Največji tloremki dnevnik v Združenih državah V«Ua leto $6.00 Za pol leta.....$3.00 g Zrn. New York celo leto . $7.00 | Za inozemstvo celo ieto $7.00 J GLAS NARODA m flBBSl 1 The larg« largest Slovenian Daily in the United States. p Issued ercry day except Sundays ■ ; sund lfgul Hobdays. Listslovenskihrdelaveevy Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 I_: 75,000 Readers. NO. 275. — STEV. 275. Enured s« Second Class Matter September 21, 1008, at the Post Office at Nsw York, N. Y., mder Act of Congreii of March 3, 1870 _NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 23, 1934. — PETER, 23. NOVEMBRA 1934 TELEFON: GSelwa 8—8878 VOLUME XLH. — LETNIK XLH MADŽARSKA OBTOŽENA PRED LIGO NARODOV Ustava za Indijo slednjič sestavljena JUGOSLOVANSKI DOKUMENT JO DOLŽI SOUDELEŽBE PRI UMORU KRALJA ALEKSANDRA SEJA SVETA LIGE NARODOV Francija in Rusija delujeta za vzhodni Locarno. — Zveza med Francijo in Rusijo. — Jeftič bo vložil obtožbo proti Ogrski. Atentat je bil omogočen edindle potom sokrivde madžarskih uradnikov. — Skoro neverjetno je kakšne podpore so bili de!ežni teroristi na madžarskih tleh. — Memorandum z nadaljnim do-kazilnim materijalom bo prišel pozneje na vrsto. Madžarska zavrača obdolžitve. Ženeva, Švica, 23. novembra. — Jugoslavija, podpirana od štirih držav, je danes pred Ligo narodov obtožila madžarsko soudeležbe pri marseill-skem atentatu. Obdolžbe so vsebovane v pismu jugoslovanskega delegata pri Ligi narodov, M. Fotiča. Pismo je bilo naslovljeno na generalnega tajnika Lige J. A. C. Avenola. Jugoslavija odločno poziva svet Lige, naj natančno preišče teroristične spletke, ki so dosegle svoj višek v umoru jugoslovanskega kralja Aleksandra in francoskega zunanjega ministra Barthoua. Cehoslovaška in Romunska, članici Male antan-te, sta naslovili na Avenola pisma slične vsebine. Obe podpirata z istim poudarkom obdolžitve in za hteve Jugoslavije. V malo manj odločni obliki sta podprli jugoslo- M vanske zahteve tudi Grška in Turčija. Potemtakem j ^'it^Sa vh-fS je skoro ves Balkan naperjen proti Madžarski. (ja zagotovilo, da sta bila oba Svet Lige narodov se bo bavil s to zadevo šele na z"n«uja ministra z uspehom razgovora zadovoljna. Oba sta sporazumela, da je potreb-za/ to pogodbo pridobiti Ženeva, Švica, 22. novembra. — Na prvi izvanredni soji sveta Lige narodov, ki je bila v prvi vrsti sklicana v namenu, ogojein reparacij, so po svetovni vojni Francozi prevzeli nekakšno kontrolo nad važnim nemškim ozemljem ob reki Saar, ki je znano poli imenom Posaarje. Tedaj je bilo tudi določeno, naj meseca januarja le-a 1935 prebivalstvo pnitom glasovanja odloči, če bore o-ta>ti pod Francozi ali naj se pridruži Nemčiji. Tako Nemci kot Francozi vodijo vztrajno propagando. Francija nima prav i>osebno velikega upanja, da ibi magala v tem volivnem bojn, kajti ^devetdeset odstotkov :>osaarskega prebivalstva je nemškega rodu ier sili naza.i !; Nemčiji, četudi ji začasno vlada Hitler. Francija se tega prav jdobro zaveda in je že parkrat namignila, da bo zasedla Posaarje, če bi Posaarci ne od-tlali zanjo svojih glasov. Vprašanje nastane, kaj !bi storile druge velesile, ako bi se to res zgodilo. ' Angleški zunanji minister je rekel francoskemu poslaniku v Ixmdonu, da se Anglija ne bo upirala morebitni za>ed'bi saarskega ozemlja po francoskih četah, če bi bilo to potrebno za ohranitev notranjega miru v Posaarju- Ob strarski meji sta utaborjena dva francoska anna dna zbora. To vojaštvo bo stavljeno na razpolago saar ski nmisiji, ruskega ujetništva. Potniki nekoliko eksotične-ka izgleda so izstopili pod spremstvom obmejnih policijskih organov iz avstrijskega vlaka. Možje v kučmah, žene in otroci oblečeni v pri nas nenavadnih oblačilih. Govorili so med seboj ruščino. (Aidni potniki šo bili nekdanji ujetniki iz avstrijske armado, ki so preživeli več lot v ruskih ujetni-škili taboriščih ter nato po zlo-Hiu carske vojske prebijali življenje v raznih poklicih. Rajič Milorad, eden od vračaj oči h se ujetnikov, jo doma iz Srbskega Iteheja pri Vel. Bečkereku. Vrača so z zono in dvema otrokoma. 1'jeli so ga v Karpatih leta 1914. Iz taborišča je prišel v dobrovoljsko divizijo, boril se je v Dobrudži ter je bil ranjen. Ranjenca je zatekla v bolnišnici v notranjosti Rusijo boljševiška revolucija. Ostal jo v Rusiji, dolal v raznih tovarnah ter se pred desetimi leti oženil. Potni list in dovolje-lije za povratok v domovino je dobil preko poljskega poslaništva v Moskvi. Drugi ujetnik, Albreht Jov han jo istotako doma iz Bana-ta, iz (Vvono pri Kuli. Po poklicu je krojač in vrtnar. Ujeli so ga leta 1914. Po prevrat-ku se jo oženil in si kny>il posestvo. S pridnostjo je dosegel lepo blagostanje, dokler mu botjševiki niso vzeli posestva ter ga priključili bližnjemu kolhozu. Nekaj časa je živel v kolhozu, nato pa ni zmogel več takega žil vi jen ja ter jo pre-i vzel delo v tovarni. Tretji, Ante Rajič-Tvrdko-vi , je imel v Rusiji najbolj zanimive doživljaje. Doma je iz Kiseljaka v Bosni. Vrača so z ženo in dvema otrokoma. 