Leto VII, štev. 27l Ljubljana, sreda 24. novembra 1926 Poštnina pavšalirana. Cena 2 Din = Uh&ra OO 4. «jtitr»j. ac Stane mesečno Din as—; aa inozemstvo Oir> 4.0'— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo t Ljubljana, Knaflova ulica Stev. yL Telefon štev 72, ponoči tudi 4tev »i Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko OpravnHtvo: Ljubljana, PreSernow ulica it. st — Telefon št. 30 Inseratnl oddelek« Ljubljana, Prešernova ulica St — Telefon 6t 493 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it:. — Celie. Aleksandrova cesta. Račun prt postnem Ček.zavodu: Ljub-jana it 11.84» - Praha čislo 78.180. W:en.Nr «05.141 Ljubljana, 23. novembra. Konferenca med turškim vnanjim ministrom Ruždi begom in ruskim komisarjem za vnanje zadeve Čičerinom je vzbudila v Evropi veliko pozornost. . Politična javnost se vprašuje, kaj bi mogli biti nagibi sestanka v Odesi. Kakor znano, je isti turški vnanji minister dne 17. decembra i. 1925. v Parizu podpisal prijateljsko in varnostno pogodbo z istim Čičerinom. To pogodbo sta Rusija in Turčija sklenili istolasno, ko se je v Ženevi vršilo zasedanje Društva narodov, na katerem je padla odločitev v mosulskem sporu v angleško korist. Turčija je bila silno užaljena rn Ruždi bej se je odpeliai direktno v Pariz. da podpiše pakt s sovjetskim pred-staviteljem. Sklep pogodbe je bila tedaj izrazita demonstracija proti Evropi, zbrani na ženevskem zasedanju. Toda ta demonstracija se je obnesla zelo slabo. Turčiji zavezništvo s sovjetsko Rusijo ni koristilo niti najmanj; nihče se nove pogodbe ni ustrašil in na Anglijo ni vplivala niti najmanj, da ne bi izrabila svojih ugodnih šanc v Mosulu. Zakaj faktično ruska pomoč Turčiji ni prestavljala ničesar realnega in ni šla preko moralne opore. V vsej določnosti se je ta takt poka-2al malo pozneje, ko se je pričela fašistična Italija pripravljati na nekako avanturo zoper turško maloazijsko posest. Turčija se je prestrašila in je hitela oklepati — sporazum z Anglijo, v katerem se je odrekla svojim aspiraci-Jam na Mosul. ki jih je bila vzdrževala s tako trdovratnostjo nad sedem let. Kaj je moglo danes gnati turškega diplomatskega predstavnika v Odeso, to vprašanje se vsiljuje danes samood-sebe. Saj razmerje med Turč;:'o in sovjetsko Rusijo niti prej niti poslej ni bilo posebno prisrčno in ponovno so nastali med obema vladama hudi spori. Da ie sovjetska Rusija prioravljena pomagati Turčiji kot vsaki državi, ki ima konflikte z evropskimi velesilami, je znano in zelo umljivo; težišče vprašanja je v tem. kako da se Turčija zanaša na njeno podporo. Zdi se. da stoji še vedno v ospredju italijanska nevarnost. Oči vidno v Angoli resno računajo s tem, da bi mogel Mussolini res pričep z. ekspedicijo na maloazijsko obalo: o tebi pričajo vesti o turški mobilizaciji, ki se neprestano ponavljajo, dasi gotovo, vsaj v celoti, niso točne. V Angori se očividno pripravljajo za vsak slučaj in v slučaju konflikta z Itaiijo bi mogli dobivati pomoč v orožju ter municiji in morda tudi v drugih ozirih edinole iz sovjetske Rusije. prav kakor za časa vojne z G.ki. Turčija je na razpotju; ali naj se po vzgledu Nemčije obrne v Ženevo in prosi za pristop v Društvo narodov, ali Pa naj vztraja ob strani in se nasloni na sovjetsko vlado Podoba je. da italijanska opasnost žene Turčijo v Moskvo. Pogajanja, ki jih plete Italija brez pre-stanka z Grčijo, Bolgarijo in Ruinunijo in kj imajo očividno zelo važen, če ne celo glavni pomen z ozirom na Tur ijo, povzročajo skrbi v Angori; posledica teh skrbi se zdi. da je bil sestanek v Odesi. Izvedeti pa ni moči ničesar konkretnega. Z obeh uradnih strani so se izdali komunikeji tako splošne in brezizrazne vsebine, kakor so značilni za obuajno diplomacijo, da ni mogoče priti do jasnosti. Turčija se bo morala odločiti, koliko se da doseči konkretnih ugodnosti z zvezo s Rusijo m koliko z naslonitvijo na Društvo narodov. Ako je odločitev že padla in pomeni Odesa že korak v določeno smer, bi se s tem. tako se zdi položaj za Italijo prej izboljšal nego poslabšal ker bi mogla računati na prijazno nevtralnost Anglije v še mnogo izdatnejši meri nego doslej. Iz vsega tega bi se mogel razviti konfikt. ki bi segei celo v našo bližino. Zato je sestanek v Odesi važnejši dogodek tudi s sta išča jugosiovenske vnanje politike. Aretacija kom. noslanca Srebmiča v Gorici Gorica, 23 novembra o. Rimski listi poročajo, da je policija aretirala v Riniti slovenskega komunističnega poslanca Josipa Srebrniča iz Solkma pri Gorici, čegar mandat je fašistovski parlament nedavno razveljavil. Književno podjetje -Narodna knjigarnam v Gorici (lastnik g. Lukežič) je spremenilo svoje ime v »Knjigarno Giosue Carducoi« Fašistovska milica je že prevzela nadzorstvo in varn )s'nc službo ob jugosloven-ski meji Tako ie 2e nastopil to službo v Podbrdu oddelke 20 miličnikov. Spremembe skupščinskega poslovnika Beograd. 23. novembra, p Skupščinski odbor je po daljši debati z 9 : 4 glasovom odobril radikalski predlog, po katerem naj se čl. 14. poslovnika tako spremeni, (ia se bodo volitve v vs stalne skupščinske od« bore v bodoče vršib za vsako redno zase« dan je posebej Predlog pride jutri v ple» numu Narodne skupščine v razpravo. in odobritev. Oster afroni Svetozaria Pribičeviča proti Pašiču Smatra ga za odgovornega za nasilstva radikalov. — Obsodba radikalske morale v zadevi Stj. Radiča. natu, temveč aaj gre v Hrvatsko, ter se tam bori proti ncprijatelju države Radiču sledeče: »Torej g. Radič, ki je v koaliciji z g. Beograd, 23. novembra p Današnja »Reči prinaša uvodnik Svetozarja Pribičeviča pod naslovom »Poštenje pašdčevcev«, v katerem se g. Pribitevič bavi z razbitjem svojega zbora v Crepaji G. Pribičevič zlasti povdarja dejstvo, da se je g. Šuvakovič zahvalil onim, ki so razg>nali demokratski shod, v imenu »sedoga vodje* njihovega Nikole Pašiča. G. Pribičevič zaključuje iz te izjave, da je g. Pašič naročil preprečiti zbor ter da e. Pašič kumuje podobnim nastopom ter patronizira take akcije. Sedaj torej vemo da ie g Pašič odgovoren za dogodke v Crepaji in povsod drugod, kjer so se taki dogodki pojavili. Odgovornost s. Pašiča je treba posebno povdariti, da se more določiti stališče vseh poštenih faktorjev našega javnega življenja napram »sivolasemu vodji stranke«. Dalje povdarja g. Pribičevič z ozirom na izjavo g. ŠuvakovJ-ča. češ da Pribičevie nima kaj Iskati v Ba- Šuvakovičem,: je neprijateij države. Kaj ]e potem takenr Šuvakovič, ki ie v koaliciji z neprijateljem države?a G Pribičevič obrača pažujo naše javnosti na politično moralo te krasne družbe, v kateri sedijo tudi pašičevci, ki javno brez vsakega stida proglašajo Radiča za neprijatelja države, kar jih pa ne ovira, da ne bi ostali v javni zvezi z istim Rad i čem, samo da se vzdržijo na vladi po njegovi milosti. Nastop SDS ori oblastnih volitvah Beograd. 23. novembra, n. Nocoj je imel sejo izvršilni odbor SDS, ki je razpravlja! o udeležbi stranke pri oblastnih volitvah. Sprejet je bil ski ep, da nastopi stranka v vsej državi samostojno. Situacra postala zopet bo!1 zapletena Dvolična igra slovenskih klerikalcev. — Medsebojno sumniče-nje med radikali. — Komentarji povodom Radičevega prihoda v Beograd, — Vlada pripravlja zopetno odgoditev Narodne skueščine. Beograd, 23. novembra, p. Današnja skup ščinska seja ie bila izredno burna. Govorniki SDS so navajali nasilja ia zlorabe ob-lastev, k: Jil; izvršujejo radikali, ko je pričela kampanja za oblastne volitve. Zlasti govor posl Boškoviča je napravi! na zbornico globok utis. ki ga je bedni zagovor drž. podta.taika Šuvakoviča le še pojačiL Jutri bo minister Maksimovič v imenu vlade odbil nujnost predloga SDS glede zaščite zborovat? j Zanimivo ic dvolično stališče klerikalcev. ki so imeli nocoj klubsko sejo, ter se izjavili v principu za zaščito zborovanj, izjavljajo pa, da ne bodo pomagali. SDS. ker da so tudi samostojni demokrati drugim razbija*! shode. Klerikalci en bodo jutri postavili nobenega govornika proti vladi Za predlog SDS so torej vsi predstavniki opozicije razen klerikalcev, ki postajajo vedno boij izolirani. ' ' Nocoj le bš!a v predsedništvu vlade kratka konferenca ministra financ dr. Periža z rnitiistron dr Ninčičem o budžetu ministrstva zunanjih poslov. Za tem ie konferrra! dr Peric z ministrom dvora Jankovičem. naibrže tudi radi bndžeta. Tekom dopoldne ie predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič imel daljšo konferenco z .Nikolo Pašičem Domneva se, da se je na njej razpravljalo o sestanku radi-kalskega kluba, ki še vedno m" sklican. Tkzv. poravnava v radikatskih vrstah stoji na jako šibkih nogah. Pašičevci m uzunovi-čevci se medsebojno sumničijo, da so neiskreni hi: se očividno' pripravljajo na nadaljevanje boja. Z zanimanjem se pričakuje prihod St. Radiča. Radičevci danes demantirajo vesti, da njihov šef nikakor ne pristaje na razpis oblastnih volitev ter trdijo, da smatrajo sicer te volitve za sedaj za neoportune, vendar jih preprečili ne bodo, ko se je vlada zanje že odločila. Vendar se vzdržujejo govorice, da so razmere med radičevci in radikali zopet postale kritične. Dejstvo, da ukaz o oblastnih volitvah še ni objavljen, se spravlja v zvezo z nesiguraim političnim položajem. V zvezi s tem se navaja, da so nasprotstva glede agrarnega zakona za Dalmacijo še vedno povsem neporavnana. Pavle Radič se je zadnje dni trudil, da bi se sklicala skupita seja radikalskega in ra-dičevskega kluba, na kateri naj bi se ta spor spravi! s sveta. Predsednik odbora za ta zakon 'posl. Komnettovič pa r.ocoj izjavlja, aa bi skupna seja RR ne imela nobenega smisla, ker se mora vprašanje najprej razčistiti v klubih. Govori se tudi, da namerava viada Narod no skupščino okrog 15. dec. odgoditi za najmanj en mesec in sicer pod-pretvezo, da se mora poslancem dati prilika za agitacijo povodom oblastnih volitev. Kako gospodarijo radikali v Vojvodini Burna debata v Narodni skupščini o nedeljskih dogodkih v Crepaji. — Govori nosi. Boškoviča, Pribičeviča in Šuvakovi-ča. — Značilen molk ministra Maksimoviča. Beograd, '23. novembra, p. Današnja seja Narodne skupščiue je pričela ot) pol 11. ia je bila vrlo burna. Po uvodnih formalnostih ;e bi! prečitan nujni zakonski predlog ■H; Zaniča za izpremembo člena 20 skupščinskega poslovnika, s katerim se zahteva, da smejo novinarji prisostvovati sejam finančnega odbora. Dr. Zanič povdarja. da je treba, da legitimirani skupščinski poročevalci prisostvujejo sejam finančnega odbora ter da je bolje, ako o njih avtentično poročajo, namesto da iščejo informacije pri posamez-nih posiancib. Zahteva za novinarje isto pravice, ki jih imajo v zakonodajnem odb> rti. Vladina večina je nujnost tega predloga odklonila. Na vrsto pride nujni zakonski predlog poslanca SDS dr. Dušami Boškoviča in tovarišev glede javnih zborovanj. (Vsebino pred loga smo že navedli. Op. ur.) Dr. Boškovič v daljšem govoru ugotavlja, da se v vsaki pravni in kulturni državi spoštujejo zakoni. V naši državi pa je vse drugo važnejše od zakonov in je naše državo jedva še mogoče nazvati za pravno. V pni vrsti ne spoštujejo zakonov niti najvišji državni uradniki člani same vlade — državni p od tajniki — a siioao ie tudi z mnogimi drugimi uradniki Njih se ne tičejo državni interesi, marveč jim psi upravljanju države lebdijo pred očmi samo osebni in strankarski interesi Najslabše stanje je v Vojvodini, kjer med ljudstvom vlada cgrornuo nezadovoljstvo Tatnošnja policija in administrativno tirad-uištvo sia pod vsako kritiko. Uradniki nimajo uiti moralnih uiti formalnih kvalifika cij. Nekdaj bogata Vojvodina propada sedaj materijaino; posebno prizadeti pa so kme tovalei. ki vobče ne morejo plačevati davkov in doklad ter v sili prodajajo svoja pose stva, da si priborijo denar za obstanek Pri vseb tegobah pa je še najhujše, da ne ob stoja osebna svoboda in državljanske pravice. Svoboda ■ bretanja in pravica sestajanja prirejanja zborovanj, konferenc in sestankov, je docela pogažena Dr. Boškovič navaja celo serijo primerov zlorab, ki jib izvršujejo nekateri uradniki Večji del srezkih poglavarjev nima potrebnih kvalifikacij, n v Vojvodini takorekoč ni niti enega &rez- kega poglavarja, ki bi bil sposoben in ua svojem mestu. Navaja nekega srezkega načelnika, ki je bil radi raznih zlorab obsojen D3 ječo, ter je obsodbo potrdila tudi kasa-cija. Na to afero je govornik opozoril notranjega ministra s posebnim vprašanjem, toda minister še do danes ni smatral za potrebno, da bi odgovoril in zadevo pojasnil. Govornik nadalje navaja srezkega poglavarja Dušana Kolareviča, ki je zagrešil veliko število sleparij in zlorab v svojem srezu, za kazen pa ie bil samo premeščen v, drug s rez- kjer nadaljuje svoje početje. Brezobzirno je izrabljal prebivalstvo in izsesaval denar. Nekoč je priredil veselico v korist Jadranske Straže. Čisti dobiček pa je potrošil za banket na čast — državnemu podtajniku Šuvakoviču. Govoruik ugotavlja, da je Šuvakovič postavil za uradnike v Vojvodini največje propalice, ki se mu slepo pokoravajo. Tam so javni beležniki, ki jedva lahko pekli kostanj in prodajali turški mod. ker nimajo niti popolnih osnovnih šol. Končno preide govornik na dogodke na zboru v Crepaji, kjer je Šuvakovič organiziral relotni policijski aparat in narodnostne manjšine ter z njimi napadel zbor SDS. Opisuje, kako so orožnilri e kruto silo razganjali nr.rod. (Medklic: Dr. Boškovič je renegat' Ogorčeni protiklici.) Dr. Boškovič reagira z ugotovitvijo, da je početkom svetovne vojne trohnel tri mesece v arn.fekih ječah, nato pa je bil interniran in obsojen na tri leta z bog veleizdaje, dočim je Šuvakovič v tistih časih zašel v rusko ujetništvo, odkoder je prešel v Anglijo in se šolal na državne stroške. Dr. Boškovič navaja razne zlorabe, ki jih je zagrešil Šuvakovič. Svoj govor zaključuje z odločnim apelom, da naj skupščina izglasuje nujnos4 za njegov zakonski pred-iog. V daljšem govoru je nato državni podtaj-nik Laza Šuvakovič skušal zavračati obtožbe dr. Boškovi^. Njegov zagovor pa je bil tako plitek in beden, da se je smejala vsa Narodna skupščina. Replicira nato radi osebnih poj;rsnil zopet dr. Boškovič, ki z vso odločnostjo pobija Šuvakovičeve navedb« " osebno pojasnilo nastopi še Svetozar Pribičevič s povdarkom. da je strašen in neverjetni cinizem državnega podtajnika šuvako- viča v tem, da narodu označuje Radiča kot sovražnika države, a v Narodni skupščini sam živi od Radičeve milosti. Podrobno tudi gosp. Pribičevič opiše dogodke ua zboru SDS v Crepaji, kjer je šuvakovič za atako organiziral celotni policijski aparat. Sledi še kratko pojasnilo radikala Binguloa. nakar se seja zaključi z napovedjo prihodnje za jutri dopoldne. Nadaljevala se bo debata o zakonskem predlogu SDS iu bodo vsi opozicijski govorniki podprli predlog samostojnih demokratov. Na današnji seji se je posebno opažalo interesantno dejstvo, da je notranji minister Boža llaksimovič mirno poslušal vse strašne očitke in neverjetne navedbe zločinov policijskih oblastev, a vendar ni smatral za umestno, da bi z besedo reagiral in vzel šuvakoviča v zaščito. Debata o francosko-nemškem sporazumu Bavarska ljudska stranka odobrava vstop Nemčije v Društvo narodov. — Nacijonalci za francosko - nemški sporazum? — Dr. Stresemann želi odpoklic medzavezniške vojaške kontrole. Francosko nemški sporazum glavno vprašanje evropske konsolidacije. Berlin, 23. novembra, s. Državni zbor je danes nadaljeval splošno debato o naknadnih kreditih za leto 1926. Pri tem je prišla na razgovor tudi zunanja politika. Poslanec Emininger (bavarska ljudska stranka) je podal v imenu vladnih strank izjavo, ki odobrava dosedanjo zunanjo politiko vlade, zlasti glede pogajanj v Ženevi in Thoiryju. Vstop Nemčije v Društvo narodov jemljejo vladne stranke z zadovoljstvom na znanje. Govornik je potem rekel v nadaljnih izvajanjih o ztinanjem položaju: Pozdravljamo stremljenja zunanjega ministra, da se čimprej odpravi vojaška kontrola nad Nemčijo. Pričakujemo, da zunanji minister ne bo pri pogajanjih sprejel nobenega razširjenja investigacijske: pravice Društva narodov, ki bi šlo preko okvira besedila člena 213. versailleske mirovne pogodbe. Vladne stranke bodo še nadalje podpirale vlado na poti. ki se je začela v Ženevi in Thoiryju. Pričakujemo odločno naglašanje naših pravic do osvoboditve zasedenih pokrajin. Poslanec Hotsch (nemški nacijonalec) je dejal, da je locarnski duh zaenkrat Ie nada. ne pa dejstvo. V Thoiryju pričakovana osvoboditev Porenja je žal izostala. Mi kot nacijonalna opozicija, je nadaljeval govornik, odkrito obžalujemo ta neuspeh sedanje zunanje poli. tike. Zahtevamo, da se takoj ukine vojaška kontrola, ki je že zdavnaj postala odveč. Nočemo revanžne vojne, marveč sino naklonjeni nemško-fran-coskemu sporazumu, ki pa mora biti velikopotezen in popoln in se mora naslanjati na popolno enakopravnost. Zunanji minister dr. Stresemann je potem izjavil, da je samo ob sebi umevno, da so pri vseh velikih političnih novih orijentacijah ljudje, ki se temu upirajo, končno pa le polagoma prodre v mišljenju naroda nekaj tako novega,. kakor so bila sedem let po svetovni vojni thoiryska pogajanja. Mini- Konec imperijske konference v Londonu Splošna zadovoljnost z izidom. — Zastopniki Južne Afrike, Kanade in Irske o pomenu konference. — Baldwin govori o učvrstitvi odnošajev med raznimi deli imperija. rih naravnost epohalen napredek. Mi smo podali svetu kot še nikoli jasno sliko našiii narodov, ponosnih ua svojo popolno avtonomijo in vendar zvostih edinstvu britanskega imperija. Jaz čutim, jc nadaljeval govornik, da se ja samostojnost naših narodov razširila, a da jo obenem zrasel prestiž celokupnega imperija. Južnoafriški ministrski predsednik g. Hertzog jc izjavil: »Zapuščam konferenco z občutkom, da ci<> sedaj v svetovni zgodovini še ni bilo tako važnega