? ftMERlŠKflTlFoOMOVlNA
7MAMITC	AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	^^^	SLOVENIAN MORNINfl
IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER j'
116	CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, MAY 17, 1944 .	LETO XLVII — VOL. XLVI1
OTA STA DALA
vUenje za svoje J^ARIŠE
V Angliji. _ Pilot in po-Pilot nekega ameriškega j, mka sta dala svoje življe-jJr se je mogla rešiti ostala Lka z gorečega bombnika, ij .ie dosegel obrežje, to-L treščii g tako silo v neko da so dobili samo rep L '.^a, ki se je prej odlomil. vmk s pilotoma je pa izgi-if Slobino. Njiju imena so
James Munsey iz Nor-jj. Oklahoma in poročnik ij^ Crall iz Mansfield, O. i, °sadka se je pravočasno re-
t, Parašuti.
levelt ima nominacijo P» če hoče biti kandidat
V* h i n g t o n.—Predsednik ■ix 6lt je prvi mož v ameri-L ^ovini, ki ima zagotov-za četrti pred-
Fioi' termin> ako hoče nomi' I, le sprejeti. Že danes ima
L ^legatov zavezanih, da
L° 'zrekli zanj, da ima no-
| j0 že v žepu.
Lj, e n c i j a demokratske
19. julija v Chicagu.
L Se bo 1,176 delegatov in
K ^'lacijo jih je potreba
II^0 danes jih ima Roose-
|te. gotovi j enih 677, torej
Nn, * -1 ih pa potrebuje za
I acijo.
Rki demokrati so iC Kompletno listo
fclj,, nski demokratski klub v ■ ^ .J® na sinočni'seji odo-genske volitve vso de-listo. Dalje je klub KL častnega člana dr-kaSenator j a Wm. M. K v-'^0^1 pomožnim taj-t^li e Boiča. Člani so se !'' ^ bodo šli aktivno na [jesenske volitve in zlata registrirati kolikor t, 1^°goče volivcev. .
•	v
i ^^in razporoke
klerka za okraj f^H^ ->e bilo vloženih od 1.
l^ite Pa ^ozc*aj že več 11 (w ^ Zak°na, kot pa v vsem \ leta 1931 do 1935, ko je . depresija.
i\ vojakom lepe e,lske razglednice spomin
K -
r	v našem uradu in
P^'sem g kuvertami in 12 P)«^' vse za samo $1.00. Ir Vo-10 gotovo veseli, če jim (Sfa praznike v pismu ri^^ednici, na katerih je KI ka slovenska narodna no-
Kletke.
f\ 111 razglednice'je zaloška ženska zveza.

V Detroitu je 64,000 delavcev na stavki ali radi stavke doma
Detroit, Mich. — Včeraj je ustavila obrat Briggs Mfg .Co. j in 10,000 nadaljnih delavcev je i brez dela. S tem je tukaj naj stavki ali prisiljenih ostati do-: ma radi stavke do 60,000 delav- j cev v 25 tovarnah v Detroitu in j po Michiganu. Na stavki je: 3,300 preddelavcev in tovarne ne morejo obratovati, ker ni dovolj nadzorstva.
Armadni in mornariški oddelek sta zahtevala, da se stavka takoj konča, toda unija preddelavcev ne odneha. Izvršni uradniki unije so šli danes v Washington, kjer bodo predložili svoje zahteve vladnemu delavskemu odboru.
Tovarne, kjer stoji delo radi stavk, izdelujejo topove velikega kalibra in pa bojna letala.
& -o-
Boj je zdaj za glavno cesto zadaj za Cassino
Fantje bežite, dekleta gredo!
Washing-toA — Podpol-kovnica Jame Clement, ki načeljuje 3,000 armadnim bolničarkam v južnem Pacifiku, poroča, da so na dan povprečno !po štiri poroke ■med bolničarkami in vojaki v tem bojnem sektorju. Ako k temu pridefiemo še one ameriške fante, ki jih vja-mejo avstralska dekleta, jih ne bo dosti ostalo za "domačo fronto."
--o--
Ukradeni gazolinski kuponi so baje vredni najmanj en milijon galon
Cleveland, O.—P o 1 i c i j a in urad za kontrolo cen nadaljujejo ? preiskavo, da pridejo na sled krivcem, ki so vzeli gazo-linske kupone iz odbora za ra-cioniranje št. 6, ki je eden največjih takih uradov v okraju. Urad trdi, da je zmanjkalo iz blagajne kuponov za 55,000 galon gazolina, toda policijski inšpektor Story trdi, da je šlo na črno borzo kuponov za najmanj en milijon galon gazolina.
Urad za kontrolo cen je poklical na pomoč vladno tajno policijo, ki naj najde krivce in sokrivce. Včeraj so spraševali glavnega klerka^pri tem odboru, 39-letnega Roberta Dissau-er, 1551 E. 32. St. Ta se mnogo udejstvuje v politiki v 10. var-di. Klerk trdi, da ne ve absolutno ničesar o tatvini kuponov. -o—-
Oddelek WACS je prišel v Avstralijo
Brisbane, Avstralija.—Sem je dospel oddelek ameriških WACS, ki so bile videti povsem zdrave in sveže po dolgi vožnji iz Amerike. Tukaj bodo nekoliko počivale, nakar bodo nada-ujevale pot na Novo Gvinejo.
u Washington, 16. maja. — Zed. države in Anglija so končale sporazumne načrte z vladami Belgije in Ni-.^ske za civilno administracijo njih evropskih očetnjav, s^bodo osvobojene po zavezniški okupacijski armadi.
----—• Istočasno se poroča tukaj in v
Londonu, da so izgotovile slične načrtei Rusija, Zed. države in Anglija z Norveško za civilno administracijo po osvoboditvi. Pogodba med Norveško in Rusijo vsebuje tudi dovoljenje, da bo ruska armada okupirala Finsko do najskrajnejše severne točke, kjer se dotika Norveške.
Pogodbe z vsemi tremi državami so slične in vsebujejo:
Da ima,zavezniški vrhovni poveljnik, ki vodi bojno silo v osvobojene kraje, glavno odgovornost in oblast nad civilno administracijo, v kolikor je to v zvezi iz vojaškega stališča.
Civilna administracija mora biti izročena v roke domači vladi, kakor hitro vojaške zadeve to dopuščajo. Pogodba tudi zahteva, da dobi zavezniška bojna sila v osvobojeni deželi vse pripomočke, ki bi bili potrebni in ki so na razpolago do zaključka vojne. Ako bi, na primer, potreboval zavezniški poveljnik pristanišča v Nizozemski in Belgiji izključno za vojaške operacije, mu jih civilna uprava ne sme odreči.
Te pogodbe z omenjenimi državi so v treh delih; ena je med Žed. državami ter Belgijo in Nizozemsko, druga med Anglijo ter Nizozemsko in Belgijo, tretja pa med Norveško in Rusijo. V vseh treh pogodbah so dale vse tri vlade "velikih treh" odobritev.
Rev. Orlemanski je prosil škofa odpuščanja in ta je odvzel suspendacijo
Springfield, Mass.—Rev. George Shea, škofov kancler, je Včeraj naznanil, da je škof O'Leary preklical suspendacijo Rev. Stanislavu Orlemanskimu, s katero ga je kaznoval, ker je zapustil svojo župnijo brez dovoljenja in šel na obisk k Stalinu v Moskvo.
Kancler je v soboto naznanil, da bo odšel Rev. Orlemanski v kak samostan, toda medtem je zbolel in ni mogel nikamor. Potem je duhovnik napisal pismo na škofa, v katerem je obžaloval svoj korak ter obljubil, da se bo popolnoma vzdržal v bodoče vsakih aktivnosti, ki niso direktno v zvezj s katoliško cerkvijo.
-o-
Noben nad 26 leti ne sme biti klican brez dovoljenja direktorja
Polkovnik C. W. Goble, ki je načelnik urada za obvezno vojaško službo v državi Ohio, je dal izrecno povelje vsem 330 nabornim komisijam v Ohio, da ne smejo klicati v armado, niti na zdravniško preiskavo nobenega moškega, ki je star nad 26. let, ako tega direktor izrecno ne dovoli.
Polkovnik Goble pravi, da je to odredil z namenom, da bodo vse naborne komisije v državi Ohio postopale enako in ne vsaka po svoji volji, kar se tiče registri-rancev v letih od 26 do 38.
Direktor je dalje ukazal vsem nabornim komisijam, da pregledajo status vseh moških nad 26 let starih ter da določijo, kateri je potreben za vojni napor ali delo, ki je v zvezi s tem in kateri ne.
■-o-
Tri ohijske firme bodo izdelovale likalnike
Urad za vojno produkcijo je dovolil trem ohijskim firmam, da smejo izdelovati električne likalnike za civilno prebivalstvo. Knapp-Monarch Co. iz Dovera jih bo napravila 192,-000, Rutenber Electric Co. iz Marion, 4,600 in Vaverly Tool Co. iz Sandusky 31,200.
-o-
Poškodba rojaka Frank Stember£er iz 8613 Rosewood Ave. je zadnjo soboto tako nesrečno padel, da si je zlomil eno rebro. Ostati bo moral nekaj časa doma pod zdravniško oskrbo, želimo mu skorajšnjega I okrevanja.
Pri odboru je izginilo za 50,000 galon gazo-linskih kuponov
Cleveland, O.—Lokalni urad za kontrolo cen, kateremu pomaga policija, preiskuje tatvino gazolinskih kuponov, ki predstavlja vrednost 50,000 galon gazolina. Kuponi so izginili iz blagajne pri odboru za raci-oniranje št. 6, katerega predsednik je sodnik Joseph Artl.
Več kot 20 oseb je že policija zaslišala. Toda imena ne da za enkrat še v javnost. Samo toliko se zagotavlja, da so našli ukradeni kuponi pot na črno borzo.
Za ali proti stavki
Unij ski uslužbenci cleveland-ske poulične železnice bodo danes glasovali, če gredo na stavko ali ne. Glasovanje bo na tranzitnih postajah od 4:30 zjutraj do 5:30 popoldne pod nadzorstvom uradnikov unije A. F. L.
