Posamezna StevSkaj 1 krono«
,9ABOBa ttuo. n*k <■*.!__ uMj« ta mmata*, «fc M. ari i d».Mo» »inUAij«^ 4» to *m» AliiM 180 X, MUeta' M K, MitM« tt K, mirnim* 1» t. faranu po ivreron. Mniknlau p »pata.
*■»»- ■ m* nwl .UMItf, J
1US0KIK,X>Mm dtatltar,*. 8
rar&oiraairA
Posamezna Številka j 1 krono.
IRHDtn&TVO «• um t Mi km, Jvr&Um oL U. 4, L n*d-■tmsj*. Ttlaten tatUnrt. tt. IN. VnUTl M wh«l» » tvcM* ■lici tt. i, siHUii«. <Mt> M* te tt, H. BH8 poitaoA*k*rei mr km Mar. U.m.
*» manMl* Wm ttudi n m
teto: II.
Maribor, petek 15. aprila 1921
Številka: 84.
z
Kriza Anglije.
Maribor, 14. april«. Anglija preživlja težke dneve. Ru-^arji v premogovnikih, so stopili v Stavko. Zahtevali so višje plače, toda Lloyd George je njihove zahteve zavrnil- Ministrski predsednik največjega imperija na svetn je stopil v odkrito borbo z delavstvom. To je gigantsko tlelo in če bo kriza trajala dalje, lahko Nastane Lloyd George najodgovornejša osebnost v vsej zgodovini Anglijo. Lloyd George ščiti interese industrije, delavstvo se bori za oblast v industriji- Trčila sta dva svetova; prva social-Qa bitka na tleh britanskega imperija 16 je razvila. Vedno jasneje- se kaže, da h ni navadna mezdna borba, temveč ^rvo resno tipanje, s katerim angleško ^'lavstvo preskušava moč internacio-ailne organizacije. Umevno je, da so ^.Tleski državniki v resnih skrbeh. — ^rtd njihovimi očmi vstaja v ozadju Rabljena, izčrpana, od socialnih bo-JeV .■‘azrovaija vzhodna in srednja Ev-r°Pa Ali je tudi angleška zemlja na-^°lnjsna z dinamitom, ki bo pogrezni Ves velikanski imperij v nepopisno Podo? Gospodarski polom Anglije bi Pomenil konec druge svetovne vojne, pizori, ki bi jih nudila Evropa, bi padali me'd najstrašnejše, kar jih je Zabeležila zgodovina človeštva.
£ Lloyd George ije dejal te dni v ne-, em svojem govoru:	»Premog	je te-
ši j vsake industrije' in ako se dopu-r !, da bodo uničeni premogovniki, bo pičeno življenje celega naroda. Prvi-i rat v svoji zgodovini stoji narod pred ^eskušnjo, da bo prisiljen h kapitula-Pr vsled uničenja svojih življenskih belcev.«	!	m
Otvoritev ustavne debate v konstituanti.
LDU Beograd, 14. aprila. Danes za konstituanto o delu v ustavnem od-ob 9. uri dopoldne se je sestala ustavot- seku šele popoldne. V tem primeru bi vorna skupščina. Na dnevnem redu je se začela debata o samem poročilu Doročilo verifikacijskega odseka, ki ustavnega odseka šele na seji v petek, včeraj ni mogel sklepati, ker ni imel LDU Beograd, 13. aprila. »Tri-kvoruma, nato poročilo imunitetnega od- buna* piše, da verifikacijski odsek ni seka, ki zahteva, naj se nekateri po- mogel sklepati glede Protičevega man-slanci izroče soflišču. Nato se bo volil data, ker opozicija iz taktičnih, razlogov nov tretji podpredsednik namesto po- noče prisostvovati sejam odseka. Opo-slanca dr. Miletiča, ki je kot minister zjcija hoče zadržati sklep še nekaj teza pošto in brzoiav podal demisijo kot dnov, da bi Protič dobil priliko, da z 3. podpredsednik skupščine. Ker bo ta zemljoradniki, socijalisti, republikanci in volitev trajala dolgo časa, se bo moglo, komunisti zruši vlado Nikole Pašiča, ko kakor se govori v parlamentarnih bi prišel v konstituanto. krogih, preiti na	poročilo ministra
Ustanovitev čehoslovaško-jugoslovenske lige.
LDU Praga, 13. aprila. (CTU) No* rikar so govorili pisatelj Jaroslav coj je bila v stari, zgodovinski dvorani Kvapil, poslanik Ivan Hribar in vimenu staromestne ratnice ustanovna skupščina Slovakov dr. Hodža, nadalje Prokupek čehoslovaško-jugoslovenske lige. K sve- v imenu Narodnega sveta in prof. Dwor-čanemu značaju skupščine je pripomogla sky. Vsi govorniki so naglašali namen obilna udeležba zastopnikov vseh čeho- lige. to je poglobljenje zavesti o enot-slovaških političnih smeri ter zastopniov nosti ciljev in usode obeh narodov, o umetnosti, znanosti itd. Skupščini je pri- enotnosti duše in srca, ki bo nadome-sostvoval župan stolnega mesta Prage, stilo zemljepisni koridor med cbema dr. Baxa, poslanik kralj. S^rbov, Hrvatov narodoma. Pozdravne brzojavke so po-in Slovencev, Ivan Hribar s (soprogo, polk. slali ljubljanski župan doktor Ivan Popovič s sopr., častni konzul Bradanovič, Tavčar, splitski župan dr. Tartaglia, generalni konzul Vukovič in člani jugo- čehoslovaške komisija v Zagrebu, ured-slovenskega poslaništva in jugosloven- ništva »Riječi* v Zagrebu, »Nove dobe“ skega konzulata, prof. Bukovac, član in „Zivota“ v Splitu, senator Klofač, iz-čehoslovaške komisije v Zagrebu vrševalni odbor čehoslovaške sopalno-Giunio, zastopnika vlade, minister za demokratske stranke in mnogoštevilna javna dela Kovaiik in minister narodne jugoslovenska društva na Cehoslovaškem'. brambe general Husak, predsednik na- Za predsednika lige je bil izvoljen žu-rodne skupščine Tomašek, bivša ministra pan dr. Baxa, za podpredsednika pa Švehla in Hodža, predsednik narodnega častni konzul Roko Bradapovič in vse* sveta Prokupek, predsednik češke obci učiliščni prof. dr. Viktor Dworsky. Na sokolske dr. Schreiner, predsednik češke Cehoslovaškem se je osnovalo Že devet obci novinarske pisatelj Ho le če k, sekcij lige. Poslanik Ribar je naznanil, več poslancev in senatorjev itd. Skup- da se slične sekcije ustanove tudi v ščino je otvoril župan dr. B a x a, Jugoslaviji.
onih’ strašnih sil, ki so izšle iz njenih lastnih blodenj in zmot.	•,
t Angliji leže začetki modernega ^avstrijskega razVoja. Z razvojem in-^strije je ozko združen napredek ci-w ^acije. Anglija je eminentno indu-gri3ska država in katastrofa njene inči V:ije pomenila nov preobrat v ^ ll^Zaciji. Pius ali minus? To je basanje socialne sfinge..<
°^°V0 **e' ^a	George	mož
!ja, °ne volje in nezlomljivih živcev. jua e 0sebnosti mnogokrat preprečijo korak raase, ki se hoče vreči je. da bodo angleški de-voditelji sami uvideli resnost fcvoi a]a *n st°ki'at prevdarili vsak ee nkrep. Na ta način bi bilo mogo-zac^a^ silno socialno kata-&Gt ? 7 Angliji. Morda se pojavi zo-he’ °a.takrat njena oblika manj *n svetovni organizem tako u-> da jo bo prenesel.
Geor»G> za katerim stoji vsa po£agr. ^ zgodovina Anglije, je pra-liajti v!^Vl l resnost časa in skuša Pa«Di-o+e«ieVxV ^ekalti regulaciji obeh ^®®ju , ,stru;i« v zbližanju, v urnega ves\	interesov-	ki jih
Niogov apel na zdrav
laični}, K j?a naroda no bo našel ^ugod. posmehov kakor marsikje
^ratu s nahaja v resni vročnici.