zborovanja. Odhajam popolnoma zadovoljen, ker sem dosegel vse, kar sem želel, in sicer s polnim sodelovanjem in simpatijo vseh udeležencev, kar Je najvažnejšo. O Higgins, zastopnik Irsko, je izjavil, da jo konferenca upoštevala irske željo Hi .Hm skušala ugoditi, kar najbolj mogoče. Potem, ko so govoriti še ostali ministrski predsedniki, je povze! besedo ministrski predsednik Baidwin, ki je izjavi!, da je duli konference vlil novega poguma I11 moči britanskemu imperiju. Konferenca sc je odi-kovala s prijateljskim duhom, kar je za učvrstitev odnošajev med posameznimi de!: britanskega imperija važneje, nego vse pisane besede. ster je nato razpravljal o vprašanju vojaške kontrole in naglašal naziranje vlade, da so sedaj dani stvarni pogoji za odpoklic medzavezniške vojaške kontrole. Akcija za nemško razorožitev je sedaj v stvari zc končana. Dr. Stresemann je nadalje poudarjal potrebo, da nadaljuje viada stremljenja za splošno razorožitev. Ker je postala skorajšnja izpraznitev zasedenega ozemlja aktualen problem, je treba najti zanjo pripravno rešitev. Nemško-francoski sporazum in utrditev odnošajev do Francije sta točki, okrog katerih sc suče konsolidacija Evrope. Te naloge p:i ni mogoče rešiti, dokler se ne odstranijo glavne ovire, to je zasedba nemškega ozemlja. Končno je dejal dr. Stresemann: Gotovo so vse stranke edine v tem, da je treba odkloniti trajno jamstvo Nemčije vzhodnim sosedam za njihove meje. Kai takega tudi uradni krogi v Franciji niso nikdar zahtevali od Nemčije. V nadalj-nem govoru je dr. Stresemann odobraval postopanje nemškega veleposlanik i v VVashingtonu, ki je iz lastnega nagiba, izvesil zastavo ob obletnici sklenitve premirja. Poslanec Stocker (komunist) je izjavil, da dr. Stresemann ni še nikdar stopil pred državni zbor tako praznih rok kakor danes. Vsi upi, ki jih je Nemčija gradila na Locarno in Thoiry, so splavali po vodi. Nad Francijo ne lebdi locarnski duh, ampak Poincarejev in celo Brianu nikakor ni pacifist, ampak hoče le dr. Stresemanna speljati na led. da potisne k tlom nemški imperijalizem. Govornik je končno očital socijalnhri demokratom poslušnost poliriki doktor Stresemanna in izjavil, da bodo ustvarile pravi svetovni mir le delavske mase v zvezi z Rusijo proti kapitalističnim lažipacifistom. Zbornica je potem odgodilu debato za jutri popoldne. London, 23. novembra (lo.) Imperiiama konferenca, ki se ie otvorila 19. oktobra, je bila danes zaključena Konferejica je imela vsega skupaj 16 plenarnih sej in 147 sestankov raznih odborov Končna resolucija konference izraža mnenje, da jamči ne samo dovršeno delo, ampak tudi sestanki in spoznanje med delegati za to, da je konte-renca vsestransko doprinesla k utrditvi edinosti britanskega imperija Adresa na kralja, sprejeta koncem konference, pravi: »Odobrili smo vse zaključke z dobro voljo in z nairesnejšo željo za pospeševanje dobrobiti vseh delov britanskega imperija. Podlaga našemu delu je bila gotovost, da je Vaše Veličanstvo simbr' edinstva vseh narodov britanskega imperija. V svojih zaključnih govorih so ministrski predsedniki povdarja!: važnost konference. Kanadski min. predsednik vidi glavni uspeh konfcrence v tem, da se je našla trdna podlaga za skupno delovanje. Prsja-teljske vezi med posamezirimi deli britanskega imperija so se učvrstile. Avstralski min. predsednik ie izjavil, da ni bilo mogoče popolnoma ustreči vsem delegatom, vendar pa pomenja konferenca v drugih ozi- Krvava pobuna v Severni Albaniji Pleme Mlrlditov prodira proti Skadm. — Vladne čete preslabe. — Varnostne odredbe naših pograničnik oblasti. Skadar, 23 novembra d V Severni Albaniji so se Miriditi pod vodstvom katoliškega duhovnika Loro Čaka uprli proti sedanjemu vladnemu režimu v Albaniji. Upor zavzema od dne do dne večje dimenzije. Vstaja miriditskega plemena le bila zasnovana, kolikor je do sedaj znano, v Zadru, kjer je v emigraciji več uglednih članov bivšega Fan Nolijevesra režima, med njim! bivši minister Mustaf? Kruja in glasoviti Hasan Priština. Vodje vstaje so stopili 'v stik tudi z bivšim m'" ' m Kočom Tasi-jem. ki živi sedaj na 1 em Njega so hoteli pridobiti da b- »rcaniziral istočasno vstajo v Južni Albaniji. Po načrtu jc imela počiti vstaja dne 1'/ novembra iStoča^uo v, Severni ia Južni Albaniji. Po dosedanjih poročilih pa se je razvila le v Severni Albaniji, kjer se je Miriditom pridružilo šc nekaj dragih plemen. Upornikom se jo posrečilo zasesti Saljo, Dukačin in Šoši, kjer so tamkajšnje orožniške posadke razorožili. Po najnovejših poročilih, ki so prispela v Skadar, se je vstaja, ki jo izbruhnila v Sa-Iji in Soših, močno razširila. Uporniki s r že pričeli prodirati v smeri proti Skadru Včeraj je prišlo na več krajih do krvavi! spopadov mod v staši tU četam;, ki jih ie v največji naglici poslala v Severno AibaniJ vlada Ahnieda bega. Rezultat bojev siee' še ni znan. vendar se govori, da so tac! vladne čete občutne izgube in da so se mo rale pred številčno mnogo močnejšimi uporniki ■ umakniti. Vest o neuspehu vladnih če: in prodiranju vstašev ;e izzvala v Skadru pravo paniko. Problem bodoče železniške mreže v Sloveniji Številna udeležba interesentov na včerajšnji drugi železniški konferenci v Ljubljani. — Živahna debata v vprašanju zveze Slovenije z morjem; nov načrt proge Kočevje-Čabar-Delnice. Sklep, da se za izjavo mišljenja glede vseh treh načrtov zveze do morja poprosita dva geologa. VčerajSnja številna udeležba druge ljubljanske konference interesentov za bodoče slovensko železniško omrežje, ki jo je sklicala Zbornica" za trgovino, obrt in Industrijo, je pokazala, da naši interesirani krogi pojmujejo važnost tega vprašanja. Sklicana je bila konferenca v svrho, da se precizira stališče, ki ga naj zavzamejo zastopniki slovenskih gospodarskih krogov na beograjskih razpravah glede bodoče železniške mreže v naši državi7 Posvetovanj so ee med drugimi udeležili zastopnik velikega župana mariborskega dvorni svetnik gosp. dr. Leon Stare, za ljubljansko direkcijo državnih železnic gosp. inž Matko Schneller, zastopnika Zveze industrijcev za Slovenijo tajnika gg. inž. Milan Šuklje in dr. Adolf Golia. zastopnik Zveze gremijev, za akcijski odbor Kočevje - Vrbovsko goso. Anton Lušin, za akcijski odbor Brod - Moravice goso. Josip lic, za ljubljansko sekcijo Udruženja inženjer-jev in arhitektov gg. inž. Zelenka in inž. Kavčič, za mestni magistrat gosp. dr. Riko Fux, za Društvo bančnih zavodov gosp. dr. Rant, za rudarsko glavarstvo gosp. inž. Sjr-gar, za gozdarski oddelek pri velikem županu gosp. inž. R. Tavčar, ravnatelj Zveze za tujski promet gosp. Pintar, za Kmetijsko družbo gosp. inž. Rado Lah, za DelavsKo zbornico gosp. Kopač. za dravsko divizij? podpolkovnik gosp. Anion Lekar, za ptuiski okrajni zastoj") gg. dr. Ivan Fermevc in Medvod, za Trboveljsko nrenioaokopno družbo ravnatelj gosp. Rihard Skubic, za Premogovno družbo Podlež - Hrastovec gosp. inž. Majš, vladni svetnik gosp. 2upnek, pomočnik zagrebškega železniškega direktorja gosp. inž. Klodič, za tehniško fakulteto prof. gosp. inž. Hrovat, za zdravilišče Rogaška Slatina gosp.. Bratuš iu drugi. Otvoril je konferenco I. zbornični tajnik gosp. dr. Fran \V i n d i s c h e r, ki se je predvsem zahvalil za lepo udeležbo, nakar je dal besedo zborničnemu tajniku gosp Mo-horiču. V obširnem 111 temeljitem referatu je g. Ivan M o h o r i č podal predvsem pregled posameznih projektov, predloženih železniški konferenci 16. t m. v Beogradu. Izmed vseh šestih študij, ki jih je prometno ministrstvo predložilo, je treba posvetiti pažnjo zlasti uradnemu na?rtn direkcije za gradbo železnic. V tem načrtu se ugotavlja uvodoma, da je smatrati perijo-<10 od ujedinjenja do vključno letošnjega leta za prvo etapo v naši železniški gradbi. V tej gradbeni dobi je bilo popravljenih 1000 km pokvarjenih prog normalnega tira, 524 km ozkotirnih 0.76 in 220 km ozkotirnih 0.60. V istem času je bilo izročenih javnemu prometu 29'2 km normalnotirnih železnic. 146 km ozkotirnih 0.76 ln 140 km 0.60, torej skupno 678 km. v izgradbi se nahaja 00 km normalnotirnih prog. Za gradbo novih prog brez tračnic in mostov ter za trasiranje in študije orog je bilo porabljeno do 1. februarja 1925 35.5 milijona zlatih dinarjev iz rednih % državnih proračunov, 11.8 milijona zlatih dinarjev iz investicijskega posojila in 10 milijonov zlatih dinarjev ii dolarskega posojila, kar znaša skupno 57.3 milijona" zlatih dinarjev. Danes je v javnem prometu naslednja mreža v državi: državnih prog normalnega tira v državni eksploalaciji 3293 km. državnih prog 0.76 tira v državni eksploataeiji tira v privatni eusploat nih prog 0.60 tira v privatni eksploataeiji 42.4 km. skupno državnih pro? 6i»64.2 km. Privatnih prog, normalnotirnih, v državni eksploataeiji je 3331 km, privatnih prog 0.76 v državni eksploataeiji 107.8 km, privatnih prog, normalnotirnih, v privatni eksploataeiji 16.'2 km, privatnih prog 0.76 v privatni eksploataeiji 211.5 km, privatnih prog 0.60 v privatni eksploataeiji 183,5 km, skupno privatnih pra? 3850 km. Načrt mreže državnih železnic naj bi predstavljal dopolnitve, obstoječe železniške mreže, ki so v prometnem, gospodarskem, vojnem in socijalnem inleresu države potrebne. Taka železniška mreža se ima uzakoniti in ima biti nekaka ustava za vse poznejše gradbe in zadevne poznejše zakone, _ in s r »-m zakon««! se imajo razveljaviti vsi dosedanji zakoni o železniških grad hali. Gradbe in izkoriščanje vseh ostalih starih in novih prog, ki no spadajo v ta načrt državne mreže in ki se tičejo lokalnih interesov, bi se imela podpirati a strani države, toda njihovo glavno breme bi imeli nositi lokalni interesenti. Da bi se podpore M strani države ne zlorabljale, naj bi se z zakonom o gradbi vieinalnih prog reguliral Kacin državnega podpiranja. Direkcija za novogradbe železnic je poleg načrta predložila tudi zakon o gradbi vi-oituiluih železnic, ki je sestavljen na podlagi uačel in temeljev madžarskega Baroše-vega zakona, ki je že veljaven v Vojvodini in Hrvatski. Referat deli normainotirne proge ua tri kategorije, in sive.-: prvo z dopustno brzi-ik> 80 km, drugo 30 in tretjo 30 km. V prvo l-jategorijo naj bi s-ppdale proge, ua katerih še vrši mednarodni brzovozni promet, in zato predlaga rekonstrukcijo na naslednjih prostih: Zagreb - Beograd, Indjija - Suboti-ca, Beograd - Caribrod. Niš - Gjevgjelija. Ni pa med rekonstrukcijskimi deli predvidena prosa Zidani most - Zacreb. Kot drugo načelo postavlja referat, da se rta vsem pokrajinam naše države najlažje izhodišče na morje. Kot tretje načelo postavlja referat, da mora mreža olajšati komunikacije med kraji, ki so bili desedaj brez njih. Državna mreža ima biti nadalje zgrajena tako, da se v njo iztekajo od vseh strani lokalne železnice, ki se bodo gradile v bo doče. Na petem mestu se upošteva vprašanje državne obrambe, v interesu katere naj bodoča mreža izgleda tako, da omogoči hitro mobilizacijo in koncentracijo, dopušča hitro e-skrbo in manevriranje na vseh frontah. Kot najvažnejše centre imenuje Skoplje, Vinkovce, Beograd, Niš, Na šestem mestu poslavlja načelo, da naj se z novo mrežo omogoča tudi večje izkoriščanje naravnih bogastev in olajša prevoz klasa v kraje, kjer ga primanjkuje. Kol primer navaja potrebo noboljšanja rvez z Vojvodino, ki nima premoga in lesa, a ima žito, ki ga potrebujejo kraji, bogati na premogu in lesu. Na zadnjem mestu pripominja, da je treba okrepiti kapaciteto onih prog, ki spadajo v črte mednarodnega prometa. Direkcija za gradbo železnic je pri sestavljanju svojega načrta vzela za podlago obstoječo mrežo ln predlagala novogradbe tako, da ne konkurirajo obstoječim progam, marveč, jih krepijo. Ona favorizira obstoječe gospodarske centre in izbogav« to, da bi otvarjala nove centre potom komunikacij. Stoji.na .6tališču,.da je treba v perifernem delu graditi normalne tire, v planinskem centralnem delu pa ozki tir, da se naši gospodarsko še slabi državi ne naprtijo prevelika bremena. Računa tudi z dejstvom, da nas plovne reke vežejo s celo centralno Evropo. Končno povdarja, da so obstoječe proge zavzele najboljše smeri, ki so bile v danih prilikah mogoče in zato predlaga rekonstruk cijo samo tam, kjer je obstoječa mreža tvorila potrebo močne se železniške kapacitete. Po cenah v začetku 1925 računa ta načrt, da bi stala rekonstrukcija obstoiečih prog: normalnotirnih T. reda 1282 milijonov, II. reda 300 miliionov, ozkotirnih T. reda JS7 milijonov in clkiro nekaterih banatskih železnic 322 mi1i'"onov ter črnogorske železnice 82 miliionov dinariev. Za novo gradbo železnic v skuoni dolžini 3010 km predvideva 9312 miliionov, in sicer bi se zcrr.-vino norm«lnofiroih I reda 49 km. IT reda 68." km, TTT reda RS3 km. orl ozkotirnih I. reda 508 km. IT. 935 Vm. Predvsem ie nrfdviden« "-rsdh* drw iugosloven mreže. za naše prilike ni velika in se izen^uie enoletnemu državnemu proračunu A trn =e železni materilal in vozni park nahavlt* v Nemčiii. bi *e v »o-ta ZPiž^a na R76S mPiionov dinariev. Referat pri pozna. da "Te plavni del novih prog skozi airomišne Vraie ni bo zaradi teew dolgo vrsto let pasiven Pravi. da_ ie država dol»na vzeti nase fo breme pasivnih Drog Pri tem načrtu ostaneta, kakor pravi referat. dve vr.r-šnnii nerešeni. in sicer, da se obstoieča mreža imonolni tako. Ha izgubi značar periferne iv i n omo^o^i kon>uni-kaciie tudi preVo onib centrov ki so »a primer voine nevarni, in Hmcdč. da se da vsem krajem nnihiižie i/l-o-1 ■ na morie Alfo bi se tO" hotelo izvr.sni. Vli st"lf> še °7S4 milijonov dinariev ve?. obnosno odstotkov več. ka^or je bi1« prvotno predvideno. Nazadnje preide referat 113 mrmotri vanje vprašan.ia ,'vozneca prometa, reške in morske plovbe ter recioroeitete. ki obstoja med obema in predvideva za gradbo pristanišč 1 milijardo dinariev Edina železniška zve»A. ki bi prišla po tem referatu v poštev za SI«)-ven i jo, bi se gradila šele v drugi polovici te 211etne gradbene periiode, torej v letih 1937. do 1948. Dalje ocenjuje obstoječo mrežo in ugotavlja, da so smeri svetovnega prometa že dane in ustaljene ter da ni pričakovati nobenih novih smeri. Kot proge I. reda označuje v Sloveniji: Rakek - Ljubljana Zidani most - Maribor ter Zidani most - Zagreb Je pa nedosleden, ker za rekonstrukcijo Zidani most ■ Zagreb ne predvideva kredita. Za ostale prvovrstne proge: Pragersko • Koto-riba in Maribor • Dravograd pravi, da ostanejo, kakor So, vendar se more na njih vršiti promet kakor na drugovrstnih ter se mora zato reducirati osobie. Te proge pa se nikakor ne smejo klasificirati kot drugovrstne,. ker so bile grajene kot prvovrstne, vsaj karavanška železnica, in se na njih vrsi tudi brzovlakovni promet. Načrt za zvezo Kočevje Brod - Moravice predvideva tretjevrstno progo, ker je podaljšanje tretjevrstne lokalne 6 železnice Ljubljana Kočevje. S to zvezo bi se spoj s Suša kom skrajšal za 128 km. za Celje bi ee> oddaljenos) preko Ljubljane in Kočevja zmanjšala na 214 km. dočim bi zveza preko Zidanega mosta - Sevnice - St. Janža Trebnjega - Novega mesta - Črnomlja Vinico-Lukovega dola in Srpskih Moravic znašala 190 km. Za teh 24 km prihranka bi bilo treba graditi 53 km novih prog v zelo iežav-uesn terenu. P tein načrtu Izpadejo uzakonjene pro-o-e št. Janž - Sevnica in Kočevje - Srpske Moravice. Gradila bi se za 100 milijonov dinarjev drržja proga Kočevje - Brod - Moravice, ki je neprimerno neugodnejša, kakor je razvidno iz študije inž Klodiča. Končno ne predvideva rekonstrukcije za Zidani most - Zagreb, pač pa redukcije ua obdravskih progah. V tem ozira je ta zva-nični načrt za nas nesprejemljiv. Mišljenje Udruženja inženjerjev in arhitektov: To udruženje je ua konferenci 5. avgusta 1922 sprejelo v svoj načrt naslednje proge v Sloveniji: Kočevje - reška proga, Št. Janž - Sevnica, Rogatec - Krapina - Go-lubovac. Murska Sobota - Ljutomer - Ormož, Varaždin - Koprivnica. To je najstarejši načrt in mišljenje največje organizacije^tehničnega sveta v državi. Zastopajo stališče, naj se močneje spoji omrežje Hrvatske z omrežjem v Sloveniji. Načrt inž. Vaskoviea: O tem se je natančneje govorilo na zadnji anketi. On je zaključil svoje študije v času, ko se je proučevanje edinega spornega vprašanja v Sloveniji Kočevje - reška proga komaj začelo. Načrt inž. MilenkoTiea: Tudi glede tega načrta se je na zadnji anketi omenilo, da je glede Slovenije skrajno površno in naravnost netočno izdelan. Načrt inž. Kuzmanoviča: Njegov načrt kot direktorja za novogradbe je najmero« dajnejši. Toda prvo. kar je poudariti, je, da glede proge Zidani most»Zagreb ne predvideva rekonstrukcije. Med novograd» fcami predvideva na desetem mestu med dcugorednimi progami zgradbo za nas važ» ne zveze Varaždin=Koprivnica, dočim so proge v Sloveniji uvrščene med normalno« tirne tretjevrstne železnice, in sicer na tretjem mestu Kočevje*Vrbovsko, na četr« tem Št Janž=Sevnica, na štirinajstem Kra« pinasRogatec in na petnajstem StražasKo« čevje. Uvrstitev v tretji red proge Kočev» je«Vrbovsko motivira s tem, da so dolenj« ske železnice tako zgrajene. Krapinsko progo je zahteval generalni štab in' jc po» trebna iz gosj»odarskih razlogov. Načrt inž. Gjuriča; Njegov predlog mre« že glavnih prog obsega naslednje železni* ško zveze: 1.) Rakek (Jesenice) * Ljublja* na « Zagreb » Beograd * .Niš » Caribrod; 2.) Ljubljana => Karlovac * Bihač * Banja* luka s Doboj * Tuzla s Ragačica * Kraljevo* Niš * Caribrod; 3.) Ljubljana * Bihač « Doboj » Kraljevo * Kosovska Mitrovica « Skoplje c Gjevgjelija. Gradila bi se proga Ljubljana*Novi. Od 322 km bi bilo treba graditi še 90 km. Drugih prog v Sloveniji ae predvideva. študija inž. Farmakovskegs: Načrt, ki se na konferenci hi predložil, ima isto hi» bo kakor prejšnji,' da za progo Zidani most Zagreb ne predvideva rekonstrukcije niti pojačanja. Progo - Kočevje*Vrbovsko ima med tret-jevrstnimi progami