NOVI GROBOVI
Joseph Pegritz
Po dolgi bolezni je umrl v Warrensville bolnišnici Joseph Pegritz, star 62 let, stanujoč na 1011 E. 64. St. Tukaj zapušča soprogo Mary, sina Jacka in hčer Margaret. Rojen je bil v Ljubljani, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 40 let. Pogreb bo v sredo popoldne ob 12:30 iz Želetovega pogrebnega zavoda na Whitehaven pokopališče.
Frances Smith
Kot smo že poročali, je umrla Frances Smith. Poleg soproga Matha zapušča hčere in sinove in sicer: Mrs. Ano Jerina, Franka, ki se nahaja v Portland, Odre.; Johna, Mrs. Frances Tegel, Mrs. Mary Gorshe, Matha, Mrs. Josephine Iloffart in Alice Christopher, brata Josipa Svete v Lorainu, 18 vnukov in tri pravnuke, v stari domovini pa tri sestre.
V	Ameriko je dospela leta 1905 in sicer je bila družina najprej na farmi v East Helena, Mont. Bila je članica št. 53 SNPJ. Truplo bo položeno danes na mrtvaški oder v Želeto-vem pogrebnem zavodu, 452 E. 152. St. Pogreb bo v petek dopoldne ob 11 v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. in na Kal-varijo pod vodstvom Grdino-vega pogrebnega zavoda. Naj ji bo lahka ameriška zemlja, preostalim naše iskreno sožalje.
John Senyak
Kot je bilo že včeraj poroča-no, je umrl pri delu v tovarni, zadet od možganske kapi, John Senyak. Truplo bo položeno danes na mrtvaški oder v Grdi-novem pogrebnem zavodu. Poleg soproge Štefanije, zapušča brata Michaela in sestro Catherine Ridilla. Mrs. Senyak se nahaja ta čas pri svojih starših, Mr. in Mrs. Louis Rozman, 866 E. 76. St. Pogreb bo v petek dopoldne ob devetih v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, težko prizadetim preostalim pa izrekamo iskreno sožalje.
-o-
Socialisti imajo kandidata
V	državi Ohio bo kandidiral za guvernerja na socialistični listi Josepn Pirinein, pisatelj in predavatelj .
Angleške čete so napadle glavno cesto, ki vodi v Rim, docim francoske čete ogrožajo nemško krilo. Nemci se umičejo na fronti pred ameriško 5. armado.
Neapelj, 16. maja. — Nocoj se je vnel hud boj za deželno cesto št. 6 zadej za mestom Cassino, ki vodi naravnost v Rim. Nemške postojanke je tukaj napadla z vso furijo 8. angleška armada s tanki in pehoto. Nemci trmasto drže južno stran ceste. Nemci so pa videti zelo utrujeni in dobivajo iz zaledja !e malo ojačenj.
V sredini nemške Gustav linije so predrle fi-ancoske čete že osem milj daleč ter danes ogrožajo vse desno nemško krilo, ki varje Cassino in vhod v dolino Liri, kjer se odpira nižina proti Rimu.
Poročila s fronte zatrjujejo, da je opažati umik nemške pehote s postojank, katere naskaku-jejo ameriški fantje od 5. armade. Obrambo tega sektorja so Nemci prepustili topništvu, ki naj bi zadrževalo zaveznike, do-čim se bodo sami potegnili na drugo obrambno linijo, takozva-no Hitlerjevo črto. Ujeti nemški topničarji tožijo, da je njih pehota bojazljiva in da jo rada "ubere" nazaj.
Francoske čete, ki naskakuje-jo v sektorju med ameriško in angleško armado, so že počistile Nemce s prvih gričev, odkoder je pogled na dolino Liri. Njih cijj je kraj Pontecorvo, s čemer bi morali Nemci zapustiti Cassino.
Ameriške in francoske čete so danes osvojile kak drucat mest in vasi med Cassino in morjem. Strategija zaveznikov gre v glavnem za tem, da odseka Cassino od zaledja, kjer se Nemci najbolj trdovratno branijo.
Hitler in Tiso sta v konferenci
London.—Berlinski radio je poročal, da sta bila v soboto na posvetovanjih Adolf Hitler in dr. Joseph Tiso, predsednik Slovaške. Tiso je obiskal Hitlerja v njegovem glavnem stanu. -o-
Iz raznih naselbin
Naii fantje-vojaki
V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO
še na mnoga leta!
Mr. in Mrs. Anton Kožel iz 1416 E. 40. St. sta te dni praznovala 35-letnico srečnega zakonskega življenja, štiri hčere, pet vnukov in drugo sorodstvo jima je čestitalo in z radostjo želelo še mnogo let zdravja in sreče. Tudi mi se jim pridružujemo in jima kličemo: še na mnoga leta!
Poroka
Mr. in Mrs. Anthony Boyance, 6223 Glass Ave. naznanjata, da se bo poročila njiju hčerka Becky Mihalik z Mr. Theodore Biz-jack, sinom Mrs. Mary Bizjack iz 10008 Yale Ave. Poroka bo v cerkvi sv. Vida v soboto 20. maja ob 1:30 popoldne. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu.
Mr. in Mrs. John Hrovat,, 5128 Stanley Ave. sta naročila sobotno Ameriško Domovino za sina, ki se je oglasil iz Nebraske in naroča pozdrave vsem prijateljem in znancem v Maple Heights, O. Njegov naslov je: Pfc. Frank L. Hrovat, 15373979 Detach. Q. M. Corps (Remount) Fort Robinson, Nebraska. KR m M Mrs. Ivana Stefančič, 1140 E.
63. St. sporoča, da se je njena hči Pvt. Frances Uren j ale nahajala doma na dopustu za tri dni in se je včeraj zopet vrnila nazaj. Da ji pa ne bo dolg čas po Clevelandu, ji je mati naročila sobotno Ameriško Domovino na naslov Pvt. Frances Urenjak, A 507344 Med. Det. Station Hosp. Patterson Field, Fairfield, Ohio. 1
m M n Iz Great Lakes, 111., se je
oglasil Frank H. Grebene, sin Mr. in Mrs. Frank Grebene, 1127 Norwood Rd. Pozdravlja vse svoje prijatelje in znance po Clevelandu in se jim priporoča za kakšno kartico. Njegov naslov je: Frank H. Grebene, A. S. Company 935, USNTC, Great Lakes, Illinois.
M M Ml
Mrs. Johana Melle, 6806 Bon na Ave. je naročila sobotno Ameriško Domovino za sina Viktorja, ki služi Strica Sama nekje v Angliji.
Dobila je tudi sporočilo, da je bil njen drugi sin, S/Sgt. John A. Melle, "ki se nahaja pri letalcih na Novi Gvineji, odlikovan z letalskim odlikovanjem hrastovih peres. Dozdaj je napravil že 43 poletov na sovražnika. Čestitamo in le dobro se drži, John!
KAMPANJA ZA 5. VOJNO POSOJILO BO OD 12. JUNIJA
Kampanja za 5. vojno posojilo bo v deželi od 12. junija do 8. julija. Za okraj Cuyahoga so določili kvoto $245,000,000. To je najvišja kvota, ki se je še kdaj zahtevala od tega okraja. Kvota za vso Unijo je pa $16,-000,000,000.
iz boInTfronte
(Sreda, 17. maja)
ITALIJA—Angleške čete so predrle zadej za Cassino, do-čim so na nasprotni strani francoske čete, ki ogrožajo nemške postojanke. Na fronti pfed Amerikanci se naciji
že umičejo na Hitlerjevo li-........................................, ..
V ZRAKU —Nazijske radijske postaje so svarile pred novimi zračnimi napadi, dočim so vsa letala na angliških bazah en dan mirovala. PACIFIK—Amerikanci so zopet bombardirali Maršallsko otočje in prizadeli Japoncem nove udarce na Novi Gvineji.
-o-
Amerikanci so upihnili nemškega prvaka
London. — Berlinski radio je naznanjal, da je posadka nekega ameriškega bojnega letala sklatila z zraka in ubila prvaka nemških letalcev, polkovnika Walterja Oseau, ki je imel na [svoj kredit 116 zavezniških le-! tal.
Bridgeport, O. — Mary Selak je dobila vest, da je njen sin Louis, saržent v ameriškem letalskem zboru, pogrešan od 11. aprila, ko se je udeležil napada na Nemčijo.
Presto, Pa. -r- Kristina Kle-menčič se je morala podati v bolnišnico St. Joseph v Pitts-burghu, kjer je bila operirana na slepiču.
Chisholm, Minn. — V bolnišnici je umrla Florence Sterle, stara 15 let. Zapušča starše, tri brate in dve sestri. — Umrl je Joseph Vukovič, star 53 let. V Duluthu je bival 30 let. Zapušča ženo, enega sina pri vojakih v Angliji, eno hčer v Duluthu in enega brata v Virginiji.
Rilton, Pa. — Anton in Eliza beth Shuster sta bila obveščena po mornaričnem departmentu, da je pogrešan njun sin Joe od 29. aprila, star 18 let. Služil je pri mornarici od februarja tega leta. Zapušča starše, tri sestre in enega brata.
Moon Run, Pa. — Tukaj je umrl Frank Reven, star 69 let. Rojen je bil v Godoviču nad Idrijo na Notranjskem, pozneje pa je živel v Hotedršici, kjer zapušča ženo in enega sina, če sta še živa. V Ameriki zapušča dve poročeni hčeri
Martin Rakar bolan
V St. Alexis bolnišnici se nahaja že en teden dni pevovodja zbora Ilirije in organist v cerkvi Marije Vnebovzete, Martin Rakar. Ddbremu prijatelju želimo, da bi se kmalu boljšega zdravja povrnil domov k svoji družini in k svojim pevcem.
Za gospodinje
Kadar se vam zdi, da bo juha preveč mastna, vrzite norti eno pero od solate, ko juho kuhate. Mast se bo zbrala na peresu, katerega odstranite, ko je opravilo svoje delo.
* * *
Ako želite, da bodo klinčki, ki jih imate za pripenjati perilo (clothes pins) dolgo vzdržali, napravite ž njimi takole. Ko jih kupite, jih denite v vrelo vodo, kateri ste dodali štiri žlice peril-ne sode. Naj se klinčki namakajo v vroči vodi kakih 20 minut, nakar jih splaknite v mrzli vodi. Predno jih rabite, jih dobro posušite.
