. »Mariborski teden 3. — 11. avgusta 1935 Revija uacijon&lne produkcije. Tekstilna razstava, splošna industrijska, velika obrtna, vinska, vrtnarska, fotoamater- ska. tv ndna. turic+ična Itd. Velika razstava slovenske umetnosti, o _n V”7«, r>>—■--- »- skakalne tekme na Mariborskem otoku. 50% popust na železnicah od 1.—15. Vm. 1935. Prodaja živil Na podlagi razpisa Kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 7. junija 1935 odreja mestno poglavarstvo v takojšnjo izvršitev sledče: Za zavijanje in vkladanje živil v obče se sme za bodoče brezizjemno rabiti samo bel, čist, nepopisan in netiskan papir oziroma take papirnate vreče. Pri vporiaibi papirnatih vreč je prepovedano v isto pihati. Droži in kvas je dovoljeno po določbi člena 210 pravilnika k živilskemu zakonu zavijati edino le v pergamentni papir. Onim trgovcem in prodajalcem živil, ki imajo morda še zaloge barvanega omotnega papirja in takih vreč, dovoljujem rok 14 dni za nabavo predpisanega zavi-jalnega papirja in vreč. Kdor se pregreši zoper določila zgorajšnjega razglasa se kaznuje po predpisih 55 22 in 23 zakona o nadzorstvu nad živili, oziroma § 68 zakona o notranji upravi. Druga žrtev Drave V nedeljo zvečer so se v nekem čolnu odpeljale e Pristana po Dravi štiri osebe. V bližini Benetk pa se je čoln nenadoma prevrnil. 23!etni breraposleni ključavničarski pomočnik Rihard Mežner je kmalu izginil v valovito in utonil, ostali trije pa so se rešili. ■■■nnKBHaHaiaBRMRnramngssEaB GRAJSKI KINO Danes ponedeljek zadnji dan najveiselejša veseloigra z Anny Ondro v glavni vlogi. Kot njen partner ljubljenec žena Adolf Wohlbrtic1c »ZAMENJANA NEVESTA« Zabava in smeh I Globoko znižane cene. Sledi opereta »Rože z juga«. Drobiž iz mesta in okolice Mariborski muzej bo za časa Ma riborskoga tedna odprt od 8 do 12 in od 14 do 18. —m Pod avto sta prišla v nedeljo zvečer pri Pesku v Radvanju zakonca Franc in Ljudmila Nedeljko, ki eo ju občutno poškodovana prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. — m. Usodne posledice kopanja. V Grenfiovcih je pri kopanju 14 letni dijak Martin Radiula zadel v neki predmet ter se hudo ranil. Nastalo je zastrupljenje krvi, kateremu je ubogi mladenič podlegel. Za časa Mariborskega tedna VELIKI KAVARNI dnevno KABARET KONCERT PLES — m. Starši bodite previdni! Posestnikov sim, 4 letni Karol Cer v Kovačevcih je popil iz neke steklenice požirek ocetne kisline. Deček si je požgal sluznice v ustih ta je le sreča, da so fantkovo nesrečo pravočasno opazili starši, tako da so ga rešili sigurne smrti. —m. Usodne posledice šale. V Octaju so pri posestniku Bučeku mlatili žito s strojem ln Je pri delu pomagaj tudi 33 letni Robert Stof. Nenadoma mu je vrgla neka žena v šali snop žita v glavo. Ko se Je Stof nameraval izogniti, je dobil desno roko med kolesje stroja. Odtrgalo mu je kazalec ta sredinec, ostali posti po so hudo zmečkani. —m. Spopad. Pri Devici Mariji v Bresju sta popivala po raznih gostilnah 20 letni delavec Martin K. ta 29 letni mesarski pomočnik Franc V. Ko sta bila oba že precej natrkana, sta se sprla in je K. z žepnim nožem prizadjal Franc V. zabod-Ijaje v hrbet in roke. V. pa je odtrgal od nekega plota lato ter udrihal z njo po glavi svojega »prijatelja«. Za spopad so izvedili tudi orožniki, ki so oba naznanili državnemu tožilcu. Domačije gorijo! Posestniku Francu Drozgu v Spodnjem Dupleku je zgorelo gospodarsko in stanovanj- sko poslopje. Škoda znaša okoli 36.000 dinarjev. Šumi ee, da je ognj zanetila zlobna roka. —m Kokoške Izginjajo. Posestnika Antona Medveška v Dogošah so preteklo noč obl- ekah zlikovci ter mu ukradli te kokošnjaka 7 kokoši. —m Kumarce ln fižol je kradel Vinko K. posestniku pristovniku v Limbušu. Poljski čuvaj Petelin pa ga je zasačil im se bo Vinko K. moral radi tega še zagovarjati. Trije veliki vlomi Maribor, 5. avgusta. Ko so davi prišli uslužbenci manufaktur-ne trgovine g. Antona Poša na Aleksandrovi! cesti in sosedne trgovine urarja Kne-zarja poprej Klffmann eo našh vse hlago razmetano. V dobi od sobote zvečer do danes zjutraj so obiskali ob trgovini doslej še neznani vlomilci. Policija pod vodstvom višjega nadzornika detektiva Canjka je takoj pričela z preiskavo in je dognala, da so vlomilci vdrli