na tretjem mestu, Straža=Kočevje - na 15- mestu, Št. JanžsSevnica na 4.. mestu in Krapipa*Ro* gatec na 13. mestu. Prega Kočevje*Vrbov* sko stanje po njegovem računu 214 milijo* nov skupaj, odnosho 3.97 milijona na 1 ki* lometer; dohodke iz potniškega prometa računa na 1 km 104.000 Din, iz tovornega ps 272.000 Din, skupno 376.000 Din. Za bazo vzame prometni koeficient 0.65, pri katerem znašajo torej celokupni izdatki 244.000 Din in ostane čisti dohodek 132.000 Din. Ker pa znašajo letne obresti na in* vestirani kapital 356.000 Din, računa, da bo proga čez 10 let rentabilna, dočim bi postale rentabilne Št. Janž*Sevn:ca po 6 le* tih, KrapinasRogatec po 3 letih in Straža* Kočevje po 4 letih. Rentabilnost _ ostalih prog tretje vrste variira, izvzemši Koprivni ca*Varaždin, ki postane rentabilna že po j 8., in Beograd*Obrenov8c po 11 letih, med 14 in 50 leti. Glavni referent g. Ivan Mohorje izvaja, da je nesporno, da se Sloveniji prizna po* treba izhoda preko dolenjskih železnic po najkrajši direktni zvezi na morje To pri* znavajo vsi načrti. Anketa naj zavzame svoje stališče glede te proge- Referentu jc mnogo ležeče na tem, da se udeležuje an* kete tudi zastopnik velikega župana m ari* borskega g dvorni svetnik dr Leon Stare, k' bo izrekel tudi svoje mišljenje Prosi, da se vsi zedinijo glede načrta železniškega omrežja za Slovenijo, ker je le tako. upati, da se bodo v Beogradu uvaževale sloven« ske zahteve. Debata. Prvi se je oglasi] k besedi g. inž. Matko Schneller, ki je med drugim grajal drag Vaskovičev načrt. Za Slovenijo so potreb* ne proge: Kočevje-.reška proga, Rogatec« Krapina. št. Janž*Sevnica. . Tc lahko s pol* po opravičenostjo zahtevamo Železniški načrt bi moral po njegovem mišljenju ve* ljati Ie 10 let. Omenja, da je za zvezo Slo* venije z moTjem poleg Klodič*Hrovatove in Musilove proge še tretji predlog, to je Župnekov za progo Kočevje*ČabarfDeIni* cc, ki mu ugaja, ker gre skozi industrijske kraje. K koncu povdarja, da: je zapadni del Hrvatske za Musilovo progo iu poziva pri* šotne za zedinjenje v tem vprašanju. Tajnik g. Ivan Mohorič_ prosi, da se zbo* rovalei drže predvsem slovenskega želez* niškega problema, ker bi sicer debata zašla predaleč. Nadalje izvaija, 3a naj se v dr* žavni program vzamejo železnice, važne z državnega stališča, ostalo naj se prepusti privatni inicijatjvi. Pomočnik direktorja - državnik železnic v Zagrebu g. inž. Klodič odgovarja g. inž. Schnellerju glede zveze, Slovenije z mor* jem in na podlagi navedenih, momentov iz* javlja, da je danes že jasno, da pride tu v poštev samo proga na Stari trgsVrbov* sko, kajti plazoviti tefen na Brod*Moravicc (Musilova proga) bi bila skrajno riskantna zgradba, združena z velikimi stroški. G. inž. Schnetter je mišljenja, da teren za Musilovo progo ni nevaren, in predlaga pregled proge. Ugovarja mu e inž. Hrovat, ki ugotav* I j a, da so plazoviti teren Musilove proge dokazali svoječasno že madžarski inženjer* ji Naj se proga pregleda! Najboljše je da jo proučijo geologi. K koncu povdarja, da se niOTa zavzeti stališče proti stremljenju Beograda, ki nam daje le proge III reda. Ako se hoče tako graditi, je boljše, da se r.ič ne gradi, ker je škoda denarja. G. inž. Klodič med drugim navaja, da bi stala Musilova proga 360 milijonov, KIo* dič*Hrovatova pa samo 250 milijonov di« carjev. Razen tega bi šla Musilova po ne* varnem terenu Zgradbe take proge Slove* nija pač ne more vzeti nase. G. inž- Schneller ugovarja računom, češ, da bi Musilova proga stala le do 250 mili* jenov dinarjev. Za njim je vladni svetnik g Zupnek ob* razložil v kratkem svoj načrt zveze Slove* nije z morjem fKooevje*Čabar*Delnice). Po izredno živahni debati, katera se je gibala okrog vseh treh načrtov slovenske zveze z morjem, edine sporne točke, je dvorni svetnik g. dr. Leon Stere kot za* stopnik mariborske oblasti zagovarjal spre* jem naslednjih prog v načrt: Pragersko* Rogatec*Krapina, rekonstrukcijo proge Zi* dani most*Zagreb v prvorazredno progo, Št. JanžsSevnica, Rečica na Paki*Kamnik. Glede zveze Slovenije z morjem se ne spu* šea v razpravo,-vendar je za najkrajšo pro* go. Končno je proti redukciji osobja na pragerski in dravogradski progi. Potem je dobil besedo ravnatelj TPD g. Skubic, ki je mnenja, naj bi se Zborni* ca odločilno izrekla za eno prog proti mor* ju. V tem vprašanj'1 se jfe treoa zediniti, sicer ne dobimo ne ene ne druge proge. Debata, katere so se nadalje udeleževali večinoma samo okrog sporne točke gg. inž. Klodič, Mohorič. Skubic, dr. Golia, Avse* nek, dr. Fermevc, jc dovedla do daljšega govora g. Luiina. ki je poudarjal, da pri tej progi ne gre upoštevati lokalnih inte* resov. temveč interese vse Slovenije, ki bi imela s Klodičevo progo najprimernejše izhodišče na morje. N» tej progi bi šel tudi velik del inozemskega tranzita. Štiri petine Slovencev se je izreklo za Klodi* čevo progo, okrog 300 občin je dalo za to progo svojo privolitev. Enako se je pre* težna večina gospodarsk;h krogov izjavila zanjo Končno se pa tudi ne more iti pre* ko zakona, ker je ta proga uzakonjena. Biti mora to proga prvega reda. Zborovalci so odobrilii Skubičev pred* log, da se sestavi komisija strokovnjakov, k; naj prouči zvezo Slovenije z morjem, in Hrovatov predlog, da proučita vse tri načrte dva geologa, preden se začnejo zno* v3 razprave o jugo^kivenskem železniškem omrežju v Beopradu V to svrho nai bi se naprosila gg. vseučiliška profesorja Hin«- tcrlechncr (Ljubljana) in Koch (Zagreb). Nato je g. Mohorič. ki je proti koncu za* radi zadržanega g. dr. W'indischerja vodil posvetovanja, zaključil konferenco s po* udarkom, da je ta vendarle v gotovi meri razjasnila situacijo in da zato pomenja ko* rak naprej v sporni točki zveze Slovenije z morjem. Pogreb gospe Zofke Kvedrove Zagreb, 23. novembra, n. Danes popoldne ob 4. se je izvršil svečan pogreb pokojne Zofke Kveder-Demetro-vičeve na tukajšnjem centralnem pokopališču iVlirogoiu. Pogreba se je udeležila velika množica občinstva. Krsto, ki so jo nesli iz mrtvašnice pokopališča do poslednjega počivališča pokojnice, so krasili tnnogobrojni venci in cvetlice. Po pogrebnih ceremonijah je prva govorila gospa Zlata Kovačevič-Lopa-šič v imenu Udruženja jugoslovenskih žena, katero udruženje je pokojna Zofka osnovala. Za njo sta govorili gospa Olga Krujič-Peleš ter gospa Franja Tavčarjeva v imenu Narodnega ženskega saveza. Govor vseh treh dam so bili polni genljivih izjav žalosti nad izgubo odlične pisateljice, Jugoslovenke in žene, ki se je s tolikim srcem in odu-ševljenjem borila za emancipacijo žen-stva. Na grob so m. dr. položili vence: Udruženje jugoslov. žen. Društvo slovenskih žen. Društvo ženski pokret. Društvo slovenskih književnikov ter znanke in prijateljice pokojnice iz_ Ljubljane. Zlasti krasen jc bil venec Češkoslovaške republike. Atentat v Št. Petru na Krasu Iiiteresantnl italijanski podatki o dose« daniib rezultatih preiskave. Ko je v noči od 2. na 3. t. ni. nekdo vrgel bombo v vojašnico fašistovske milice v Št. Petru na Krasu, pri čemer ie izgubil življenje slovenski miličnik Anton Kerševan rodom iz Rihemberka, in ie bilo težje ali lažje, ranjenih več drugih miličnikov, so italijanske oblasti uvedle preiskavo, ki se je po vesteh, ki smo jih prejemali iz Primorja, raztezala po vsem Notranjskem, po celem Krasu in Vipavski dolini. Aretiranih je bilo nebroj domačinov in, kakor se nam je javljalo, so bih vsi zapori od Postojne Pa vse tja doli do Sežane, Komna, Vipave in Rihemberku polni osumljencev. Italijansko časopisje je molčalo o vseh teh ukrepih oblasti, dočim pa se je pri nas, tostran meje, vedno bolj in bolj utrjevalo prepričanje, da so atentat v Št. Petru priredili Italijani sami, da bi tako imeli povod za čim največji pritisk na «tujerodce», katerim bi ga seveda hoteli naprtiti. Stvar je bila vsekakor popolnoma nejasna, in šele sedaj je mogoče iz tržaškega «Piccola» videti, v kako smer je krenila preiskava italijanskih oblasti. «Piccolo» namreč poroča, da so italijanske oblasti takoj prve dni po atentatu aretirale okoli štirideset osumljencev. Za nekatere da se je izkazalo, da so nedolžni, za nekatere pa da je bil sum tako upravičen, da so jih pridržali v zaporu. Ti težki osumljenci so: 47-letni Josip Vilhar iz Št. Petra na Krasu, kjer stanuje na št. 67, potem Emil Zlobec, 22 let star, zidar, stanujoč v Ro-janu v Trstu. Rafael Volk, star 3S let, zidar, iz Gradišča in Lovro Kristan, star 54 let, kmet. iz Št. Petra na Krasu št. 28. Italijanske oblasti so, kakor pravi «Piccolo». dobile sled za atentatorji, primerjajoč okoliščine, v katerih je bil storjen ta atentat, z okoliščinami, v katerih je bil pred nekoliko meseci izvršen roparski napad na železniško postajo v Prestranku. Posebno pa jim je v tem pogledu bilo dobrodošlo ono svoječasno anonimno pismo na postaje-načelnika v Prestranku, ki je zahtevalo dostojen pogreb ob priliki napada ubitih dveh napadalcev. Važno ulogo so igrala v preiskavi tudi razna grozilna pisma, ki so obetala maščevanje slovenskim miličnikom v Št. Petru. Zato se je preiskava naperila zlasti proti sorodnikom ob priliki napada na postajo v Prestranku ubitih napadalcev, Stanka Volka in Alojzija Vilharja. Preiskava je ugotovila, da se je brat ubitega Vilharja. ki stanuje v Postojni na št. 79. dne 2. novembra ob 2. popoldne v družbi nekega Vaclava Kogeja, tudi Postojnčana. z avtomobilom odpeljal v Št. Peter na Krasu, kjer se je sestal s polbratom ubitega Vilharja, Josipom Vilharjem. Vsi ti osumljenci so bili aretirani. Pri preiskavi v Vilharjevem stanovanju so orožniki našli v podstrešju skritih pet topovskih nabojev majhnega kalibra. Ko so preiskali tudi barako, ki se drži Vilharjeve hiše, so našli v neki železni posodi, zakriti s cvetličnimi lonci, zavoj, v katerem se ie nahajalo tri kilograme eksplozivne želatine. Poleg te želatine je bilo v tem skrivališču tudi še nekaj papirja in pa prav take vrvice, kakor so jo tudi našli po atentatu v bližini vojašnice fašistovske milice med podrtinami. Preiskava je nadalje dognala, da je Emil Zlobec, ki je po večkratnem za-slišavanju tudi priznal stvar, izročil svojčas Rafaelu Volku pet valjeev želatine in nekoliko pozneje, nekako prve dni meseca oktobra, pa zopet pet. Ko se je izvršila preiskava v Volkovem stanovanju, so orožniki našli devet valjeev želatine. šest vžigalcev, škatlico balistita. dva kosa močno eksplozivne celuloze, bodalo, avstrijski bajonet, lovsko puško dvocevko in osem nabojev s kroglo. Vse to se ie zaplenilo. Na podlagi takega izida preiskave so bili aretirani: Emil Zlobec, osumljen, da je sodeloval pri atentatu na vojašnico fašistovske milice v St. Petru, Vilhar in Kristan, ker sta hranila eksplozivne snovi. Volk pa zato, ker ni naznanil, da ima v svoji posesti orožje in municijo. Ostali aretiranci so bili izpuščeni na svobodo ker preiskava ni dognai-a nič obremenljivega zanje. Preiskava se nadaljuje z vso vnemo in zdi se, da bodo atentatorji kmalu v rokah pravice. Tako torej «PiccoIo». Seveda je nemogoče kontrolirati ali in v koliko so te navedbe resnične in točne. Politični položaj v Franciji n, Pariz, v drugi polovici novembra Jesensko zasedanje parlamenta je končno prekinilo dolgčas parlamentarnih počitnic. Važni notranjepolitični dogodki so bili kaj- redki zadnje mesece: vredno je omenita kvečjemu kongres socijalističnih radikalov v Bordeauxu, o čegar razpravah in Izidu smo svojčas že poročali, in pa sestanek vrhovnega sveta francoske socialistične stranke. Prvi je namesto Herriota izvolil na čelo francoskih radikalov splošno priljubljenega Mauricea Sarrauta, ki se trudi obdržati enotnost stranke. Večina na kongresu se Je sicer izrekla za obnovo levičarskega kartc-la in sodelovanje s socijalisti. vendar Je sprejela tudi zaupnico Herriotu in njegovim ministrskim tovarišem, s čemer jim ie do nadaljnega omogočila obstoj v koncentracijski vladi g. Poinc^rcja. Socijalistjčni strankin zbor se je posvetoval v glavnem samo o dveh zadevah: o vprašanju sodruga Paul-Boncoura, ki sodeluje kot zastopnik Poincarejeve vlade "v Društvu narodov in zavzema tam tako vaZ-ne funkcije, kot je n. pr. vodilna vloga v proučavanju razorožitvenega vprašanja. Socijalisti so sklenili, da sme Boncour do pre-klica šc nadalje odhajati v Ženevo, vendar mora v vseh svojih korakih poročati strankinemu vodstvu. Glede vprašanja sc-natskih volitev, ki se vTše začetkom prihodnjega leta, pa so socijalisti odbili ponudbo ^meščanskih« strank bivšega levičarskima kartela za enoten nastop že pri prvem glasovanju. Socijalisti pojdejo v volilni boj na svojo pest, šele pri ožjih volitvah utegnejo sklepati kompromise z radikali in komunisti. Radikali so na videč oliraniii enotnost stranke, dejansko pa živi stara taktična razprtija dalje. To se je pokazalo že prve dni jesenskega zasedanja parlamenta. Dočim so socijalisti vedno strnieno glasovali proti vladi, je večina radikalov podprla nacijonalni kabinet, precejšnja manjšina pa je šla z socijalisti. Poincare je v kratkem času dosegel več pomembnih parlamentarnih zmag. Takoj v začetku je tekom dveh dni štirikrat postavil vprašanje zaupanja. Njemn gre v prvi vrsti za konsolidacijo francoskih financ, pri čemer pušča v nemar vsa strankarska vprašanja in vse zadeve, ki bi utegnile ovir-ati konsolidacijo. Zato se mu najbolj mudi z izglasovanjem državnega proračuna za leto 1927-, ker hoče-z energično gesto'odpraviti pogubno razvado dvanajslinskih provizori-jev. Tudi čc se parlament z vso vnemo posveti proučevanju budžeta, more končati ta posel jedva do Božiča. Zato je Pcincare odklonil razpravo o masi interpelacij, med katerimi so bile nekatere zelo zanimive. Velika večina parlamenta je potegnila z njim. Istotako je Poincare reši! obstoj svoje vlade v kočljivi aferi, ki jc je izzval voditelj- zmernih republikancev, minister Louis Marin z ostrimi napadli na naslov socijalističnih radikalov. Trenotno se je zdelo, da se bo veliko ministrstvo za rešitev franka razsulo v notranjepolitični borbi. Tudi tokrat se je posrečilo Poincareju spraviti s primernim nastopom celo afero z dnevnega reda. Večina parlamenta mu je izrazila zaupnico. Tako je z gotovostjo pričakovati, da bo v drugi polovici decembra sprejet proračun za L 1927 iu s tem podan glavni temelj za učvrščenje javnega zaupanja iu konsolidacijo irancoskih financ. Nato ostane vladi, ki se ji je posrečilo popraviti tekom nekaj mesecev frank skoro za polovico, še kočljivo vprašanje podpisa vvashingtonske pogodbe glede francoskega dolga v Ameriki in usodepolna, dasi danes že manj občutna teža notranjega dolga, ki dosega astronomske številke. Do novega leta pa je skoro zanesljivo pričakovati neomajen obstoj velikega nacijonalnega ministrstva. Težave se obetajo šele po novem letu, ko se razvije boj za obnovo tretjine senatskih sedežev do vrhunca. Pred sestankom med Mussolinijem, Briandom in Chamberlainom Sestanek se vrši v Italiji? — Sirija ne mara italijanskega protektorata. Pariz, 23. novembra (pr.) Briand, Cham-berlain in Mussolini se ne bodo sestali v Ženevi, ampak na italijanskih tleh, najbrže v Stresi. Na tem sestanku ne bodo razpravljali le o raznih problemih Društva narodov, ampak tudi o sredozemski politiki. Pariz, 23. novembra (pa.) Vest, da bo prejela Italija kolonijalni mandat nad Sir rijo, je izzvala med domačini veliko razburjenje. Prebivalstvo Širile je proti italijanski okupaciji in izjavlja, da se zadovoljuje s sedanjim političnim stanjem. List »Mokkaden«, organ opozicije, odločno piše proti eventualnemu italijanskemu mandatu nad Sirijo Spominja ite se nesrečnih poplavijencev! i: f Andrej Slokar, zaslužni napredni in sokolski delavec v Domžalah, čegar pogreb bo danes, ob 15.30. Slava osvofeojenja v Maribora Maribor, 23. novembra Ob najkrasnejšera solnčnem jesenskem dnevu je imel danes 45 pešpolk ob priliki osme obletnice osvobojenja Maribora svojo slavo. Na obširnem dvorišču vojašnice kralja Aleksandra v Melju je stal ves peš-polk z oficirskim zborom in komandantom domačega pešpolka polkovnikom Spašičem, ki je sprejemal številne odlične goste. Navzoči so bili predvsem komandanti ostalih mariborskih vojaških cdinic s komandantom mesta generalom Kostičem. Tudi civilne in cerkvene ebiusti so posialc svoje zastopnike, dalje iole, razui zavodi, uacijo-r.aina in kulturna društva. Cerkvene obrede blagodarjenja -;n seče-tija hleba s tozadevnimi molitvami so opravili letos prvič po novem pravilniku enotno po treh cerkvenih obredih; pravoslavnem, katoliškem in muslimanskem. Vsak svečenik je ime! pred četo vojakov postavljeno mizo z oltarjem, samo muslimanska je bila pralna in za njo muslimanski duhovnik v fesu. Molitve je opravil molče in muslimanski vojaki so po njihovem običaju obdržali ves čas čepice na glavi. Vmes je svirala vojaška godba. Domačin polkovnik Spašič ie li koncu nagovoril vojaštvo in razložil pomen slave ter zgodovinski dan osvobojenja Maribora, ko je v noči od 22. na 23. novembra general Majster razorožil takozvano zeleno gardo, ki so si io v zahrbtnih namenih ustanovili mariborski Nemci. Svoje besede je zaključil s trikratnim .