r Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pot leta.....$3.00 Z« New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Isas GLAS NARODA 1 TI list slovenskih delavcev v Ameriki* TELEFON: BARCLAY 6189 NO 74. — ŠTEV. 74. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of CotgTess of March 3, 1879 The largest Slovenian Daily in the United States. □ Issued every day except Sundays □ and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: BARCLAY 6189 NEW Y0R" FRIDAY, MARCH 29, 1929. .— PETEK, 29. MAR CA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVTL Calles proti verskim fanatikom. VSTAŠKE SILE SO SE RAZKROPILE; VLADNE ČETE JIH ZASLEDUJEJO Federalni voditelj je obljubil, da bo hitro pregnal vstaške armade na severu. — Boril se bo sedaj proti verskim fanatikom. — Vladni avijatiki v akciji. — Obstreljevanje vlakov. MEXICO CITY, Mehika, 28. marca. — General Plutarco Elias Calles je naprosil vojni department za najboljšo .možno kavalerijsko opremo, da omogoči svojim četam boriti se proti "cristeros'* v državah Guanajuato in Jalisco, kot je objavil predsedniš ki urad. — Zdrobiti hočem v tej kampanji ne le vsta-iv.ev, temveč tudi verske fanatike, — je informiral vojni minister vlado. Istočasno je objavil predsedniški urad, da so federalni avijatiki uspešno izvedli bombne ekspedi-cije proti umikajočim se ustašem v državi Chihuahua in ob zapadni obali. Calles je sporočil, da so avijatiki njegove kolone obstreljevali dva vlaka vstašev, bežečih proti severu iz Jimeneza. Vojni minister je rekel, da n: ostal v Jimenezu niti en vstaš. General Jaime Carillo je sporočil iz Mazatlan rektorja, da so njegovi avijatiki obstreljevali vstaške čt te, umikajoče se iz Quelite, Smaloa. Carril-lo je rekel, da so vstaši v razorganiziranem stanju. Calles je rekel v svoji prošnji za kavalerijsko o-premo, da bo general Saturnino Cedilio vodil oddelek, da se bori proti cristerom. Rekel je, da je odposlal svoje avijatike, da ustanove bazo v Ja-ral Grande ter da še nadalje vznemirjajo umikajoče se vstaške kolone. Prednja straža kolone generala Almazana, obstoječa in kavalerije, se je približala Jimenezu. V radijskem sporočilu na vlado je relcel včeraj general Ortiz, da se Escobar še vedno izogiba, "da pa nadaljujemo mi s svojim napredovanjem". — Calles pa se je medtem lotil poprave železnic. Prednja straža ojačenj pod genera1 om Carde-nasom je dospela danes v Mazatlan. MEXICO CITY, Mehika, 28. marca. — iz Puer-te poročajo, da je bil tam ustreljen vstaški major F lores in dva vojaka. Ustreljeni so bili po prekem sodu. Na Torreon je bilo vrženih tekom dveh dni štirideset bomb, predno so se vstaši odločili, da zapuste mesto. Obstreljevano je bilo tudi mesto Durango, glav-jxo mesto province istega imena. Federalni letalci so vrgli šest bomb, nakar se je mesto udalo. V Torreonu je bil usmrčen en civilist, deset jih je bilo pa ranjenih. *Odločilna bitka med vstaši in zveznimi četami se bo najbrž vršila na Chihuahua fronti. Iz Juareza prodira vsa vstaška sila proti jugu. V Meswuire, trideset milj zapadno od Nogales, Sonora, so federalci presenetili močan vstaški oddelek. M ■ ' I Ifl 11 Po kratkem boju so vstaši pobegnili preko meje na ameriško stran, kjer so jih ameriške oblasti internirale. V splošnem se lahko reče, da je vstaja praktično končana. Kaj so pravzaprav nameravali vstaši doseči, se zaenkrat še ne ve. Najbrž je šlo takozvanim generalom za osebne koristi. Ti generali so padli v nemilost pod Callesovim in Gilovim režimom. SUHAČI SE BOJE POSLEDIC ZVERINSKEGA UMORA VDOVA F0CHA BO DOBIVALA POKOJNINO Vcditelji suhaške stvari so mnenja, da bo smrt ženske, ustreljene od suhaških agentov, škodila njih stvari. — Prohibicijski komisar obsoja dejanje podivjanega šerifa. WASHINGTON, D. C., 28. marca. — Kljub prikritim izjavam, so pokazali voditelji suhačev danes veliko skrb, da bo napad suhaških agentov na dom De Kinga v Aurori povzročil preobrat javnega razpoloženja napram prohibiciji. K«*r se .it- sniošuo razpravljalo TURISTI ZE ZAPUŠČAJO CALIF0RNIJ0 a Smrtna dolina", kjer je sedaj še zelo prijet-no, bo do prvega maja popolnoma prazna. liYAX. Cal., 2.-. marca. - Štiri tisoč čevljev po l tem majhnim mestom, je: ><■ oprijema Lrorske sira ni. preluknjane o I rovov, leži "Dolina smrti". Avtomobili "m tinsi vozijo po Inn Doline smrti ter prinašaj" na stotine turistov iz Californije in Iztoka. Motorne karavane bodo vozile le naprej do ]. maja. Na ta dan ■>a bo prenehalo vse življenje Ti r •ribanje. Razkošni hoteli tukaj ter v Furnace Creek bodo zaprti. Nastopila bo vročina. Kn mož pa bo mogoče na Furnace <*re:-k renči. Poročevalce ji govoril ž njim. — Najbrž ne bom o^tal tu kaj v tem polctj;i. — je rekel. — Previnj. Večinoma pa ostane med 1*20 in 130 stopinjami. Človek more komaj i o prenašati. Kadar pa potegne nočni ve-veter >.e r.i zli. da te bo ubil. Seveda. eden bo moral otati tukaj. Tukaj so krave in tudi r-nčo je, treba oskrbovati za lju li. ki bodo prišli jeseni. Krave prenašajo vročino dobro. Psi iii mačke pa pojriujajo in lju d ie jo komaj prenašajo. Dolina i<> v tem letnem časn prijetna. I)nevi so irorki m noei so prijetno hladne. j t - > p I * i s;: o o usirelitvi .\lr>. De Kinir ter o bombardiranju doma s solznimi bombami, ho v prohibkdjskih enforcement krojili zadrževali svoje komeni-arje, dokler ne bodo na razpolago nadaljna dejstva. Dr. A. .M. Mora 11. prohibicijski komisar, ki dejanski vodi politiku glede ctiforementa ie bil iz-i . I vaure inn glasim v svoj im kritizi- j ran ju. Up<.>/.< ril j- na navadila proti uporabi >'•**•. hiega orožja, ki so bi-; ta ponovno razdeljena po njego-! vem depart nii ntu. X i kakega o-[»ravieila za uporabo nasilja ni i lil gt• e ; re 1!' ž;;". ra/ven ' v silobranu. Dobila bo po štiri tisoč dolarjev na leto, poleg svoje običajne penzije. Poslanska zbornica je glasovala za ta posebni dohodek. C0L. CHARLES LINDBERGH SE BO POROČIL MESECA JUNIJA P or oka se bo vršila junija meseca na poletnem domu nevestine družine na otoku, v bližini države Maine. — Oskrbnik je dobil navodila, naj pripravi vse potrebno. ievec Razkritje redkega dokumenta. :s. marca, s poro "i! o. vinski do-' slro Val-t >r neke- SANTIACu. C3.il:«. ]/. Vienna se je danes da so našli redi k zgod kument. podpi-m rd liva. zavojevalca Chilt r.i drugega. Dokument je bil datiran iz leta lf>49 ter obstaja rz petih, rmen-ka^T.ih listov. <»lasi se da ga bodo poslali -emkaj. da ga pregledajo -1 roko vn jaki. Perzijski vstaški načelnik ubit. TEHERAN. Perzija, 23. marca. Vojaški governer je bil ubit v re-vo!ucijonaruem izbruha proti reformam, katere je izvede! pred kratkim perzijski šali. P»rzojavna zveza med Teheranom in Tabnizom, drugem največjem mestu Perzije, je bila prerezana. Vladni uradniki ni>o hot.di danes razpravljati o položaju glede \ st a ie. PARIZ, Francija, 28. marca. — Urez debate je včeraj zvečer poganska zbornica glasovala za prdlogo, predloženo od vlade, da se nad navadno penzijo dovoli posebno -penzijo $4000 vdovi maršala Ferdinanda Foclia. F.nančni minister je v svojem pot rd lu predloge omenil, da je maršal Fa nanovo imenuje Avenue du Rois de Boulogne Avenue Foeh. Vsako mesto v Franciji namerava krstiti eno najlepših svojih cest po njem. Tudi najnovejša bojna križarka Franci je bo proslavila njegov spomin. Včeraj je bilo na tisoče vojnih veteranov, ki se niso mogli udeležiti pogrebnega sprevoda pri-pušeenih v kripto. kjer leži njegovo truplo začasno ter so korakali spoštljivo mimo krste. Številni i bili spremljani od svojih žena in družin. Ministrski predsednik Poinca--e je pojasnil že včeraj, da je trajala cerimonija tako dolsro, <1 a sr. bili člani maršalove družine in di-nlomatje tako izmučeni, da je bilo nemogoče naprosili jih, naj o-stanejo še nadalje, dokler bi ne prisl i mimo vseh deset ali dvanajst tisoč veteranov. Ivljub temu pojasnilu pa je ustvaril dogodek mučen vtis v Parizu. Veterani >o domnevali, da so jih skušali zapos'aviri. VAŽNA IZNAJDBA "Los Angeles" išče izgubljena avijatika. t Veliki mornariški vodljivi zrakoplov, "L >s Ang les", je danes | p vUkaval morje med Norfolkom rti New Yorkom, da najde kako 'sled o amfibijskem Sikorski aero-f planu, katerega pogrešajo že izza preteklega petka. Tudi čolni ob-r< žne straže so nadaljevali s svojimi napori. Kardinal Galli umrl. IiIM, Italija, 27. marca. —Kar-( ■d tnal AureJio Gail i, star C3 let. je umrl včeraj^ter s tem povečal ne-proporreijo med italijanskimi ter ijanskimi člitiii svetega ko- Sedaj je 33 neitalijanskih kar-1 dinalov in sedem in dvajset Italijanov. Oalli je osmi kardinal, ki je umrL rzza smrti kardinala O'Donella, primasa Irske. Samomor pastorja. AVATERIH "RV. Conn., 28. marca. — Ker je ne.pretano mislil, da njegova družina strada, je izvršil včeraj samomor Rev. Christian }I>rk!e. Ludendorff tožen. 11BRLIN. Nemčija, 28. marca. General Erich von Ijudendoiff. ki je velik nasprotnik Židov, je bil obsojen na 800 mark glob..- radi žaljenja časti. Graf Zeppelin zopet doma. BOSTON, Mass., 28. marca. — Boston Traveler je izjavil danes, da je izvedel iz zanesljivega vira, da se bo poročil polkovnik Charles Lindbergh z Miss Ano Morrow na poletnem bivališču Mor-rowa pri North Haven, Maine: Poroka ^e bo za vršila junija meseca, soglasno z objavo gn »po-da in gospe Morrow v .Mexico City. Nikakih nadaljnih iwi«"rt >v se ni objavilo raz ven dejstva, da je dobil oskrbnik poletne hiše. Herbert Grant, naročilo, naj pripravi vse za prihod Morrow i h v pričet ku junija. NORTH HAVEN. Me.. 2s, marca. — Poletno bivališče Dwight Morrowa. poslanika v iMehiki. kjer se bo z*, vršila poroka Ian»l-bergha. leži sredi smrek in borov-.cev na tri in osemdeset a krov ob-seirajori farmi na zapadni o«bali Vina I Ha vena, trinjast milj dolgega otoka ob vbodu v Penobscot zaliv. Prost,, rn o poslopje. vsebuj»>č» 3(J sob. je bilo dovršeno v preteklem poletju. ZLOGLASNI GANGSTER V SVOBODI Država je bila orisiljena izpustiti gambler ja, ki je obtožen, da je ustrelil znanega bandita Roth-steina Zapustila milijone starim devicam. CHICAGO. 111.. l\S. marca. — Tri milijone dolarjev, da ustanovi dom za stare device, je zapustila Mrs.^ Suzana King lire-waetrs. vdova francoskega diplomata, ki je umrla pred kratkim v Ptica,'N. V., v starosti osemdesetih let. Ostalo dobe sorodniki. Fochevi pogrebci zapuščajo Pariz. PARIZ, Francija, 27. marca. — Inozemske delegacije, ki so bile tukaj pri pogrebu maršala Foclia, ki počiva sedaj }>oleg Napoleona v Domu Invalidov, so pričele dams odhajati proti domu. Jutranji listi so opisali pogreb kot največji, kar se jih je kdaj vršilo v Franciji. Proti jamščini $50,000 je bil George McManus, ki je obdolžen umora Arnolda Rothsteina, iz;.uš-•cn lz rombs zaporov. Deset poii-2i.st«v je bilo treba, da r^o kontro-irali na stotine broječo drhal, ki je blokirala izhod iz ječe ter kri-•ala : — Attaboy, George! — ko >e je odpeljal v sijajnem sedanu. — Hvala vam, — je odvrnil McManus ter dvignil svoj novi sivi fedora klobuk. Trije policisti na konjih so spremili avtomobd ter mu delali pot. Dva bloka proč je sprejel okr. i ravdnik Iianton, ki je hotel na ^sak način prklržatd McManusa. dokler se ne pojasni slučaja. Časnikarske ]>oročevalce z nasleilnji-mi besedami: — To je le en do-■rod- k v razburkanem življenju! Država je izgubila svojo pravico. da drži McManusa še nadalje, ker ga ni spravila pred proces \ šestdesetih dneh Sodnik Levy, ki je predložil alternativo dne -J.'), januarja, je odredil prostost. ko je predložil zagovornik James Murray prošnjo za oproščen je. Okrajni pravdnik P>anton je Vztrajal ves čas, da nima McManus nobenega n panja za prostost. — Zaprt bo. dokler bo oviral naš slučaj, — je izjavil. u*e«'»000 A L'NOiHWOOD, K. Y Slika nam kaže slavnega francoskega znanstvenika Georgesa Claude in njegov aparat, s katerim upa iapreminjani moč morjih tokov v električno silo. Sedaj je odpotoval v-JIavano, kjer bo delal poskuse s svojimi aparati. FRIEDRTC-IISIIAPEX, Nemčija, 28. marca. — Vodljivi zrako-plav, "Graff Zeppelin", je zaključil danes.svoje, pet tisoč milj obsegajoče potovanje v Paiestino in nazaj. Pnistal je danes, malo pred deseto uro. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 500 ................$ 9.30 1,000 ................$ 18.40 " 2,500 ................$ 45.75 " 5,000 ................$ 90.50 " 10,000 ................$180.00 t Italijo Li* 100 ....................$ 5.7B " 200 ......................$11.30 3no ......................$16.80 " nCOJ ......................$27.40 " 1000 ......................$54.26 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t našim zvezam t> ttarem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. — Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. -ta $50 — $1; za $100 — $2; xa $200 — $4; xa $300 — $6. 60c; . . v--. ; ' Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo se boljše pogoje. Pri velikih naJca-riiih priporočamo, da se poprej z nam eporazumete glede načina nakazila. izplači la po poŠti so redno izvršena v dveh do treh tednih NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER Z4 PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 82 COBTLANDT 8TKEBT, NEW YOBJL N t Telephone: Barclay 0380 ■ : ■ V; 4 ■ i".. - ■ m' GLAS NARODA, 29. MARCA . - ■ '' ■ r ' h- - ■ ' ■v. . v • 1929 GLAS NARODA (SHOJENE DAILY) Owned and Published by jSLOVSNIO PUBLISHING COMPANY ' (A Corporation) Frank Sakaer, President Louia Benedik, Treasurer Place of buftinea of tin corporation and addresses of above officers: 02 CortUndt Borough of Manhattan, New York City, N, T. "OLAS NABODA (Voiee of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. ga celo leio velja Ust ta Ameriko in Kanado___..__________—..$$.00 Za pol leta__________$5.00 fta četrt leta __$1.50 Za New Tort ta celo leto —$7.00 Za pol leta_________________$5-50 Za inozemstvo ta celo leto —$740 Za pol leta-----——$3.50 Dopisi. Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" iekaja vsaki dan isveemh nedelj %n pratnikov. Dopisi brer podpisa in osebnosti se ne priob&ijejo. Denar naj se blagovoli pošiljat! po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da as nam tudi prejšnjo bivališče nasaani, dm hitreje najdemo naslovnika.