te Cafove ulice na dvorišče prišli od tam v kilet in od tod te kleti napravita skoBi strop veliko luknjo, skozi katero eo se splazili v Poševo trgovino. Tu so rarametali vso konfekcijo in drugo blago. Koliko je škode bodo dognali šele po končani inventuri. Vlomilci eo morali dobro poznati lokalne razmere, ker so našli skrivna vrata, skozi katera so prišli v sosedno Kuezarjevo urarno. Tom eo ee najprej lotili velike železne blagajne, ki pa jo mteo mogli navrtati. V blagajni je bila precejšnja vsota denarja. Pač pa so prebrskali vse predale ter odnesli razne zlatnine za 50.000 Din. Tretji večji vlom je bil Izvršen v pretekli noči v župnišču v MarenJbengu. Vlomite! eo odnesli tam ročno blagajno z 2.000 Din, kaplanu Babiču pa 1.000 Din vredno kolo. Svlttfskl sejem v Maribora — Na zadnji živinski sejem je bilo prignanih 94 vlov, 286 krav, 28 bikov, 38 juncev, 106 telet, 146 konjev in 17 žrebet. Vsega je bilo prignanih 715 glav, prodanih pa je bilo 219 glav. Cena volom je bila 2.— do 3.25, kravam 1.50 do 8—, bikom 2.25 do 3.—, juncem 2-50 do 3—, teleta pa po 2.25 do 3.50 za kg žive teže. Konji so se prodajala po D® 400.— do 3.000 Din komad, žrebeta pa po 450.— do 560.— Dan za komad. Svinj je bito pri-peljenih 36, prascev 97. Skupaj je bilo pripeljanih 133 rilcev, prodanih pa je bilo 41. Oena praseem stari od 6 do 12 tednov je bila 35.— do 90.— Din za komad, pršutarji po 4.— do 5_______ debele svinje po 5A0 do 6.—, plemene svinje pa po 4.— do 4-50 za kg žive teže. K večnemu počitku bomo položili gospoda JUntona. Ovaica profesorja v pokoju in akademskega slikarja v torek, dne 6. avgusta 1925 ob 16. uri iz kapelice mestnega pokopališča na Pobrežju v Mariboru. Sv. maša zadušnica bo darovana v sredo 7. avgusta bo 8.30 v frančiškanski župni cerkvi. Maribor, 5. avgusta 1935. Gvajo Ida, svakinja. Ppotokli petek se je pričelo na igriš&r SK Železničarja Oib Tržaški cesti letošnje tekmovanje za lahkoatletsko prvenstvo Maribora, ki se je kaačaHo včeraj dopoldne. Tekmovanja so se udeležili lahkoatleti vseh mariborskih klubov, in sicer SK Železničar z 32 atleti, SK Maraton z 18 in SK Rapid z 12 atleti. Prireditev je nadvse dobro uspeta im eo se dosegli izvrstni rezultati, med njimi tudi novi maribomski rekordi. To so že prvi uspehi novih lahkoatletskih naprav na igriSču SK Železničarja, ki se lahko vrelijo med najboljšimi v naši državi. Takimi—>|n aamQ j* potetto brcobimo In v vaemem redu za kar gre zasluga sod niškemu ziboru, v katerem so sodelovali gg. dr. Jet-marn Fišer, Smerdelj, inž. Sieberer, Perm«, Bačnik im Bergant Tudi obisk prireditev j« bil zadovoljiv, da»i je včeraj dopoldne dežev no vreme oviralo tekmovanj«. Skupno je SK Železničar dosegel 9 prvih, 6 drugih in 8 tretjih mest. bar je dokaz, da ima SK Že-leraničar v svojih vrstah najboljše atlet«; SK Rapid je dosegel 4 prve 7 drugih in 6 tretjih, SK Maraton pa 4 prvih, 4 drugih in 3 tretjih mest. V posameznih disciplinah so bili doseženi naslednji rearuttaiti: MALI OGLASI RAZnO Kupim sirov« pohištvo vseh vrst, plačam takoj. Naslov v upravi »Večernika«. 3390 žima, volna, afrlk, madrace, vložke, otomane, atole vsakovrstne nudi najceneje Novak, Vetrinjska 7, Koroška 8, Maribor. 8389 Eleganten črn voz (kočija) ter močen voz na peresih prodam zelo poceni. H. Potrč, mesar, Terano, Maistrova ul. 10 pri Mariboru, 8694 Solidnega gospoda sprejmem na dobro brano in stanovanje. Poseben vhod. Taborska 11 /H, Maribor. 8398 Gospoda sprejmem na brano in stanovanje. Frankopanov« ulica 23, pritličje, Maribor. 8392 SLUŽBE Trgovskega pomočnika popolnoma veščega manufaktur ista in praktikanta za trgovskega pomočnika sprejme Natoavljalma zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani. Predpogoj atosolvtrana dtorazredna trgovska Sola. Prošnje naj se naslovijo na imenovano zadrugo v LJutolja-| ni Mosairkova cesta štev. 17 do 10. avgusta 1986 3396 NOVA ZGRADBA soba, kuhinja, vrt 17.000 Din Posestvo 4 oralov, hiša, hlev 25.000. Gozdno posestvo 36 ora lov S hišo in mlinom 65.000 Stanovanjska hiša z delavni co, mizarskimi stroji 35.000 Hiša v centru, 8 stanovanj, lo kal, vrt 165.000, krasna vila Ljubljani, 6 sob, vrt 225.000 Posredovalnica »Rapid«, Mari bor. Gosposka 28. 