1'jeli so ga leta 1914 ter ga odpeljali v Kurgan pri Kitajskem Turkestann. Tam jo pobegnil, hotel je preko mongolskih puščav v Kitajsko, pa so ga tik pred mejo ujeli. Poslali so ga za kazen na fronto v Evropo, da jo kopal strelske jarki*, pa je zopot pobegnil in prišel nazaj do Sibirijo. Tu ga jo zatekel pravrat. Preživljal se je nato kot ribič v Astralianu in kot trgovec v Bakuju, na zadnje pa so mu njegovo skrivno trgovino odkrili ter ga pripravili ob vse imetje. Jezen je zaprosil za povratek v domovino. Potni list so mu poslali domači preko Ženeve in mednarodnega Rdečega križa. Vsi trije so preživeli skoro natančno 20 let daleč od domačega kraja. Pripovedovali so zanimive podrobnosti 0 živ- ten vpogled v podtalno trgovino, ki prepada celo boljševi-ško državo. — Vprašali so jih tudi, kjer sa izvedeli za mar-seillski zločin. Vsi so vedeli zanj takoj po atentatu, ker so povsod v Rusiji izšlo posebno izdaje časopisov. Povsod so so ljudje zgražali in zločinski atentat splošno obsojali. Vračajoči i n se potnikom so oskrbeli vozovnice ter- so jih odpravili v njihove domače kraje. Nesreča z orožjem. Franc Fujs iz Motovileč v si je izposodil o-ljega kuriva nego je MLEKO. Kajti mleko pomaga rasti. Telesna vlakna ohranja v redu. Telesa da potrebne elemente po vse-presnei-1 ji vim VITALAKTlf'XRM PRINCIPI-! Vaš otrok se ozira k vam za vodstvo. Naučite ga, sedaj, piti ver mleka. Je dobro zanj—vsak fas in skozi vse življenje! preprečil nedovoljeno razproda jan je alkoholnih pijač, ki je običajno na takih velikih zbirališčih. Za incidente v gostilni se sploh ni brigal in jo popolnoma nedolžen postal žrtev nerazsodnih mladih pijancev. To je ugotovila tudi razprava, po izjavah prič pa jo bilo tudi ugotovljeno, kdo je zakrivil smrt nesrečnega finančnega u-slnžbenca. Sudbury, Ont. Da boste vedeli, tla smo še živi tukaj v Sudbury, bom kar na kratko povedal, kako se imamo. Snega smo dobili za par eol, toda vseeno mraza šo ni. Dela se pri lično dobro. Kateri smo zaposleni, že shajamo za silo. Mnogo jih je, ki pa dela nimajo, za trste pa že veste, kako ji*. Društva nimamo sedaj nobenega, dasi ravno jo nas malo, ni sloge med nam:. Sv. Martin je imel tudi pri nas dosti posla in dobro je skomandiral. Imamo ga več vrst. prav nič ne zaostajamo za onim iz Gadove peči. Zgaga, si ga že kdaj poskusil iz Gadove peči, ali veš kje je? Zgodovina pravi, da jo predsednik Lincoln odpravil suženjstvo ter je zabrisal vst» družabne razlike med črnci iu belci. To pa seveda ni res. Sedanji beli rod po južnih državah še istotako zaničuje in sovraži zamorce kot so jih sovražili in zaničevali njegovi predniki. Zamorci t«) trpko občutijo, pomagati si pa ne morejo, kajti niti prod sodiščem, niti pred drugo oblastjo nimajo skoro nobene zaslombe. Le tekom svetovne vojne se je razmerje nekoliko izpreme-nilo, ko je bilo poslanih dosti ameriških črnskih polkov v Francijo, kjer so se sestali s Dasiravno si vsega mogočen, | črnci iz francoskih kolonij. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. I len ju v Rusiji; zlasti Rajič- SORODNIKA ALI PRIJATELJA V DOMOVINI NE MORETE R0U RAZVESELITI KOT CE MU POŠLJETE DENARNO POSUJATEV BOŽIČ Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. T JUGOSLAVIJO $ 1M .......... Dill. 1M tftJS .......... Din. M • 7M .......... Din. 8M llltt .......... Din. 124.29 .......... Din. llN V ITALIJO Za $ 9.35 .......... Lir 10« «18.25 .................... Lir 200 $44.60 ....................Lir 500 ....................Lir 1*00 f 176,— ....................Ur 2000 XER BE CENE BEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI TOčjlh metkov kol scon] navedeno. boflin v dburjlli tU lirah dovoljujemo le bolje pogoje. ■STLAČILA V AMtMftKIH tfOLABJU f 5— mrate poslati..........«5.78 «!•— ^ Z ..........lltJ® «21— 94LSB tSLSO Prejemnik dobi t starem krajo lcpla&lo r dolarjih. »o «1— SLOVENIC PUBLISHING COMKKtfX i « • r • • • • « "Glas Narod*99 NZW IOBE, N. L agfiflaiirdigi^ BLAZNIKOVE- Pratike za leto 1935 IMAMO V ZALOGI Cena 25c 8 poštnino vred. V kratkem bo gotov Slovensko- Amerikanski KOLEDAR za 1. 