TRST, sreda 11. junija 1958
Leto XIV. . Št. 138 (3983)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	UL. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-*0* IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it 20 —	NAROČNINA:	mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir—
Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338	— CENE	FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo
OGLASOV:	Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.	tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-938, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB-1-Z-J7
Eisenhotver jev odgovor Hruščevu o tehničnih razgovorih
Dulles o pogojih ameriške vlade za prekinitev jedrskih poizkusov
Zavrnjen predlog Hruščeva za ameriške kredite SZ - Kdo je nepopustljiv glede Nemčije? - Načrt Duncana Sandysa za sporazum o splošni razorožitvi
MOSKVA, 10. — Ameriški veleposlanik v Moskvi je izročil danes Eisenhotverjev odgovor na pismo Hruščeva. Eisenhotver predlaga, naj se 1. julija ali okoli tega dneva začnejo v Ženevi tehnični razgovori o sredstvih, ki naj zagotovijo nadzorstvo nad prekinitvijo jedrskih poizkusov.----------------
Eisenhotver pravi, da bi te razgovore lahko po potrebi razširili še na druge države, tako da bi sodelovali še angleški in francoski strokovnjaki in morda še drugi, ki so dovolj podkovani o vprašanjih, ki so povezana z lokalizacijo jedrskih eksplozij.
Kar se tiče navzočnosti češkoslovaških in poljskih strokovnjakov, pravi predsednik, da nima nič proti temu. Zatem dodaja, da bi bil naklonjen tudi udeležbi strokovnjakov drugih držav v poznejši fazi pogajanj, če bi se to Zdelo potrebno ali koristno.
Kakor je obrazložil načelnik tiskovnega urada Bele hiše, je Eisenhotver mislil s tern na strokovnjake nevtralnih držav. Hruščev je namreč v svojem pismu od 30. maja omenil morebitno udeležbo strokovnjakov nevtralnih držav, kakor n. pr. Indije, medtem ko je Bela hiša govorila o udeležbi japonskih iu kanadskih strokovnjakov.
V svojem pismu pravi Eisenhotver, da bi bolj želel, da se razgovor;, vodijo v Ženevi namesto v Moskvi. Pripominja, da je švicarska vlada že Privolila v to.
V prvem delu svojega pisma poudarja Eisenhotver, da predvideni razgovori nikakor ne Pomenijo prevzem obveznosti, kar se tiče «končne odločitve'
0 odnosu med prekinitvijo jedrskih poizkusov in drugimi najvažnejšimi ukrepi o razorožitvi, ki jih je on predlagal. Eisenhotver pravi dalje, da bodo po njegovem mnenju nedvomno potrebni več kake. trije ali štirje tedni, da strokovnjaki iahko rešijo zapletena tehnično vprašanja, ki jih bodo morah obravnavati.
Drža>-ni tajnik Dulles pa je na današnji tiskovni konferen-ei izjavil v zvezi z vprašanjem nadzorstva nad jedrski-'*ni poizkusi, da bodo po mo-tebitnem sporazumu med razgovori o tehničnih vprašanjih Potrebn: pozneje politični razgovori o postavitvi nadzorstvenih postaj. Po mnenju nekaterih ameriških strokovnjakov bi morali nekatere od teh Postaj postaviti na Kitajskem, rhilles' je tudi dejal, da bi tporazum s Sovjetsko zvezo o Prekinitvi jedrskih poizkusov, Pe (ja bi to povezali z drugi-h>i sporazumi, pomenil po-vsem repr meren ukrep. Spo-'«zum o prepovedi jedrskih poizkusov namreč sam na sebi ne pomeni razorožitve ali b>* omejitve oborožitve in zato ni noben pravi razorožitve-ukrep. Nasprotno zaloge jedrskega orožja bi se kopičiti1. ne da bi znanstveniki i-tn.eli kak pregled o posledicah njegovega uporabljanja. Po ‘bnenju ZDA je torej zelo važno napredovati po poti sPorazuma o inšpekciji, da se Prepreči nenadni napad. ZDA penijo, da je zelo važno do-t;'čiti skrajni rok, do katere-P® bi morali zmanjšati proiz-v°dnjo atomskega materiala, 'h da se doseže tudi zmanjšanje r bičajnega orožja Na vprašanje časnikarjev v lVezi i razgovori med Mac f^illanom in Eisenhowerjem je Phlles izjavil, da sta se Mac i;"illan in Eisenhovver do se-®j razgovarjala brez določena načrta. Dodal je, da borb razgovori zavzeli bolj konkretno'obliko, ko bo on danes Popoldne obravnaval z Mac TUllanom vprašanja, ki se ti-?eio okrepitve povezave zahodnega sveta na gospodarim n finančnem področju. ^‘Pomnil je, da ne gre za ;°bene sklepe in da bodo mo. ali ta vprašanja temeljito oroučit, strokovnjaki. Izrekel '* je upanje, da bo mogoče <-rouč.;j razne predloge za pokanje mednarodne trgovine Ji za dotok kapitala v neza-Ostno razvite države z gozdarskega stališča Poudaril J* da takega programa zara-J njegove obsežnosti ne mo-uresničiti samo dve dr-
1 vi, in je dejal, da bodo raz-p6 mednarodne organizacije, rS-kor Mednarodna banka in
8.EC, imele važno vlogo pri jzadevi. g.Dullej je tudi izjavil, da bi ‘Sfinhuwer želel sestanek s edsednikom francoske vla-gi De Gaullom, toda o tem ||1*° še razpravljali. ttVseka-n je dodal Dulles, «se zdi, n? je' De Gaulle sedaj bolj ..Poslen s francoskimi notra-
če doseči neki odstotek sporazuma na tehničnem področju, bo prekinitev jedrskih poizkusov olajšana. Vendar pa mora ta prekinitev biti povezana z drugimi vprašanji razorožitve.
Zatem je Dulles izjavil, da se ločitev prekinitve jedrskih poizkusov od celotnih zahodnih predlogov, ki so bili postavljeni avgusta v Londonu, postavlja takole: «Vse točke so bile povezane v celotnost predlogov in o njih bi se morali istočasno sporazumeti. Sedaj pa smo mnenja, da je o vsaki posamezni točki teh predlogov mogoč ločen sporazum s pogojem, da vsaka država ohrani svobodo akcije, če se ne bo napredovalo glede drugih točk«.
Kar se tiče sovjetskega predloga za ameriške kredite Sovjetski zvezi, je Dulles izjavil, da je SZ po besedah samega Hruščeva napovedala gospodarsko vojno ZDA. Pripomnil je, da vodi SZ to vojno s podeljevanjem kreditov nekaterim državam, zato da lahko kupijo sovjetske proizvode. Dulles je pripomnil, da se zdi, da hoče SZ dobiti a-meriške kredite zato, da bo lahko nadaljevala svojo gospodarsko vojno. Dal je razumeti, da bodo ZDA zavrnile sovjetsko zahtevo za kredite.
Zatem je Dulles dejal da so nasprotja med bonnsko in washingtonsko vlado glede nemške združitve. «Zahodno-nemška vlada, je dejal Dulles, želi, da s svojim vztrajanjem na združitvi ne bi ovirala sporazuma o razorožitvi. Toda ZDA, ki so sodelovale prj zadnji konferenci na najvišji ravni, na kateri so bili doseženi nekateri sporazumi s Sovjetsko zvezo, nočejo* da bi v Ženevi sprejete obveznosti ostale mrtva točka, in zaradi tega vztrajajo, naj bo vprašanje nemške združitve na dnevnem redu morebitne konference najvišjihs.
V britanski spodnji zbornici pa je notranji minister Butler, ki nadomešča odsotnega Mac Millana, izjavil, da je s britansko in sovjetsko stališče glede priprav za tehnične razgovore o nadzorstvu nad prekinrivijo jedrskih poizkusov »ptecej podobno«. Butler je dodal, da Mac Mil-lan ni dobil nobenega sporočila od Hruščeva in pogajanja so se vodila med sovjetsko in ameriško vlado. Vendar pa se je ameriška vlada posvetovala z britansko vlado o vsem.
Glede konference na najvišji stopnji pa je Butler izjavil da se je nekaj napredovalo med razgovori treh zahodnih veleposlanikov v Moskvi o sovjetskim zunanjim ministrom. Razgovori morajo ostati zaupni. Naloga zunanjih ministrov bo določiti na podlagi napredovanja, ali je potrebno ali ne sklicati konferenco na najvišji stopnji.
Obrambni minister Duncan Sandys pa je izjavil, da raz-
vprašanji.«
^jD.hlles je tudi izjavil, da bi
oNl _____________ .	.
bile pripravljene preki-
svoje jedrske poizkuse, te bi se po izvedbi učinkovina sistema nadzorstva po-tC®1?. da je mogoče napre ra» * na drugih področjih
j,‘°rožitve, ki jih ima ameri-Ž vlada za najvažnejša.
Ultoi tehničnih razgovorov jv?. Vzhodom in Zahodom je So.les izjavil, da ne bo mo d0c noben sporazum, če bo-Ve-Stališča strokovnjakov pre-
mišlja o ideji, da bi neposredno prišli do popolne m svetovne razorožitve s splošnim sporazumom o preprečitvi vojne.
«če bi še dalje bilo nemogoče napredovati za sporazum o razorožitvi postopoma, je dejal San.Tys, bi morda bilo potrebno znova proučiti možnost sklenitve splošnega sporazuma o razorožitvi z enim samim korakom po prejšnjih pripravah.«
Minister je dejal, da s tem ne misli uradno predlagati novega tovrstnega načrta, pač pa da razmiš'ja o tem. kakšne b1 bile posledice takega koraka.
Sandys Je govoril o možnosti ustanovitve svetovne oblasti za varnost v okrilju OZN. Ta oblast bi imela nalogo nadzorovati razorožitev, preprečiti vsaso ponovno odobri-
tev in kaznovali vsak morebitni napao. Za izvršitev teh funkcij bi imela svetovna oblast na razpolago dve sredstvi: pravic i inšpekcij in mednarodno policijsko silo.
»Mednarodna inšpekcijska komisija o oborožitvi, je dejal Sandys, bi imela nalogo stalnega nadzorstva in sporočiti svetovni oblasti za varnost vsako kršitev sporazuma o razorožitvi. Dala bi na razpolago zbor opazovalcev, ki bi imel na’ogo prepričati e o vsak. nevarnosti napada in bi moral imeti prost dostop v vsako poslopje ter dobiti vse potrebne informacije pri izvrševanja njegovih nalog.
Kar se tiče policijske sile, s katero bi razpolagala svetovna oblast za varnost, bi morala ta nastopiti proti vsaki kršitvi sporazuma o razorožitvi ali proti vsaki grožnji
-apada, na katero bi opozorila inšpekcijska komisija. Policijska sila bi morala imeti neoporečno vojaško nadmoč -n bi morala zato razpolagati z velikim številom vojaštva in z učinkovito oborožitvijo.
»Nujno potrebno je, zato da se zajamčimo proti slabi veri irugih,« je dejal nato obrambni minister, «da se svetovna oblast ustanovi še pred začetkom pravega procesa razorožitve. V pripravljalni dobi bi mednarodna inšpekcijska komisija napravila inventar o-borožrive vsake države, oblast bi potem določila, katero o-rožje je treba uničiti.«
«Pozivam vse poslance, naj najdejo en sam vzrok ki bi upravičeval uporabo atomske bombe.« S temi besedami je laburistični voditelj Beva'n ,,ačel danes v spodnji zbornici debato o razorožitvi.
Številna notranja vprašanja, zlasti Alžir ne dopuščajo De Gaullu potovanja v tujino
Namesto njega bo l/Vashington in London obiskal zunanji minister Napoved državnega posojila - Ultimativna resolucija alžirskega odbora proti volitvam v Alžiriji - Alžirska osvobodilna vojska ima 120.000 dobro oboroženih borcev
PARIZ, 10. — Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je danes izjavil,	da se mu ne	zdi,	da
bi general De Gaulle v bližnji prihodnosti lahko zapustil Francijo. Na vprašanje o možnosti sestanka predsednikov vlad Zahoda je	predstavnik	izjavil,	da
bo to mogoče, toda ne takoj.	Dejal je, da	je	general
sedaj zelo zaposlen z notranjimi vprašanji, z reševanjem alžirskega vprašanja, z ustavno reformo in gospodarskimi vprašanji.
Glede možnosti sestanka med De Gaullom in Mac Millanom je predstavnik odgovoril, da ni bil določen še datum sestanka. Po njegovem mnenju ne bo ta sestanek mogoč pred koncem tega meseca ali pred prvimi dnevi julija. Na neko drugo vprašanje je predstavnik odgovoril, da je sestanek med Adenauerjem in De Gaullom «mogoč oziroma verjeten«; toda do njega ne bo prišlo takoj.
V diplomatskih krogih izjavljajo, da bo zaradi tega morda De Murville obiskal
iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Zasedanje glavnega odbora KD, CK KPI in vodstva PSDI
Fontani ponovno vabi PSDI in PRI toda Saragat sodelovanje odklanja
Fanfani namiguje na sodelovanje tudi s PSI, da bi jo ločil od KPI
«popolno integracijo med Al- ve, ni napoved vojne. Prav ta-
 .  	n	iz«	m	r, nm.iriln nonoroiu TV
(Od našega dopisnika)
RIM, 10. — Danes se je končno začelo zasedanje glavnega odbora krščanske demokracije. Hkrati se je 'nadaljevalo zasedanje centralnega komiteja druge največje stranke in zasedanje vodstva PSDI, ki so se ga udeležili tudi vsi socialdemokratski poslanci in senatorji. Na prvem je Fanfani ponovno ponudil socialde-
mokratom in republikancem vstop v vlado, čeprav je že precej jasno, da se povabljenci pozivu ne bodo odzvali, ter hkrati dokazal možnost sodelovanja s PSI, ker bi na ta način razbil levičarske vrste. Na zasedanju OK KPI je bila razprava o Longovem poročilu. Saragat pa je pred svojim vodstvom v bistvu govoril tako, da po vsej verjetnosti PSDI tudi od zunaj ne bo podprla nove vlade.
Potem ko je povabil — kot rečeno — PSDI in PRI v vlado, je Fanfani izjavil, da je obnova štiristrankar-ske koalicije, ki jo je predlagal Pella, nemogoča.
Možnost je le teoretična ln tajnik KD je zato takoj prešel na republikansko zavrnitev povabila in razlagal socialdemokratom, da bo program nove vlade socialen, kar vsekakor pomeni, da še vedno ni izgubil upanja na socialdemokratski odziv, medtem ko bi mu republikanci pomagali s tem, da bi se vzdrževali glasovanja. Nato je dejal; »Krščanska demokracija je prejela od svojih volivcev mandat, da zajezi nevarnost pred skrajnostjo; toda ta mandat nalaga večinski stranki dolžnost, da pomaga pri naporih tistih, ki hočejo resno usme-
riti del sil levice od totalitarizma v demokracijo«. Prav te besede se tolmačijo kot poskus razširitve »demokratičnega področja« in s tem bi torej Fanfani hotel postati tisti, ki bi dal novo pobudo za socialistično združitev ter iztrgal PSI iz vrst levice. Toda Fanfani zanika taki združitvi značaj alternative kajti zaradi svojih pičlih glasov PRI in PSDI ne moreta več vplivati na PSI.
Ko je govoril o volilnih izidih je poleg povečanja glasov svoje stranke moral ugotoviti napredovanje levice. Glede desničarskih glasov, ki jih je KD pridobila, pa je rekel, da ne bodo povzročili desničarske politike. Obširno je govoril o volilni kampanji KPI, omenil predlog KPI za program levičarske vlade, poziv KPI Nenniju za obnovo akcijske enotnosti itd. Nato je prešel na Nennij'evo stranko, za katero je dejal da nt povedala jušne besede, dokler ni bilo končano glasovanje. Za liberalce je dejal, da je tudi njihovo volilno gesio proti KD spodletelo. Glede progra ma nove vlade pa je omenil med drugim tudi izvajanje V»nonijevega načrta.
Takoj po Fanfanijevem poročilu se je začela razprava, ki so se je udeležili zelo številni demokristjanski prvaki, med katerimi minister Colom-bo in Andreotti, bivša predsednika vlade Segni in Scel-
ba in drugi. Scelba se ni strinjal s Fanfanijem glede »razširitve demokratične baze in morebitnih vlad s sodelovanjem PSI,« češ da so se socialisti in komunisti preveč okrepili. Ne nasprotuje pa «a priori« vladi KD-PSDI-PRI, ki ne bi bila prikrito odprtje na levo, in tudi ne vladi KD-PLI, ki po drugi strani ne bi bila socialno reakcionarna. Ker pa sta PSDI in PRI sodelovanje odklonile, misli Scelba, da bc najboljša rešitev demokristjanska vlada, ki Di jo od zunaj podpirala PSDI in PRI, ali pa monarhisti in fašisti.
Po Segnijevem mnenju pa je možna samo vlada levega centra ali pa enobarvna vlada; sicer pa tudi liberalcev ne bi smeli zavračati. Enobarvna vlada pa naj bi se sestavila samo v primeru^ če ne bi bilo drugega izhoda. Andreotti pa se je strinjal s Fanfanijevim vabilom PSDI in PRI, ki bi morali svoja odklonilna stališča ponovno proučiti. Razprava se je zavlekla pozno v noč.
Na zasedanju CK KPI je senator Scoccimarro izjavil, da je morala partija upoštevati prvič, odkar se pojavlja na volitvah, protipartijske poizkuse nekaterih renegatskih in provokatorskih skupin. Senator Pellegrini pa je med drugim omenil tudi Radio Koper, ki da je med volilno kampanjo agitiral, naj slovenska manjšina odda svoje glasove za PSI. Dejal je, da v Venetu KPI ni mogla odvzeti glasov KD zaradi pomanjkanja politične akcije med katoliškimi množicami. Amendola je govoril o odnosih PSI in 4e_
i*ii iiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiniiiiiif ii ■iiiiiiiiiiii i m ittiiiiiBimiiiii mtiiiaiii um ai iiiiiiiiii iiiiiimtiif iiiiiiii m mi tiiiimi ii m im mini m ■iiiiiimii ■!«■ iiiaiitMiiim im im ■iiiiimiiiiiiif iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinta
Včeraj nekoliko bolj mirno na Cipru
Turška objestnost ima podporo v propagandi v Londonu in Ankari
Tudi včeraj so hoteli ciprski Turki napasti predmestja Nikozije, kjer prebivajo Grki Večje količine razstreliva in bomb v mošeji v Larnaki
NIKOZIJA, 10. — Skoraj bi bilo danes prišlo do novih incidentov med Grki in Turki, vendar je policija še pravočasno to preprečila. Turki so se namenili kar s skupino kamionov proti predmestjem Ni. kozije, kjer ni policijske ure; njih nameni niso bili nič kaj prijazni. Ustavili so jih šele tri km pred Nikozijo ter jih zavrnili. Grško prebivalstvo in tudi nekateri angleški državljani, ki stanujejo v teh predmestjih, so se zabarikadi rali v svoje hiše, obenem pa so obvestili oblasti, da prihajajo Turki.