3383 inserirajte v našem listu! Ste v, 175 Ponedeljek, 5. avgusta 1935 Stran 3 DNEVNE VESTI — Vnš! medicine! v Drotdemi. Prvi? Je prišlo letos na pobudo srednjeevropsk institut« v Drosdeuu do Izmenjave medicin-cev med Nemčijo in Jugoslavijo, ^edem naših madicimcev ee mudi že sedem tednov v Dreedeou. kjer sl ogledujejo zdrav alkene ustanove Naše Študente so v Dreode-nu prisrčno sprejel! In jim priredili popravni večer, na katerem je drezdendki Župan dr. Kluge v napitnici izražal svoje zadovoljstvo, da so »e odnošaji med obema državama za din je čase tako poglobili, zlasti po poeetu pruskega ministrskega predsednika Gori-nga v Jugoslaviji. — Učitelji zahtevajo satvoritev učiteljišč. V soboto je imela sekcija za savsko banovino JUU v Zagrebu glavno skupščino, na kateri so učitelji razpravljali o svojem težkem položaju. Padel je predlog, naj b' država zaprlo vsa učiteljišča, dijake pa poslala v srednje Sole in potem n-a pedagoško fakulteto, kar bi »^menilo znaten prihranek. Soglaeno je bila sprejeta resolucija o reformi učiteljske izobrazbe im o praktičnem učiteljskem Izpitu. — Seja centralne uprave JNU Včeraj je bila v Novinairskem domu v Zagrebu seja centralne uprave Jugoslovanskega novinarskega udruženja. ki so ji prisostvovali delegati vseh sekcij. Vodil jo je dopoldne predsednik JNU C. Slavo JutrlSa, popoldne pa podpredsednik g. Stanko Virant No seji •e je obravnavalo poleg stanovskih zadev Vprašanje revizije zakona o tisku in režima tiska. Sklenjeno je bilo Izročiti vladi spomenico s pripombami In predlogi k reviziji zakona o tisku. ki bi lih bi'o treba upoštevati tako v interesu javnosti, kakor tudi novinarskega Stanu. «e,je prebeli1 v Gledališko ul. 14 prit. Ord. od '/,10.-1 *. — 4.-5. Društvo vlagateljev denarnih zavodov v Ljubljani opozarja vlagatelje na veliko važnost njihov« orgnn iacije. Baš -sedaj 'e nujno potrebno, da ae -e1 upnit. denarnih zavodov strnejo v en.-) vrsto, ker se bodo na eni strani v najbližji bodočnosti objavili zakoni o bankah ki d ena ‘.lih zavodih, pr' katerih bo treba z veliko pazJilvostjo gledati na interese vlagateljev, na drugi strani pa ?e bo v na krajšem fesu reševala nvKla več denarnih zavoiov, ki so p.-oo i m zaščito. Opozorjamo vlagatelje, da se sanacija nekaterih zavodov utegne izvršiti v škodo •vlagateljev, ker zakon pred vi do a možno*', kia se pretvori 40°/n vlog v rezervni eklad, g'Cde katerega pa je zelo -praši J Ivo ako **oc:o iz njega mogli vlagatelji J >t». I v— •njene svoje vloge. Društvo vlaga'e lev denarnih znodov v Ljubljani je na merodajnih mestih že Interveniralo pismeno in oseb no, da ae naj te sanacije ne «v>de|o v breme vlagateljev in tudi tem poiom apelira ua pristojne gospode, da aant dje denarnih vbodov, ki b- se morale zjplJ v b -me vtagaiePev, ne dopue.e 'Ir. ‘laut Hačega društva ‘n vsi vlaga djt dob.’ podrobne into-mač jo glede poeaim :ain eana ksiijiaflcih predlogov v društveni pisarni (Ljubljana, Kralja Petra tirg hŠt. 3, pisarna gda •notarja USlakarju) in se naprošajo, da podro prizadevanje društva, da ne pride do takih sanacij, ki bi globoko zarezale v pravice In premoženje vlagateljev. Nemci prihajajo na naš Jadran. V soboto zjutraj se Je pripeljala z vlakom v Split prva večja šknpir>s Nemcev, od kar je bil ddemjen med našo državo in Nemčijo klirinški sporazum. Včeraj je prispela Dalmacijo druga skupina nemških leto- ščar jev — »Sprejem v enoletni tečaj za vzgojiteljice jn otroške negovalke traja do 28. t. m. ®ta 2 skupini, ema e 4 razredi ljudsk-> šole, druga z meščansko ali podobno šolo. Starost 18-28 let. Pričetek šole 9. »ept. Natančnejša navodila so objavljena v Službenem listu kr. banske uprave štev. 61 ali se dobe v zavodu za zdravOhemo eaščito mater im de* oe v Ljubi jami, Lipičeva ut —- Koncert Zdenke Zikove v Splitu. Primadona dunajske dTŽavne opere Zdenka IZikovo je nastopil v soboto zvečer na vrtu psniziijoma Matič v Bačvioah pri Splitu Zabela je več arij iz oper ter pesmi im romanc. •Koncert je. bil zelo dobro obiskan. _ Bivši kandidat za ameriškega prezi-doiita v Splitu. V petek opoldne je priplula v Split velika motoma jahta Princ Olaf« pod norveško zastavo. Jahta Je pripadala prej angleškemu kralju In Imenovala se je »Alekeandrla«. Na nji je 84 