Politične'1 l"’!!1 krizami nastopajo Ang]lje ir!ka ^ je zagrizla v
■Jj® in otrovatfT',31, pregrizti K^vne eživl	Z ?)e5anjeni An-
prekoSJS	delom	raz-
^•3o vse niti	kolonije» se razve-
r ° 2 ostalimi dei'i° d°slej' vezale Evro-
^e^WopSreta-.Evropase bo
severni fronti vlada mir. Na južni Za fronti je napadel sovražnik Alfi le severno Doonluborana^da pretrga zve-
Demokratska govornika.
LDU. Beograd, 14. aprila.	-	-	.
demokratski klub bosta govorila pri verno Doonluborana^da _ splošni debati o ustavi poslanca Ljuba ze z našimi četami. Železnice vzhodno Davidovič in Edo Lukinič.	in severno Afium—Ivoralussar so razrušene.	.	u	___
Dr. Ivanič in usta ra.
LDU. Beograd, 14. aprila. Dr.	Amerika	in	Nemčija.
Momčilo Ivanič je včeraj v radikalnem DKU. W a s h i n g t o n. 13. aprila, klubu zahteval naj se načrtu ustave (Reuter). Predsednik Harding je podal pridenejo še nekatere prejšnje določbe nastopno izjavo: Z ozirom na vpraša-iz načrta Stojana Protiča. Ako se te nje posebnega miru z Nemčijo in po-določbe ne bi sprejele, je naznanil, da trebo takojšnje vzpostavitve mirovnih bo v skupščini nastopil proti načrtu odnošajev s Srednjo Evropo bom potr-vlade.-	dil tozadeven sklep kongresa z bistve-
r,	nimi omejitvami, da zaščitim vse naše
Za agrarno rešitev Južne Srbije. pravice< Te akci^ pa ni v nobeuera siu-
LDU. Beograd, 14. aprila. Izgje- gaju smatrati kot nekak Ubeg od onih, da, da se bo agrarno vprasan3e v Južni s katerimi smo v vojni položili skupne Srbiji rešilo tako, da bosta gg. Pasic m žrtve. Dalje je izjavil: Ker je vstop v Davidovič pismeno izjavila, da bosta Zvozo narodov končno vel javno odklo-njuni stranki poizkušali doseči, da se njen in ker je doma proglašeno mirov to vprašanje reši na pravičen način, no stanje, se lahko Amerika zopet pri Kakor vse kaže, bi tedaj muslimani, ki druži narodom sveta v zasledovanju so v radikalnem in demokratskem klu- mirovnih ciljev. Amerika ima svoje bu, glasovali za ustavo.	obveznosti pri ustanovitvi miru v Ev-
ropi. Udeležba pri gospodarskih ured-
Draškovič poda ostavko se ta teden, bah pomeni jamstvo za izvršitev onili
LDU. B e o g r a d, 14. aprila. Mini- obveznosti mirovnih pogodb, ki nas ne ster Milorad Draškoviu je izjavil svo- zadevajo in na katerih nismo udeleže-iim prijateljem, da bo še ta teden od- ni. V bodoče ne sme biti nobena korist-šel na zdravljenje. Potemtakem mora na družba narodov osnovana brez od-vlada še ta teden rešiti vprašanje no- kritosrčnosti in prisiljena k miru. Za traujega ministra.	popolno obnovo miru se bo v smislu
ameriških prizadevanj pripravljalo Proslava 16. aprila.	društvo narodov, pri katerem se bodo
LDU Beograd, 13. aprila. Mini-	države	zavedale	svoje
cfrcfci t ip sklenil H* c«, v ucp? državi doUnosti v tej kritični dobi. S sklepom strski svet je sklenit, da se v vsej ^2av posebnega miru pa nočemo vplivati na
svečano prostavi 16. april v spomin na pravično obnovo. Naše stališče naspro-leto 1918, ko je narod prisegel, da se ti vprašanju odgovornosti za vojno in bo boril do končnega ujedinjenja Srbov, pravični obnovi smo že resno povdari-Hrvatov in Slovencev.	Harding	smatra za nemogoče, da bi
^	,	se ignoriral že sklenjeni sporazum,
Grsko-turška vojna.
DKU. Atene, 13. aprila. (Agonce	Rusija	proti	Ameriki.	^
Athenes.) Uradno vojno poročilo z dne DKU. W a sh in g ton, 13. aprila. 12.: Na fvonti Nikomedee so nas poiz- (Brezžično.) Ruska sovjetna vlada je kuiale irregularne tolpe vznemiriati, pa prepovedala vsem ameriškim državlja-so jih našejptg pregnale z izgubo. Na norn p.o.tovanjei na tusio ozemjfo
Reško pismo.
Reka, 10. apriJa.
Začasna reška vlada je odredila, da se vrše 25. aprila volitve v konstituanto reške regence. Ta sklep bi bil velike važnosti za rešitev reškega vprašanja, ako bi imel resnejši žnačaj. Konstitu-anta mora šele ustvariti reško državo v smislu rapallske pogodbe. Toda načini in sredstva, katerih se poslužuje sedanja reška vlada, da potvori suverenost konstituante in ustvari fait ac-compli, so že tako kričeči, da vzbujajo pri vseh uvidevnejših ljudeh strah pred drugo danunzijado, ki bi imela rafiniranejšo obliko kakor prva, a zato bi bile njene posledice še dalekosežnej-šega pomena za usodj Reke. Reška vlada je očividno pod močnim vplivom fašistov. Po umiku d’ Annunzia in prihodu karabinjerjev, ki bi morali biti v službi Grossicheve vlade, se situacija ni mnogo spremenila, ker se je precejšnje število arditov preobleklo v civilne obleke- in se isti nemoteno sprehajajo po reških ulicah. In ne samo to. Legij onarji, ki so bili po d’ Annunzie-vem polomu formalno izgnani, se vračajo drug za drugim z železnico ali pe-šice iz Matulje. nekateri celo v vojaški obleki. Večina njih je našla zavetišče pri raznih podjetjih, bankah in drugili zavodih, kjer so morali »aški domačini kar čez noč na cesto, seveda v interesu reške »neodvisnosti«. Drugi pritepenci, ki ne morejo dobiti službe ali pa se rajši ravnajo po zlatem pravilu itali* janske mladeži »dolce far niente«, ee potikajo po ulicah, oboroženi z železno okovanimi palicami. Za to svojo »službo« svobodni reški regenci prejemaj«
15 lir na dan! Kdo jih plača? Odgovor je lahek.
Karabinjer! vrše svojo službo zato$ ser jo morajo vršiti. Njihovo stališče je zelo lahko. Dela imajo malo, ker ne-ied in postopaštvo spadata med reške treposti. Zaradi njih se lahko danes ali jutri pojavi civilno oblečena d’Annun-zijeva vojska in zopet zaposli genera-a Caviglia. Rečani bi se temu prav nič ne čudili.
Jasno je, da so pod krinko reške neodvisne vlade izvršuje italijanska o-blast in pripravlja kar najtesnojša združitev Reke z Italijo. Grossich je eksponent Giolittija. Kaj mu je mar, ako mesto vsled večnih nacionalističnih komedij- propada in se ugreza V blato. Glavno je, da Grossi ih ne postane Grošič.
Mnogo se govori, da bodo fašisti pregnali Jugoslovane, če bi ti-le zase- \ dli luko Baroš in Delto. Ni izključeno.
da so bo tudi to vprašanje reševalo po danunzijevski metodi in bo morala biti jugoslov. vlada stalno na oprezuj Reški Jugoslovani so obsojeni k molku. Dokler vlada ulica in brezpravje, je ves njihov odpor v pasivnosti. VfZagrebu se je organizirala »Ri-ječka Jugoslavcnska Stranka«, ki je izdala v očigled reškim volitvam oklic’ »na Jugoslovane Reke in veške okolice«, v katerem pravi med dragim: »Z ozirom na sedanjo nezakonito stanje, v katerem se nahaja mesto Reka, je jasno, da Vi no smete sodelovati pri vo litvali. Ako bi Vi glasovali, bi s ten priznali sedanji nasilni režim in pod-M^.SXQiS:_§J^iM_fibSQdbo. Današnji
Težim ni priznala in ne more priznati nobena država, osobito pa ne Jugoslavija, ki je poleg Italije največ intere-Birana na vprašanju ustvaritve reške države, in ona ne more in ne sme priznati sedanje nezakonite reške vlade... Da ne bodo sedanji mogotci zlorabljali iVašega položaja, naj vsak Jugosloven dvigne legitimacijo, volitve pa se ne sme udeležiti pod nobenim pogojeni in v nobenem slučaju...« Oklic pravi proti koncu: »Italijanska vojska in fašisti naj zapuste Reko in na njihovo mesto naj pridejo čete interali »iranih držav, ki bodo pazile na mir in red v mestu. Kadar se bo 'to zgodilo, bo sedanja vlada odstopila in stranke se bodo sestale, da sorazmerno po svoji številni moči sestavijo novo začasno vlado, ki bo edina imela pravico, da razpiše in izvrši volitve v konstituantoc.