1935 Cena 50c Obsojeni so bili: 2.">-letni .To-žo Plahuta iz Topi i e pri Zagorju, ki jo biLže nekajkrat kaznovan na C) let težke ječe; 27. letni Rudolf Hribovsek, ključavničarski pomočnik iz Pnd-j kraja pri Zagorju, na i) let je- Razprava o krvavem žegnanju ')°> ^"VIvan. ",atu'k- na Kumu. , -lur Plosk. t,,-,/asor.,una ■ > leta jeec, 21-letni ( iril Ste-Novomeško okrožno sodišče ban iz Z^ornje^a Kisovca pri je razpravljalo o krvavem -J ^usta. Takrat s<« j<* zbralo na ta strogega zapora; 22-letni Kumu preko 20(K) ljudi in so Drap:otin Poterlin iz Podkra-mno^i od njih prišli tja že v ja pri Zagorju pa na eno leto soboto 25. avtf. zvečer. Orož- in t' incscccv stro^e^a zapora, niki iz Ra. V neki gostilni, kjer so popivali neki delavci, je bilo posebno razburljivo, in so vinjeni fantje večkrat izzivali službujoče orožnike. Zaradi te-j ga so rožniki zabranili igranje s harmoniko, kar je vinjene fante še bolj razkačilo. Pozno zvečer je pred gostilno sedel sam finančni podpreglednik A. Kovačič iz Radeč in kakor je precl sodiščem izpovedala neka priča, je iz fantovske družbe eden stopil pred njega ter ga dolžil, da je prej govoril proti rudarskim delavcem. Kmalu so se okrog finančnega podpredsednika strnili še drugi fantje iz gostilne in priča slišala klie: 4Janez, rukni ga!' Trenutek nato je že videla, kako je podpreglednik ležal na tleli in kako s omahali po njem ter ga tudi suvali napadalei. Priča je Kovačiču, ko so se na-J padalci skrili za mežnarijo, še »pomagala na noge, in imel je ves krvav prispel do orožnikov, ki so stali pri zvoniku. Orožniki so ga za_ silo obvezali ter poklicali iz Župe pod Ku-mom zdravnika dr. Bojana Pirca, ki je prispel ob 4. zjutraj ter dal ranjenca odpeljati v Radeče. Iz Radeč so Kova-eiča takoj odpremili v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je 27. avgusta podlegel hudim poškodbam. Ubiti finančni podpredgled-nik Anton Kovačič je prišel na nesrečno žegnanje, da bi — Sodnik Robert J)unne v Chicagu je kaznoval Louisa Monkoviča z globo $20, ker je nepostavno prejemal javno podporo. Obtožencu je bilo dokazano, da njegova žena poseduje do $(><)() pri posojilnem društvu. Monkovič mora vrniti $147 dobrodelni družbi. — V Chicagu so se poročili: William Rudolf in Elizabeta (Vrni , James Spur i y in Louise Gorjanc, Alexander Lindsay in Amelia Poglajen. — V Ely, Minil, je bil Jos. Veranth izvoljen za okrajnega komisarja. Imel je dva protikandidata, Šveda in Finca. Veranth je dobil 2100 glasov, Šved 1000 in Finec pa 1500. — Poročila sta se na Ely, Min. v cerkvi sv. Antona Fr. Strukel in Helena Kowal. za (»adovo peč pa ne veš. Neka ženska je rekla, da se Zgagi ne sme zameriti, češ, tla ne ve, kaj piše. Delno je ženska imela prav. Se še spominjate, kaj je pred par tedni razglasil v svoji koloni;' Da tistih malih daril ne sprejema več. Moraš mu pripeljati kar sod vina. Menda misli tistega iz Oalifornije, ki drži 5000 galon, ter celega prašiča, da bo imel zašpiljene klobase v sebi. Zgaga, kaj so že za rental kevder za sod, prašiča boš lahko kar v dimnik dal sušiti. V nedeljo 11. novembra smo bili na svatbi. Poročil se je .Jo Belopolti častniki jili niso smeli žaliti, in so sploh uživali iste prednosti in svoboščine kakor njihovi belopolti lova-riši. Taka izprememba posebno prijala črncu iz iužne ameriške države Alabame, ki je ves navdušen pripovedoval svojemu prijatelju: — Plemenske razlike so torej zabrisane. Plemenskih razlik ni več med nami. — No, in — ga je začudeno vprašal prijatelj. — Ko bo vojne konec, se bom vrnil v svoje domače mesto. Belo obleko si bom kupil, be- že Kafalt. Za zakonsko druži-[le čevlje in bel klobuk ter za-ci si je izbral Miss Ani Rogi-' snubil lepo hčerko bogatega na. On doma iz Semiške fa-1 renčarja. Prijel jo bom za bere, iz Belokrajinc, ona pa iz lo roko ter je od vedel v cerkev, Pittsburgh, Pa. Imeli smo se kjer naju bo pastor poročil, prav luštno. Bilo je v obilici Prijatelj ga j<* poslušal ter vseh dobrot. Zgaga, razumeš, po temeljitem premisleku od-mi smo še v ponedeljek zve- vrnil: čer mačka z beraško korajžo — Tak, tako praviš, da bo. zdravili. storil? Ali veš, kaj bom pa jaz V "Newyorskih pabcrkili" napravil? Jaz bom pa kupil je bilo poročano, da poje 44Slo- črne čevlje, črno obleko, črne rokavice in črn blokuk se bom ves žalosten odpravil za tvojim pogrebom. van" na radio in sicer 10. novembra zvečer. Res smo komaj čakali, da bomo zopet enkrat slišali res lepo petje. Zali- , bog, smo predaleč od New Yor- * * ka, za malo oddajno postajo, I ^ , . , . . . ' i — OIi, ee bom iaz enkrat u- na kateri so peli. Dasiravno , . . , . ■ , . 1 ..... .. mrla — je zaihtela satanska dobra niasma, se ni-slišalo nie. v . v t , , i* /"n ii i--- i zenica — ee boni taz umrla, le Iz ( levelanda se sliši vsako ne- . . , , ^ , , . , . zapomni si: nikdar ne lio.s ver ldne slovenski pro- . ! . . .. , , . — take dobil kot sem jaz. Mož se je odkašljal in ji pomembno odvrni): — Oh, take kot si ti, pa res ne maram. del jo popoltlne slovenski pro gram, dasiravno bolj slabo, a dosti razločno, da se vse razume. Jako lepo je, da se sloven- ska beseda sliši po radio, še( * nvnoiro lepše bi bilo, da bi bi- i , , . , . , loveč petja.. Za prihodnjo » J^.