Pač pa je prišlo tudi do kakega incidenta, ko je bila danes v turškem predelu Nikozije policijska ura prekinjena za eno uro, da bi si prebivalstvo lahko omislilo živež. Toda ko so ljudje prišli na trg, tam še ni bilo ničesar in so zato izropali nekaj grških trgovin v muslimanskem predelu mesta. Prekinitev policijske ure so podaljšali za pol ure, da so prispela živila na trg.
Policijska ura je bila danes dopoldne ukinjena v pomembnejših mestih na otoku, narazen. Ce pa bo mogo-' znova pa je bila uvedena v
Larnaki in na Pafosu zaradi novih incidentov.
V Larnaki so našli v mošeji večjo količino razstreliva ,r< bomb.
Ciprski guverner Hugh Foot je danet, popoldne izjavil, da imajo oblasti položaj dobro v rokan. Potrdil je, da bodo sile javne varnosti uporabile vsa sredstva za vzpostavitev miru, ir dostavil, da bodo oblasti sprejele tudi najbolj drakonske metode za preprečenje nasilja
V Nikoziji so bili raztroseni letaki, ki pozivajo Grke, naj ustanove obrambne odrede proti turškim napadom Do-sazali smo svoje potrpljenje, je nap.sano na letakih s pod-i isom «Korpus narodne o-i rambe«, spričo turškega van. balizma Toda sedaj moramo preiti v protinapad vsakikrat, ko bi nas napadli. Vsako nasilno dejanje mora biti vrnjeno.
Turški zunanji minister Zor. iu je vložil pri britanskem velepos aniku v Ankari pro-iest proti britanski vladi, češ da ni zaščitila turške manjšine men neredi na otoku v prejšnjih dneh. Veleposlanik
je odgovoril na protest, pri ‘em pa je poudaril, da to še ne pomeni, da Velika Britanija prvnava Turčiji pravico protestiranja zaradi dogodkov na Cipru. To je sporočil glasnik Foieign Officea, ki ni povedal, jtakšen je bil britanski odgovor toda zvedelo se je, da je veleposlanik v Ankari protest odbil. Gla-nik je tudi potrdil da britanska vlada ni premtnila svojega namena, da do 17. junija da izjavo o Cipru,
Levičarski grški sindikati so iz Aten poslali glavnemu tajniku OZN brzojavko, s katero protestirajo proti divjaštvu in vandalizmu Turkov. Brzojavka zahteva takojšen poseg OZiN v to zadevo ter poudarja, da ima turška objestnost podporo v propagandi iz Londona in Ankare.
Več kot jasno je, da imajo neredi, ki so jih začeli Turki, že od vsega začetka določen namen; preprečiti, da bi ciprski Grki dosegli samostojnost. Angležem je od časa do časa potrebna pretveza, da morajo ostati na otoku zaradi zagotovitve miru in reda. Grški ministrski predsednik Ka-
ramanlis pa je danes dejal, da bo Grčija napravila vsak napor za rešitev ciprskega vprašanja, pri čemer se pa ne bo pustila vplivati po neodgovorni demagogiji.
Grški U ti, pišejo, da se turške čete zbirajo na anatolški obali nasp oti Cipra.
Turške delegacije tako pri NATO kot prj OZN so prejele navodila, naj napravijo »potrebne korake v zvezi z razvojem položaja na Cipru«. Stalni svet NATO je danes razpravljal na ožjem zasedanju o Cipru. Govoril je grški delegat nato pa turški. Predsedoval je Henri Spaak, ki je govoril pomirjevalno. Svet ni sprejel nikakega sklepa, saj ga grška vlada niti ni zahtevala, temveč se je samo omejila, da infoimira svet Atlantskega pakta o razvoju na Cipru.
Grške čete se bodo udeležile, kot je že bilo določeno, poleg angleških in turških vojaških enot manevrov «Glory Three«, ki jih pripravlja NATO v Egejskem morju in na Kreti od 13. junija dalje. Manevrov se bo udeležilo tudi ameriško VI. brodovje.
jal, da se je med obema strankama začela voditi konstruktivna diskusija že v času pra-lognanskega sestanka. Sindikalni voditelj Novella je rekel, da je demokristjanska levicah po volitvah postala močnejša in bo postavljala odločneje svoje zahteve, kar se bo moralo vsekakor upoštevati.
Kaj pa je povedal Saragat? Predvsem to, da ne upa v socialistično alternativo ker u-radnim izjavam stranke sledijo odkuto frontistične izjave zastopnikov strankine večine. »Samo arzne obveze na socialnem področju in jamstva za laičnost države lahko pojasnijo najbolj pereča delavska vprašanja.# Ta drzna rešitev lOcialnega vprašanja sloni na naslednjih točkah; 1. naciona-1 zacij; energetskih virov ali pa vsaj za začetek poseg države v sektor razdeljevanja te energije, 2. obnova blagajne za Jug, 3. industrializacija Juga, 4. demokratizacija v tovarnah in zakon o obveznih kolektivnih delovnih pogodbah, 5. načrt za delavska stanovanja, 6. politika široke upravni decentralizacije z izvajanjem vseh določb u-stave, 7. organizacija javnega življenja, 8. šolska politika, 9. dokončna izpopolnitev davčne zakonodaje, 10. reforma senata v šestih mesecih in 11. zunanja politika solidarnosti z vsemi demokratičnimi državami.
Ta program bi postavil na preizkušnjo socialistično stranko in bi razčistil splošen položaj. Prav zaradi tega razčiščevanja PSDI ne bo podprla demokristjanske vlade, katere obstoj bi zastri vse dvoumnosri državne politike, socialistični stranki pa bi odvzel hudo odgovornost, hkrati pa priocmogel demokrist janskim integralističnim namenom. Naloga PSDI je, da ne ostane v peložaju brezplodnega čakanja jn da pokaže javnosti smrtno nevarnost, ki preti demokraciji zaradi ne-gibljivost., oq česar bi «imeli korist samo komunisti in reakcionarji«. Po Saragatovem govoru so zasedanje vodstva PSDI prenesli na jutri.
A. P.
London in Washington, da lam pojasni zunanjo in vojaško pohtiko generala De Gaul-la. Danes se je De Gaulle po-svetova' s svojimi političnimi svetovalci, s katerimi je proučeval razna vprašanja zunanje politike. Sestanka se je udeležil tudi zunanji minister Couve de Murville, ki se je pravkar vrr.il v Pariz iz Bonna.
Pozi.eje pa je De Gaulle nadaljeval razgovore s sindikalnimi voditelji. Kakor je zna-10, je De Gaulle že sprejel socialistične sindikalne voditelje. Danes pa je sprejel vodi-relje katoliških sindikatov. Kakor predstavnikom socialističnih sindikatov, je tudi danes, da bi jih pomiril, izjavil, da sindikalne svoboščine niso o-grožene. Baje je general naklonjen ustanovitvi republiškega sveta j več oddelki, med katerimi bi bil gospodarski in kulturni oddelek, v katerem bi predstavniki sindikatov imeli zakonodajno in ne samo posvetovalno oblast, kakor jo ima sedaj gospodarski svet.
Finančno ministrstvo pa je sporočilo, da bo 'dada razpisala posojilo. Podrobnosti o posojilu bo sporočil general De Gaulle v petek po radiu in priv tako finančni mini-zter P-.ay na tiskovni konferenci, ki bo istega dne
Danes je De Gaulle predsedoval tudi seji vlade, na kateri so v glavnem obravnavali gospodarska vprašanja. Minister za delo je sporočil, da niso govor ii o socialnih vprašanjih, ker De Gaulle ni še zaključil svojih razgovorov s predstavnici sindikatov in delodajalcev.
Medtem pa kaže, da bo imel general še mnogo opravka s fašističnim cdborom v Alžiru in tudi s podobnimi odbori v Franciji. To kaže resolucija, ki jo je alžirski odbor poslal njemu in generalu Salanu Resolucija pravi, da je izvedba občinskih ali drugih volitev v Alžiriji «prezgodnja». Resolucija zahteva tudi uki nitev okvirnega zakona in
žirijo in metropolitanskim o-zemljem in ne samo v notranjosti alžirskih meja«. Dalje pravi resolucija, da bi to pomenilo odpravo nekaterih rni-ristrstev, kakor n. pr, ministrstva za Alžirijo in Saharo, ter odpravo ločenega denarnega sistema in carin, ki veljajo za Alžirijo.
Resolucija poudarja, da je nujna nalaga vojske »uničiti tolpe upornikov in razširit, pomirjevalno akcijo«.
Člani odbora so mnenja, da so politične stranke činitelj razprtij ter je potrebno doseči, da te stranke izginejo, če se hoče združitev Francozov «okrog živeče stvarnosti splošnega interesa, ki so družinsko okolje, poklic, občina, pokrajina in domovina«.
»Sklenili so z vso oblastjo, ki jim jo je dala akcija, katero so začeli 13. maja, podpreti kampanjo narodne pre-obnove, ki jo bodo odbori narodne rešitve začeli na ozemlju metropolitanske Francije.«
Odbor izreka zatem zadovoljstvo, ker je s svojim stalnim in nepopustljivim pritiskom «prisilil sistem, da se obrne na generala De Gaulla, in da je dosegel obljubo celotne integracije Alžirije z metropolitansko Francijo«.
Zatem govori odbor o »nevarnost:«, ki bi nastala, če bi še pred referendumom organizirali občinske volitve, ki bi uh bila težko izvesti in ki bi temeljde na okvirnem zakonu. Odbor je mnenja da so vse volitve prezgodnje, dokler se re izvede reforma ustave. Re-solucija govori zatem o »dolžnosti odbora, da v vsej Franciji usmeri ideje za državljansko in patriotično obnovo, da doseže pravo vlado narodne rtšitv? in da zagotovi generalu De Gaullu temeljito in trdno ljudsko podporo, ki se bo lahko učinkovito upirala komunistični zaroti, ki jo podpirajo vsi izdajalci domovine«. Na koncu pravi izjava, la odbor ne bc mogel sprejeti nobenega kompromisa, kar se tiče smotrov, ki so si jih za-sta\ lli njegovi člani.
Predstavnik odbora Neu-wirth se je nocoj razgovarjal z genetalom Salanom. Izjavil je da Salan ni odobril resolucije odbora, pač pa da je spo-'očil, da jo bo poslal naprej.
Neuwirth je dalje izjavil: »Resolucija, ki jo je danes izglasoval odbor narodne rešit-
Mogoče v Libanonu komisija OZN
NEW YORK, 10. — Varnostni svet se je danes spet sestal k razpravljanju o libanonskem protestu proti ZAR. Delegat ZAR je dejal, da je libanonski zunanji minister v svojem govoru v petek navajal samo policijska poročila, ki nimajo juridične veljave. Za delovanje teroristov, ki prihajajo iz Sirije pa ne more biti odgovorna vlada ZAR.
Nato je govoril Malik, ki je dejal, da je malo pred začetkom zasedanja prejel po telefonu obvestilo, da je sedaj položaj v Libanonu mnogo bolj resen. Zahteval je, da ostane svet na permanentnem zasedanju, dokler ne pride do kakega sklepa.
Švedski delegat Jarring je predlagal, naj gre v Libanon posebna komisija, ki naj ugotovi dejansko stanje. Jar-ringu se je pridružil ameriški in tudi britanski delegat. Iraški delegat je zaprosil čas za proučitev švedskega predloga. Pa tudi če bi bil predlog izglasovan, je dejal, je potrebno, da svet zaseda še naprej. Sovjetski delegat se ni hotel izreči o predlogu, dokler ga ne preštudira. Potem je bila seja prekinjena do 1.30 ,(po srednjeevropskem času),
llllllllllllillllliiitilltlllllllilllllllllltlllllllllllliaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliitiiiviiiiiiitiiiiiiiiiiiiin
Kitajci nenehno napadajo FLRJ
Čudna deformacija v glavah „kritikov“
«Politika» o izjavi zastopnika paiače Chigi
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 10. — Nenačelna politična gonja proti Jugoslaviji se nadaljuje z nezmanjšano ostrino. Časopisi držav sovjetske skupine izkoriščajo vsako priložnost, da obsodijo »jugoslovanski revizionizem« kot »proLukt . imperializma«. Smisel te gonje je popolnoma jasen. Sploh ne gre za ideološko razpravo, temveč za preračunan pritisk na Jugoslavijo. V pomanjkanju argumentov se avtorji članaov poslužujejo žalitev in izmišljotin.
V tej gonji pripada posebna vloga kitajskemu tisku, ki u-porablja posebne argumente, da bi «dokazai» »prodajanje jugoslovanskih komunistov a-meriškim imperialistom«. Avtorji člankov v kitajskem časopisju se namreč sklicujejo na pisanje ameriških listov in agencij. Tako je n. pr. avtor članka »Jugoslovanski revizionizem produkt imperialistične politike«, Cen Po Ta, navajal pisanje lista «Washington Post« od 8. junija 1957 in poročilo dopisnika Reuter iz Beograda od 2. maja 1958, da jugoslovansko časopisje ni več tako dolgočasno kakor je bilo pred desetimi leti, ko je bilo podor.no pisanju moskovske «Pravde», da bi »dokumentiral« svojo trditev, da je »ameriška pomoč« in »uvajanje ameriškega načina življenja povzročilo spremembo v vrstah jugoslovanske vodilne skupine in omogočilo pojav revizionistično ideologije«.
»Torej,« ugotavlja nocojšnja «Borba». «Washigton Post« in Reuter sta vir, iz katerega se napaja ta »načelna globoka marksistična analiza« in »kritika« v listu «Cen Po Ta«. Podobno metodo uporablja tudi «Žen Min Ži Bao«, ki se sklicuje na pisanje «New York Times« in «Saturday Evening Post«. Cuilna deformacija je nastopila v glavah kitajskih »kritikov«. Ko gre za Jugoslavijo, tedaj ameriški tisk služi kot glavni vir »dokazov« za njihove «argumente», za njihovo »marksistično analizo«. Kakšna bi bila slika KP Kitajske, če bi kdo uporabljal iste »marksistične« metode n bi se skliceval na pisanje a-meriškega tiska o Kitajski na podlagi istih virov, iz katerih kitajski »kritiki« črpajo
»dokaze« in «argumente» za svoje napade na socialistično Jugoslavijo? se sprašuje »Borba«.
Jugoslovansaa javnost je sprejela z zadovoljstvom izja vo uradnega zastopnika pa'a-če Chigi, da se gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo ugodno razvija in da se je Italija pripravljena še dalje truditi za nadaljnji razvoj jugcslovansko-italijan-skega gospodarskega sodelovanja. Jutrišnja «Politika» piše pod naslovom »Dobri sosedi« o uspešnem razvoju gospodarskega sodelovanja med obema državama in ugotav lja, da je t'o sodelovanje eden izmed stebiov jugoslovansko-italijanskega prijateljstva m sodelovanja sploh. Pri tem poudarja, da se je Jugoslavija vedno zavzemala za razvoj gospodarskih oidnosov z vsemi državami zlasti pa s sosedno Italijo ter da se sodelovanje med obema državama ne omejuje samo na gospodarsko področje, temveč da so bili doseženi pomembni uspehi tudi na drugih področjih. Med obema držr.vama so še nerešena vprašanja in razlike družbeni ureditvi in gledanjih na sodobna mednarodna vprašanja.
»Toda prikazalo se je, poudarja »Politika«, da se kljuo razlikam lahko uspešno sode luje. Izjava zastopnika palače Chigi, ugotavlja «Politika» nas še bolj utrjuje v tej misli Prepričani smo. da s to izja vo soglašajo milijoni Italijanov, čeprav pripadajo najrazličnejšim slojem političnega življenja«.
»Politika« na koncu poudarja. da je jugoslovansko- italijansko sode ovanje prispevek k ustalitvi v tem delu sveta. Vsi dosedanji rezultati in lagodne peraoektive izhajajo od toid, ker Rim in Beograd pri svojem sodelovanju upoštevata, da je mir na področju Balkana in Apeninov v veliki meri odvisen od tega, kako trdni in razviti bodo odnosi med Italijo in Jugoslavijo. Zato je gotovo, da bodo nadalj nji napori za razvoj gospodarskega in drugega sodelovanja med obema državama vsekakor prinesli nove uspehe, ki bodo koristni za obe držav in tudi za druge.
b, a
ko m opozorilo generalu De Gaullu Je samo posledica akcije. ki nam je poverjena 6 sklepom generala Salana od 22, maja. Ta sklep predvideva, da bodo odbori aktivno aodelorali s sporočanjem želja prebivalstva ob priliki pri* j ravljanja sklepov, ki se ti-lejo življenja naroda.«
Predstavnik generala De Gaulla pa je nocoj v Parizu /javil, da bo ministrski predsednik odločno izvajal svojo napovedano politiko v Alžiriji n l j bodo občinske volitve, ki jih je napovedal, to poletje.
Preistavnik je pripomnil, da vlada ni nikoli trdila, da odo cmeniene volitve »v e-nem mesecu«. Namerava pa ih določiti pred dnem, ki je določen za referendum
Zvedelo se je tudi, da se je general Salan popoldne raz-govarjal po telefonu z generalom De Gaullom in mu sporočil, da je predstavnik alžirskega odbora napačno izjavil, da je on naklonjen resoluciji tega odbora. Kakor omenjeno, pa je predstavnik odbora Neuvvirth že popravil svoje trditve.
V nekaterih političnih krogih menijo, da je resolucija alžirskega odbora neke vrste uvod v nasprotja med gen. De Gaullom ter fašističnimi in skrajno desničarskimi elementi v alžirskem odboru. Kar se tiče De Gaulla, poročajo, da je izjavil, da gre za nasprotje mnenj, «ki je zakonito v demokraciji«, da pa on ni dolžan sprejeti mnenje alžirskega odbora.
Odbor na Korziki, ki so ga danes . ustanovili za ves otok in ki šteje 42 članov, pa je poslal De Gaullu brzojavko, s katero se mu zahvaljuje ker je za n„vega prefekta i-menoval Lamassoura, ki je Soustellov sodelavec. Dalje ga poziva, naj general Thomazo še dalje ostane guverner o-toka.