»Riječka Jugoslav. Stranka«, čije sedež se nahaja v Zagrebu, je počela z izdajanjem tednika ftiječki glasnik«, ki zastopa politične težnje vseh roških 'Jugoslovanov.
Notranja in zunanja politika.
* Protlčeva akcija. Stojan Pr o lic je vendarle izstopil iz radikalnega kluba. Pravzaprav je pa izstop formelnega značaja, ker se g. Protič že dolgo ne strinja s sedanjo politično taktiko radikalcev in ne pokorava disciplini strankinega vodstva. Protič je- vedno hodil svoja pota in ni nobeno čudo, ako se je sedaj popolnoma osamosvojil. To mu je bilo tem lažje, ker se v Srbiji suče vsa politika okoli gotovih oseb in osebni značaj voditelja daje strankam ideje in smer. Protič je nemiren, vladeželjen temperament, ki s težavo trpi druge poleg sebe. Ko jk bil na vladi, je s svojo taktiko vzbujal neprestane vladne krize. ‘Javnost si je globoko oddahnila, ko je odstopil in se podal na oddih v Krapinske Toplice.' Videti je, da se je tam nasrkal novih moči, katere hoče po vsej sili izživeli v naših političnih borbah. Zato je zapustil radikalce in baje snuje novo stranko. Tako disidentstvo ni v srbijanskih razmerah nič nenavadnega. V današnji politični situaciji ima lahko velik pomen, ali pa ga sploh nima. Separatistični krogi upajo, da bo pričel g. Stojan Protič „veliko akcijo*. Skušal bo zediniti današnje opo-zicijonalce in zaplesti vladno skupino v odločilno bitko. Nam se zdi, da je to Upanje mnogo preuranjeno. Opozicija je sestavljena iz tako heterogenih elemen-
JIAR1J SKALAfi:
V deželi umirajočih.
(Dalje.)
^ To so pa »apagnolette jugosla-ve«, sta vzkliknila oba hkra*u, Kje ste jih dobil?
-T- Zaigral sem! sem si mislil, toda v istem trenutku sem že aašel izgo: var. — Kupil sem jih od nekega gospoda v Postojni, sem odvrnil.
— E, si, si, tudi mi pdšimo, po večini jugoslovenski tobak.
Zahvalila sta se mi še enkrat, .mi želela »Bon viagio,« ter odšla dalje..
-—S tema dvema sem opravil dobro, sem si mislil, toda če me srečajo.kara binijerji. ne bo šlo tako gladko. Ta nesrečna Ra vberkomanda, kako bi se je ognili
Ko sem bil za ovinkom, tako, da me vojaka nista mogla več videti, sem se ustavil ter ogledal. S strahom sem opazil preko .naslednjega ovinka skozi drevesa — hišo.
— Kje sem? Morda je to že Ravber-komanda; morda je tu straža? Nisem 86 poniislial dolgo, krenil sena nn&lo s ceste na desno v gozd. — Bolje prezgodaj, nego prepozno, sem si mislil * S karabinijerji bi se tu ne srečal rad Ker sem se bal, da bi mo od hiše kdo ne opazil sem jo ubirnl v* huh i,ii;ona_ glo, da mi je čisto pošlo sapa, srce mi je bilo sunkoma, nisem mogel več dalje, sesti sem moral zakrit za široko skalo na tla ter sc odpočiti. Tako sem
tov, da bo Protič prej popihal na oddih v Krapinske Toplice, nego mu bo uspelo spraviti to pisano družbo v isto bojno črto. Separatisti so danes polni hvale o Protiču, dasiravno še ni dve leti, kar so ga razbičali pred javnostjo kot reakcionarja, Špekulanta itd. Mogoče je, da bodo danes leto dni udrihali po njem kot po zagrizenem Velesrbu. Sicer pa bo g. Protič izvedel pri svojem tovarišu g. Korošcu, kako je z raznimi „akcijami“.
* Izmišljen sporazum o luki Baroš. .Morning Post* je izvedela iz Rima, da je prišlo do sporazuma o luki Baroš. Po tej vesti bi pripadlo jugoslovensko pristanišče pod upravo avtonomnega telesa, sestavljenega iz zastopnikov Italije, .Jugoslavije in reške države. Na ta način bi se preprečila konkurenca, ki bi jo delal Baroš reškemu pristanišču. •— Italijani menijo, da stno mi ustvarjeni, kakor nalašč za večne kompromise z njimi. Baroš mora ostati naš; Italijani naj skrbe, da dobi umirajoči Trst avtonomno upravo.	\
* Agrement za reškega poslanika na Dunaju. Avstrijska vlada' je dosedanjemu čehoslovaškemu poslaniku v Bernu dr. Cirilu Duseku podelila agrement na. Dunaju.
* Setbn Watson o vlogi male antante. Znani prijatelj Jugošlovenov, angleški publicist Seton Watson je obelodanil v '.Timesu* svoje misli o Karlovi avanturi. Po njegovem mnenju je imel Karlov velikonočni izlet to dobro stran, da je vzbudil zapadne velesile iz njihove indiferentnosti napram madžarskemu problemu. S to svojo vlogo so zapadne velesile podpirale delovanje Karlovih reakci-jonarjev. Poloma, ki je sledil tej avanturi, pa ni odločila pariška nota, temveč solidarnost male antante in Italije. Želeti bi bilo, da bi bila ratificirana trianonska mirovna pogodba brez nadaljnega odlaganja. Ne glede na dejstvo, da se dotlej ne morejo vzpostaviti redni diplomatski odnošaji z Madžarsko, je treba uvaževati, da se ne more vsled tega zavlačevanja rešiti nnaogo važnejše vprašanje, namreč vprašanje evropske razorožitve. Znižanje vojaške moči Madžarske na jakost, ki je določena v mirovni pogodbi, je odvisno od delovanja posebne medzaveznfSke komisije, ki prične delovati še-le po izvršeni ratifikaciji. Dokler ne bo zmanjšana moč madžarske armade, ni pričakovati, da bi se v kateri izmed nasledstvenih držav znižalo število vojaštva. Javna tajnost je, da ima Mad-
sedel. kakih deset minut, odpočil sem se res, toda srce mi je bilo še vedno nemirno in v bokih me je zbadalo. Ali moral sem vsoeho dalje, bil šeni še vedno preblizu ceste, tako da bi me patrulja, ki bi prišla po njej, lahko opazila. Urno sem se zopet vspenjal dalje navzgor ter dospel ves moker od potu ha vrh hriba, odkoder sem nadaljeval pot, držeč se vedno v sme *i ceste. Po polurni hoji .sem nenrvloma zagledal zo pet cesto pod seboj, toda nisjm vedel ali sem Ravberkomando že pasiral ali ne,'zato sem nadaljeval pot po gozdu. Nenadoma sem dospel na večjo pot ter .zaslišal človeške glasove. Ker je ležal ob cesti posekan les sem potegnil naglo iz žepa beležnico in svinčnik ter pričel zapisovati številko zaznamovanega lesa.
— Italijani bodo mislili, da sem gozdar, sem preračunal ter zapisoval dalje, dokler nisem popisal ves les, ter napolnil s številkami par celili strani. Ko pa som uvidel, da ni nikogar blizu, sem jo ubiral daljo preko poti in v srcu mi je bilo žal za delo in za papir. — Kaj naj počnem s temi številkami?
TV ko sem hodil dalje in dalje, na stajal je vedno bolj mrak. Takrat sem po širši blatni pot- dospel do vrha nekega hriba ter zagledal pred seboj,, v ‘'/ vi Kakih '"''tdo^et korakov med grmičevjem veliko skalo. Šel sem dalje tei; dospel do nje...
IW Tednj sem ooazil, da to ni skala, ampak baraka, pokrita s štoip-
žarska veliko več čet in orožja, kakor bi smela imeti. Samo z izvedbo trianonske mirovne pogodbe, sklepa Seton Wat-son, uteene priti do pacifikacije jugovzhodne Evrope.