^u-okn^ki humor: -Slovanovo'4 prireditev prosi-1. «o^t.lmear 44 Pn angelu mo, da se izbere malo rnočnej- J« pn«wl na boben. Zjutraj, ko šo postajo, da ga bomo tudi mi se zadnji e stopa po sobah, se v Kanadi slišali. Kako se bo T"'*««' '»JI slišalo, bom poročal. Pozdrav Albin Žaren. SLOVENKA vajena vsakega dela želi dobiti službo pri pošteni družini v New Yorku ali na Long Island. Ponudbe z navedbo plače pod: "Slovenka", c'o Glas Naroda, 216 W. 18. St., New York, N. Y. (3x) "Glas Naroda" 116 West 18th Strtem Hew York, K. T« [Zoper bol! in bolečine' zahtevajte sveto vnoslavni ANCHOR PAIN -EXPELLER Pmin-Ezpeller vedno preiene bolečine Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše doltfbletne skušnje Vam tamoremo dati najboljša poj&snila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnil Mi preskrbimo vse, bodiU prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. za najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi it Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj t a brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni t* udobno potoval. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 Weat 18th Street New York, N. Y. — Je jeln"! — N'r, j< to gostilna 44 Pri aii-k vraini! sia * Napoleonu so spregovorili o nekem častniku, ki da ima baje po neki bitki še vedno kroglo v svojem telesu Napoleon, ki je poznal vse svoje častnike in vedel, da se ta ne more ponašati s posebno hrabrostjo, je odgovoril: — Ne vem, kako naj bi se bilo to zgodilo? Ali je kroglo morda požrl ? Rlbničan je bil poklican pred sodišče, češ, da je svojega soseda kruto razžalil. — Ali si rekel sosedu, da je lažnjivec* — ga je vprašal sodnik. —• Ja, rekel sem mu, da je lažnjivec. — Ali si mu rekel, da je lump ? Ribničan se zamisli in pravi: — Nak, to sem mu pa pozabil reči. * Na Kitajskem vidi mož svojo bodočo ženo redkokdaj pred poroko. V Ameriki pa vidi mož ženo redkokdaj po poroki. GLAS NAHODA1 NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 23, 1934 . i i THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. M* II OS Oil K 1)1HAL/AC* NEPREMISLJENOST {I'i irtijortt /iahacora črtica s črnimi očmi tudi ni zahteva-jči cenim mul vsako, še tako te izšla fhirmltin is: Jo. psrrtht-1 ia. Zato je naprej zavrisnila in ; ravno alejo. Kaj misliš ti? tiimno r listu " Ln ('nriratu- ( poskočila o j — Ali, meni je tukaj tr". S //»i# ti rt ur j J i a I zn r.) ( poskočila o«I veselja skoro j — Ali, meni IlnHorr tir 'stropa, nato pa se je u». *~la in dobro! — je ^ J dejala : ki tako i Amalija, je kar oboževala življenj« Karlček, ali I — Ljubček, tukaj in pri tej.na kmetih. Čeprav j«' bila zi-še spom-1 priči se ne moreva poročili. j ma in mraz, je njej plamenelo niš, kako si večkrat vzdihnil:' Saj veš, k:ij prepisuje vljml J solnee pomladi, večin« ponila-Tu j«' kruto, da mora usoda nost in dostojnost. Vsi so do-jdi, katero je čutila v bližini 110-tako privezati člov. '^i na člo» slej videli v meni dostojno žen- j veva moža. TRPEL JE VSLED HUDEGA ZAPRTJA "Whitiiitr. lini., -7. okt«»lH-j». K«li*n iuojili prijateljev j«' tr|«-l vsb-d htlile-zaprtja. |»liin»v in jihivobolji. Il«'kel Sl'111 JUH. UJlj l»ij<* TR1NERJEV0 GRENKO VINO i i:i >■». j«, hitro < rsv* il m m I i I v s« »It h«u^«h1-lmsli. - -Mr. C. IV <~V trpite vsilil sLir-nili za«!r»-;r. Ih> I udi vam |M»iua£iilt» Triiierjevo (Jreiikn Vino. I/. f-ivvesn odpravi strni«-. ur**
  • ri m; t ji k Pri vseh lekarnarjih. — J«»s. Tri hit «'«>rp., 133:1 S. Ashlsiinl, riiii-a^o. ni. — Aiiv. DVE SIROTI Spisal A. D. ENNERY veka... i:ko. ki ljubi svojega moža. Ka-j — <*lcj, dragica, — je dejal Kes, Malka. strašilo tr-Jko naj e bova >trop n>nl nanj in "»n zmed«*l smejala, radovala, uganjala glavo. j neumnosti, se lovila, poljubo- — Tako jo in nič drugega, I vala.. . Nu. ljubček? gosp<»d! — je pripomnila go- j spa Amalija in napravila sobi- co, ki je nekoliko izpremenila — Všeč mi je tako, — je de jal Karel. Vzel je klobuk in za vil v kavarno. Štiri tedne pozneje se je začel Karel, ki je bil blazirau u- - Seveda, ljubček! Joj, to bo lepo in prijetno! Veš kaj, Karlček! Poprašaj, le popra-šaj, kako mislijo o mojem se->estankn iz Pariza. Zberi vse čenče, vle j, da ti nobena ne u-ide! Samo, prosim, bodi pozo-ren, sta1 i moj mož? — Ah, kaj še! — je odvrnil 1o se ni novopečena devra umetnika je -krival v ec- ' tem postala žena. Živela stn hi zelo viharno misel:— Skraj-'zase, odrezana od drugih lju-ni čas je, da končam to pusto- di. Nekega večera, ko sta sede-lovščino. Ker se je pa bal, da la na kaminu, je Karel kake lie hi ona uganila njegove mi-j četrt ure grebel po ognju, Ania-sli, je jiriponmil: j lija j>a se je sklanjala nad v- — < "e le je volja, ljubica, j zivom. Karel je lahko praznujeva poroko pri»in rekel: tej priči, tukajle... pre*»-i milite, kakšno je bilo njeno razpoloženje, ko je Mrejela prvi list. ki ga je hlastno razpe- Povesti in Romani: — Oboževana ženica! Pripeljal sem se z vročo že {jo, da poizveni in ti sporočim vs<% kar bi te utegnilo zanimati. Prva pot me j«' peljala v tvoje prejšnje stanovanje. Stopim v hišo in potrkam pri vratarju. Tukaj