Koordinacijski in izvršni odbor alžirske narodnoosvobodilne fronte je imel nocoj v Kairu svojo deseto sejo in razpravljal o ukrepih v zvez;
novo francosko politiko v Alžiriji. Agencija za Srednji vzhod trdi, da razpravljajo o možnosti ustanovitve alžirske vlade. Posvetovanja se bodo nadaljevala še več dni.
V svojem včerajšnjem pozivu, katerem smo že poročali, poziva odtooi narodnoosvobo-lilne fronte osvobodilno vojsko, naj nadaljuje borbo, in pripominja, da ne bo s svoje strani opustil ničesar, kar bo lahko prispevalo k gotovi zmagi nad francoskimi silami.
»Dolgih 125 let, nadaljuje poziv, se Francozi niso ozirali na težnje alžirskega ljudstva in nedavno se je dvignil glas, ki nas skuša omamiti z idejo združitve s Francijo. Zdi se, da je ta glas pozabil, da je bratstvo nemogoče med Arabci in tujci propadajočega imperija. Ta glas je pozabil, da je francoska zastava sedaj omadeževana s krvjo alžir^ skih mučenikov. Toda kaj mo. re ta glas proti patriotizmu v srcih Alžircev?«
Poziv pravi zatem, da je v začetku osvobodilne vojne novembra 1954 štela osvobodilna vojska samo 3000 mož, sedaj pa ima 120.000 prekaljenih in dobro oboroženih borcev. Učinkovitost in sposobnost te vojske nadvladuje francosko vojsko, kljub njenemu letalstvu, topništvu, inženirskim četam, tankom in barbarskim metodam, kakor so požigi, uporabljanje plinov in drugega zločinskega orožja .»
Mac Millan v ZDA
BALTIMORE, 10. — Britan-ski ministrski predsednik Mac Millan ter predsednik Eisen-hower sta prispg]^ s predsednikovim helikopterjem v Baltimore, kjer je Mac Millan prejel častno diplomo univerze John Hopkins. Ob tej priložnosti je imel Mac Millan govor, v katerem je izrekel upanje, da bo svobodni svet, če ne naenkrat pa vsaj polagoma, napredoval k mednarodnemu pomirjenju. Seveda pa r.e verjamem, je dostavil, da lahko ena vrhunska konferenca ali pa kakršen koli drug sestanek petih ali šestih mož v štirih dneh izravna veliki prepad med Vzhodom :n Zahodom. Toda če se bo hotelo, bo mogoče počasi napredovati. TreDa je le, da obedve atrani to hočeta. In kar se nas tiče, nn to hočemo, j* dostavil. Prvi korak bi lahko bila nadzorovana razorožitev, kajti nadzorovanje je jedro vsega vprašanja.
Mac Millan je tudi vztrajal, da se ohranijo zavezništva v »svobodnem sevtu«. Izrekel se je tudi za pospešitev gospodarske in finančne medsebojne povezanosti svobodne Evrope, Commonwealtha in vse Amerike.
Mac M-Lan in Dulles sta imela razgovor, ki je trajal dve uri in pol, med katerim sta obravnavala zlasti gospodarska vprašanja. Jutri popoldne bosta razgovore nadaljevala.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 21.2, najnižja 15.5, zračni tlak 1005.8 pada, veter vzhodnik 9 km, vlaga 89 odst., nebo ob-lačno, padavine 7.1 mm, temperatura morja 22.7 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 11. junija
Barnaba, Hrvoje Sence vzide ob 4.15 in zatone ob 15.54. Dolžina dneva 15.39. Luna vzide ob 0.56 in zatone ob 14.08. Jutri, ČETRTEK, 12. junija Flora, Cvetko
Za ustanovitev repentaborskega strelišča
Vojaške oblasti ¥daiedekret o takojšnji zasedbi zemljišč
Prizadetih je 28 kmetovalcev iz Velikega Repna, ki imajo na Paču in v Hribih najboljše pašnike in travnike ter polja in gozdove
ga morda odplačali z malenkostno vsoto? To so živi in občuteni primeri, ki jih bo morala vojaška oblast vsekakor upoštevati.
Sestanek odbora za zdravstveno vzgojo
V ponedeljek je bila na sedežu pokrajinske uprave skupščina pokrajinskega odbora za zdravstveno vzgojo tržaškega
Na oglasni deski repentaborskega županstva je že nekaj dni na vpogled dekret V. vojaškega področnega poveljstva za severovzhodno vojaško področje, Ki pravi, da bodo vojaške oblasti takoj zasedle zemljišča okoli Pača za Velikim Repnom, kjer bodo ustanovili «Repentaborsko strelišče*.
Odločitev omenjenega vojaškega poveljstva je osnovana z dekretom predsednika republike od dne 10. 4. 1951 št. 536, s katerim se na predlog ministrstva za obrambo in vojsko proglašajo za javno koristna dela gradnja utrdb, poslopij, vojaških cest in katerakoli druga dela, ki so v interesu vojske kot tudi ureditev njene službe na področju V. vojaškega področnega poveljstva. Dalje se dekret V. vojaškega poveljstva nanaša tudi na člen 76 zakona štev. 2359 od dne 25. junija leta 1865 glede
razlastitev za javno koristna dela ter sporočilo ministrstva za obrambo in vojsko od dne 11. 2. 1958, ki dovoljuje zasedbo zemljišč, ki so potrebna za ustanovitev «Repenta-borskega strelišča«.
«Za ustanovitev „Repenta-borskega strelišča”«, je nato rečeno v dekretu, «ki se nahaja v katastrski občini Veliki Repen, bodo takoj zasedene v celoti ali deloma naslednje parcele .. .».
Tu sledi navedba parcel in poti, ki bodo zasedene.
Vojaške oblasti bodo torej praktično zasedle vso dolino Pača ter pot, ki vodi iz Velikega Repna do vode v Paču. Da bodo vojaške oblasti ta zemljišča razlastile, se je vedelo že dalj časa in tudi na? dnevnik je o tem že poročal. Toda sedaj je bil objavljen dekret in stvar je za-dobila tudi legalno pravo-močje.
Kaj pomeni zasedba zemljišč na Pacu za repenske kmete? Predvsem moramo pouda riti, da je prizadetih 28 zemljiških posestnikov, med kate rimi so tudi taki, ki imajo svoja edina zemljišča, to se pravi travnike, njive in pašni ke prav na tem področju, kar pomeni, da bodo izgubili praktično vse premoženje. Toda stvar je mnogo hujša kot se
področja, ki ji je predsedoval predsednik pokrajine prof. Gregoretti. Predsednik je poročal o imovini in delovanju odbora ter o programu za delo v letošnjem letu. Letos bo odbor prvikrat predvajal razne kratkometražne filme. Poleg tega pa bodo predvajali za javnost razne dokumentarne filme o zdravstvu in socialnem skrbstvu, ki so jih dali na razpolago visoki komisariat za higieno in zdravstvo ter zdravniške, pedagoške in zdravstvene ustanove. Na skupščini so predvajali tudi dokumentarni film «sladkorna bolezen«, ki je imel velik u-speh na nedavnem filmskem festivalu v Cannesu. Isti dokumentarni film bodo predvajali tudi na tretjem mednarodnem kongresu o sledkorni bolezni, ki bo prihodnjega julija v Duesseldorfu.
, Na sedeža trgovinske zbornice
Zaključeno zasedanje predstavnikov avstrijske in tržaške trg, zbornice
Uradno poročilo bodo izdali danes, vendar vse kaže na zadovoljive zaključke
Sinoči se je dejansko zaključilo zasedanje predstavnikov zvezne avstrijske gospodarske zbornice z Dunaja in predstavnikov tržaške trgovinske zbornice, ki so razpravljali o vprašanjih glede avstrijskega tranzitnega prometa skozi tržaško pristanišče. Danes bodo sestavili uradni jvrotoko' o razgovorih in nato tele objavili zaključno poročilo V leku današnjega dne pa podo avstrijski gostje obiskali mesto, pristaniške in druge naprave Čeprav trgovinska zbornica •čerai ni dala nobenega uradnega poročila o včerajšnjih razgovorih, smo vendar zvedeli, da je bilo zasedanje precej plodno, in se zai, da so bile glavne točke napovedanega dn- vnega reda zadovoljivo rešene Avstrijci so se zanimali zlasti za čimprejšnjo razširitev avtomobilske ceste Trst —Videm—Trbiž, za okrepitev železniške proge Trst—Trbiž in ureditev železniških tarif in pristaniških pristojbin, ki so jih zahtevali že na zadnji konferenci o tržaškem prista-
iiiiiimi imi miim ihh mn iMMimtMtiMMiHMiiiiiiiiimiiiitiiiiMMminiiimiiiMiiiMmiiiiiiiiiiiiM,nmimi,iiiiMitiiimiiiimMiimiHMiiiiimimiiHi
Poročilo predsednika združenja industrijcev
Preskromen napredek industrije in resnejše težave na obzorju
Zahteva po organskih ukrepih, ki naj okrepe obstoječa in pritegnejo nova domača ter tuja industrijska podjetja
Včeraj popoldne je bil občni zbor Združenja industrijcev tržaške pokrajine, na katerem je imel obsežen referat predsednik združenja dr. Mario Doria. Uvodni del referata je posvečen splošnim vprašanjem in zlasti Evropski gospodarski skupnosti, pri čemer je predsednik industrijcev ostro kritiziral sindikalno osamosvojitev državnih podjetij. Nato je pozdravil nova industrijska podjetja in dejal, da se prav sedaj zaključuje sporazum za pomembno tuje podjetje, ki naj bi ga zgradili v okviru perspektiv Evropske gospodarske skupnosti.
Glede tržaške industrije pa je ugotovil, da je zaostala za napredkom splošne italijanske
.industrije. V industrijskih ?i	podjetjih	je	bilo	v	preteklem
letu zaposlenih 56 odst. delav-
ti je namreč treba, da imajo skoraj vsi vaščani v Hribih za vasjo svoje gozdove, travnike in pašnike in da vodi takorekoč rdina pot v Hribe prav nad Pačem.
cev in so zabeležili le zelo rahlo povečanje števila zaposlenih, ki gre izključno na račun gradbene in ladjedelniške
_	industrije,	tako	da	ta	sektor-
Ce bi slo samo za zasedbo
omenjenih zemljišč, in seveda temu primerno plačilo oziroma odškodnino, tedaj bi se o tem lahko še razpravljalo. Vendar ne smemo pozabiti, da je na ošhovi vojaških predpisov možno razširiti področje, na katerem so vojaške strelske vaje za en in pol kilometra naokrog, kar pomeni, da bo v času vaj zaseden ne samo Pač, temveč tudi zemljišča, ki se razprostirajo naokoli v širini enega in pol kilometra.
To pomeni, da bodo kmetje izgubili Pač, istočasno pa ne bodo mogli niti v Hribe, ker bodo vse poti zaprte. To predstavlja za repenske kmete hud udarec, saj je najboljša paša v Hribih, odkoder dobivajo tudi seno, listje in drva.
Stvar bi se dala urediti, če bi bile vojaške vaje v streljanju recimo enkrat ali dvakrat na teden. Toda kmetje že iz prakse vedo, da so vaje skoraj vsak dan, če ne celo vsak dan, in trajajo od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer, tako da je dostop v Hribe nemogoč.
Pa še na nekaj moramo pomisliti. Repentaborska občina se je predvsem v zadnjih letih zelo razvila in predstavlja pomembno turistično točko. Ne samo ob nedeljah in prazničnih dnevih, temveč tudi ob delavnikih prihaja v Veljki Repen mnogo izletnikov in celih družin z otroki, ki iščejo miru in zdravilnega svežega zraka v dolinah in borovci nad Pačem ter vse naprej do Volnika. Sedaj bo ta privlačnost odpadla, kar bo nedvomno škodilo razvoju turizma v tej občini, ki se je v zadnjih letih že lepo razvil jn je imel vse pogoje za nadaljnji še uspešnejši razvoj.
Najbolj pa so seveda zaskrbljeni kmetje. Želijo, da bi ■jim kdo od vojaških oblasti povedal, kaj in kako mislijo z razlaštitvami, kako je z vprašanjem ((varnostnega področja«, želijo vedeti, če bodo dobili kako odškodnino ali ne Mislimo, da bi predstavniki vojaškega tehničnega urada, ki imajo zadevo v rokah, lahko sklicali kmete in jim vse te stvari obrazložili.
Včeraj se je sestal upravni odbor repentaborske občine, ki je med drugim razpravljal tudi o omenjenem dekretu. Po daljšem razpravljanju so odborniki sklenili storiti primerne korake, da zaščitijo ogrožene interese prizadetih kmetovalcev.
Z naše strani naj poudarimo, da bi morale vojaške o-blasti pri razlaščevanju in zasedbi zemljišč upoštevati tudi interese lastnikov. Tu naj predvsem omenimo primer vdove, ki se takorekoč izključno preživlja s pridelki zemljišč na Paču, do katerih sedaj ne bo več imela pravice
selnosti in znižanja števila zaposlenih oseb. Prav zato je, po mnenju industrijcev, še toliko občutnejša potreba po organskem državnem načrtu, ki naj pospeši industrializacijo Trsta.
V ta namen je treba sprejeti ukrepe, ki bodo olajšali razvoj že obstoječe industrije in v večji meri pritegnili tudi v Trst nova domača in tuja industrijska podjetja.
Izvršiti je treba obsežna javna dela, ki bodo spodbudila pristaniško in industrijsko dejavnost.
Predsednik industrijcev se je ugodno izrazil glede zakona o 45 milijardah ter dejal, da mora nov parlament ta vprašanja dokončno rešiti, pred tem pa lahko že vladni generalni komisar uveljavi nekatere olajšave, ki že veljajo za Jug. Med temi olajšavami je Doria navedel vračila 50 odstotkov dohodnine na dobičke, ki jih ponovno vlože v industrijsko dejavnost in u-stanovitev enega ali več industrijskih prostih področij, kot je združenje industrijcev že večkrat predložilo.
Poročilo obsežno razpravlja o lokalni državni industriji in ugotavlja, da v sedanjem položaju država nadzoruje skupino za Trst zelo pomembnih podjetij. Prav tu pa je tržaški položaj slab in kot primer navaja Doria stanje v podjetju ILVA, za katero ni predvidena v načrtih IRI nikakršna modernizacija, kar vzbuja zaskrbljenost za perspektive tega podjetja, saj lah-
tllllllllllllllllllllMIIIMI.I	MIHIH	lllll MII III lllltlll MIHI lllllllll MIHI M lllllllllll llllllllllll MIH III
Nesreče zaradi spplzke ceste
Ženska	padla
levo nogo in si
Avto zadel oh dva ustavljena avta pred hotelom «ExceIsior» - Padec motociklista
ja zaposlujeta dve tretjini vseh zaposlenih.
Prav tu pa obstajajo resne skrbi, saj je svetovna mornarica že presegla potrebno to-nažo, tako da se pričenja kriza naročil. Iste ugotovitve veljajo tudi za gradbeno industrijo, ki se je v Trstu razcvetela z zamudo in gradila stanovanja v solastnini, za kar pa postajajo pogoji vedno slabši, ker postaja trg prenasičen.
Vsa ta dejstva govore, da bo verjetno v prihodnjih letih prišlo do povečanja brezpo-
Zaradi spclzke ceste se «e včeraj zgodilo nekaj nesreč. Okrog 10. ure je 56-letna Antonia Montonesi vd. Stefani iz JI, Bclfoggio 29 šla po oprav, kili v iresto; pred hotelom Ex-(.elsior je prečkala cesto, pa ič ji je na mokrem tlaku spodrsnilo. Pri padcu si je zlomila leve nogo ter zvila zapestje leve roke. Udarila se je tuni po glav in zgubila spomin. V, redilnim avtom so jo ■ dpeljal v glavno bolnišnico, kjer jo jo sprejeli s pridržano prognozo na I. kirurški oddelek.
Kako je prišlo do nesreče, je povedal 30-letm Giordano Zulian iz Lonjerske ceste 169, Ki se jt takrat peljal s svojim m / orjem tam mimo. Zen-fka je namreč stopila s pločnika pred hotelom «Excelsior», da bi iia na tramvaj. Napravila je nekHj korakov ko je zagledala motorista in je zato pohitela da je ne bi povozil. Motor ut je pravočasno zapazil žensko in zmanjšal brzino, pa -e je zaradi spolzke ceste prevrnil Nekoliko se je opraskal n si pokvaril dežni plašč. Žensk' pa ie spodrsnilo in je zelo nerodno padla. Motorist je naglo vstal in ji priskočil na pomoa ter obvestil Rdeči križ :n karsbifoerje.
Pred hotelom «Excebior» so uneli vezav' včeraj pač smolo zaradi spolzke ceste Tako se e že ob 8 uri zgodih prva nesreča Proti Sv, Andreju se je takrat peljal z avtom svojega očeta 18-letni Aldo Ro-millo iz Carbole 593 Nenadoma, merda zaradi tjga, ker je pritisi.il na zavore, je njegov < vto začel plesati prav pred omenjenim hotelom in je zadel ob avto iz Milana ter avlo iz Florence, ki sta parkirala na aesir stran: ceste. Vsa
Kaj bo ta ženska počela, ko
ji bodo zemljišče odvzeli in j tri vozila, zlasti pa avto Ro-
milla, so bila zel i poškodovana
V predoru pri Senenem trgu pa je zaradi mokre ceste /letel z motorja 25-letn' Angelo Barbuscio ia Ul. Porta 25. Pri padcu se je pobil m ranil po brad. ter levi roki V glavni bolmšnici so mu nudili prvo zdravniško pomoč, nato pa se je ,ahko odpeljal domov. Ozdravel bo v dobrem tednu.
 #»-------
Povozil je žensko nato pa pobegnil
Sino.i ob 19 so sprejeli na ortopedski oddelek 'v7-letno A-no Švab por. Vecchiet iz Ul. Paglie-icci 12. ki si je verjetno zlomila desno nogo in se precej pobila ter ranila po čflu. Malo prej je šla po desni strani omenjene ulice pa je za njo privozil avto Fiat 300 in jo podrl. Neznani šofer se ni ustavil in ni nudil ponesreči.nki nobene pomoči. Po-•icija zarad' tega vodi preiskavo, da bi izsledila brezvestnega šoferja in ga prijavila sodnim oblastem Morda l.odo k temu pripomogli stanovalci iz omenjene ulice, ki so bili takrat tam Zdravniki ho izjavili, da bo ponesrečen-Ka ozdi a vela v dveh mesecih, seveda če ne bodo nastale komplltacije
 «»-------
Poskus samomora
V noč. med ponedeljkom in 'orkoin so sprejeli na II. zdravniki oddelek 37-letnega glasbe ka Zena Vukeliča iz Ul. Timeus 4, ki je zaužil hkrati kar 40 tablet veramona. Nesrečnež ni mogel ol sprn-emu v bolnico raztolmačiti, kako se je to dogodilo Kara-oinjerj: iz Ul Cologna pa so .-poroč il, d^ si je Vukelič ver-
etno na ta način hotel vzeti življenje iz neznanih vzrokov.
ko pride v zelo težaven položaj. Podobne ugotovitve veljajo tudi za ostala podjetja IRI, kot tudi za državne pomorske družbe.