* Potek grško-turšk!h bo‘ev. Veliki angleški list „Manchester Guardian* je objavil poročilo svojega posebnega dopisnika, ki se nahaja na grško-turškem bojišču. Ker je to izvirno poročilo sploh edina nepristranska vest o poteku grško -turških bojev, je izzvalo posebno senzacijo. Dopisnik predvsem opozarja na važnost grško-turškega spora za nadaljno usodo Male Azije ter pripisuje Ojačenje turških riacijonalistov pod vodstvom Kemal paše velik pomen. Govoreč o vzrokih grškega poraza, naglaša tri važna deistva: Grki niso poznali ozir. so podcenjevali ojačanje sovražnikovih moči od poslednjih treh mesecev, ko so bili dosegli uspehe nad Kemalisti. Drugi vzrok je popolno pomanjkanje rezerv in tretji slabe prometne zveze. Obe vojski sta se borili hrabro. Prvotni poraz je Kemaliste prisilil k temeljiti reorganizaciji vojske. Grki so razpolagali z dobrim moštvom, toda vodstvo je bilo nad vse slabo. Disorijentacijo častnikov je povzročila njihova strankarska pripadnost, ker jih je mnogo, ki se ne strinjajo s sedanjim vladnim režimom ali so celo odločno proti njemu. Na ta način so Grki izgubili važno bitko pri Eski-Sehiru in doživeli na to umik pri Brisi. Zmaga Kemalistov ima velik moralen učinek pri vseh maloazijskih plemenih.
* Problem avstrjske obnove. Vprašanje kredita še čaka na končno rešitev. Antantni finančniki zahtevajo, da se mora notranje posojilo glasiti na zlato in ne na papir. Avstrija pa zlata nima in je plačevanje v efektivnem zlatu zaenkrat' nemogoče. Kar se tiče kreditnega jamstva, bi Avstrija zastavila svoje dohodke iz carine, tobačnega monopola, železnic in rečne plovbe. Ta državna podjetja so aktivna in lahko služijo kot zastavnina za posojilo, s katerim bi se1 Avstrija polagoma izkopala iz sedanje financijelne zagate. Težkoče so tudi z dobavo premoga. Zdi se, da bo ostalo zgolj pri obljubah. Cehoslovaška nerada pošilja premog v Avstrijo; francoski premog, katerega je v izobilju na razpolaganje, pa . je vsled transportnih stroškov predrag. *	1
* Briandov govor o Nemčiji. Ministrski predsednik Briand je 12. t. m.
vino. Iz barake pa so prihajali italijanski glasovi. Od strahu sem skoro odrevenel. Toda časa za premišljanje nisem imel, obrnil sem se naglo nazaj. V istem trenutku pa sem zapazil skozi drevesa na desni — dolino.
— Kakšna dolina je to? Med Planino iri Postojno ni nobene take doline? Krenil sem s pota na desno ter so na robu ogledal Da, pod menoj je ležala v prvem večernem mraku pro-•t dna dolina in. opazil šem tudi hiše, vas.
— To je Planina! mi je šinilo strahoma preko možganov. Razam pa mi je ugovarjal, ni mogoče, saj greš vendar proti .Postojni, Krenil sem zopet na levo ter šel_ dalje. Hodil sem kako pol ure, toda čim hitreje in temdaljc sem hodil temmanj sem vedel, kje sem. Prestrašil in razveselil sem se obenem, ko sem nenadoma zagledal prod seboj zopet, ona drva, katera sem pred dobro uro zapisoval. Spoznal sem, da sepi taval po gozdu preko dolin in gričev ter nap avli ■ 1	u-	in	pri8pel
zopet na prejšnje mesto.
— Kakor v pravljici, sem si mislil. Podobne stvari sem že čital, sam pa niM nisem verjel vanje sedaj pa sem jih celo sam doživel.
— Kaj sedaj? Preštudiral som, kod sem poprej odšel s toga mesta ter se potem odločil, da jo krenem ravno v nasprotno smor. Sel sem dalje, utrujen, uo bmui* Uiiu iu&uiu uajepolago-
podal v zbornici kratko izjavo, ki je napravila globok vtisv Dejal je: Sedaj ni časa za razprave, ali je Francija dose-daj kazala večjo ali manjšo popustljivost. Se manj pa je sedaj čas za izračunanje, ali je Nemčija v finančnih težkočah. Ako je država doslej čakala dve leti.se ji ne smejo več nuditi besede, ampak dejanja in uspehi. Londonska konfe-renca je določila sankcije, ki so bile prvi korak na poti, po kateri smo upali, da ne bo treba iti do skrajnosti. Danes pa vidimo, da Nemčija še vedno mtetf na zavlačevanje. Toda dne 1. maja bo morala Nemčija izpolniti svoje obveze-Mi imamo pooblastila za kaznovanje.
* Vprašanje Gornje Siezije. Po P°" ročilih iz londonskih in pariških krogof ni nobenega dvoma, da bo Gornja Slezi ja razdeljena med Poljake in Nemce. Za razdelitev bi bila merodajna tako* zvana Korfantyjeva linija. Do končne odločitve ostane plebiscitno oženili8 pod francosko upravo, poljske čete P* bodo izvrševale varnostno službo. Ne” katere vesti zatrjujejo, da bo Ceboslo* vaška predlagala antanti, naj ji odstoP* od gornješlezijskega glasovalnega ozefi^ m a na meji ležeče mesto Hlucholaza, ki slovi kot zdravilišče in ima močno les00 industrijo.
* Karlovo zdravje. Ekskralj Kart1 je najbrže srečno prebolel svoj velikonočni nahod, ki ga jfe prinesel mesto pirhov iz Madžarske. Poročila iz Švicar* ske zatrjujejo, da bo Karel spremep1' podnebje in sicer se namerava prfiS®'1 v Španijo.
* Za priklopitev k Nemčiji se ljudsko glasovanje 24. t. m. na Tiro* skem, 20. maja pa na Štajerskem*
* Sovjetske volitve. Iz Kijeva P°* ročajo, da vlada med prebivalstvom ’ lika zanimanje za volitve krajevr' vjetov. Opozicijonalne stranke ii* Ukrajini malo pristašev, pa je upat**
si pribore komunisti večino.
■	i j	J"	^
Zanimivosti.
Tajna prostitucija v Zagrebu*
kor po drugih večjih ali manjših me»• se je tudi v Zagrebu razpasla ta ^
po vojni tajna prostitucija do ne-. -šane nemoralnosti, ^koravno se ^ .g žensk tega žalostnega stanu objavi) ^ po novinah ter iste ostro kaznujejo, dnevno prijavi policiji nešteto takin čajev. Vse odredbe ali ukrepi san nih oblasti se zde kakor bob ob ste Človek bi mislil, da še temu poK ^ posvečajo le lahkomiselne deklice ^ tai<e, ki ne marajo delati; n^slednli^
ma ugašala zadnja dnevna Fo daljši hoji sem nenadoma '*»». ;e. zopet cesto pred seboj tor	viln°
no smer. Toda rnalcr. Nepri^P sem zagledal serpentine in isto o ^ kakor poprej. Vedel sem še ^ sem. Od napora pa sem bil’že ta* pel, da mi je bilo vseeno, kje se1«’ '0f, sem si le, da bi enkrat dokonča' :-eI.gld| pa naj si bo tudi na karabinu postaji* ^
Krenil sem iz gozda v tlolin0* ■ * • jo-serpentin z edino željo, da č‘mp z»' spem do prvo hiše, ki sem jo7	i Ž<J,
glodal pod seboj. Ko sem čisto blizu hiše, sem opazil, da 3 Jj-rji* menoj in hišo globoka zaseka; * j,js., zaseko pa sem opazil ces^o m jfl Pri neki hiši so se odprla vV\ta\\^j' skozi nje se 5e vsula tolpa y jje' nov, kričečih kakor gondolje^1 netkah.	^	jjjd-
— Štiri ure som begal Pre^ ni, sedaj pa sem jim prišel z0R-e] ji*1' nos; mesto v Postojno, so u ’ gV^j | zaj v Planino, ra mejo, n« P \aO((e j bodne Jugoslavije Ko bi	k'l'i
preko te me.io nazaj v Jugosl*1-' gjrfll1" ko sladko bi tam spal, resen pred Italijani.	i-ot0f
Previdno .sem spletal v na nasprotni strani zopet iz "'Iglco*11 spel do prvo hiše. Moral sem l’
vrSi ;
plot
■ri>'
do
na
k
ce;
Jfe
cei
4?.