poizvedba, Kakor se je odigrala: — Ali j«' gospa V. doma? — Doma? — se namrdne po rt i r. — Xi je doma. Prosim pa, da izvolite stopiti gor: — njen mož je doma. Predstavljaj ljubica, kako me je ta vest osupnila! — Da, gospod V. je doma. — rsiniljeni Bog... Mislim, da so mi drugače povedali. — Rekli so vam, da je .1-mri, kaj ne ? To je laž! — Izmišljeno! — Popolnoma izmišljeno! — Bože moj, vsi >o mislili, da je res. Se tri dni potem, ko je bilo že vse končano. K src či pa so četrti dan opazili, da je njegova smrt le dozdevna smrt. Zdaj se mu že polagoma boljša. Samo za ženo >e boji. Ko so ji namreč povedali, da je umrl, je tako silno učinkovalo nanjo, da je v obupu zbežala iz hiše. In še danes ne vemo, kje je prav >:a prav. — Joj, nu kaj pravite! — Da, da. .. — Reva, reva! < M tistega časa teka gospod V. kakor blazen okrog in pripoveduje vsakomur, kdor ga hoče poslušati, o svojem napadu leganje. Žena se jo seveda vr- Vso je torej kazalo, da se obeta po tolikem trpljenju obema sirotama in Petru b»nšn bodočnost. Zdravnik ni dvomil, da Peter in Luiza čez nekaj dni ne ho-ta več potrebovala njegove zdravniške nege. Kar se tiče Henrike, je dobri zdravnik občudoval odločnost, ki jo je kazala po vitezovem odhodu na vsakem koraku. Toda v duhu si j"1 moral priznati, da je dovolj tehtnih razlogov bati se za viteza, saj je jasno, da p meni vojna največjo nevarnost. XV. Pariško prebivalstvo je bilo navdušeno in je z vročimi simpatijam spremljalo dobrovoljce, ki jih je vodil general Lafayette v Ameriko na vojno za svobodo in neodvisnost Američanov. Njegov izbrani polk, broječ dvatisoč mož, je l>*u setavljen že I. 1777, torej takrat, ko je šel La favete prvič ponudit pogum in zanos mladih Francozov mladi Ameriki, ki se je hotela otresti jarma Velike Britanije. Ta polk. Sestavl jen iz Parižanov in deloma iz autillskih kreolov, se je udeležil vseh bitk v državah Rhode Island, Ma.^-achusetts in Virginia od začetka krvave vojne, ki so stali v nji večinoma na hitro roko sestavljeni polki neiz-vežbauih dobrovoljcev proti redni, dobro vežbani angleški vojski. Ta polk so označevali z imenom riflemeni čast ]»eščiee Američanov v njem, izbranih ameriških strelcev. Kjer je nastopil polk riflemenov. se je sovražnik navadim umaknil. Ko -o >e pa po niiiii-gih slavnih bitkah vrste hrabrega polka razredčile, je general Lafayette oklenil popolni)i vrzeli s svežimi silami, > -tarimi francoskimi Lugrn je poveljeval J'regatni kapitan, znan iz prejšnjih bitk, ko je zasledoval samotne angleške ladje. Na glasu je bil kot velik junak v pomorskih bitkah. Kapitan de V i relay — tako se je imenoval poveljnik 1 ugra "Fondrovant — je bil mož petde-etih let, strog v službi, strupen ra razburljiv v razgovoru, toda miren in izredno hladnokrven v nevarnosti in pri di hi. Za to pot je bil sani izbral mornarje, ki so že 'služili pod njegovim poveljstvom. Vsak izmed njegovih morskih volkov je l»il pripravljen na prvo besedo poelja planiti tudi na največjo sovražno ladjo, čeprav bi vedel, da bo plačal svoj pogum z glavo. Lafayette je dobro poznal pogumnega kapitana. Cim je stopil na krov. mn je predstavil vse častnike svojega štaba. Kapitan se je zanimal za čin in službovanje vsakega čn>tnika. Ko j» vrsto Roger, j.* rejal markiz kratko: * — (lospod vitez de Vainlrev. — Njegov čin? — je vprašal kapitan. — I pam, da >i ga priborim na bojišču. — Zaenkrat sem ga dodelil —«-1»i kot pribočnika, — je pripomnil markiz de Lafayette. Roger se je priklonil. — Torej -niste še nikjer služili— je vprašal i kapitan. — Se ne, gospod poveljnik. — je odgovoril j vitez z nekoliko znničljivim gla-oui, - kakršnim i je bil kapitan izgovoril svoje vprašanje. — Malo je pomislil, potem je pa ponosno dvignil glavo in odirovoril: — Vsak plemič, ki ima pravico nositi meč, je dolžan nositi ga v službi svoje domovine, in braniti jo z njim. In jaz sem plemič, gospod!... — Dobro >tt' povedali to. gospod, — je pri- ilotedanje prišel na | bojevniki, ki jim v srcih še ni bila ugasnila j11 Poveljnik. — Bog daj. da bi vam prinesla mržnja do Angležev, in z mladeniči, ki so ko-1 ,,,ižaJ,M*'a Vni,,n umogo priložnosti, da poka-maj čakali, da se sporimejo z zagrizenimi so-!žot<* >vo' VJ»'" «»l-eva že iz oči... vražniki Francije. j — Da, naš kapitan dobro ve. kaj je pogum, Ko je korakal general Lafayette na čelu na v-j— seje »gladil general d«' Lafayette. — To lahko dušenih dobrovoljcev po pariških ulicah. >o dr-j trdim, ker kapitana ne poznam od danes, veli vsi Parižani na ulice, po katerih so kora-j _ Ihu _ jV 0etulje, Duhovnik, Itd. Natakarca, Lucifer Marjetica Materina žrtev ______________...._______„„.56 Moje življenje ________________________„75 Mali Lord .......................................8$ Miljouar brez denarja...........--------,75 Maron, kri&anski deček iz Libanona ___________________________________J5 Mladih zanikernežor lastni živo- topls ..............