Svoja izvajanja je predsednik združenja zaključil z obširnejšim orisom splošnega italijanskega industrijskega položaja.
Na zasedanju so bili poleg številnih industrijcev prisotni tudi predstavniki oblasti, predsednik Javnih skladišč Tana-sco, predsednik upravnega odbora rotacijskega sklada Mar^ tinelli, predsednik Tržaškega1 Lloyda admiral De Courten, predsednik žaveljskega industrijskega pristanišča odv. Por ti in predstavnik zveze italijanskih pristanišč prof. Ro-letto.
Sestanek FIOM v Rimu
Včeraj dopoldne je bil v tajništvu FIOM - CGIL v Rimu sestanek članov osrednjega tajništva in pokrajinskih tajnikov FIOM iz pokrajin, v katerih so železarne ali druga podjetja IRI, ki jim grozi skrčenje proizvodnje zaradi recesije in zaradi industrijske koncentracije v okviru skupnega evropskega tržišča. Sestanek je vodil tajnik FIOM dr. Luciano Lama. Tržaške kovinarje je zastopal tajnik tržaške FIOM dr. Sema, ki je orisal položaj v železarni ILVA in v tržaški ladjedelniški industriji.
Danes’ se bodo dr. Luciano Lama in pokrajinski tajniki FIOM sestali z Intersindom, to je z organizacijo podjetij IRI, ki so se ločila od Conf-industrie in ustanovila omenjeno združenje. Predstavniki delavcev bodo zahtevali od predstavnikov podjetij, naj jim jasno povedo, kakšni so načrti IRI zlasti glede železarske industrije.
Komemoracija
Matteottija
PSD! sporoča, da je na sestanku njenega izvršnega odbora tajnik Lucio Lonza počastil spomin Giacomp Mat-teottij r ob 34. obletnici njegove muceniške smrti. Lonza je dejal, da je PSDI ostala zvesta Matteottijevim idealom ter da se obvezuje, da bo vedno branila vrednote socializma in svobode v naši državi.
nišču, ki je bilo svoj čas v Rimu. Te njihove zahteve so popolno«,a razumljive in jih tržaški poslovni krogi tudi razumejo, ker se zavedajo, da je Avstrija največji klient tržaškega pristanišča. Poleg tega pa se mora Trst boriti .udi z močno konkurenco severnih in reškega pristanišča, Ki nudijo Avstrijcem najboljše pogoje za prevoz njihovega claga
Seveda ie bilo tudi precej govora o pomorskih progah, ki so pomanjkljive in ne ustrezajo dejanskim potrebam tržaškega pristanišča in rednemu razvoju avstrijskega blagovnega prometa
Zapisnik o razpravah in sklepe bodo poslali italijanski ,n avs‘rijski vladi, da bosta točno informirani, ko se bodo njuni predstavniki sestali prihodnjega septembra in raz-iravljfli o izvajanju rimskih -porazumov.
Izplačilo pokojnine INPS
Zavod za socialno zavarovanje INPS poziva upokojence, ki imajo pokojninsko knjižj-oo, opremljeno s siglo Vo, naj pridejo po obrok pripadajoče jim pokojnine do 20. junija, ker bodo sedanje plačilne naloge odtegnili in jih nadomestili z drugimi. V nasprotnem primeru bodo dobili upokojenci izplačilo sedanjega obroka polkojnine z zamudo.
Poziv
komunistične mladine
Federalni odbor komunistične mladine opozarja vso tržaško mladino na nevarnost za mir v Evropi zaradi dogodkov v Franciji. Komunistična mladina pozdravlja francosko mladino, ki združena brani čast Francije in demokratične svoboščine proti obnovi fašizma. Nato odbor obsoja stališče italijanske vlade do novega francoskega predsedstva vlade ter izraža željo, da bi prišlo do sporazuma z drugimi mladinskimi političhimi gibanji, da se skupno izrazi antifašizem tržaške mladine.
Dospela je pošiljka toliko pričakovane knjige: Ivan Cankar: IZBRANA DELA IX
Dobite jo v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici. Stane samo 870 lir
Včeraj je odpotovala na gostovanje v Jugoslavijo skupina Baseggio
Sinoči je odpotovala na gostovanje v Jugoslavijo skupina Cesca Baseggia, ki bo predvajala Goldonijeva dela v Ljubljani, Zagrebu, na Reki, v Pulju in Kopru. Pred odhodom so člani tržaškega univerzitetnega dramskega krožka poklonili velikemu umetniku zlato odlikovanje. Skupina se bo najprej ustavila v slovenski in hrvaški prestolnici, nato pa bo obiskala istrska mesta.
Kot smo včeraj delno že poročali, je začetka izgleda-lo, da se bo skupina ustavila le v Ljubljani in Zagrebu, veUdar pa razloga ni mogoče iskati v zadržanju jugoslovanskih oblasti, ki ji nikoli niso zanikale potrebnih dovoljenj, temveč skupina po prvotnih načrtih ni razpolagala s časom. Sedaj izgleda, da so iz-premenili program, tako da bo skupina v prihodnji polovici meseca nastopala tudi v istrskih mestih.
Dramska skupina Cesco Baseggio je že lani gostovala v Jugoslaviji prav tako z Goldonijevimi deli in žela za odlično interpretacijo živahno 'priznanje občinstva. Prepričani smo, da uspeh in aplavzi tudi tokrat ne bodo izostali.
V poletni h kolonijah bo letos 7.139 otrok
Za slovenske otroke bodo priredili štiri kolonije: v Paularu, Agordu, Rigolatu in Devinu
Podprefekt dr. Pasino je imel včeraj tiskovno 'konferenco o letošnjih poletnih kolonijah za šolsko deco. Dr. Pasino je prečital časnikarjem svoje poročno, v katerem je rečeno, da bo tržaška prefektura tudi letos priredila poletne kolonije za potrebne otroke.
V ta namen se je prefektura povezala s solškimi oblastmi in raznimi ustanovami, ki se ukvarjajo zlasti s to podporno dejavnostjo. Šolska ravnateljstva pa imajo nalogo, da zbirajo prošnje potrebnih otrok in da iih nato sporazumno z drugimi ustanovami kategorizirajo, kot so to storila pretekla leta- Najprej je treba ug itoviti gospodarsko in zdravstveno stanje družine in otrok, da se lahko razporedijo za kolonije v hribih ali pa na morju.
Predvidevajo, da bodo letos poslali v poletne kolonije 7.129 otrok za sl-.upno 213.870 dni, kar bo zadostilo skoraj za vse vložene prošnje in bo preseglo lansko število otrok v kolonijah (6.895). Skupno bo prefektura priredila letos 27 začasnih (s prenočiščem) in dnevnih kolonij, ki so razde-
HHHIIH (lllllllll Hill lllllllllll IIH Milili IH (lllltlllini H lllllllll HIIHIIIIII KIHI IHH HH IIH HM IIIIIIIHI
V petek skupščina obč. uslužbencev
Javne storitve morajo ostati v rokah občine
Uslužbenci nasprotujejo načrtom dr. Mattuccija, da bi oddal opravljanje javnih storitev v zakup
2e večkrat smo pisali o namerah prefekturnega komisarja na občini dr. Mattuccija. ua bi izročil opravljanje nekaterih občinskih služb v ko-rfst javnosti zasebnim podjetjem. Ta težnja je sicer obstajala se prej; spomnimo se le višanja videmskega dnevnika za časa stavke uslužbencev Acegata.
Dr. Mattucci je pritegnil po-: ornost na to vprašanje s svojimi izjavami na tiskovni konferenci. ko je govoril o občinskem proračunu. Sedaj pa :-e je izvedelo, da je že ukazal pripraviti licitacije za zasebni zakup nekaterih mestnih služb, to je za oddajo nekaterih javnih storitev zasebnikom.
Spričo tega je sindikat sklical za petek ob 17.30 v Ul. Zonta 7 skupščino uslužbencev vseh odsekov občinskega tehničnega urada, na kateri bodo razpravljali o namerah prefekturnega komisarja na rbčini. Sindikat vsekakor pou-
darja, da je izročitev opravljanja javnih storitev zasebnikom pcpolnoma neupravičena ter da bc tudi škodljiva. Predvsem delavci ne verjamejo da ne bodo s tem nič izgubili kot trdi dr. Mattucci. kajti naravi«, je. da hoče občina s lem nekaj prihraniti, zasebna podjetja pa zaslužiti. Delavci bodo torej na vsak način prikrajšani. Ce pa bi ostali pogoji zanje enaki, bi se morale pa zv iati pristojbine za javne strnitve, kar bi prizadelo pač v;e občane kot potrošnike Ce bi pa ne bilo sprememb ne glede pogojev u-službencev ne glede pristojbin za stor tve, tedaj se bodo morale pa prav te storitve poslabšat.. Na vsak način ne more biti volk sit in koza cela in nekdo bo moral imeti izgubo Zato je pač popolnoma razumljivo, da se uslužbenci uresničenju komisarjevih načrtov upirajo ter upajo, da jih bo podprlo tudi prebivalstvo
imiiiuitiiiiiiiiimiiiiiHiiiitiiiiiiitiiitiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiimimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiitiiiiHiimiiiiiiiiiiifiitiiiiiiiiiimit
Izpred prizivnega porotnega sodišča
Žalostna zgodba o treh «izgubljenih» mladincih ki so jih obsodili zaradi tatvin in ropov
Prizivno porotno sodišče je potrdilo skoro v celoti prejšnjo sodbo videmskega sodišča
Včeraj se je začelo poletno zasedanje porotnega prizivnega sodeča, ki mu predseduje dr. Palermo Kakor na porotnem sodišču, sta tudi na porotnem prizivnem sodišču letos prvič med porotniki tudi dve ženski, in sicer Olga Ve-rardo ter Sara De Faccio poročena Ippoliti.
Po predpisani zaprisegi porotnikov je sodišče razpravljalo prizivu 19-letnega T. S. iz Pasian di Prato, ki ga je videmsko porotno sodišče la-n> obsodilo na eno leto in o-itm mesecev zapora, 16.500 lir globe ter plačilo sodnih stroškov zaradi ropa in tatvine, Sodišče je upoštevalo njegova inlada leta in mu oprostilo kazen za dobo petih let. Njegova dva »prijatelja* 22-letni (talico De Marco in 22-letni Ettore Ronchiadin ki sta bila obsojena na 1 leto. 9 mesecev in 10 dni oziroma 1 leto 10 mesecev in 10 dni zapora ter globo, sta skraja vlo.
IIHHIIHHIHHIIMIIHHtlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllimiHIHHHIHIHHHIIHItlHIHIMIHIHHIIHHIHHHI
Izpred kazenskega sodišča
Dve ostri obsodbi
zaradi nemoralnih dejanj
Policija in sodišče je moralo opozoriti brez-hrižno mater na dolžnosti do svojili otrok
Na kazenskem sodišču	sta
bili včeraj dvč razpravi za zaprtimi vrati zaradi nemoralnih dejanj.
Na zatožni klopi je sedel 28-letni Giuseppe Cannavč iz Stare istrske ulice 161, ki .je v svojem stanovanju priprl 12-letnega dečka in dal duška svojim nizkim strastem.	Sodišče ga je zaradi tega	ob-
sodilo na pet let zapora, dve leti zdravljenja v zavodu ter plačilo sodnih stroškov.
Pred istim sodiščem pa se je za podobna dejanja na škodo 8-letne deklice moral zagovarjati 36-letni Basilio Ma-iorana od Gornjega Sv. Ivana 988. Sodišče ga je obsodilo na eno leto in štiri mesece	za-
pora ter na plačilo sodnih stroškov.
* * *
Pred tremi leti je 57-letna
Anna Collauttl iz Lonjerske ceste 31 prijavila policiji, da ji je nekaj tednov prej 34-let-na A. I. s Stare reške ceste izročila svoja dva nezakonska otroka stara 3, oziroma 5 let, s prošnjo, naj skrbi zanju nekaj dni, ker mora spet v porodnišnico. Obljubila ji je odškodnino; toda dnevi so minevali in matere ni bilo od nikoder. Organi javne varnosti pa so jo našli in ji očitali njeno brezbrižnost. Zenska je dejala, da je brez sredstev in da ne more vzdrževati svojih otrok, število katerih se je zdaj povečalo na štiri. Na včerajšnji razpravi je A. I. izjavila, da se bo v kratkem poročila z nekim ameriškim vojakom, ki je oče njenih zadnjih dveh otrok.
Sodišče jo je obsodilo na dva meseca zapora in 12.000 lir glob«,
žila priziv, nato pa sta se premislila. Mladi T. S. pa ni imel sreče: porotno prizivno sodišče je skoraj v celoti potrdilo prvotno razsodbo videmskega sodišča in mu je le za malenkost spremenilo razsodbo glede nameravane tatvine. Glede tega ga je videmsko sodišče oprostilo te obtožbe, ket ni izvršil dejanja,
V Pasian di Prato je zadnje mesece let i 1°56 prišlo do tatvin in ropov, ki so razburili prebivalstvo Karabinjerji so začeli strogo preiskavo in v kratkem izsledili krivce Tako je prišlo na dan, da sta 18-letni T. S. in 22-letni Ettore Ronchitdin 21. novembra napadla ponoči 73-letnega Lina tjuerin.ja in mu odnesja 16 tisoč Jr; v noči med 20. in 21 okrnbra pa sta omenjena dva pobalina skupno z 22-letnim ltalicom de Marcom tdnesia iz lokala ustanove «Cral» ki ga je upravljala I-nes De Col. 10.000 lir in nekaj steklenic likerjev. Vsi trije pa so 20. novembra tudi napadli 70-letnega Egidia Leso in mu odnesli dvoje naočnikov in eno beležnico. De Marco in T. S. sta bila tudi obtožena, 'la sta konec novembra zlezla na teraso stanovanja Emilija Palme z namenom, da bi ga okradla.
Videmsko sodišče je torej o-orostilo T. S. zadnje obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov, tržašk. sodišče pa, ker ni izvršil dejanja. Žalostna zgodba iiizgubljene« mladine. Morda pa jim bo to le koristilo, saj so še mladi in se lahko poboljšajo.
| IZLETI ]
Proavetno društvo »S. Škamperle* priredi 22. t, m. izlet z avtobusom v Log pod Mangartom in na Predil. Pozivajo se člani, da se čimprej prijavijo za vpis, ki bo vsak večer v društvenih prostorih na stadionu #Prvi maj*,	Vrdelaka	cesta	7 od	20.
do 21. ure,
* * *
Izlet k izviru Soče. Slovenska prosvetna zveza v Trstu organi-tira 22, t. m. enodnevni izlet k Izviru Soče z ogledom Mlinaric, Kugyjevega spomenika in botaničnega vrta. Vpisovanje vsak dan do 14.	t. m. na	sedežu	SPZ v	Ut.
Rema	15-11. od	8. do	12. in	od
15. do	18. ure,	razen	v nedeljo.
Vabljeni vsi člani prosvetnih društev in prijatelji.
Podvigi tatov v kopališčih
Z začetkom kopalne sezone so začeli s svojim poslom o-bičajni tatovi v kopališčih. Skorai vsak dan se vrstijo na poveljstvu policije v Barkov-tiah ptijaVr o takih tatvinah. Včeraj je 18-letna Loredana ’.Veiss i” U'.. Media 9 prijavila, da so ji neznanci ukradli v kopališču »Topolino« v Bar-Kovljah spodnje krilo in čevlje.
21-lev.ni Claudio Colla iz Ul. Fadui*t& 5 pa se je pritožil, ,1a mu je neznanec odnesel v kopališču v Barkovljah denarnico.
Ijene na vioemsko in bellun-sko pokrajino, in sicer v sledečih krajih:	Tolmeč, Villa
Santina, Tualis, Comeglians. Lorenzago, Fižine, Pterabek (2), Paularo, S. Quinco (2), Agordo, R:golato (vse v hribih); Tenki rt. Milje in Devin (na morju); Opčine, Pa-driče, Prosek in Bani v bližnji okolici.
Za slovenske otroke bodo priredili štiri kolonije, in sicer v Pauia.ru, Agordu, Rigolatu in Devinu.
Otroci bodo sprejeti v razne kolonije v dveh izmenah po 30 dni. Prvi bodo odpotovali začetka julija, drugi pa začetka avgusta. Dnevne ko-lonije pa bodo sprejele otroke v treh izmenah.
Letos bado prvič sprejeti v kolonije v krajih z nad 1000 metrov višine otroci in mladinci od 12. do 16. leta, in sicer 379 dečkov in 60 dekiic.
Prefektura bo za letošnje kolonije pora.bila skupno 79 milijonov lir. 60 milijonov je prispevalo zadevno ministr stvo, 19 milijonov pa vladni komisariat.
O V netek ob 15. uri bo v prostorih Delavske zbornice CGIL sestanek malih potujočih trgovcev. Razpravljali bodo o plačevanju zaostankov IGE za leti 1955 - 1956 in 1957.
RAVNATELJSTVO VIŠJE REALNE GIMNAZIJE V TRSTU
vas vljudno vabi na zaključno šolsko prireditev. Dijaki zavoda bodo igrali
Ta v&teti da*i
a 1 i
Ohatiček de ietu
slovensko klasično veseloigro v 5 dejanjih
Predstava bo v soboto, dne 14. junija 1958 v Avditoriju, Ul. Teatro Romano 2 ob 20.30.
Vstoon-ce so na razpolago v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška št. 20.
M A D 1 O
SREDA, 11. junija 1958 TRST POSTAJA A
11.30 Drobiž od vsepovsod in... Zena in dom; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Roger Roger; 13.30 Lahke meledije; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Bach: Partita št. 2 v d-molu; 18.30 Suita iz revije «Ok.Iahoma»; 18.55 Zenski tercet «Metuljček»; 19.15 Sola in vzgoja: prof. Ivan Theuerschuh: ((Zagrenjena mladost«; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Henri Ibsen: «Nora», igra v 3 dej,, nato Gianni Safred s svojim ansamblom; 23.00 Dvorakovi Slovanski plesi; 23.30 Svetovno nogometno prvenstvo — Nočni ples.
TRST I.