-Živio* vrhovnemu komandantu vojske kralju Aleksandru, kraljici Mariji In prestolonasledniku Petru. Streli iz pušk in strojnic so dvignili slovesnost trenotka. Vojaštvo je eksaktno izvedlo ob sprem-ljevauju godbe bajonetu; napad v teku mimo oficirskega zbora in gostov. Po oficijelni slavnosti je domačin g. polkovnik Spašič povabil došle gos;e k zaku-ski v dvorano vojašnice, kjer je najprej nazdravi! kra!iu Aleksandru in sc spominjal prvih žrtev slovenskih vojakov -15. peš-polka za osvobojeno domovino, ki so padli ob prvi in drugi koroški ofenzivi, med drugimi poročnis Ulrih Malič. Pokopan je v Dravogradu. Patrijo-ičnc govore s čestitko polku sta spregovorila še veliki župan dr. Pirkmajer in župan dr. Leskovar, nakar je domačin puk. Spašič prebral šc brzojavno čestitko kralju Aleksandru. Popoldne ob 15. uri je pričela slava s programom vojaštva in sicer z deklamacl- jami, sokolskimi vežbami iu drugo telovadbo. Lepa slavnost bo ostala gotovo vsem udeležencem globoko v spominu. Upamo, da ss bo izpolnila želja, ki jo ie izrekel veliki župau, da bomo ob lOletnici osvobojenja Maribora imeli že tudi viden znak naše hvaležnosti novi domovini, spomenik Osvobojenja v čast kralja Petra Osvoboditelja. Protestno zborovanje obrtništva Dne S. decembra priredi Zveza obrtnih zadrug in obrtniške organizacije cb 9. dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani protestno zborovanje proti šušmarstvu, državnim delavnicam iu zavodom, ki vzdržujejo obrtne delavnice; protestiralo pa bo tudi proti obrtnim oblastim, ki doslej niso pokazale uikakesta razumevanja za obrtniške težnje in nosijo v dokajšnji meri krivdo, da sc ie šušmarstvo tako razpaslo, da resno ogroža obrtništvo in da se nahaja obrtnik v skoraj brezpravnem stanju. Gospodarska moč našega obrtništva pada, v vseh obrtnih strokah vlada velik zastoj, ker je obrt postal predmet splošnega izkoriščanja. Obrt služi danes mnogim kot sredstvo, iz katerega črpajo takozvane ^postranske zaslužke.:, ua račun obrti se vzdržujejo humanitarni zavodi, ki imajo predvsem ualogo vzgaiiti mladino, drž uprava sama zopet oškoduje obrt s tem, da vzdržuje obrtne delavnice, pri vsem tem pa me-•rodajni taktorii. ki so poklicani, da pospešujejo obrt in da ga ščitijo pred izkoriščanjem — molčijo in na vse ovadbe, prošnje in pritožbe, ki jih vlagajo obrtne zadruge in druge obrtniške korporacije, nc smatrajo niti za potrebno, da bi zadostile vsaj določbi § 147 o. r. Vsak glas obrtništva, naj se ga zaščiti in naj se mu da, kar mu gre — je ostal brez odmeva. Zato pa bo obrtništvo na protestnem zborovanju 8 decembra zahtevalo, da se usmeri zaščita upravičenega obrtnika tako, kot zahteva realno življenje. Obrtništvo ne bo več trpeio, da se bo napram njemu operiralo le s suhimi paragrafi — pač pa hoče videti v obrtnih oblasteh pravno oporo proti vsem, ki obrt tzkoriščajo. Obrtništvo hoče pravice! Zato pa uaj f, decembra na protestnem zborovanju napolni dvorano Mestnega doma in povdari s tem tudi svojo zahtevo, da mora biti dosedanjega sistematičnega ubijanja obrti konec. Na zborovanje naj v čim večjem številu pride tudi obrtuištvo iz vseh podeželskih krajev. Celjski okoliški občinski svet Celje. 22 novembra Danes dopoldne je bila pod predsedstvom župana g. Glinška seja občinskega odbora za Celje-okolico Na dnevnem redu so bila poročila stavbnega, elektrifikacijskega, obrtnega in finančnega odseka. Davčnemu uradniku g Maksu Zumru le bila dovoljena zgradba stanovanjske hiše na Jožefovem hribu, ? Ivanu Oprešniku pa pri vojaških barakah na okrajni cesti. Odklonjena je bila prošnja Martina Gorška za postavitev lesene hiše ob cesti v Zavodno. Komisija si bo ta prostor ogledala iu poročala, ali se da stavba pomakniti bolj stran od ceste, nakar se bo izdalo dovoljenje. Sprejeta ie biia resolucija mestnega obe. sveta o regulaciji Savinje in dotokov z iz-premembo, da naj se ustanovi za vse regulacije le ena vodna zadruga Po mnenju okoliškega odbora bi bila taka močna vodna zadruga za akcijo regulacije uspešnejša. Vodno zadrugo uaj bi tvorile občine: mestna občina Celje, okoliška občina, Škof-ia vas, Teharje in Pctrovče Cesti ua Sp-Hudirtjo iu v Lisce od mestnega parka naprej, ki jih je zadnia povodenj zelo poško- dovala, i>e popravijo. Za okoliško elektrifikacijo se nabavi od mestne elektrarne SO števcev. Ker se je županu očitalo, da je oškodoval skupno z občinskimi uradniki otčino o priliki ocarinjeni;* električnega materijala za 20.000 Din, je bil na zahtevo župana samega izvoljen štiričlanski odbor, ki naj preišče vse e!ek-triiikacijska delo. Občinski odbor se je izrekel za otvoritev lekarne g. mag. pharm. Mirka Rozmana, odklonilno stališče pa je zavzel glede otvoritve posredovalnice za uakup in prodajo zemljišč g. Štefana Gumseja v Urizah; Novoustanovlj eni kmeti jsko-uadalj evahii šoli v Celju se je dovolila podpora 100 Din, Luciji Zeleznik in invalidu Jeleau pa se Je odpisala trošarina v iznosu 30 odstotkov za vino, ki ie po nesreči izteklo iz soda. V splošnem je bilo pri seji opažati, da so se v zadnjem času razgreti duhovi precej pomirili in da je občinski odbor dela-zmožen dn deiavoljen. Železniška nesreča na Pragerskem Včeraj cb 9 37 dopoldne jc zavozil potniški vlak št. S13, ki je bi! na potu iz Ca-kovca proti Mariboru, ua postaji Pragersfco v kurihiiški sklepni tir. Stroj Je pri sunku skočil s prvima dvema osema s tira, vrh tega so se pri dveh vozovih skrivili odbijači, stožec pri sklepnem tiru pa je lokomotiva porinila približno za dva metra naprej. Matcrijahia škoda je neznatna, sedem potnikov pa jc bil pri nesreči lažje ranjenih. Dobili so večinoma poškodbe na glavi. Po zdravniškem pregledu so vsi nadaljevali vožnjo. Vlak je imel samo -10 minut zamude. \ Povodenj v gornji Savinjski dolini Povodenj dne 22. t m. je zopet porušila vse mostove in brvi, ki so bili med tem za silo vzpostavljeni med Lučami in Solčavo. Obe občini sta ponovno odrezani od prometa Škoda je izredno velika. Hujša nesreča pa preti Lučam radi predrtega nasipa savinjske regulacije. Pravkar je do-šlo ua pomoč vojaštvo. Ogenj na Hmnii pri Ormožu V petek, dne 19 t. m dopoldne je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Lu-dovika Kečka ua severni strani pod cerkvijo sv Ivana. Bila je velika nevarnost, da se ogenj razširi tudi ua sosednje hiše, ker je pihal silen jug. Vendar pa so pogumni sosedje in ostali vaščani nesrečo še pravočasno preprečili. Frankovsko-loperški gasilci so s svojo brizgalno kmalu obvladali razsajajoči element iu končno ogenj udu-šili. Harueškim gasilcem, ki so istotako prihiteli na pomoč, že ui bilo treba več nastopiti. Škoda je velika in tem občutnejša, ker je zavarovalnina, kakor pač običajno, neznatna. Kako je uastal požar, še ni pojasnjeno. Posestniki, zavarujte debro svoja poslopja! Nenadna smrt folctni bivši krojaški pomočnik Anton Golob v Mariboru je bi) že dalj časa brez posla, ker je bi! za izvrševanje svojega poklica že nesposoben. Zadaje čase si je zato služil kruli s tem, da ie hodil od gostilne do gostilne iu igral na gosli. V ponedeljek zvečer je prišel v gostilno iPri zlatem konjičku« v Vetrinjski ulici, hoteč si z igranjem zaslutiti par dinarjev Naročil s! je četrt vina in sedel za mizo Komaj pa jc spil prvi kozarec, se je nenadoma zgrudil pod mizo iu obležal. Poklicani policijski zdravnik je mogel le konstatirati, da Je uesrečneža zadela kap Truplo pokojuika so prepeljali v mrtvašnico ua Pnbrežje. Bliža se zgodovinski dan kinematografije v Ljubljani! »Carjev glasnik'* MIHAEL STROGOV. Film, ki je milijone ljudi očaral! — Film, ki po celem svetu, v Ameriki kakor tudi v Evropi, slavi enako sijaine tnvmje! To jc «cBALKAN>-FILM», ki pride v Kino «DVOR» Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Sreda, 24.: aBoubourochca — Stalni gost Premijeri. E. Četrtek. 25.: «Macbeth». A. Petek, 26.: Zaprto Sobota, 27.: «Kovarstvo in ljubezen.» Prc* mijera. Izv. Ljubljanska opera. .Sreda, 24.: Zaprto. Četrtek, 25.: «Figaiova svatba*. D. Tetck, 26.: "Mrtve oči». B- Mariborsko gledališče. Sreda, 24.: «Ljubczen». Premijera. Gostovanje ge NVintrove, gg. Rogoza in Šesta. Četrtek, 25.: aMiss Hobbs«. B. Zadnjič v sezoni. Petek, 26: Zaprto. Sobota, 27.: «Lepa Helena*. A. Nedelja, 28.: cG-ofiea Marica®. Dramska premijera v Ljubljani. Da* riee, v sredo zvečer, sc vrši v ljubljanski drami premijera d1 eh Courtelinovih kome* dij. Vprizori so r Stalni gostu-, prizor iz francosko sodne dvorane. Tej sledi dve* dejauka «Boubouroche» istega pisatelja, ki nam predstavlja razne ljubezenske za* pletljaje s skrivnostno omaro v precejšnji viogi. Obe igri je uaštudira! režiser g. Mi* lan Pugelj. — Naslednja dramska premi* jera bo zopet v nedeljo, dne 28. t. m. Vpri* zori se Sehillerjeva klasična igra «Kovar* stvo in ljubezen® v režiji Milana Skrbins ška. Pevsko drušvo arčeva ter g. Železnik. Kljub velikim izdatkom veljajo dramske cene le nekoliko pov:šane. Ker je pričako* vati zelo veliko zanimati ie. se vrši premi* jera izven abonma ia (beli bloki veljajo). Predstava jc mladini neprimerna. Zagrebško akademsko peTsko društvo iJlladost:.- odboja n* turnejo v dalmatinska mesta; zbor šteje <50 mladih grl in bo pel pod taktirko skladatelja Golovcu dne '.!8. novembra v Siuju, dan pozneje v Splitu iu dne 30. novembra v šibeniku. Upravnik beograjskega, gledališča proii opereti. Upravnik Narodnega gledališča v Beogradu Milan Predič je v beograjski cPo-litiki-, zavzel ostro stališče proti opereti. Predlaga, da se opereta v oblastnih gledališčih sploh ukine, ker absorbira vse denarno vire publike, ki na račun operete zanemarja opero in dramo. Umetniško osobie t naših gledališčih. Glasom podatkov, ki jih ima ua razpolago finančni odbor v Beogradu, šteje gledališče v Beogradu 104, v Zagrebu 90, v Ljubljani pa 76 članov umetniškega udobja. Poleg tega ima Beograd še 295, Zagreb 225 iu Ljubljana 85 ljudi, ki spadajo k dnevničarjem in k tehničnemu persouaiu. Pristno japonsko »:Madamo Butterflvs so imeli prošle dni v dunajski Volksoperi. Naslovno ulogo je pela Jovita Fautes. Premijera Pucciiiijeve cTurandote t Berlinu. Za Dunajem ie prišel s Puccinijevo tTuraiidot:> ua vrsto Berlin, kjer je bila premijera no v Državni, pač pa v Mestni operi. Temu dejstvu se ui čuditi, kajti odkar je prevzel dirigent Bruno TValter vodstvo Mestno opere, dela ta zavod resno konkurenco Državni operi. Naslovno partijo je pela Ma-falda Salvatini, ulogo princa Ivalafa pa tenorist Oebmann. Predstava jo kajpada zaostajala za dunajsko. Samo še danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. Veliki tuskoipaijski film: ».Vohunka črnih oči" Senz&cijcnalni špijonažni roman v glavni vlog i Lilian Constantini. Danes pri predstavi ob S. uri se bo razglasil izid tekmovanja lepotic za filmsko zvezdo, za Hollyv;ood. Prosimo vse one dame, ki so tekmovale in ostalo občinstvo, da sc udeleži tc predstave, da pozdravimo našo zmagovalko! KINO «DVOR> Telefon 730. Italijansko letalo v Šiški V pondeljek opoldne je pristalo na biv* šfm vojaškem letališču v Šiški veliko Jun« kersovo prometno letalo. 2e pred tednom, ko je letalo plovilo nad Julijskimi Alpami, se je v levem motorju zlomila os, radi megle je izgubil plot ori* jentacijo in je moral pristati v bližini Met* km na uro. Razprtine ima 29 m, 5 in pol t_ višine in 16 m dolžine Izdeluje jih tvorni* ca Junkers v Dessau v Nemčiji. Cena 16S tisoč dolarjev, povprečno 9 iu pol milijona dinarjev. Kabina ima prostora za 9 pasa* žirjev. Na vsaki strani je po šest oken, skozi katera se nudi potnikom vsestranski Italijansko like. Ko so izmenjali motor, je letalo v pondeljek nadaljevalo pot. Nad našim me* stom pa je nastal v stranskem motorju zopet defekt in letalo je pristalo v šiškL Fočile so vodne cevi, ki lilade motorje. S pomočjo ing. Bloudeka so v pondeljek popoldne poškodbo popravili, nakar je včeraj dopoldne letalo nadaljevalo pot. Letalo tipa Junkers G 23 je last itali* jariske družbe, ki vzdržuje potniški in pošt* m promet Dunaj*Benetke. Opremljeno je s tremi Junkers motorji L 2 po 195 KS. Teža -1770 kg, povprečna hitrost 160 — 170 letalo v Šiški razgled. Spredaj ju opredeljen prostor za pilota in mehanika, zadaj pa Ehramba za prtljago in pošto, kioset in prostor za umivanje. V kabini je električna kurjava in razsvetljava, radio*oddajna in sprejemna postaja. Ima tudi vse navigacijsko aparate. Za postrežbo je v kabini tudi natakar. Letalo, ki je pravi kolos svoje vrste je privabilo na letališče polno radovednih gledalcev, ki so je od vseh strani ogledo* vali in si tudi poželeli vožnje v udobni kabini, seveda brez defekta! Velik požar v Plaškem V Plaškem ob železniški progi Karlovac-Otočac je v uedeljo opoldne uastal požar, ki b; bil lahko uničil vse razsezuo selo. Tamkajšnji pek Mile Puhar je v svoji šupi pekel prešička Ker je bil močan južni veter, je plamen zažga! mast iu je bila mahoma v ognju vsa šupa in v bližini stoječa hiša. Veter je raznašal iskre in kmalu je vzplamie-ia tudi streha občirskesa poslopja. Nastal je kritičen moment, ker so bile v podstrešju občinske hiše spravljene zaplenjene puške z municijo. Le energični gasilni akciji pod vodstvom župana se ie zahvaliti, da je bil požar ua strehi še pravočasno omejeu iu municija spravljeni ua varno. Pač pa je do tal pogorel sosednii mlin Dane Tom-Ijenoviča. Škoda je velika. Minister, novinar in prtljaga mladega para Taka reč se uc zgodi vsak dan, uiti vsak teden aii vsak mesec. Kajti ministri na razpoloženju ue potujejo vsak dan v Split, v njihovem spremstvu ue hodijo vedno novinarji (običajno jim š'e e sledijo) iu tudi mladoporočenci uiso vselej tako zaverovani vase, da ue vidijo svoje prtljage. Torej k zgodbi! Pripeljal se je iz Zagreba v Split minister ua razpoloženju. Med-potoma se je seznami z novinarjem, U se je tudi peljal v Dalmacijo. Prijetno sta kramljala iii ker nI bil novinar vsiljiv, ga je minister, ko je izstopil ua splitski postaji, povabil v svojo kočijo Dobro, izvrstno! Brž so se uašli nosači, ki so prenesli ministrovo iu novinarjevo prtljago k vozniku na kozla lu te prtljage je bilo toliko, da sta se ua tihem čudila drug drugemu minister Lu novinar Minister je misli!: *>Ta nosi toliko s seboj, kakor bi potoval ua konec sveta!* Novinar je zopet ugiba!: :.-Kaj neki vlači s seboj ta minister iz Zagreba? Ko bi prihaja! iz Beograda, bi še razumel, da trna toliko prtljage — toda iz Zagreba vendar nima kaj nositi s seboj!« Tako sta mislila | minister in uovinar vsak zase. Kočija Je 1 drdrala po splitskih ulicah in se najprej ustavila pred novinarjevim stanovanjem. Novinar se ie prijazno poslovil od ministra hi vZel svoja dva kovčega vozniku iz rok. Minister ni videl vse prtljage, ki jc bila spredaj iu zadaj in je bil vesel, da se jc breme kočijažu tako skrčilo. Kako pa Jc pogledal, ko se je kočija ustavila pred u!e-govo hišo ia jc začel izvošček razkladati prtljago r.Stoj!« je zaklical minister, *kaj pa delaš?-.; — iSaj je vendar Vaše, gospod!« je dejal oni. Toda minister — kakor jc bil minister — se ui dal prepričati c tem, da je tuje njegovo iu je poslal izvoščka s prtljago ua policijo. Tam sc ^e zadeva pojasnila. Velika prtljaga, ki je izgledala kakor popotno blago kake filmske družbe, je bila last dveh mladoporočencev, ki sta se pripeljala v Split z istim vlakom kof minisier in novinar in sta brezbrižno šla v hotel, prtljago pa zaupala uosačem. Šele ko sta prišla v hotel, sta opazila, da so iim? stvari zmanjkale. 11 sta begala sem in tja, pozabila nase ter začela iskati izgubljene kovčege. Dobila sta jih nazaj s primerno h-kjjo, da na poročnem potovanju nikakor ue gre dajati prednosti ljubezni — ua račun prtljage. Biue iz Šiške je bil kar zadovoljen m je takoj plačal 50 Dni globe, ki jo je zaslužil 9. avgusta, ko jc lahko poškodoval 0-letnega šolarja Cenca. Cene ima kljub svoj; mali, šibki postavi, zelo dolg jeziček in Jl kar na lepem Bineta zii«crjal. To jc Bincta razjezilo in privošči! ..e Ccuctu par zaušnic, ki pa so bile precej krepke Sunil ga je tudi v led.ia, da je imel potplutbo in zalo je bi! Bine obsojen. Ko je odhajal iz sod-nije, je pomežikal jezičnemu Ccucu iu mu že v veži dejal, da mu rad da še enega »kovača«, če mu sme še cuo prisoliti. Cene mu je pokazal pol vatla dolg jezik in izginil ua prosto. unaj i i >"jcgoTa divna okolica iu znani nofui loka!i avstrijskega velemesta pride v velefilmu ..Gottod trči p-£s?nč §ča" Balkanfilm KINO »DVOR«. >«»»»»nnim»»«< Na narodni praznik 1. decembra zvečer Ljubljana HOTEL UNION 1 Maribor NARODNO GLEDALIŠČE ]| DVA VELIKA KONCERTA na korist novinarskega oenziiskega fonda i! Domače vesti * Nagrade kraljevega fonda. Uprava »Kraljevega fonda« ie razdelila nagrade in podpore naslednjim osebnostim ia institucijam privatne inicijatjve za n ribo to delovanje r.a prosvetnem in zdravstvenem, gospodarskem in kulturnem polju: Mladenu Simoviču, učitelju v Ravni, nagrado 3000 Din; Voji Popoviču, učitelju v Tctovu nagrado 3000 Din; dr. Juriju Turiču, profesorju v Zagrebu, 2000 Din. Za znesek 5000 Din jc nakupljenih 50 kompletnih izvodov --Za-vičaja«, popularnega lista Udruženia učiteljev Južne Srbije, ki se razdele med odlične šolske učencc. Nadalje so prejeli: pevsko društvo iBiničku v Tetovu 3000 Din, akademsko pevsko društvo »Balkan« v Zagrebu 3000 D;n, gledališče v Štipu 5000 Din Kolo srbskih sester v Štipu 3000 Din, ženskemu odboru »Bratstva sv. Jovana Debar-skog* 3000 Din iti ženski obrtni šoli v Strugi 3000 Din. Marjanu Peziču, ekonomu sre-za carevskega, je bila podeljena nagrada 5000 Din za ueuniorno delovanje v kulturni prospeh omenjenega okraja. Vse te nagrade bodo veliki župani slovesno izročili odii-kovancem. 4 Častno odliko\anie slovenskega kmetijskega strokovnjaka. Na svoji slavnostni seji povodom državnega praznika dne 38. oktobra, je češkoslovaška akademija kmetijskih znanosti v Pragi imenovala kmetijskega svetnika in ravnatelja drž. kmetijske šele na Grmu, g. Bohuslava Skalickega za njegove izredne zasluge na polju kmetijstva zlasti pa vinogradništva in kmetijskega šolstva ter kmetijske literature svojim dopi-sujočitn članom. To odlikovanje ic prav častno in služi lahko slovenskim kmetijskim strokovnjakom v ponos. Odlikovancu pa naše iskrene čestitke! * »Znameniti Srbi, Hrvati in Slovenci«, V Beogradu ie šla te dni v tisk pomenljiva knjiga * Znameniti Srbi, Hrvati ir. Slovenci« ki bo obsegala nad 2000 biografij naših najznamenitejših mož ter mnogo ilustracij. Knjigo urejuje Dušan Slavič, novinar v Beo gradu. * Učitelji pri ministru prosvete. Minister prosvete je sprejel v pondeljek dopoldne izvršni odbor UJU s predsednikom Vlado Petrovičem na čelu. Zastopniki učiteljstva k> zahtevali, ča naj »e opusti učni načrt in program z± osnovne šole, ki ic bil uveden letos in izdela takoj nov hi boljši. Minister je odgovoril, da sc v tem oziru popolnoma strinja z učitelji in da bo nov zakon o narodnih šolah predložen že v najkrajšem času. najkasneje v 10 dneh, Narodni skupščini. Glede vprašanja 15rod« za nastop v Celju. Vršila se bo v pevski sobi »Ljubljanskega Zvona« v Nar. domu. Točno in vsi! — Odbor. u— Policijske prijave. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, 1 prestopek o;.-:iŽ3nia telesne varnosti. 3 izgredi. I prestipek razgrajanja, 1 prestopek nedostoinega vedenja, 4 prestopki kaljenja nočnega T.ira, 1 prestopek avtomobilskih predpisov, 4 prestopki pasjega kontumaca in 1 prestopek prekoračenja policijske ure. Aretacij ;e bilo :z-vršenih 7 in sicer: 3 radi tatvke. 1 radi posti,panja, 1 radi beračenja. I radi nedostojnega vedenja ic 3 radi co>?gi Iz bo'mce. u— Hud berač. Berač Kor! ie videl že boljše čase in dasiri-vno Ljubljančan, se prejšnja leta ni kai zmenil za svoj rojstni kraj. marveč je hodil po jrurn deželah Na stare dni pa ga je zaneslo «aict v L.ubLa-30. toda ne. da bi se tu poiieio preživljal. Oprtal si je beraško malho in hodi ?d hiše do hiše in od — gostilne do gostilne. Rad ga pite in rad zabavlja. Včeraj dopoldne ie stopil v neko banko, misleč, da ga tam kar obsujejo z denarjem. A ravno tu se ie zmotil in je moral oditi praznih rok. Korl se ie temu primerno tudi lepo zahvalil in obrizgal uradnike z najizbranejšimi psovkami. Vsled njegovega nastopa je nekdo | pozval stražnika in tako je moral Korl že , rierdesetič v zapor S te:n pa še nI rečeno, 1 da se to ne zgodi še nekolikokrat. kaiti j Kar! bo berači! še naprej, se jezil čez Ljubljančane in zabavljal po gostlinan, ko ga bo srka! za njihov denar. u— Čegava je krava? Dne 30. t. m. ie pripeljal na dvorišče gostilne »Pri levu« na Gospesvetski cesti okrog 17 leten mladenič staro, mršavo kravo in vprašal hlapca Ft. Purgerja, ali io »me postaviti v hlev. Na vprašanje hlapea, čegava je krava, je fant odgovoril, da je lasi mesarja Siamiča, ki bi pozneje prišel j>o njo. Ker pa še naslednjega dne nikogar ni bilo so sporočili zadevo Slamiču, ki P3 je odgovoril, da krava ni njegova last. Tako je krava ostala še naprej v gostilniškem hlevu in se ne ve. kdo bi bil lastnik. Krava je bila bržkone kje ukradena. u— Vlom v delavnico. V mizarsko delavnico poleg Pelčeve gostilne v Koleziji je v nedeljo pouoči udri s pomočjo ponarejenega ključa neznan zlikovec in odnesel za okrog 300 Din vrednosti raznega mizarskega orod ja, kakor oblico, klešče, pile itd. Storilec ie po svojem odhodu pustil vrata odprta, kar je znak, da se mu ie na begu precej trudilo. u— Nočeta biti zdravi. Z 18 letno Geor-gino M. in 17 letno Justino L so imeli poleg mnogih drugih veliko opravka tudi že ljubljanski policijski organi, samo s to razliko, da sta slednjim obe napravljali le sitnosti drugim pa ne samo sitnosti. Radi vlaču-garstva in izvrševanja tajne prostitucije sta bih" že obe velikokrat zaprti. Pred kratkim sta bili zopet aretovani in po zdravniškem pregledu oddani radi spolne bolezni v bolnico, od koder pa sta že po nekaj dnevih pobegnili. Skrivali sta se pri prijateljicah v Šiški, presnočnjim pa ju ie detektiv zopet zalotil v neki gostilni v družbi moških. Bili sta ponovno aretovar.i in bosta odposlani v bolnico na nadaljno zdravljenje. n— Neznani tatovi koles na klavnici Na mestni klavnici se ie pojavil te dr orehri-san kolesarski tat, ki je napravil že dooer plen. Dne 18 L m. dopoldne je odpeljal me- l-III od bivše stranke Adele Primus (nad Veliko kavarno.) a— Zveza kulturnih društev v Mariboru priredi ta mesec predavanje pri Sv Trojici v Slov. Goricah, dne 28. t m. o pravilnem krmljenju živine Isti dan v črni o zložljivem odru, zvečer v Središču ob Dravi o gospodarskem pomenu ujedinjenja. Dne 1. dec. pa v Ormožu in v Go.-nri Radgoni predavanje v proslavo ujedinjenja. a— Prvi oder po načrtu zložljivega odra ZKD bodo postavili v Črni na Koroškem. Celoten članek o zložljivem odru z načrti bo izšel v Prosvetnem glasniku, na kar že sedaj opozarjamo vsa društva. a— Drava zopet narasla. Vsled zadnjega deževja ie Drava zopet narasla Kar preko noči prestopila visoko obrežje pri Mariboru. Voda sega do oken kleti pri hiši »Male Benetke« in je poplavila v Melju Meljsko cesto v Studencih pa stezo ob Dravi. Tudi polovica ceste Ob pristanu ie pod vodo. V veliki nevarnosti so splavi, da ne nasedejo, ko bo Drava padia. Splavarji so ves dac na delu, da rešijo splave. a— Igra narave. V pondeljek ponoči je zopet divjal nad Mariborom vihar. Okoli pol desetih zvečer so ljudje, ki so se vračali s koncerta v stolnic: domov preko državnega mosta, lahko videli krasno naravno sliko Na nebu so se podili tanki oblaki, skozi katere je medlo gledal mesec in sija! proti j severa: strani. Iznad koroškega predmestja i pa se ;e do vznožja Pohorja vila v krasnem j loku pisana mavrica, ki se ie v meglenih I barvah odražala od temnega obzorja, a— Lepo odlikovanje. Akademski slika: sarju Antonu Jančiču iz Zelene lame 3000 i Ante Trstenjak ie dobil od francoskega mi- dinarjev vredno, čniopleskano kolo znamke »Ramler«, v petek dopoldne pa se je odpeljal na kolesu mesarja Franceta Novljana s Poljanske ceste. Novliaim ukradeno kolo je znamke Eska. tudi črno pleskano, ima št. 67493 in vredno. 3500 Din. u— Tatvina v vlaku. Ko je trgovec Prar.c Juvan pred dnevi izstopi! iz kamniškega vlaka 113 glavnem kolodvoru, se je šele pri izhodu s postaje spomnil, da ie pozabil v vagonu 340 Din vredno stensko uro. Vrnil se je birro nazaj v železniški voz, vendar je ura medtem že izginila. Kakor so mu povedali drugi pasažirji, je uro odnesel 35 let star moški. Iz Maribora a— Bolne sanje. Ko stno zadnjič dobesedno prepisali, iz »Slovenca« senzacionalni člančič o sklepu štraika mariborske katoliške mladine v njihovem, ^Ljudskem odru«, nas ie »Slovenec« nagnal z običajnim zmerjanjem in ugotovil, da smo pisali samo »Bolno sanjarenje«. Našemu članku pa ie sledila za kulisami katoliških voditeljev in njihovih kulukarjev takšna revolucija in klicanje k raportu, da so morali v včerajšnjem »Slovencu« med mariborskimi vestmi prinesti sledeče »perilo«; »Izjavljamo, da članka o = Ljudskem odru« v Mariboru ni pisal g. Kramberger. — Uredništvo.« V informacijo izjavljamo mi, da je g. Kramberger uradnik na magistratu, kjer je župan vodja SLS g. dr. Leskovar. Otroci, bodite torei previdni in ne igrajte se z ognjem! Služba je služba in gorje onemu, ki krši disciplino v železnem oklepu SLS. Sedaj še samo čakamo objave nove predstave »Ljudskega odra.« DAMAM za Božič in Miklavža najlepše darilo nisrrstva za trgovino in industrijo v znak priznanja za njegovo požrtvovalno delo na mednarodni žiriji za ocenjevanje umetnin, ki so bile razstavljene na Expositione Internationale des Arts decoratiis et moder-nes v Parizu, dve krasni diplomi. a— Zločinski napad na avto? Predvčeraj šnjem bi se skoraj dogodila mariborskemu avtobusu, ko je vozi! proti Ptuju velika nesreča. Na cesti med vasema Hajdovše in Skorba je šofer naenkrat opazil, da leži preko ceste veliko bruno podobno brzojavnemu drogu, šoferju se ie posrečilo zadnjf hip avto ustaviti, tako da so samo prednja kolesa zdrčala čez drog, ne da bi se pripetila večja nesreča. Orožnišrvo zasleduje storilce. a— Najdene srečke. Postrešček B- Flori-iaa je našei v pondeljek pred glavnim kolodvorom dve državni srečki, ki jih izgubi-telj dobi na policiji. Srečki imata številki 140.S46 B in 087.655 C. a— Kuharski tečaj na zavodu »Vesna« se prične 39. t. m. informacije daje vodstvo. iz Celja CREME M0US0N a— Program slavnostnega koncerta. Ma riborska pevska društva, ki sodelujejo pri slavnostnem koncertu Jugoslovenskega novinarskega udruženia dne 1. decembra v mariborskem narodnem gledališču, so določila naslednji program: Glasbena Matica (kapelnik ravnatelj Josip Hladek — Bohinjski): O. Nižanovski: »Huljali«, (moški zbor), A. Forster: »Spak«, moški zbor, St. Mokranjac »Koral« (mešan zbor); iDrava« (pevovodja prof. Scweiger), EmH Adamič: Mara v jezeru, (moški zbor). Viktor Sonc: Teku sem dol po dolkt' (mešani zbor). E. Adamič: Kregala se vdova in devojka (moški zbor): »Jadran« (pevovodja Lah); Va-zilij Mirk: Katrica, Ivan p!. Zaje Večer na Savi. a— Prosta stanovanja. Poleg včerajšnjih prostih stanovanj bo oddalo mariborsko sta novanj$ko sodišče ta teden tudi še eno ev. 3 sobi brez priiiklra na Glavnem trgu št e— Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS Celje okolica se vrši v četrtek zvečer ob osmih v gostiln: Permozer v Gaberjih. Radi važnosti dnevnega reda ;e želeti obilnega obiska. e— Iz okrožnega tajništva SDS v Celju. Vršijo se sledeči shodi: V soboto 37. t. m. zvečer v Mozirju, v nedeljo 38. ob desetih dopoldne v Šmartnem ob Paki in ob treh popoldne v Žalcu. Na teh shodih bo poroča! o politične;n položaju okrožni tajnik g. 2ab-kar iz Celja. — Vse krajevne organizacije se pozivajo da rešijo v kratkem zadnje okrožnice. — Tajništvo. e— Proračunska seja celjskega občinskega sveta. V petek, dne 36. t. m. ob 18. uri bo plenarna seja celjskega občinskega sveta, v kateri se bo obravnaval proračun za leto 1927. e— Zbor dijaštva v Celin. Dne 38. t rabo v Celju pokrajinski zbor ž upe SJSU za Slovenijo v Ljubljani in izredni obče: zbor zveze nacijonalne omladine. e— Iz poslovnega sveta. Novo manufak-turno trgovino je otvorll v Narodnem domu g. Golob. Tvrdka Flora Lager-Nekermatrn je opustila svojo trgovino na Kralja Petra cesti in vodi seda; edino še veliko bivše Raschevo trgovino v Prešernovi ulici. e— Celjski .Sokol«. Sokolsko društvo v Celju prired' dne X). novembra, ua dan Praznika ujedinjenja ob 8. zvečer v mestnem gledališču proslavo s sledečim dnevnim redom: Nagovor, skupinske proste vaje (moški naraščaj), češki narodni ples: (ženski naraščaj), bradlja (člani), ritmične vaje (članice), proste vaje 1937 (člani), telovadni Ples (ženski naraščaj), drog (člani) »Faust« telovadni Dles. devetka. Sodeluje orkester celjskega godber.ega društva. — Letošnji Silvestrov večer priredi Sokol v veliki dvo rani Celjskega doma. Priprave so v teku. e— Tudi ta pride pred poroto V cellsk preiskovalni zapOT je pripeljalo orožnišrvo Jar.eza Gogiarja iz Bukovčeka pr: Brež cah kjer je izvršil posilstvo nad neko deklico Enrilo Splošno priljubljen Kavni nadomestek. okusen I cenen. Ttr*b3va se v v se 3 Gobro Qsorfirar.i0 kolonJjalr.it> trgovina fmmm Švedska svetsKamarKa Kaljača i JS5L Faki slučaji se v zadnjem času zelo množijo in bo imela z njimi porota obilo posla. e— Kako pojmujejo nekateri ljudje moralo, je pokazala sodna razprava v Celju zadnjo soboto. Franc Z., 27 letni posestnikov sin iz Bodreža. je napadel posestnika Alojzija Ogrizka in ga težko poškodoval. Predzgodovma sovraštva je sledeča; Fran-celj je imel dekleta, ki sa ie hotel poročiti. Nesreča je hotela, da je bilo dekle od njega v blagoslovljenem stanu. Ker pa je imela punca denar, se je istega polakomnil vdo vec Lojze in prevzel nevesto, dasiravno le dobro videl, da bo dobil v zakon dva. Kmalu po poroki je bil tudi krst. Lojze ni kazal prav nobene jeze radi tega in je veselo živel, dokler ni zmanjkalo dotce, ki je znašala 30.000 Din. Kakor hitro pa je ta pošla, se je razkoračil in poslal otroka njegovemu pravemu očetu, češ jaz ne bom redil tujih p......v. Škoda le, da nimamo zakona, ki bi tudi taka umazapa dejanja kaznovali in sicer občutno. Tako bo pa moral Franceli še en mesec dni sedeti. e— Smrtna kosa. V pondeljek, dne 22. t m. ie umrl v Celju notar g. dr. Karol Ballogh, v 62 letu starosti. Med celjskimi Nemci ie igral v mlajših letih važno vlogo ter se je tudi dejansko udeleževal nacijo-nalnih bojev proti Slovencem. Po preobratu se je preselil v Avstrijo, a se ie pred leti bolan in v velikem pomanjkanju vrnil v Celje k svojim sorodnikom, dokler ga ni smrt rešila dolgotrajne bolezni in žalostne usode. e— Nemška nestrpnost. V Samostanski ulici v Celju ima nemški klepar Korber svo jo delavnico, nad katero je obesil v zasmeh slovenskemu jeziku pred nekaj časi napis »špenglerija«. Mestni magistrat celjski je kleparja Korbarja pozval, r.aj odstrani ta napis, ker žali čut celjskega slovenskega prebivalstva. Mož ie ped pritiskom to storil. a še do danes iz mržnje do slovenskega jezika ni nadomestil napisa s pravilnim slovenskim, dasi ie vsak obrtnik v smislu obrtnega reda dolžan imeti na vidnem mestu napis. Kljub temu pa ultraneraški Korber prav rad zasluži tudi pri slovenskih strankah. e— Elektrifikacija celjske okolice, ki bo dobivala glasom sklenjene pogodbe električni tok od celjske mestne občine, bo že prihodnje dni gotova. Tudi električni vod za javno razsvetljavo le že napeljan; pravkar montirajo električne žarnice. Iz lavno« varnostnih ozirov je le pozdravljati, da odslej naprej tudi okoliške ceste in pota ne bodo več odvisne od lunine milosti in naklonjenosti. e— Celjska Orjuna proslavi obletnico našega ujedinjenja v sredo, dne 1. decembra dopoldne z matinejo v veliki dvorani celjskega Narodnega doma. Podrobni spored se še objavi. Iz Kranja r— Slaba kupčija na pendeljkovem iu vinjskem sejmu. Pretekli pondeljek se vr« šeči živinski sejem v Kranju je zaznamo« val zelo slabo kupčijo, čeprav jc bil dogon izredno velik. Prignanih je bilo skupno 323 glav, in sicer med drugim 192 prašičev, "S volov, 48 krav, 29 ovc. Prodanih je bilo 36 prašičev. 36 volov, 18 krav. 12 telic, skupaj 102 glav. Cene so bile stalne. r— Porast učencev v nadaljevalnih šot lah. Obe tukajšnji nadaljevalni šoli, obrt« na in trgovska, imata sedaj 178 učencev iti učenk napram 150 učencem deške osnovne šole. Večje število učencev na nadaljeval« cih šolah dokazuje zanimanje za strokov« no izobrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja ter visoko razvito obrt in trgovi. no v našem kraju. Kakor čuiemo, se bo okrožje obeh šol razširilo tudi na Škof jo Loko in Tržič. r— Dovršitev tovarniške hiše g. Kocbe* ka. Velika dvonadstropna hiša tovarnarja g. E. Kocbeka je sedaj definitivno preure« jena v tvoruiške obrate- za podjetje «Ika». V kletnih prostorih in v drugem nadstrop« ju so obrati s stroji za trikotažo in plete« ni no, v pritličju pa skladišča in veletrgovi« na. V prvem nadstropju in visokem pod« strešju se nahajajo stanovanja. Stavba je brez dvoma eno najlepših zasebnih pošlo« pij v našem mestu. r— Klerikalne organizacije in mestna podpora. Znani dopisnik »Slovenca® iz Kranja je z razširjanjem neresnice v jav« no mnenje močno zopet ugriznil v trd oreh. V nedeljski številki je namreč za« grmel o nedopustni pristranosti SDS ve« čine na kranjskem rotovžu, češ da je na« klonila denarno podporo Gledališkemu odru in ljudski knjižnici tukajšnje Narod« n-e čitalnice, katoliškemu prosvetnemu društvu pa niti pare. Res je. da je kranjski občinski svet na zadnji proračunski seji oklenil podeliti denarno podporo na njuno prošnjo Odru i dski knjižnici Narodne čitalnice, ki je matica vsega kulturno*pro« svetnega gibanja v našem mestu, in ki Je hrez vsakih sredstev za nadaljni razmah, dočim klerikalne kulturne organizacije brezplačno vedrijo v mežnarlji (Ljudski dom), postavljeni z javnim cerkvenim de« rarjem Ugotavljamo tudi, d« ni nobeno katoliško kultu mo društvo vložilo pri go« spodo županu pred sestavo proračuna za 1 1927. nikake prošnje za podelitev pod« pore. dasi je imela večina, stoječ na stili« šču objektivnosti, odprte roke za vsa kul» turna stremljenja Tudi klerikalni očetje v občinskem svetu niso v proračunski razpre vi vložili nobenega tozadevnega predloga. Na adreso teh naj zlivajo klerikalna kul« turna društva svoj žolč in jezico, ker jih znajo tako uspešno zastopati. Da jim pa ne leži pri srcu prospeh našega prosvetne« ga udejstvovanja med prebivalstvom v mestu in okolici, to smo že vedeli. V dru« gič malo več resnicoljubnosti! r— Nadaljevanje iz ciklusa zdravniških predavanj. Danes, v sredo dne 24. novem« bra priredi podružnica Kola jugoslovenskih sester v gimnazijskem poslopju svoj na« daljni zdravniški večer. Topot bo preda« val g dr. B. Fajdiga o »Prehrani in nje« nem vplivu na razne bolezni-«. Vsled važ« nosti omenjenega vprašanja je priporočati noset predavanja vsakomur, zlasti ženstvu, kateremu je zlasti namenjen- r— Sava je tekom pondeljka sicer neko« liko padla, v večernih urah pa je pričela zopet naraščati tako, da je po polnoči že dosegla višino dobrih'4 metrov nad nor« malo. Včeraj so vode zopet padle, vendar je pričakovati radi trajnega deževja novih vodnih navalov r— Nocojšnja gledališka predstava. No« coj ob 20. uri uprizori v gledališki dvorani Narodnega doma Gledališki oder domače čitalnice znano komedijo trodejanko aCharleveva teta«. Sodeluje polnoštevilni čitalnični orkester. Ravnokar dospeli i najnovejši gumijasti plaš&i in usnjati jopiči Gričar & Mefač Selenburgova ulica 3. Iz Trbovelj t— Naglo naraščanja Sove. V noči od nedelje na pondeljek je Sava narastla za 3 m nad normalo, tako da je cesta pod železniškim mostom pri trboveljskem ko» lodvoru popolnoma pod vodo in je po ce« sti nemogoč dohod k separaciji TrD in savskem rovu. Pri hrastniškem kolodvoru s« porast Save tudi močno pozna, ker je pri Dernovšku strug-, potoka Bobna, ki se tukaj izliva v Savo, naširoko razprostrla oba bregova. N» tem mestu je ponavadi nakopičenega mnogo jamskega lesa, ki ga pripeljejo s splavi. t— Odredba proti poplavam. Okrajno glavarstvo v Laškem je izdalo odredbo, da naj občina skrbi, da ne bodo poplave povzročile prevelike škode. V ta namen se mora očistiti struga in bregovi obeh po» tokov, dovoljenja za zgradbo hiš in dru« gih poslopij se ne smejo izdajati v obsegu ogrožene okoliše, od eksponiranih mest se mora odstraniti ves les in ostali materijal itd. Občina je dolžna, de poroča po pre« teku enega meseca o svojih ukrepih. t— Zgradba dečjega doma. V pondeljek so je vršil v rudniški restavraciji na Vodah v prisotnosti župana in podžupana neob« vezen sestanek radi zgradbe dečjega do« ma v Trbovljah. Akcijo je sprožil inšpek« tor ministrstva narodnega zdravja dr. Ka« tičič l. 1925. Lansko leto 18. novembra so se zainterer n' prvikrat sestali in sprejeli načrt za poslovnik kuratorija, k: bi ga sestavljalo največ 12 članov Po enega člana naj bi delegirale v kuratorij nastopne organizacije: Bratovska skladni* ca v Trbovljah, TPD, Delavska zbornica, Zveza delavskih žen in deklet. Zveza ru« carjev Jugoslavije, 11. rudarska skupina in zavod za socijalno»higijensko zaščito de« ce v Ljubljani Zastopana bi bila tudi ob« čina, nadalje občinski zdravnik dr Jen« šterle in vodja bolnice dr. Cizelj. Poleg tega bi smel ku-atorij. katerega funkcije bi trajale do dovršitve zgradbe, kooptirati z vednostjo inšpektorja ministrstva narod« nega zdravja posebno agilne in za stvar vnete osebe. Z zgradbo dečjega doma, v katerem se bodo hranili dojenčki in bodo pod nadzorstvom otroci brez starišev do 14. leta, bo odpravljenega veliko nepotreb« nega zla Precejšen odstotek umrlih tvorijo namreč nedoletni otroci, ki so prepuščeni samim sebi. Umestno bi bilo. da se akcija razširi tudi na Hrastnik. t— Nevarnost nalezljivih bolezni. Na Dolu in deloma v Hrastniku so se pojavi« le med šolsko mladino ošpice. Za škrla« tinko je obolela učiteljica Leonoldina Lo« garjeva. t— Uradni dan okrajnega glavarstva je preložen v Trbovljah od srede 1. decem« bra na četrtek 2. decembra. ČOKOLADA i KAKA0 Vremensko poročilo fteieoruiosk d»o iiuo!i<>.