________________.«..75 Mlinarjev Janez ...........—___________.50 Musolino__________________________________________.46 Mrtvi Gosta« __________________________„...-85 Mali Klatež _________________________76 Mesija _____________________________________________.56 Malenkosti (Ivan Albrecbtj ..........25 Mladim srcem. Zbirka povesti za Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezaolb __________________...__________16.— 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano ________________________________.75 slovenska mladino Juan i M serija (Povesti iz Španskega | Moi->e življenja................................56 Na različnih potih Ija vodna kadar mn kakšna ženska predlaga, naj >e oino ži, hx] i hudomušnosti. Potem se je pa obrnil kapitan k in ga vrgla s tira, čeprav se je l lastne stroSke ^nei-al Lafayette, Za šest-j častnikom, rekoč: z vlakom peljala mandžurskacnlgovai^ajočo zalogo ' _ yidit(4 }nnV mikl ladjira S(. V(-.asii! voJjišK-ii «tv:e/5i Pristni nrillbl ! iu streliva so mogli pripraviti le zelo ma i . ■ ■ - • • , , - , it-!..,. tako-le norčuje iz nas; nu pravimo, da plese, lino hrodovje, ki je komaj ustrezalo svojemu j ji takrat, 1. 1777. poveljeval. ' — Takrat Še nisem bil na ladji mornar, — se je zasmejal markiz. Baš ko jo izgovarjal te besede >e je ladja naenkrat nagnila tak<». da -o \ kro^u stoječi častniki zaleteli drug v drugega. In malo je manjkalo, da general ni padel. ' — Saj tudi zdaj še niste, — se je zakrohotal kapitan: — k sreči, dragi moj, >te sicer trdni v nogah. Mornarji so se skrivaj muzali. Toda en sam je bilo 14 ljudi mrtvili, 20 jia ranjenih. Med mrtvimi je tudi mandžurski vojaški svetovalce, v provinci Džehol Jasaki, ki je pri<> valovih. Toda kar se tiče rezanja valov se nobena ladja ne more primerjati 7. mojo. Človek bi dejal, da se galeb dotika valov in jih reže s krilom... ln pa, moj Fondroyant" ni dobil svojega imena jni krstu kar tako... Že o-petovano mi je izkazi čast in njegov boter admiral je lahko ponosen nanj... S svojimi štirimi topovi se lahko moja ladjica po potrebi spoprime z veliko vojno ladjo. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik loijlg vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo« ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" U U Mr9 NEW YORK, FRIDAY, MOV EMBER 23, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A GORA LEZE... ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. 2h MUZEJ NA SVETI HELENI Ko zazvoni jioldne, vpraša Matej: — Ali moreš kositi? #orž zmaje z glavo. — Nisem lačen. Dve uri nato je bilo delo končano. Vijaki so imeli kot pesti velike matice. — Ali si zadovoljen, Matej? — Nikdo ne bi bil boljšo napravil. Koliko sem ti dolžan? Žorž noče povedati cene. — No, kaj misliš, da sem zaslužil? — Tako, z železom cenim na osem šilingov. — Recimo peti Že to je veliko. — Beži, potem imaš izgubo. — Bog obvaruj; pri tem zaslužim. —■ Torej, naj bo, in hvala ti! Toda plačati moram drugič Naglo sem odšel z doma m nimam ničesar pri sebi. — Za mene si dober! Pozdravljen! In pozdravi. — Žorž preneha. — Pozdravi vse domače! — Da! Matej naloži težke palice na ramo in gre iz kova eni ce. Počasi stopi Žorž na prag in gleda za njim. — O Vmiii ni hotel niti govoriti. Žorž, Žorž! Slabo izgleda ! S tem vzdihom gre v hišo. da nekoliko poje. Pri svojih temnih mislili je malo pazil iui kuhanje in je jajca pri smodil. Ker še enkrat ni hotel kuhali, je bil zadovoljen > kosom krulia. — Ako kmalu ne pride kako delo. se Imiiii moral navaditi na kndi. - lu vrne v kovaeiiieo. Zn lw./jo voljo! Od vrhovih so Kad itr pristane parni*, oh <•-brežju mesteca Janiestowua, ki šteje kakšnih .HKH) prebivalcev, ga čaka vedno nekoliko stotin ljudi, zamorcev, mešnu- eev in nekoliko belokožeev. Nekateri kadijo, drugi žvečijo kos sladkornega trsa. dekleta prodajajo razgledu i ee. žene pisane verižice, vsem skupaj je pa videti, da se jim v življenju nikamor ne mudi. Solnce je vroče, podnebje suho, zemlja bela od prahu, nekoliko agav in 'kaktej je na prvi pogled edina po naravi dana vegetacija strmega otoka. Tujca obkroži cela množica kričečih lazzaronov, če se približa postajališču avtomobilov, da bi se odpeljal v višje ležeči Langwood. Vožnja je pa draga, tako draga, da bi se za to ceno pripeljal iz Švice v Pariz. V notranjosti dežele so poleg mogočnih kaktej in agav redki pašniki za krave in koze. 'polja konoplje in par pohabljenih dreves, ki spominjajo na to, da je vse gozdov je na otoku s časom poronnilo v janiesto\vn>ke |»e«*i. Na vseh likovite trdnjav Iz Jugoslavije. Zaradi sramote je odšla v smrt V Kustošiji pri Zagrebu je skoeila | m »d vlak *J:!