14.30 Kulturne vesti; 17.30 Johann Strauss: »Netopir«, opereta, 2 dejanje; 18.45 Koncert «Kitara in mandolina«; 22.30 Koncert pianista Mieczyslawa Horszovvskega.
KOPER Poročila v s'o v.: 7.00, 7.30, 13.30, 15.00.
Poročila v Ital.:	6.30,	12.30,
17.15, 19.15. 22.30.
7.15 Glasba za dobro jutro: 8.00-12.05 Prenos RL; 12.05 Lahka glasba; 12.50 Operna glasba- 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Od melodije do melodije; 14.30 Sola in življenje: «Na farmi bobrov v Rižarn«; 14.50 Slavonski in po-kupski plesi; 15.20 Pesmi Emila Adamiča; 15.40-16.00 Prenos RL; 16.00 Borut Lesjak: Kompozicije za otroke; 16.45 Popevke; 17.25 Lahka glasba; 18.25 Operetna glasba; 19.30 - 22.15 Prenos RL; 22.15 Igra orkester Raymond Legi and; 22.40 F. Liszt: Koncert št. 1 za klavir in orkester.
IIIIIIIIIIHIIIIIIIIUIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIII IHHHHHIHHHHHHIHHHHHHHHHHHHUHHH
OD VČERAJ DO DANES
( KAŽMA OHVKNTII.a )
Pododbor Slovenske gospodar-sko-kulturne zveze v Trstu Ik>
imel sejo jutri 12. t. m. ob 20.30 v Ul. Roma 15-11.
(LJUDNKA PROSVETA )
Izvrtni odbor Slovenske pro. stetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 13. t. m. ob 18. uri na sedežu.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 10. junija t. 1. se je rodilo v Trstu 12 otrok, umrlo je 7 oseb, porok je bilo 14.
POROČILI SO SE:	finančni
stražnik Nereo Kupfersin in gospodinja Andreina Cressevlch, tehnični asistent Vlncenzo Dlma-si in frizerka Bruna Grili, slikar Renato Flego in fotografka Va-leria Minen, barist Giorgio Flora in uradnica Concetta Sobat, slikar Romano Sauro in gospodinja Regina Po&sa, uradnik Fabio Zia-nl in gospodinja Anna Maria Fri. som, uradnik CiirUlo Sibeni in gospodinja Krmiva Olarlch, prodajalec Giorgio Fiegil in uradnica Carla Prodan, slikar Egidio Rosini in šivilja Angela Tolloi, krojač Mario De Rita in prodajalka Florete Zaochigna, tesar Bruno Falt tn gospodinja Rosa Tasso, tehnični konzulent Edmon-do Sormiam in uradnica Maria Lulsa Fabbro, paznik Vlncenzo Teneretli in gospodinja Maria Menegattl, trgovec Giorgio Ber-nardello in gospodinja Maria Su-stno
UMRLI SO: 74-letni Ferruccio Pilot, 83-letna Maria Glacaz vd. hessi, 71-letna Amalia Donda por, cosmlnii. 62-1 etna Pia Bussi,
75-1 et ni Nikolo Minca, 87-letna Teresa Cvetreznlk vd. Mauri, 48-l-etna Caterina Ziani.
NOČNA SLuŽb/TLEKARN v juniju
Dr. Codennatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul. P. Revol-tella 42; Depangher, Ul. San Giu-sto 1; Alla Madonna del Mare, La-rgo Piave 2; Zanetti . Testa d'oro. Ul. Mazzini 43.
Valute
	Milari	Rim
Zlati funt	3.90».—	6.100.—
Marengo	4.775.—	4.900 —
Dolar . . .	«22.—	624 —
Frank franc.	128.—	132 —
Frank Švicar.	144.—	146.—
Sterling	1.720.—	1 780.—
Dinar . . .	82.—	86 —
Šiling , .	23.75	24.25
Zlato . ; . .	709,—	711 —
Zah. n. marka	148.50	149.50
SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10,00	13.00,	15.00,	17.00,	19.30,
22.00.
8.05 Pisana paleta (spored operne i'n solistične glasbe); 9.00 Jezikovni pogovori; 9.15 30 nu-out za ljubitelje slovenskih narodnih pesmi in poskočnic; 9.45 Zabavmi intermezzo; 10.10 beni album; 11.00 Od melodije do melodije; 11.35 Za šolarje: Zlatolaska; 11.50 Pet pevcev — P« popevk; 12.05 Mali koncert sofistične glasbe; 12.30 Kmetijski na. sveti;	12.40	Skladbe Josipa Pro-
chaske; 13.15 Pesmi in plesi juge slovanskih narodov; 14.05 Za šolarje:	Iz	življenja jamarjev;
14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna ba, vmes reklame; 15.40 Pri klasičnih mojstrih — Avgust Česa* rec: Divjii kostanj; 16.00 Koncert po željah* 17.10 Sestanek ob petih; 17.30 'Melodije in popevke oa tu in	tam;	18.00 Kulturna pre-
gled; 18.15 Isac Alben/iz: Španski napevi; 18.30 Glasba narodov sveta; 18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 19.45 Prenos noge met ne tekme za svetovno prvenstvo med reprezentancama Francije in Jugoslavije; 20.50 Glasbena medigra; 21.00 Večern1 operni koncert; 22.15 Igra tet Jožeta Kampiča; 22.30 za lahko noč — VVerner Mu el 1 er s svojim orkestrom.
TELEVIZIJA
17.00 Odd a-ja za otroke: rnc^* narodna poročila za otroke 1» <(Saltamartino»; 18.00 Potni hf-(lekcija angleščine); 18.45 Direktni prenos tekme Angl i j a-Bcazi lija (Evrovizija); 20.50 Vesti; 21.10 «Caroselilo»; 21.20 21. glasbeni festival v Florenci (prenos jaP00" ske plesne šole); 22.00 «Perry Como Show», ameriški glasben* variete; 22.30 Mednarodno srečanje univerzitetnih zborov v Tu-iimu (sodeluje t-udi zbor iz Zagreba); 23.10 Vesti.
( OtEDALlSČA
GLEDALIŠČE VERDI
Nadaljuje se prodaja vstopni«1 za tri izredne predstave Alfieri-jeve tragedije «Oreste». Nastopata Vittorio Gassman in Elena Zareschi. Režija Gassman. Predstave v petek i,n soboto ob 21. in v nedeljo ob 17.
K I
ExceIsior. 16.00:	((Alibi	zadnje
ure«, Michael Redgrave, žnn Todd.
Ftnice. 16.30: ((Podmornica 55 podvodni gusar«.
Nazionale. 16.00: »Kruti stolp«. John Ericson, Mary Blanchard.
Filodrammatico. 16.30: «Ne šali se z ženami«. Variete:	»Nezgode
med potovanjem«.
Grattacielo. 16.00: »Kako umorit' bogatega strica«, K. Johnson.
Supercinema. 16.00: »Velikan iz Texasa», Llod Bridges in Lee J. Cobb.
Aicobaieno. 16.00: «Roža v blatu«, M. Schell, R. Vallone.
Astra Rojan. 16.30: «Mademoiselle Pigalle«, Brigitte Bardot.
Cspitci. 16.00: ((Ljubezen na prv1 pogled«, W. Chiari, I. Corey.
Cristailo, 16.30: »Ljudje in v'dt* kovi », S- Mamgano, Y. Mom-tanid,
Alabarda. 16.30; ((Vlomilec«, Dan Duryea, J. Maosfield.
Aldebarrn. 16.00: »Alibi je h” pravilen«, D. Andrevvs, J. Fontaine.
Aurora. 16.30: «NeprekosIj:vi God-frey», D. Niven, J. Allison.
Garibaldi. 16.30: ((Deportiranci lz Botany Bay», A. Ladd, P. Medina.
Impero. 16.30: ((Besi«, M. Prešle in F. Perier.
Ideale. 16.30: ((Tajfun nad Naga* sakijem«, D. Darrieux, J. M>* raii
Italia. 16.00: «Samo ena vel!8a ljubezen«, K. Novak, J. Chand-ler.	.
Moderno 16.00: »Zločinec prihaja ponoči«, R. Havvison, L. Palmer.
S. Marco. Zaprto.
Savona. 16.00: »Huda kazen«, R' Nevvton, G. Johns.	„
Viale. 16.00; «Zadnji gusar«, “• Henreid, J. Cakie.	,
Vittorio Veneto. 16.30: «Zen3J tremi lici«, Joanne VVoodvvaro. David Wayne.
Belvedere. 16.30: «Vrni se«. .
Marconi. 16.30; «Oče, mati, moj žena in jaz«, R. Lamourex, u' Morlay
Massimo. 16.00: «Cloveške rakete«.
Novo cine. 16.00: »Krik orlov i T. Tryon.
Odeon. 16.00: »Gervaise«, MaIL Schell. Prepovedano mlad01 nim.
KINA NA PROSTEM
Arena dei fiori. 20.30: «Pravica do rojstva«.	...
Paradiso. 20.15: »Skrivnostmi )e dec«, A. Ladd.
Pcnziana. 20.15: »Veliki lov«.
Valmaura, 20.15: «Saga Koma Čov».
Arena Diana. 20.30: ((Kaplar sam''
Arlslon. 20.30 in 22.00: »Sovrag« med brati«, D. Paget, E. ”r
sley-	,	->7 oo:
Areua Armonia.	20.30	ln	•* ,c_
((Rumena roža Texasa», J-»on, M. Blanchard.
Garibaldi. 20.15 in 22.00: «DeP°A, tiranoi iz Botany Bay». Ladd.
Stadio. 20.30: »Zaročenci smo1 S Kosci n a.	_-ia
Marconi, 20.15: »Oče, mati, m«L žena In jaz«, R. Lamourex,
M(>riay'	-	izeliy.
Roiano. 20.30;	«Lafocd»,	G.	Ke“J
A, Guinness.
C" MALI OGLASI
»EMPORIO DELLO scampo*£ ME», Trst, Ul. Mazzini 40. N" pošiljke:	svile,	najlona,	ra	Jv,
popeiina, tiskanega blaga, r priložnost, največja ugod Prodaja samo na težo.
Ob bridki izgubi MATEJA BRA J KOVICA n* šega delovnega	mo
Franca Udoviča ^2Te r0d-njemu, ženi in vsem so* nikom iskreno sožalje.
Uredništvo in u[7f,^a Primorskega dnevni
Včeraj popoldne smo izgub,H našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta
MATEJA BRAJKOVIČA
ki ga bomo pospremi li danes popoldne ob 17-3® zadnjemu počitku na domače pokopališče v Site
n j'J.	jjj
Zena, sin, hčeri, snaha, zet i" vn
7 rst - Legnano, 11. junija 1958.
umu
it
STANISLAV
PRED VOLITVAMI V NEMŠKI ZVEZNI DEŽELI WESTFALIJI
Kancler Adenauer ibtnzen senaraiizma
Ponoči sem. sanjal nenavadne stvari. Sreča se išče na zunaj, na jasnem v glavnem pa doživljamo srečo le v snu in še to zelo poredko. Ne vem, kakšen je bil smisel te sreče, kajti ko sem se zbudil, sem. za trenutek ležal v čudoviti omami, nato pa sem nenadoma ugotovil, da se ne spominjam ničesar, da mi je ostal le nejasen spomin na čudovito omamo. Blodeč s pogledom po sobi, sem ustavil oko na sliki, ki je bila prislonjena ob steno. Slika je kazala par, ki se je v objemu pripogibal skozi odprto okno. Za oknom, zunaj je nenavadno svetla noč in pogled se odpira na Humko Koščuška. To sliko sem bil dobil na loteriji in zelo mi je ugajala, toda ležala je naslonjena ob steno, ker nisem imel žebljička. Pomislil sem:	moram vstati, iti v mesto,
kupiti žebljiček in končno vendarle sliko obesiti. Tako je bolje in tudi soba bo lepša. Oblekel sem se in šel na ulico. Za menoj je lebdel nejasen spomin na čudovito omamo. Spomin me je obletel in izginjal, se zasvetil in ponovno izginjal.	o
Bil je krasen dan, po ulici so vreli ljudje. Srečal sem Štefana.
— Kam greš — me vpraša.
— Veš, grem kupit žebljiček.
— A tako? Sprehodil se bom s teboj.
Bil je zamišljen, hodil poleg mene in molčal. Ko je minilo že dlje časa, je nenadoma rekel:
— Sprl sem se z ženo.
— Nehaj- no, nima smisla, da bi se razburjal. Se boš že pobotal.
— Vem, toda vprav v tem je največje zlo.
— Je nimaš rad?
— Ljubim in še kako jo ljubim in to je najhuje.
Za trenutek se je ustavil in me nenadoma prijel
za ramo.
— Nočem se vrniti domov. Ne morem. Toda nimam poguma. Prosim te, lepo te prosim, današnje popoldne posveti meni.
— Imel sem, veš ...
— Ne izgovarjaj se. Veš, kaj je osamelost? Osamelost polna srda in obupa? Ne puščaj me samega ...
— No, naj bo, naj bo za tokrat.
Dogovorila sva se, da se ob petih dobiva v kavarni *Novi svet».
Štefana nisem imel nikoli rad. Bil je egoist, ki je bil globoko prepričan v visok pomen in smisel svojega obstoja in v imenu te ideje vršil majhne podlosti. In vendar sem se nenadoma počutil, kot da sem kriv zaradi dejstva, da moram vprav jaz skrbeti za izgubljeno dušo in zato sem začel nekako zelo ganljivo razmišljati o sebi. Hodil sem. po mestu, opravljal vsakdanje drobne opravke in se veselil nad soncem in nad tem, da sem ne vem zakaj nekomu drugemu potreben.
Avtobus, ki je peljal do kavarne «Novi svet», je nenadoma sunkoma zavrl. Dekle ki je stalo pred menoj, je bilo skoraj padlo. V zadnjem trenutku se je naslonila name in se mi krepko prijela za ramo. Pogledala mi je v obraz in se nasmehnila. Imela je pluve oči in vzdrhtel sem. Zazdelo se mi je, kot bi hotela še nekaj reči, vendar ni rekla ničesar, le nekoliko močneje me je prijela za ramo. Bilo je to najlepše dekle, ki sem ga kdajkoli v življenju srečal. Gledala mi je globoko v oči, tako globoko in jaz sem v njenem pogledu prebral, da sem najlepši moški, ki ga je kdajkoli v življenju srečala. Avtobus se je ustavil.
— Izstopam — mi šepne dekle. Zgrabi me za roko in si jo samo za trenutek pritisne na srce. Nato se začne potiskati k vratom. Naglo sem se prerinil za njo, toda takoj žalosten obstal. Ura je kazala 5 minut pred peto. Štefan, ta nesrečni človek, Štefan, me je čakal v kavarni. Dekle je izstopilo in se ozrlo. Nagnil sem se na vrata, položil roko na srce in žalostno pokimal. Dekle je globoko vzdihnilo in mi odgovorilo s prav tako žalostnim priklonom, še dolgo je stala tam, nekdo jo je sunil, skomignila je z rameni in odšla.
Štefan me je čakal v kavarni skupno z ženo. Pobotana kot sta bila, sta bila trivialno vesela in se nasproti meni ironično držala. Jedla sta veliko peciva m se neokusno golobčkala. Končno sta mi dala vedeti, da sem jima odveč.
Vračal sem se proti domu in za menoj je letel nejasen spomin čudovite omame. Frfotal je okoli mene in izginjal, se zablestel in ponovno izginil...
No, kaj se je imelo danes z menoj zgoditi in se ni zgodilo? Kaj je bilo, kar bi bilo moralo olepšati moje življenje? Kakšno priložnost sem neki zapravil? Nejasno se je vrtelo okoli mene in izginjalo, se pobliska-valo in. ponovno izginjalo, mučilo me s tem, ker ni bilo mogoče, da bi ga razumel...
Vrnil sem se domov, prižgal luč in moj pogled je padel na sliko, ki sloni ob steni.
— Končno vem, kaj je bilo ono, kar me je toliko mučilo ...
Pozabil sem bil kupiti žebljiček ...
(Prev. iz poljščine M. M.)
Z zaključnega nastopa šole Glasbene Matice preteklo nedeljo v Avditoriju. Zgoraj: mezzosopranistka Marija Bitenc, pri klavirju prol. Gojmir Demšar; spodaj: orkester GM, pevski zbor «S. Škamperle* ter solista Elvira Piščanc in Renato Kodermac v prizoru iz
Smetanove KProdane neveste«
V Westfaliji so na volitvah leta 1954 demokristjani sicer dobili 90 poslancev, socialdemokrati pa 76, oblast pa so izgubiliker so se njihovi zavezniki iz FDP pridružili socialdemokratom
Prihodnjega 8, julija se bodo v največji zapadnonemški deželi Westfaliji vršile volitve za deželno skupščino in vse kaže, da bo borba dosti bolj ogorčena, kot je bil primer volilne kampanje za zvezni parlament v septembru lanskega leta. To je moč reči z gotovostjo zlasti za socialdemokrate, ki hočejo dokazati. da je razpoloženje prebivalstva do vlade in njene politike danes, po sprejemu skle. pa o atomski oborožitvi Za-padne Nemčije, povsem drugačno in da sedanji sestav zveznega parlamenta ne odraža dejanskega stanja v deželi.
Volitve, ki bodo v tem letu s* v nadaljnjih štirih zapad-nonemških deželah, bi morale poleg tega pokazati, kakšne zaključke je SPD (Sozial-demokratische Partei Deutsch-land — Ollenhauerjeva stranka) potegnila iz številnih kritik njene neučinkovite o-bramfcne taktike v prejšnjih volitvah, in kakšna bo v praksi sprememba za zapadno-nemške socialdemokrate po nenavadnem geslu — «Naprej v’ borbo« — s katerim se je zaključi! nedavni, radikalistič-ro usn erjeni kongres stranke. | pogreh hudo obtožbo o sepa-
Na tem kongresu je predsednik stranke Ollenhauer dosegel največje odobravanje, ko 'e dejrl: «Ce gospod Adenauer to hoče, tedaj ne bomo več govorili z zveznim kanclerjem, ampak s separatistom Adenauerjem.»
Da 1)1 mogli razumeti to Ol. ■ enhauerjevo grožnjo, je treba omeniti nekatere dogodke, ki so se pripetili v začetku volilne kampanje za pokrajin-ke volitve Istega dne, ko so v Stuttgartu izvolili Herberta VVehnerja za podpredsednika socialdemokratske stranke, je v dežel’ Severno Porurje-Westf«'ija Adenauer začel predvi-iiino kampanjo in takoj napadel ta sklep socialdemokratske stranke, češ da pomeni !a korak nevarno orientacijo socialdemokratske stran, ke, na katero bo treba v bodoče debro paziti. Pred letom dni so v predvolilni kampanji demokristjani vodili ostro kampanjo proti poslancu Herbertu Wehnerju, ker je le-ta r.ekoč pripadal komunistični rtranki in celo zahtevali njegovo politično glavo.