__ "GLAS NAHODA", 82 Cortland! Street, New Tork, R Telephone: Barclay 6189. I'M ALONE" Iz Navzlic prohibiciji j*' v Ameriki dosti pijane, vseh virov prihaja. Oblasti wuiše tukaj in Tam, pa se odpirajo vedno večja vrela. Domača produkcija ne zadostuje. Treba je impor-tirati: Iz Kanade, iz Metlike in iz Evrope. Morska obal je zastražena in morje v oddaljenosti dvanajstih milj od obali. Toda ameriška obal je dolga in je ni mogoče herme-lično zapreti. Tihotapske ladje neprestano smukajo mimo stražnikov, kajti ee so stražniki z eno zaposleni, jim uidejo dve ali tri. Pred kratkim so zasledovali kanadski parnik "I'm Alone". Ker se na ponovi kli<4 ni hotel ustaviti, so ga zaceli obstreljevati in ga slednjič potopili. Posadko in kapitana so odvedli na ameriško celino. < i lede te zadeve je izjavil angleški poslanik v Wash-iu^tom*, Sir Esme Howard, da utegne imeti jako neprijetne jK>sledice. Pa menda ne bo take sile. V Londonu se niso posebno razburjali. Časopisje je zadevo le površn omenilo in ji ni pripisovalo nobene posebne važnosti. Oulasil se je pa tudi ameriški zvezni zakladničar Mellon. in njegova izjava je nad vse značilna. Po njegovem mnenju so imeli obrežni stražniki pravi t » obstreljevati tihotapsko ladjo, ker kapitan ni hotel dovoliti, da hi jo preiskali, pač je pa okušal pobegniti. Treba je le dognati, če se je nahajala kanadska ladja v ameriškem vodovju, ko so jo stražniki ustavili. Med Ameriko in Veliko Britanijo je bila sklenjena leta 1924 pogodba, ki določa, da ameriška obrežna straža nima pravice zadržati in preiskati parnik, če je oddaljen <*no uro vožnje od ameriške obali. Kapitan Randell zatrjuje, da je bila njegova ladja oddal j ena štirinajst do petnajst milj od obali, ko so se pojavili pred njo ameriški lovci, dočim zatrjujejo-sledliji. da ni znašala razdalja več kot dvanajst milj. Ce je zadnja trditev resnična, so imeli pravico zasledo-vai kanadsko tihotapsko ladjo na visoko morje. S tem bi bila zadeva zaključena. < e pa ni bilo tako, bo morala Amerika plačati določeno odškodnino. Plačala jo bo, in Anglija bo zadovoljna. Pogodba izza leta 1924 bo še vedno v veljavi. To je precej enostranska pogodba ter jamči angleškim ladjam važne pravice, katerih ameriške ladje v domačih pristaniščih niso deležne, odkar je suhaška postava livel javi jena. Morda bo ta aii ona določba izpremenjena, v splošnem ho pa pogodba obveljala, kajti Anglež je preveč prebrisan diplomat in kramar. Italijanska kultura na Balkanu. V dvorani Littorio v Trstu je don Francesco Galloni predaval o temi "Ita'lija na bližnjem Vzhodu'. Predavatelj je tz&stopal tezo, da more edino iteflijanska kultura dovesti "plemenite in inteligentne balkanske narode" do evolucij«. /Zgodovina je pokazala, da nista tnogta ne Pariz, ne Berlip can est i na Balkan xapochie civilizacije. taž- >vali janska kulturna .propaganda se je pričebupred 10 leti, a danes je že na Balkanu 2000 gojencev v italijanskih šolah in italijanske knjižnice štejejo okoli 12,000 knjig. Umrla je v Opatiji baronicai Štefanija Zi-ehv, mati madžarekega poslanika v Londonu. Baronica je že dolgo časa -bivala -v Opatiji in bila v družbi zelo znana, ^issti po svoji čudorviti »podobnosti a cesarico Marijo r~ Dover, M. J. Koliko se spominjam, dosedaj še ni bilo dopisa iz tega mesta, ki > oddaljeno nekako 40 milj od New Yorka. Ker sta tuikaj samo dvr doven-yki družini, nimamo vsakovrstnih zabav rn društvenih prireditev, da bi bilo kaj poročati, kot v večjih naselbinah, ker nas je zato premalo. Da je prišel dopis v Glas Naroda tu-di iz Dovera, je pa vzrok žalostna vest in nenadomestljiva izguba mladega Tony Cre'nik, ki se je smrtno ponesrečil. V četrtek 21. marca }M>podan je bil namreč povožen od avtomobila. Tonv, star 13 let. je bil najmlajši sin flririine <'retnrk. Katerega krivda je bila, da se je nesreča pripetila, nam ni znano, za njim brit-ko žalujejo sta riši, brat in sestra, kakor tudi drugi sorodniki in pri jatelji. Da je bil nesrečni Tonv priljubljen in dober mladenič, so pričali številni venci in cvetlice, ki so krasile njegovo krsto. Venci so bili podarjeni ne samo od Slovencev, ampak tudi od tuj;-rodcev. Pogreb se je vršil v poti dtanlki nesrečnega To-nvja pa so bili položeni k ver-ne-m počitku na Most Holy Tr;nitv Cemetery v Brooklynu. Naj mu bo lahko rodna gruda ! Pogreba se je udeležMo dos*i njegovih sošolcev, kakor tudi veliko sorodnikov, znancev, prijateljev. Nesrečni družini izrekam moj1 kkreno sožalje! Mrs. Tillie Podborš-k. Johnstown, Pa. Cenjeni goc>j>od urednik: Upam, la mi oprostite, ker se zopet ogla-iam v nam priljubljenem listu J las Naroda. Vreme imamo jako terplo, prave -pomladanske dni. Razne roži-•e že cveto in tudi sadno drevje odpira »popke za cvet. Ako toplo-a ne jenja. bo do 1. aprila vse v cvetju. Bali se je pozebe, ker se vsa narava tako ra.no prebuja iz '.inibkega spanja. Mi pa. kateri nimamo dela, romamo od tovarne do tovarne in ">d rova do rova poskušamo svojo srečo, kje bi bilo mogoče delo dobiti, da bi si zaslužili koščene kruha zase in svoje družine. Delodajalec pa te kratko odslovi z besedami: — Filled up! — ali pa te vpraša če imaš experience v gotovi stroki. Ako ne, pojdi dalje. To 6e kuamo zahvaliti strojem, ker skoro vsako delo opravljajo stroji. Producirajo več z manj ljudmi kakor kdaj poprej. Zato pa mora toliko delavcev na cesto brez zaslužka, Ako pojde tako naprej, bo v dogleduem času dve tretini ljudi brez de4a, to bo važen problem, pred katerim bode stala država. Na cvetno nedeljo 24. marca je bila ustanovljena slovenska fara. na veliko nedeljo ob 9.15 zjutraj bo pa svečana otvoritev slovenske župnije v cerkvi sv. Ročka v Cambria City. Omenjeno nedeljo se je vršila tudi prva cerkvena seja, pri kateri je bil izvoljen začasni odbor: predsednik Michael Rovašek, tajnik Anton Hren in blagajnik An-ry Tomec. Sklenjeno je bilo, da se vrši druga seja v nedeljo 28. aprila ob 3. uri popoldne v Hrvatski cenkveni dvorani. Vabljeni ste vsi rojaki, da se v kolikor mogoče velikem številu udeležite omenjene seje, ker je yelrko važnega za rešiti radi nove cei'kve, kje in kakšen prostor naj se kupi, da bi bil primeren za nas vse. Več ko se nas seje ude-teži, boljše bomo ukrenili in lažje presodili, koliko smo močni. Dosedaj so nam dali brati Hrvati na razpolago cerkvene prostore, za kar jim vsa čast in priznanje. Obljubili so jib nam še tudi zana-prej, dokler ne dobimo primernega prostora, kjer bi se vršila služba božja. Gledati o delal, kolikor bo največ morel. da nas ho širša aineršška jav-lost sjfoznala. Koristilo nam bo tudi v družab-lem oziru. kajti Slovenci tukaj v Johnstownu ^mo raztreseni \>:e o-crog mesta in tvorimo nekak >broč krog Johnstowna, a ne priletno skoi'o nič ali pa le slučajno kupaj. Srečal sem >e pri cerkvi adnjo nedeljo z rojaki, katerih itsem videl po deset ali več let. vo > imeli svojo cerkev, bi se vi-leii večkrat in hi ne potekla de-etietja. Imamo svojo posojilnico v Co-lemaugh, Pa., tri, ee ne več, na-odne domove, slovenske trgovine. imejmo torej še svojo župnijo, da homo še v tem pogledu ne-3dvisni od drugih narodov, zraven pa -dalje ohranili svojo narodnost, da bomo vsaj s svojimi lastnimi otroci lahko občevali ka-lar odrastejo. To ho mogoče le, iko bodo znali pisati in brati slovensko. vsaj za silo. Želim vsem rojakom in rojakinjam širom Amerike veselo ale-'ujo, tebi vrli list. pa obilo napredka. Math. Klucevsek. Girard, O. Sporočati moram veselo novico iz našega Girarda. Povabili smo našega pevca g. Šublja na kratek oddih v našo naselbino, in tako nam je obljubil, da se iz Chicage spotoma vstavi v Girardu. kar je -udi storil, liil je gost naše liiše ves teden, kajti naš umetnik se je nam tako priljubil, da ga ne moremo pozabiti. Teden je v veseli družbi našega umetnika tako hitro minul kakor da bi ga veter odnesel. Imeli smo jako lepe večere. T'ganili smo marsikatero, ker tako zabavati ne zna noben kot naš pevec. I*ra je minevala za uro in tako smo šli vsak večer ob dveh po polnoči spat. Ne sinom pozabiti našega roja-ga g. Prevca. ki nas je peljal na farmo v .Salem. O., kajti tam živ-bližnja rojakinja našejra umetnika. Imeli smo jalko krasno vožnjo in obilo zabave in dobro postrežbo. Hvala Vam vsem. Nazaj grede smo se ustavili v bližnji naselbini v Warren, O. in smo posetili na'šega gostoljubnega rojaka Frank Modica. Imeli smo prijeno zabavo, in polno mizo vsega. Stopili smo tudi za par minut v hiša g. Petriča, in bi radi obiskali še druge naše dobre rojake, a ni bilo časa, zatorej ne zamerite nam. Prišla je sobota in treba se je bilo pripraviti- za pot v Claridge. Pa. ker je drugi dan imel naš umetnik koncert v oni naselbini. Vožnjo smo imeli krasno. Prispeli smo v Claridge ob sedmi uri zvvčer. Nas je pa že tam eakal John Jesen ko, ki se je odpeljal z vlakom. Takoj ko so zagledali naš avtomobil, se je raznesla po celi naselbini novica, da je g. Šubelj že tukaj. In nato smo se odpeljali na dom g. Antona Kosoglava* in smo bili jako prijazno sprejeti. Imeli smo obilo zabave in do&ro postrežbo. Miza je bila polna vseh dobrot. Drugi dan zjutraj pogledam z grička po naselbini in vidim, kako je že vse živahno po cesti, kjer vse je »komaj pričakovalo ure, ko nastopi naš umetnik. Zastava je vihrala s Slovenskega Doma in je oznanjevala praznik naše slovenske narodne pesmi. Vsa hvala rojakom v Claridge, da so povabili našega pevca in tako pokazali tujcem v C!laridge, kaj premore nas mali narod. Koncert je bil napovedan -za tretjo popodne. Narod je bil točno na mestu. Dvorana je bila tako nabito polna, da je moralo veliko občinstva ostati zu- Novice iz Slovenije. Krvava zakonska tragedija. Mirni št. Jur pod Kirmom je razburila krvava drama dveh zakoncev. Pred vojno je bila v Št. •Jtuju dobro znana Bostičeva gostilna. Mlada zakonca >ta znala privabiti obilo gostov. Prišla je vojna, mož je šei na fronto. Ko se je pripeljal tia dopust, je v Zagorju ,pri vstopu v vi« k padel, si zlomil tilnik ter izdihnil. Po vojni -;e je priženil na Ros t ičev dom Knezov iz Lamovnika. Zakonca hta >e dobro razumela, pozneje pa so se Lz ljubosumja in drugih ]>o-vodov razvili prepiri. Zaradi njih je žen* celo živčno obolela in je bila po leta ,v umobolnici. Pretekle dni >ta «e zakonea zopet prepirala in mož je v svoji razjarje-nosti zgrabil za sekiro ter pobil ženo na tla. Z uš:\som rn top >riš-Vm ji je pri-zadel ve." nevarnih u iarcev in jo težko poškodoval. Otroci so iztrgali nesrečno ženo z rok besnega moža. ki je po hu-lodelstvu neznano kam pobegnil. Domneva se. kozi naselbno in ima dobro zvezo z Irugimi mesti. Busi vozijo na vse kraje po okolici. Obiskal sem tudi družino Joe Ilrencek. kjer smo se dobro imeli. Predno končam moram reči, da se je bilo težko posloviti od pri-ia^.ne hiše g. Kosoglava in od gospe in cele družine. Pozdrav vsem skupaj! John Doleie. da je tako hudo, kakor so ugotovili v bolnici. Zdravnik je ugotovil, da ima roko dvakrat zlomljeno. Ubogo mater s0 vzeli v zdravniško skrbo in od nje ločili dete. ki ga pa ni več videla živega. Ko se je materi je-lo boljšati, so ji sporočili žalostno novico: njen ljubki -mček Slavko je umrl. Dete je namreč prineslo že v boluieo kali škrla-tinke. česar doma nihče ni slutil, in je zaspalo za večno, medtem ko je mati pretrpela bolečine zaradi zlomljene roke. Po spovedi zblaznel. Z vlakom sta odpeljala dva u-iužbenea celjskega invalidskega loma bolnika liukovnika v opa-.ovalnico ljubljanske bolnice. Bn-covnik jt- bil nastanjen v celjski iraniluici k<>t invalid težje vrr«te. ;i ima notranje poškodbe i j. svetovne vojne. Prod tremi dnevi je invalid Bukov n i k pričel kazati neobrčaj-•ie znak- duševnega razpoloženja. Xjegovo stanje >v je 13. marca ako po>lubšal<>. da ><» morali iJu-tovnika vtakniti v prisilni ;< pič in ga odpeljali v ljubljansko bo!-ueo. Ljudje pričeli zannna- i za povod, ki je doved -1 invali-la v žalostno stanje. Njegovi prijatelji so izpovedali, da je bil liu-kovnik nekako pred tremi tlio-\i pri spovedi v neki celjski cerkvi. <>d tedaj s{i j., počutil otožnega n je .padel v ti žko duševno depresijo. Nesrečni invalid je s;ar 40 let in doma iz celjske okolice. Veteran učiteljev. Najstarejši učitelj v Sloveniji živi kot upokojenec v Mariboru. To je Fran Kranjc. rodom 1. 1 S.'{7 v Novi cerkvi 2 let. Za svoja visoka leta je še čvrst in zdrav. Pred upokojitvijo je služboval v Velenju pod nadučireljem Valentinom Breneetom. Sedaj je kandidat za 100-letnieo, •1920 NAZNANILO. Vsem bratom in sestram, sorodnikom. prijateljem in znancem naznanjam, da mi je unlrla mati MARIJA FOKTUNA roj. Stanonpk. 1 na Tratah nad Škof jo Loko. Stara je bila osemdeset let. Bila je t ljubeča mati desetih otrok. Pre-i videna je bila sv. zakramenti ter j je bila opravljena s svetom in z Bogom, ko je preminula. Jaz in moja žena sva jo zadnjič videla, ko sva mudila leta 1925 na obisku v domovini. Iz zadnjih dveh j pisem, ki mi jih je poslala, žari i vsa materinska ljubezen do svo- I jih otrok. Bog vam daj pokoj. nej>ozab-Ijena mati! Andrej Fortuna, sin; Frančiška Fortuna, žena. Rock Springs. AVyo., 2r,. marca 102f>. Rojakom, ki nameravajo v stari kraj bodisi začasno ali za stalno, priporočamo, da nalože svoj denar pri nas. Istega jim je mogoče dvigniti v zneskih do vsake višine v jako kratkem času. Najboljši dokaz temu je sledeče pismo: Marc 3. 