# * ♦
Ako hočete preprečiti, da se mleko ne zasmodi, kadar ga kuhate, oplaknite posodo, v kateri boste kuhali mleko, poprej z vodo.
zavezniki so edini fe tem, kako bodo
upravljali evropo
i«. ^ —-----
eliki trije" so napravili sporazumne pogodbe z yladami v pregnanstvu, po katerih bodo upravljali dežele, kadar jih bodo osvobodili Nemškega jarma.
2	AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 17, 1944

"ameriška domovina
r v
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. _Published dally axcept Sundays and Holidays__
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto «6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do poŠti, pol leta $4.00 Za Amoriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, do raznašalclh: Celo leto $6.50, doI leta $3.50.
Četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente______
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year U. s. and Canada, $3.50 tor 6 month«. Cleveland, by mall. $4.00 lor 6 months 0. s. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.35 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $0.50 per year; $3.50 for 8 months. $2.00 for 3 months.
Single copies 3 cents	_
Entered as second-class matter January 5th, 1900, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.___
»83	lNo. 116 Wed., May 17, 1944
Cilji Rusije na Balkanu
Ameriški vojni poročevalec Ray Brock, ki je preživel štiri leta in pol v Jugoslaviji, ki je bil tam ob času nemške invazije in prebil do zadnjih par mesecev na Bližnjem vzhodu, se je vrnil pred par meseci nazaj v Zed. države. Tako torej do pičice pozna položaj na Balkanu in je v majski številki mesečnika "Cosmopolitan," ki izhaja že 116. leto v New Yorku, podal natančno in objektivno sliko ondotnih dežel, predvsem pa Jugoslavije.
Mi prinašamo poročilo tega znamenitega vojnega poročevalca v prostem prevodu, da bodo tudi naši čitatelji imeli pred očmi sliko naše stare domovine, prav kakor je bila od začetka okupacije, kakor je danes in kaj nameravajo "veliki trije" ž njo po tej vojni.
Mr. Brock je Amerikanec, ki nima in ne bi imel z usodo Jugoslavije nobene koristi, torej sodi o položaju tam popolnoma z nepristranskega stališča. Marsikomu, ki bo či-tal to poročilo, se bodo odprle oči, ako že ni hotel verjeti številnim člankom v našem listu/v katerih smo hoteli prikazati stanje v Jugoslaviji v pravi luči in ne v luči propagande iz Moskve. Čitatelj bo videl, zakaj čitamo dnevno o "zmagah" partizanov, ki so namenoma vse fabricirane v Kairu in Londonu. Čitatelj bo končno tudi videl v delovanje pisatelja Adamiča ,ki ga slika poročevalec kot navadnega agenta Moskve.
Iz tega poročila odličnega ameriškega poročevalca bodo lahko videli oni, ki vpijejo, da so bila naša poročila o divjanju partizanov sfabricirana v Londonu in Ameriki, da se popolnoma vjemajo, le da naša poročila niso bila še dovolj jasna. Tudi oni, ki zagovarjajo divjanje partizanov nad našim prebivalstvom v stari domovini, kot opravičljivo zadevo v civilni vojni, bodo iz tega poročita spoznali, da masno klanje in požiganje ni bilo vršeno radi tega, da bi se Slovenijo osvobodilo, ampak zato, da bi se jo oslabljeno izročilo v naročje rdeči Moskvi. Tako smo tudi mi vedno trdili v svojih člankih, pa smo, seveda, govorili gluhim ali z vo$kom zalitim ušesom. Morda se jim bo vosek v ušesih zdaj stopil in bodo nastavili ušesa z drugačnimi občutki, če so namreč še Slovenci, če se niso izročili z mesom in kostmi komunizmu.
Iz tega poročila bo čitatelj tudi videl, zakaj da je naš časopis opustil vsako poročilo o Titovih "zmagah," dočim so jim nekateri slovfcnski časopisi dajali ogromne napise na prvi strani, kot verodostojna in absolutno-resnična poročila. Zdaj se tisti časopisi lahko primejo za nos in povedo svojim čitateljem, da so bile tiste Titove "zmage" sfabricirane v Kairu in Londonu. Ha, ha,-in ha!
Čitatelj bo končno videl, da je Anglija prodala Balkan z Jugoslavijo vred Moskvi, in to za ceno vpliva v zapadni Evropi, pri kateri nečedni kupčiji si ameriška vlada umiva roke. Ako vlada Zed. držav ne bo spremenila svojega nevtralnega stališča glede Bafkana, odnosno Jugoslavije, potem je njena usoda zapečatena, ker Slovenija z Jugoslavijo in ostalim Balkanom je določena za sovjetsko republiko. To je cilj Jožeta Stalina, to je cilj njegovih agentov, med katerimi je Lojze Adamič in vsi tsiti, ki mu sledijo pri tej umazani kupčiji.
Dobro je, da pridejo take stvari v javnost pravočasno, da ne bo kdo razočaran, ko bi se nekega dne zbudil in zijal, ko bi videl vso bridko resnico, kakršne si ni nikdar predstavljal, misleč, da je delal v dobri veri res za svobodo stare domovine, pa je delal v resnici za to, da jo je prodal največji diktaturi sveta — Moskvi.
Ko bo čitatelj iz tega poročila videl pred seboj jasno sliko o sedanjem položaju stare domovine in videl njeno bodočnost, ki ji je namenjena, bo morda lahko videl tudi v karte, katere igrajo Adamič, Kristan in drugi, ki nam hočejo nametati peska v oči, da bi zakrili svoje prave namene, katere imajo z bodočo Jugoslavijo. Dočim smo skušali mi svojim čitateljem to prednesti v pravi luči, smo naleteli pri mnogih na gluha ušesa, dočim so nekateri planili po nas s palicami, češ, da lažemo, da natolcujemo, da fakta potvarja-mo in ka'j še vse.
Čitajte torej in potem sodite, kdo je potvarjal in kdo še danes potvarja, da bi prevpil svareče glasove, ki hočejo stari domovini res svobodo in ki želijo Jugoslaviji srečno bodočnost v njenem lastnem okvirju. Torej čitajte in sodite sami.
I.
V Jugoslaviji divja civilna vojna, ki je bila ukazana in plačana s krvjo, topovi in pristno valuto. Topovi in denar je prišlo iz Rusije, kri je dala Jugoslavija. Cilj je sovjetska politična in vojaška invazija sedaj, sčasoma pa okupacija po sovjetski armadi, ko bo Jugoslavija vključena v novi ruski kordon jugovzhodnih, vzhodnih, centralnih in baltiških držav.
Brezobzirna politika Rusije napram Poljski in Jugoslaviji prihaja vedno bolj v ospredje z močno zahtevo Sov-jetov, da Anglija in Zed. države zapuste poljsko in jugoslovansko vlado v pregnanstvu ter priznajo novi Poljski narodni komitej, ki je bil ustanovljen v Moskvi ter takozvano /a čas no v! ado vodje komunistov, Josipa Broža (Tita) v jugoslovanski Hrvaški.
Resnični položaj na Balkanu je danes večini Amerikan-cev nerazrešena uganka. Jugoslavija je kljub pozornosti,
ki je vzbujala od časa nemške okupacije leta 1941, še vedno večinoma zgodovinski in politični vozel tujcu. Dočim daveča in potvarjajoča angleška cenzura v Egiptu ubija ali iz-maličava poročila o neprestanem odporu jugoslvoanskih armad pod generalom in vojnim ministrom Dražo Mihajlo-vičem, so bile izdane v Londonu nove regulacije cenzure, ki ima namen pomagati Rusiji, da pograbi južno in južno-vzhodno Evropo.
Nove "direktive" v Londonu, kakor jih vidijo zmožni ameriški poročevalci, imajo jasen namen, da izločijo iz poročil vsako kritiko, namenjeno politiki angleškega zunanjega ministrstva ali državnega oddelka Zed. držav.
Kritika v poročilih z onstran morja je bifa zadnjih par tednov naravnana na apizarstvo Anglije in Zed. držav z oziroma na brezobzirno postopanje Rusije proti Poljski, Baltiškim državam in Finski, imajo te nove "direktive" po mojem mnenju samo namen ustaviti kritiko, ker mi ne storimo ničesar, dočim prodira Rusija globlje v Jugoslavijo in vso južnovzhodno Evropo, kar je prihodnja tarča ruske armade, ali ruski "Drang nach Westen."
Kot priznan poročevalec, ki sem poročal iz Balkana, Turčije, Bližnjega in Osrednjega vzhoda zadnja štiri 1'eta in pol, sem naletel na te "direktive" in "zapike" v ustmeni in pisani formi. Zato jim lahko vidim prav do obisti.
(Dalje prihodnjič.) -o-
Nekoliko zgodovine
P. Bernard Ambrožič
Dr. Kernova misel o veri in Cerkvi
i.
Ko so se vršile priprave za Slovenski Kongres v Clevelan-du v oktobru in novembru 1942, sem bil jaz z veliko večino ostalih duhovnikov vred za to, da se kongresa udeleže katoličani polnoštevilno. Vse, kar se je pisalno tiste dni in drugače slišalo o pripravah, je kazalo na to, da bo vse v redu. Tudi sam Etbin Kristan je pisal kar čedno in je bilo videti, da ima mož resne namene. Torej nismo imeli vidnega vzroka, da bi bili zoper Kongres.
Nekaj dni pred Kongresom so pa listi prinesli neki dopis, če se ne motim ,je bil izpod Adamičevega peresa, ki je vsaj meni vzbudil resne dvome. Do-tičnega dopisa si nisem spravil in ne morem navajati iz njega spornih besed. Spominjam se pa, da je bilo nekaj o tem, da se da priznanje partizanom. In še kaj takega. Zvedel sem pa istočasno, da'so"nekaj takega govorili in zahtevali Adamič, Kristan in Rogelj tudi na pripravljalni seji za Kongres, ki se je bila malo dni prej vršila v Chicagu.
