& PRIMORSKI DNEVNIK Sj-ffiViSr - Cena 35 lir Leto XVIII. . St. 175 (5259) TRST, petek 10. avgusta 1962 OBRAZLOŽITEV MINISTRA ZA REFORMO BIROKRACIJE 'omen zakona o znanstvenem raziskovanju Togliatti o odnosih med KPI in PSI i anfani o dosedanjem in prihodnjem delu vlade levega centra - Komentar v «Avanti» o sestanku sindikalistov PSI, PSDI in PRI - Stavka železničarjev je preklicana a st’ Po odhodu parlamentarnih voditeljev vseh poli-ud . so začeli odhajati na poletni oddih tudi mini-*er k ■ bosta ostala v Rimu verjetno samo notranji ‘o hi,?Vlani in zunanji minister piccioni. Minister za re--Kracije senator Me- yiade eri° včerajšnjem sklt-°Sn’ se odobri zakon-«kov»ni k 0 znanstvenem Vsehi ’ šele danes obraz-Poie„ Ln° tega osnutka, ki ena , °m>sije za načrtovali wih,, ? važnih postavk v *MjCl U vlade levega centra. j'1"« ,*• na*-7n n°vega zakona troj-Illf £S Potrrt,0, raziskovanje, 2. po-b°‘L ^°Van; !tev nujnosti enotnih iitKlr4n, Napredovanju čiste in d [Vfi taV: i'n 3. jamstvo svobu-K kv,eh .*-ovar».iu ter sodelovale t; flio . *zivih sil, ki M m li*lr*ne ®aPredovanju ’ *.e» i1* iziavnnanosti>>- Minister je r (( f!l(i 0, *■ da predvideva za-odhn’ da bodo nacio-pe 9 4 l'$r)„tr* ~ katerih funkcija Nh “Vanie raziskovanj na ,U 1! liziko aYnih panog: kmetij- .lo1 K. w.o ’*ikemije iW' forT-ira‘ » ' n«oion--nOV' ki 8estav^]?]0 3® f Potne med drugim povedal, *■ . b noveea zakona trni za razisko-odborov bo e ,1 'ttristv. An vsak bo štel po ji 'K .“o ljn .‘kov. predvideva se, l(" iAlnnl ,c,lab°v delno izvoljenk »i.Jjh bo imenoval pred-pa bodo ko- državne uprave. 'A vili' ^'"predsednik . ilai?°v, vlm.er>oval del strokov-0r! Nv(3j. jih bo izbral med P delujejo na pod- Me in kmeti.’ ’ J«-?*, državne bilft-i “odo izvolili ream u-,eJ Pfofesorji, kakor tu. .V ui^nkih n izredni profesorji. 3 Ai’ l ?e'ovai nacionalnih odborov 8 , i i JMi ** s posvetovalnim gla-s 'bistr.* redstavnik prosvetnemu W S ■ stva. ki Predsednika vlade W%( »ir ''ljub6 Jbed današnjimi doli J ^ ,Se Vraacetku poletnih po-S»f >Vil‘e^nSk"°..omenja, ker je -r,i ' o" Več a 'tustrirana revija i njegovih dolgih iz- va,1*lej a* vlade levega cen- ?l L«SfN!K&.WSS Pf®J l(if.0,»lari: P° političnih volit- SPS' J^i/INu'84 ^em^bvit^^Ko^^ N«?k°v l- Predvsem pobija. K iP - ’ a5' 1Jnu J*h urednik Stelja v b/earskega tedni-iti« \ k;V .?kviru tistih «ar-, .ecev a Jlh. uporabljajo že ,vojjj |Mf,ni desničarski voditelji ' Jl»?4 je6- Predvsem zavrnil .- ^l?'4 cenn,'e!’0va vlada kriva n «*0s’r tMca’ zmanjšanja proiz-(pt J i«Roi4rskona borz* in zasto-P napredka. Pri ArCiw?h *,PoStn,,aY)l. da namerava 3? %j' te<=-Si= >:^!^Xs;rur£ •;h tsa- < a^l*v°sp0rJoSe, te toliko govo- S ^ 4ud t?kr eudežu’da n,S *kkraeiaVci ’ ce so takim go-'Url7 s, Vid?,1, verjeli, zlasti ' 1 ICS'■ i ti**V dir ieV'i >e fo’ vse učinke v korist podjetnikov. Tu se je rodila prva spodbuda po zahtevah za zboljšanje delavskih plač. Opozicija z desne in leve pa ima interes povečati socialne težkoče, kar se je v nekaterih primerih že pokazalo. O dobrohotnem zadržanju KPI do levega centra je Fanfani dejal, da tako zadržanje pripisujejo KPI samo desničarji ter navajajo, da so komunisti včasih glasovali za vladne zakone. Toda ta dokaz ne drži, kajti za nekatere zakone so glasovali ali pa se vzdržali tudi desničarji. Nato je Fanfani poudaril, da vlada nima v programu nobene druge nacionalizacije in da so po njegovem mnenju perspektive vlade za prihodnje politične volitve ugodne, O odnosu med KPI in PSI in s tem o odnosih KPI do vlade levega centra je napisal Togliatti za prihodnjo številko tednika «Rinascita» obsežen članek, v katerem pravi najprej, da se na e-ni strani pojavlja težnja — morda tudi nezavestna — da sociali, sti zdrsnejo v polemiko antiko-munističnega tipa, po drugi strani pa da imajo za žaljivo vsako kritično pripombo, ki prihaja iz komunistične strani. Toda gibanje italijanskih delavcev, ki ga predstavljata KPI in PSI, sta «dva obraza ene in iste stvarnosti«. «2e stari vodilni razredi so socialiste in komuniste hoteli uničiti, sedaj pa hočejo uničiti samo nas in celo s pomočjo socialistične stranke. Seveda gre za načrt, ki ga moramo zavrniti in povzročiti njegov propad. Čudno je, da se, kadar mi to rečemo odkrito, najde kak socialist, ki mu to ni prav.