1929. SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt St., New York City Dam Vam vedeti, da sem dobil znesek $5.340.13, ček No. 2669. Lepo se Vam zahvalim za hitro pošiljatev in Vam želim mnogo vspeba. Pozdravljam Vas in vse uradnike. S spoštovanjem Josip Gustineič Selo 47, Moste pri Ljubjani, Jugoslavija. Te dni je izjavil neki prohibi-cij^ki fanatik: — Ivo je narod Združenih držav odobril proiirbksijo je bil navdan z najvišjimi ideali. O kakih vzvišenih idealih ni v tem slučaju nobenega govor a. Najažnejše je pa to. da narod Združenih držav ni prohibieije nikdar odobril. * Strela, v pondeljek bo pa že prvi april. April je jako norčav mesee. Tako zlobno norčav, da b«> marsikomu v tem mesecu >e vina zmanjkalo. ¥ Neki rojak me vpraša za e mu je vino -kalilo. Drugega pripomočka ne vem. kot pretakanje. Tolikokrat ga je treba premočiti, da je čisto, oziroma, da ga zmanjka. * Časopisje označuje revolucijo v Mehiki .kot vojno med mehiškimi generali. Škoda, da mora narod za-.t ran generalov toliko trpeti. * Sitna žena je rekla ovojnim možu: — Zdi >e mi. da bi bil prav za-lovoljen. če bi >»■ s kom drugim poro/-"Ia. — Nikar ue govori takih neumnosti. -laz te nikomur ne privoš-•i-in. .Na svetu nimam nit^ enega sovražnika. * Na Kitajskem je izbruhnila nova državljanska vojna. V Londonu že vedo. zakaj in kako. Kajti na K;ta>kem bo imel Anglež dobiček, pa r.aj zmaga ta ali i oni. * llankirji ]>ravijo, da dandanes ljudje bolj štedijo kakor so ]>rej. Je že verjetno. Salonov ni več, doma se pa da včasi z malimi stroški kaj dobrega napraviti. Štirideset milijonov Amerikancev j poslivša vsak tlan railio. .laz st» ne I prištevam mednje, pa se mi zdi, J da niisem vrea -mogoče šel }>ogledat. Šaljive 1 pošte in sr»-eolova >t- človek hi- I iro naveliča. Pošta ti nič ne pri-. I nese. sreča ti pa tudi ni mila. Ko J se prrčne ]wor*ta zabava, je pa zad- I nji in najprimernejši čas da gre 1 'lovek domov * Prva aretacija pod novo Jone- 1 sovo prohibieijs-ko postavo ise je I završila v \Vashingtonu. Kaj drugega res ni l ilo priča-1 kovati. * M Prijatelja ista se srečala po d vaj-'J setih letih. Za vršil se je sledeči po-1 govor: — Lej. lej kakšno plešo imaš. — No saj tudi ti nisi brez nje. J — Stavim da imam več las ka-g kor ti. — Stavim da jih nimaš. — Pa jih prečtejva. — Dobro, pa jih preštej va. * Moderni romani! Kdo jih raz-fl inne? Jaz jih ne. v ( Tital sem že moderni roman s ta-® kim-lc koncem: — In .slednjič- Bta se poročila a Ona mu je bila vedno vdana, orl se pa ni dosti brigal zanjo. Štifl rinajst dni po poroki -se je spri >|fl njo in odšel neznanokam. Nikdafl vec ga ni vrtlela. Jokala je i-n je« kala. tokla njene solze ga niso mol gle priklicati na-zaj. V znamenj® velike ljubezni, ga je vsako lete je videlo že poljsko o priliki zadnjih sejmskih volitev. družbi na Jesenicah, ima prav le- gomila in Janez Bratuž z Ježice, Vučerja oropal, šele pozneje mu ?!od prebivalstva na svetu. Na motivov poskusil izvršiti roparski po število otrok. Nekateri izmed sta že stara znanca sodišča, da.si je Lorger to povedal. Tovariš mu podlagi podatkov je razvidno, da napad na denarnega pismonošo. a njih so ze v toliko odrasli, da bi je prvi star šele 23 let, drugi pa j*1 dal 25 Din in mu rekel, naj mol- na TRAGEDIJA V SEVERNI SIBIRIJI Daily Herald"' poroča, da «e si radi sami .služili kruh. Ker pa 33. Zločin, zaradi katerega sta je v domačem kraju zelo težko | tokrat prišla pred porotnike, opisuje obtožnica v kratkem takole: Lani 20. decembra zvečer je sedel pri "Štefanu" v Ljubljani Albert Vučer. V njegovi družbi sta bila oba obdolženca.• ki sta vi- df/biti tprimerno službo, sta se za-konea Ravnika domenila, da i»o-šijeta 17-letno hčerko Marico v vehko obmorsko mesto Aleksandri jo v Egiptu, kjer imata bližnje sorodnike, ki se nahajajo v , i v -u -• i- i i. • -u t- dela. da ima mož nekaj d°naria v dobrih zivlje-nrikih pozicijah. Ker . •' . . , % t . . . . listnici. Ko je Vičur dejal, da ne pa heerka Manea se ni dosti po-1 . J , , „ . , -11 i . • ! ve. kje bo prenočil, sta mu obto- tovala po svetu, je bdo sklenje- 1 , - , — . ženea svetovala, naj kar irre z nj.- no, da jo pospremi i do Trnta nje- . , ma, da bo prenočil pri neKem kme- na mam k-a m jo tam vkrca na par- 1 v 1 1 - - . .. r . tu v Zgornji S.ški, Sel je. Ko so nut za sre.-no vožnjo proti Lgip-1 J tu. m ]>lanetu okrog dve je imel nesrečo in ga je policija ' milijardi ljudi. Posamezne deže- pri-tem ustrelila, je prišlo pri po- Predsednik prečita izpoved na- le v Evropi so takole obljudene: |kopališču do krvave borbe m d po- za vili čez gorenjsko železnico na padenea, 64-letnega pekovskega pomočnika Alberta Vučerja. ki je lani za Rožič prišel iz Zagreba v Ljubljano. Starec trd:, da ga je na polju Lorger pahnil in ko je padel in okrenil glavo na stran.' ga je Lorger še udaril po nosu. da je krvavel. Pokleknil je nanj, mu vzel iz hlačnega ž^pa d> nar in zbežal. j Porotniki so vprašanje o ropu soglasno potrdili in utesnili krivdo. češ, da je Lorger oropal Vu-a Bratuž je dobil le 25 Din oropanega denar- eo Kavčičevo, ki jo je s hčerko takoj po »prihodu obiskala in jo naprosila, da bi ji z znanjem italijanščine <]>omagala pri nekaterih oblast vili in uradih. Kavčičeva je kajpak rade volje ustregla. Prvi dan ju je vodila po mestu ter jima pokazala pisahne paraplovne družb« Lloyd, kjer sta se preskrbeli ^ potnimi lšsti in drugimi potrebnim! listinami, ^a se je hčerka drugi dan lahko vkrcala na mogfvni parnik "Ilelouan", namenjen v Aleksaaidrijo. In res se je vkrcala Marica v j; mdeljek 25. februarja. Z njo pa je seveda .šla na parnik tudi mamica v spremstvu prijateljice, da se še v tkabini poslovi od ljubljeni' hčerk«-. Slovo je bilo seveda zelo pre-Mv-no, a tudi dolgotrajno, kajti slovesu je sledila tudi dolga pridiga z dobrimi nauki ljubeče ina-iniee, ki je hčerkico ljubeznjivo t r »tila. naj za božjo voljo kmalu j Rečeno, storjeno. . t - ii 'polje proti letališču, se je Vucerju „ Lepega zimskega dne koncem 1 •\ 1 . u , , - čer a le za 60 Din februarja sa mati in hčerka s hla- zadrzanJ* -spremljevalcev vi- ponom oddrdrala proti Trstu. Tu sumljivo. Sel je še z njima ^^ ^^ Lo 3 Jeta .........., . + i - do prve zelezniske precnice na „ . . . ima Iv?vmko\a staro prijatelji- . . 1 . težke ječe s poostritvami. Janez ljubljanskem polju, nakar ju je j1 1 ., . . . . , Bratuž pa 8 mesecev težke jece s zapustil 111 sel sam naprej, zavil . .. .j . . i . i. 1 poostrenjem. \ kazen se jima je, preko prelaza, a onadva .sta ostala ' . • i . . . , ii-i vstel preiskovalni zapor od 21. od- na mestu. ^ ucer pa ni dolgo hodil ^ ~ .... , . nosno 23. decembra 1928. Kazen sam. Premeril je jedva oO korakov, ko je že prihitel Lorger za s a SI)1<''' Abanija šteje Belgija Bolgarija Danska Nemčija »Španija Estija Finska Francija Anglija Irska Grška Italija Norveška Nizozemska Avstrija Poljska Portugal-ka Rumunija Evropska Rusija 800.000 duš lilijo in nekaj stotinami mladih 1 Ukrajincev. Seveda je krvava spopad na Ivov-skih ulicah povzročil precejšnje razburjenje ter znova obrnil pozornost na ukrajinski problem. 7,800.000 4.500.000 3.377.000 fJ2.505.000 21.350.000 4.100.000 3,500.000 39.500.000 42.700.000 4,250.000 6.000.000 41.000.000 2.700.000 2.700.000 6,500.000 20.000.000 5.433.000 13.000.000 njim in za vpil: "Denar sem!" j Pahnil je Vučerja v hrbet, da se je opotekel, ga udaril s pestjo po nosu. da ga je oblila kri. in ga; podre na tla. Spretno je Lorgerl tedaj Vučerja izmaknil listnico —j v njej je bilo celih 77 Din — na-1 kar je zbežal.. SPEČA ZAKONSKA V vasi Surčin pri Zemunu sta 1.1 Švedska Švica Češkoslovaška Evrop. Turčija Madžarska Jugoslavija 115.000.000 6.000.000 3.900.000 13.600.000 2.000.000 8.000.000 13.000.000 111 Ani Končno pristavlja statistični pregled, da sta najgostejše oblju- marea kmet Ivan ^umbovii „ . . , njegova nelegitimna družica ab;i . , „ .. . - o, i Drugi obdolženec /k .. , . , deni d<-z li n. svetu: v Evropi rJei- „ . , , , . 1 Ureskovic zaspala m se do danas- . _ . , T „.„ Bratuž pri ropu 111 sodeloval, ostal , . , T., nr:ja. l'.ven Evrope pa otok -Ja\a. 1 njega dne nista prebudila. Ko so ~ 1 je na mestu 111 se 11111 ne more oei-: .. , . j----- .„..., . . , .. T . sosedi ltozno drugi dan zapazili, _____ „. tati. da je bil roparski tovariš Lor-' "... . . ' . ROMAN DVEH NAJDENCKOV * „ . T1 . . ;da ju ni iz hiše. so sli pogledat m gerja. Pac ]>a je Bratuž od de-. _ , v , naj a, ki ga je Lorger vzel Vučerju in o katerem je vedel, da je oro-, pan, vzel polovico. — Ali ste krivi? — vpraša L01— 'gerja predsednik Janša. — Vzel sem denar, ropati pa nisem nameraval. — Zakaj ste oropali Vučerja? piše, kako r,e je vozila i da naj v Sam > revež! tako velikem mestu kakor je rav- — "a praznike. La- 110 Aleksandrija, dobro pazi nase, bil. Enkrat se bom najedel da M ne pokvari cveto<-e mladosti. praznike, sem si dejal Poplavljanje po tej pridigi je bilo zopet tako iskreno, da so vse tri — preslišale piskanje sirene ni ropot an je strojev, kar je javljalo skorajšnji odhod parnika iz pristanišča. Šele službujoči natakar jih je opozoril, da je parnik odrinil od obale. Vse iz sebe sta Ravni kova in njena prijateljica begali po par-niku in prosili službujočega ladijskega komisarja in tudi kapitana, naj vendar s parnikom zopet pristane na obrežju. Toda bilo je vse zaman. Najhuje je gospo Rav-nikovo Ln Kavčičevo brigalo to, da sta imeli vsekakor premalo denarja za ta nepro.v*ovoljni izlet po Adriji. Prva je premogla gotovine samo za vožnjo a Jesenic do Trsta in nazaj, druga pa samo m*kaj drroblža. Ponosno je parnik rezal sinje morje, mimo so izginjala v dalji bela nn est a. Po 25-urni vožnji se je bližala ladja južno-italijanske-mu obmorskemu mestu. Brindisi-ju. Kljub temu, da »>ta obe neprostovoljni izlet niči javili vodstvu parnika, da nimata denarja, so vsi ravnali ž njima zelo vljudno in obzirno. Dobili sta dobro hrano kor v>»i ostali potniki. Zares, nista »e mogli ničemur pritoževati. Skrhelo ju je le, kaj ju čaka v Brklisiju rr kako bo mogoč po-vratek v domovino. Sreča je bila za Ravnikovo, da je imela s seboj prijateljico, perfektno veščo italijanščine, da sta se mog-li s pristojnimi oblast vi sporazumeti. Tako tivdi v Brindisiju nista imeli prevelikih sitnosti. Prenočevali sta celo brezplačno v velikem hotelu "Internazionale" ter ju je šo L,to noč brez vseh si'kan sprejel na kfov jiarnik "Wiener Sehiff". Po 25-urni krasni vožnji sta se vrnili v Trst, 'kjer jima zopet pristaniške oblasti niso povzročale nobenih ueprilik. Vsa arevna je g'Vipa Ravnikova v Trstu sedla na vlak in oddTala nazaj proti domu na Gorenjsko, kjer je fletno vedno bilo in bo. -— Kako je bilo na polju ? — Vučer je sam enkrat padel. Pobra! som ga. Rad bi mu vzel denar pa ga nisem mogel, zato . našli, da Še vedno spita. Poklica-' J>0 bi%ki I>ri Lvovu leta 1911 li so policijo in' okrajnega zdrav- s° A vs tripe i v največji naglici iz-nika. ki ju je budil, a ženske na l'"aanili celo vzhodno Galicijo, Iz noben način ni mogel zbuditi, mož Jasla -i*' tedaJ 1,led drugimi bežal pa je samo v poLsnu zamrmral svo-i trgovec Koliski s .^vojo ženo. Na je ime. Prepeljali so jih na vozu l'otu sov v ^njr-rl in stiski izgu-v zemunsko bolnico, pa se na potu blli sinr'ka -J^efa. Roditelja, ki nista prebudila, d asi je bil zelo|sta Sl* na^>!ila v ^Iarmaros-i>zige-obč-uten mraz. Oba sta zdravega'tu- sla ^unan pov.pntŠevala vse-lica, vendar izgleda moški bolj povsod i»o otroku in kmalu nato svež. dočim ženska spi globlje in 11 Mrla.. j,- očividno v bolj bolestnem sta-i Šestletnega Jožefa je i>obral na nju. Zdravniki menijo, da je to et>stl ual>o1 zmrznjenega in sestra-tako zvana ''enkefalitls letargica." danega neki avstrijski častnik in torej bolezen, ki je pri nas zelo -a i2ro0il v o-^rbo svoji gospodinji. Kasneje ga je vzel s seboj V Lvovu so imeli te dni [spopad med Fkrajinei in Sicer je treba pripomniti, da velja navedeno le za Ukrajince v Jt> v puščavah severne Sibirije odi-vzhodni Galiciji. Oni Malorusi,'?rala tragedija, v kateri je postal ki bivajo v vzhodni Poljski izven! mlad in nadebudni raziskoval-e nekdanje Galicije, so v nacijonal- zaradi pohlepa po denarju žrtev nem pogledu mnogo manj zaved- svojegL tovariša. Nikifor Begičev ni, ker s° v carski Rusiji niso mo- Je bil od vlade odpjslan, da išče gli nacijonalizirati v ukrajinskem ostanke Amundsenovega zrakoplo-smislu. Njihova politika je mnogo va i'1 je ta raziskovanja vodil z manj samostojna 111 podlega vpli- največjo spretnostjo in požrtvo-vu poljskega režima. Pri zadnjih valnostjo. Dasi njegov trud ni sejmskih volitvah je dobil vladni imel uspeha, je norveška vlada Be-blok ravno v teh predelih relativno gičevu nakazala visoko darilo v de-največ glasov. Ukrajinci iz Ga- narju. Begičev je priložnost svo-licije skušajo sicer ni"d njimi de- j'*^*'1 iskanja za zrakoplovom pora-lovati z nacijonallstično priopa- lovsko ekspedicijo v s- verno gando, kar pa ni lahka stvar, ker Sibirijo, kam. »r ga je spremljal je na kmetih politično zanimanje njegov prijatelj Natalčenko. Od majhno, po mestih pa prevladuje ekspedieije se je Natalčenko vr-židovski element, predvsem ]ia jih n'' sam, Begičev pa je bil. kakor seveda oblasti ovirajo pri agitaci- je dejal, umrl na skorbutu. Pri-ji. povedal je, kako je Begičev juna- I krajinsci se seveda s sedanjim prenašal svoje trpljenje in je stanjem! ne morejo sprijazniti, j prinesel s s -b .j tudi fotografijo Bili so vajeni v avstrijski dobi na _ groba svojega prijatelja, ki leži v drugačne razmere, zakaj Dunaj je, bližini reke Pjusina. Najprej so njihova nacijonallstična strendje-( mu verjeli, potem pa so začeli dvo-nja vivto podpiral, ne toliko krr miti, ko so zvedeli, da je Natalč *n-je želel s tem aslabiti Poljake —j ko imel že prej razmerje z vdovo da še danes povečini velikoruskih't,1(li Jli zametaval. Begičeva. Začela se je preiskava narodnosti I— marveč v prvi vrsti, ker je upal 111 Po zaslišanju mongolskih lovcev, {.s tem poostriti notranjo borbo v —, ki so ekspedicijo spremljali, se je Ukrajinizacija Ukrajine, bi mo- R^iji. Ukrajinski jezik je v vz- j dognalo, da je Natalčenko svoj. ga gla biti najboljše privlačno sred- hodni Galiciji prevladal nad ve-(tovariša sam ubil. Nadaljnja pre-stvo za ITkrajince v sosednih dr- Jikoruskim, dobival vedno večje i>kava je dognala, da j.