Čeravno sem bil do tistega časa za to, da se katoličani udeleže kongresa, vendar sem bil sam zase odločen, da ne poj-dem na Kongres. To pa radi tega, ker je JPO-SS na seji dne 8. avgusta 1942 na predlog Janka Roglja izdal v uradnem zapisniku proti meni izjavo, češ da sem škodljivec Slovencev, ker sem kolektal za pomožno akcijo Slovenskih Župnij. Ta izjava je prišla v zapisnik, ne da bi le eden odbornikov kaj ugovarjal. Ponatisnili so zapisnik z izjavo vred vsi slovenski listi. Zato sem si mislil: če sem tak škodljivec slovenski stvari, bodo gotovo vsi zadovoljni, ako se ne prikazen! v Kongresu. Naj vzamejo v roke delo za Slovenijo tisti, ki niso škodljivci! Tako sem si mislil in nisem bil namenjen na Kongres.
Toda, ko sem zapazil, da se od nekje skuša prinesti na Kongres vprašanje partizanov in zahtevati' njihovo priznanje, sem postal pozoren. Prav tiste dni je prišlo iz starega kraja polno poročil, ki so opisovala, kaj so partizani in kaj delajo. Dejal sem si: za nas je najbolje, da se nič ne vtikamo v te zadeve. Kakor hitro bi se pa začela propaganda za partizane tu med nami, je gotovo, da poj-de naša "sloga" rakom* žvižgat. Ne samo katoličani, tudi drugi resni narodnjaki bi ne hoteli potegniti s partizani, ko spoznajo, kaj je v resnici Osvobodilna Fronta. Zato je bilo treba opozoriti javnost na to, da narod doma ne želi od nas, da bi podpirali partizane.
Za objavo in svarilo v listih je bilo prepozno. Zato sem vtaknil v žep nekaj tistih poročil iz starega kraja, dobil po-verilnico za Kongres v New Yorku in se peljal v Chicago.
Mislil sem si: ako bo potrebno, da na Kongresu povem, kaj poročajo iz starega kraja, bom spremenil svoj sklep in šel na Kongres, ker drugače zdaj nisem več mogel informirati javnosti. V Chicagu bom poizvedel, če res mislijo na Kongresu predlagati priznanje partizanom, etc.
Prišedši v Chicago sem se najprej oglasil v uredništvu Amerikanskega iSlovenca. Mr. Jerich ni ničesar vedel. Mislil sem na Mr. Jurjovca, pa se ne spominjam več, zakaj njega nisem dobil. Namenil sem se k Mr. Vincentu Cajnkarju. Toda poprej sem zvedel, da je bil na oni pripravljalni seji tudi Mr. Anton Krapenc, moj dober znanec, saj je bil nekoč moj laran pri sv. Štefanu. Stopim torej k njemu in mu povem, kaj mi je na srcu.
Tone Krapenc me je zagotovil, da ni bilo na pripravljalni seji nobene besede o partizanih, vsaj ne tako, da bi bil on to slišal. Iz svoje misli je pa dodal, da prav gotovo nihče nima namena, da bi s tem prišel na dan, in bi se tudi ne obneslo, zakaj velika večina bi bila prav gotovo proti temu, ker to bi pomenilo očitno strankarstvo. Vsakdo pa ve, da Kongres more imeti uspeh samo, če se ogib-lje vsakega strankarstva. Tudi on bi bil odločno zoper to, da se da partizanom kako priznanje pred drugimi ljudmi v Sloveniji in sploh v Jugoslaviji. Naj se torej prav nič ne bojim, na Kongres naj pa na vsak način pridem.
Tonetu Krapencu sem verjel in zato nisem šel še okoli drugih. Tudi Vincenta Cajnkarja potem nisem iskal. Pač pa sem šel v Cleveland in sem ostal tam ves čas Kongresa, udeležil se ga pa nisem. Dal sem si poročati sproti, kako se Kongres vrši. Ako bi bil zvedel, da je kaj takega na dnevnem redu, česar bi katoličani ne smeli podpirati, sem bil vsak hip pripravljen iti v narodni dom in pred vsemi dati svojo izjavo. Na tisto bi Zveza Slovenskih Župnij, ki .je bila o mojih namenih obveščena ,podala poziv na katoličane, naj Kongres zapustijo, če bi drugače ne šlo..
Toda res je bil Kongres tak kot ga je bil napovedoval 'Tone Krapenc. Zato sem z drugimi vred tudi jaz TAKRAT verjel, da bo vse dobro in prav. Re-saolucije so bile dobre in sprejemljive za vse. Enako volitve.
Ni pa tako tudi ostalo. Zato naj se nihče ne čudi, če sem pozneje ravno jaz tako ostro nastopil zoper kršenje resolucij Kongresa. Najbolj čudno je, da je pozneje med drugimi j ravno Tone Krapenc potegnil | s partizani i» še danes vleče j voziček za njimi. Nedavno tega | se je v nekem svojem dopisu sil-' no potegnil za, partizane, za | SANS, kakoršen je danes, za I Združeni odbor, za Tita in Ada-'miča. Svoje nekdanje mnenje .je torej temeljito spremenil.
Rev. Julij Slapšak
Oni dan smo brali v nekem časopisu zanimivo razpravo, kako bo z ljudskim zdravjem nekoč v dalj nji bodočnosti. Takole smo brali:
Pride čas, ko ljudje ne bodo nič več bolni. Takoj, ko se bo človek rodil na ta puklasti svet mu bo nekdo vbrizgal pod kožo neke kapljice, ki bodo v njegovem telesu že naprej umorile vsako kal bolezni. Potem bo zdrav celo svoje življenje, ki bo vsaj še enkrat tako dolgo kot je dandanes. Umrl sicer bo lepega dne, pa ne od kake bolezni, ampak se bo razpočil od samega naveličan j a ali pa bo omagal od starosti in se poslovil od tega sveta—zdrav kot riba.
Tako smo brali. Nehote si mislimo, da v tistih časih ljudem ne bo treba Več »zdravnikov. Ampak s tem nikakor ni rečeno, da dandanes, ko tiste kapljice še niso naprodaj v nobeni lekarni, zdravniki niso potrebni. Zato tudi nihče ne sme misliti, da, na primer, dr. Kern ,ni spoštovanja vreden mož, ko se še vedno bavi z zdravniškim poslom. Tudi ni rečeno, da dandanes zdravniški poklic ni veljaven in spoštovanja vreden poklic. Tiste kapljice prihodnjih stoletij torej ne mečejo prav nobene sence na dandanašnje zdravnike.
Tako smo brali in tako smo mislili. In smo gotovo prav mislili.
Kar bom pa v sledečih vrstah povedal, nismo brali v onem časopisu, ampak smo brali v Ameriški Domovini izpod peresa dr. Kerna.
Dr. Kern namreč piše, da so po njegovem mnenju danes še potrebne organizirane cerkve. Z drugo besedo: danes je še potrebna vera v Boga in kar je z njo v zvezi. To pa zato, ker svet še ni iznašel kakega boljšega "etičnega sistema." To se pravi, ker dandanes ljudje še ne znajo prav in pametno živeti—brez vere v Boga. Pride pa čas, ko bo človeštvo iznašlo drug in boljši "etični sistem," ki bo ljudi tako navdihnil, da bodo znali prav in pametno živeti tudi brez vere v Boga . . . Takrat vera ne bo več potrebna, tudi cerkev ne in seveda tudi duhovniki ne. Ker pa dandanes še ni take iznajdbe, da bi ljudje znali brez vere in cerkve in duhovnikov prav in pametno živeti, zato dr. Kern zelo prizanesljivo misli o cerkvah in duhovnikih in veri.
Dr. Kern ne pove, kako si misli tisti bodoči novi in boljši "etični sistem." Morebiti bo tako, da bodo novorojencu, namesto da bi ga nesli h krstu, vbrizgali spet kake posebne kapljice, ki ga bodo vse življenje varovale pred napačnimi koraki, pred grehom in neumnostjo, pred sovraštvom ubijanjem in tatvino, pa bo vse dobro ... Mi ne vemo, če je to dr. Kernova misel, ampak vrnila se nam je, ko smo brali ono-reč o človeškem telesnem zdravju nekdaj v dogledni ali nedogledni bodočnosti.
Pa'to naj bo, kakor pač more biti. Zanimivo in poučno je to, kako dr. Kern razlaga potrebo vere, ki jo na "tej stopnji človeškega razvoja" še prijazno priznava. Njemu je torej vera in cerkev in duhovnik samo nekaj začasnega, dokler kaj boljr šega ne pride . . .
Seveda bo dr. Kern trdil, da nikakor ne napada vere. Saj jo celo pohvali. Pomislite! Mož svetnega stanu, izučen zdravnik, javno pohvali vero! Potrebna je, koristna je, vpošte vati jo moramo! Ampak ta vera, ki jo dr. Kern hvali, nima po njegovem mnenju nič opraviti z Bogom in sploh 7\ nadnaravnim svetom. To je vse razvoj človeške misli, neka stopnja človeškega napredka
Potrpite torej z vero in cerkvijo in duhovniki zaenkrat, kakor morate za enkrat tudi še po trpeti z zdravniki.
Današnja vera je torej po nauku dr. Kerna le toliko vredna, kolikor uči ljudi, naj nikar ne postanejo barabe. Vse drugo, na primer, da je Bog v nebesih, da je duša nesmrtna in take reči, so sama lepa pravljica za otroke. Tako uči dr. Kern o veri, pa bo najbrž še hud, če zve, da jaz smatram njegovo pisanje za zelo viden napad na vero. Tako viden napad, da smo tako naravnostnih smešenj vere le malo vajeni.