« Togliatti piše dalje, da se v današnjem položaju opažata dva nova elementa, katerih ne moremo pripisati izključno niti KPI niti PSI, temveč sta nastala kot rezultat kompleksa gibanj, ki i-majo svoj izvor v odporniškem gibanju. Glede levega centra piše Togliatti, da usmerja KPI u- ■ ■•■■■■ Iimiaiiiii Irm.■■■■■■■■.... Francosko-angleška polemika zaradi neuspeha v Bruslju Tudi Spaak pravi, da je Francija povzročila številne težave dov, kakor tudi glede večje tančnosti nekaterih predlag PARIZ, 9. — V zvezi s poročilom voditelja britanske delegacije pri pogajanjih za vstop Velike Britanije v skupno tržišče, ki so ga objavili v torek v Londonu, poroča agencija «France Presse«, da so v francoskih krogih sprejeli z zanimanjem na znanje to poročilo. Med drugim pravi agencija, da so v teh krogih s presenečenjem ugotovili, da Heathovo poročilo v celoti ignorira dejstvo, da je prišlo do nesporazuma glede načrta rešitve, ki se tiče uvoza kmetijskih pridelkov iz Avstralije, Kanade in Nove Zelandije, in da je britanska delegacija sklenila ostati pri svojem stališču glede enega od bistvenih vprašanj. Agencija navaja zatem zadevno besedilo, ki ga je predlagala skupina šestih, in besedilo, ki ga je predlagala britanska delegacija, ter dodaja: «V francoskih pooblaščenih krogih ugotavljajo, da je precejšnja razlika med obema besediloma in da je naravno, dg ni bil mogoč sporazum. Spričo dejstva, da je bil v prvih urah v nedeljo 5. avgusta izrečen tak britanski pridržek, dodajajo v omenjenih krogih, je bila odložitev konference zaradi pomanjkanja sporazuma naravna«. Na koncu pravi agencija, da je odložitev dela povzročila Velika Britanija. Predstavnik Foreigp officea pa je danes izjavil, da v nasprotju s trditvami v francoskih uradnih krogih, je poročilo Heatha o pogajanjih točno. Med drugim je v izjavi Foreign officea rečeno, da je potrebno še precejšnje delo bodisi glede posameznih proizvo- na- predlaganih določb. Rečeno je tudi, da bi se Stiki med predstavniki Velike Britanije in šestih lahko začeli v začetku septembra, preden bodo namestniki ministrov začeli pogajanja v Bruslju. V Bruslju je belgijski minister Spaak izjavil, da je nastal nesporazum glede tega, kar je pripeljalo bruseljska pogajanja v slepo ulico. Pripomnil da je britanska delegacija sprejela finančne določbe glede kmetijstva, toda ob treh zjutraj so Francozi predložili Angležem nov dokument, s katerim so te določbe tolmačili. Heath je tedaj izjavil, da ob treh zjutraj ne more najti nobenega finančnega izvedenca. Spaaka so zatem vprašali: «Priključitev Velike Britanije k skupnemu tržišču se pogostoma prikazuje kot poraz za Francijo, ki bi želela Evropo pod svojim vodstvom. Kaj mislite o tem?« Spaak je odgovoril; «Vaše vprašanje je težavno in kočljivo, ker vmešava neko drugo državo. Jasno je, da je Francija med zadnjimi pogajanji vztrajala pri spoštovanju rimske pogodbe in povzročala številne težave glede britanskega Common-wealtha. Dejstvo je, da je pogodba glede tega, zlasti v svoji črki, ugodna francoskim interesom. Toda ne bi smeli pozabiti, da bo Velika Britanija odprla zelo važno tržišče za francoske kmetijske pridelke. Nedvomno je Francija država, ki se bo največ okoristila na tem sektorju. Seveda ne gre samo za kmetijske pridelke. Gre za industrijo in razen tega obstaja politična zamisel Evrope« darec proti tistim