potnikov, med njliml blvSl kandidat za predsednika Zedinjenih držav Arthur Dawis. — Slovenci v Ameriki. V Cbishohnu so imeli n-edo-vno volitve v šolski odbor in med sedmimi kandidati je bil tudi Slovenec Karol Došan. Proti njemu je bil sicer hud odpor drugih narodnosti, vendar je pa zmagal tn je bil izvoljen v šolski odboir aa dobo tn-eh let. Janez Polajnar iz Podpeči ee je peljal zadnje dni junija z avtomobilom dom tv pa ga je nenadoma zadela kap, da ee je njegov avto zaletel v nasproti prihajajoči avto, toda večje nesreče im škode ni bilo. Polajnar je bil takoj mrtev Umnli eo v Cie v elan iu Roza Smydor roj. Žnidaršič, stara 24 let in Ivan Škrlj rojena Petrič »tara 56 lot doma iz Begunj pri Cerknici. V La Salle Terezija Mežna-rič stara 75 let, doma iek>- iz Dolenjskega. v Pueblu Janez Hribar star 2t let rojem v Ameriki, V.Chicagu Lojze Stular »ter 64 let, doma iz A-šič pri Radovljici in " Enita olevu Franc Potočnik, doina nekje iz Gorenj* skego. — V Bruselj, Parls In Nemčijo z odprtim avtobusom. 18. 8. odpotujemo na 15 dnevno potovanje. V Parizu bomo ostali cela dva dneva, v Bruslju tri dni, »kozi Nemčijo pa bo potovanje trajalo skupaj 6 dni. Ogledali si bomo tudi Antwerpen ter nemška velemesta Kbln, Frankfurt, Ntirnberg (ogled železniške razstave, vožnja z lokomotivo) tn Miinchen. Poklonili se bomo spornimi Junakov na francoskih bojnih poljih. Prijave sprejema P-utnik, Ljubljana, najkasneje do 6. t. m. Cena je izredno nizka: za hrano, stanovanje, vstopnine tn za skoraj 4.000 km vožnje Je plačati samo Din 4.585. Hitite e prijavami, ker je število udeležencev omejeno na 20. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljiva oblačnost, precej stalno vreme. Včeraj je" deževalo v Ljubljani im Rogaški Slatini. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 32, v Beogradu 81, Zagrebu 29. v Rogaški Slatini 25, v Ljubljani 24.4, v Mariboru 28. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.1, temperatura je znašala 10.2. — Grozen roparski umor. Kmetje iz vasi Vojakovački kloštar so našli blizu Križevcev ob cesti v gozdu voe s konjem, na katerem so ee poan-ali sledovi krvi Konj je imel sveže iztaknjene oči. Blizu voza *%> opazili tinpod Met j« in mah« moleče Človeške noge. Odkopali so iistje tn našli umerjenega nekega kmeta iz okolice. Takoj je bilo •jasno, dk gre za roparski umor Morilci so po zločinu Iztaknili konju oči, da ni mogel naprej. Iz Liubljjane —lj Novi češkoslovaški konzul v Ljubljani. Preziderat Masaryk je poveril vods'vo češkoslovaškega konzulata v Ljubljani strokovnem svetniku Stanislavu Minovskemu, obenem je pa razrešen dolžnosti dosedanji konzul I. razreda ing. Joeef Sevčik. — Ij Zračni promet. V drugi polovici julija j« bil zračni potniški promet na ljubljanskem aerodromu nekoliko manjši, kakor v prvi polovici, zato pa ee je precej povečal blagovni tn poštni promet. »Spartan« Je odpeljal piroti S-ušaku Iz Ljubljane od IS. do 31. julija 91 potnikov, 7O7 kg prtljage, 26 kg pošte tn 36 kg robe, s Sušaka v Ljubljano Je pa pripeljal 96 potnikov, 1190 kg prtljage, 22 k,g pošte In 70 kg robe. Skupno se Je v mesecu Juliju podalo na zračno pot 390 potnikov, na dan torej povprečno 13, 1n to v obeh smereh. Lz Ljubljane je šlo 214 oseb, 1644 kg prt-ljoge, 52 kg pošte in 41 kg robe. v Ljubljano pa je prispelo 176 potnikov, 1778 kg prtljage, 37 kg pošte In 89 kg robe V primeri z lanskim letom Je v istem mesecu število potnikov Iz Ljubljane naraslo za 9 dopotovalo pa je 46 oseb manj. Ij Regulacija Ljubljanice že nekaj časa precej dobro napreduje. Od Novega trga navzgor so zbetonlrali že nad 150 m dolžine dna, ki bo kmalu »betonirano do šentjakobskega mostu. Dno bo betonirano samo do ustja Gradiščice, dočtm bo nav zgor do Špice tlakovano s kamnom. Tud-na gornji strani zapornice delo dobro produ Je. Do p nilskega mostu so že razšl rili in uravnali levi breg, od koder so zv n zlili velike količine Izkopa po železnic' b 'KoJe-ziji. Zdaj razširjajo strugo na »gornji strani prulskega mostu. Mestna hiša, kt hi jo morah začeti že podirati, še stojS. Temelji za zapornice na Sipici bodo kmalu zbetonirani. Dokler ne bo zaprta voda na Špici, ne bodo mogli delati v strugi na gornji strani ustja Oradlšftlce, »ato