Bralci Ameriške Domovine so se gotovo nekoliko čudili, zakaj je dr. Kern čutil potrebo, da si ravno potom tega lista olajša svoje — nekdaj katoliško — srce. Druge škode pa s svojim pisanjem gotovo ni napravil, o
'verH
.m
,!ifliiii«ir
g j
Hotel sem v kempo, pocuka in mi pomigne> ž njim na strategic"0 vanje zadej za vilo. K° , enkrat skrita pred ^ j očmi vsakih nepoklic*111^ mi tovariš v sreči in neS , če:
"Današnji
dan i" ^J noč je zadnja, ki jo b01"^, v tem nesrečnem
"Ne vem kako bi °dO Jim. Meni se okoli«8 J kempa tudi, čeprav bl 'A mnogo debatiralo gl^jJ ne, ki je po tako čudne^ J da nesrečnem nakljuc,^e|| skupaj. Zato bi jaz je to zadnji dan in 28 ^ ki j0 bom kdaj na tems J bil pod to Kushlan0 Ali si morda bolan, ^ povedal, da so ti tem lepem svetu štete, poveduješ o tem J vu Jeruzalema, kali. • || "če sem v svojem ž'vl kdaj videl kakega č1** tako "rad pograbil na napačnem k°n.dJ ti. Da bi bili m«J
šteti? Ne samo, dam1^j
ampak če kaj vem> ^ ^ dolgo hodil na J strgat. Kar bi ti dal, če bi me hoteH'8 n to, da bo jutri naš z ^
in da so današnje ure ^ Ja
tega zleta. Saj bom0 0I sem, če Bog da in J spraviti
Kushlana vPJ nas bo' povabil, a'1 siH° povabili njega, kak°[ | lepo izpeljali to pot- Jj "Ali si me zatoj^J kempo, da mi bos i1 kar že sam vem na P', fM mo jutri jemali slo^'0' tro, kaj misliš, ravnost, kaj opreZUJe!1jl| vrzeli, kot lisica Pf1-^," 1 se splazila v kokoši jj 1
"Orajt, bomo ravnost, no. Vidiš- ,1 zadnjo priliko, da P m Kushlana nekolik0 pri marjašu. Si"^1^ te še nekako izmazal-nisva ga hotela oP18^/ vi večer. Zdaj pa> | te v kempi sladke 1,1 ^ brez skrbi lahko P^ mu vzameva v6se^ejet>'( vsaj za kakega P°w
st f
videl, kako je vče1'^^! mizo polno pest sl. ^ biža. Ko smo sin^j« natančno videl, d« ^ |t še več kot poloyic0,gllleti^
la, če bi nosil tiste
Cleveland. Naj P^jjj mu jo bova dala, 1 ča pa za čast, da Je ■ ju J odlični družbi dva "
či. Nekaj naj Pla° K« nam ga je' njeg°v^. >'ej| zročila preteklo n plača za pijačo, K ^j večji del spil °n' { ,/j j pa za splošni blag0 bolj potrebni kot J® nakopali družine J | "Z eno besedo* v i* reklo, da ga bova V f .
ško nabrisala, kaj ^
"Tako se goveji saj si daš dopo* / zadevo razloži v w g jeziku."	. oiV Pi
"Ampak to si * gC\f
Jim, da če ga ga bova poštenim^, pravi, da če kdo * j« petlu čisto sl^ije'fi pošteno in tako ^^
"Aha, že vidi"1-. ^ s
tikvi. Torej zdaJ' * jasnem,
poj diva
morava predvsem ^ da na ju bo
tam, midva se P j niva, bo lepše W
"Okej,Jirn,bo>,
ko, kot sta se d° ^ j Jera in njen	j
on v nedeljo v os t . i bo prišla ona »■ jj, I "Jaz se bom ^jH j
vleči," ji je nai'°	j
Ho bi imeli takih več!
Povsod se dobijo v narodih, naroda vredni možje, dasi je tudi v vsakem narodu takih, ki so zgrešili pravo pot in postali sebi ter drugim v breme.
Zadnji petek so bile v tem listu napisane čestitke za 70 letnico, zaslužnemu možu Mr. John Potokarju od uredništva in drugih. Še več se lahko napiše, ne za to, ker bi se kdo mogoče Mr. Potokarju hotel prikupiti, ker vemo, da on take čestitke odklanja, pač pa za to, da bo vedel, da znamo njegova dela in njegovo zadržanje ceniti. Če se ima katerega za popolnega moža, naj to velja Mr. Potokarju, ker on je cel mož! Zakaj pravim cel mož? Za to, ker je Mr. Potokar v njegovem zadržanju in v njegovih delih popolen, če vzamemo njegovo stališče kot tako, kakor se spodobi možu, ki je ob enem trgovec, poleg tega pa veren mož, ki živi tako ,kakor mu narekuje vera in nje prepričanje. V tem obstoji njegov karakter in njegov značaj. Vsak tak, ki je tako odločen mož, da ceni svoje prepričanje tako visoko, je cel mož, je mož, ki zasluži spoštovanje od vseh, ki ga poznajo in imajo znjim kaj opraviti, bilo trgovsko ali osebno.
Še drugo čednost ima Mr. Potokar. On je mož .prezikušenj, obdan s težkimi križi, za katere pa ve le on sam. Biti in ostati tudi v preizkušnjah tak mož, to šteje zelo veliko in malo jih je, ki bi mogli vse to prenesti s takim zadovoljstvom, kakor to stori on. V tem zasluži še večje spoštovanje in naravnost občudovanje.
Mr. Potokar je eden izmed največjih trgovcev med nami Slovenci, toda, to je le postranska stvar za Mr. Potokar j a. Več kot to, je njemu njegovo prepričanje. Njegovo trgovino, katero je organiziral in mu lepo uspeva, v kljub temu, da toliko iz tega stori za druge dobrega, vodi za to, da iz nje črpa zaklade dobrih del, da drugim pomaga in da vzdržuje težko in potrosno bolezen njegove ljubljene soproge. Pravijo in bo res, da Bog naloži težke križe tem, ki so zmožni ali sposobni jih nositi, če je kje to veljalo, velja to v Potokarjevi družini. Mr. Potokar, v teh in takih razmerah ravna nekako podobno, kakor je ravnal Job, katerega je Bog tako težko preizkusil ,a ni zato zgubil vere v Boga. Mr. Potokar ravna prav tako. Njegovo veliko trgovsko podjetje iskorišča v to, da vzdržuje ,na j prej svoj dom in težko bolezen, preostanek pa deli revnim in potrebnim, pri tem pa ne zameta niti narodnih ustanov.
Ali bi si mogli predstaviti bolj popolnega moža? Ne, takih mož naj bi imel narod še več! Ime Mr. John Potokarja se bo bralo še dolgo potem, ko ga več ne bo mednami, to pa za to, ker takih mož, s takim karakterjem je malo, redki so.
Naj bi bila tudi božja volja, da bi še vztrajal na isti način vsaj še enih 10 let. Potem pa še in še. Mi Vas spoštujemo Mr. Potokar!	Anton Grdina

WT®" AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 17, 1944________L
Tri novele
Miguel Cervantes
lasProtni strani je bila na 1 lalimana slika Matere Zelo slabega tiska, pod visel košek iz palminih v steno pa je bila vzi-1 bela skleda. Rincon je da je košek za nabira-^odarov, skleda pa za ^'°vljeno vodo. In to je tudi res.
e. tem sta stopila v hišo a&ta, oba kakih dvajset !*ra in oba po študentov-J.'ecena, kmalu na to pa a košar j a ter en slepec. Se začeli molče izpreha-veži. Ni trajalo dolgo, ra Prišia še dva gosta, in ,®Va starca v obleki iz j.evin z naočniki, ki so ju cez vse častita in spošto-j Vredna, a v rokah sta dr-in sta z jagodami . ^žljala. Za njima se je ? a'a starka v žakljevini; ^če odšla v sobo, z naj-j Ppbožnostjo pomočila ^blagoslovljeno vodo, pa-kolena pred sveto podo-I aJa dolgo časa. tam, po-^jprej trikrat po vrsti Ja tla ter na to ravno j^t vzdignila proti nebu j, v°Ci, vstala, vrgla svoj | °šek ter se šele zdaj vr-
^ugim v vežo. H^a; v kratkem času se i r*lo v veži kakih štiri-različne noše in zu-Izmed zadnjih sta bila jaVja in čudno oblečena ^rdavsa, z velikimi brka-L ukoma s širokimi kraj-Q,as°pirjenima ovratniko-ie2raza sta bila zagorelega, gta imela načičkane, , 11 ^navadno velike meče, bodal vsak po dve pi-v°ja ščrta pa obešena za t j 0 sta vstopila, sta Rin-gr cortada od strani poji'pač ker se jima je t'r'sotnost čudna zdela in I !?ta poznala — potem pa Ma. približala in ju pra-. U sta od bratovščine, je odgovoril Rincon.
r' 'Zlla služabnika vainih
j
j^. Se_ je bližala ura in čas,! i^/mel prikazati gospod j io> od vsega tega častili uštva ravno tako težko !j Van, kakor pri vseh pri-C: Bil e mož kakih petinštiridesetih let, visoke temnega obraza, go-t črne in zelo obilne l(!l.er globoko ležečih oči. L 6 golorok, in skozi odprli z'06 se mu je videl cel Lko je imel obraščene pr-|j Pleča je nosil plašč iz L' ki mu je segal skoraj L'te pa so tičale v poho-L^jih. Hlače so mu bile L® ter silno široke in K klobuk pa tudi tak, nosijo borilci; to je: I* y °^liko zvonca in zelo ši-Lfaj«e. Cez. rame in prsi hitU Visel Pas za meč, a na L i0 kratek meč. Roke I Hiši.'6 kratke in obrašče-IžJ1 debeli, nohti pa skopi,, ploščati; nog se ni L' ^°Pala pa s0 biia nena-|itulroka, členki silni. Res lit, lo težko misliti bolj div-I Ufov0 prikazen na sve-
ftljL
ll^.J11 Je prišel tisti dečko, lin I Pripeljal naša znanca. 2daj prijel za roki ter
litnj ^avil Monipodiu z be-% '
1 '0 c.1
V- tista dva vrla dečka, ^ sem plavil vašemu 'iij,/,u> gospod Monipodio, ijj ^agovoli samo izpraša-bo takoj uverilo, da \ sprejetja v našo za-
i V
Xpm tudi'zelo rad storil,
Uu 111 smo povedati, da so k^aj, ko je Prišel P° m ' vsi, ki sa ga čakali, P0 spoštljivo priklonili, '^dveh grdavsov, ki sta riv0lj Pravijo temu oni, sa-01 roke dotaknila svojih.
klobukov, potem pa spet korakala gor in dol. Pa tudi Monipodio je korakal od enega konca veže do drugega, ko je pra-šal novinca po njunem poklicu, rojstnem kraju in starših. Na to je odgovoril Rincon:
—Kar se tiče poklica-, sva že s tem na vsa usta odgovorila, da stojiva pred vašim blagorodjem; kar se tiče pa domov j a in ravno tako staršev, se mi ne zdi neobhodno potrebno, da bi o tem govorila, ko se vendar ne potegujeva za kako visoko mesto na dvoru ali kje.