> .lovemrns Vi$tiH> rimom.- ia >(vy Kra onazovani Cas i »h« UIT.. TsmnEi i -iei "e-<> . 0/r Sme; vetra m brzina v m Jute !US l>- 10 Vrsta jadavint •OC^OVrl. 1 nn > ift Ljubljana . i i /61-9 78 ">9 S 0.5 6 'neifla 2.6 i. 763-1 SO 89 SS\V 1.5 10 dež, megla (dvorec) 1 14. 762 2 |s-6 65 SSW 3 9 l 21 766 2 104 84 N 0.5 10 dež Manboi . , . 8. ■hI a 9> 9 SE 5 l Zagreb . . . 8. /61 9 1^-0 86 NW 3 8 3.0 Beograd ... i. 762 4 IX-(i 54 S 7 10 >araievo ... ■i 62" < 190 t>7 ESE 3 9 Skoplje . . . \ 30 «1 mirno 0 Dubrovnik . . i /540 20-0 83 S 5 9 Solit .... 7 180 S 3 10 morja zmerno Prana .... ■'57-2 8-0 — SW 3 10 1.0 Solnce vzhaia ob 7-07 zahai* ob i6"25 una «haj< ob 19 V> '.ahaia ob 1048 Najvijj« temperatura danes t LJubljani lv> najnižja 7 5 C. Povprečni barometei ie danes f Ljubljani vtšj za 7 2 mm kot včeraj. Dunajska vremenska napoved it 24. t m.: Večinoma iasno, temperatura zelo spremenljiva Toplo vreme bo najbrž trajalo dalje. Tržaška vremenska napoved t* 24. Cm.: Lahki vetrovi. Oblačno, det Temperatura 12—17* Morje nekoliko razburkano. M\ onstran Me p— Kraški kmetje v fašistovski organi* zsciji. V Sežano je povabil fašistovski taj« nik Grazioli vse okoličanske kmete v svr» ho, da se vpišejo v fašistovsko sindikalno organizacijo. Navzoč je bil na shodu tudi generalni tajnik fašistovskih sindikatov A Liverani. Vstopilo je v organizacijo 400 kmetov, največ menda iz Tomaja. p— Letalske zveze z Dalmacijo. Zračna črta Trst«Lošinj«Zader, ki je bila otvorje« na pred dobrim mesecem, posluje ugodno, kakor poročajo tržaški listi. Črta Trst«Be« netke deluje moogr manj. Fašistovske no« vine se toplo zavzemajo za najširše leta!« ske zveze Italije z Dalmacijo, v katero naj dovažajo «neodre.šcncem» tolažbo in pre« pričanje, da nastopi dan, ko se Dalmacija združi z amaterjo Italijo«. p— Na sejem sv. Andreja v Gorici sta« vijo italijanski trgovci velike nade Sejem bo trajal od 6. do 19 decembra. V Gorici so v sedanjih časih kupčije slabe. Zato tr« govei željno pričakujejo velikega sejma sv. Andrej«, da bi si nekoliko pomagali in da zaključijo leto 1926. z upaniem, da se bo dalo še dalje živeti in delati v goriškem mestu Poseben odbor goriških trgovcev deluje z vso silo, da bi privabil v Gorico slovenske deželane v takem številu, ka« kršno smo videli v predvojnih časih na sej mu sv. Andreja. Prijazno vabijo Slovcnce, kadar gre za kupčijo in denar, drugače po velja v fašistovskih glasilih za Slovenca psovka »ostuden sTbski pastir®, katero je izrekel nekoč slavni D' Annunzio. p— V Puli pričakujejo industrializacijo, k; bi dala delo tisočem delavcev v mestu in okolici, da se tako prepreči še hujša kriza in mizerija Velika smodnišnica se nahaja blizu Pule. Vlada jc menda skleni« la da s« izvozi od tam ves materijal. ki znaša 15 isoč ton, v Malcontento pri Pa« dovi. Valelonga se ima nato izročiti indu« strijalcu Castlglionlju, ki otvori tam baje veliko tvornico za predelovanje neke ma« terije, ki obeta velik dohodek? p— O slovenskih suroveiih piše fašistov« sko glasilo «11 Pcrpolo df Tr!e*te» Sam Ga« briele d' Annunzio je dal nekoč definicijo za slovenskega suroveža: »ostuden srbski svinjski pastir« »Naibržc pa se takrat oni zarobljenec še ni pokazal v vsej svoji idi« jotski bestiialnosti« V Selcih pri Ronkih le italijansik vojak postavil malo piramido s par besedami v spomin padlim bratom. Slovenski surovež jo ie razbil «Nekdo je videl od daleč idijotski čin in rekel, da sta storila to dva slovenska kmeta iz Doberdo« ba» . Kdo ve, kdo je v resnici podrl ti« sto najbrže brezpomembno kamenje; mor« da tudi deževje? Ako bi bil kak Italijan res videl dva slovenska kmeta iz Dober« doba, da sta razbila kak spomenik padlim vojakom, bi bila dotičnika že pod kiju« čem in čakala bi iu ostra obsodba. To, kar piše »II Popolo di Trieste« je le sum-niče« nje, kakršnega je že bilo in še bo mnogo preveč napram Slovenccm. Ob tej priliki sc je zopet enkrat v svoji polni luči j>oka« zala fašistov.ska mentaliteta! Vprašamo le, kako naj imenujemo ono mlado italijansko gospodo v Gorici, ki je pretekle dni div« jala med Slovenci? Izrazi kakor «v-illano», odaido», »idiotissima bestialita* so še mno« go premili! p— Še ni konca. Odpustno postopanje je uvedeno tudi proti učitelju Stanku Sko« čirju v Robedišču pri Breginju. p— Smrtna kosa. V Sarajevu je umrl ravnatelj tamkajšnjega narodnega gledali« šča g. Rade Romanovič. Pokojnik je bil rodom iz Gabrij na Vipavskem. Pred voj« no je služboval kot učitelj v Plavch. potem pa je šel v Srbijo, se udeležil balkanske in potem svetovne vojne. Umrl je, star ko« maj 42 let. Naj počiva v miru vrli naš ro« jak! V Gorici je umrl g. Miha Kozman, znani slovenski trgovec v Raštelu. Lahka mu bodi domaČa zemlja! p— V Škodnikovem zavodu v Tolminu je ustanovljeno 60 brezplačnih mest v raz« narodovalne svrhe. Podeljeval jih bo šolski skrbnik v Trstu. Šport /!SK Primorje (Nogom. sekcija). Po« novno poživljam vse igralce, da oddajo celokupno opremo dnevno od 18.30 do 19.30 v gostilni Kačič, Dunajska cesta, sekcijskemu gospodarju. — Načelnik. Novi odbor Osljeikega nogometnega podsaveza. ki je bil izvoljen na zadnji iz« redni skupščini, je sestavljen sledeče: Predsednik dr. I. Karner, podpredsednika A. TeisI in dr. M. Beslič. tajnika A. Ru« žička in D. S»atky, blagajnik V. Himmel« stenj. Nogometnoisportni odnoiaji med M* džzrsko ter Italijo in Španijo prekinjeni. Radi nekaterih nesporazumljenj je Italija odpovedala nogometno tekmo med itali« jansko in madžarsko reprezentanco, ki bi se morala vršiti 12- decembra v Rimu. Tu« d: tekma Španija : Madžarska v Vigu je bila od strani Madžarske odpovedana, ker je Madžarska odklonila igrati na majh« nem igrišču v Vigu. Italija in Španija sta sedaj sklenili, da bosta bojkotirali madžar« ski nogometni savez. Nov svetovni rekord A me Borgs. V Gfitcborgu je Ame Borg v nedeljo posta« vil g 5:30.1 nov svetovni rekord v plava« nju na 500 yardov Dunajska Hakoah potuje zopet v Ame riko. Dunajski nogometni savez je odobril drugo potovanje moštva Hakoah v Ame« riko Dan odhoda še ni znan. Hakoah stoji topot pred mnogo težjo nalogo, ker je nje« no moštvo mnogo šibkejše kot na prvi turneji in ker se ho moralo boriti s precej močnejšimi nasprotniki kot zadnjič. Priznana rekorda Paddocka in Lockgt sa. American Athletic Union je verifici« rala rekord Paddocka na 100 yardov z 9.5 In rekord Lockesa na 220 yardov z 20.5. Dosedanji ameriški rekord na 100 vardov, ki je bil obenem svetovni rekord, so z 9.6 sek. držali Kellv, Drew. Paddock in Coaf« fee. Pri tem treba omeniti, da je Paddock dosegel ta čas nič manj kot petkrat. švedski metalci' kopja Kako armado metalcev kopja ima Švedska, se razvidi iz tega, da je v pretekli sezoni nič manj kot 64 atletov vrglo kopje več kot 50 ra. 38 at« letov je vrglo več kot 52 in 13 več kot 55 m Najboljši med njimi so bili Lindstrom s 65.59 m. Lillier z 61.09 in B!omquist z 59.86 m. Prc-fr■ •• n Ika S LengUnova Francoski tenis sav"-' le n vrinil seji v Parizu izključil Suzano Lenglenovo Iz "»»veza, ker j? la orof-r''""alka. Gospodarstvo Tržna poročila Kovesadfcka blagovna borza (2'i. t. m.) Pšenica: baška, 75—76 kg, 1.5 vagona 287.50; sremska, 8-4 fs, 1 vagon 285. T u r-šEica: balika, glavna proga, 2 vagona 13C; baška, april-maj, 15 vagonov 157.50. Moka; baška, cO« in c0gg>, ponudba 470; baška, povpraševanje 135. Tendenca mlačna-Živinski »ejeci v Mariboru (23. t m.', Dogon 11 konj, 69 volov. 478 Ura v, 13 bikov io 16 mlade živine. Cene zs kg žive teže so bile naslednje: debeli voli 8—9, poMebeli 6.25—7.75. plemenski voli 5.75—6, biki sa klanje 6. krave debele t>_-ti.75. picinancke 5—5.75, krove za klobasarje 2.75—3, molzne in breze 5—6. mlada živina 4.50—ts Din. Mesne cene: govedina S—11, teletina 12,50 lo 18, svinjina 10.50—27 Din za kg. Prodalo so je skupaj 229 komadov; od tega w Avstrijo 7, vs Italijo 15. « Cenovnik za zavarovanje talute ob isTozu, veljaven za drurto polovico t. m. je objavljen v cUradnem !i«tu< od 22. t, m. = Odprara konkurza. Konkurz, razglašen o Imovini Jakoba Kajfeža, trgovca v Kočevju, je odpravljen, ker je vsa masa razdeljena. «5 Narok za pnMlno poravnavo. Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi «Le«ne». eksportne in industrijske d. d. v Mariboru, je določen narok na dan 2. decembra ob pol 11. pri mariborskem okrožnem sodišču, =j Uvoz čokolade v na?o državo nazaduje Zaradi stalnega naraščanja domače produkcije čokolade uvoz tega predmeta stalno pada. V lanskem letu' se je uvozilo 171.000 kilogramov čokolade proti 218.000 v 1. 1921. in 826.000 v letu 1923. Zelo usodna letina turšžire v Bumuniji-Po romunskih uradnih podatkih se je letos pridelalo v Rumuniji preko 56 milijonov metrskih stotov turščiee napram 41.6 milijons metrskih slotov v I. 1925. Pridelek je torej letos za okrog 15 milijonov mptrskih stotov ali za 87 odstotkov večji kakor lani. Ker znaša domača potreba turšfice v Rumuniji okrog 30 milijonov mrtrskih rtotov, ostane preko 26 milijonov metrskih slotov prebitka za ii-voz. = Nove ureditve poljskih deviznih predpisov po češkoslovaškem vzorcu. Poljska vlada pripravlja spremembo dosedanjih deviznih predpisov in se bo v tem pogledu, kakor poročnjo iz Varšave, ravnala po češkoslovaških deviznih predpisih. Kot svetovalec r.oljske vlade je bil od poljskega finnačnega ministrstva povabljen v Varšavo češkoslovaški strokovnjak v deviznih in valutnih zadevah dr. Jirak. = Dobave. Direkcija drž. rudnika v Velenju sprejema do 26. t. m. ponudbe za dobavo razne železnine. — Intendantsko slaga-lište mornarice v Tivtu sprejema do 2. decembra ponudbe za dobavo 4000 komadov navadnih in brezovih metel ter 6450 komadov raznih krtač. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 3- decembra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave žag in spiralnih svedrov. == Mariborski uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Radi nepredvidenih ovir se bo vršil uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Mariboru mesto v sredo 24. v soboto 27. t. m. v prostorih Gremija trgovcev, Jurčičeva ulica 8/II. Borze 23. novembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraieva-uja. druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijel:o 76—79, Vojna škoda 330 —0. zastavni in komunalne Kranjske DO—22, Ljubljanska kreditna 140—O. Merkantilna 100—0, Pra-šlediona 866—868. Kreditni zavod 170 do 180. Strojne 100—0. Trbovlje 320—0, Vevco 105—0. Stavbna 55—65, Sešir 104—0. — Blago: Zaključek: turščica, nova, v Storžih. fco naklad postaja. 1 vagon 100—100 (100). Drugače nespremenjeno. ZAGREB. Vojna škoda nespremenjena. Kasa se jo trgovala po 337, za december pa po 339. Promet zmeren. — Pariz Je dane« v Curih u oslabel, dočim je Italija neznatno čvrntejša. V Zagrebu se je trgoval Pariz po 204—206 (včeraj 216), Italija pa po 237. Druge devize popolnoma nespremenjene-Skupni devizni promet 7.2 milijona dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2269—2275. Punai izobčilo 798.25 do 801.25, Berlin izplačilo i:-M6-1349. Budimpešta 0.07935—0.079©, Italija izplačilo 236.59—238.59, London izplačilo 274.8—275-fl N"ew York ček 56.54 —56.74, Pariz izplačilo 204.03—206.03, Praga izplačilo 167.75 io 168.55, Švica izplačilo 1092.75—1095 75; efekti: bančni: Eskomptna 100—100.5, Poljo 14—15, Kreditna Zagreb 100-102, Ju-go 95—97, Obrtna 48—50, PraMediona 865 do 867.5. Ljubljanska kreditna 140—0; industrijski: Uutmann 240—250. Isls 45—46. Slavonija 33— 3ti, Trbovlje 320—325, Vevče 105—0, Sečerana Osijek 440— 445; državni: investicijsko 76—78, acrnrne 44.25—44.5, Vojna škoda, promntna 337—338, kasa 387 do 338. december 339—339.5. BKOORAD. Devize: Amsterdam 2273 do 2274, Atene 70—72. Dunaj 799-199.5, Berlin 1346.5—1348, Bruselj 785—790. Budimpešta 0.0796—0.07975, Bukarešta 80.75 do 31, Italija 236—237, London 275.1-275.:?, New Vork 56.61-56.63. Pariz 202—204, Praga 168—168.1, Švica 1094—1094.25. CURIH. Beograd 9.145. Berlin 123.1123, Kcvv York 518.75, ' Loudon 25.1475, Pariš 18.425. Milan 21.70. Pra«a 15.35, Budimpešta 0.007255, Kukarešta 2.82, Sofija 3.7425. Dunaj 73.1775. DUNAJ. Devize: Beosrad 12.47—12-51 Berlin 167.95—168.45, Budimpešta 99.10 do >)9.40, Bukarešta 3.895—3.915. Londou 84.33 do 34.43. Milan 29.72—29.82. New Vork 707.65-710.15, Pariz 25.09—25-19, Praga 20.9525—210325. Sofija 5.105—5.145. Varšava 78.25—78.75. Curih 136.40—136.90; v a -I u t e: dinarji 12.47—12.53. dolarji 707.25 do 711.25. TRST. Devize; Beograd 41.50-42.25, Dunaj 330—345. Praga 70.25—7t.25, Pariš 84.50—85.25. London 115—116, New York 23.75—23.95. Curili 455—465. Budimpefta 0.0325—0.034. Bukarešta 12.25—13.25; valute: dinarji 41-42, dolarji 23.60—23.83. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.50. v Berliuu 7.429. Za uspeh je potrebno zdravje. Dokler je naše zdravje popolno, a delo, katero se mora izvršiti, zmerno, močnemu človeku ni treba posebno skrbeti za hranjenje; ali ako delo raste, je potrebno, da se človek vzdržuje nekoristnih in škodljivih jedil in da rajši uživa tista, ki dajejo večjo moč telesu oziroma mozgu. ki obsega hranljive sestavine mleka, svežih jajc, sladko* be in kakao, je za naš organizem neusahljiv vir energije. Vzeti samo eno skodelico pomeni, zavarovati potrebne moči za ves dan. Razdražljive pijače kakor čaj. kava, alkohol, nimajo drugega kakor trenotno delovanje, a ako tisto prestane, po« stane organizem še slabeiši kakor je bil preje. Koncentrirana hranljiva sredstva kakor OVOMALATINE obsega nasprotno stalno moč. Ovomalttne s« dobi v vsah> apoteki in drogerlfi po cest: 318 100 gr 18-50 Din. 250 gi 36-25 Din, 500 gr 63-25 Din. Zahtevajte poskusno pošiljatev, sklicujoč se na ta list. od Dr. A VVANDER d. d. tovarna farmacevtskih in dlietetnih preparatov ZAGREB Jurievska ul. 37 = iJUTKO* It 211 6 Sreda 24. XI. 1926 Iz življenja in sveta Rurounska princezinja Ileana, sestra naše kraljice Marije. Hipnotizirana nevesta Še vedno so šarlatanom široko odprta vrata v družbo! V Budimpešti je pred nekaj dnevi izginila osemr.aist-letna Kata Csillag. ki se je imela poročiti dne 20. t. m. Vsi znaki govore za to, da je dekle postale žrtev hipnotizerja. Kata je namreč imela deli časa znanje z bivšim nadporočnikom Ivanom Balicsem. Mož je dvori! bogati deklici in jo je docela podredil svoji volji. Mati ie to znanje trpela le toliko časa. dokler ,se ni javil resen snubec. Ko ie ta prišel, je pozvala Balicsa, naj neba dvoriti njeni hčeri. Prišlo je do zaroke i;: 20. tega meseca bi se bila morala vršiti poroka med Kato in ženinom. Kako pa se je mati začudila, ko ie Kata tri dni pred napovedano poroko izginila ter ni bilo več o njej ne duha ne sluha. Istočasno je prejela mati deklice od Balicsa pismo, v katerem io je bivši nadporočnik prosil, naj prekliče poroko s Katinim ženinom ter naj prepusti hčerko njemu. Mati, bogata veleposestnika. se je temu uprla. Ker je Balics zahteval. da mora položiti preklic poroke pri nekem odvetniku, se je mati vsa ob-npana podala k njemu, ki ji pa ni mogel povedati, kje se njegov klijent trenutno nahaja. Kmalu nato je prišlo pismo od hčere. l\ata je materi javila, da ji ie čisto dobro in da stanuje v topli sobi ter ima vsega dovolj na razpolago. Povedala ie iudi, 'da jc docela brez lastne volje. Iz hiše je izginila brez lastne krivde. Tuja volja ie tako vplivala nanjo, da ji ni mogla odoleti. Šla je kakor ic zahteval mož, ki ima nad njo popolno oblast. Mati ie to pismo predložila policiji, ki je na podiagi dokumenta uvedla preiskavo. Toda niti Kate niti Balicsa niso doslej mogli izslediti v Budimpešti. Parček jo je najbrže odkuril čez mejo na tuie ozemlje in čaka na varnem dovoljenja, da sme združiti svojo ljubezensko srečo pred oltarjem s pristankom matere, ki pač ne bo mogla štediti z bogato doto. Gospodinje, poslovne žene i in svetovljanke Graiologi so razdelili ženske v splošnem na tri kategorije: na gospodinje, j;a poslovne žene in na svetovljanke. Ti trije tipi sc razlikujejo med seboj ta-ko-lc: Gospodinja, i. j. skrbna domača ženska. ima drobno pisavo. Razdalja med Me opazujte solncu in njegovih usodnih peg. Opazujte nove zim-.ske suknje in obleke v izložbah, pa bosre dognali, da elegantnejših