Sic
t
V
žv.
12.
Srr,
Jie
pž
pa
1« j
{ian
‘oži
f3V|
»aVl
Pol,
fci
»i .
h,
bi
»tj
Martfibr, jsripm* ywi*
.TABrcnp
Strani
Čaj nam pa dokazuje, da so zagazile v to sfero tudi zaročene deklice, poročene gospe, celo take iz naj višjih krogov. Zagrebški policiji se je javilo, da imata dve ženi v Preradovičevi ulici štev. 34 nenavadno mnogo obiskov obojega spola in da se vrše v poznih nočnih ali jutranjih urah take šumne zabave v fctn stanovanju, da iščejo stranke, stanujoče v tem okolišu, zaman počitka. Policija je takoj zaslutila, da se vrši v imenovanem stanovanju tajna prostitucija ter dala trem detektivom nalog, da stražijo vi od. Vstop naj se ne ovira nikomur, na prosto naj se pa pusti le moške, medtem pa naj se ženske za-drže ter jjh odvede na policijsko nad-žorništvo. Ko še je malo stemnilo, so konstatirali agenti, da je posetilo imenovano gnezdo nič manje nego sedem-»ajst parov. Medtem ko je ostal eden detektiv pri jzhodu, sta se podala oba
v	gornje prostore. Prizor, ki se jima je nudil, bi znal najboljše opisovati le 2oani italijanski perverzni pisatelj Boc-caccio. V lestencih rudeča luč, divani, Medvedje kože, na katerih so ležali, držeč v rokah kozarce s šampanjcem, rooški in ženske. Bil je pravi bakanal Agenta sta takoj velela moškim, naj se ?dstranijo, medtem ko sta si zabeležila jmena dam ter jih pozvala na policijo. *Ted- nadzornikom so se vršili burni in Pretresujoči prizori. Neka poročena žena je vrglai na tla, si ruvala lase ter Pjakala na ves glas, proseč, naj se radi ^lenega moža ne objavi njeno ime. grozila je, da ' se zastrupi. Poleg za-;°ccnk in dam iz boljših krogov je bilo udi več takih, ki nimajo poleg prosti-jdciie nikake druge službe. Po zdrav-"lšl<etn pregledu je" bilo šest oddanih na dermatologični oddelek, ostale se je pa »Pustilo na prosto. Čaka jih pa seveda
Koncert orkestra Glasbene Matice
dne 19. aprila 1921.
Dnevna kronika,
-	Kterlkalne volilne sleparile. Ker
'logli dobiti [klerikalci za Maribor ■> število kandidatov, ozir. njiho-'sov, so vpisali nekatere kandi-ni In njihove privolilne pod-•ialo falzificirali. Tako nam Jakob Gabrovec, usnjar, Lo-da on nikdar ni privolil v kan-dotifUr° na klerikalni listi in tudi ni da licr -^ste PodPisal. Njegov podpis istl je ponarejen.
^.1J»a!in3a ra*te- Zadnjo čase opa-živiio’m .se (‘jene raznim predmetom, na?.’ i .01H' stanovanjem itd. kar splošni Vlgaj°/ čeprav ne najdemo v ljenia ra2X°j.u našega javnega živ-Ceu. 'NTn5av nikjer vzroka za dviganje *ado nr Fi' 0’ „vedno bolj konsolidira	S006 države govore celo
bač Sam •)e cen. Radi tega je mogoče ‘ar	d? ra.zni faktorji cene
&a
5ar san.X-.-i. r razQi taktom cene ?vigaio v°llno -ln , L7' koristolovstva *a°VoliD' . drugih državah je tako sa-^°Koče , VlKanje cen brez vzroka ne-kali, le ur? ga vlada zatre že takoj v *a.nihče V1 jS- s,e za stvari ne bri-0ejŠe	moramo	najiskre-
akc«° ZJZ. ter Osr. t, t. m ' me^' sneov, ki -ta mnrnvili an,iu e^n 11er51k"ea Protest proti zviše-kfoziii f]a ‘1 deželno vlado ter sta za-
h, reHe. izvnm ako vlada kaj ne .JjMa vSs-V P^edice. Vlada se je PQmo6 Rla ter. °M.inbila takoj-pla. ^ °c> B°mo videli, kaj bo ukre-
pJide dvekroiskl bankovci.
Pol« ’ ne pa dl h- 0d vseh stra"> ta
'n Porabiti kofniTP1 Spet po* Ti s;° ie tudi v of!! i L ,no sredstvo Je to? • trpii° torfi n u3? in kavarnah. biCm 1 ,n* hode L a,Po l Pri ‘ern. Da 0,m «ojem neSeun3d.a,]« lem prido-w drobiž, katerega
imajo itak že dovolj, se je sporazumno sklenilo, da je primoran vsakdo sprejeti do K 50.— tah bankovcev, ako so seveda dobro žigosani, le pri velikih plačilih. Pri vseh drugih mahjših plačilih pa se mora vzeti le ona svota, ki presega množino večjih bankovcev, na primer: K 84.— le ostale 4 krone. Deset kronske bankovce, ako so pravilno koleko-vani, se pa mora Tpovsod in v vsaki množini sprejeti, ker te tudi vsak urad brez vsega sprejme. V pomirjevanje se še nadalje poroča, da bodo. ti nam že tako nadležni bankovci v prihodnjih dneh popolnoma zamenjani in se gotovo na žige ne bo najstrožje pazilo.
Trgovski gretnij.
— Uradniška menza in njen dolg pri mestni občini. Na včerajšnji seji mestnega sosveta se je med drugim obravnavalo o prošnji uradniške menze, da se ta dolg OupiŠe. V imenu Demokratov je predlagal dr. -Sernec, da se prošnji ugodi z ozirom na to, ker je vršila menza v težkih časih prepotrebno nalogo in bila v času vseobče draginje edina zaščita našega uradništva. Po daljši debati se je priključila večina sosveta predlogu demokratov in se je dolg v celoti črtal.
-— Ustanovni občni zbor mariborske podružnica Osrednjega društva poštnih in brzojavnih , uslužbencev v Ljubljani se vrši dne 16. aprila ob 19. uri. Tovariši nai se ga udeleže v polnem številu. — Pripravljalni odbor.
— Zasedba osvobojenih krajev Dalmacije se nadaljuje. Sprejem naših oblasti je povsod zelo slovesen. Ljudstvo vzklika veselja in trosi cvetje na pot. Kruta italijanska okupacija je imela vsaj to dobro posledico, da je naučila ljudstvo ceniti pomen narodne države in jugoslov. jedinstva. Italijani puščajo za seboj slabe sledi. Kjer le mogoče, so izropali in odnesli v Italijo, kar se je dalo. O-tupaci a je tudi gospodarsko obubožala ljudstvo. Eden glavnih virov, dalmatinskega gospodarstva, ovčjereja, je skoraj uničen. Ni bila dovolj, da je štiriletna vojna nanesla toliko gorja kršni Dalmaciji; morala je priti Italia in zadati ljudstvu še trše udarce. Zdaj je zopet zadihalo prosto v svobodni, edinstveni domovini!
— Mariborska stanovanjska komisija. Za člane te komisije je na novo imenovan g. A. Lukačič, revident Južne železnice.
— Točenje alkoholičnih pijač, ki je bilo z naredbo celokupne deželno vlado z dne 5. maja lanskega leta prepovedano je od srede 33. t. m. dalje zopet dovoljeno.
— Pokret jugoslovenskega ženstva.
V	nedei.jo xY. 1.1	■	-•	ši	v	P	ovem	Sa-
du zborovanje odbora narodnega žen stva Jugoslavije, ki bo določilo podrobnosti za kongres .jugislovenskega ženstva, ki se bo vršil začetkom letošnjega septembra v Ljubljani. Na to zborovanje odpotuje tudi 10 Slovenk.
— Za treznost železničarjev. Ministrstvo za narodno zdravstvo izdeluje načrt zakona, s katerim se tršem železničarjem v času. ko vrše službo, prepoveduje zavživanje alkoholnih pijač,
— Profesorske plače. Gospodarsko finančni odbor ministrstev je potrdil sklep ministrstva Za trgovino in industrijo, da so plače profesorjev vseh trgovskih šol v državi zenačijo s plača mi profesorjev srednjih šol.