* Natalčen-žavah. Vendar se privlačnast ne'J)ravje0 v javnem življenju in na ko umoril raziskovalca, da bi vzel kaže v večji meri. Med poljskimi hovoski univerzi so se ]>ričela pre- njegovo ženo in prišel tak. tudi v Ukrajinci, kjer bi mogli še največ davanja tudi na tem jeziku. Pod I>osest ]»recejšnjega pr moženja pričakovati, ne morejo pozabiti na poljsko vlado je vse to nehalo "111 (Ptičeva, prva leta povojne dobe odnosno Lvov > - drži s svojo poljsko veči-let po boljševiški revoluciji, ko je n0 .sre(]i maloru>ke okolice doma-Ukrajina pol vjilivom ekstremLstov ]a kot jiovsem poljsko mesto, hotela proč od ostale Rusije in je Zadnje dni so postavile poljske levičarske stranke svoj poseben ustavni načrt, po katerem naj bi s" dala narodnim manjšinam teri-torijaln aavtonomija. Ta načrt bi manjšine gotovo zadovoljil, dasi-ravno bi bila tudi v tem primeru težava, kako urediti upravo za redka, zanimiva pa po tem, da se " , , ' ' ,je pojavila pri skupaj živečem sem sklenil, da ga vzamem šiloma. . J . . vzel njegov slug-a in ga oddal v naj-| denianieo v Košicah. al emu deč- . J , .. TT „ . .veda ugibajo drugače ter mnogi,j3™ so (lali ilue Krieger. Izkazal tuzu, da bas e oropal! \ ucerja j ^ ^^ ^ ^ &e je kot vrl zna-aj in kasneje ,p0. - Ne, rekel sem, da mu bom^^.^ ^ in (lru?0. Xe.|stal potnik velike košiške tvrdke. Povedali ste že preje Bra- paru in istočasno. Ljudje pa se- vzel. kaj časa se je mislilo na kakšno Xa svojem Potovanju po Slova- škem se je Krieger seznanil v ne- — Ali niste sunili Vucerjaf ... , -. . ,S1V . A zastrupljenje, toda policija to — Ne, podstavil sem mu nogo, ..... . '. * . . .. ki pisarni z mladim dekletom, ki , , „ . . , .. . kljucuje, k'*r za zločin ne bi bilo 1 ' da je padel. Pokleknil sem nanj d ker Jvan jn Ang mu je tako ugajala, da jo je hotel n mu vzel iz hlačnega žepa m*nč* ^ ^^ ^^ pQ b- J poročiti. Deklica se je pisala Ma- Dj"- , .. 4 , . , ti, da sta se sama s čim zastrupila, r;ja KoILski in je bil3 ^otako — Tudi tovarišu ste nekaj de- ^ tud- n. verjetno vzgojena v sirotišnici, ker so ji Vrnila sva se v narja dali? —- Da, 25 Din. gost ii no. — In sta spet pila ? — Da, plačali so drugi, pa tudi jedla sva. Sicer bo pa to dognala preiskava krvi Pameten ukrep. starši v vojni umrli. Že je bil določen dan za poroko; ko je Krieger nekega dne pri svoji nevesti opazil medaljon Čehoslovaške Matere božje, ki je bil na las enak medaljonu. ki ga je sam od otroških let nosil na vratu. Po daljšem poizvedovanju se je "Glas Naroda __ ) Goriško policijsko ravnateljstvo je objavilo, da so na ukaz vi- — Ali se vam Vučer nI smilil ?. Šjrli oblastev in z namenom, da se Ali se je branil ? ! ugodi verskemu čustvovanju pre- — Ni se branil, vz^l sem mu de- bivalstva, prepovedani vsi plesi v izkazalo, da sta Jožef Krieger in nar. a tepel, ga nisem. j postnem času in da se torej ne bo-j Marija Kolski prava brat in se- Bratuž je povedal, da je tam do izdajala dovoljenja za plesne j stra. Brat vzame sestro k sebi v na polju kar obstal, ker mu je. prireditve do velike noči. jKošice, da mu bo gospodinjila. VOJVODA IZ YORKA IN NJEGOVA 2ENA liHacawooo * 1 Ukrajinci so danes razdeljeni na štiri države. Dalego največji del jih živi v sovjetski Rusiji, kjer imajo danes svojo posebno federativno republiko. Tu jim je sovjetsko državno vodstvo s sistematičnim delom ukrajiniziralo vso notranjo upravo, uvedlo ukrajinski jez'k v vse urade ter jim ustvarilo tudi kulturne instituteije s publikacijami v ukrajinskem jeziku. To ni bila tako lahka stvar, zakaj v začetku je bilo celo mnogo premalo ljudi, ki bi bili ukrajinskega jezika zmožni, zakaj meščanstvo v ukrajinskih mestih pripa- prekinila odnošaje 7. Moskvo. Toda boljševiške vojne sile so zavzele Ukrajinsko ozemlje, pregnani vodje separat ističn * in meščanske, stranke so naposled iskali naslonitve pri Poljakih ter so v zvezi s Poljsko poskusili ofenzivo zoper rdečo armado. Bili pa so prema- . .... . . , mesta, ki predstavljajo poljsko-gam 111 s tem je bila usoda sovjet- _ . ' ' . , . c. i židovske lezikovne otoke sredi ma- ske I krajin" zapečatena. Seveda _ . . __ ... po teh burnih letih ni mogoče, da bi ukrajinski nacijonaPstični kro- ei iskali zaslombe v sovjeski ]io- Hfciki. Drugi sin angleškega kralja bo najbrž imenovan indijskim podkraljem ter je skušal napraviti konec mučni situaciji, ki se je pojavila v Indiji. - loruskega kmečkega prebivalstva. Lahko rečemo, da skoro ni u-panja. da bi se mogla v sedanji situae'ji ukrajinska avtonomija v Poljski realizirati. Bila pa bi Dolgo so se držali Ukrajinci v ogromnega pomena, tako bi se mo-Poljski povsem odklonilno napram gla ukrajinska manjšina na Polj-drzavi, bojkotirali njene volitve skem zadovoljiti, enako kot beloru-in upali na uspeh s pomočjo pasi- ska, zakaj s tem bi s1 mogla Polj-vne resistence in abstinence. Ali ska zavarovati najboljše napram taka politika ni prinesla ničesar vzhodu t»*r obrniti svojo pozor-pozitivnega in Ukrajinci so jo pri- nost zapadnim mejam. Ženska v vojaški uniformi, Xa Angleškem imajo nov dru- gel nihče slutiti, kaj se skriva p »d žabni škandaj — topot z žensko Iz njegovo uniformo. Ogledne rodbine, ki je med vojno j Navidezni Barker se je tudi pe-vršila bolničarsko službo na fron- čal s podjetji. Vzel je med dru-ti. Piše se Valerija Smithova. V gim v zakup veliko restavracijo, veliki svetovni drami je delovala ki pa je propadla. Sodišče je Bar-kot usmiljenka na bojiščih v Fran- kerja pozvalo na odgovor, a policiji in Flandriji, pozneje je vodila nec se ni javil. Zato so oblasti vojaške avtomobile, koncem vojne odredile njegovo aretacijo. In v pa se je seznanila z nekim avstral- zaporu se je razkrilo, da je pol-skim poročnikom in mu je postala kovnik Barker — ženska.... žena. Poročnik jo je kmalu osta-1 Seveda so bivšo Smithovo ta-vil. Vrnil se je v Avstralijo. Z koj preoblekli. Obtoženka si je njim je imela Smithova dva otro- najela odvetnika, ki je je tako doka, dečka in deklico. Oba je izro^ko dobro zastopaj na razpravi, da čila v vzgojo neki svoji prijatelji- je bila pred dnevi puščena na ci. svobodo. V letih do 1923. je postala bivša Zh London je bilo to razkritja gospodična Smithova znana kot, senzacija, kakršne se pojavijo le gospa Croucrova žena avstralskega v«akih deset ali dvajset let e ikra*, častnika. L. 1923. pa se je Crouch Vse i* drlo v sodno dvorano, V o definitivno vrnil v Avstralijo. Je razvedelo, kako je ženski vlc-Vzel je s seboj enega otroka. Km:i-,kla moške in ženske, staro in nita-lu potem je tudi njegova žena i2- do- kako so njenemu rafiniranemu ginila in nihče ni' vedel, kam se j" n^-rtu nasedalctrezne glave ir. be-izgubila. Vendar ni šla daleč. daki.... Sodno poslopje so rarle-Ustavila se je v Brigthonu in sc vedneži naravnost oblegali. Eni je preoblekla — v moškega. Oble- so ^ navduševali za obtožeusko, ka ji je prLstojala naravnost- izvr- drugi so robantili zoper njo in so stno. Videč, da je z njo kakor zra- jo hoteli linčati. Policija je oba sla se je vrnila v Littlehampton, tabora komaj krotila ii, po opro-kjer se je predstavila kot Sir Vik- stilni razsodbi se je Smithova od-tor Barker, polkovnik. [peljala skozi stranska vrata, da je ni masa zajela na ulici. Polkovnik Barker" je uganjali . ... „ . . j Ker je bila Smithova aretirana razne pustolovščine. Dal se je^^ pTOpača 1KKljetja? je še VP(1. med drugim- poročiti s hčerjo bo- no oJprto vprašanje, kaj bo sedaj, gatega lekarnarja v Littlehampco- Morda nastopi proti svojemu ''menu. Bil je impozantna osebnc.-»t: žu" še prevarana lekarnarjeva hči visoke postave, močan, lepo obrit, in jo prime sodišče zaradi krivih moških potez, 39 let star in tako generalij pri oni famozni poroki kavalirekega vedenja, da ni mo-lv Littlehamptonu ? SPORAZUM Z BOLGARSKO Belgrajska "Avala" je izdala to obvestilo: Delegaciji kraljevine Bolgarske in kraljevine SI iS sta prišli na konferenci v Pirotn po vsestranski in temeljiti proučitvi vprašanja (lvolastnikov do soglasnega zaključka. da se bo zmanjšal največji vzrok dosedanjih obmejnih incidentov in da Se bo vzpostavila večja sigurnost in red na ineji. če obe •državi odredita v dvolastniškem vprašanju vse potrebne korake humanosti in dobrega sosedstva. To se bo doseglo z začasnim pravilnikom. ki bo omogočil t *m boljše izkoriščanje dvolastniških posestev in ki bo čim bolj olajšal težaven položaj d vol ast ni kov. dokler posebna strokovna komisija ne predloži najprimernejši način za najboljšo rešitev dvolastniškega vprašanja. Delegaciji smatrata za potrebno, da predložita svojima vladama predlog o možnosti postopne likvf-dac-ije dvolastniških posestev. V to svrho bi imeli obe vladi odrediti posebno komisijo s to nalogo: L da zbere točne podatke o številu dvolastnikov; 2. da določi velikost, kraj, značaj in vrednost posestev; 3. da na licu mesta prouči možnost medsebojne zamenjave dvolastniških imetij, in drugih načinov za r- Šitev tega vprašanja in da predloži odredbe in ,»redlogo o praktični izvedbi teh korakov, pri Čemer naj se prepreči izseljevanje d vol as t nik o v. - Posebna komisija, ki bi imela proučiti'to vprašanje. mora imeti pred očmi, da likvidacija dvolastniškega vprašanja ne sme biti v nobenem slučaju na škodo dvolastni-kov. Pqlara narodnosti v Moskvi Prihodnje leto bodo v Moskvi začeli graditi 4£ Palačo narodnosti." Stavbo bo gradila družba "International," v kateri bodo zastopniki vseh narodnih manj šin sovjetske Unije. V palači bo gledališka dvorana za 2500 gledalcev, knjižnica z 200 tisoč zvezki in posebni prostori za umetniške klube. športna dvorana itd. Vsaka narodnost, ki živi v mejah sovjetske Rusije, bo imela v palači svoj Ljeninov kot. Vseh kotov skupaj bo 30. V prizemlju palače bo ambulator i j restavracija in gostilna, mične družbe. GLAS NARODA, 29. MARCA 1929 KNJIGARNA GLAS NARODA SLQVENIC EUBLISHING COMPANY 82 CortlanSt Street, New York. N. Y. t s IGRE i t RAZNE POVESTI IN ROMANI r* /t UmHiM Varktaja: ▼ p lamo ▼tssaae »r. .JN v Ono pUtao ..... ▼ osojo vetsne..............1.61 f fino nanj« t«hm iHOfi: V pUtao tmuo ......n....LN v fino platno vesano ........ ▼ a«nje rezano ............LM t fine nanj« rauno .......L7I Skrbi ta r platno f v fino platno vezano v usnje vesano ....... ▼ fino nanje vezano . . . • . mm .SI ......1.20 m • m • m m ......LM Krvna osveta ........... Kuhinja pri kraljici gosji nofid JU Kaj se je Markam sanjal« ....«,- iS KftZflkl »80 Kmetske povest, trda vea.....L— 31ov. italijanski la italjauks slav. §I®TW • as • • m aa a m a a * aa m« Spretna kuharica; trdo vesana ..1.43 Sveto Pismo stare In nate saveae, lepo trdo vesana ......H«..UI! Sa&sa »Ina>_.--------Kraljevi« bera«..................31 hlovenska slovnica (Brwalk) Križev pot, roman (Bar) trd. ves. 1.10 trdo vea. LJ|.jiriieT pot patra Kupljenika.....70 Cčna knjiga In berilo laškega je. Kaj se je izmislil dr. Oks.......45 2ika .........................60» Levstikovi zbrani spi*l ..........JI Veliki vsevedei .................. Bfiik Lra (s debelimi črkami): v platno venuio ............ JH ▼ fino platno vesano........LM v fl&o ttsnle ves.............Lil Nebesa Naft Dom: t platno vezano •.......... L— ▼ nanje vesano ..............lil v fino usnje vesano........ ..L8I Kvlikn srra mala: v platno vezano ............. J0 v oektid vezano .............1.20 v fino usnje vea. .........• Ul * Hrvatski Molitveniki: Veliki slovenski »pisovnik trgovskih in drugih pisem ........2.25 VoSčilna knjižica .............. «50 Zdravilna selidča.................41 Zel ln plevel, slovar naravnega zdravilstva .................. 1JI Zbirka domačih zdravil............M Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih ............1.90 Zdravje mladine ............... 1.25 Zdravje in bolezen v domači hiši, 2 iv........................1.20 BAZNE POVESTI IK ROMANI: 1. sv. Pesmi — Ode ln elegije —• Sonetje — Romance, balade ln legendp — Tolmag (Levstik) ...71 2. xv. Otročje igre v peseneah <=4 Različne poezije — Zabavi}!cs In police — Jesa na Pamas —1 Ljuuski Glas — Kraljedvorskl rokopis e= Tolmač (Levstik).. .71 trdo vez . .LI0 S. sv. Slika Levstika in ajegevs kritike In polemike.............79 , M »..35 .. .50 .. .€5 M . .75 .1.50 . JO .81 .Si Amerika, povsod aobro, Coma najbolje ............... Agitator (Kersnik) broS. .. Andrej Hofer ............. Arsene Lupin .............. Beneška vedeievalka ..... Belgrajskl biser ........... Beli meeesen ............... Ljubljanske slike, — H13nl lastnik, Trgovec, Kupčijski stražnik, TJ-rsdnlk, Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik. Itd. .................t, .«c Marjetica ...................... £1 .If j Mladi gozdar, broS. JI' MoJe življenje ....... •M Mall Lord ........... €0 Mil jonar brez denarja Mrtvo mesto ......... A .si JI .40 .71 M Ltjeha sdrokli, fin« vez.........1.— najfinejša vez ..............1.G0, Slava Boku * mir ljudem, fina vez 1.50 Btl® (Dostojevski) trdo najflnejd z ..............1X0 no4i» Junak ...... Zvonce« nebeški, v platno.......80 Balkanako-Turška vojska.........81 fina vez ....................1.— Balkanska vojska, s slikami «... J5 Vienac. uajfinej-a \»z ..........I.C0 Berač s stopnjie pri sv. Roka .... JO Blagajna Velikega vojvode .......GO ____ .70 a a a a a« . *8f .......75 ----- .75 Malo življenje ..................„ .€1 Maron .krščanski deček la Libanona............................i| jfladih sanikernežov lastni živa* toais ............... . .............73 Angleški molitveniki: (Za mladine) Child's Prayerbcok: v barvaste platnice Tesano ....JI ▼ belo kost vezano .. ......fcLll Key of Heave*: v usnje vesano .71 Key of Heaven: v najfinejšo usnje vezano Ul (Za adrasicL) Key of Heaven: v fino usnje vesano Child's Prayerbook: Catholic Pocket Manual: ? Pno usnja vesano ............LSI Ave Maria: v fino usnje vesano .... .L40 POUČNE KNJIGE: I B«iy, roman ............ Barska vojska .......... Bilke (Marija Kmetova) •<--ttin dnevnik........ Božični darovi mm mm n .41 ■ >.#«■ JI ......J5 Božja pot na Šmarno gora.......JI Božja pot na Bleda ___________ .t« Misterija, roman ...............1.10 Mlinarjev Janez ................ .5$ " | Mnsolino ........................ ,4| ! Mrtvi Gosta« ............... . .. JZ& \ Mali Klatež.................. .7« ,Mesija ..................................JI Malenkosti (Ivan Albrecfcc) ......JU Boj in smaga. povest.......... Cankar: Bela Križan tema ..... Grešnik Leuard, broS-Mlmo življenja,...... Mladim srcem. Zbirk*, povesti sa J4 slovensko mladino ........... iS .75 i Mož s rastrgano dušo ...........1.