—Cisto prav, sinko moj! je pritrdil Monipodio. Prav gotovo je najbolje take reči raši zamolčati. Zakaj če se stvari ne iztečejo, kakor bi se morale, ni dobro, če pišejo pisarji po svojih bukvah in sodni je po registrih: ta in ta, onegov sin, od tod in tod doma, je bil ta in ta dan prijet ter obsojen na ba-tine ali kaj takega; najmanj je res, da kaj takega fino uho le žali. Zato ponavljam, da je znak razumnosti, če kdo zataji svoj rojstni kraj in zamolči svoje starše. Glede na to pa, da med nami ne sme biti nika-kih skrivnosti, si ne morem kaj, da bi vaju vsaj po imenu ne prašal.
Nato je povedal Rincon svoje in Cortado svoje.
—Od zdaj naprej, je rekel Monipodio, želim, in je moja volja, da se vi Rincon kličete Rinconete, vi Cortado pa Cor-tadillo — imeni, ki pristojata kakor uliti vajini starosti in našim pravilom. Med te spada sicer pa tudi potreba, da poznamo imena staršev svojih so-bratov; zakaj pri nas je navada, da damo vsako leto brati nekaj maš za duše naših rajnkih in naših dobrotnikov. In sicer tako, da damo onemu, ki jih bere, za plačilo del našega plena. Pravijo, da take maše, čim so plačane in brane, koristijo dušam za njih spas. Med naše dobrotnike pa spadajo: advokat, ki nas brani, birič, ki nas 'posvari rabelj, ki se mu smilimo, da nas preveč ne nateza, kakor tudi tisti, kateri se takrat, ko kdo izmed nas beži po ulici, pa kričijo za njim:
"Tat, ta! Primite ga vendar
_t", kateri se takrat, pravim,
postavi sredi ceste in ustavi naval, rekoč: "Pustite ga, siromaka! Saj je že tako odovolj nesrečen — njegova pregreha sama se bo ftad njim maščevala!'' Naše dobrotnice so dalje tudi tiste naše pomočnice, ki nam v potu svojega obraza pomagajo takrat, ko smo v luknji ali pa v verigah. Taki dobrotniki so pa tudi naši očetje in naše matere, ki so nas spravili na svet. Potem sodni pisar, ki obrne stvar na dobro; zakaj ni ga zločina, ki bi prav moral biti krivda, niti je ni krivde, ki bi J prav morala dobiti veliko ka-j zen. In za vse te, ki sem jih zdaj naštel, opravi naša bratovščina vsako leto svojo obletnico s kolikor le more velikim pumpom in veliko sijaj-nostjo.
—Gotovo je vse to vredno previsokega in preglobokega duha vašega blagorodja, gospod Monipodio, o katerem sva s tovarišem slišala že toliko imenitnega, j erekel Rinconete. Toda najini starši se še vesele svojega življenja; če pa jih pre-živiva, bova to tej slavni in ugledni bratovščini takoj javila, da opravi z običajno sijaj-nostjo in pompom za spas njihovih duš ta stas, okras ali obletnico. Ce ni, da se ta obletnica bolje opravi s pumpom in sejajnostjo, kakor se je blagovolilo izraziti vaše blagorodje.
_To bo tudi opravila, ali pa
naj me vrag živega pobere! je rekel Monipodio in poklical onega, ki mu je pripeljal naša dva novinca:
(Dalje prihodnjič.)
Iz Slovenije
Kamnik. Med Kamnikom in Stranjami so četniki zajeli nemško četo in jo pobili.
V	Medvodah so bile sklicane ženske k posebnem tečaju za voditeljice celic in blokov. Prišle so ženske iz Št. Vida, iz Šmartna, iz Smlednika in iz Medvod. Govorila je okrožna ženska voditeljica Ebbenau.
V	Šmartnem pri Litji je bil v juniju zaključen nemški tečaj za odrasle. Zaključni večer se je pričel z igranjem na harmoniko. Nato pa je otroška skupina zapela pesem "O Gloe-ckle von Heimattal."
Podpore za vzgojo otrok. — Nemški prebivalci na Spodnje Štajerskem, ki imajo najmanj 4 otroke, prejmejo za njih vzgojo podporo, če so otroci nemški pripadniki, zdravi ter duševno in v pogledu značaja vzgoji j ivi.
Šolski grad Vurberk. — V Nemčiji so posamezni gradovi namenjeni političnemu šolanju pripadnikov narodnosociali-stične stranke. Tudi štajerski Heimatbund ima zdaj tako grajsko šolo. V ta namen je bil izbran vurberški grad, ki ga je 1. julija vodja Heimatbunda Franc Steindl izročil svojemu namenu. Vurberški grad je med najstarejšimi na Spodnjem Štajerskem. Z njega je lep razgled po Dravskem polju in po Slovenskih goricah. V teku zadnjega leta so grad preuredili, da bo zdaj služil vzgoji voditeljev Heimatbunda. Kmalu po izročitvi gradu v šolske svrhe, je že prišlo tja nekaj prvih tečajnikov. "Tagespost" pripominja k temu: Tako bo šolski grad postal žarišče nemške volje na Spodnjem Štajerskem.
V	Stari Loki je bil v okrašeni dvorani svečan sprejem z zaobljubo novih članov, ki so bili sprejeti v koroški Volks-bund. Govoril je krajevni vodja Burger.
V	Slovenskih Konjicah je bil sklican zbor ženske posade v Lavričevi usnjarni. Govornik Mascher je govoril o namenil organizacije žensk v okviru Heimatbunda. V konjiškem kinu pa je bil prirejen v prid nemškega Rdečega križa koncert nemških in italijanskih skladb. Ustanovljena je bila tudi amaterska igralska družba, ki je bila v nedeljo 5. julija prvič predstavljena.
V	Medani pri Gorici je umrl nčnadne smrti ondotni veleposestnik Leopold Tofoš, ki je bil dobro poznan ttudi med vinskimi trgovci v Ljubljani. Pokojni je bil svak sodnika ljubljanskega vrhovnega sodišča dr. Gradnika.
Ajdovščna. — "Corrfere del-la Sera" poroča, da so 14. julija neznanci napadli vojaški oddelek na železniški progi med Ajdovščino in Sv. Križem. Pri tem je bilo nekaj laških vojakov ubitih, več pa težko ranjenih. Neznancev niso prijeli. Nemški begunci preplavljajo
Maribor Po nepretrgani zavezniški letalski ofenzivi nad Nemčijo beže Nemci na vse strani in posebno
močan naval je proti jugu. V Maribor prihaja dnevno po nekaj vlakov z nemškimi begunci, ki jih spravljajo v mesto in po deželi. V nekaterih okrajih sko-ro ni slovenske družine, ki ne bi bila primorana vzeti pod streho po nekaj nemških beguncev. Obnašanje teh pritepencev je nad vse surovo in gospodovalno. Gra-ška "Tagespost" se pritožuje nad slovensko negostoljubnostjo in pravi, da bi morale nemške oblasti vse Slovence iz štajerske pognati v Ljubljansko pokrajino, da bi se na ta način našel prostor za rajhovce.
V Reki so neznanci ubili šefa nemške delavne službe Hansa Hobel-a. Pri spopadu je bilo pobitih tudi nekaj fašistovskih kolovodij. Nemci so nato skupno s fašisti vprizorili pokolje po mestu in okolici. Pozaprli so nekaj sto Jugoslovanov. Na Reki in na Sušaku je bilo proglašeno obsedno stanje.
-o-
Domača fronta
Ukinjenje znamk za nakupovanje masti, zabele, solatnega olja in olja za kuhanje, ne bo vplivalo na nabiranje rabljenih masti. Prodajalci mesa na drobno bodo še nadalje plačevali po dve rdeči znamki in štiri cente za funt rabljene masti, pravijo v uradu OP A.
"Ta obrabljena mast je še vedno nujno potrebna v vojnem programu za industrijo," je rekel .polkovnik Housten,, upravitelj za odmero živil v uradu za upravo cen. "Po gotovi predelavi se rabljena mast uporablja v izdelavi municije, zdravil, sintetčinega gumija, niloha za padala, barve, lakov, plastičnih izdelkov in še dolgo vrsto važnih izdelkov za vojne in mirne čase."
Upravitelj je poudaril, da med tem, ko je dobava jedilnega olja in masti dovolj na za vojne in civilne zahteve, potrebujejo maščobe in olja za industrijske potrebe še vedno v velikih količinah.
"V industrijskih maščobah so vštete neužitne masti, neuporabne za hrano. Velike množine dobav industrijskih maščob je bilo pred vojno uvoženih." je dejal polkovnik Houston. "Rabljena kuhinjska mast, ki jo gospodinje prihranijo, igra dandanes važno vlogo v pomoči naši državi, ker to pomaga pri vzdrževanju zadostnih množm industrijskih olj. Oddajanje masti po vladnem programu ne sme prav nič odnehati." Icketts svari tiste, ki rabijo premog
Upravitelj premoga Harold L. Ickes opozarja tudi vse odjemalce premoga, ki odlašajo z naročili srednje - vzhodnega premoga, ker se jim lahko zgodi, da bodo imeli prihodnjo' zimo mnogo manj premoga na razpolago, nego bi ga potrebovali.
Hišni posestniki, pazile na svoje škropilnike proti mrčesu
Hišni posestnikti bi morali uporabljati razpršilnike z veliko pazljivostjo, tako poroča WPB. Med tem ko urad za civilne potrebščine (Office of Ci-
vilian Requirements) sodi, da bi jih bilo potrebnih pet milijonov v prvi polovici leta 1944, je dobilo šest družb kovine komaj za tri milijone dvestotisoč razpršnikov. Končno pa še ni gotovo, da bi jih toliko izdelali.