morajo hiteti a gradnjo zapornice. Voda, ki priteka v Ljubljanico liz Gradašftioe, bo poslej, ko bodo začeli delati v strugi, tekla dedno po glavnem kanalu. —Ij Kopalo! tudi včeraj nleo prišli na račun. V tej kopalni sezoni ni bilo še nedelje, da bi bih kopalci ln izletniki povsem zadovoljni z vremenom. Kmetje tožijo nad sušo, kopalcem je pa vedno premalo soln-ca. Tudi včeraj se je vreme kisalo ln mnogi meščan! bo raje ostali doma, kakor da bi tvegali kožo ln zdravje- Na južni to zahodni etranl mesta je bila doslej *e vedno huda suša. Na Barju bo ee posušili tudJ manjši Ljuibljanlčml prltoikl. Na nekaterih krajih je bil povsem suh tudi Mali graben ln Glinščica je bila tako suha, da ee niso mogli v n)! kopati niti otroci. Dešja torej letos ni preveč »a nikogar, če Izvzamemo kopalce. Včeraj popoldne je samo rosilo, eeveda so pa morali kopalci aapuetlti kopališča. Tudi izletniki ee nteo upali spustiti predaleč od mesta. Ponoči smo imeli precej glasen koncert. Nad mestom eo ee zlbrall težki oblaki ta dobro uro Je pošteno girmelo In treskalo. Grmenja je pa bilo več kakor dežja. Kmetje že nleo sadovoljnl. tolažijo ee pa, da bo že več moče ta da »e je *daj že začelo jesensko vreme. —Ij Nove pevce In pevke začetnike sprejema pevsko društvo Ljubljanski Zvon ta sicer od 6. do 9. avgusta med 18. ta JO. uro v diru št ven lh prostorih v Meatnem domu I. levo. Iz Novega mesta Podjeten mladoletne!. Oni dan je opazila lastnica Irafike v Kandiji gdč. Anica Kokaljeva, da JI Je neznan uzmovl? odnesel za 500. Din tobaka In cigaret. Vlomilec se je »plazil skozi okno v klet. prišel tako skozi pod v trgovski prostor in tu opravil svoj posel. Orožniki, so opazili otroške stopinje, kar jih je napotilo v določeno smer zasledovanja. Kar verjeti niso mogli, da Imajo pravega, ko so aretirali. 13 letnega vlomilca, ki Je svofe dejante tudi priznal. Jasno je. da ni sam zasnoval tatvine, temveč da ga le nekdo nagovoril. Svoi nlen ie skril mali M. K. v kamnolom 7.s Sulci IMnvim gradom.^ Porcijiinkulski dnevi so minili pri nas, kakor že nekal le* brez vsakih večjih senzacij, ali onega živahnejšega živlienia. ki smo ga bili vaieni pred tremi. 5* i rimi leti, ko so prihajale na svon romarski poti v frančiškansko cerkev r>a*e Belekranjice. pa seveda tudi Hrvatice letos ni bilo. Ročasi izgubljalo H dnevi svoi močni Gerkev le bila seveda kliuh temu nolnn okoliškega In podgorskega preHvalrtva. na trgu pa živahna nromeuedn — Plavalni te*«! rolcobke Žit ne Novo mesto se vrši že nekal dni. In oM«kuie ga okrog lFS Članov in članic P-kolske župe. Tečuj vodi ngilni br. Stepišnik. IT«* — Pred oltar. V četrtek popoldne sta se v farni cerkvi v Krnnju poročila gdč Sonja Knndučeva, trgovka in g. Slavko Drinovc, trgovski pomočnik pri firmi M. Koki. Na predvečer poroke so pevri nevesti zapeli podoknico. Mlademu paru obilo sreče. — Živilski trg je zadnie čase tudi ob petkih prav dobro založen. Skoro nič manjši ni. kot ob ponedeljkih. Na prodaj Je mnogo zelenjave in sadia. V četrtek so se na trgu pojavili v precejšnjem številu tudi prodajalci s Hrvaškega. — Domače sadje prav za prav še ni zrelo, uvoženo je pa drago. Sploh je znano, da je na kranjskem Živilskem trgu vse prav drago, bolj kot v Ljubljani in Je_v tem oziru Kranj eno najdrnžjih mest v drža vi. Glede cen in prekupčevanja bi moglo tržno nadzorstvo marsikaj ukreniti. Kokrško predmestje, ki ie večji del nova, povolna tvorba, raste iz leta v leto vsevprek vzdolž in počez. Kar Je lepih novih vil in hiš v Kranju, obdanih z zelenimi vrtovi, iih večinoma odpade na kokrško predmestje. Tu sta doma solnce in dober zrak. edinole vode v poletju včaih manika. Letos so bile do-gotovljene 4 lepe vile: Novašikova ob vodovodnem stolpu, katero so lastniki ta teden pustili blagosloviti. Pernuševa ob Jezerski cesti. Gremanova poleg Ermana In Sifrerjeva poleg Slaparja.