— .70 Na valovih južnega morja .81 Cvetke ............... Cesar Jožef II....... Cvetina Borograjska Čarovnica ........... Črni panter, trd. vez. broš. . - a • • a a • a * JI JZi JO JI .85 .80 .60 Čebelica ........................ .23 Črtice Is življenja na kmetih ...t J5 Jrobiž, pTjibl car in rasne povesti spisal Mllčinski ............ Abecednik slovenski .............25 Angleško slovenska beril« ......S.l« (Dr. Kern t Amerika In Amerikanci (Trunk) S.— Angeljska služba ali nauk kako se . k, BV; , ..... 'Draina^v *zrakii," roman "! Angleiko-slov. in slov. angl. slovar JO i)fti_a rf>i.» »»J nalezljivim boleznim .........7* 5 Cerkniško jezero .............. DomaČi živinozdravnik, trd. vez. Domači živinozdravnik. broS. Domači zdravnik p« Knaipo broSlrano ...................1.25 Govedoreja ..................... LM Darovana, zgodovinska povest Dalmatinske povesti ........ Dekle Eliza ".jDobra hči Evstahija .... Do Ohrida in Bitolja .. Deteljica ............ Doli z orožjem ......... Don Kišat iz La Manhe 1.60 1.25 Gospodinjstvo ...................1.— Jugoslavija, Mellk 1. cvesek.....1.51 2. svasek. 1—2 snopič ......3.81 Kcbična računica, — po meterskl meri ..........j.... ....... .75 Klsžarstva (Skalteky>.......*... I.H Kratka srbska gramatika ....... JI Knjiga a lepem vedenju, Trdo vezano ................LN Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov In Srbov .............. JI Kako se postane državljan Z. D. .23 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenja .... jSI Kat. Katekizem.................. .60 Mati: Materinsi vo .............L— Mlekarstvo ................... j,h Mladeničem (Jeglič) I. sv........SB K n, .15 Nemško-angleški tolmač .........1.40 Največji spisovnlk ljuhavnih pisem JI Najboljša slov. Kuharica, 668 str. lepo vez. (Kalinšek) ..........5.— Naaveti za hišo in dom. trd. vez. L— Nale gobe, s slikami. Navodila sa aposnavsnje nžltnlb ln strupenih gob .....................L41 NeaUina bres ctttetja dd aaaaaaaaaa a a | a mm mm mm mm JMI 2- del ....................... JI I Nemško slovensko slovar .......1.— j Slovensko nemški slovar .........80 Ojačen beton .................. .11 Obrtno knjigovodstvo ............2.50 Perotninarstvo, trd. vez. ........1.80 Perotninarstvo, brog. ..........1J0 Prva čitiuika, vu. ...........71 Prm pomoč. Dr. M. Rus........ Pravila sa olike ................M Prikraje vanja perila pa životnl rt s vzorci .............. PsChlčne motnje aa aikoholskf podlagi ................s mm mm .75 Paral kotel, pouk ca r»bo'i>air"~LM pojmi is Radio teb- • a a a a a a a a a a a 8s™"-■•••aaaaaaaaaaaa L7f Dve sliki — Njiva, Starka — (MeSko) .................. Devica Orleanska .......... Duhovni boj ................ JI JO .35 ..40 .40 JI JO .70 JI JI .40 .M JI JI Na različnih potih .............40 Notarjev nos, humoreska ....... JE Narod ki izmlra................. .41 Naša vas, 1. del, 14 povesti......Jll Naža vas, II. del » povesti ....... JI Nova Erotika, trd. ves. ......... .71 Naša leta, trd. ves...............J| broširano J| Na Indijskih otokih ............... JI Naši ljudje .....................40 Nrkaj fz ruske zgodovine.........S3 Nihilist ..........................4« Narodne pripovedke za mladino.. .41 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote s bojnih pohodov blvSe-ga slovenskega polka ........L5I Ob 59 ietn ei Dr. Janeza E. Kreka J5 .80 .60 J5 1.00 .60 .50 ji i J5 JS Dedek je pravil; Marinka in ftkra- tcljeki .......................41 Elizabeta........................JI FabijoU ali eerkev v Katakombah .45 Farov^ka kuharica ............ JO Fran Baron Trenk ..............JS Filozofska zgodba ...............JI Fra Diavolo .................... JI Gosdovnik (2 zvezka)........... .1.21 Godčevski katekizem ............JS5 Gostilne v stari LJubljani.......60 Gr^ka Mftolopja................I.H Gusarji ........................75 Hadži Murat (Tolstoj) ......... .60 Hektorjev meč .................75 Hči papeža broSh-nno ............80 trdo vez.....................1.00 Hudi časi. Blage duše, veseloigra .. ..75 Hiša v Strugi ...................50 Hedvika ...........................JI Helena (Kmetova) ........ 4C Hudo Brezdno (II. rv.) .55 Humoreske, Groteske ln Satira, vezano • 1 • a «M broSIrano ............... m-mr m m «6® Izlet gospoda Broučka ....... ... XJ8H Iz tajnosti pri rode ......... ... .M Iz modernega sveta, trdo vez. ....1.60 Igračke, trdo ves. ........... __1.0« broSIrano ................ JI Igralec ..................... .» .78 Jagnje ..................... -- JI Janko ln Metka (za otroke) . . -SO Jernač Zmagovat, Med plazovi _____JSI Jutri (Strug) trd. v......... ..n .78 brofi. .........ji.,«.,..,« M Jurčičevi spisi: ~ Onkraj pragozda -............ Odkritje Amerike •.......... Pasti in zanki ............. rater Kajetan ............... Pingvinski otok ............. Povest o sedmih obešenih ... Pravica kladiva ............. Pabirid is Roža (Albrecbt) .. Pariški zlatar .............. Petelinov Janez ................ ,75 Prihaja«, povest ................ M Povesti, Bera« s itopnjle pri sv. Roku ........................ JI Požigalee ...................... .21 Po strani klobuk .................35 Plat zvona ..................-.."...40 Po stran klobuk ................ .S5 Pri strica ..........••••..•••••.. ,60 Prst božji ......................II Praprečanove zgodba ............JS Fairia, povest iz irske jtmažke dobe JI Po gorah In dolinah.............80 Pod krive jelko. Povest is časov ro* kovnjačev na Kranjskem ...... it Poslednji Mehikanec ............JI Pravljice H. Majar..............JI Predtržani, Prešern ln drogi svet. niki v gramofonu .............JS Prigedbe čebelice Maje, trda vea . .1.11 Ptiee selivke, trda ves...........75 Pikova dama (PuSkln) ........... JI Pred nevihto ............... .....il Pravljice (Mlinski). ........- L— Pravljice in pripovedke (Kožutnik) X« XV6£8k aaaaaaaaaaa «-« a a a a aa 2. sve**____ — „ .41 Sanjska knjiga Arabska.........1.51 Spake, humoreske, trda vea. Strahote vojne ........... Štiri smrti , 4. zv. Skrivnost najdenke ...... Smrt pred hišo ................ Stanley v Afriki .............. Strup is Judeje.................. Spomin znanega potovalca........ Stritarjeva Anthologija, trda ves .. Stritarjeva Anthologija, broS. .. Sisto Šesto, povest lz Abrueev .... Sin medvedjega lovca, Potopisni ro- c mAn .......T................. JI Strie Tomova koča ............. Študent naj bo, V. zv. Sveta Genovefa ........ Sveta Notburga.......... Srcdozimci, trd. ves. .... broš. ............. Spis je, male povsetl Svitanje (Govekar) .... Stezosledec .............. Šopek Samotarke ....... Spomini jugoslovanskega vol ca, 1914—1918 t35 • »33 r * • • • ' a a • a a-a .35 ......1,00 .....v JI >....-« J5 dobra- ____________1.25 Slike, Mož s raztrgano dušo____L— Sveta no« ....................... Svetlobe in Bence .............. L2I SHAKESPEARE V A DELA; Machbet, trdo ves. .............. 3% broširano.....................7| Othelo ............................ .7| Sen Kresne noči........................j$ Ranjena 104 str., SPLOŠNA KNJ12NCA; St. L (Ivan Albrecht) gruda, livlrna povest, broširano ..................... St. 2. (Rado M urn! k) IVa Bledu, izvirna povest. 181 str., broS____JI Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš, 105 strani .................... .33 Št. 4. (Cvetko Gol&r) Poletne klasje. Izbrane pesmi, 184 str, broširano ..................... J| St. 5. (Fran MllCLuskl) Gospod Fridolin Žolna ln njegova družina, veselomodre črtica I., 72 strani, broširano ..............Jfi St. 7. Anderson o ve pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš. .......... J5 Štev. 8, Akt. štev. 113 ..........75! Št. 9. (Univ. prof. dr. Frano Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš.............71 št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, relijefna karikatura Is minulosti. 55 str.. broS. ........M S t 11. (Pavel Golla) Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah. 84 str« broš. ......M St. 12. (Fran Milčinskl) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih. 91 str., breš. ..........SI Št. 13. (V AL GarSin) Nadežda Nikojbajevna, roman, poslovenil U. žun. 112 str., broš............SI Št. 14. (Dr. Kari EngilS) Denar, narodno-gospodarskl spis, poslovenil dr. Albin Ogrlo, 23Q sti% broš. ...........................ti St 15. Edmond in Jules de Gon-court, Renee Mauperln, prevel Št. 69. (Dostojevski) Zapiski is mrtvega doma, I. del ........ L— Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, IL del.......L— Št. 61. (Golar) Bratje in sestro.. .75 Št. 62^ Idi jot, I. deL (Dostojevski).90 Št. 63. Idijot, II. del .........; .91 Št. 64. Idijot, III. del ..........JO Štev. 65. Idijot, IV. del ........90 Vsi 4 deli skupa!............S.2S Štev. 66. Kamela, skuzi oho iivanke, veseloigra........ Slovenski pisatelji II. zv. Tavčar: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Cr-tiee ........................ 2.50 Slovenski pisatelji IV. zv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog, Pomlad ...............2.50 Tik za fronto .....................70 Tatič, Bevk. trd. ves..................75 Tri indijanske povesti JI Tunel, soc. roman ..............1.28 Trenutki oddiha ............... J>0 Turki pred Dunajem ........... .30 Lra z angeli ....................1.20 V robsivu (MatlčiC) ............1.25 Velika pratika Vodnikove drnžbe ia leto 1927 ..................4« V gorskem zakotjn ...............S3 V oklopnjaku okroc sveta, 1 del... JO dCl • • • . 9 9 • * « » 9 « + « m rn m m « a • a Veliki Inkvizitor ................L— Vera (Waldova), broš. ...........35 Višnjega repatica, roman, 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo I, zv. .. J5 V pusti v je šla, III. zv......... .35 f j \ eronika Desenlška, trda ves____L5I j Za križ In svobodo, lgrokas v 5. dejanjih ..............................JU Undskl oder! ; 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj .......|| 5. zv. Po 12 letih. 4 dejanja .......6« j Zbirka ljudskih iger: jz Son.................... L- 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Ne-ža, Sanje......................... 13. snopič. Vestalka. Smrt Marije device, Marijin otrok ........JO 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin blagoslov .. .SO 15. snopič. Turki pred Dunajem, • Fabjola In Neža .............. 20. snopič. Sv. Just; Liubezec Marijinega otroka ..............jst 8. zvezek: TI osrečiti Jo hotl (ms. 8an zbor) j TI osrečiti Jo hotl (moški zbor) ; Prijatelji ln senca (mešan zbor) ; Stoji, soln'ice stoj; Kmetskl hia ........... CERKVENE PESMI: Popolna izdaja vseh 10 sreakot, lepo vezanih ........... .41 »......^ .71 Sosedov sin, brofl. .... 6. zvezek: Dr. Zober — broširano ......... Kako sem se Jas likaL (Alešovec) I. zvezek mmmmmmmmt Kako sem se Jaz iifc*», (Alešovec) II. ar. Kako sem se Jas likal. (AleSovec) III. zvezek ........ Korejska brata, povest ls mlrfjo- nov v Koreji ......................JM Kmečki pun t, trd. vem. ..... • V. . t 1J0 Kmečki pent, brofi. ........... JO .60 THE BEIT JUQOW-AV ADVKRT18INQ MEDIUM Popotniki .................,tk Poznava Boga ................... JI Pirhi ......................r,,... JI Povodenj........................JI Praški Jude* ................... JI Prisega Huronekega glavarja .... JI Prvič med Indijanci ........... JI Preganjanje indijanskih misjonar-Jev ........................... JI Rinaldo Rinaldini ...................JI Robinzon.........i........... Robinson (Crusee) ..............L— Roman treh sre ................1.50 Rab I ji, trda ves .................75 Rdeča megla ................. .78 Revolucija na Portugalskem ...» JI Romantične duše (Cankar) ...... JI Razkrinkani Habsburiaoi....... JI Roman treh sre ................L30 Roman zadnjega cesarja Habsbnr- LM Rdeča bi bela vrtnica, povest JI Slovenski šaljivee ...............41 Slovenski Robinzon, trd. vol .75 Sunefiki invalid JS Škod širno Indija ....____JI kn^ga, mala ...mm JI knjiga, am velika M Št. 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., broš. .......... Št. 17. (Prosper Marlmee> Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str,............ Št. 18. (Jarosl. Vrehllcky) Opo-roka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 Btr.. broš. .. St. 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 str., brofi. ........ Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompačl in fiomnrasakl, japonski roman, ls Geglne prevel dr. Fran Bradač. 154 str., broš. ............ Št. 2L (Fridolin Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, 11., 73 str. broS. a# Štev. 22 (Tolstoj) Kreutzerjeva sonata .................. Št. 23. (Sophokles) Antigone, žalna igra, poslov C. Golar, 60 str., broširano ...•..,...•«.......... Št. 24. (E. I«. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, L del, 355 str.. brOS, aaaoaaaaaaaaaaoaacaaaaaaa Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja,. II. del...................... Št 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 st* broS........................... št 27. (Fran Erjavec) Brezpo-slenost ln problemi skrbstva ca brezposelne, 80 str., broš. ..... Št 29. Tarzan sin twice........ Št 3L Boka roko ............. Št 32. Živeti .................. St 36. (Gaj SalustiJ Krisp) Vojna s Jugurto, poslov. Ant Dok* ler, 123 strani, brofl........... .40 .45 JI J5 J69 M JI .60 .SI JI .81 JI J5 JI JS JS -t. 30. (Ksaver MeSko) 144 strani -........ Listki, Št 37. Domače živali ....m.. Št 38. Tarzan in svet........ Štev. 39. La Boheme ......... Št. 40. Magda ..... ........m Št 47. Histerij duše.......... Št. 48. Tarzanove Hvali Štev. 49* Tarzanov sin ....... Št BO. Št 5L Št 52. Št 54. Št 55. Št M. Št 57. Št 58» Glad (Hamsun) De Graye >...., Slov. balade in romanca Sanin ................ V metefln ....... NamiBJeni bolnik . Ta in onkraj Sotle .. JI .. JI ..L— . JO .40 . J9 JO .L20 JI .Ul m JI Vrtnar, (Rablndrath Tsgore). trdo vezano .................... broSIrano .................... Vojska na Balkanu, s slikami.....25 Volk spokornik in druge povesti. 