Socialdemokrati pa Adenauerju niso ostali dolžni in so
NEKOLIKO POZABLJEN KRAJ TRŽAŠKE OKOLICE
Stric Franc se se spominja starih časov ko so bili vinogradi Trsteniku v ponos
Nekaj korakov skozi vas in tudi mimo edinega «baladurja»
Da je bilo temu tako, priča tudi podroben zemljevid, xi služi v vojaške namene. Pred mnogimi leti sem videl na takem zemljevidu Tr-stenik dvakrat napisan in sicer s čisto drobnimi črkami pod lamim trsteniškim naseljem in drugikrat z velikimi, razširjenimi črkami, tako da je segal napis do Puntarja ali do današnje Ulice Cisternone. fo pomeni, da je zadobilo i-:ne Trstenik predvsem s trstjem pokrito zemljišče in šele nato sama vas.«
Botra Marika je bila s to razlago zadovoljna in mi je rekla: »Naj izhaja ime Trste-i ik iz trsta z veliko ali z malo začetnico, lepo je to ime ■ase vasi in mi Trsteničani ga bomo uporabljali.«
Pozd’avil sem botro Mariko in se odpravil malo po vasi. V nekaj minutah obredeš ves Trstenik. saj šteje ta le 26 številk. Skozi vas se vije kratka po*, ki deli Trstenik na dva skoraj enaka dela. Večina Hš je enonadstropna in le redke so pritlične. V 50 letih se na Trsteniku m nič spremenilo le tu pa tam je bila kaka hiša nekoliko obnovljena in lepo prepleskana. V vsej vasici je samo en «bala-nur«, a ta je posebno zanimiv. Namesto da bi bile stop-
nice tik ob pročelju, se začnejo te na nasprotni strani ceste in prideš na pravi «bala-cur« po kratkem mostu, seveda lesenem, ki je speljan nad _esto. Domačini so mi povedali, da je bil ta mostiček z «baladurjem» že neštetokrat fotografiran, a obdelovali so ga tudi pravi slikarji
Obiskati moram še strica Franca, ki je naj starejši Tr-sleničao Ta mi po znal kaj povedati o trsteniškem življenju pred dobrimi 70 leti.
Tako je začel stric Franc. «V tistih časih je bilo življenje na Trsteniku precej trdo. Povečini smo se ukvarjali z vinogradništvom in živinorejo. Zas užki so bili pičli in če jih primerjam z današnjimi, sc bili v resnici revni. Naše žene so nam morale priskočiti na pomoč; ukvarjale so se s periiem. Kaj bi bilj z nami, ko bi imeli večje zahteve! Danes najdete skoraj v vsaki hiši šivalni stroj, drugi si priskrbijo radioaparat, tretji se spravljajo v kinematografe in niso redki tisti, ki se u-kvarjajo s športom. Tudi ko bi bilo v tistih časih vse to na razpolago, bi morali gleda, ti vse le od daleč kajti naš zaslužek je zadostoval komaj za hrano in bomo obleko, ki je morsla trajati več let. Kakor vidite, se vinogradništvo iz leta v leto vedno bolj za-
MiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiniiiiiMiiiiuiniiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimii,,,,!
OB USPEHIH SOVJETSKIH IN AMERIŠKIH STROKOVNJAKOV
Čudeži sodobne plastične kirurgije
Se m dolgo tega. ko smo ha tem mestu govorih o u-spehih sovjetskih kirurgov, ko poizkušajo presajanje posameznih organov, da bi ugotovili nmznost zamenjave organov, ki so zdravstveno in funkcionalno odpovedali. Žrtve teli poizkusov so psi. Pred dnevi pa je prišla iz ZIDA Vesi, da je tudi njihovim kirurgom uspelo presaditi piščančku glavo, kot so Rusi Presadil' glavo psu So to poskusi nevsakdanje in za sedaj nemenljive vrednosti, spa. dajo pa v področje tako imenovane plastične kirurgije, za katero pa moramo reči. da ni tiova, le da je v sedanji dobi dobila mnogo večji pomen. •Ne smemo pa plastične kirurgije jemati v smislu one ožje plastične kirurgije, s katero dohii kirurgi lepšajo uvele obraze bogataških žena). Plastika o kateri govorimo, *mB vj iko večji pomer. in če j’ bo uspe o tako napredovati, bo zagotovila človeku mnogo da še in hkrati ak»ivnejše življenie.
Vrn mc se k plastiki sami.
Ze st ari Egipčani so nadomešča’ koščke razbite lobanje z zlatimi ploščicami. V se. čanji ciobi velikih tehničnih dspehi v pa bi mogli reči, da zmorejo kirurgi malone s kosov se-taviti novega človeka, ^dt a» čudno in žal je še ved-no res, da umre človek od Sicer neznatne boleznr in mu Vse zdravstvo ne more jioma-?ati >n vendar nas dokazi pre-oričuje o, da je sodobna kirurgija sposobna delati čude-
že Ne trdimo, da so to vsakdanji dogodki pač pa izjeme, ti da kirurgom je uspelo presaditi že tudi srce. Da bi ne sli predaleč, bomo našteli le nekaj primerov, kako se dajo posamezni oboleli organi, ki ne morejo več vršiti svoje 1'unkc’jt, zamenjati.
Kot star Egipčani, morejo tudi s idobni kirurgi povsem učinki v ito zamenjati ali bolje, nadomestiti del lobanje s rdošči; o iz plemenite kovine mi iz plastične mase. V tem gre sedanje kirurgija veliko polj daleč. Danes morejo na-jome.titi ‘udi košček trde možganske opne z mrežico iz najlona 'O presajanju roženi-ct na očesu ne bomo govorili, -.aj sme o tem veliko pisali, ko je Don Gnocchi v svoji o-• oroki zapustil svoji roženici dvem« slepima dečkoma v Mi. ’-!iu Mč posebnega ni niti ."lastična operacija hrustanca v nosu ali presaditev hrustan. ,-a m tudi kože na uhlju, Mnogo večja novost je tako imenovani’ proteza uhlja ali z orugirr. besedami umetni u-helj Zobne proteze so vsakdanja zadeva nevsakdanje pa je vstijanje koščkov čeljusti pri plastičnih operacijah na r brazu Fred leti smo tudi s sliko pokazali eno od takih rspeln plastičnih operacij, ki 'h jo v Ljubljani izvedli ha nekem dekletu iz tržaške o-kolice,
Sodobna kirurgiia pa je že izdelata tudi napravo, ki zamenja glasilke Ni, seveda, .noč govor ti o kdo ve kakšni popolni nadomestitvi, vendar
ta naprava ustrezno služi. Ce hočemo ostati pri tem delu telesa, moremo reči, da more kirurgija izvesti tudi plastične korekture sapnika in bron. hijev. In tudi zamenjati človeku požiralnik iz sintetične snovi.
Presajanje kože je starejšega datuma S tem so se u-kvarjai ie v daljni dobi, in če so se nekoč s tem razmeroma malo ukvarjali je ta panoga danes dobila veliko večji pomen ln če je bilo do pred kratkim nemogoče presaditi kožo z enega človeka i.a drugega kaže, da bo ta ovira premagana.
Kaj pa presajanje kosti? To je veiko lažje, kot se zdi. Ponekod imajo ((nadomestne dele« kosti kar v hladilnikih. Da hranijo kosti za vsako po. trebo.
Dosie, smo govorili v glavnem o relativno lažjih prime-i’h, Kirurgija je šla veliko dlje .n je danes sposobna namestiti. v organizem tudi nekakšen umeten ventil, ki naj •amen > pokvarjeni del aorte. Pa tud stene prekatov v srcu se oadj zamenjati z naj-'unskim: ploščicami »Zakrpali« se da s kovinskim tkivom iudi d afragma, seveda ne z navadno kovino, pač pa s tkivom iz tantnln.
Kirurgom je uspelo presaditi tud! ledvico. Poskusov je uilo sicer veliko, vsi pa so pokazali da se da presaditi ie ledvica dveh enojajčnih dvojčki' Ker je teh izredno malo, ie uspeh presaianja ledvic s človeka na človeka že-
le, ze.o redek.
Tudi krvne žile se dado zamenjati. Te nadomestijo z žilami umrlih ali pa z žilami iz plastične mase. Da smo si pa na jasnem, moramo vedeti, da ;e dado nadomestiti le posamezni koščki krvnih žil.
Mehur in sečna cev se prav tako lahko nadomestita, tako z mehurjem iz plastične mase, kot tudi s presaditvijo z drugega človeka. Vendar je (>eba za to operacijo reči, da se je kirurg le redkokdaj loti, ker je zelo tvegana,
Man; nevarna, pa čeprav ne vsakdanja operacija pa je zamenjava posameznih delov prsnega koša ali trebušne ste-r.e Slednjo okrepijo ah ji po. samezer del nadomeste z mrežam’ iz plastične mase ali s kovinskimi mrežami Prej smo govorili o nadome. .•.Čanju kosti z drugimi deli kosti. K temu bomo dodali, da so v poskusnem stadiju zal menjave delov kosti ali celih členkov s Menki iz kovine ali plastične mase Našteti bi mogli še marsikaj. Vendar menimo, da je že z gornjim prikazana važnost plastične kirurgije Htkra. *i moramo dodati, da je kirurgija — iz razumljivih razlogov — tista panoga zdrav-ftva, ki je šla veliko dlje od ostalih. In če smo prej rekli, da bi DiU girurgi malone sposobni sestaviti človeka iz ko-.-.ov, moramo ponovno podčr-• ati ria medicina pogosto ne more rešit* človeka ki se ga je lotna razmeroma lahka bo. itzen,	DR.	Z,	B.
r.emarvj in če bo šlo v tej sapi naprej, ne bo dolgo, ko nas bodo zapuščene strese« spominiale na lepe trsteniške vinograde, ki so bili naš po-: os. daj se lahko spominjate Ustih lepih let, ko se je na Trsteniku vrstila osmica za i. srnico, in vse je hvalilo naše vinc.»
sTudi Tržačani so nas za-uustili. Do prve svetovne vojne je bilo na Trsteniku v res. i ici lepo. Prav na obronku našega velikanskega travnika se je začel borov gozd, ki je zvabljal ne le ob nedeljah in praznikih, ampak tudi med tednom tržaške druži, re na izlet do naše vasi. V pomladanskih in jesenskih dnevih so posedale večje m manjše skupine Tržačanov na prostornem travniku, pari pa so iskali zavetišča v borovem gozdu. Matere so pogrnile iravO / majhnimi prtiči in -azvile večje ali manjše zavoje v katerih so prinesle s reboj )azne dobrote za pod zcb. Oče je šel v Boletovo gostilno in se vračal s polno rteklemco domačega, kar se je ponavljalo po dva do trikrat, otroci • pa so se igrali ,n skakali po neuglednem travniku Danes je Trstenik za Tržačane preblizu, kajti lambrete in vespe so si utrle nova pota, ki se začnejo šele pu Sesljanu in končajo, globoko v Furlaniji.
Med prvo svetovno vojno je naš gozd napadel borov pre-'tc, ki ga je v nekaj letih po-j olnoms uničil. S tem je iz-eubil Trstenik mnogo, saj je izginil tisti del, ki je dajal naši vasi pečat hribovske vasi.
Vprašal sem strica Franca, kateri priimek prevladuje na 1 rsten ku. (.Ce ižvzamem nekaj Ferlug in Rebekov, ima na Tr.deniku skoraj vsaka hiša svoi priimek. Tukaj najde-*e priimek Bole, Triglav, Petelin, Simič. Makuc, Gane, Ralca, Škerlj in še druge. Pri ras m kakor v Barkovljah, k^er »te skoraj sami Pertoti :n Mar'elanci ali pa kakor v •Jkedn.iu. kjer ni «Sčedenca», Če ni Sancin ali Godina, na
Stari abaladur« na Trsteniku
Opčinah pa ne Openca, če ni Danev ali Sosič.«
«Kak, pa je, stric Franc, eri vas s prosveto?«
«V tem se Trsteničani v zad. rjih letih nismo izkazali. Ko »mo bili pred mnogimi leti rolj povezani z Barkovljami, sc je več Trsteničanov udej-.-tvovalo v	pevskem zboru,
ker so bili člani pevskega društva «Adrije». V zadrtjih desetletTh se je to opustilo, n na samem Trsteniku smo meli dobro godbo na pihala, ki je pa ie pred nekaj leti i tihnila. To je škoda. Na dan prvega maja smo jo slišali že v na'zgodnejših jutranjih u-rah, za velike praznike je nastopala v tukajšnji Boletovi gostilni in spremljala je sko-; a j vsakega Trsteničarja na njegov' zadnji poti.«
»Kakšno pa je na Trsteniku politično ozračje, stric Franc?«
«Ce izvzamem enega ali dva, k1 škilita na desno, so Trsteničani sami naprednjaki. Kaj na- bi bili drugega, ko so sam’ delavci, ki živijo od .ustnih žtiljev-«
Pos.ovil sem se od ljubez-rivega strica Franca, ki ima kljub svoji visoki starosti tako dober spomin, da ti natančno opiše svoja otroška leta in t’ ve povedati, da se je icdil v Ulici Beivedere prav tam Her se je rodil tudi O-t.erdauk. katerega je dobro ; oznal Stric Franc ve pove-jati, d* je bil Oberdank nezakonski sin Slovenke Ferjančič, ki se .1» pozneje poročila z nek.m Oberdankom. ki je nezakonskega otroka posinovil.
Ko sem se vračal s Trsteni-ka. sem *e spraševal zakaj >mo s» Barkovljani in Trste-lhčani f.rug drugemu tako od. tujili, ko smo svoječasno večkrat pohiteli na Trstenik s pevskim zborom ali se oglasili .v F>oletevi gostilni ob povratku z izleta? Saj so Tr-neničafji tako prijetm mogo. Če zato ker so potomci tistih Kraševcev, ki so prišl, pred dobrim: 400 leti pogozdit ti^ steniškf- goličavo in dali va-• ici tako lepo ime; Trstenik.
R. P.
ratizmu izpred 40 let, ko je bil sedanji kancler Adenauer župan v Koelnu in ko so tik pred kapitulacijo v prvi svetovni \ojni ugledni koelnski klerikalno usmerjeni meščani z Adenauerjem na čelu vodili razgovore o samostojni ren-cko-w estf alski republiki. O tem obstajajo izvirni dokumenti v mestnem arhivu v Koelnu O tem Adenauerje-vem separatizmu pa je govora tudi v knjigi ((Renska tragedija«. ki jo je voditelj renskih separatistov Dorten obja. vil v Franciji poleti 1945, to je taki" , ko ni pomislil da bi Adenauer mogel postati kane. Jer. DoUen pravi v tej knjigi, Ja je bil Adenauer takrat celo eden od treh kandidatov ,a predsednika planirane nove države.
Pa -udi Adenauerjeva stran, ka se pripravlja z vso silo r.a to kampanjo ((Do poslednje vasi«, se glasi predvolilni taktični načrt Adenauerjevih pristašev v glavnem mestu dežele Duesseidorfu in sam A-denauer se bo z vsemi silami vrgel v borko, da bi na volitvah dobil neposredno potrditev za svojo politiko in da bi deu okrščanski stranki ponovno vrnil ugled, ki ga je v pokravni Severno Porurje-Westfaiija omajal hud uda-,ec. ko je izgubila v pokrajini oblast.
Na preteklih volitvah leta 1954 so krščanski demokrati v tej deželi dobili 90 deželnih poslancev, socialdemokrati pa 76. Tedaj so sestavili koalicijsko vJado med demokristjani ln svobodnimi demokrati, ki so imeli 25 poslancev. Dve leti pozneje pa je zaradi spora v vprašanju konfesionalnih šol FDP (svobodni demokrati) odpovedala zavezništvo in podprla socialdemokrate, s čimer je prNlo do vlade, ki je imela v parlamentu dva glasova večine.
Kljub temu, da so pristojnosti deželnih vlad glede ključnih vprašanj hudo omejene (zakonodajna oblast v vojašk'; in gospodarskih vprašanjih pripada Bonnu), je vlada socialdemokratskega predsednika Steinhoferja, nek-danjeg. rudarja iz Porurja, zabeležila lepe uspehe v krepitvi komunalne politike, socialne zaščite, notranje uprave in v prosvetnih in kulturnih vprašanjih. Ta spremem-r.a je bila še toliko bolj ne-prijetn i za demokristjane, ker so v Bundesrat (drug dom zveznega parlamenta) prišli — po spremembi vlade v deželi Severno Porurje-Westfali. ja, socialdemokratski predstavnik* zaradi česar so demokristjani izgubili dvotre-‘jinsko večino v tem domu.
Pomena deželnih vOiitev v Nemčiji ne smemo podcenjevati Dežela Severno Porurje-»Vestfarja je največja in na-
iiiiiiiHiiillilllitiiliiiiiiiiiliiitliiiimiirlliliiiiiMiniiiiiiiiiiniiimiiiiiitiiiiMiiHlitiiiiiiintiiiiiiiii
VIHAR
Zaključeno snemanje množičnih prizorov
Kot je znano, snemajo v Jugoslaviji film «Vihar» po dveh Puškinovih povestih. Film nam prikazuje viharno življenje Pugačeva, ki je ogražal carstvo Katarine Velike Film snemajo v ju-goslovunsko-itahjanski koprodukciji, v režiji Alberta Lattuade
Pretekli teden so posneli zadnjo množično sceno, so-svajanjes trdnjave Bjelo-gorsk Ves dan je vojska Pugačeva napadala trdnjavo, F*ebwalci Sente so z vilam in motikami skozi oblake umetnega dima naskakovali trdnjavo, z druge strani pa je nanjo navalila konjenica. Napad je vodil Albertu Lattuada, neposredno pa polkovnik Miletič.
V pospešenem delu pri snemanju tega filma, ki se približuje koncu, se velike množične scene ne ponavljajo. Gibanje okrog 1200 ljudi — 800 na konjih in o-krog 400 v okolici trdnjave m v njej — se snema takoj. Da bi se izognili ponovnemu snemanju takih množičnih scen, se uporablja 6 do 6 kamer, tako da morejc do biti nekaj naju-speleitih prizorov, ki jih nato vključijo v film.
Dogovori za začetek snemanja množičnih scen se vrše po zvočnikih. Glavni zvočnih na osrednji višini je v rokah režiserja Lattua-de. Poleg njega je direktor jo'ografije Tonti, kakor tudi scenograf Mario Chia-ri, za katerega jugoslovanski asistenti režije in kamere zatrjujejo, da je dejansko umetniški direktor tega filma.