—Razvol kokrSkega predmestja pa gre še dalje Tako so bivše njive hu-ianske cerkve tik za Savnikovo vilo razpar-celirane. Parcele so kupili- dr Sibar advokat. odvetniški kandidat Aljančič ter trgovec Ruda Hlebš Zaenkrat se gradijo samo ograje, pričakovati pa je. da se bodo zidale v par letih tudi hiše - Ob cesti na Rupo blizu vo- PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAV? vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne IF J CJ IB "Sf grenčice Registrirano od ministrstva za soc. politiko ln nar. zdravje 8- Dr. 16.485 od 25. v IU35 dovodnega stolpa zida lepo enonadstropno hišo Perčič Janko, čevljarski mojster z Rupe. V Rupniškem polju tik Straheče doline sta že dve njivi razparcelirani in parcele pripravljene za gradnjo hiš. Tu imajo parcele: ravnatelj tekstilne šole dr. Kočevar, prof. Stupica, trgovec Jazbec, tohnik Pisk in Še par drugih, ena hiša se pa že gradi.— To so zaenkrat obrisi razvoja kokrškega predmestja, ki bo ob pametnem regulacijskem načrtu postal najlepši del mosta,— — Trgovsko obrtno gibanje. V Pavšlarjevi hiši na mestnem trgu preurejajo trgovski lokal, katerega je prevzel trgovec Rekar Ivan ki bo tu odprl poleg svoje že obstoječe nove trgovino.— Mehanik in trgovec kales Ivan Bi-tene je od trgovca Lj. Sirca poleg gimnazijo kupil polovico hiše. v katere pritličju je pre> uredil dva lepa trgovska lokala— V Prešer novi ulici je pek Mirko Čadež na zunaj prenovil svojo hišo. zlasti pa je preuredil svo(« ' pekarijo, katero je napravil ob Bleiweisovl ulici— Naš! kopalci so skromni Pogled v naša ljudska kopališča v neposredni bližini Ljubljane Ljubljana, 5. avgusta. Tudi med kopalci je elita, ki je pa seveda v veliki manjšini. Nejveč je kopalcev, ki morajo ftttl zadovoljni z vsako lužico, ( ki se Slačijo v grmovju ali na prostem, na-mestu v k arin ah ln ki se soln&ljo na krajih, ki se jih nekateri Izogibljejo Se od daleč. Ih ker so tako skromni, morajo biti že 8kroHoEf mu ;.Hlo®a(rid« «1® naim taikoj ipredtstavi.la nemfflea toSnost in rod. Povsod drugod je bilo bolj ali manj po domača t»di glede brane in postelje, tu pa kakor ura vse odrezal*) in odsekano na oster rob, porfne®-Iba bresahibna, o redu ki sna^i bi bila pa odveč 'vsaka besed«. V Nemčiji si im koli tujec 'boš težko doživel, da bi z vtso nemško vestnostjo jie pazili, da odneseš s seboj 'čim ugodnejša vtise. Prvi hotel je bil na naši poti, kjer ni bilo samo napisano, da imajo sobe toplo vodo. temveč je topla voda res 'tudi tekla. Drugod je sploh ni bilo, ali pa je bila sodeč po pipah, tod« tekla n,i. Hotel, kjer smo prenočili, je med manjšimi Sobe so po 3-5 mark, zajtrk 1.50. čaša vina ali piva 0.50 (8 Din), kar je 7.a naše raz- mere seveda Beto drago, toda Stovetk ne sme vedno računati v naši valuti. Mnrka ▼ Nemčiji še daleč ni to, kar j« pri nas #6 ali 17 Din. Dve postelji sem imel v lepi snažni sobi in sam vretg me je zmotiH, da sem si iabral sdalbšo, čeprav je bila Se vedno mnogo boljša, kafcor postelje po hbtejlh recimo v l.nmsbmucku ali Bruselgn. Zjnrtraj smo vstali zgodaj, keir bi si b* radi ogle«Mi reaj katedralo. BHa je nede-®a, mme mralo in vetrovno. Že avečar so naši fantje veselih obrazov satrjevtaifcL, ete je v K3dwu mnogo le^>th deklet, kasr )e aa Nemčijo iizyema. Dveh fcar ni držalo v ho-teta, morala s*a Se malo na raočno promenado. Iftrtedtrefta v K?ton je dobmo znana bodi mnogim skmeouBcim romarjem, ka so stasi pKd -vojno radi roma® v Kelmorajn, Ikakbr je aeamšo nafte pobožno ljudstvo ve* flbo nemško mesto ob Rbeirtn. Sgodovina Se Bngefljert SvedS na kra^a, kjer je latsaOa atam aocnansfca iaetoteda, noao cenhem TtsmerDri kamen je bfl potofen M. avgusta 12*8. Za gemrtjalnega tvorca *e veličastne goWfce oetrfcve ve®j» dtoftnl rthwbir»3: Gerthaad van RSte. Danama sa»edBbva so ae rtekaia večinoma ta ztofcifc, vo*H, dnrfl ta otureatt. leta 1S2E so bito dbramffce kapefte dograjene In MagoelofvljeBie. Taikoj po T*ag(**ovilM kora so aačefi potegefl m sewe*no to južno budijo. Staro oerfcev so podta® sproti, katkhr so napredovala gradbena dela. Poranei}e je bito pa dortotk demarmih sredstev vodno manjSi, gradbena defla so mapro-dovafta pofesi ta ob bentm *5, stoletj«' so opustiti ^eeiko nrisrt, da W mogli cwrkfw dt>-gradSd po prvotnem nečrtm. Franootsi so poraMB leta 1796 nedogrmjeno katedralo aa vojaSfeo sOdjiKliSče. dele Ms 1803.00 se lotili Nemoi restavriranja kafed-roto ta nada1!jevan$e gmadnje, aa katero se je poraMo letino okrog 300.000 mmi. Mnog« denarja se ja nabralo * totorijo. 