1.— Trdo vezano................L25 Valetin Vodnika izbrani spisi .... JI Vodnik svojemu narodu..........JS Vodnikova pratika L 1927 .......50 Vodnikova pratika L 1928........JO Vodniki in preporoki .............60 Vladka in Metka .................50 Zaroka o polnoči ................30 Zločin in kazen (2 knjigi) ......1.60 Zmisel smrti .................... .61 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. JO Za kruhom, povest ...............53 Zadnja kmečka vojska -......... .75 Zadnja pravda, broš............. SI Zgodbe Napoleonovega Huzarja . .1.00 Zgodovina o nevidnem človeku .. .35 Zmaj iz Bosne ..................c7f Zlatarjevo zlato ......................Jt Za miljoni ...................... .61 Življenje slov. trpina, izbrani spisi AleSovec, 3. zv. skupaj ........1J4 Zvesti sin, povest................ .21 Zlatokopi ........................ SI Ženini naše Koprnele.......... .45 Zmote in konec gdč. Pavle.......45 Zlata vas ...................... .50 Zbirka narodnih pripovedk L del .............................41 Zbirka narodnih pripovedk II.del ...........................41 Znamenje štirih (Doyle) ...... JO Zgodovinske anekdote. ..........JS I Z ognjem in mečem -............3.— Zaročenca, milanska zgodba iz 15. stoletja......................3.— Zgodbe zdravnika Muznika .......70 Zvestoba do groba ..............1.60 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: L zv. Vojnomlr ali poganstva .... J5 2. zv. Hudo brezdno ... „„., JU 3. zv. Vesele povesti ........ JU 4. zv. Povesti in slike ... .........JS 1. zv. Študent naj bo. Nai vsakdanji kruh .................... .35 SPISI ZA MLADINO: (GANGL) 2. sv. trdo svena Pripovedke ln pesmi .........................5| 3t sv. trdo vezano. VsebujQ 12 povesti .................. ....... Al 4. zv. trdo vezano. Vseba:e S. roves ti ..................JO 5. zv. rdo vezano. Vinski brat .. .. JI 6. «v. trdo vezano. Vsebuje 10 po-vestl f| Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikici ____1.61 Rdeča kapica; pravljica s slikami 1— Sneguljčica; pravljica s slikami ..1^- Mlada ^reda................L— Trnoljiica, pravljica s slikami ^...L— KNJIGE ZA SLIKANJI; Mlsdi slikar ...................71 Stike iz pravljic .........................75 Knjige za elikanje dopisnic, popolna s barvami in navadil ar«; Mladi umetnik .................L2I OtroSki vitec ................Lil Zaklad za otroka IGRE: Beneški trgovec. lgrokas ▼ if. dejaaj.il Cyrano de Bergerae. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo ve« zano ..........................1.71 Edela, drama v 4. dej............60 Marta, Semenj v Blchmondu, 4 dejanja ......................JI Ob vojski. lgrokas v Štirih slikah.. JI Tončkove sanje na Miklavšev va* čer, Mladinska igra s petjem t 3. dejanjih ....................JI R. U. R. drama v 3 dejanjih ■ predigro. (Čapak), vea. - JS Revizor, 5. dejanj, trda vesana m .78 Ujetnik earevino, vaaelrrlgra r 2 dejanjih JI PES3VJI IN POBOJE: Akrupolis in Piramide ...........80 broširano ....................8© ! Azazel, trdo vez ................1._ t Balade in romance, trda vez. 1.25 mebka vez.................1._ i Bob za mladi zob. trda vea........40 .Gregorčičeve poezije ............ 60 j .joder; Pored narodnih pravljiv o i " Vrbkem jezeru. (A. Funtek) — Trdo vezano .................75 j Kettejeve poezije, trda vez. ......1.10 j Kraguljčki (Ctva) ..............G5 j trdo vezano ..................80 'Moje obzorje, (Gangl> ..........1.25 j Narodna pesmarica .............40 [Narcis (Gruden), broš. ...........30 'Primorske pesmi, (Gruden) vez... .35 i Slutne (Albreht), broš............30 i Pohorske poti (Glaser), broš.____.38 I Pesmi Ivana Zormana: Originalne slovenske pesmi In prevodi znanih slovenskih pesmi v »Dpleščlnl ..................1.23 Prešernove poezije ............. .60 Oton Zupančič: — Ciciban, trd. vea .................56 Sto ugank ......................... V zarje Vidove, trd. vez..........90 j Vijolica. Pesmi za mladost .......60 j Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano.....JO Zlatorog, pravljice, trda vez......,60 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI in MOŠKI ZBORI Priložnostne pesmi (Grum) ......Lil Slovenski akordi (Adamič) : I. zvezek .................. .75 II. zvezek ...................75 Pomladanski odmevi, 1. In II. z v., vsak .........................45 Ameriška slovenska lira (Holmar) 1.— Orlovske uimne (Vodopivec) ....1.20 10 moških in mešanih zborov —■ (Adamič) .................... .43 MOŠKI ZBORI* Trije 'loški zbori (Pavčič) ^ Izdala Glasbena Matica .40 Narodna nagrobnica (Pavčič) .....35 Gorski odmevi (Laharnar) 2. sv.. .45 SAMOSPEVI? Nočne pesmi, (Adamič) ..........1.25 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .....m.................45 MEŠANI ZBORI: Planinske, H. zv. (Laharnar) .. .45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .....................45 RAZNE PESMI S SPKOILJEVA. NJEM: Domovini, (Foester) ............ .40 Izdala GGlasbena Matica. Gorske cvetlice (Laharnar) četvero ln petero raznih glasov.....45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvospev ...................... V pepeluični noči (Sattner), kan-tan ta za soil, zbor ln orkester, Izdala Glasbena Matica .......75 Dve pesmi (Prelovec), za moški zbor ln bariton solo ..........JO Kupleti (Grum). Učeni Mihec, — Kranjske šege in navade, Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj ..1,00 Kupleta Kuza-Mica (Parm&) .....40 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ____2.50 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvikarSlČ) L, 2., in 3. zv. skupaj .................. L— Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) .......................45 rovnik), 3 zvezki skupaj.......51 Slavček, zbirka Šolskih pesmi — MALE PESMARICE: Št L Srbske narodne himne ...-. .15 Štla Što čutiš, Srbine tužnl.....15 Št. 2. Zrinjski Frankopan........ .15 Št. 10. Na planine ...............15 Št. 11« ZVCC6f •••aaaaaaaaavaaaaa «13 Št 12. Vasovalec ...............IS Narodne pesmi za mladino (Ži-.... (Medved) .................... .25 Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjančič) .... .30 (Pregelj) ..................L00 Lira, srednješolska, 2 ^e^a sku- P8j Ji"" Troglasni mladinski zbori Mešani in moški zbori. (Aljafi) s—> 3. zvezek: Psalm 118; TI veselo poj ; Na dan; Dlvna noč ........ .41 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ....... .41 6. zvezek: Opomin k veselju; Sva« ta noč; Stražniki; Hvalita Gospoda; Občutki; Geslo .........M 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Damorodna Iskrica; Pri svadbl; Pri mrtvafikem sprevodu; Geslo .41 Domači glasi, Cerkevene r^sml za mešan zbor ...................l=h 12. Tantum Ergo. (Premrl) J| Mašne pesmi za mešan zbor. —> (Sattner) .................... Slovenska Sv. Maša, za mešan zbor, s spremljavo orgelj ......JU 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori. (Foerster) .............jjj 12 I'ange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori. (Gerbič) .............. Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast srcu Jezusovem. (F. Kimovec).. JI Hvalite Gospoda v njegovih svet-nikih, 20 pe.sml na čast svetnikom. f Premrl) ................... 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Sr. cu Jezusovemu. ,'Grumi ...... Missa in honorem St. Josephl — (Pogachnlk» ...................4| Oremus pro Pontifice.............41 \ i Kyrie ........................... K svetemu Rešnjemu telesu (—i (Foerster) .................... .49 Sv. Nikolaj ........................ NOTE ZA CITRS: Buri pridejo, koračnica...........25 Slovenski citrar, (Wllfan) .......25 Sarafan. Iiu>ka pesem. (Wllfan).. JE5 NOTE ZA TAMBURIC3: Slovenske narodni pesmi za tambu- raski zbor in petje. (Bajuk)____1.33 Bom šel na planince. Podpurl elov. nar. pesmi. (Hajuki ............1.$$ Na Gorenjskem je tletno........ 1.__ NOTE ZA GOSLI S SI'REMLJEVA-VAN JEM KLAVIRJA! Uspavanka. .............................71 NOTE ZA KLAVIR: Album evropskih in ameriških plesov (Lisjak) ......... 1.00 Ljubavno blebetanje, Polka mazurka, (Jaki* .................... Primorski odmevi. Fantazija. (Breznik) .....................59 Mabel. Intermezzo. >(Aletter) .....20 At a Penguin's Picnie. Irtermezzo. (Aletter) ......................26 RAZ GLEDNICH: Zabavne. Različne, ducat ...... .44 NewyorSke. Različne, ducat.....41 Velikonočne, božične in novoletne ducat ....................... .41 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .41 Narodna noša, ducat ............ .41 posamezne po ................15 Zemljevidi: ^ Zemljepisni Atlas Jugoslavija____1.80 Stenski zemljevid Slovenije na močnim papirju s platnenimi pregibi ....................7.50 Zemljevid Jugoslavije.............30 Zemljevid: Slovenske dežele in Istra ........................30 Pregledna Karta Slovenija .......10 Pokrajni ročni zemljevidi: Gorenjska .................... .30 Slovenske Gorice, dravsko ptuj-____ skopolje ^...................30 Ljubljanske m mariborske oblasti .30 Pohorje, K oz j alt ...............30 Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje .................30 Prekmurje in Medumurje ..... .30 Kamniške planine, Gorenjska ravnina in ljubljansko polje. .30 Canada ....................40 Združenih držav, veliki...........41 Mali .........................15 Nova Evropa ....................H Alabama, Arkansas, Arizona. Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, OklabfvtiLa, Indiana, Montana. Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po .... JA Zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, We«* Virginia, Ohio, New York— vsaki po ........................II Velika stenska mapa Evropa .. 2.41 Naročilom 'jt priloii'i denar, bodisi v gotovini, Money Order ali vošine znamke po 1 al 2 centa. ȧ pošljete gotovino, rehomandirajl* pismo. Ne naročajte knjig, iolerih n4 i eetrift* Knjige poiiljam* poštnino proti*. "GLAS NARODA" «2 Cortla&d* It., Niv York KOJART, NAROCAJTK SE 174 "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH. prav vsakdo — J kdor kaj išče; kdoi J kaj ponuja; kdor kaj | kupuje; kdor kaj pro- i dajal prav vsakdo I priznava, da imajci I čudovit uspeK — MAJU OGLASI | v**G!mi NaroSfi" I/ V • • t . . * *• * ... -" ■>>• G LA'S NARODA, 29. MARCA -1929 Naš južni sosed — Mehika. U G R I Pod Martialovimi udarci poje*--Martial, rotim te. ne pojdi! nakovalo, rdeče žari železo in ve- (> bi ved*d, kako te ljubim! seh> h rope meh. Lep je Martial, j — In Rodger.' je odvrnil Mar-lep kakor večno mlad kovaški bog. Itial ter jiokazal z glavo .skozi okno. Njegov brat j »opusti primež in — Roger.' Ah, kaj mi je rlo nje-stopi k njemu. Plečat možak ve-{ga! Xi ga človeka, ni je .stvari, ki drega obraza. kladivom sočutno ko prezirljivo. Alberti so na j>ojr"'<. nakoval i. In j>oreni. ka- -nize zalile lepe oči in boječe j»- pokor da s«* je zbudil iz >anj. pritLs- gladila njegov robati usnjeni prodni* na .stopalo; ostro za h rope meh, pašnik. :>kre za.srse. I>elo zablešei železo. Iti — Pustite me, je rekel in se ji jn.Nii • sp.-t /»poje nakovalo. umaknil. Ne jokajte! Rogerjeva sreča, že stokrat sem vam rekel.... Bolestno je vzdihnila in nestrp-no odmahnila. MEHIKANSKA NEODVISNOST VTe>el je kovač. Zakaj danes je la vihti kladivo in u 1 na železo. .Intri. o. jutri!... .dednji z**n do mojega brata mi je nad tiarj......—...... .......... ....................... . / . , ■.i i t ' — Njegova sreea mi jo sveta, je Kako eudno je v.*.«* t<» prišlo! te- , . , ,. , . . , , pokojno nadaljeval Martial. Liube- den dni je tega. kar se je pred 1 _ * . . . kovačnieo ustavil eleganten avtomobil in so ga naprosili, da popravi vzmet, ki j** bila odnehala. In ta prijazni gospod v spremstvu tako lepih dam! Niso se ga mogli nagWati, kar brez sramu so občudovali nj-gove mišičaste roke. vedrino sanjave rat*2 vzi njegovega la, njegove — Prosim te, prosim te, ne govori mi več o njem!.... Vzemi me s seboj! Skupaj pojdiva! Saj ni mogoč»». da bi me ost a vil samo! Kaj bi počela brez tebe? Da t«* nebi nikdar več videla, nikdar več slišala.... Dobrotno, trdno jo je zavrnil. — "Tega človeka moti s seboj, dragi moj!" — , , .. .z eno roko podnetil ogenj, z drugo .hm! (iospod 1 ^ J ^ Uij prav na to mis! M , potisnil obupano ženo ob sebe: tial, ali bi hoteli iti k filmu! Lepa bodočnost bi se vam ob-tala.1 — Idite. draga Alberta! Po noja/ sem režiser. " potrebnem se trpinčite. Hudo mi je. Sprejel je. Jutri odjKituje. Tako ko vas gledam tako. zakaj ljubim priliko ni da bi zavrgel.... Čeprav vas, vas, ki ste mi tako rekoč sestra, bi rajši o*tal v vasi in delal z bratom Rogero.... Da. Toda rwvl to svakinja. Nežna roka m ramena. Ni ga hotela poslušati; za ječa-la je. kakor da ji je zadal strašno rano: i — Moj Bog! Moj Bog! Zakaj te e* nekdo drugi: njegova Tn ona.... mu je spustila na prpj spoznaia njega? Oh, če mislim na to!.... ko je prišla. — ola/. se jj trfral Vznemiril se je. Alberta .Ni eu:. V/trepetal je in se obrnil k njej. ^ hojazni, tla je ne bi premogel Nato je v z večjo vnemo nadalje- -iv-ni napad bi se Roger zdajle val drl°- vrnil, on. ki ničesar ne sluti!.... I)ve majhni roki sta ga prijeli za _ Umirite se. Alberta! Roger zapestje. Martial je presti ko- se utegne VSHk trenutek vrniti. Če vati: tišina je zavladala v kovačni- vas (|obi tu j hudega.... Vraga! Olja. brž!.... «■:. Alb rta je tu, tesno ob njem, _ Ah, naj 2V0 ljubim. Strašno moraš trpeti! jema je skoro omahnil. Z neskončno nežnostjo mu je bila ovila rokp okrog vratu in mu pritisnila na lice prečudno sladek poljub. — Alberta! Alberta! Dovolj jo.!njmo Roger gre! Brž! Zbogom! Tak pojdite!.... Oh! Pridušeno je vzkriknil: Alberta ga je bila ugriznila do krvi. Bl^da ko smrt je krenila proti vratom, toda v očeh ji je igral zmagoslaven usmev. — Ah, zdaj bo vendarle zvedel Zaznamovala sem t*1! Sedanja ustaja v Mekihi proti j ustavni vladi je zopet ozrnila po-zornot sveta nrf najbližji južni so- L. 1810 je