Po opoldanski pavzi, ko so se spočili ljudje in konji, so snemali «forsiranje reke« Znak za začeteic snemanja se v tako ogrom-
nem prostoru daje s spuščanjem rakete. Po majhnem, ozkem lesenem mostu, ki so ga postavili do polovice vode, je tekla glavna kamera, vzporedno s smerjo prodiranja konjenice in registrirala enega od najbolj pretresljivih prizorov tega filma Medtem ko je ta kamera sledila konjenici v voai, je neka druga kamera snemala borbo kmečke pehote, ki je že vdrla v trdnjavo in se borila z redno vojsko Katarine Velike.
Zanimive je pri tem omeniti, da so se kmetje iz Sente »akoj vživeli v svojo vlogo in so bila za to potrebna le kratka navodila jugoslovanskih asistentov.
ravno najmočnejša dežela za-hodnonomške federacije. V ej izredno bogati deželi se nahaja največje industrijsko in ruiarsko področje Evrope -- Pom rje, ki samo daje 85 odst, zapadnonemške proizvodnje surovega železa in 90 odst. oroizvodnje premoga. S •vojimi 15 milijoni prebivalcev je ta dežela nedvomno med največjimi gospodarško-upravn.mi enotami ne le Evrope, ampak vsega sveta.
Ne le v tej deželi, ampak na splošno v vseh deželnih volitvah v Zapadni Nemčiji ima socialdemokratska stranka večje možnosti za uveljavljenje, kot pri parlamentarnih volitvah Vclivci so se do sedaj prepričali, da morejo, kar zadeva komunalna in prosvet. na vprršanja in skrbi za človeka, pričakovati mnogo več t.d socialdemokratskih komunalnih politikov kot od pred-tavnikov drugih strank. Toda če gre za splošno politiko, so zaupanje večine volivcev dobili vsaj do sedaj demokristjani, ker je njihova stranka porezana z uspehi povojne Nemčije. Ta naklonjenost volivcev do socialdemokratov v dežurnem merilu se odraža še v vsčji meri pri občinskih volitvah; tako je na pr. od 28 županov v deželi Severno Porurte-Westfalija kar 30 županov socialdemokratov.
Prva preizkušnja za odnose moči rned demokristjani in socialdemokrati po parlamentarnih volitvah so bile hamburške deželne volitve preteklega decembia, ki so pomenile o-gromno zmago socialdemokratske stranke. Le-ta je s 54 odst. giasov dobila absolutno večino. V j 1 it ve v deželi Severno Morurje-VVestfalija bodo druga velika preizkušnja. Rezultati bodo imeli daljnosežnejši pomen od odločitve po številu poslancev v duesseldorfskem deželnem parlamentu. Po prepoved’ atomskega referenduma bodo te volitve predstav-liale ji-isredno možnost za u-gotovitev razpoloženja voliv-i ev do potez bonnske demo-kristjanske večine, hkrati pa bodo 'olitve 8. julija pokazale, kakšen odmev je med socialdemokrati in neopredelje-: imi volivci imel kongres v Stuttgartu
HOROSKOP
-ZA DANES_
OVFN (od 21. 3. do 20. 4.) Nepredvideni dogodek vam bo v veliko veselje.
BIK (od	21.	4.	do	20.	5.)
/nali Loste ceniti bolj kot kdajkoli umerjenost družinskega življenja.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Z majhnimi stroški boste mogli uresničiti svoje želje.
RAK (od	23.	S.	do	22.	7.)
Mogli boste zaščititi svoje koristi, toda ne zaupajte pre-naglienm odločitvam.
LEV tod	23.	7.	do	22.	8.)
Vplivna poznanstva vam bodo pomagala premagati trenutne težave in uspesno zaključit: posel.
DEVICA	(od	23. 8.	do	22.
9 ) Ne pustite se zavesti od družinskih zapletljajev, ki s« jim je moč ogniti z lahkoto.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23 10 i Brzdajte svoja čustva, jr: bodo postavljena pred resno pre 7kušnjo.
SKORPi. ON (od 24. 10. do 22. U.) Dejstvo, da se ne zadovoljite z malim, vam je v orecejlnjo oviro.
STRELEC (od 23 11. do 20. J2.) N* zaupajte svojih načrtov, rako bo verjetnost uspeha več’a
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne odlašajte na jutri, kar rnorete storiti danes; le v takem primeru vam je sreča naklonjena
VODNAR (od 21, 1. do 19. 2.) Bočite previdni in ne mečite pufke v koruzo ob prvih težlkočah.
RIBE (od 20. 2 do 20. 3.) Trenutek ’e ugoden za dejavnost. k: ni vezana na zaslužek.
t ctka, če ti stara mama ne dovoli poročiti se z menoj, bi bilo najbolje postaviti jo pred izvršeno dejstvo.
Goriško-lieneški dnevnik
Prebivalci Ul. Ascoli kličejo SOS
Županstvo odredilo izselitev 40 stanovalcev hiše št. 20
Na hišo, ki ima polno razpok, so nabili opozorilno znamenje ter jo obdali z ograjo
Podiranje hiš v Ul. Ascoli, ki orad, ki je poklical na kraj
*am tudi okrajnega sodnika. Le-fa :ie takoj odredil izselitev. Poslopje so že pričeli i/prazmevati. Tri družine so se preselile v kazemate ostale pa <-e z izselitvijo ne bodo cogle predolgo muditi Županstvo je na stavbo nabilo opozorilni napis, pločnik pa je ogradilo z zasilno ograje da mimoidoči ne bodo hodili v bližini poslopja, ki se lahko vsak trenutek poruši. Ko bodo stanovalce izselili, bo županstvo verjetno takoj pričelo poslopje podirati. To bo prve hiša na desni strani Ul. Ascoli, ki bo prenehala, ko jo todo podrli, kaziti razgled z vrta pokrajinskega muzeja na Kornu.
so predstavljale nevarnost za človeški življenje, se je za nekaj casa ustavilo. Županstvo ie uresničilo prvi del svojega načrta ki predvideva, da se podreto vse stare in ne preveč trdne hiše v goriškem ge-iu. S 'em pa načrt še ni bil uresničen. Tega se zaveda tudi županstvo samo, ki prav gotovo pripravlja načrte in zbira sredstva, da bi lahko čimprej odstranilo žalostni o-stanek preteklosti, ki nam ne dela časti.
Vse kaže. da bo morala občina s svojim načrtom za evakuacijo starih poslopij in z njihovim podiranjem kmalu nadaljevati čeprav to morda vsaj za sedaj ni v njenem načrtu. Poslopje št. 20 v omenjeni ulici (ta hiša je nasproti parceli, kjer so še pred nekaj leti stale najbolj nevarne in nezdrave hiše Ul. Ascoli) le kar na lepem pokazalo neozdravljive znake hude bolezni; pozimi so nastale v zidovih in v stropih velike razpoke, ki ne kalijo mirnega spanja samo 40 stanovalcem, ki so se na nevarnost že nekoliko privadili, ampak so zaskrbele tud; občinski tehnični
KD v Gorici noče liberalcev v vlado
Nobene besede o pravicah naše manjšine
Pokrajinsko tajništvo Kr-'canske demokracije je obja-. vilo programske misli v zvezi z vol’'r.imi izidi. Tajništvo zahtev., naj se sestavi taka ziada. ki bo uresničila težnje,
GORIŠKI SH EDNJESOLC1
vabijo svoje starše, sorodnike, znance in prijatelje k
ZAKLJUČNI ŠOLSKI PRIREDITVI
v nedeljo 15. junija 1958 ob 20 30 na šolskem dvorišču v Ulici Croce (Šolski dom).
Na sporedu bodo pevske točke in Pavla Golje pravljica «JURCEK».
itiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiimiMiiMimimiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiimiitiHtmiii
Izpred goriškega sodišča
mi	»v««	rri	v	•	v
adenici iz 1 rzica
v
okradli Acegat v Stivanu
Obsodili pa so jih zaradi neresničnega govorjenja
Včeraj zjutraj so na goriškem sodišču sodili trem mladim zlikovcem iz Tržiča, Ki so se že večkrat izkazali s prekrški ztper tujo 'astnino. 23-letni Domenico Oppedisa-no, bivajoč v Tržiču Ul. Ti mavo 74, njegov brat, 21-letni Vincenzo Oppedisano in 27-letni Leonardo Lenarduzzi, bi-vajoč v Konkah Ul. Capitelli št. 18, so Lili obsojeni zaradi kraje 15 kg bakrene žice in 20 kg svinčene žice v skladišču Acegata v Štivanu.
Trojico so zasledili 6. junija 1955 financarji in mladeniči niso znali dokazati izvora žice. Po dolgem zasliševanju so izpovedali, da so pobrali žico v nekem kanalu pri Stivanu. Pieiskava pa je dognala njihovo krivdo iti prijavljeni so bili sodišču zaradi kraje. Poleg tega je bil Domenico Opjedisano prijavljen zaradi posesti vojaškega bajoneta, Vincenzo Oppedisano in Lenarduzzi pa, ker sta tržaškemu preiskovalnemu sodniku izjavila, da nista bila nikdar prej sojena.
Goriški sodniki pa so včeraj vse tri oprostili, kar se kraje tiče, in sicer Domenica Oppedisana zaradi pomanjkanja dokazov, ostala dva pa ker nista zakrivila dejanja. Domenico Oppedisano pa ie bil zaradi nedovoljene posesti bajonete obsojen na 5000 lir globe, Vincenzo pa zaradi
ki jih je pokazalo italijansko judstvo. S tem v zvezi zahteva izključitev predstavnikov skrajne desnice in skrajne levice ter predstavnikov PLI, ki se je v volilni kampanji ookazal za branilca nazadnja-štva ier ekonomskih in mono-j-olističnih svoboščin. S svojo odločno borbo proti KD naj bi PLI «pokazala svoje nasprotovanje bistveni obnovi države« Kljub številnim gla-ovom slovenskih volivcev se ni tajrrštvo niti z besedami obvezalo, da bo spoštovalo pravice naše manjšine
Delavci opekarn zahtevajo boljše mezde
V nedeljo 8. junija so se v Gradiški sestali delavci, ki so zaposleni pri pečeh v opekam oah. Proučili so svoj položaj v zvez. z deželnim sporazumom. Ker so ti delavci plačani po akordu in ker jim ne višajo mezd na podlagi obnovljenega sporazuma, so skle. nili predložiti Zvezi industrij-cev naše pokrajine zahtevo po sklenitvi pokrajinskega sporazuma, ki naj uredi de--ovne odnose ter plačevanje akordnega dela na podlagi -sakih tisoč opek, ki jih dajo v peč in vzamejo iz nje, kot to določa člen 10 delovne pogodbe.
 «»------
Odložitev predstav SNG
Zaradi deževnega vremena je včeraj odpadla predstava SNG na Oslavju. Zato bosta prihodnji predstavi v soboto in nedeljo.
•iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHimimiiiiiHiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMi
Svojevrstno socialno dejanje
Na Konju iz Pariza po denar za starčke
Prihodnji teden bo Lily pri Rdeči hiši iz Gorice nadaljevala pot po Jugoslaviji v Carigrad
Pod pokroviteljstvom mini- Miniacco, Claudio La Macchia,
Dario Barducci, Flavio Marot. ta, Lucijan Makuc.
krivega pričevanja na 8 me secev zapora Lenarduzzi pa zaradi iste obtožbe na leto dni zapora.
Sodišče:	predsednik	Suich
,	.,	_	n	...	_	•	Uliti, J.J^i«*ii*t UOOLi«?l, rncoaaui
sodnica Cernsi m Delimo, JaV“|dra Bregant Lorenza Bregant, ni tožilec Marši, zapisnikar jožef Cijan. Giuseppe Di Lu-Omeri.	zio, Angelo Giacomelli, Mario
sirstva za narodno obrambo in ministrstva za socialno tkrbstvo deluje v Franciji u-stanova z naslovom »Pomoč za revne Francoze«.
Prihodnji teden bo prišla v Gorico Lily Biardot, hči H. Biardot, us anoviteljice zgoraj omenjene znane ustanove. Li-ly bo prišla k nam na konju, s katei im se je pred časom edprazila v Parizu na dolgo pot po Franciji, Italiji, Jugoslaviji, Bolgariji, Grčiji in Turčij v Carigrad. Nekaj dni pred Lily potuje z zasebnim avtomobilom in spremstvom njena mat’ ki skrbi za propagandni del potovanja, katerega glavni namen je, nabrati čimveč denarja za starčke. Li-iy bo razdeljevala razglednice v zameno za prostovoljne de-rarne prispevke. Gorico bo zapustila pri Rdeči hiši •
 «»-------
Rojstva, smrti in poroke
V goriški Občini je v tednu od 1. do 7. junija umrlo 10 oseb, rodilo se jih je 17, porok je bilo 11.
ROJSTVA:	Antimo Mirra,
Nives Pellizon, Maurizic Fat-tc/retto, Paolo Dal Dan. Mario Gianesi, Marinella Jacu-irun, Tiziana Bascher, Alessan-
v
0»
Ivi
Kadar dolgo časa ne dežuje, je Doberdobsko jezero bolj podobno travniku ali žitnemu polju, ki valovi v vetru, kot pa jezeru.
SMRTI; 79-letni upokojenec Umberto Ferrarese, 79-letna gospodinja Karolina Jakin vd. Gravnar, 59-letni uradnik E-milio Plesničar. 72-letni zidar Antoniu Crovatto, 59-letna go. epodinja Marija Kolavčič, vd. Mareh., 11-letnl šolar Juanito Okroglic, 64-lctna gospodinja Antonir.a Bonanno vd. Infer-rera, 82-letna gospodinja Ca-terina Cermvani, 60-letna gospodinja Maria Vielmetti vd. Rosett., štiri ure živ Angelo Giacometti.
POROKE: uradnik Onorato Blasev, in gospodinja Carmen Cristiani, trgovec Giorgio Os-.-■ola in gospodinja Maria A-damo. trgovec Venceslav Klav. čič in gospodinja Marija Go-mišček. trgovski potnik Cle-mente Boštjančič in tkalka Marija Okroglic, trgovec Rug-gero Comeili in gospodinja Oiovanna Collenzini, geometer Furio Fabretto in gospodinja Ttina Di Lenardo, delavec Settimo Stacul in gospodinja Silvana Nardon, zobotehnik šldo Madotto in gospodinja Ida Cumar, poročnik finančnih straž Gianfranco Giova-tnoli :n gospodinja Claudia Franco, kirurg dr. Mario Fini in profesorica dr, Giulia Vin-oitti, trgovec Franco De Ni-colo in gospodinja Maria Gra. zia Cevetti.
OKICI: delavec Livio Zearo in tkalka Gianfranca Severa; inž. dr Paolo Scopazzi in go--podinja Livia Pilat delavec Oianni Pinausig in tkalka E-sterina Ciani, orožnik Lino Colombini in gospodinja Lina Maiielli, orožnik Vincenzo Falcooe in gospodinja Bruna Catteim, modelist Sergio GaL liussi in tkalka Grulia Makuc.
Kino v Gorici
CORSO. 17.15: «Sonce v srcu«, Pat Boone in S. Jones, ci-nemascope v barvah VERDI. 16.30: «Krik v noči«, J. Woodward in T. Randall cinemascope. Mladoletnim vstop prepovedan. VITTORIA. 17.15:	«Pot brez
povratka«, Ivan Desny. CENTRALE. 17.00:	»Škofova
soproga«, C. Grant im L. Young.
MODERNO. 17.00: »Zasliševanje četrte stopnje«.
 «»------
DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani e Albane-se, Ul. Rossini 1, tel. 2443.
 «»------
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili naj višjo temperaturo 20,2 stopinje ob 12.40, najnižjo pa 16 stopinj ob 5. uri.
Svetovno nogometno prvenstvo
Večina današnjih tekem odločilna za četrtfinale
Edini izhod za CSR, Paragvaj, Mehiko, Avstrijo in Argentino ■ zmaga Deževno vreme po vsej Švedski
Sedeži tekem v četrtfinalu
(Od našega dopisnika)
STOCKHOLM, 10. — Ce je bila negotovost neposredno pred začetkom svetovnega nogometnega prvenstva precejšnja, je po nedeljskih tekmah še večja in za jutrišnja srečanja nihče več s tako gotovostjo ne daje napovedi, kot jih je morda dajal še v soboto zvečer. Dejstvo pa je, da so se kvotacije posameznih reprezentanc precej spremenile. Brazilija, ki je prej bila favorit v razmerju 5:1, je sedaj za londonske «bookma-kerje« favorit s 3:1. Sledita ji Anglija in Nemčija s 6:1 (kvotacija Nemčije je bila prej 12:1), nato pa Sovjetska zveza, Jugoslavija in Švedska 8:1 (Švedska je prej kvo-tirala 20:1). Madžarska je s kvotacije 6:1, zdrknila na 14:1, vrstni red za njo pa je naslednji (v oklepajih prejšnje kvotacije): Irska 14:1	(33:1),
Francija 20:1	(66:1), Argentina 20:1	(12:1), Škotska 25:1
(50:1), Wales 33:1 (66:1), Avstrija 40:1 (25:1), Paragvaj 50:1 (14:1). CSR 50:1 (25:1), Mehika 100:1	(25:1).
V ospredju pozornosti jutrišnjega programa je vsekakor srečanje med Anglijo in Brazilijo, od katerega bo v mnogočem odvisna kvalifikacija Anglije v četrtfinale. Tekma bo na stadionu v Goete-borgu, ki lahko sprejme 53.000 gledalcev. Do sedaj je bilo razprodanih 35.000 vstopnic, toda po neodločenem rezultatu Anglije s SZ upajo organizatorji, da bodo jutri prodali vsaj še 10 tisoč vstopnic. Nič manj važne pa ne bodo tudi druge tekme predvsem za Češkoslovaško, Mehiko, Paragvaj, Avstrijo in Argentino, ki so bile v nedeljo premagane. Ponovni porazi bi tem reprezentancam dokončno preprečili kvalifikacijo v četrtfinale. V najtežjem
ski nesrečno zapravila točko, bo proti Franciji skušala popraviti slab vtis, ki ga je naredila kot eden največjih favoritov za končno zmago. V ostalem pa tudi nima druge izbire, kajti poraz bi tudi njej preprečil vstop v četrtfinale, ker je zelo verjetno, da bo trda Škotska premagala Paragvaj. V enakem položaju kot Jugoslavija je tudi Madžarska, ki se bo v četrtek borila s Švedsko v tekmi, ki jo bodo prenašali po televiziji.