-Ietna Anka Autolir. Vlak jo je razuie-saril tako. da je bila na mestu mrtva. Preiskava je dognala, da je šla v smrt zato, ker jo je zapustil ljubčck. Njuno lju-bavno razmerje ni ostalo brez posledic in v strahu pred sra- BOLJŠA SVETLOBA BOLJŠI VID! moto si 1 jen je. je dekle končaio živ- S sekiro ubila moža. Zakonca (Jjuro in Milja Novakovi«' iz Mcdaka se že dolgo časa nista razumela. Ponoči je pa žena, ki je bila na moža zelo ljubosumna, tega s sekiro u-bila v spanju. Zanimivo je, da je bil tudi njen prvi mož Nikola Dobrota zavratno umorjen. Iz zasede ga je ustrelil Ktevo Dobrntič. Ženo so zaprli. ZIMSKE BOLEZNI kml p» I m >ui v/jf'\ d«'ii.-ir? T«-daj |«n mu >• dal 4tt^aj ali |w j*- bil Hog. kat-n-n •e |M»kli«-al dal zna umu je. NIim |rkcl konjakih kopit in ko iui !»mg. 7T«|r«»' Purčelerja. ki > na vajetih |»ri|»*ljal »vojejja dirkali na driirim*. — I'unVler! II. -»j l«*n iu|m^il. Mislim, da mi ho «lal. \ 1«» V«'M*|n U | iN II j** H« |»»li|*-šlllo prit vote. ZJH-ud*Mij»- nad I*unVU*r>-ni iu njegovim k««j>-m. lih d«*^lili d desetih dopoldne? Navzlic jezi iu skrbi se pri Purčelerju zhudi ponos. — Ha! v mestu sem bil celo poldrugo uro. — Šestdeset kilometrov v klane<* in navzdol. V treh urah in pol! Očitek, ki je zvenel iz Žorževih Wsed. je Purčelerju pognal še temnejšo rdečico v obraz. — Norec! — zakričL — Kaj jki ti razumeš o športu? Ali si sploh moreš misliti, kaj more dober dirkač vse napraviti, ako je v dobrem položaju? Mesto da tako nespametno jrovo-ria, poglej, kje je iia|iae.ni žebelj. — Že vem. kje je. — mrmra Žorž. |*ogladi konja po nosnicah in dvigne kopito pohabljene noge. Po cesti gre mimo k nji go ve, ki je i>oleg svojega posla v vasi tudi imel zastopstvo za zavarovanje za življenje in proti požaru. Ko zagleda Purčelerja. se približa in se nljndno odkrije. — Eno besedo, gospod Purčeler! — Kaj pa je zopet? — pravi Purčeler jezno. — Saj sem ti vendar že pred kratkim povedal: ne dam se zavarovati za življenje. Na smrt sedaj še ne mislim. — Bog obvaruj! Toda ne zamerite, hotel sem vas samo spomniti: prvega oktobra ste pozabili na zavarovalnino proti požaru. — Kaj? Jaz? Purčeler? Pozabil* Purčeler nikdar ničesar ne pozabi. Vse se mi že zdi preneumno. Samo ropanje! Toliko let že plačujem to bedasto zavarovalnino, pa nikdar nimam ni od tega! — Sedaj pa vendar le opazi, da je v svoji jezi izgovoril nekaj nespametnih besed. — Naj bo, samo da imam enkrat mir, jutri boni poslal po hlapcu. — Ne da bi se še.kaj brigal za moža, se Purčeler obrne k Žoržu. — No. tor*\j, kaj je narobe? — Konj je pravilno podkovan, — odgovori Žorž, medtem konja gladi i>o vratu. — Toda preveč ste od njega zahtevali. , v Žile ua Purčelerjevih sencih se napno. — Ti si neumen! — Ne! — pravi mirno Žorž. — Glejte, da ubogi konj pride dofna v hlev in ga gorko odeuite! Komaj je ušel udarcu na pljuča. Mogoče pa ga 3e zadene kap. — Kaj? Saj ničesar na razumeš! In mojega konja hočeš ne razupiti? — kriči Purčeler. Pel vihar zmerjanja se vsuje čez Žorževo glavo. Žorž skuša jeznega Purčelerja potolažiti. Ko pa Purčeler j le preveč besni, tudi Žoržn vzkipi kri. — Gospod Purčeler! — Njegov glas je .še vedno miren, toda njegove oči se jezno bliskajo. — Sedaj imam dovolj. Kaj takega si ne pustim reči. Malo se brzdajte, ali pa — — Ali pa — kaj? — Ali pa se bom poslužil svoje pravice? (Dalje prihodnjič. > k«- razvaline, ptie ni nob«*nih. le nekoliko metuljev. V I«an^wiMxlu je lii-a. v ka t«*ri nr»-liil v»-liki K«»t~/. z-mI nja l«-la življenja. Vljudni fram-»«>ki k<*vt/.ui t<-)MiV;ihi. da \»l«»pl». I*rva -Milia j«* pni zna. | *•[•••! imuut pia/na. I li tija j«-b-joji. \ 'tji-j le koliko koo odpravili *ia Knuieiisko. Z o-tanki skušajo M-daj v lii-i urediti mu zej. Nad kaminom tretj«* soIn« vi-si zre;ilo. m«-d oImiiui «>kiioiua je na jNid-tavku N;i|M»b*«»iiova mrliška maska. \ tej sobi je umrl. To je bila njegova spal niča in v njej d kar je hripa v novembra 1D1S, nastopila tako uničujočo, si* je vedno znova vračala, tako posebno v letih UMS', li*l>i>. 1I»J7. 1!»2!», VXW. l!»:i:t, torej v zadnjih letih redno vsako druvro leto. iu sieer >|h>-mladi. Zavoljo pa <-><■ nam lil pl"ev«*e bati. da bo pnll«H| uja |*oiulad prinesla novo. tež ko epidemijo 1«* bolt-ziii. kaj ti hripa }*• \ z;idti.|ih letih i/ guhila dokaj fVoj«-^;i življ«*uj u*'\artt«-ua ziuu"*ajii. Pr«-j j«-kolibi l*i••/. izlu-r«" ni»*d "talini iu mladim. kr>*pkito in ^ilikiia. da tu-" pa j<- ti «*l«» pr.il i»j• • «"-u \:iti |M»*M*huo doj**n«'-k«- in ~taj" H'. \ zimskem razdobju —• raz širjajo tudi velike otročke lezui: thivieii. »krlatinka. o-pi ee ill orlovski kapelj. Tudi te lMil«*ziii niso \e<- tako ne varne kakor neko«'-, ker ->e je ljudstvo kolikor toliko nava dil«t predati olMilele^st otroka hitro z«lravniš!;i o>krbi in so nam v poinoe tudi razlieni no vodobui serumi. Takšen -eruiu imamo eelo že proti ošpic:iiii. ki bi trn lahko takoj porabili splošno. «'-1111 hi hotela ta bolezen zavzeti hujši obseg. Kar se t i če hri|ie, eiijeino dostikrat naziranje. da jo pospešuje |M»chno vlažno in ne