16. oktobra 1880 je bila končno katedrala ob naivnoflnosti oesarja Viljema in vseh nenr Skth teneaov dogra'Jena. Po obnovitvi gradbenih ded leta 1823 so maSati (jradbertl dfcroSki 22^00.000 mark. FK 79 letnica Bernarda Shawa Slavni angleški pisatelj Beraamd Shaw je iapotaifl pred dobrim tednom 70. leto. Toda proti svoji navadi letos rojstnega dne sploh nd praznoval. Navadno je porabil to priliko, da ja »nova dokazal svojo duhovitost, da je prepričal novinarje dn svoje pnijatelje, da je še vedno duševno in telesno čil in krepak, kakor 'je bil v mladih letih. Letos je pa tudi v tem čflavem, izredno bistroumnem moža menda prevlada narava. Najbrž je bončno aačntil težo let, ki jih ima za seboj Se lepo š*ewilo. Na predvečer svojega rojstnega dne ae Je odpeljal i® Londona v Bertfondehir, kjer ima krasno vilo. Tam se je zakfenil ta nato® slugi postaviti pod kap vsakega, ki tti hoteli k njemu m nasmehom na nstth, s wrt-nšcanri, stisnjetnimi v obliki srSoa a® e ro- Moskva — severni tečaj — San Francisco NajdrmefSi polet, kar ph pozna zgodovina letalstva, je tvegal sovjetski letalec Nekaj svodih intimniiih prijateljev je sprejel- šole avečer in j.i.h poBdraviil z dokaj aa lostnim nagovorom, v katerem se je primer jal k Jeremijo. Citiral je več izrekov iz sv, pisma, potem je pa pripomnil: »Ko iaplonite vi 79 leto, gojite samo eno željo, dia bi drugi pozabili na vašo starost. Sicer so pa ijojstn dnevi samo majhne živa,lice, ki se njih od his.janja tiče samo njihovih lastnikov. Danes držim te svoje živalice k sreči kraplio na uzd'i in pri tej priliki sem si dm.l sam majhno darilce: Začel sem pisati novo gledališko isr ro«. Sovjetski letaloi Levanevalri, Levčenfeo in Bajdukov ao se dvignOi v Bohoto ob 6-30 z letališča v Moskvi na pot preko severnega tečaja v San Francisco. Njihovo letalo 3O 25« ima motor 900 HP ta tehta. 26 ton .akcijski radij znada 8JOO Pot do San Steandeca je doUga 0200 ndQ ta Levanemdd jo je hote! paoiataB. ir teti dneh. T soboto popoldne je bB >b m Balta morjem in vse je bOo it rod«, hD naenkrat opazil, da mn o*je prehMao odteSca. Zato je otsnB In jima tovariSema »večer md grajsko tetatifi&e. fitan bo ta defeflfit ▼ te-itata odstranjen, krene I^mocmk na pot. Vresmo ja bOo n^odno In veber je poanagal lataioem, da od avorftm teSko latovorjeotm letrtom «0 kan hitreje, kakor Ul lete* ate«. Rusija se je aa ta polet temeiftto pripra*fla, Ledolomilci, ki so baš skoraj vsi na severni morski poti, dan za dnem poročajo, kakšno je vreme in kakšni vetrovi pihajo nad kraji, ki jih bo moralo letalo preleteli. Ia New-yorka je odpotoval iz tehničnega oddelka Amtorga v dolino reke Maoketade ing. Soboljev, v Seattle pa ing. Varan jan, da »kreneta vse potrebno aa polet žeo te kraja. Oba pošiljata letaka poročila, v katerih popUo-jeta progo, obenem aa pol«*. Kaj vemo o severnem tečaj«, M ga hoče preleteti ruski letalec? Praktično je to za polet v prvi vrsti najkrajša pot, M se da preleteti med Rusijo in Ameriko. Ta pat veie Sfaekvo s San Franefeoom skoraj v ravni črti. Najnevarnejše bo leteti nad neeteonB-nknl ledenimi pustinjami Severnega ledenega morja. To morje pofcrfvajo vee leto ledene nore. To pa ni ledena ravnina, kajti led ae loma. ena gm se sareSe v drogo ia primnsoe v nji, da postane še večja, med njima pa nastanejo globoke razpoke. Na hrapavi površini ledenih gor najde veter dovolj odpora, da JSh Sene naprej. Tako se pomikajo ledene gore v vseh smereh. Tod! pd majhni hitrosti razvijajo veKko moč ki cm-btjajo vee, kar m Bm postavi pot aen je po vašnji a MQo aal to ledeno rovotadjo Ib pnoi, da U lahko primerjal s potresom. Led p< podobnim rprmenjn. poka z eno svojih letal na ledu. V naslednjem let« Jb preletel severni tečaj Byrd. Takoj za njim ata ga pa preletela Amundsen in general llobOe z zrakoplovom Norge«. Sledil je poSet čez aefverrm tečaj in dru_ generala Nobila a zrakoplovom 14 se je pa končal zeto klavemo. viVlUNDSIBN Tteda Robert Peacr prani, da aeedlšče lega pokanja In ptesa ledenih gor ni na severnem tečaju. Chn bolj ae ma MSamo, tem mirnejši je led. Zaradi mirovanja led« na severnem tečaju domnevajo, da je tam morje brez podvodnih In nadvodnih otokov. Led se pomika deloma prod jngn, kjer se atafl Sokaleki trdi da gre vmdeo leto v Atlantik 30/100 kubičnih kilometrov led«. (M Bebrin-gove ožine se pomika