oblek ne morete bolj ugodno ;-:uoiti, kakor pri tvrdki Drago Schvvab, Ljubljana. posameznimi črkami je dosledna in povsod enaka. Gospodinja piše pisma do kraja, njene črke so goste in pokazujejo sleherni liniji smisel za ekonomijo, delavnost, marljivost in vztrajnost. Ločila so pri gospodinjah navadno točna, kar znači, da imajo te ženske smisel za red in malenkosti. Pisava poslovnih žensk je že drugačna. Sicer se da do neke meje primerjati s pisavo gospodinj, vendar so črke večje, kar kaže posebno na podjetnost duha. Vztrajnost se posebno kaže v kri-vuljastih črtah, ki vise na levo stran. Krivulje so dosledne. To kaže na podjetnost. Posamezni deli črk so v zgornji polovici bolj izbočeni kakor v dolnjem deiu. Kaligrafija poslovnih žensk je jasna in enostavna, ona pokazuje mnogo smisla za logiko. Povsem drugačna je pisava mondenih žensk ali svetovljank. Pri njih se manifestira mondenost že v velikosti črk, dalje v raznolikosti znakov in v podaljških spodnjega dela. Kultura in estetika se očituje v značilni obliki nekaterih črk. intelektualni razvoj pa se kaže v nadmoči zgornjih črkovnih delov nad spodnjimi. Živahnost duha pri svetov-Ijanki izpričuje dalje neenakost inter-punkcije. dočim priča neka polnost črk, da ima dama fantazijo. Svetovljanka, ki ima široko pisavo, je darežljiva in ljubi neodvisnost, dve lastnosti, ki si brez njih ne moremo misliti mondene žene. in ki iih ne najdemo niti pri dobri gospodinji, niti pri poslovni ženski. Smrtonosni brivski čopič Tistim, ki se brijejo sami ali pa hodijo k brivcu, da jim ostrže kocine, ki silijo iz lica in brade, povemo v poduk in svarilo naslednjo resnično storijo: V Kodanju, glavnem mestu Danske, so prišli na trg brivski čopiči iz konjske žime. Ker so bili lično izdelani in ceneni ter prikladni za uporabo, si jih je omislil marsikateri moški. Med njimi sta jih kupila tudi zdravnik profesor Ellerman in neki njegov znanec. Preizkusila sta jih dvakrat, trikrat —. čopiča sta bila izborna. Toda ko se je profesor in zdravnik bril v četrto, se je vrezal z britvijo in isto se je pripetilo tudi njegovemu znancu. Nič hudega sluteč. je brazgotino umil in šel po svojih potih. Kmalu pa je zbolel. Koža ie kazala znake infekcije in bolezen se je v kratkem tako poslabšala, da je mora! v bolnišnico. Kolegi so ga preiskali in niso mogli ugotoviti nič posebnega. Konsta-tirali so le. da je infekcija opasna. Ko je Ellermann že nekoliko dni ležal v bolnišnici, so prinesli za njim njegovega znanca, ki je kazal iste bolezenske znake kakor zdravnik. Šele sedaj so zabeli preiskovati natančnejši vzrok obolelosti ter ugotovili, da je zastrup-ljenje z britvijo in z milom izključeno. Zato pa ie prišla na dan druga zanimivost: bolnika sta se lnricirala s čopičem. Konjska dlaka, iz katere sta bila narejena čopiča, je vsebovala vranične bacile, ki so povzročili zastruplienje ter ga stopnjevali do smrti. Smrtna slučaja sta vzbudila ogromno razburjenje. Cela Danska govori sedaj o tej stvari, oblast pa je uvedla preiskavo ter poklicala na odgovornost vodstvo tvornice, ki je poslalo zastrupljene čopiče ua trg ter ni dovolj pazilo na hi-gijenske predpise, radi katerih sta izgubila dva moža svoje življenje. Ženski Don Juan V Rakoczjjevi ulici v Budimpešti se je pred dnevi pripetil kaj nevsakdanji dogodek. K stražniku, ki je imel službo na vogalu ceste, je pristopila mlada, elegantno oblečena dama ter je zahtevala, naj aretira mladega, izredno lepega človeka, češ da ji je ta obljubil zakon ter izvabil pod to pretvezo od nje 250 milijonov madžarskih kron, kar niso mačje solzice. Stražnik je dami vstre-gel. Pristopu je k mlademu krasotcu, zahteval od njega, da se mu legitimira, in ko ni da! nagovorjenec besede od sebe, ga je aretira! ter odpeljal na stražnico. Tako je prišel aretiranec pred komisarja, kjer je izpovedal neverjetno senzacijo, da ni nikak moški, ampak ženska. ki hodi že dvanajst let v moški obleki po svetu in se v taki zunanjosti prav dobri počuti. Že s sedemnajstim letom je dona Juanka izpremenila način svojega življenja. Spoznala je, kakor sama pravi, opasnosti, katerim je izpostavljena ženska, in je sama preizkusila različne vabe, na katere se love žrtve njenega spola. Imela je znanje z različnimi dekleti, ki so ji dajale denar. Ko je čula dama, ki je zahtevala aretacijo pomoženega dekleta, to izpoved, je izbruhnila v jok ter odpustila obtoženki ves dolg. Prisegla pa je. da se v prihodnje ne bo več zanašala na tako površna znanja z osebami ^drugegas spola._ Da zdravja in želodca si ne sk variš, «Florjan» naj zvest T5 bo tovariš. Edina izdelovatnica E. Jeras in drug, Ljubljana-Mo&ie. X Potujoča gora. V bližini NValesa v Angliji se pomika ogromna gori proti rud* niškemu mestu Ovvm. Ogromna masa se jc dnevno premaknila za dva in pol centime* tra mestu bližje. Te dni je mesto zadeta pričakovana katastrofa. Gora se je prekla« Ia na dvoje in velikanske mase &o treščile na mesto. Istočasno je nastala v mestu po* plava, ker so mase prsti in kamenja zasuk reko. Koliko žrtev jc zahtevala katastrofa, ni znano. Novi angleški tanki Fotografija je bila posneta o priliki zadnjih manevrov, ki so se vršili zadnjo soboto v Camberlevu v prisotnosti ministrskih predsednikov angleških dominijonov. Neoreklicno samo ie danes! D A N E S I HARRY LlEDTKE - UL DAGOVER v najnovejšem in najlepšem Harrv Liedtke filmu -Der Veilchenfresser* Veselo! — Zabavno! — Elegantno! Jutri novi senzacijonalni spored! — Pazite ua naš jutrišnji oglas! Prednaznanilo: :>, ki med drugim opisuje obdolženo kot žensko, ki se potepa okoli, da t>e je otroci sramujejo ia da hC uaaja pijač:. Porotniki so vprašanji o krivdi potrdili in Franca Vodnik je bila obsojena na 1 leto težke joče ter povračilo odškodnine. Danes se vršita dve razpravi: proti Ani Spilakovi radi goljufije in Josipu Dimicu ter Josipu Anžurju radi hudodelstva t;t» vine ia goljufije. .Voio mesto. 23. novembri Rop Dne 12. septembra popoldne sc je me* dil posestnik Gregor Fabjan iz Dol. bušic v gostilni i-ranče ta Sob-a ca Gor. Sušicah. V pogovoru je izjavil navzočim, da je do* bil 20.000 za les. V gostilniški sobi je bil med dragimi takrat tudi delavec France Turk, ki pa jc kmalu nato v mraku izg:* nil, nc da bi se poslovil in poravna! ra* čud. Fabjan jc odšel okoli 8. zvečer proti domu. Ko je nič hudega sluteč koraka' skozi gozdič, ga "le nekdo nenadoma od desne strani udaril s tako silo po glavi, ea jc omahnil in sc nezavesten zgrudil r.i tla. Približno čez pet minut se je zopet za* vedel in opazil, da mu teče po desni stran: čela kri. :n ua mu jc izginila iz notranjega žepa telovnika denarnico, v kateri jc imel 370 Din. Zdravnika izvedenca sta ugoto* vila, da jc bil Fabjan udarjen s težko, ostro robato stvarjo po glavi, tako, ca je udarcc raztrgal kožo. podkožje in kostno rcieno ter sc je udrla lobanja. Poškodba sama na sebi je bi a težka in b: bila lahko celo smrtonosna. Fabjan jc moral po po* škodbi takoj v ptoteljo in je bil oviran v izvrševanju svojega poklica najmarj 30 dni. Orožaištvc v Toplicah je b Jo takoj dru» goj utro obveščeno o napadu in je žančar* merijski narednik Huttcr na podlagi po:;« vedb aretiraj v Novem mestu delavca Fr. Turka iz Gor. Sušic št. 14. Dobil je pri njem majhno obrabljeno črno listnico do* mačega izdelka ter v gotovini 46 D:::. Ker ni nobenih d;:ektnih prič, jc obt?» ženec tudi na današnji razprav: odiočno zanikal krivdo. Dokazovanje sc je vršilo zato le na podiagi indicija. Razprava se jc radi tega tako zaviekla, da jo jc mora! predsednik ob 1930 prekiniti in se je na* daijevaia ob 21. uri ter trajala pozno v noč. (Ker Novo mesto nima ponočne tele* fon>ke službe, bomo mogli poročati o so e* bi šele jutri;. 'A. D.: Omisalj Preden ostavim otok. sem si želel — pomr.eč Cassiodorovega izreka cNič ni tako grdo kakor v svoji domovini tujec biti.> — ogledati najznamenitejšo trdnjavo iiikajšnjega hrvatstva. proslavljeni Omišalj. Dne 20. vinotoka se vkrcam ob 5. zjutraj na «Sla\ijo-% brod ■234 ton. med liuto burjo, ob kateri se -vleče na iztočnih planinah pomeni (nostromo, poslovodja) pobere vozovnice, nas posetita dve sestri Slovenki iz Kanajta. Prcdnica se milo pritožuje. kako ji burja uničuje vso rahlejšo povrmino. Nikamor se ne more skriti pred mrzlo sapo. ? Podrtine ne pričajo o tein. Danes šteje nad 2500 duš, po veČini ženskih, saj moški, so na morju ali -v Ameriki. V vodi tik obale je potoplje- nih 10 piutač (plitvic). ki so vozile pred vojno kamen odtod na Reko. Diven razgled na kraške gore in na ves Kvar-ner. ^Kako zovete ovaj uski poluoto-čič?» — «Ert ga zovemo mi, a stranci ga zovu Tanka punta*, odgovarja slaboten starček. Izredno šilasta zemeljska kosa z dvojnimi ruševinami, katerih ena. frančiškanski samostan, se na-zivlje «Mira s (prim. ljubljansko Mirje), se zdi pri korenu načeta, kakor da so jo hoteli presekati za krajši izhod na morje. c.Male Steni", 'Vele StenU — po kateri ulici naj kreneva? Majka v črnem polstenem klobuku vrhu robca odsvetuje iti po levem robu, češ da je ondod *gerdo>. Zenstvo se_ oblači v črnino baje iz žalosti po bivših gospodarjih Zrinskih-Frankopamh. ki se njih grad dviga med visokimi-hišami in vrtovi. Na južni strani ga krasi glageiski napis: «V ime božie. amen, č- u. k. 1420. 6. ijuna. kada se poče zidat ta kaštel v vrime kneza Ivana i nega sina kneza Mikule.s Omišali, ital. Casteltnuschio, lat. Ca-strum Musculum — iz vseh izrazov kuka miš, a v kaki zvezi, nisem mogel dognati ... Ko je potomec romunskih pastirjev, kralj Matjaž, zakleti sovrag vsakršnega plemstva. 14S0. poslal na otok svojega vojskovodjo Blaža Mad-jara, se je ta izrazil: Glava kobilina. je menil dalje, je Omisalj, ki si ga upa pridobiti v dveh dneh, a potlej pride še pred Krk, da namesti tudi sedlo . . . Benečan Vinciguerra, Frankopanov pomagač, je odvrnil, da ga bo kobila vrgla z ledja in ga ritni-la . . . V dobo. ko so tujci strahovali to kobilo, sega postanek cerkve Velike Gospe, ki čuva napise v glagolici. V tej zvezi naj mi bo dovoljen še en zgodovinski migljaj. Zadnji krški knez Ivan se je vrnil šele po smrti v svojo domovino. Pogreoli so ga v Košljunu. Medtem ko se je grabilo in delilo njegovo imetje, so protivniki hrvatstva oplenili zlato in srebro raz dragoceno knjigo vsebujočo homilije Ivana Zla-toustega, knjigo samo pa razceirali. Pop Luka je ohranil odlomek za spomin na svojega gospodarja. Kasneje je podaril nekaj lističev tirolskemu vitezu Brei-sacherju, ki jih je odnesel na svoj grad Maria-Stein. Inozemci so pazno_ čuvali to staroslovensko svetinjo. Grof Pariš Cloz je 1S36. dovolil našemu slavistu Kopitarju, da izda te ostanke. Glagolita Clozianus, eden najznamenitejših pomnikov hrvatske glagolske književnosti. Moderni Omišalj z elektriko, je nekaj posebnega, kajti vodovod imajo ^tudi nekatera sosedna sela. Tu stoji ■ Stro-ievna radiona za gradnju i pokučstvo« in ne osamljena. Tam krasi zidine mor- ganj, margarana ali granatnica. kakršno opeva PauJ Valery. Po kratkem razgovoru z mesarjem, Slovencem iz Rog. Slatine, stopim v eno petih cerkva. ki jo je poslika: Pavačič, sedaj pc-italijančen fašist, letos v avgustu pa ji ozaljšal strop priiemi Voiarič iz Baške. Prej poglavarstvom občine si moraš ogledan velik relief — benečanski lev, ki ga jc narod imel za kip kraljeviča Marka . . . Kopališče leži malce od rok. za nadušljivce ncprikladno. ker se jc vračati v breg, a drugače prikupno. Tujcev ie bilo nekoliko stotin. Po nagiem pregledovanju odrineva z g. Zictm iz mesta mimo zapuščenega pokopališča, kjer -srob se za grobom vrsti, z visoko travo zarasel-. Deca se igra na cesti in se zmerja prav po kranjsko: -Prasec!- Več metrov visok sš-rek. kakor ga neredko srečuješ po teh krajiiu Mamica pobira po tleh odpadle oljke, drobnejše nego v Aleksandrovem, še nezrele, a vendar že porabne za mletje, k da se takšno olje hitro pokvari. Tam klije mlad 'prisad*, ki mu pravimo Dolenjci «presad>. Ljubljančani pa po latinsko eflanci«. En km proč sc razprostira novo grobišče. Pristo-pivši k zidu se prestrašim: lev! Beneškega leva s" nisem zbal, a gadjegti sem se. Na otoku živita dve vrsti strupenih kač: vipera ammodites in vipera cerasic. Zgodovina in Dramatična scena. Na slavnostni telovadni in koncertni akademiji ob priliki otvoritve sokolske dvorane na Taboru v 6oboto, dne ■ 27. novembra, bodo izvajali vsi telovadni oddelki Sokola I. dramatično sceno: Zgodovina in graditev Tabora, ki si jo je zamislil in sestavil br.. prof. Šest, uadrežiser Narodnega gledališča v Ljubljani. Scena se vrši na odprtem odru ob spremljevanju godbe in je sestavljena iz šestih 6lik,- ki se vrste zdržema druga za drugo ter v celoti predstavljajo potek zgradbe Sokolskega doma ter življenje na Taboru in ob njem. ki se je pred časom odigravalo na kraju, kjer se danes ponosno dviga mo-numentalna stavba Sokola I. Avtor, ki vodi sceno sam. je izbral iz pretekle dobe najbolj drastične momente in jih; zvezal v lepo celoto, tako da se vrstijo pred gledalcem kakor nepretrgana slika od takrat, ko je bil na Taboru še zelen travnik pa. do današnjega dne. Poiek življenja na odru pojasnjuje deloma čitalee, ki pri posameznih slikah razloži dobe, v katerih se vršijo, karakteri-zira pa slike tudi spremljajoča godba in izmenjava svetlobe, ki daje povdarka in mogočen efekt vsej sceni. Avtor je izborno p(v godil značaj časovnih predelkov "fer jim vtisnil pestro življenje, ozirajoč se pri tem tako daleč, da imajo mladinski oddelki celo priliko pokazati svoje telovadne spretnosti. Potek scene je približno sledeči: Dvorana zatemni in čitalee v kratkih stavkih pojasni pomen taborov. Polagoma nastajajoča luč, orkester igra slovenske narodne, deca prihaja in obkroži oder, predstavljajoč zelen travnik. Pri polni razsvetljavi pride na travnik fant, ki pase krave in hoče izkazati scoio ljubezen pastarici gosi. ki ga pa energično zavrne. Ob zvokih korac-nice nastopijo dečki, igrajo se vojake, za njimi pa veselo priskačejo deklice iu zaplešejo _ telovadna kompozicija rajalnih in prostih vaj. Polagoma se temni, tesno objet parček gre preko odra. dva starca se jioja-vita, nato pa zopet dekle, ki ji požvižgava fant, sledeč- ji in jo dohiti fer odvede v ozadje. Posveti fantovsko solnce, od daleč se začuje ' pesem: Stoji, stoji Ljubljanca, ki jo pojo štirje fantje. Pod balkonom zapojo še: Luna- Sije in dekle jim vrže'z balkona graditev Tabora Popisi ŠIŠKA. Čitalnica je otvorila v nedeljo svojo sezono z Nicodemijevim »Scampolo«, s katerim je v vlogi Tita praznoval g. Ko-tnac petletnico - svojega udejstvovanja na čitalniškem odru. Sicer dobro podana kreacija g. Komaca vsled delne neorijentirano-sti rutinerja karakternih starejših vlog v mladostnem, .miljeiu bohema Tita ni prišla do polnega izraza. Franca, gdč. Kozamerni-kova, je bila deloma baš obratno, kar bi morala biti; apatično podan temperament ni mogel dovolj privlačiti. ' V .delu' "zelo podčrtana vloga, izražena ' v kolerično histeričnem tipu propadle primadone pri gdč. Kozamernikovi ni našla razumevanja. Gulio, g. Obradovič, v maski sangvinika premla-dosten, zato v vednem kontrastu s podajanjem EmiKjkj gdč Japljeva, mlačna ■ v odpustljivi ihd'is:poniranos'ti. G. Kranjc ni mogel najti • tona učitelja pokroviteljskega sicer, a fu"odvisn6ga bohema. Scampolo gdč. Kranjčeve je bila sicer malo prezave-stna kreacija zasluži po" popolno priznanje. Režija ni dovolj' podprla podajanja, krivda na; delnem izp_adaju leži na njej. Sicer ne brezhibno podano delo je v polnem zadostilo. "." ..' JEŽICA. V nedeljo so vprizorili igralci Sokola Jezica dve dvedejanki: Valerija in Kateri bo? V prvi je slepa Valerija igrala tako čustveno, cja so se mnogim gledalcem orosile oči. Tudi vsi drugi so podali svoje vloge tako' dovršeno, kakor se vidi na podeželskih 'odrih le malokdaj: Druga igra, ki jo lahko .smatramo za burko, je povzročila salve smeha, znamenje, da so tudi igralci storili svojo polno dolžnost V tem kratkem času komaj eno leto, smo videli, da ima Sokol nekaj prav dobrih "igralskih moči,' moških in."žeriskjh, in upamo, da nam sedaj, ko tudi kulise, delo marljivega br. Majdi-ča odgovarjajo hipni potrebi, priredi -Sokol še mnogo primernih iger. Dolžnost občinstva pa je, da z obilnim obiskom podpre delovanje igralcev. VRHNIKA. Krajevna org SDS priredi 7. decembra ob 8. zvečer v gostilni »Mantova« strankin dan, združen z občnim zborom. Vabimo že sedaj vse somišljenike in prijatelje, da se strankinega dne vsi udeleže. Poročal bo tudi dr. Rape, centralni tajnik iz Ljubljane, o vseh važnih problemih. Nihče naj ne Izostane, VRHNIKA. Prihodnjo nedeljo, 28. t. m. ob 3. popoldne se bo vršilo . toli pričakovano predavanje g. Zupančiča o temi: Ljubezen .'do bližnjega v luči sv. pisma. Upatno, da b'6 kot v minuli sezoni vsako predavanje tega odličnega predavatelja privabilo veliko število poslušalcev. ŠKOFJA LOKA. V četrtek, dne 25. novembra, na dan "v. Katarine, bo vsakoletni jesenski sejem za živino in poljske pridelke. Kmetovalci se opozarjajo, da priženejo živino in pripeljejo tudi jesenske pridelke, kakor zelje, krompir in sadje. Vabite se mesarji in kupci. KCCAVKE z zn cunko »n žiaom ■»■JUCrr . najboljša, n a/tr p ežn e/še, zoip najcenejša rdečega cvetja. Vrisk in odidejo pojoč. Praznik je. Narod se zbira, da se ve9eli. Oder se napolni, od daleč se sliši harmonika, orkester zaigra, vse gre v plee. Polagoma se oder izprazni, začuje se avstrijski vojaški signal, dva oficirja jo mahata v sosednjo vojašnico. Pojavi se misel edinstva in narodne ljubezni, ki jo simbolizira kip Sokola. Prihajajo člani, članice, naraščaj in deca ob zvokih Sokolske, s krepko gesto izražajo sokolsko misel, seme na Taboru je zasejano in je vzklilo. Na balkonu zasveti sokolski znak v raznobarvnih lučih. Prično pripravljalna dela za zgradbo na Taboru- Vse giblje in dela. , . Rezek udarec prekine godbo, vse obstane delo preneha, vsi klonijo glave, kolena se šibe, slabotnejši padajo. Med prestrašeno sokolsko množico se pojavijo črno maskjra-ni tipi* ki sejejo sovraštvo in onemogočajo sokolsko delo. Luč gineva. Polagoma se začuje zopet Sokolska. Znova prične delo. Iz tal se dvigajo stene; premagane so vse zapreke, odstranjene ovire, v znak zmage se razvije z balkona na oder trobojnica. . Naš dom je dozidan za porast Sokolstva, za zdravje naroda, v čast domovini! Godba zaigra: Bože pravde in Sokolsko. — Konec. Vstopnice za otvoritveno akademijo Sokola I. na Taboru se dobe od danes popoldne dalje v Narodni knjigarni, Stritarjeva ulica, poleg trgovine Verbič. Prireditveni odsek Sokola I. vabi ciane in članice na sodelovanje ob priliki otvoritve dvorane na Taboru. Sestanek za to prireditev se bo vršil danes, v sredo 24. t. m. ob 8. zvečer v novih prostorih zgradbe. visoko pritličje le ' ' . 