za<:.eIa nstaja prori sed Združenih Držav. Mehiko, de-( Spanjski in deset let kasneje je želo 14 miljonov prebivalcev in Mehika postala neodvisna in su-760,000 kvadratnih milj površine.!verena država. Kakor večina la-Predno kaj povemo o tej jako za-|tinsko " amerižkih republik je po- nimivi deželi, naj mimogrede orne-" da Mehikanci memala u>tavn^ oblike Združenih Držav. Uradno ime dežele ie pišejo "Me- združene Države mehikanske". xico". izgovarjajo pa ura-h:ko' iz Vlada je po ustavi od I. 1927 r^-česar izvira naša pisava "Mehika ", publikanska demokratična in fe-mesto "Meksiko." Ideralna. .Te troje vladnih panog: ek-ekutivna C predsedniki zakono- I DEŽELA POD VELIKO idajna. obstoječa od poslanske zbor- REKO' Roka Rio Grande (velika reka), nice in senata, in pravosodusa. POLITIČNA DELITEV dela Poglej;y izvira iz jugozapadnega moje zob*. poglej svoje liee! Kon-jColorada tvori vijugasto mejno čr-' Republika se deli v 28 držav čano! Končano je! Spoznal bo moj to mP j Zdrnženimi Državami =n (svobodnih in suverenih v svoji ugriz, ha. ha! In jaz mu bom pri- Mehiko 0(1 svojega ustja ob Mehi- notranji upravi.) dva teritorija in znala, vse mu bom priznala.... |ka tiske mu zalivu do točke preko ko in prekrasno središče, žali na steni. mejo na zapadu, na jugu pa de- kjer- k:ir jp najfinejše v starem — Ne bodi v skrbeh za svojoUeH Guatemala in Britanski Hon- -vetu. se meša z najboljšim v no-"lepoto", dragec. se je zahroho- dnr^ Xa yzhodn pohltok Yuea- vem svetu. Prebivalstvo mesta tan moli v mehikanski zaliv. tala Alberta in obraz se ji je spa-čil od srda. (*ez me.see d/ii se ne bo več poznalo in še zmerom boš dovolj lep za film, ljubček moj — Kaj mi je do filma, sirotiea! Roger, razumete?.... Rogerju je treba prizanesli! A kako, kako zdaj?.... spečih ognjenikov vzhodnega go- Mirno je sto^ial Roger proti domu. Tedajei pa mu je iz kovačnice udarij na uho oster, presunljiv-ženski krik. Stekel je in planil skozi duri. — Kaj je?.... Za Bogal, Marti-, Orizaba, ki se vzpenja Zemljepisno hrbtenico Mehik«-tvori eentralni "plateau." vl?oka Mexico šteje čez <500,000 duš. Druga važna mesta so Guadalajara ("biser zapada"), Pu- bla, Monte-rev. industrijalno središče. San ravnina, 5000 milj nad morsko L|(Ls Potasi^ trgovinsko središče, ill gladino, ležeča mod dvema gorov- Tampico, znano pristanišče za izvažanje petroleja. Kakor sni > omenili, površina površina Mehike obsega 7G(),()00 kva- dratnih milj. Po površini io M'1-Roekv Mountains. Najvišji izmed . „ - , . . , J bika vei- kot štirikrat veeja kot jema, zapadno Sierra Madre in vzhodno Sierra Madre. Ta sistem go rov o j.i se razteza dalje skozi Združene Države, kjer dobiva ime Nemčija. al, opekel si se?.... Kako se ti je! večnega snegu (18.000 rovja so Popocatepetl (kadeča go-ra.) Ibtaccihualtl (speča žena) in POLJEDELSTVO. TRGOVINA. INDUSTRIJA ITD. do vism čevljev). moglo primoriti ? Nesreča?.... ^ Podnebje na vlskoki ravani je pre-' Poljedelstvo in živinoreja sta — Padel sem, je za jecljal Mar- krasno, ali nižine ob obalih so tro- poglavitni mehikanski industriji, tial. Bil >om neroden in sem pa- pične in obronki ob morju subtro- Dežela je čudovito bogata, ali zem-del.... z licem na nakovalo.... na ža- pični. Vzhodna obal je vroča in Jja je komaj obdelovana, izvezom-reče železo.... Alberta je bila prav- nekoliko nezdrava ob velikem d*1- v večjih rančali. Prevladujejo kar vstopila in je zakričala.... zev ju. Ob paeifičnem obronku 5n primitivni načini obedelovanja. — Da. je pritrdila Alberta, ble-j v notranjosti treba irigacije in ali moderni metodi in stroji se čim da ko smrt. Odprla sem vrata.... naravni toki vode iz gora se čim dalje več uvajaj o. Mehikanski videla, ko se je spotaknil.... in za-j dalje vporabljajo v to svrlio. gozdovi so bogi.*': na smrekah, bo-vpila.... - i roveih. cedrah, mahagonih. krven- Martia] se jo čudno nasmehnil TRAGOVT STARE CIVILIZA- in drugih drevesih. Glavni in zaprl oči. - | CI TF pridelki so koruza, bombaž, h-ne- — Ubožec!___ Pokaži, ali je kaj ' quen (sisal), tobak, sladkor, kava. — j Mehika, dežela Montezume in fižol, ])šenica in sirui>i. jšpanjskih konkustadores, ima zgo-1 Po poljedelstvu je glavno bogast- SKUPNA POTOVANJA v JUGOSLAVIJO in ITALIJO ki jih priredimo SPOMLADI in POLETI tekočega leta: po Francoski črti preko Havre: 5. APRILA, S. S. PARIS 9. MAJA, S. S. ILE DE FRANCE, Glavni pomladanski izlet 25. JUNIJA, S. S. PARIS, Glavni poletni izlet 25. JULIJA, S. S. ILE DE FRANCE po Cosulich črti preko Trsta: 29. MARCA, S. S. VULCANIA 22. MAJA, S. S. PRESIDENTS ILSOxT 12. JULIJA. S. S. VULCANIA po Holland-America črti preko Boulogne s ur Mer: 26. APRILA, S. S. STATENDAM Za te izlete so nam dodeljeno najboljše kabine. — Za nadaljna pojasnila pišite na: SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N Y >e, da. Daj mi roko, tako |tlovino- nazaj v predzgo- vo dežele v njenih rudah, »olje.... Alberta, nikar ne jdovinske čase. Nove arheologične stvo je bilo najbolj razviti Rudar-ra indu- tako vabljiva s svojimi poželjivimi tpm bol-p, Potlp j bo vsaj fconec tr- j ~ Peč očmi in vročičnim licem, zahteva- pijenjat mi bo bolj j. m in hkratn prosečim. Njen _ Blazni ste, Alberta!.... Oh. jokajte. Glej, Roger, kako dobro j raziskave pokazujejo, da je v pra- s tri j a od časov španjske osvojitve. vo- ženo imaš! davnini cvetela tam neka civiliza- Skupna vrednost srebra, izkopan.*- Alberta je skočila v kuhinjo po c*ja Mongoleem sorodnega naroda.'ga or osta-, civilizacije, ki so zapustile trago- lja dve tretini vse svetovne pro- neš zdaj doma, ti moram poveda-jve razvoja, ki se daje prav lahko dukeije srebra tekom zadnjih 400 priravnati z istočasnim razvojem iet. Približno 500 miljonov dolar- — Molči brat! Jutri od potu-, v Egiptu ali na Iztoku. |jev ameriškega kapitala je investi- . w ' 1 J . T-i ir JO določeno po zakomu 1 ranih v mehikanske rudnike. Me- gla* je pridušen. pyo pj-gy^ar je zavil izza — Martial!.... Roger je odšel. Rotira va's' v imenu »ajine?a Del j ko nro sem prežala na prili- prijateljstva vas prosim, odidite! ko.... Tak sj se odločil. Martial? Zapustiš naju f prosim Vsa trepečoča se je pričakuje obrnila k vratom. Roger je bil srečat soseda, ki ga je zapletel v po- Tikaln ga je kakor vselej kadar otroleja so nastale diplo- 1. 1910 znašala 80 per cent, je pa- 'J1'1^'10 z Združenimi Dr- dla na G2 per cent. žavami. ki so nekoliko časa vzbu- jale medsebojno razburjenje. Ime-REVOLrOIJ V novanje Dwight Morro-a ameri- škim poslanikom v ^Iehiki pa je Od 1. 1884 do 1910 se jo dežela prispelo k ustanovitvi najbolj nahajala pod despotično, dasi prisrčnih odnošajev med Združe-morda dobromiselno diktaturo Por- nimi Državami in njihovim južnim firija Diaz, starega vojaškega ju- sosedom. Večina prepornih točk naka. ki je bil resničen nekronani je bila poravnana d plomatičuim vladar. L. 1H11 pa je izbruhnila potom in j" bil pripravljen nov revolucija. Gibanje, ki je bilo ugovor prijateljstva in trgovine, začetkoma le politično, je 1. 1917 Cil. Lindberg s svojim poletom do zadobilo socijalno .smer. Novi vo- mehikanske glavnega mesta in me-ditelji so se zavzeli za povzdigo hikanski •"as" Carran^a svojim mas pote mi vzgoje in podelitve poletom do VVash'ngtona sta pri-zemlje. Prijazno .-tališče r'volti- spela k vzajemnost i. Izleti arae-•ijonarnih vlad napran^ delavcem riških trgovcev, dijakov in turi-in kmetom je imelo za p »sledieo stov v Mehiko -o <"im dalje več po-razvoj mogočne delav>ke organi- množujejo. Mehikanska univerza zacije. L. 1922 je bilo v Mehiki v glavnem mestu je imela tekom 564 zveznih delavskih unij s anjsko krono. Te- v najem eni ali dvema osebama, kom 300 let so Španjci gospodovali lepo opremljene. Vprašajte pri: nad deželo Montezume. Katoliški Henry VbBS, misjonarji so priški skupaj z osvo- 159 W. 121. St., New Yoric, N. Y. jevatelji Kmalu so na mesto (3x 28—30) _ ."teocallis" (indijanskih temp- _ _ __......... - Ijev) stopile sijajne gotične kate- RAD BI IZVEDEL za naslov JA- drale, ki so kas onim Francije in NE1ZA SAJN, podomače Mar- Nemčije. Spanjci so zatirali in kov iz Knež&ka, ki je bil pred zasužnjili Indijance, ali jih niso enim .mesecem v Utica, N. Y. vničili. Vrhu tega se je špan. John Maraich, Bo* 30, Oamp 5, kri pomešala z indijansko in me-BrOttLihgtnam, H. Y» šanci (mestizo) tvorijo danes več- (2x 28429) • ji del mehiškega narode.- bližno 5 per cent zlate produkcij. Druge rude, ki se izkopavajo v Mehiki, so svinec, baker. cink. ar senik, grafit, živo srebro in Mehika ima izobilje pre- dano. Delitev dobička se nalaga. arovanje proti nezgodam je uvedeno. Pravico do organizacije RUSKE ZIME Hr_ jo zajamčeno po ustavi. Delavec, Ruski vremenoslovec D. Svjat- odpuščen brez razloga, mora .lobiti ski poroča v ljeningrajski 4kKras-dru- ' . n....... ..-i - i tri mesece plačo, itd. ge rude. ...............- ------------( moga slabša kakovosti vidljiva za-loga znaša 300 miljonov ton. V * ' državi Coahuila se je 1. 192G izko-| AH palo 800.000 ton. ni CJazeti"' o ostrih zimah, ki so vladale v vzhodni Evropi v mimo-lem stoletju. Profesor A. I. Vojej-kov, ki je proučeval petrograjsko podnebje 90 let. je ugotovil, da Od uvedbe kvotnega zakona 1. more veljati ostra tista zima. v ka- V ZDRrZENIII Mehikanski petrolej je 1. 1910 1924 so Mehikanci postali glavna teri je najmanj 12 dni 20 .^topnij postal merodajea činitelj na sve- priseljeniška skupina v Združenih mraza. Takih zim je bilo v 19. sto-tovnem tržišču. Največja produk- Državah. Ljudsko štetje I. 1920 letju vsega skupaj 10. Zimo 1861. cija je bila 1. 1920, ko so mehikan- je smatralo mehikansko prebival--1862. je opeval Nekrasov v svo- ski vrelci proizvedli četrtino vse stvo v Združenih Državah na 480,- ji pesmi "Bogojavljenski mrazo-svetovne produkcije petroleja, 000. V svojem poročilu I. 1926 vi". Tampieo je petrolejsko središče je generalni priseljniški komisar Nenavadno ostra zima je bila le-Mrhik . ! cenil, da en miljon Mehikancev v ta 1809.. ko je pri Alanskih oto- Združenih Državaj je jako kon- kih morje zamrznilo in je koraka-servativna cenitev. Dandanes naj- la ruska voj.ska j>reko Finske peš ŽELEZNICE Mehika ima 16,000 milj želez- ,demo Mehikancev širom Združe- na Stockholm. Še huja je bila zi-nic, ki so večinoma v državni upra-'nih Držav" jih »>a živi v ma 174°- ' - ko ^ trajal mraz 90 vi. Poglavitni železniški .sistemi iu^zaPadu- L<* Angeles. Cal.. dni. Tedaj so zabeležili dn- 6. feb. so "narodne železnice Mehike." jLh inia 100000' San Antonio, od 3 zjutraj 46 stopinj Celzija pod Mehikanska severozapadna- želez- Texa*' 75 000- BI Paso 60 000; To ^ hil največji mraz, kar niča in južno-pacifična, katera Petroit ima mehikansko kolonijo stoji Petrograd odnosno Ljenin-spaja mejo Združenih Držav z 7000 ljudi' -ratl- Xa llkaz carice Ane Ivanov- glavnim m&stom Mexico in teče oh1. Polegr mehikanskih pri&ljencev ne so zgradili na Nevi ledeno pa-pacifični obali. Tudi dru^e imamo v Združenih Državah neko- lačo, ki je stala do pozn<* pomladi, fezniee im^o zvezo z ameriškim »likih stotiso^ turodnih Mehikan- L. 1524. je trajala zima do 25. ma-železniškim omrežjem. -cbIečeno postavo, ki je .stala s j »ovešenimi očrni f sredidču tfkupine žem-k. Instinktivno x> jn Gauiho sklonil naprej ter pil to redko ljubkost. pomenimo > "čistostjo, nedolžnostjo ter mirom. Kot padre. ni kazala nobenega .strahu. ( baqu'ta ni še videla njegovega pogleda. Nj*'Ue pa >o se vendar »-.krčile. ko je zrl nepremično naprej. Lupo, pr< 1 istallmi, j«1 j;ot;-nil na >tran starega padra. Potisnil je nazaj svoje volčje ustnice v bf*»tijalno porogljivost, ki je pri-tiel tik poleg dt klice v njeni deviški obleki. 1 ztegoiil j«* svojo mi-šlča-sto reko, potil — je zakričal Indijanec, izvrl svojo roko ter za-<5al zloben udare«' na btdi obraz branilca deklice. l\o it* j»- Lupo < /;•! i:ai«krog, zmagoslaven s surovo silo. je zaren-čal na deklico: — Ti -i krasna! Ti boš zaklad za Lupa! Ko se je -klonil naprej, je skočjla vitka postava Oaueha z sko-1 om jaguar a -k«*zi zrak. IMaree njegove trde pu^ti je dvignil skoro Indijanca s tal balkon;«. Padel nazaj s sunkom ter pričel mrmrati od sovraštva. — Leži jam. pes! Godrnjaj, dokler ne boš pr«->la.b za godrna- rje! Vzel je korobač iz širokega pasu padlega Lupa ter ga pričel! Astrološko prerokovanje. lul ar. njo ti. kot bi kakega zločeMoga psa. Jaz m* ne brigam za cerkve, vendar pa r«*špektiram, kar mi-ugi! je kr<"-.il <>aucho ter neusmiljeno pretepal onega dru- *ga. Nob' u n -nkVn gaueho ne udari starega moža brez obrambe di pa slabotnih deklic, ki iščejo le mir! Dal je Indijancu strašno brco. Nato je obrnil baiulit>ki glavar na svojih škornjih in njego-žare'e od moškega »smehljaja. naravoslovna vprašanja, poznejši bodo kazali najbrže umetniško, v prvi vrsti muzikalno darjenast. Vsi. ki so bili rojeni v znamenju celo mnogo manjših radosti (zlasti j Tehtnica Cod 22. sept, do 23. Ovna (20. marca do 20. aprila), če >o mladi in zaljubljeni), toda okt.) je svojiih rojencem deloma! bodo doživeli v prihodnjem letu v od tega dne dalje jih doleti vse še neugodnejša. Spori z oblast vi i splošnem nekaj novega, neko .spre- polno razburjenj, prepirov, n°mi-':n predstojniki, najrazličnejša >kr-membo v svojem življenju. Ta rov itd., zlasti proti koncu avgu- bi. bolezni in drugo jih bo oblsko-' sprememba pride na naglo in ne sta. valo. Tisti, ki bodo imeli v času bo vseskozi prijetna. Lahko ra- Otroci, ki .se rode v novem let- do junija kakšno pravdo, jo goto-' čunajo na duševne in telesne ne- tu v znamenju Dvojčkov, bodo vo izgube. Najslabši čas bosta fe-prilike. na gmotn > izgube, bolezni predvsem umetniki. Obdarjeni bruar in marec za one, ki .so roje-' in smrti v svoji okolici. Toliko na bodo z energ'jo in vztrajnostjo, ni med 23. in 30. sept. v znamenju splošno. Ker stopi v tem času toda oni, ki pridejo v življenje v Urana. Bolje bo dotičnim in si-j planet Uranus v ozvezdje Ovna. pa prvi polovici junija, naj .se pri- eer v vseh ozirih. ki jim j- kumo-| utegne marsikdo doživeti tudi pri- pravijo na močna notranja neso-.val Saturn med 5. in 14. nkt. ki jetna iznenadenja. To je ndvi>n glasja. Med 8. in 15. jun. rojenim postanejo v močni in optmistični. od Urnaove lege ob času njegove- otrokom sta usojena tragična lju-j Otroci iz te dobe bodo mno^o-ga rojstva. 