Civilistom bo letos, na razpolago mnogo manj piretra, najbolj važne snovi v mnogih strupih za pokončavanje mrčesa, kajti pireter (Pyrethrum) je važen za rabo pri kontroli malarije in je zato povpraševanje po njem vedno večje.
Vesti iz Wasliingtona
Krajevni OPA uradi so postavili sedaj tudi jagode na občinske liste najvišjih cen. Cene bodo ostale iste kot so bile za leto 1943.
Dalje OPA opozarja avto-mobiliste, da naj nikar ne po-mečejo proč potrdil o inšpekciji avtomobilskih obročev, čeprav istih ne treba več dajati pregledovati v določenih presledkih. Potrdilo bo potrebno vsakikrat za dovoljenje novega gazolina ali pa novega obroča. Biti mora z avtomobilom v rabi, ali če je prodan.
Izkaznice za Sladkor so na razpolago za vojake na dopustu in sicer ne funt za vsakih 36 jedilnih obrokov ali manj, če je vojak doma. Urad za zaščito prevoza (Office of Defense Transportation) naznanja, da za poletna počitniška potovanja ali taborenja ne bo na razpolago prostora v pulma-nih in bo treba za posebne prostore na vlakih ali najetih avtobusih posebnega dovoljenja. ODT bo strogo omejeno dovolil posebne dnevne vožnje do dnevnih poletnih taborišč, ker je pričakovati velike udeležbe otrok vojnih taboriščnih delavcev.
DELO DOBIJO
Dekleta in žene
Pomagajte dobiti to vojno
Mi potrebujemo
STROJNE OPERATORICE
INŠPEKTORICE
ZA POMOČ PRI ORODJU
TIME KEEPERS
ZA SPLOŠNO POMOČ
Visoka plača od ure in
overtime
Podnevi ali ponoči
10 ur na dan, 6 dni v tednu
Centralni lokal. Se ga lahko doseže od katerega koli dela mesta.
Bishop & Babcock Mfg. Co.
1285 E. 49. St. blizu St. Clair
(118)
DELO DOBIJO
MALI OGLASI
Naznanilo selitve
Okrog 15. maja bomo preselili svojo delavnico in urad iz 6521 St. Clair Ave. v svoje lastne prostore na 6721 St. Clair Ave. Rezidenco bomo pa preselili na 8912 Parmelee Ave. V novih prostorih bomo tudi naprej izvrševali točno vsa dela, ki spadajo v našo stroko.
Joseph Mohar & Co.
Plumbing, Heating and Electric Sewer Cleaning HE 5188
(x)
t MOŠKI IN ŽENSKE Za treniranje na strojih in izučene operatorje Velderje Brusilce za orodje Turret Lathe, Engine Lathe, Drill Press, Milling Machine Za splošna tovarniška dela Visoka plača od ure. Dobri delovni pogoji. Ugodna transportacija. IRON FIREMAN MFG. CO. 3170 W. 105th St. _(116)
ženske za čiščenje
Plača od ure Od 6 zvečer do 2:30 zjutraj 6 dni v tednu.
E. F. Hauserman Company
6800 Grant Ave. (blizu E. 71. St. južno od Harvard).	(116)
NAPELJAVA in poprava elektrike, v industriji, v trgovini ali stanovanju. Licenziran strokovnjak. Pokličite MU 1188.
(127)
Hiša naprodaj
Hiša za 2 družini je naprodaj, 3 sobe zgorej, 4 spodaj, nahaja se na 1437 E. 61. St. Cena je samo $4,500. Za podrobnosti se zglasite pri Mr. Moreika, 1308 E. 82. St. ob večerih.
(May 13, 15, 17)
Hiša naprodaj
Proda se hiša 5 sob in z majhno sobo v drugem nadstropju Nahaja se na 1481 E. 172. St. blizu Graphite Bronze Co. Vprašajte na istem naslovu za podrobnosti. (May 15, 17, 19)
Moške in ženske splošna tovarniška dela
oe potiebuje e«
6 dni v tedna 48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77Yac na uro
Ženske 62 c na uro
Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo.
Zglasite se na
Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co., Inc.
_, (121)
MOŠKI IN ŽENSKE
Strojni operatorji Lahko delo Plača od ure Overtime in bonus RAUSCH NUT & MFG. CO. 863 E 140. St.
(121)
oskrbnice
Poln čas 5*:10 popoldne do 1:40 zjutraj Šest noči v tednu
v mestu-
750 Huron Rd., ali ,! 700 Prospect Plača $31.20 na teden.
Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite
Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo.
Zahteva se dokaz o državljanstvu.
THE OHIO BELL ! TELEPHONE CO.
700 Prospect Ave., Soba 901 ____________ (x)
Pomagajte skrajšati vojno
Mi potrebujemo IZDELOVALCE ORODJA BRUSILCE ORODJA OPERATORJE STROJEV POPRAVLJALCE STROJEV INŠPEKTORJE POMAGAČE ZA SPLOŠNA TOVARNIŠKA DELA Podnevi ali ponoči Visoka plača od ure in overtime 10 ur na dan, 6 dni na teden
RIS
Bishop & Babcock Mfg. Co.
285 E. 49. St. (blizu St. Clair)
Se lahko doseže od vsakega dela mesta.
(118)
Pomagati pri ognju
in
Brusači železa
Plača od ure in overtime Zglasite se pri
Steel Improvement & Forge Co.
970 E. 64. St.
severno od St. Clair
(117)
MOŠKI IN ŽENSKE
Vaša narodnost ni nobena ovira pri delu v
OHIO CRANKSHAFT
Vaši prijatelji in sorodniki ao tu uposleni na dobro-plačujočih delih.
Zakaj ne bi bili tudi vi?
Pridite'še danes!
Zahteva se izkaz državljanstva ali rojstni list.
OHIO CRANKSHAFT
Ta japonski otok v Sumatri bi izgledal -mi prvi pogled brez posebne važnosti in nevarnosti za zaveznike, a v resnici pa je pravi sod dinamita. Britska mornarica ga 'je spoznala v pravem pomenu in vse naselje pogna la v zmk. Izkazalo se je, da je bilo tu važno središče za dobavo japonskega vojnega mate Hala.	"
Dobra služba
Še en mesar dobi službo za ob petkih in sobotah ali pa stalno,) ali pa mlad fant, ki ga veseli se naučiti tega dela. Najet bo tudi tak, ki ima permit od 16 ali 17 leta naprej, ali pa starejši v 4F razredu. Plača najboljša.
Zglasite se pri Joe A. Sisko-vich, Grocery & Meat. Market, 15802 Waterloo Road.
_(116)
Delo dobi
V restavrantu dobi delo janitor. Ima sobo, hrano in dobro plačo. Zglasite se na 390 E. 156. St.	(H?)
Kupujmo obrambne obveznic« in znamke I
3800 Harvard
4	__ AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 17, 1944
Patrick, odjezdil na ^ stle, in sporoči čast' . Jozuatu, kaj se tukaj vprašaj ga kako se držati, in sporoči, d* naj takoj s teboj ^ Jaz bodem medtem' kaj pred hišo str««1;.
Jozua bode ttf« prišel, to vem d°br0,1 Patrick!"
(Dalje prihod^
dva hočeva samo vašega otroka na Wilson Castle odvesti!
"Hranite te vaše sirove besede in trud, meni otroka odnesti! Raje umrem, kakor da izročim vama otroka," odgovori ona odločno.
Patrick pogleda majaje z glavo Jima, in ni mu prišlo na um, kaj naj stori.
Jim vidi, da je postala stvar resna in težavna, ker se je mati pripravila na smrtni boj za svojega otroka.
"Dobro torej, vi nečete drugače, torej naj postane stvar slabejša za vas," nagovori Elizabeto, sedaj nastane mrak
Prične se mračiti. Jefferso-nov voz je odšel. Na potu pri Edwardovem konju stoji njegov sluga s svojim konjem in prtljago.
Solnce je zatoniio. Tema se je pričela razširjati preko pra-erije in visokih gora.
"Bodi srečna Elizabeta, bog naj obvaruje tebe in najino ljubo dete!" govori Edward Wilson pri slovesu in privija svojo goreče ljubljeno ženo na svoje srce pri odhajanju. Elizabeta je komaj zatajevala svoje grenke solze, toda pokazati se je hotela močna, pokazati je ho-, tela svoj ponos, da je vredna biti žena Edwarda Wilson.
On korači iz sobice in ona mu sledi z malim sinčkom.
Ko so bili zunaj, se jim približa sluga William s konji.
Še en sladak poljub — potem sta se ločila.
Edward skoči na nestrpljive-ga konja. Elizabeta drži dete
kviško — še en pozdrav--
Jezdeca odjezdila na brzih konjičih proti gorovju in izgineta v temi, katera se je razprostirala po celi okolici. Samo peket konjskih kopit je prihajal še do Elizabetinih ušes, in potem tudi to zamrje v daljavi. —r —
Elizabeta stoji nepremična z detetom v naročju — tako dolgo niso srčne bolečine nobenih solz našle, sedaj so pa pričele
liti po licu zapuščene--
"Na svidenje moj ljubi Edward!" zasušti iz njenih ust Tako'stoji še vedno tukaj vsa zatopljena v globoke' misli; Luna jo bledo obsije ko se prikrade izpod gosto-črnih oblakov..
Zazdelo se ji je, kakor da vidi neko senco odhajati po cesti proti gorovju — je bil to jezdec? skoraj gotovo da, v tem
trenutku pa se luna zopet za oblake skrije in neznana senca izgine.
Elizabeta se povrne nazaj v hišico v kateri je vladala grozna tihota — zgrudi se s svojim detetom na posteljo in z svojimi mislimi spremlja svojega ljubljenega moža v tujino. — Mati.
"Tebi ne more iti slabo Jim, napram tebi je eden izmed naju lump," meni drugega dne neki mož z rujavo brado, mažu-lastim obrazom in z izbuljenimi očmi od žganja proti črnpu, iPoleg katerega on z Wilson City prihaja, ter jezdi neko zmršeno kluse, "ti imaš vedno svoje dohodke od g. Jozuata. Če midva danes dečka na Wilson Castle prineseva, bode zopet nekaj drobiža v naših žepih, toda od tega sem jaz deležen polovico, moj ljubi prijatelj!"