— V Logatcu se jo ustanovila v nedeljo podružnica r Jugosloveaske Ma-tjce<; za Gorenji in Spodnji Logatec ter so Hotedrščico. Nova podružnica ima že preko 100 članov.
— Nov nrad. Vodja osrednjega ura da zoper nuvijalce cen, ki se nahaja v likvidaciji, g. policijski nadsvetnik Kerševan, bo organiziral za Slovenijo varstvo izseljencev, nadzorstvo trgovine z ženskim blagom in zaščito mladine.
-— Enoten poštno-čekovni promet.
Svoječasno smo omenili, kako nepraktično in zamudno je, da im« Slovenija svoj poseben poštno-čekovni urad v Ljubljani, ki no more raztegniti svojega poslovanja na območja zagrebškega, beograjskega itd.' Sedaj pa poročajo iz Beograda, da se bodo vsi poštno-čekovni uradi v naši državi končno vendarle centralizirali. V ta namen so osnuje v Beogradu centralna poštna hranilnica.
— Slavnost »Triglavauov« v Celju.
Minulo soboto je priredilo akademsko društvo »Triglav« v Celju veliko slavnost, ki je vepela nad vse srnina tako
v moralnem, kakor tudi v gmotnem oziru. Slavnosti sta se vdeležila tudi minister dr. Vekoslav Kukovec ter general Rudolf Maister.
— Kolekovanje prošenj. Po naredbi finančnega ministrstva se morajo vse prošnje opremiti s kolekom za 7 dinarjev. Od te takse odpadeta 2 dinarja na prošnjo samo, 5 dinarjev pa odpade na odgovor. Prošnje, ki bi bile nezadostno kolkovane, se zavrnejo.
—• Ljubljana Pragi. Povodom obletnice 13. aprila 1918 je poslal ljubljanski župan dr. Tavčar češko-jugoslov. ligi v Prago nastopno brzojavko: »Ljubljana, ki je danes prva slovenska občina svobodne edinstvene Jugoslavije, ponavlja prisego, storjeno med češkoslovaškim in jugoslov. narodom dne 13. aprila 1918. Vaš boj je naš boj, Vaša zmaga naša zrnn~nl Zv«'Aoba za zvestobo na vekomaj! Župan dr. Tavčar.k
—- Izlet mladine celjske obrlnona-daljevalne šole v Maribor. Dne 5. ma ja t. 1. priredi mladina celjske obrtno-nadaijevalne šole skupen izlet v Maribor ter na Falo, kjer si ogleda našo veliko znamenito elektrarno. Ta izlet najiskrenejše pozdravljamo z željo, da bi tudi naše mariborske šole v lepem mesecu maju priredile večjo izlete. — Tak skupen izlet mladine ima velik vzgojen pomen, ostane pa kot lep dogodek v spominu še v poznih letih življenja.
— Razpuščeno društvo. Vlada je razpustila »Mannergesangsver. Rohitsch*, ker se niegovi cilji ne strinjajo z državnimi interesi.
— Iz Ormoža poročajo, da prevzame odvetniško pisarno g. dr. Ferdo Lasiča, ki se, kakor znano, preseli v Maribor, odvetnik g. dr. Fran Lovrec.
—- Mariborsko podporno društvo za odpuščene kaznjence bo imelo svoje letno zborovanje 18. aprila 11. ob 16. uri v konferenčni sobi moške kaznilnice z običajnim dnevnim redom.
— Za Jugoslov. Matico je nabral gostilničar g. Bratož v Gosposki ulici Dovodom prekrstitve svojih gostilniških prostorov v .Prešernovo klet“ med tu ka;šn«imi istrskimi narodnjaki znesek 220 K, od teh je pridobil g. Kaukler potom licitacije tobačnice 92 K in 1 če-hoslov. krono. Posnemajte!
— Društvo fugoslovenskih poštnih uslužbencev v Mariboru ima svoj redni občni zbor v nedeljo, 17. t. m. ob 10. uri jiredpoldan v tnali dvorani Narodnega doma z običajnim sporedom: 1. Poročilo predsednika, čitanje 'zapisnika, poročilo odbornikov; 2. volitve novega odbora; 3. slučajnosti.
—■	Jugoslovensko veterinarsko
udruženie. Na kongresu vseh jugoslo-venskih veterinarjev, ki se je vršil dne 9. t. m. je bilo ustanovljeno edinstveno jugoslovensko veterinarsko udruženje. Za predsednika ie bil izvoljen narodni ooslanec Rsjer. Centrala udruženja bo v Beogradu. Dosedanja veterinarska društva v Zagrebu, Ljubljani, Splitu in Sarajevu bodo fungiralia kot izvrševalni odseki. Kongres je sklenil ustanoviti veterinarski svet.
— Agrarna banka. Ministrski svet je zahteval od poljedelskega ministrstva, naj izvrši vse potrebne priprave, da se čimprej ustanovi agrarna banka.
— Mednarodna zaključna akademija plesnega instituta Pečnik se vrši, kav or smo že poročali, v soboto dne 16. t. m. točno ob pol 20. uri v zgor-riiih prostorih Oficirskega doma (Kazino). Tukaj znani in priljubljeni orkester Mestnega kina je obljubil na najprisrf-nejši način svoje sodelovanje. Kakor smo že opozarjali, se vabila ne bode razpošiljala, temveč naj se jih blagovoli dvigrtifi pri g. Pečniku v Krekovi ulici št. 8. Za točnost se prosi. Danes v četrtek je za začetnike in obiskovalce modernega tečaja zadnji pouk. Pridite vsi.
—	Samopomoč avstrijskih Slovanov. Dunajski čehoslovaški »Narodni vy-bor« je sklenil, ozivotvoriti' enotno organizacijo vseh Slovanov v Avstriji v svrho skupnega postopanja v šolskih in drugih za narodne manjšine važnih vprašanjih. V ta namen je stopil v zvezo tudi s koroškimi Slovenci. Delo napreduje ugodno ter obljublja vspeh.
— Dunajski tramvajski uslužbenci so zopet v mezdnem gibanju. Njihove zahteve po povišanju mcflo so po izja-
vi	merodajnih krogov nesprejemljivo
— Posebna kitajska študijska ko^ misija obišče kmalu Cehoslo vaško, da se seznani s to novo moderno državo nieno uurava in razmerami sploh. - ’
— V Rimu so bili naši škofje dr. Bauer, dr. Jeglič ter dr. Aksamovič, oni, ki so romali svoječasno v Beograd rovarit proti Sokolu. Šli so menda potožit papežu, da klerikalizem v Jugoslaviji propada.
— Mnogo načrtov, nič dejanja. Moskovska komisija za izboljšanje življenjskih razmer delavcev v sovjetski Rusiji je izdelala celo vrsto načrtov, ki bi jih bilo treba takoj izvesti. Med njimi zahteva graditev novih delavskih' domov, organiziranje hitrih transportnih zvez itd. Predvsem pa predlaga, naj se delavcem velikih mest zasigura v predmestjih izvesten del zemljišča, na katerem bi se lahko pečali z vrtnarstvom in malim kmetijstvom. Ves potreben materija! bi jim morali postaviti sovjeti na razpolaganje. Tudi pri-poroča otvoritev novih ljudskih kopališč, pralnic perila, gledališč itd. Vse to naj bi izvršili lokalni sovjeti s po močjo centralnih oblasti,
— Veliki mojster ftallfar.ske prostozidarske lože umrl. Rimski listi po- ■ ročajo, da je umrl v pondeljek tamkajšnji bivši župani in veliki mojster italijanske prostozidarske lože Nathan.
—- Irski primas umrl. Irski prima? in nadškof dublinski VValsch je umrl v nedeljo 10. t. m.
—- Oborožitev ameriških poštarjev. Po pogovoru z vsemi poštnimi inšpektorji je odredil generalni poštni ravnatelj oboroženje vseh poštnih nameščencev,: ki imajo opravila z vrednostnimi poši-Ijatvami, da se boljše ubranijo vedno pogostejših napadov poštnih roparjev. Istočasno se je določila nagrada 5000 dolarjev za vsakega prijetega zlikovca.