34779 Železtjinar sposoben--' vojaščine prost, leti mesta » detajlni trgovini ali v i skladišču — najraje v- Ljubljani. Cenjene 9*tiU*be na sglas. oddelek •Jutra* pod šifro •Zelezni-»ar. 1'pO*.-, 34727 Službo v lekarni išče laborantinja, zmožna vsakega lekarniškega dela in z dobrimi spričevali. — Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra* pod •Laborantinja* 34869 Elektromonter samostojen, išče službe. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 34854 Korespondentka perfektna stenografinja in knjigovodinja, z večletno prakso in znanjem več jezikov išče mesta. Ponudbe pod «Urna 100*. na oglasni oddelek .Jutra*. 34849 Slike in okvirji od najcenejše do najdražje izvršitve — slike Madone, svetvnikov, ikone, kraljeve, pokrajinske, zgodovinske in žanrske slike v umetnem tisku in otju ter uokvirjanje . v trgovini z umetninami Brača Jenič, Zagreb, Iliea 48. — Znatne plačilno olajšave. 2C3/IU Božičnih drevesc dva vagona in dva vagona hrastovine proda Julij Klemene v Ljubljani v Majerjevl hiši. 34908 Gostilno dobro idočo, pri Mariboru, 5 minut od kolodvora, z električno napeljavo, prodam. Naslov pove podružnica »Jutra* v Mariboru. 34767 Akademik (filozof) instruira francoščino in sploh jezike- (razen grščine). Cenjene -ponudbe pod •Iskušen* -na oglasni oddelek «Jutra».' 34884 Salonsko omaro nizko, iz hrastovega lesa, za perilo ali pripravno za kako pletiljo ali za knjige, prodam. Naslov pove ogl. oddelek ba-atelni ceni naprodaj — Igled pri BareSičn na Dunajski eeetj 12 31407 Božična drevesca lepe smreke dobavlja na vagone po 5 Din fco dolenjska- tukl:»dalna postaja — Naprodaj imam tudi 60 viigohpv - , . - ^ . r Košek za dojenčka (posteljica,) lepo. oj^emljcn, na stojalu m ' otroški voziček prodam.... Naslov v, ogla«, oddelku «Jiutra». '' 34882 Lastni Izdelki! Nizke cene) Smučarske obleke kompletna, po 780 ..dtoarjeV, telovadne oblačilne potrebščine in modni salOn ša 'gospode oriporoč« e. ob- činstvu in društvom tvrdka Brata Capuder ( prej Pero Gapuder LJubljana, Vegova ulica 2. > . 248 Trokolo Phonomobil v jako dobro ohranjenem stanju poceni naprodaj. — Vprašanja na naslov: A. Uužička. Beograd, Takov-ska 31. Trokolo se nahaja v Sisku. . 34816 BSA motor 2'/j HP, z električno razsvetljavo, skoro nerabljen, radi nakupa auta takoj_ zelo ugodno prodam. Vprašati pri zastop. BSA motoc. S. Kenda, Maribor, Tatten-bahova 19. 34817 Puškinih kopit 2500 komadov suhih, lepoh, orehovih, prodam takoj po nizki ceni. Biago se ogleda pri J. Cop, lesna trgovina, Moste, p. Žirovnica (Gorenjsko). 34836 Osebni avto «Fiat» v dobrem stanju ceno prodam. Poljubna preizkušnja na razpolaga. Natančneje se itve v avto delavnici »Express», Vegova ulica P. 3-1538 Polnojaremnik hitro tekoči. 68 m, kateri »e nahaja ie » obratu, naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 34846 Akumulator Ford, 6voltni, 75 amp., še dobro ohranjen, prodam. — Polni in popravlja vseh vrst akumulatorje. Akumulatorska delavnica na Go--»poeveteki ceett U. 34903 Vreče dobro ohranjene, tudi od cementa, kakor manufak-turno embalago kupi v vsaki množini tvrdka LJn-devik SiTO v Kranju. . 270 Zlatnike kupujem in plačam dobro. F. Čuden — Ljubljana, Prešernova 1 Fotoaparat 9 X 12 kupim. Ponudbe s ceno pod »November* na oglasni oddelek »Jutra*. 34828 Gnetilnik za stiskanje surovega masla kupim. Ponudbe s natančnim opisom in ceno na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro Buter*. 34773 Tovorni avto IVž—2tons£i, 'dobro ohra-Bjen, boljše znamke, kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Avto 80». »4780 : - Hrastova drva za kurjavo, 40% 5—30. cm okroglih, drugo pa klanih do 1.26 cm dolgih, kupim vsako množino franko vagon nakladalna postaja proti takojnjemu plačilu, ev. akredetiv. — Brežice, poštni predal 21. 34752 Vrtalni stroj (Bohrmasohine) do 25 mm kupim. Ponudbe pod šifro •Stroj* na oglasni oddelek »Jutra*. 34891 Stružnico za železo kupim. Dolžina 2 m, konična višina 75 mm. Ponudbe z opisom na oglasni oddelek «Jutra» pod er> Dinamo za ca. 30 Atm., 110 ali 130 voltov kupim. Naslov pove oglasu! oddelek 34844 Opravo za špec. trg. kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Dobro ohranjena 10» 31851 Sadni mošt v vsaki množini oddaja Hajdiajak, Maribor-Krčevina 34T6G Krompir Nekaj vagonov lepega krompirja proda po ugodni ceni E. Pušenjak, Ljutomer 34840 Trgovska hiša na najprometnejši cesti v Ljubljani zelo ugodno naprodaj. Fonu-ibe do konca novembra pod »I. A. 16 na oglasni oddelek »Jutra 34S56 Vili slično hišo boliše. kupim v Ljubljani aLi "predmestju. Plačam takoj. Pouuijbe na oglasni oddelek .Jutra* pod - šifro »Takojšnje plačilo 87». Lokal za skladišče manufakturnega, modnega ali galanterijskega blaga na razpolago. — Lastuik lahko prevzame tudi zastopstvo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šilro »Centrum 26». 31S58 Lokal v Ljubljani inventarjem in blagom oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek . , . zipoi Din 30.000 brezobrestnega posojila da mlad zakonski par, skoraj , cel dan odsoten, za stano- -vanje 1—2 sob s kuhinjo, event. 2 prazni sobi, da se laliko eno uporabi za kuhinjo, v novi ali stari hibi. , Predpogoj vknjižba na prvo mesto. Vselitev takoj ■ ali jiozneje. Obrtniku ali tlič-nomu. bi za uslugo pomagal pri pisarniškem delu. v ve- . černih urah brezplačno. — Ponudbe na oglas. ■ oddelek »Jutra* pod šifro •Mirnost* . S4610-a Dopisi Istrijanka! Dvignite takoj pismo v ogt. oddelku «Jutra». 34875 fUntevoitja Opremljeno sobo priprosto. z 2 posteljama iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek «J utra* pod •Takoj 92*. 34806 3 gospode sprejmem na hrano ia stanovanje v eno sobo proti mesečni plači 650 Din na Sv. Jakoba; trgu 5. 34810 Sobo lepo opremljeno, pri samo dvoštevilni rodbini oddam stalnemu, solidnemu gospodu, ki bo imel redno prijeten mir in red. Reflektanti naj pošljejo ponudbe pod »Lepa soba v mestu* na oglasni oddelek »Jutra*. 34784-a Vdova išče inteligentnega goapo-Ja v svrho razvedrila. Dopi-«e pod šifro »Bodočno.-t 80» na oglasni oddelek .Jutra* 34S30 Halo! Katera golobičica »eli dopisovati z mladim golobom, naj pošlje svoj naslov s sliko na oglasni oddelek »Jutra* rod značko »B»li golob*. Stika te ua zalite-vo vrne. S4396 Je-li kje kdo ga enoličnost življenja utruja — izgublja čas sam, Zeleč razvedritve v ženski družbi? Dopise se prosi na oglasni oddelek »Jutra» pod »Bežni čas*. 34900 Solidna gospodična išče prazno sobo, če mogoče s posebnim vhodom, v sredini mesta, s 1. januar. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 34681 Sostanovalko najraje šiviljo, sprejmem. Naslov v ©glasnem oddelku »Jutra*. 34877 Na stanovanje sprejmem gospoda v Ziber- tovi ulici 194, pritličje — Sp. Šiška. 34878 Tehnik išče s 15. decembrom sobo s posebnim vhodom, ne daleč od obrtne šolo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Tehnik 15». 34385 V oglasnem oddelku «Jutra» je dvigniti sledeča pisma: Agilea fiO, Cena iu lega. Čedna, Dober tovariš, Dobra odkupnina, Diskrecija. Dobra, Dober pouk. Dobri moč 65, Eleonora. Fleten jagerček, Gerte. Honorar 300, Jesen 1000, Ina. Izvež-ban, Klavir 9, Kotel rabim nujno, L 40, Gostilna 345, Iskrena duša. Krajevni zastopnik, Kapital 30, Ljube-zen. Ljubljana 300. M. H.. Novo 999. Nagrada 100, Nujno 58, Najemnik gostilne, PotoSolka, Pred pust na možitev, Promet 12, Polo-nica 22, RoyaI, Resen 101, Ročni stroj. Reprezentativen lokal, Resna ienitev. Samostojnost 4-1, Sveža drva, Sam ta, Skladišče 81, S. V., Stroga tajnost 317S9, Simpatija 29. Srečen 20, Samostojna 1S97, Stalni zaslužek 1927, Srečen zakon, Samostojna šivilja. Stalna služba 12, Samostojna 92, Stelaže, Šivilja 93, Takoj 28, Takoj 34157, Takoj 447, Trgovska pomočnica, '1 iha prijateljica 40, Tricifcel, T»-koj 358, Ugodni nakup, Vata, Uradnik 84. Velika sim. ratija, Dr. R., Veščak, Vdova 30, Zastopnik 36, Zilt, Številke 3000/26, 36, 500 m5 , 22, 20, 7776, 157, 32 in 343. Brez dokazil, lista se pisma ne izročajo Prazno sobo zračno, s posebnim vhodom oddam. Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra* pod šifro »Balkan«. 34829 Opremljeno sobo lepo, z električno razsvetljavo ia posebnim vhodom oddam samo boljšemu, solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 31872 Stanovanje 2—1 sob in kuhinje išče mirna stranka brez otrok takoj ali s 1. decembrom. Plača tudi naprej. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro »Stanovanje 17». 31898 Sobo in kuhinjo oddam v novi hiši v Rudniku za 300 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34848 1 ali 2 sobi deloma ali pa popolne:na opremljeni, s souporabo kuhinje iščem. Ponudbe ;o.l »Ravnatelj« na oglasni oddelek Življenje bi zapii na njej in še mi je ne bi bilo dosti.. Izpraznil je tri, štiri kozarce zaporedoma, med tem ko mu je radovedna krčmarica z laskavim glasom zadajala vprašanje za vprašanjem... Pardaillanovo oko je postajalo kalno, izraz njegovega obličja trpek in mrk. »Vidite, Hugeta,« je rekel zdajci, gladeč Pipeauja, ki se je še vedno dobrikal okoli njega, »vi in pa tale moj stari tovariš sta pod vsem božjim solncem edina, ki vem. da me imata rada. Čemu bi vama tedaj skrival svoje srce?... Zakaj vam ne bi povedal, kaj je bilo krivo moje potrtosti, ko sem bi! zadnjič pri vas? Bil sem žalosten. ker sem pravkar izgubil Loizo.. .< »Umrla je?« se je bolestno zavzela krčmarica. »Loiza de Mont-morency je umrla? .. »Loiza de Pardaiilan, grofica Margencyjska,« je resnobno popravil vitez. »Zakaj bila je moja žena in tnene so bili napravili grofa ^largencyjskega. Da, mrtva je... Tisti strašni dan, ko smo brodeč i>o krvi ostavili Pariz.. »Dan po Jerneievi noči!« je z grozo rekia Hugeta. »Da... Tisti dan je moj oče, kakor veste, na Montmartrskem griču podlegel svojim ranam. Bas v grenki minuti, ko sem se sklanjal k umirajočemu, je priskočil demon v človeški podobi in je sunil Loizo z bodalom... Dajte, nalijte mi še, prelepa Hugeta .. .c »Oh, to je strašno !t je vzkliknila krčmarica. »Izgubiti očeta in ljubljeno ženo, oba aarr.ah'....< »Ne,* je dejal Pardaiilan. »Tisti dan ni umrla. Rana ie bila neznatna in Loiza je kmaiu okrevala... V Momnorencyju sva se stoprv poročila. Zame se ie pričel raj na zemlji. Ljubu sem jo, Itakor ljubi nesrečnež angela, ki se je sklonil do njegove bede... Bila mi je duša, bila mi je življenje!« je doda! z drhtečim glasom in izgubljenimi očmi, kakor bi zri v zdavnaj tibeglo minulost »Ubogi vitez! Uboga Loiza!« je rekia Hugeta, ki od sočutja ni utegnila misliti na svojo lastno ljubezen do njega. »Da!... Tri mesece po najini združitvi je angei odletel... Ze nekaj dni sem opažal, da Loiza hira. Toda ljubil ?em jo tako zelo. da se mi je zdelo: smrt se ne bo upala iztegniti roke po njej!... A nekega večera jo je pograbila huda mrzlica... Drugo jutro mi je vrgla roke okoli vratu, kakor bi hotela nekaj reci... in je tiho izdihnila ob mojih prsih...« Po teh besedah sta oba dolgo moičaia. »Ubogi vitez! Uboga Loiza!« je ponovila krčmarica z rahlim, nežnim glasom, ki je lil kakor balzam na rano njegovega srca. Nato je boječe povzela: »Tedaj je umrla za mrzlico?« Pardaiilan jo je turobno pogledal in zmajal z glavo. »Če bi bila umrla za navadno mrzlico.« je rekel s hripavim glasom, »tedaj bi bil odšel za njo, zakaj življenje brez nje mi je muka!... Toda ostal sem živ... do današnjega dne!« je dodal zlovešče. Pomolčai je. izprazni! kozarec in dodai: »Loiza je bila umorjena... Bodalo, ki jo je ranilo na Montmartrskem griču, je bilo otrovano!. Hugeta se je zdrznila. iZato sem se odpravi! na pot, da bi poiskal morilca,« je nadaljeval Pardaiilan. »Gredoč sem se oglasi! pri vas. draga Hugeta. in sem vam zaupa! svojega poslednjega prijatelja... svojega psa Pipeauja...« »In... ste ii našli morilca?...« »Ne še. On ve. da ga iščem... in strah. Hugeta. nauči obsojenca vseh ukan... Štirikrat sem ga že drža! in štirikrat se mi je v poslednjem trenutku izmuznil iz rok... Toda s'edim mu; pride ura. ko mi ne bo mogel uiti... Sledil sem ga v Italijo, v Provanso. na Burgundsko, po vseh trancoskih deželah... Živel sem tako. kakor me je navadil oče... Velikokrat H-^eta. velikok-at. kada: sem legel lačen na golo siamo. sem se spominja! dubre krčmarice pri .Vedeževalki', ki je imela zmerom kosilo za moj glad. smehLaj z_ mojo radost in solzo za moje gorje.. .< »Joj,< je zamrmrala Hugeta. vsa bleda od teh novic, kreirane, ni mislila na vas velikokrat, ampak neprestano!... Toda zastrai: kosila, gospod vitez,« je preskočila z nasmešk^.n, »zastran kosaa se drznem upati...« „, »Kakopak, dragica!« se je zasmejal vitez, »Nič nc stori cloveica tako lačnega kakor spomini na mladost...« Hugeta je stekia vkuhinjo. da bi osebno pripravil vitezu slastno kosilo, med tem ko je on nadaljeval sam pri sebi: »Da. lačnega... gladnega osvete... Da bi le kmalu srečal gosta, ki ga pričakujem na ta svoj mrzli obed! Dotlej pa Bog daj zdravje, gospod de Maurevert...« V kuhinji, ki je imela posebna vrata na cesto, je Hugeta srečala dva plemiča. »Hej. krčmarica,« jo je ogovori! eden izmed njiju. »dane nama sobico, štiri steklenke dobrega vina in kaj za zobe!« Hugeta je odprla prišiecem sobico, rekoč: »Takoj vam postrežemo, gospod de Maineville in gospod de Maurevert!.. .< Nato se je vrnila v veliko izbo ter jela pogrinjati mizo za Par-daillana. Baš je bila gotova, ko je vstopil rr'ad plemenitaš. Prepa-deno se je ozrl po gostilni, zagledal viteza in skočil k njemu. »Za dva. gospa Gregoirjeva!« je velel Pardaiilan, spoznava Karla Angoulemskega. Mladi vojvoda se ie vrgel ves bled na stoL »Pardaiilan.« je vzdihnil. tdragi Pardaiilan!...« »Kaj se godi?« je vprašal vitez. »Menda vam niso Ugani za petami? »Ne norčujte se. prijatelj, iz moje bolesti... Izgubljen sem!: Posmehljive vitezove oči so se mehko zasvetile. Prijel je Karla za roko in rekel tiho: »Iz bolesti, sinko moj. se ne norčujem nikoli... In zdaj, ko veste to, povejte svojo, prigodo.« »Kratka bo!« je odgovoril mladi vojvoda s solznimi očmi. *De-vojka. ki sem vam pravil, da jo ljubim in da ne morem živeti brez nje... je izginila!.. .< »Ubogi dečko!« je zamrmral vitez s čudno nežnostjo. »Kaj pravi cigan?« inics mm. i...« ....... zapuščine urejuje točno m ceno DR. IVAM CERNE, Gopodarska pisarna Liublians. MitlnsvVvj - JOSIP URAN Ljubljana, Mestni trg 11. špecijalna trgovina božičnih rakraskov Papir: svilen, tatetrj, 2lat m srebrni, iitreaeči tn Krep Zlata n srebrna penca Žica sa rože. Žica is ohešar.ie okraskov Br mantns-vrvica, svečke, držke ss svečke, čudežne svečke Prtičk ia * kot res krasni in poceni, 2o vzorcev ;n veličin Obrate (Knppenbildei) rojstva (štalice), lameta, gtrlande od 'smete girlartae papirnate angelski laski (Feenhaar) Razglednice blok' tn hrbtičk' ca kole darje, krinke i-s lampiioru Listie za rože. eraimkt Pot^eln) ametm cvetlice in venci za neveste Velikanska izbira vsakovrstnih ste klenih božičnih okraskov v oblik' ptičkov, zvončkov, možakov sadja, bunkic, špice, okraski og iatr.ete tet Blasnikovs •-It domači tratmtovski sir kg Din 20-— Ia groie 'n tilzit t kg Din 25*-/s em ntal-r v hi'hcih 5—6 kq Din 35 — Fa sir za struganie ke Din iS-— pošlem po ooSti povz-tju n »elezmo » v*ak> koli in1 is7« Mlekarno Korlo LoznlcKo Deianovac. rirvovrstno novo robo popolnoma oozotelo dobite povsod ^rva hrvatska ivoin ca sa-sfflt 'ušena meia masti iiraLflf.« mu i P E T R I N J A G12V isstop za S!«>enijo : R BUNC in DRUG LiubHana Celie Oglas. Županstvo trške občine Domžale javlja tužno vest. ca je preminul gospod Za namestitev Državnega veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani se vzame v zakup zgradba, ločena od drugih bivališč, obstoječa iz vsaj 5 sob s priti-klinami. ki bi odgovarjala vsem potrebam označenega zavoda, in to na leto dni ter s pogojem, da se dogovorjeni najem more avtomatski podaljšati, ako se isti ne odpove v dobi treh mesecev pred potekom dogovorjenega roka. Ponudbe naj se vpošijejo pismeno v zapečatenem zavoju, kakor zahtevajo to odredbe zakona o drž računovodstvu. na Velikega župana ljubljanske oblasti, veterinarski referat v Ljubljani, Bleivveisova cesu, vladna palača. V Ljubljani, dne IS. novembra 1926- Za velikega župana ljubljanske oblasti: Kremenšek, s. r. občinski svetovalec, lesni trgovec, posestnik in imejitel; zlate kolajne za drža«, zasluge itd. Ohranimo zaslužnemu pokojniku časten spomin. Domžale, 22. nov. 1926. so knjige Tiskovno zadruge » Ljubljani. Za maihne o'r'ke jripo'očamo Manja Grošijeva; Čebelica brenčel ca. - Cena Jm 3/— ..ošti Din 3"- več ii. šolsko mladino pr twoč?ao Kunaver: Zadnja pot Kapitana Scotta. »kanica. Z-Ioona »so .a r.zisko a c, i^neca e. a al Bros .6 - vez 44 po post. D... 3 vec Zbirka 9 mladinskih knjig. «vet-a* «e skupa« vezane £>» o>. •ošti Di - i - v Č Levstik VI. Deiela br« 'mena Mi'č nsk' Toio*ai Matai Kako so sa vra v term Milcnski ZS ieseršek U «ser»ia) del * xtfo»orec ^iojaj Nonk V« . Ljuhliini