* * *
Vreme se je od včeraj do danes po vsej Švedski poslabšalo. Skoraj v vseh krajih, kjer bodo jutri igrali, dežuje in igrišča so razmočena. Težki tereni bodo bolj odgovarjali fizično močnejšim moštvom kot so nemško, angleško, škotsko, waleško in irsko, manj pa Švedom, Argentincem, Brazilcem in tudi Jugoslovanom.
D. KOŠUTA
Danes
19 )
I. SKUP. Argentina - S. Irska
(v Halmstadu, ob 19.) Nemčija CSR (v Haelstngborgu. ob
II. SKUP.
Paragvaj - Škotska
(v Norrkoepingu, ob 19.) Francija Jugoslavija (v Vesterrasu, ob 19.)
III. SKUP.
Mehika Wales
(v Stockholmu, ob 19.)
IV. SKUP.
SZ - Avstrija
(v Boraasu, ob 19.) Brazilija - Anglija (v Goeteborgu, ob 18,45 po televiziji)
Jutri
III. SKUP.
Švedska Madžarska
(v Stocktiolmu, ob 18,45 po televiziji)
položaju je gotovo Češkoslovaška, ki se bo v Haelsing-borgu pomerila z Nemčijo, ki je v nedeljo nepričakovano a povsem zasluženo piemagala Argentino. Ta tekma bo morala tudi pokazati, če so Nemci res tako močni ali pa so imeli proti Argentini le srečo. Argentina se bo skušala rehabilitirati proti Irski, Paragvaj proti Škotski, Mehika proti Walesu, Avstrija pa proti Sovjetski zvezi.
Mnogo bolj povoljna je situacija za Severno Irsko, Švedsko, Francijo, Brazilijo in Nemčijo, ki bi se s ponovnimi zmagami že kvalificirale v četrtfinale in je zaradi tega pričakovati, da bodo dale od sebe vse, da premagajo svoje nasprotnike. Najbolj zanimivo bo vsekakor srečanje Francije z Jugoslavijo.
STOCKHOLM, 10. — V nasprotju s p.-votnim sporočilom, kraji ikjer bodo 19. t. m. odigrane četrtfinalne tekme, ne bodo izžrebani, pač pa bodo zmagovalci posameznih skupin sprejeli v goste svoje nasprotnike v glavnem kraju njihovih skupin:
v Malmoe:	zmagovalec I.
skup.	(Nemčija, Argentina.
CSR, Irska) proti drugemu iz
II. skup.;
v Norkkoepingu:	zmagova-
lec II. skup. (Francija, Paragvaj,	Jugoslavija, Škotska)
proti drugemu iz I. skup.; v Stockholmu:	zmagovalec
III. skup. (Švedska. Mehika, Madžarska, Wales) proti drugemu iz IV. skup.;
v Goeteborgu:	zmagovalec
IV. skup. (Avstrija, Brazilija, SZ, Anglija) proti drugemu
1 iz III. skup.
Jugoslavi ja-Franei ja
V enajstorici Tomič namesto
Bolkov: kBorili se bomo kot na fronti»
jetneje pa je, da bo borbo isto četo kot proti Sko* tom z eno samo verjetno sm®" membo:	poškodovanega^	®Ua*
koviča bo morda zamenjal Tomič. Vsi osiali so zdravi m tudi Beara in Petakovič n® čutita več nobenih bolečin po nedeljskih udarcih.
Iz francoskega tabora ni nobenih posebnih novic. MoznO je, da bo namesto Leronda nastopil stari Marche, Leron-f pa da bo zamenjal Marcela. Postavi obeh enajstoric bi bul potem nasiednji:
Jugoslavija: Beara; Šijako* vič (Tom c:, Crnkovič; Krstič, Zebec, Boškov; Petako-vič, Veselinovič, Milutinovič, Šekularac, Rajkov.
Francija: Remetter; Kaelbel. Lerond (Marche); Penverne, Jonquet. Marcel (Lerond), Wiesnieski, Fontaine, Kop*> Piantoni, Vincent. C. P-
VESTERRAS, 10. — Zapravljena točka proti Škotom, jugoslovanske nogometaše ni preveč omalodušila. Slabo voljo so prespali in danes so vsi dobro razpoloženi in z velikim zaupanjem pričakujejo jutrišnji dvoboj s tradicionalnimi nasprotniki — Francozi. Vsi se zavedajo, da bo od tega srečanja odvisna kvalifikacija Jugoslavije v četrtfinale, zato se bode borili z vsemi svojimi močmi, ali kakor je dejal Boškov — kot vojaki, ki gredo v prvo bojno črto, kjer gre za biti ali ne biti. »Nimamo druge izbire — ,e dejal mali krilec — kot zmagati in pogrniti, in jasno je. da nam je ljubša zmaga, za katero se bomo borili kot na fronti«.
Tehnični komisar Tirnanič je tudi prepričan, da se bodo njegovi fantje proti Francozom rehabilitirali pred jugoslovansko in svetovno športno javnostjo čeprav se zaveda, da so Francozi po zmagi nad Paragvajci dobili krila in da so izredno nevaren nasprotnik. Glede sestave moštva ni še nič odločil, najver-
 ..................n.minimumi  umni,  mn
Italijansko moštvo za dirko po Franciji
Junak «Gira» Baldini odklonil udeležbo na «Tour de France»
Baldini se bo pripravljal za svetovno prvenstvo
MILAN, 10. — Ercole Baldini se ne bo udeležil kolesarske dirke po Franciji (Tour de France). Ta svoj sklep je danes sporočil tehničnemu komisarju UVI Alfredu Bindi v razgovoru, kateremu so priso-stvovali tudi predsednik profesionalne komisije UVI dr. Strumolo, predsednik združenja kolesar,ev Cenelli, Baldi-nijev prijatelj in svetovalec Proietti, maser Villa in še nekateri drugi kolesarski funkcionarji.
Baldini, Kateremu je njegova hišo prepustila odločitev glede utfeiežbe na «Tour» je vztrajal pri svoji odločitvi. Kot glavni argument za svoje odklonilno stališče je navajal dejstvo, da je dirka po Franciji izredno naporna in da po komaj zakijučeni dirki po Italiji, ki ga je stala mnogo naporov, ne namerava do kraja izčrpati svojih fizičnih moči, tembolj, Ke bo odslej posvetil vso svojo aktivno-st pripravam za letošnje svetovno prvenstvo, ki bo kmalu po za ključku »Toura«.
Baldini jc tudi dejal, da je za sedaj odstopil od namere, da bi poskušal Rivieru izstr-gati svetovni rekord v enourni vožnji. Za sedaj se bo udeležil le nekaj nastopov na dirkališčih, konec meseca pa dirke po Piemontu.
Po tem odklonilnem stališču Baldinija do udeležbe na «Tou-ru«, je predsednik italijanske kolesarske zveze izjavil, da bo italijansko moštvo za dirko po Franciji sestavljeno v funkciji Nencinija, ki bo kapetan.
je. star 25 let in ki bi moral nadomestiti starega Hidegku-tija, je dejal da se je tri leta pripravljal za to prvenstvo.
* * *
O V švedsko moštvo za tekmo z Madžari v četrtek bo verje r . vključen tudi sedanji član r.mskega Lazia Selmos-ton, k je po mnenju madžarskega eksperta Szoltija najboljši švedski napadalec.
BOKS
Rademacher - Folly
LOS ANGELES, 10. — Olimpijski prvak težke kategorije Peter Rademacher je podp.-sal obvezo, da se bo 24.. julija boril v Los Angelesu z Zoro Follyjem, ki je Pattersonov izzivalec št. 1
Moore premagal Kinga toda le po točkah
Alkena
O Najbolj nesrečen nogo-
SACRAMENTO, 10. — Svetovni prvak srednjetežke kat.
Archie Moore je sinoči prema-1 metai prvenstva je gotovo Mo Jugoslavija, ki je proti Škot- gal po točkah Howarda Kin-1 džar Laszlt. Lachos, katerega
ga. King je bil trikrat na tleh I	so	morali	v	soboto nujno	o-
do 9”, vendar je dokončal dvo-1	perirati	na	slepiču, Lachos,	ki
boj na nogah in s tem preprečil Mooru, da bi dosegel absolutni rekord v zmagah s k. o. Stari črnski boksar je v svoji dolgi karieri dosegel doslej 127 zmag s k. o., prav toliko pa jih je dosegel tudi Stribling Young Frahgli v letih 1921-1933.
* * *
MANILA, 10. — Filipinec Espinosa, orientalski prvak Petelinje kategorije, je uradno izval svetovnega prvaka mušje kategorije Pascuala Pereza in svetovnega prvaka pe-telinje kategorije Alphonsa Halimija. Prejšnjo soboto je Espinosa ohranil svoj naslov proti Ursui.
 «»-------
Paberki
O Vratar sovjetske reprezentance Jašin verjetno ne bo mogel igrati proti Švedski, ker je bil v nedeljo poškodovan.
Trener Kačalin je dejal, da bo morda vključil v moštvo kapetana Netta in da bo morda zamenja„ tudi zvezo Šolnikova, ki proti Angliji nj zadovoljil. Kačalin se je tudi pritoževal nad madžarskim sodnikom Szoltom in nad ostro igro Angležev
O Gunnar Nordahl, bivši i-gralec Milana in sedaj trener Rome men: da je Brazilija favorit št. 1. Na drugo in tretje mesto je uvrstil Anglijo in Sovjetsko zvezo, potem Nemčijo, Jugoslavijo, Švedsko in Škotski.
* * *
O V nasprotju s tehniki in švedskim tiskom, ki so vkovali v zvezde Johna Charlesa, madžarski voditelji o njem nimajo tako ugodnih mnenj.
Pravijo, da je siced dober nogometaš. da pa ima tudi mnogo napak in da ga je mogoče prištevati komaj med 200 najboljših napadalcev na svetu.
# * *
O Novinarji, gledalci in nogometaši na Švedskem soglasno priznavajo, da je najboljši irednji napadalec prvenstva Brazilijanec Mazzola, ki je do-tegel proti Avstriji dva gola,
‘retjega pa je pripravil.
ODBOJKA
Jugoslovani premagali Madžare in Romune
BEOGRAD. 10. — Jugoslo* vanska odbojkarska reprezentanca je na mednarodnem turnirju v Beogradu, na katergm sta sodelovali tudi reprezentanci Madžarske in Romunije, ki je bila na zadnjem svetovnem prvenstvu druga, o* svojila prvu mesto brez poraza. V zadnjem in odločilnem srečanju so Jugoslovani premagali Romune s 3:1 C1:59. 13:15, 15:9, 15:9, 15:10).
Končna itstvica:
Jugoslavija	A	3	3	0	9:2	v
Madžarska	3	2	1	7:4	4
Romunija	3	12	4:6	2
Jugoslavija	B	3	0	3	1:9	®
TENIS
BEOGRAD. 10. — Na tradicionalnem teniškem turnirju v Wimoledonu, ki bo od 23. junija do 3. julija, bodo igrali tudi Jugoslovani Kere-tič, Panajotovič, Nikolič i® Plečevič.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Vttt
133MJU.
predvaja danes II. t. ra. z začetkom ob 18. uri Metrocolor film:
Kirk
DOUGLAS SLA PO ŽIVLJENJU»
VAN GOGH
(Brama di vivere)
JAMES PAMELA
ANTHONV
QU1NN*D0NALD*BRDWN
|ClN
L—
UMB *>Cfi&icT4
/"VLADIMIR BARTOL-
ALAMUT
»Tretje dejanje je zdaj pri kraju,» je dejal Hasan in se osmejal. »Lahko bi mu dali naslov .Prebujenje’ ali pa ,Povra-ek iz raja’.«
Povabilo trojice tovarišev k vrhovnemu poglavarju, še bolj >a njihov izostanek čez noč sta silila fedaije k živahnemu igibanju in razpravljanju. V spalnici so o tem govorili do poz-lih ur, čakajoč, da bi se povabljenci vrnili in zadostili nji-kovi radovednosti.
»Končno bomo le slišali, kakšen je Seiduna,* je dejal Dtoeida.
«Zakaj neki, mislite, jih je poklical k sebi?« je spraševal laim.
»Zakaj neki? Brakone zato, da jih okrega, ker so zjutraj iztrgali Turkom zastavo.«
Obeida se je režal.
»Nisem vprašal tebe. Slišati sem hotel mnenje pametnejših.«
»Menda ne pričakuješ, da jih bo popeljal v nebesa?« se je ponorčeval Abdulah. «Klical jih je zato, da bi se za nagrado udeležili gostije pri poglavarjih.«
»Utegneš imeti prav,« je dejal Džafar.
»Cemu jih potem ni tako dolgo nazaj?« je ugibal Obeida
»Morda pa jim je dodelil kakšno posebno častno nalogo in so že odšli z gradu?«
»Cernu bi mlatili prazno slamo?« je menil Abdur Ahman.
»Dokler se ne vrnejo in sami ne povedo, kje so bili in kaj
so videli, itak ne moremo uganiti ničesar. Zato je bolje, da
zaspimo in se tako zasluženo spočijemo.«
* * *
Bili so prihodnje jutro že davno na nogah, ko se je nenadoma prikazala trojica odsotnih. Vse je planilo proti prihajajočim in jih obstopilo. Usula se je kopica vprašanj.
»Pojdimo v spalnico,« je dejal Sulejman. »Tam bomo govorili. Lačen sem in udje so mi polomljeni, kakor da so me premleli v možnarju. Komaj se držim na nogah.«
Šli so v spalnico in trojica se je zavalila na svoje postelje Prinesli so ji mleka in kruha.
Sulejman je vprašal:
«Kdo bo govoril?«
»Kar ti začni,« je odvrnil Jusuf. »Jaz sem preveč nestrpen. Težko bi jim dopovedal. Ce bi videl, da mi ne verjamejo, bi se razjezil. Potem bi spet ne bilo prav.«
Nagnetli so se okrog njihovih postelj.
»Ali verujete v čudeže?« je vprašal Sulejman.
Fedaiji so se spogledali.
»V stare že,« je dejal Naim. »V nove nam je Prerok prepovedal verjeti.«
»O, ti kislica! Kaj pa uči Seiduna?«
»Ne vem, da bi govoril o čudežih.«
Kadar je Sulejman tako spraševal, je postajal Naim previden.
»Ali se nisi učil, da je Alah izročil Seiduni ključ do rajskih vrat?«
Obstali so v napetem molku. Sulejman je šel z zmagoslavnim pogledom od obraza do obraza. Ko se je tako napasel ob njihovi radovednosti, je dejal;
»Fedaiji, minulo noč nam je Seiduna izkazal milost in nam odprl vrata v raj.«
Spogledali so se. Nihče ni ničesar pripomnil.
Nenadoma je Obeida prasnil v glasen krohot. Takoj za njim so se vsi zvijali v smehu. Samo trojica nočnih popotnikov je ostala resna.
«Dogovorili so se in zdaj bi nas radi navlekli,« je dejal Abdur Ahman. i
»Po stari navadi brije Sulejman norca iz nas,« je dodal Naim.
»Pustimo jih,« je menil zviška Ibn Vaikas. «Sinoči so se napili in potem prespali pijanost v kakšnem hlevu. Na obrazu se jim pozna. Sram jih je zdaj pred nami in zato bi radi obrnili vse na smešno plat.«
»Vedel sem, da bo tako,« je srdito zarenčal Sulejman. »Ibn Tahir, ti jim povej, tebi bodo še najprej verjeli.«
«Dovolj je že te burke,« se je razjezil Obeida. «Rad bi vedel, če ste sploh videli Seiduno.«
Zdaj se Je Ibn Tahir oglasil.
»Težko je, tovariši, govoriti o tako neverjetnih stvareh, kot so te, ki jih je nas trojica doživela v minuli noči. Popolnoma vas razumem, če se nam smejete. Toda vse, kar je dejal Sulejman, je čista resnica. Zato vas prosim: potrpite in poslušajte. On naj nadaljuje.«
Njegovo lice je bilo povsem resnobno. V njegovem glasu ni bilo prav nič šaljivega. Kljub temu so se fedaiji spraševali, če nemara trojica vendarle ne glumi tako imenitno.
»Lastnega očeta bi obdolžil, da laže,« je dejal Džafar, »če bi trdil take stvari. Vendar se mi čudno zdi, da bi se bil ti, Ibn Tahir, spustil v tako norčijo. Sulejman naj le pripoveduje. Bomo vsaj slišali, kaj ste se nam namenili povedati.«
Sulejman se je vzravnal na ležišču. Preteče je pogledal okrog sebe, potem je spregovoril.
Začel je prav od začetka, kako so se vzpenjali v stolp.
kako so srečali velikane kijonosce in kako jih je Abu Ali pripeljal pred Seiduno. Ce mu je ušla kakšna malenkost, se je takoj Jusuf oglasil. Tako sta do podrobnosti popisala vrhovnega poglavarja in čudni pogovor z njim.
Fedaiji so sledili njegovemu pripovedovanju z rastočo napetostjo. Jusufovi vpadi so bili najboljše nehoteno potrdilo za resničnost tega nenavadnega poročila.
Ko je Sulejman prišel do točke, ko je Seiduna velel trojici, naj vstopi v celico s tremi ležišči, je poslušalcem zast?’ dih. Kakor prilepljeni so viseli z očmi ob njegovih ustnicah.
Tudi Ibn Tahir ga je pozorno poslušal. Nehote se j® potipal za prsi in začutil Mirjamin ugriz. Zdaj, ko je bil sp® sredi svojega vsakdanjega življenja, se ga je začela polašča groza ob spominu na nedoumljivi nočni dogodek. Prvič se J tedaj v njem zganila prava vera, tista vera, ki jo zanikuje a izkušnja in razum.
Nato je Sulejman pripovedoval, kako jim je Seiduna podelil čudotvome kroglice, ki so jim dale zavest, da leW nad neznanimi pokrajinami. Povedal je, kaj se mu je P* tem sanjalo, dokler ni povsem izgubil zavesti.
Prišel je do prebujenja v raju. Fedaijem so gorela in se vročično svetile oči. Nemirno so se premikali na sV0A' mestih. Govoril je, kaj je najprej zagledal okrog sebe' tančno je popisal paviljon, izpustil ni nobene malen* Potem je prišel k opisu deklet.
»Morda se ti je pa vse to sanjalo.«
Obeida si je skušal sprostiti do skrajnosti napete »v •
Tudi drugim je postajal neusmiljeni napon domišlja neznosen. Spogledali so se in težko dihali. Naim je stisnjen v dve gubi, pri vzglavju Ibn Tahirjeve postelje bledčl od sladke groze. O belem dnevu ga je gomazelo hrbtu, kakor bi poslušal pošastno zgodbo o strahovih.
iNadaljevanje
sledi)