— Izkaz v mesecu marcu 1921 v mestu Maribor Izdanih obrtnih pravic: Ivan Vaupotič, Aleksandrova c. 83, trg. z usnjem in čevljarskimi potrebščinami.: Anton Kranic, Slovenska ni. 26, čevljarska obrt. Marija Savnik, Prečna ul. 4, modistinja. Franc Ogrizek, Vetrinjska ul. 11, trer- z dež. pridelki na drobno. Simon Skerbiš, Šolska ul. 5, mizarska obrt. Anton Maček, Barvarska, ul. 5, izdelovanje oblek. Ivan Jerman, Ruška c. 37, trg. z mešanim blagom. Ivan Moiser, Glavni trg, trgovina z oljem. Ibro Gjulič, Pred glavnim kolodvorom, prodaja gorkih klobas in kruha.
— Okuževalec. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je zagovarjal te dni neki tukajšnji gostilničar, ki j e.vedoč, da je sifilitičen, občeval s štirimi ženskami ter vse štiri okužil. Med okuženimi se nahaja tudi njegova sopro ga, s katero se je poročil že v. bolnem stanju. Obsojen je bil na šest mesecev zapora.
— Vlom v trgovino Worsehe. V trgovino Worše v Gosposki ulici so vlomili v nedeljo ponoči tatovi ter odnesli raznega blaga v vrednosti več tisoč kron. Kor sc je vlom izvršil iz lokalov električnega podjetja »Melistroia« je1 ooticija osumila in aretirala več uslužbencev tega podjetja.
Najnovejša poročila.
Novi nemiri v Rusiji.
DKU. Kodanj, 13. aprila. »Ber-'inpske Tidendr* poroča iz HelSingfor« sa: Po semkaj dospelih boljševiških Časopisih je izbruhnila v Rusiji ponovna revolta kmečkega prebivalstva proti sovjetom, ki se rapidno širi. V lasti u-pornikov se nahajajo že gouvernemen-ti Tambor, Voroneš. Kursk in Samara.
V	gouvernementu Harkorv jo istoimensko glavno mesto Harkov oblegano od nuntarjev ter se pričakuje padec. Bolj« ševiška. vlada je odposlala 8 do 9 divizij mestu na pomoč. Bile pa so na potu popolnoma' poražene ter odrezane od operacijske baze. Kozaki v don«ker» ozemlju so se priključili kmečkim n-stašem. Listi so mnenja, da mora bitf to gibanje zelo resno, ker odrežejo Rusijo od najbogatejših žitnih gouverne-mentov.
Volitve v našem Primorju.
Man’> 13. aprila. Po o6r<v
« e je pvej,°l h Tl’s(a "Corier-re tlella Serra«, se bo udeležila volitev v volanih okrožjih Gorica, Istra in irst tudi jugoslov. narodna stranka s svojo posebno listo. Volilni odbor te stranke pravi v svojem oklicu: Stran-
. v!loce. Poslati v Rim može svojega mišljenja, da se bo tudi tani slišal glas onih Jugoslovenov, katero je zadela u-•soda. živeti tostran meja itab’icnskp: kraljevino,
Šport
:S K Korotan: V soboto dne 16. aprila otvvri na novo ustanovljeni športni ,klub .Korotan* svojo pomladansko sezono. Izbral si je za nasprotnika rezervo bratskega kluba .Maribor". Začetek ob 17. uri na mariborskem Športnem prostoru. Cenjeno občinstvo se opozarja, da nastopita v Mariboru prvič dva slovenska mariborska športna kluba.
Gospodarstvo, trgovina.
Borza 13. aprila.
ravnotako tudi ponudbe. Cene se ne no-tira. Oves se kupuje po lokalnih potrebah ter se zahteva zanj 375—85. Moke se mnogo kupuje. — D jakovo: Povpraševanje po pšenici zelo intenzivno. Mlini kupujejo vsako množino, ker hočejo obdržati obrat. V okolici Semeljice je za pšenico malo upanja ter bi tudi izdaten dež malo pomagal. Ravnotako je tudi v ostalih delih Djakovštine. Tendenca za pšenico zelo živahna.
g Premogarne cene v Sloveniji. Ljubljanska deželna vlada je znižala premogarne cene v državnem premogo kopu Velenje in sicer z ozirom na daljavo tako, da je premog v najoddaljenejših okrajih najcenejši. Za prvo
Curih: Berlin 9.325, New Yorkt-	.	-	.~	,	p.
577-50, London 22.64, Pariz 41, Milan|Sel^i°3a_V°' 27.00, Praga 8.05, Budimpešta 2.15,
Zagreb 4.10, Varšava 0.70, Dunaj 1.75 avstrijske žigosane krone 1.—.
Zagreb: Berlin 227‘50—229, Italija 260—262, London 560—562, New York ■ 142.00—143, Pariz 1013-1016, Praga 198 do 199.00, Švica 2425—2500. Valute: Ameriški do!arjil58.50—139.—, avstrijske krone 23.50—0, carski rublji 65—85, ieško-slovaške krone 190—0, francoski franki 0 — 1015, napoleondorji 475 do 477, nemške marke 226—228, romunski leji 209—211, souvereigni 255, ttalij. lire 645—660, turške lire 510—0.
Dunaj: Ameriški dolarji 629—633> nemške marke 1007—1013, angleški funti 2470—2490, francoski franki 4455 do 4495, italijanske lire 2905:00—2925-00, jugoslovanske dinarji 1752—1772, poljske marke 84—86, švicarski 10825—10875, češkoslovaške krone 879*00—885.00, madžarske krone 230.00 do 232.00.
g Tržne cene v Mariboru. (Tržno poročilo od 12. aprila t. 1. Prignalo se je: 141 volov, 5 bikov, 202 kravi, 8 telet in 19 konjev. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile za 1 kg žive teže sledeče: Debeli voli K 17 do 20’—, pqldebeli voli K 12 do 17-—, plemenski voli K 12 do 16-50, biki za klanje K 13 do 18'50, klavne krave debele K 13 do 15’—, plemenske krave K 11 do 14*—, molzne krave K 12 do 14-—, breje krave K 13 do 15—, mlada živina K 14 do 16-—, teleta K 16 do 17#—. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg K 27, 11. vrste 1 kg K 25. Meso od bikov, krav, telic 1 kg K 24. Telečje meso T. vrste 1 kg K 25, II. vrste 1 kg K 23. Svinjsko meso sveže 1 kg K 32. — Kupčija je bila živahna ter se je razprodalo precej fivine.
g Dobavni razpis. Glavno sanitetno skladišče vojne in mornarice v Zemunu namerava potom javne dražbe nabaviti velike množine raznega materijala. V to svrho se bodo vršile ponudbene licitacije v upravi glavnega sanitetnega skladišča v Zemunu, vselej ob 11. uri dopoludne in sicer: 1. 21. aprila t. 1. za dobavo razne posode iz stekla, pločevine, emajlirane pločevine, kozarcev, steklenic, jedilnega orodja, kuhinjske in umivalne posode in orodja itd. 2. 23. aprila t. 1. za dobavo strežniških in zdravniških oblek, perila itd. 3. 25' aprila t. 1 za dobavo mrtvaške obleke, perila in opreme. Vzorci in modeli predmetov, ki jih je dobaviti, dobavni pogoji in sploh vse podrobnosti so interesentom v gori navedeni pisarni na vpogled. En izvod dobavnega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornfce v Ljubljani na vpogled.
g Žitna tržišča. Vink ovci: Radi prepovedi izvoza žita se opazuje nalahen dvig žitni ceni, ker se namreč moko lahko izvaža. Pšenica notira 1030—1040. Povpraševanje po koruzi je prenehalo,
grada stane lignit 42 K, kosovni pre^ mog 40 K, fini premog 35 K, za drugo cono do Save ozir. Maribora stane lignit K 39-50, kosovni premog K 37-05, fini K 32"50, za tretjo cono do Ljubljane in Zagreba stane lignit 37 K, kosovni premog 25 K, fini 30 K. Se bolj oddaljene okraje se šteje med četrto cono.' Namen družbe je, oskrbovati Dalmacijo s premogom in sicer za privatne, kakor tudi državne potrebe, posebno pa za dvig industrije. Seveda ne more biti nikakega dvoma, da je ravno premogarrfo vprašanje za Dalmacijo izredne važnosti. Ključ za bodočnost splitskega pristanišča leži edino o ugodni rešitvi premogarnega vprašanja Dalmacije, ker so koncentrirale vse premogarne družbe vso svojo poslovanje na Split. Družba „Ugljen“ si je že franki | zajamčila premogokop „Fušnjca“ pri Lionu. Premog vsebuje 5200 kalorij, torej spada k premogarnim vrstam Bosne. Pri tej priložnosti bi radi pov-darili, da je postala družba .Monte Pronenia“, ki je bil preje nemški kon-sorcij, italijanska družba, kateri oskrba Dalmacije s premogom ne leži kaj posebno na srcu, tako da lahko kreacijo društva „Ugljen“ le pozdravljamo. Sedaj se reši le vprašanje, kako se bode prevažal ta premog iz Livna v Split. K temu se vrše že sedaj predpriprave tako, da bo do rešitve vseh teh vprašanj gospodarska bodočnost Spliia in Dalmacije na vsako stran zajamčena.