led šeet let p»(41 Spttzbergom tako, da 90 nad 70 let stare ledene gore v Severnem ledenem morja redke Aamundsen Je opisal severni tečaj kot kraj, pokrit popolnoma z ledom, kjer se ne vidi niti kaplja vode. Toda Amundsen nd videl severnega tečaja v najburnejšem poiarnem leta. Drugi raziskovalci trdijo, da so naSB v neposredni bližini tečaja razpoke tn takrfe v ledu, skoasi katere je bruhala morska voda. Ruski letalec se je že dolgo pripravljal na polet. Temeljito je proučil razmere na Zemlji Franca Jožefa, na Novi Zemlji ter na Kar-skem in Barensovem morju. Ta polet lahko smatramo za najdrznejši, kar jih pozna zgodovina letalstva. Postov polet okrog sveta, aH Bfrfbov polet z eskadrilo v Ameriko ni nič proti temu, kar hoče doeeči sovjetski letalec. Tudi najdrznejši poleti so vodili doslej večinoma nad obljudenimi kraji aM nad morji, kjer lahko letalcu v primeru nesreče vsak čas prihiti na pomoč parnik. Sovjetski letalec bo pa moral leteti nad ledeno pustinjo, kjer kraljuje samo smrt. Severno od Zemlje Franca Jožefa je na vseh zemljevidih samo velika bela lisa. Tja še ni stopila človeška noga in kartograf ne more z gotovostjo pobarvati tega mesta modro, čeprav lahko domnevamo, da je tudi tam samo led. Tam ni meteoroloških postaj, da bi mogle letalca obveščati o vremenu in vetru. Samo ledolomilec »Sadko« bo nekoliko pomagal letalcu z zelo dragocenimi, čeprav nezadostnimi poročili, da se bo lahko reklo, da bo letalec vedel za vse, kar se godi okrog njega. Zato izgovarjajo izkušeni polarni orli, junaki Sovjetske Rusije, Čeljuskinci. ime tega resničnega kralja zračnih višav z največjim spoštovanjem. Na ledolomilcu imajo za poročevalsko službo posebne naprave, ki sprejemajo 28-krat na dan vesti o vremenu od sto različnih postaj. Vsake tri ure dobi Moskva z ledolomilca »Sadko«. podrobno poročilo o vremenu, toploti, stanju valov, ledu in zraku. Kapitan ledolomilca USakov je prepričan, da se bo ta polet posrečil. Razen »Sadka« bosta pošiljala poročila ledolomilca >Jermak« in »Kra-sin« ter meteorološke postaje na obali Severnega ledenega morja, ki jih ie 40. Mnogo manj bo poročil z druge obale, iz Kanade in Aljapke. Prvi ki ie letel na severni tečaj, ie bil leta 1925 nesrečni Roald Amundsen. Toda 011 ni dosegel tečaja, vrnil se je in pustil BYKD tetatci imajo najugodnejše po-nago nod severnim tečajem. Ne severno pot s njenimi ra-ledolomilci, poleg tega 90 poletov visoko na severu, kjear za-divjačino, iščejo ledolomilcem poli In rešujejo brodolomce. Sedanji polet je pa prvi sovjetski poiet na severni tečaj in priuafla novosti, ki mn dajejo značaj ne sa- od- neravnotit nove čafei no deteti, te- stal- tžk pred w _________ bo lahko kmalu točno napowedoreak» vteane. Sovjetski polet čea severa! tečaj je twfi v tem pogleda epcfcalnega pomena. Zatomču da, da vlada po vsem svet« aanj tako veliko zanimanje. Tragedija ljubezni Geirta StmfJmamova, edina hči profesorja Kanla 9ta#fn*ana s hiamtomrSke unrverae, je potomla lani po Zedinjenih državah. Bilo ji je 28 let dn hotela je spoznati svet. V New Yorku je navada sprejemati aa hotelske vratarje mtodeniiče prikupi ji ve ®unanjo»ti. Gerta se je v enega zaljubite in vzela sta se. čez neflcaj meeeoov je Genta porodila itn po ameriških običajih se je obrnila za pomoč na filmsko igrailko, svojo rojakinjo Mar len Dietrichovo. Pomoč je prišla pravočasno da ji ni bik) treha plačati stroškov za pogreb, kajti otrok je umrl »aradi pomanjkanja, v katerem sto živela roditelja. G e rt in oče zaradi prepovedi izvoza valut iz Nemčije ni mogel svoji hčeri posilati denarja. Hči pa nii obupala. Nič ne de, če nimava denarja, je dejala možu, bora pa živela v goad« pod šotorom. In tako sta tudi storila. Prišlo je pa. deževje in šotor mi več nudil varnega zavetišča njunemu otroku. V bližini je molela iz hriba ogromna cementna cev ostanek že davno prekinjenega dela. Mlada zakonca sta z veseljem ugotovila, da je cev su'ha in naselila sta se v nji. Nekega dne je divljalg zmnaj silna nevihta in naenkrat je voda iiz zemlje zalila cev. Mož se je pravočasne rešil, ženo je pa pograbil tok in dob. rili sto metrov od cevi so jo našli mrtvo. Urejuje Josip dupandC. - £8 *NaroiL»eiaux jej asi* jIul . firvsloi V si v mu Oljarn