0e se je nahajala ta bežen in ljubosumje, onim med 21. krat precej dražestni in nadarj«-' premičnica takrat med zvezdami in 30. majem rojenim pa je na- ni, pa samoljubni. Njih duševno! Oven. se bo srečal n. pr. z navad- menj«no, da doživijo radi svoje ve- ravnotežje ne bo. preveč trdnoj nimi ljudmi, ki mu bo lo v korist like impulzivnosti. bre^obrzirno- temveč kakor pri san^vinični Ijud-<"im dalje je b la tedaj, tem manj sti in neprevidnosti precej dušev- j-i visijo med neodločnostjo in' bo koristi m tem večja škoda. Ta nega gorja, sporov in celo tel-snih hipno podjetnostjo. Ta tempera j škoda se lahko pojavi tudi pozne- nezgod. ' ment bo posebno izrazit pri onih, j je. Če jim je kumoval Uranus ob Kak (21. jun. do 23. jul.) ne ki se bodo rodili m-d 23. sept, in rojstvu, bodo doživeli posebno v prinaša mnogo dobrega. Nepr jet- 3. okt. Čestokrat bodo zasledova-mes^cu februarju pa tja do maja na-ti z oblastvi in vplivnimi oseb- ij dokaj neobičajne smotre, tako' mnogo prijetnih reči. Najbolje se 11 astmi, slabi denarni uspehi, naj- v svojih opravilih kakor v Ijubez-bodo odrezali v tem slučaju oni. različnejše ovire, zlasti za one. ki ni. t0 j;m prineslo mnogo' ki so rojeni med 21. in 28. mar- so - junija se naklonjeni umetnosti in mistiki, je mnogo jeze in ]>odobnega. Poleh-,n° zgodilo ž njegovimi otroki namenjeno mnogo notranjega nžit- ni ljudje naj pazijo v tem času na ,1:<- posebnega razen tega. da boka, predvsem v mesecih aprilu in svoj* zdravje, tudi manjše telesne pričakali različne ugodnosti v«T*fiit; oanuko*' - snipping m*** 30. marca: VuJcanla. Trat Hamburg. Hamburg. Cherbourg Permian d .Cherbourg. Aniwtrpco Ryndam, Boulogne Sur Mer Hoi temam 3. aprila: America. Cherbourg, Bremen 4. aprila: .Dresden. Cherbourg, Bremen 5. aprila: Paris. Havre. (Izlet) Olympic. Cherbourg 6. aprila: Albert Ballln Hamburg. Cherbourg Conte Btamamunu, .Napo U. tie 110 -va 10. aprila: Mauretania. Cherbourg Leviathan. Cherbourg 11. aprila: Mutnchen, Boulogne Sur Mer. Bremen 12. aprila: New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Homeric. Cherbourg Koma, Napoji. Genova 13. aprila: Mlnnewaska. Cherbourg St. Louis. Hamburg. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Bre men 15. aorila: Reliance Cherbourg. Hamburg Berlin, Cherbourg, Bremen 17. apri'a: Aquitanin. Karlaruhe. men President Bremen Cherbourg Boulogne Sur Mer. Bre Roosevelt. CherbourE maju. Mlajši ljudje, rojeni v zna- poškodbe so na vidiku, menju Ovna. zlasti oni z rojstnimi Rakov' novorojenci bodo v svo- dnevi nr d 10. in 15. parilom. bo- jem življenju pametni, za vse vtise do dosegli v spomladanskih mese- zelo občutljivi, v mnogih primerih cih mnogo lepega v ljubezrr. na umetniško nadarjeni, zlasti če za- S;aii u .-.pod, meni je žal. da je pozabil moj ukročeni volk *>°to™n.iih v svojih opravilih itd. gledajo Inč sveta okrog poldneva. ra vr/iban.e. Pros.m vas odpuščanja. Ne bo se zgodilo več! I.upu je zakiical: — V stani, -da te lahko kaznujem! Indijanec -e je poe.isi dvignil, s ispačenim obrazom in kri je tekla iz rane preko -njegovega lica. Pa dre. jt- vprašal Oaucbo, z napol humorist ičnim poklo-rom. -- Jaz sem >i vesiIa. ko je bl:i,'-u smehljaj osvetlil obraz starega duhovnika. V teh potezah • i bilo nobeneira -ovraštva in nikake osveteže!jnosti. Mehke, sinje i "i starega nn /a k> bHe gled na obraz deklice iz svetišča ga je prese-net 1. Tudi .voje ljubosumnosti. Obraz Lupa je bil sedaj obrnjen proti vratom, kot da išče izhoda iz tega kraja. Kiiz< n * — je vprašal padre nežno. — Zakaj? Nobene. — Nobene.' Potem, kar je storil tebi m tej sladki devici? — je Tekel Gaueho. Padre pa je zmajal s svojo glavo ter se skrivnostno nasmeh- l.il. — Le . .. odpusti mu! Pandits!.; glavar se je obrnil, da zre na Lupa. nakar se je zopet <.Lrr.il proti častitljivemu varuhu svetišča. — Oprosti mu. — je rekel, — kajti on ni vedel, kaj da počne, I stuci Gaucha sta rse zaokrožili v smehljaj. Obrnil se je ter močno udaril Lupa po hrbtu. — Tam. ti ne veš. kaj delaš! — je zakričal tako močno, da so lahko vsi si.šali. — Ti si pomiloščen, od onega čudnega sodnika. Pojdi in ne udari več nobenega starca! Pojdi, predno vem preveč dobro, kaj da poonem! Indijanec s(- je splazil i-kozi presenečeno množico banditov. To je bila v resnici Čudna pravica! Indijanec je dosegel spodnja tla ter obrnil, da pošlje zlokoben pogled navzgor. — IAfcpo ve. kaj dela on — ter bo storil! — je mrmral, z vihar-;e morilnega sovraštva v svojem srcu. Še vedno je krvavel vsled rane na svojem obrazu, deset minut pozneje, ko je prebudil Rocosa '/ pijanega spanja ter mu zašepetal v uho načrt peklenske prebrisanost i.H Gaueho, še vedno no>n presenečenja vsprivo stališča starega j adra, je nadaljeval razpravo ž njim. — Sveti gospod, — je vprašal, potem ko je Indijanec izginil, - jaz sem čul e dosti o tem mestu. Take postave, da se ne kaznuje zveri, pa so nove za mene. Ali bi lahko izvedel, kje najdete zapisane take jK)stave ? B Stari mož je pokazal s tenkim prstom na prižnico, direktno pred vratrmi, vodevjnti v notranje svetišče. — V oni >veti knjigi, mladi gospod. — je prišel odgovor. — Ali »ste kdaj študirali njeno modrost in slakkost ? IiamLt.ski glavar je odšel proti veliki knjigi. Njegov smehljaj je izginil, ko je videl btne bodo tisti, ki so se rodili med 22. in 28.1 Vem h'tU ,>r.eblli PreceJ mirnih v dec. Nenadne krize, razdvojenasti. l ur, vendar brez kakšne posebne bo zveze, za študij in podobno. Za- dovoljivo vlogo. To velja zlasti za . Qb n h- v pravdah> J «kode. V prvi polovici aprila bc ljubljenci bodo svoje srčne zadeve novorojence do 10 avgusta. Otro- , . , ' zan.)e precej srečen čas. Tako tudi , . ,.. ^ . . , . ske, neuspehi v ljubezni se jim bo- , . LUU1 srečno izvedli, čaka jih poroka. Oo ci, rojeni med 17. m 22. avg. bodo , v... , ,, , , . .. iza one. ki so se rodili med 20 feb»* ° do množili zlasti do konca junija • začetka junija do konca avgusta imeli močno fantazijo in različne prepotuje Mart ozvezdje Bika ni strasti (do igre, do špekulacije, do bo povzročil majniškim otrokom ljubezenskih doživetij), kar jih bo precej naugodnosti, prepirov, ra- utegnilo zavajati na stranska pota Od tedaj dalje bo nekoliko bolje'1*11 20" °iareem' in v drugi po- lovici leta. vsaj za tiste, ki so se rodili med 22. d»c. in 2. jan. Rojstni dan na' ^ovo™jenci pod tem znamenjem , , _ , XT.M . .Y1 22. in 23. dec. prinaša v zadnjem odo nežno čud, vendar bo- zoearanj, stroskov m drugega. Od in v zmede. Njih eastihlepnost f.etrtlet;„ ,, do nagnjeni k živahnosti in zdraž- konca junija do srede avgusta se jim bo tudi lahko škodovala, bodo nagibali k zmotam in nepremišljenostim. Oni, ki so se rodili stroškov in drugega. Od in v zmede. v , , , četrtletni dobre uspehe za umet Iniško in gospodarsko nadarjene lj!vostK . Bodo zel° častihlepni, a tlo jjUijj j včasih jim bo zmanjkalo moči, da ibi svoje načrte izvedli. Zlasti oni. Ozvezdje Device (23. avg. 22. sept.) ni tako ugodno. Onim,| Otroci, ki jim pade rojstni '^ se bodo rodni mri 3. med lo. in 20. majem pod Neptu- . . , _ . , . , , . . ki so se rodili med o. in 12. sept.,'med 00 dee 19°7 nom, naj bodo precej prev dni v . . . __ _ . u — att- , . ... . , „ živele priznanja, v drugi polovi- denarmh in srčnih zadevah. V me sccu maju pa se jim bo godilo precej dobro ni bodo doživeli mnogo majhnih radosti. ci avgusta bo za vse devičarje precej prijeten čas v vseh ozirih; tako je pričakovati tudi umetniških in znanstvenih pobud. Oni, ki roj-Otroci, ki pridejo na sv^t pod stvujejo 23. in 24. avg. bodo doži-tem ozvezdjem, bodo v splošnem veli zelo čudn" reči v svojih dušah, miroljubni in sposobni ljudje, po Otroci, rojeni v znamenju De-značaju precej trdni in končen- vie? leta 1029. se bodo morali bo-trirani; če jih pa kaj razdraži, bi riti z mnogimi ovirami, zlasti oni njih jeza nevarna. Med 6. in 20. iz časa med 1. in 14 sept. Bodo majem rojeni bodo z^Io pametni, sicer zelo pametni in nadarjeni, praktični in nadarjeni, morebiti toda duševno disharmonični, kar celo umetniško navdahnjeni. Od se bo javljalo, z zdražljivostjo, 17. — 20. maja rojeni bodo doži- osornostjo in nestalnostjo. V svo-veli razna razočaranja in se bodo ji globini bodo rajši mehki, ne bo-v mnogočem motili. do radi gospodovali in sprejemali Znamenje Dvojčkov (21. maja odgovornosti, toda odvisnost jih bo do 21. junija) pripravlja svojim mučila. Težko bo ravnati ž njimi, otrokom mnogo nasprotujočih si Njih samozavest se bo dala z grajo dosživljajev. Od začetka leta do zelo potlačiti, ^priznanje jih bo ve-konca maja bodo zaradi Jupitro- dno dvigalo. Lastna jim bo pre-vega vpliva še nekako izhajali, od cejšnja nervoznost. Oni, ki se ro-konea maja do 23. junija doživijo de do sept. se bodo zanimali za in 19. jan 1928., bodo v marsičem prednjači-li. Bodo pa sebični do brezobzirnosti. Dnevi, ko kraljuje Vodnar (21. jan. do 19. febr.) tudi niso preveč srečni dnevi. Tisti, ki so se rodili med 21. in 28. jan. ali med 1. in 11. febr., sicer ne bodo imeli hudega, rajši da kaj boljšega, a vse sku- in 18. marcem, bodo doživeli močna notranja nesoglasja. Tako pravijo astrologi. Podgan* - delikatesa V Wegnu pri Welsu (Avstrija), so imeli čudaškega občinskega reveža, nekega Ferdinando Koller- ja. Možakar je prebival v napol paj ne bo bogve koliko vredno. V razapadli leseni bajti in se pre-drugem polletju bo za one, ki so Življal, sam Bog vedi kako, z iz-se rodili med 21. jan. in 1. febr.,! delovanjem metel. Ni imel pa tu-doba manjših neuspehov. Za vse di nobenih pomehkuženih življen-vodnarjevce bo prva polovica mar-'skih potreb. Le od časa do časa si ca doba malih radosti. ]je privoščil lukulično pojedino oe- V Vodnjarjevem znamenju 1. vrtih — podgan, ki jih je sam re-1929, roj**ni otroci bodo v sploš- dil s pravcato ljubeznijo. Sosedi nem ljubeznivi, sprejemljivi, pri-!so sicer vihali nosove nad to neobi-lagodljivi, obdarjeni s socialnim ^ čajno delikateso, pa on se zanj? Čutom. V življenju pridejo lahko'ni zmenil. V mrzlih nočeh prete-daleč, ker bodo planeti v tem le- klih dni je bil 67 letni mož ozebel tu vplivali na porast njihove ča- in so ga morali s silo odvesti v stihlepnosti. , bolnišnico v Welsu. Tam je ta te- Y znamenju rojeni ljudje (od den umri. 4. maja: Belgenland Cherbourg. Antwerpen Minnekahda. Boulogne Sur Mer Hamburg. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg 5. maja: Auitania. Cherbourg l*realdtnt Hardin«. Cherbourg. »Ire-men 9. maja: Muenchen. Boulogne Sur Mer. Bremen Berlin. Cherbourg. Bremen 10. maja: lie de France. Havre. (Glavni pomladanski Izlet.) Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Majestic. Cherbourg Arabic. Ch«*rbourg Antwerr-en Karlaruhe, B«julo(rne Sur Mer. Bremen Republic. Cherbourg. Bremen 11. maja: Minnewaska. Cherbourg Albert. Ballin. Cherbourg, Hamburg Con'« BSancamano Xapoli. Genova 13. maja: Reliance. Cherbourg. Hamburg 15. maja: Paris. Havre Berengarla. Cherbour«* President Roosevelt. Cherbourg, Bremen 17. mala: New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Olympic, Cherbourg I-apl.ind. Cherbourg, Antwerpen Minnesota, Boulogne Sur Mer Columbus. Cherlwnirg. B-emen Roma. Naptjll. Genova 18. maja: St. Louis. Cherbourg, Hamburg 22. maja: Presidente \V!!son. Trst (Izlet) Mauretania. Cherbourg George Washington. Cherbourg, Bremen 23. mala: Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen 24. maja: Kranrp. Havre Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam H"mer!r\ Cherbourg Hennland. Cherbourg. Antwerpen 25. mala: Minnetonka, Cherbourg New York. Cherbourg, Hamburg Leviathan. Cherbourg Conte Grande. Xapoli. Genova 29. mala: Aqultanla. - Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 30. mala: Cleveland, Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg, Bremen 31. mala: lie de France. Havre flzleti Statendam. Bouligne Sur Mer. Rotterdam Augustus. Napoti. Genov«. M. junija: Paris. Havre (IZLET) 26. tulila: lie de France. Havre (IZLET) Kako se potuje ? stari kraj in naza? v Ameriko. Kdor 3«* namenjen potovati v (U rl kraj. je potrebno, d« je poočen • potnih llirtlh. prtljagi In drnglb •tvareb. Vsled na5e dolgoletne 1» kuSnJe Vam ml zamoremo dati naj boljSa pojasnila ln priporočamo vedno le prvovrstne brzoparutke. Tudi nedržavljanl camorejo poto vati v otari kraj, toda preskrbeti g) morajo dovoljenje all permit i* Wadblii^tona, bodisi za eno leto ali i mesecev in se mora delati prošnjo ▼saj en mesec pred odpotovanjem is to naravnost v Washington, D. O na generalnega naaelnl&kega kom1 aarja. Glasom odredbe, ki Je stopila veljavo 31. Julija 1928 se nlkomui več ne poSlje permit po pofitl, ampat ga mora iti Iskat vsak prosilec oseb no. bodisi v najbližji naselclškl a rad ali pa ga dobi v New Torkn pred odpotovanjem. kakor kdo v proSnJI zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svujo lastna odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCB IZ ŠTABE GA KRAJA Od prvega julija je ▼ veljavi n* ▼a ameriška priseljeniška postara Glasom te postave eamorejo ameriški državljani dobiti svoje Sen« ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mote s katerimi so hile pred 1. Juni Jem 1928. leta poročene, izven kvota Jugoslovanska kvota enaSa Se redno 071 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-rl£l amerlfiklb državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili 1q poljedelci. oziroma Žeoe tn neporočeni otroci Izpod 21. leta onih n«-državljanov, U so bili postavno prlpuščenl r to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti Imajo prednost r kroti, od ostalih sorodnikov, kakor: brator, sester, nečakov, nečakinj Itd., ki spadajo r kvoto bre« rsake prednosti r isti, pa ae m sprejema nlkaklh prošenj m am» »ikanake rlseja STATE BANK M rWilawM -; Si ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODANAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. f /i