g Za zboljšanje prometa. Prometno ministrstvo je odredilo graditev' novih tračnic med Staro Pazovo in Golubi-nacem: S tem se otvori direktna proga Zagreb—Beograd.
g ,Jelica", električna d. d. v Cačaku. Ministrstvo je potrdilo pravila gori imenovane novosadske družbe, ki se bode pečala z izdelavo in eksploatacijo električnih central, mlinov, predelave sadja in drugih deželnih produktov. Delniška glavnica znaša 500.000 dinarjev in se razdeli na 500 delnic po 1000 dinarjev. Subskribcija delnic je trajala do 10. aprila.
g Iz jugoslovenske petrolejske industrije. Poleg že izdanih koncesij radi eksploatacije petroleja na našem petrolejskem ozemlju pri Lipiki se je oddalo še eno koncesijo gg. Michlu in inž. Jovanoviču, katerim se je odkazal teren severno Mikleške. Udruženje Pavelič — Prpič — Janekovič (teren Bujavica) prične te dni z delovanjem. Dela pri tem kon-sprciju vodi znani ruski specijalist inž. Viuda.
g Tovarna klobukov. V Sarajevu? g Nemško blatro se zacarini v Pose je ustanovila moderna opremljena renju. »Petit Parisien« izve iz dobro tovarna klobukov in čepic. To je prva Poučenega vira naslednje: Ker so se
tovrstna tovarna v Jugoslaviji. Lastnik! aluranci bistveno sporazumeli, da t.,j t smatra Porenje v bodočnosti kot S o je Stevo Ostojič Tvormca poseduje spodarsko lo5Jeno od Nem5ije se bode
šivalne stroje, katere žene električni tok,blag0f katero s0 uvaža iz neZasedenfl
napravijo v
s tako brzino, da lahko minuti 3000 vbodljajev.
g Nova tovarne cementa in železa. Pred nekaj dnevi so pregledovali reprezentanti industrijskih podjetij stavbišča v okolici Stolreča pri Splitu, kjer naj
Nemčije, carinilo po enakih postav1 kah, kakor blago, prihajajoče iz inozemstva. Da pa ne nastane zmeda, bodo carinske postavke v pričetku zelo nizke, polagoma bodo pa dospele o° meje inozemskih carin. Pri prehodu ,.	-.	-	,	.-.blaga v nezasedeno ozemlje se hod,0
bi se gradile nove tovarne cementa m. zahtevale le zelo nizke statistične od; železa, rlkratu se bode tamkaj otvoril daje, da ne nastane polom v porenski rudnik v svrho eksploatacije rudnice, ki industriji. Uvoz francoskega blaga bo-
vsebujejo bogato vsebino cementa.
g Uvoz svinčnikov. Na Čekoslova-škem se je znižalo pretekli mesec izvozno carino za svinčnike od 2% na 1% fakturo, za navadne pa od l%na V»%.
de popolnoma prost, kar bode za Francijo največje važnosti.
Glavni urednik: Radlvoj Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar-
Mala ©znartlla.
Spretna stro*epilsk3»2a in nuntSka stenografija
se sprejme pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava lista.	513
Sastaa drevesa se prodajajo. Ruška cesta štev. 15, 511 2—2
asco se lepa mebl. soba posebnim vbodom v sredini mesta. Naslov se izve v uprav-ništvu.	3—8	BOS
krosi
nagrade onemu, ki pri meni v noči od sobote na necieljo ukradene različne svilene robce in svilnato blago popoln0*2 izsledi. Pred nakupom teh predmetov se svari! — Kar<! VVorsche, Maribor, Gosposka ulica št. 10.
takoj izobražen ključavničar, kateri je zmožen za obrat Sistem Dieselmotorja od tvrdke Lang-Wolf. Maribor, Mlinska Ulica 30.	517	2—1
povsod v poštnih paketih po 5, 10, 15 in 20 kg
za prekupte in gostilničarja:
Groyer sir ... . a K 82--Tilsiter sir .... a K 58'— Trapistovski sir . . a K 53-— Quargel, zabojček . d K 250-— Gorgonzola, parmesan, salame, sardine, slanike, sardale, ovite sardele, Mortadella, Assocolli. Zahtevajte cenike!
Uink® Mmelak. Maribor
Slomškov trg 6.	516
Zidno opeko
odda v vsaki množini
Umetna opekarna
Naročila nai se vpošljejo
na
u.
Maribor, Vrfna ulica 12.
Prva iugoslov. tvornica
d. d.
v Karlovcu
išče
(sm\-
jalista)
za izdelavo glavnikov. Plače po dogovoru. 503 3—2
t®*««*««*«**
HIXa s & sfanovanjjt, 6 sob
in 6 kuhinj, vrtom, drvarnice, 10 minut od mesta, pri* pravna za vsako obrt, se proda. Naslov v upravniStvu »Tabora«.	,
za stroje v vseh 30 do 200 mm v Ivanu Kravos, ksandrova c. 13.
Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru
se priporoča potu« ločemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo.
Fr. Stickler«
g Oskrba premoga v Dalmaciji.
Pretekli mesec se je vršilo v Splitu konstitucijsko generalno zborovanje industrijskega in premogokopnega podjetja „Ugljen“. Družba se je ustanovila s temeljno glavnico 2,000.000 K, kar se je razdelilo na 5000 delnic h 400 K nominale. Kapital se lahko zviša brez dovoljenja oblasti do svote 25,000.000 K.
Tol. 330.
| t=®=i][ Ezz=®=n [[ega1 jfijaSfc]
Tal. 350.
Naznanjamo našim cenj. strankam, da smo se preselili iz
iliiliifi cesto šlov. 33 99 mmlrn ceslo iiev. si.
Obenem prosimo za ohranitev izkazanega nam zaupanja ter bodemo tudi nadalje najtočneje in najceneje izvrševali vse poverjene nam posle kakor carinjenje in odpremo.
Skladišna m otprsmna delniška družba
Podružnica v Mariboru.
4-2
Telefon štev. 375
Špedicija vseh mt :o: Carfasba agentura in carinske reklamacije. :m Vskladiščenjc vsakovrstnega blaga. :o: Mednarodni prevozi. :o: Selitve z patentiranimi pohišt-veirigri vozovna vse strani. :o: Špedlcijslto aostarno poijetje lužne železnice.
fcjvtij*- Mmoit Spettijsk«
Brzojav. naslov: Spedbalkan.
Predprodaja vozovnic
ro:	za	vse proge južne in državne železnice. :0:
Mm o n fli n u	Skladišče	spojeno s tirom jnžne železnice, Aleksandrova
cesta St. 70.
detnilka družba za mednarodne transporte v Ljubljani.
Podružnica: MARIBOR, Aleksandrova cesta $t. 35, mm doma* spam p«iwn
Podružnice: MARIBOR, ZAGREB, BEOGRAD, TRST, W1EN.
Primorci!
Naznanjam, da sem °-Pr‘
novo higifenično
brivnico.
Za prvovrstno in čisto P?‘ strežbo jamčim.	*
Vjekoslav Gjurin
primorski begunec.
Nasssmfoeni 'Maribor» Meva ullcajt-
stavbeni mojster. 506 Lep svilen, popolnoma J®
damski desnih i« J?", dobro ohranjena . u potna torbica, se po *>’ ceni proda. Vprašati ie * roška cesta 21, priti-_
Gonilni fermenl
Širinah zalogi g
sedlar,
Lastnik »nIzdajatelj: Konzorcij .Tabor**. — Tiska:Mariborska tiskarna d. d.