preveč mrzlo vreme. To "liripno vreme'* pa nosi brez velike u-pravičeiiosti svoje ime. Treba je )»aziti le na to. da se čim prej osvobodinm mokrih oblačil. čevljev in nogavic. \ »'like l»eriode mraza so prav za prav bolj nevarne, ker jim bolni in oslabeli ljudje ne morejo dobro kljubovati Pri nizkih temperaturah se lažje prehladijo. Zdravo vreme pa je pozimi prav za prav tislo. ki je mrzlo, sol učno in suho ob obilnem snegu. Z lahkoto se obranimo vsaki' bolezni, če se držimo zgornjega pravila o vlažnih stvareh na telesu in Še nekaterih enostavnih higienskih navodil. Kašljati in.kihati ne smemo o-krog sebe, ne da bi držali robec pred usta, in gibati se moramo čini več v čistem zraku. Skrbeti moramo za utrditev svojega telesa, toda pravočasno, že v jioletiiem času, iu brez pretiravanja, ki gotovo bolj ško»li licyro koristi. Dr. Matthew Luckicsh iz i 'Icvckmtla, Ohio, je proučeval J že nad dvajset let učinke sve-t lobe na oči ter je prišel v tem ozira do zelo značilnih zaključkov. l)r. Luckiesh, ki ji* načelnik Lighting Research Laboratory pri (ieiieral Kleetrie Company, pravi, da sedanja j generacija trideset odstotkov bolj napenja oči nego jih je prejšnja. — < >či so nam zveste — pravi izvedenec — in se nam ne izjalovijo, če jili še tako zaposlimo. Oči store vse, kar je v ' njihovi moči. Nekega dne se ■pa črke zamegle pred vami, in spoznate, da brez naočnikov ne bo šlo. To je večji del krivda nas samih. Poglaviten vzrok tega je nezadostna svetloba. ! luži li i rji merijo žarkost sve-I tlobe ]>o čevelj dolgi sveči. Ko i sije solnce, je svetloba močna J deset tisoč sveč, v senci pa ti-[ koč. Po nekaterih doineh pa iznaša jedva osem do deset sveč. Saj je presenetljivo, da imajo ljudje še tako dobre oči. , Zdravniki so dognali, da ima 2<> odstotkov ljudsko šolskih otrok, (In i m 1st ot lco\' višji»šolci'v iu odstotkov ljudi v stan« Mi nad l»«t »I a be oči. Name >t«» da bi prilagodili >\et!ob«> o.'-ein. »kii-:ij.» prila.^r« h I it i .»•'•i et lobi. j Nasveti tir. I.itekie-iia - --his.- j |»o\o]j »VftluU- na., pri \ >ak«*m delti, ki ua vr* l e >:i:iin «e«|iie in -o\«»rite. 'treba močile * Vet lol m *. * "e p.l •tate. je nune biti do*»ti vit'-. Ne tr)»it*- pre«.-Trili k*mtr:i -tov: da l»i padal:) na knjigo preostra luč in da bi bilo \ bi temačno. ' Iz«»tlibajte »e /jireiiju. \ -a ka -vetilka mora biti primer lto Ziiseiičeita. Poglaviten p»>g«»j j** |«i. da iiimte dovolj žarni«-. \ -«*po v>od. kjer vršite natančno d«-It», mora biti primerno za~«'ii če na ža rt liea. <'e hočejo imet i ""itatelji te ga lista v svojem stanovanju pruu»*rno svetlobo, naj >topij«» v zvezo z družbo, ki jim piv skrbuj«' elektriko. Poslala jim bo svod je str«»-kovnjake, ki bodo natančno razsodili, kje so potrebne žar nice in koliko jih je potreba. 3 SLOVEN1C PUBLISHING CO. I TRAVEL BUREAU I III WIST lttb STREET NEW IOBK, N. T. I PlAlTS NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, Rl-9 ZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-I TCVANJE SHIPPING wi NEWS 24. novembra: Puris v Havre 29. novembra: St. L.ou is, M. B. V Hamburg 30. novembra" Olympic v C Evropa v Bremen 1. decembra: Lafayette v Hav.n, Rex v Genoa 4. decembra: Manhattan v Havre 7. decembra: Saturnia v Trwt 1 litmburn v llamliiirf nereiigiirla v Cl>eri»nirj 8. decembra: Cliumjilain v Mavre |1. decembra: Gen. Vc»n Steuben v Ilambrr« 12. decembra: New Y s. \ i-vi i\ št :i *»ski:k *n« frjrtoiki kuMn j. — Br?ID JC«1: »>f»o * obfdi. \ .»š \ II.TIMK Z VAMI fflJA SLOVENIC PUH'SHINC CO j LEO ZAKRAJSEK TRAVEL BI REAC CENERAU TRAvEU SERVICE. lnC We »t ?8Th St. Ne* Vork C ty 302 Ejit T2n i St. New Vam C.t* 9reaeh .fine Izdajanje lista je ▼ srul ■ velikimi stroiki. Mno go jih je, Id bo radi tla bih razmer tako priza deti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na rndnino toAnr. Uprava "O. N. BOŽIČNI IZLETI v Jugoslavijo: POD OSEBNIM VODSTVOM MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14. DEC. Po,I vodstvom Mr. Ekcrovicli-a. BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC. Po,! vodstvom Mr. TI <>Jihnnth-a. PARIS v Havre, odpluje 15. DEC. Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nain takoj priglasi in če je gotov, naj pošlje n.'kaj are. da mu preskrbimo naj-;ij boljši prostor ua enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj pieskrbeli vse potrebne Ii>tine /a potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje iu priporočila onih, ki § so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Friglasite se takoj za navodila na: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street New York. N. Y. PRICETEK VELIKIH DEL NA ZAPADU Xa sliki vidite prieetek velikih del v Calexico, Cul., eijili svrlia, bo dovesti vodo iz Boulder nasipa v suhe dele Califor-nije. Veliki prekop bo dolg kakih dvesto milj ter bo veljal nad dvestopetdeset milijonov dolarjev.