"Kaj koristi to tebi Patrick, ti ne trpiš cvenka v tvojemu žepu —' sediš v gostilni toliko časa, da imaš prazen,( popolnoma prazen žep," odgovori zamorec.
"Oho, ti bi zopet sedaj rad izpustil vse sam v svoj vedno lačni in žejni žep, ha!" nadaljuje Patrick, "toda tako ne gre, sedaj si bova delila, prijatelj!"
"No potem mora Foks tudi nekaj deležen biti te svote "
"Ja zakaj ne, če bi bil poleg, toda sedaj sva sama, da čisto sama, da izpolniva to povelje. Hčer starega n^dplezavca je napravila srečo, pri moji veri! Njen sinček pa bode v Wilson
Castle dobro vzgojen, in ona »
"Kaj prihaja po poti proti nam?" vpraša Jim in pokaže na neki počasi bližajoči se voz, poleg katerega gre nekoliko mož.
Jim in Patrick, katera sta oba Jeffersonu služila pridrži-'ta konje, da bi jim prišel voz hitreje bliže.
"Kaj vozite v vozu ljudje; jih nagovori črnec?"
"Mi hočemo na Wilson Castle k mirovnemu sodniku," se ču-je odgovor nazaj, pretečeno noč se je pripetil napad v gorovju na Mr. Wilsona."
"Kaj govorite! na g. Edwarda WJdson?" vtpraša Jim začudeno in raz jezdi svoje kluse, poleg se pa tudi nikoli trezni Patrick začudi. Kolikor mi je znano, je Mr. Edward Wilson šele včeraj zvečer odpotoval s svojim slugo Williamom."
"Nekdo je streljal ponoči na jezdeca, tukaj je služabnik William, mi ga peljemo po naročilu Mr. Wilsona, kateri je svojo pot nadaljeval, na Wilson City k mirovnemu sodniku," pripovedujejo možje, kateri so spremljali voz, in eden izmed njih odgrne voz. Bil je mrtev, na njegovi glavi se je videla rana s strdeno krvjo, katera mu je povzročila takojšnjo smrt.
"To je sluga William z Wilson Castle," pripoveduje Jim in to potrdi tudi Patrick z nekako resnostjo.
"Po mojem mnenju je bilo streljano na Mr. Wilsona," pripomni drugi mož, sedaj se vlačijo tu po gorovju vsakoja-ke vrste ljudje. Slučaj je pa nanesel, da je Mr. Wilson svojega služabnika naprej jezditi pustil, v tem trenutku poči strel in zadene služabnika, mesto Wilsona. Mr. Wilson ustreli takoj proti mestu odkoder je bil videti blisk strela, da prepodi roparje in oddirja na čilem konju dalje. Pri solnčnem vzhodu prijezdi do naših koč in nam
Pred kratkim je umrl na svojem domu v Brighton, Mass., kardinal in nadškof William O'Connell v starosti 84 let. Kardinalski klobuk je dobil leta 1911.
SAlPANi
♦TINIAN
GUAM*
Daleč proč od doma. — Pennsylvania Žel^ žba je najela 56 delavcev v državi Jalisco, Centi'0 ka, da bodo tukaj popravljali progo, ker prifflf mačih delavcev. Delavci so se naučili dela P0' knjige, ki je tiskana nalašč' zanje v španščini.
EWVVETOXj
^PHILIPPINES
PONAPE
[PALAU IS.
CAROLINE ISLANDS
KUSAIE:
NAURU.
%-NEW IRELAND .GREEN
i^iEW C^OUGAINVILLC Britain 9 ^SOLOMON IS
GUADALCANAL^ „
« NEWS GUINEA1
NETHERLANDS INDIES^ fcte£/TIMOR
fort Moresby
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano ln hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 E. 61»t St.
HE 2730.
n0vke--ivse9asvela
novi c e--ki ifh P°trebuiete
n0vice--kijih dobite se s'eže
——————————— i
novice-P°P°'noma nepristranske
POZOR GOSPODARJI Hl^ ,y
flS" dO
Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z i te ^ Skrilja, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo tllCit ki smo že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani Slovencem. Plačate lahko prav na lahke obroke.
The Elaborated Roofing Co-y
MElrose 0033	6115 LORAIN AVE.
. ioPLy
Kadar pokličete, vprašajte za MR. ^-jL^y
ČE STE BOLNI
Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih,v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju.
Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način.
DR. PAUL W.WELSH
HYDROPATHIC CLINIC
(specialist v starih boleznih)
Uradne ure: 10 z j. do 4:30 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016.
(Wed. — x)
NOVICE--kolil(0r moflože °ri9ina|ne
no vice—ki$0 zanimive
vam vsak dan prinaia v hišo
AMERIŠKA DOMOVINA
Povejte to soseda, ki ie ni narofen nanjo
trpljenje mlade matere
d
ROMAN	\
je naročil, naj spravimo njegovega slugo na pristojno mesto."
"No, le peljite ga v mesto dobri možje, do mirovnega sodnika Jeffersona," pripomni črni Jim, "to je bila sreča v nesreči," prične on govoriti med potjo svojemu prijatelju, ko sta odjezdila dalje. Ko bi bil sfrel zadel Mr. Wilsona, no, • to bi bilo žalovanja v Wilson Castle _i»
"Haha," se smeje Patrick, "jaz vem za enega, kateri bi navsezadnje ne žaloval preveč, in ti ga mislim tudi dobro poznaš prijatelj! Postati dedič takega ogromnega bogastva, bi gotovo prijalo najbolje Mr. Jozuatu Wilson."
"Oba jezdeca odjezdita proti samotni hišici Elizabete."
"Dalo bode veliko dela, ko se vrneva na Wilson Castle. Mr. Jefferson bo pustil zločince skoraj gotovo iskati," pripomni Jim.
"Na tej stvari mi ni veliko ležeče," mrmra Patrick, s zla-tokopi in drugimi podobnimi tolovaji se zvezati ni malenkost.
"Ti misliš, da je tukaj delo ložje kakor?" — odgovori Jim. Ne govori tega, prijatelj Patrick, ne govori, kaj ko bi nas kdo slišal, je--
"Kaj nam hoče, he? Mi imamo povelje," mrmra Patrick.
Oba jezdeca sta prišla do hišice, razjahata konja ter jih privežeta za bližnje drevo, ter pristopita k vratom.
Oba vdereta v hišo in potem v sobo.
Elizabeta je postala pozorna na to ropotanje, vstane ter hoče pogledati kaj to pomeni. V tem trenutku pa stopita Jim in Patrick pred njo. Kaj hočeta tukaj v moji hišici?
Črnec pristopi k nji, in pokaže prilizljivo na posteljo, v kateri se je nahajalo dete.
"Z nami mora na Wilson Castle," reče on, "Mr. Noe Wilson je tako zapovedal, in midva sva prišla po n^ega.
Elizabeta začudeča pogleda, kakor da bi ne razumela črnca, kateri ji je obudil nezaupanje takoj. Ona ne vidi to Judeževo delo prvikrat od Jozuata.
"Kaj hočete?" vpraša ona boječe.
"Vašega otroka," odgovori Patrick, veselite se vaš otrok mora na Wilson Castle. Smete si v čast šteti, da vas taka sreča doleti."
"Moje dete? Odnesti?" vpra-*--------.-
ša ona začudeno. "Ali ste ponoreli? Niti enega koraka naprej ! ne drznite se dotakniti nedolžnega bitja z vašimi okrvavljenimi rokami!"
"Ha, ha," se smeje črni Jim, ne delajte nobenih sitnosti. Bodite zadovoljni, da hoče Mr. Noe Wilson dete v svojo palačo vzeti. Ne mislite kaj takega, da bode z Edwardom vedno tako dalje v redu šlo, kar vam je obljubil, ha, ha, ha. Bodite zadovoljni, da se rešite dečka!
"Otrok je moj in ostane tukaj ,reče Elizabeta ostro, medtem ko se postavi pred posteljo braneča svojega otroka. Odločnost je sijala iz oči te mlade matere, ko je branila svojega otroka.
"Pojdite na stran, ker drugače sva primorana rabiti silo," reče Patrick, medtem pa Jim stegne svoje roke po otroku. «
Elizabeta uvidi, da ji hočejo otroka s silo odvzeti in da se brez njega ta dva tolovaja ne bodeta dala odpraviti, se postavi v bran.
V trenutku, v katerem se je mali prebudil in zagledal črnca, prične grozno jokati, to napolni materino srce z grozno jezo. Ko je spoznala nevarnost za svojega otroka, je postala kotlevinja, katera samo sebera-je žrtvuje kot svoje mladiče prepusti sovražniku, tako je sklenila tudi Elizabeta, raje umreti kakor pa si pustiti svojega otroka oropati me, najdražji zaklad, katerega ji je pri odhodu njen dragi mož ta-1
ko toplo priporočal varovati.
Hitro odločena pograbi svojega otroka in ga stisne z levo roko k sebi, z desnico pa pograbi za samokres, kateri je med Edwardovim orožjem na steni visel.
"Oho! Poglej," zavpijje Patrick ter odskoči nazaj, ko Elizabeta samokres "dvigne.
Jim nasmejoč se, pogleda srdito Elizabeto.
"Mislite, da vam zamore samokres kaj pomagati?" "Bolje storite, da se pokorite najini skromni zahtevi."
"Kakor vidim, delujete proti sebi in niste razumeli moje besede," pristavi Patrick, mi-
AMERIŠKA DOMOVINA
bi morala biti v
vsaki slovenski hiši
UČITE SE ANGLEŠČINA
• iz Dr. Kernovega	»
ANGLEŠH0-SL0VENSKEGA BER^
"ENGLISH-SLOVENE READER" /lil
kateremu je znižana cena ff O })* j in stane samo:	5
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDlNA J
6113 St. Clair Ave. Clevela^A

Po hudem mornariškem topniškem ognju in bombardiranju so čete pod poveljstvom generala Mac Arthur ja zasedle tri važna mesta Hollandia, Aitape in Tanahmerah na Novi Gvineji, kjer so odrezale 140,000 Japoncev od njih zaledja. Od tu je krog 1,300 milj do Filipinov.