reakcionarnim težnjam, ki bi hotele napraviti iz levega centra zgolj prvo etapo operacije razbitja delavskega gibanja, kateremu naj bi sledila globoka kriza. Tudi socialisti bi morali vsa dejanja, ki so tako u-smerjena, kritizirati. Po včerajšnjem Saragatovem komentarju o sestanku sindikalistov PSI, PSDI in PRI objavlja jutrišnji «Avanti» članek socialističnega poslanca Brodolinija o isti zadevi. Clankar se brani pred očitki KPI ter poudarja, da samo enotni sindikati lahko podprejo «demokratično vsebino levega centra«, sindikati pa, ki so med seboj v sporu, bi «težko pripomogli k uspehu politike načrtovanja in gospodarskega razvoja«. išZaradi tega se nam je zdelo koristno izraziti željo po vedno večji enotnosti vsega sindisalnega gibanja glede skupnih postavk v sindikalnih in gospodarskih vprašanjih. Gre ;za izraz dobre volje ter za iskanje prve realne točke, na kateri se lanko srečajo predstavniki različnih sindikalnih organizacij,« P^e med drugim Brodolini ter polemizira nato tudi z voditeljem katoliškega sindikata ClhL Stortijem, lu je očital, da so sindikalni predstavniki treh vladnih strank kršili avtonomijo sindikatov. Vodstvo železničarskih sindikatov je sporočilo, da je stavka železničarjev v Rimu, ki je bila na. povedana za U). t.m., preklicana, ker so bili medtem doseženi vazni rezultati pri pogajanjih, predvsem pa priznanje, da se s predstavniki notranjih komisij uredijo potrebe železničarjev. : Segni v Rovigu ROVIGO, 9. — Predsednik republike Segni je danes prekinil svoj poletni oddih, ki ga preživlja v Abanu, in odpotoval na u-raden obisk v Rovigo, kjer je bila slovesna otvoritev obnovljenega sedeža «Accademia dei Con-cordi«, ki je Bila ustanovljena že v 16. stoletju. Akademija ima bogato biblioteko, ki šteje 125.000 knjig, in pinakoteko velike vrednosti — med številnimi deli so platna Giovannija Bellinija, Palma il Vecchia, Tintoretta, Tiepola in drugih. Obnovitev sedeža je stala 100 milijonov lir. Segni je po svečanem sprejemu s strani predstavnikov lokalne oblasti prerezal trak ter pregledal obnovljeno pinakoteko in knjižnico. Nadaljuje se stavkovno gibanje grafikov V zvezi s sporom med grafičnimi delavci in podjetji, v katerih se tiskajo dnevniki, so pokrajinska tajništva sindikatov CGIL, CI SL in UIL objavila nocoj naslednjo skupno izjavo: ((Pokrajinska tajništva CGIL, CISL in UIL delavcev, nameščenih pri dnevnikih, so zaradi nepopustljivosti delodajalcev do zakonitih gospodarskih in socialnih S*>i Je . tene'" zopet nekaJ •vj •* u6r. *’ »oranžo Monte-,Y_°da ne proti Gui. zaradi neso. om Arambu- _________ 9, ^Nik! * v prihodnjem , 'lil, .^ror,. °Cejo doseči: iz-ie i: V * «<* *nih častn'kov, tri", ,an’tl vrhwvni po- fiot ^ >bo.a! L°za zopet pokli. P& SiVaC'tev funkciJ tajil. “..<1™ *' v.- ‘h vrhovnega po ;V 5( v >r J01 vojske se , A» 3’ # ž?i a rt """""■n...................................i..... Podpora Anglije in Belgije Combejevemu secesionizmu Ameriška vlada je sporočila OZN ukrepe, ki jih je pripravljena sprejeti proti Čombeju • Opozorilo kongoške vlade Belgiji -H V 'v' Je po- mora le «>vjetski mA j!"1' tl, 6°dlag*rnipo'ut,aril’ da S Pon “n “TA , ^ Je ’* “* mogoč spo- “■ * y»i>z» rovii'da«soli’ kt * Psmiharner»va držati ul ^ lXj>* „J* "evtralnih dr- ' ^ V> zu^^va not nobene n» kraju sa-njihovo šte- Sn yj &Nše\ 1 bil° * (f? V Dr.?' kot s. I j V Uh^klosti C. J* Predvide. J b’ V *vaie I: ? katerih so ie J f bi .'hneju a d 12 do 20 na y lSr>«jšanrneriške8a dele. 0s/j ti-' hKV||o neva,eVUo inšPek‘ 5, M | Ji ?a,i bi arnost vohun- k»l.“kuu t*vaH predloge, WASHINGTOiN, 9. — Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da so ZDA obvestile danes Združene narode o ukrepih, ki so jih pripravljene sprejeti, da se doseže «mlrna reintegracija Katange v kongoško republiko«. Predstavnik ni povedal, za kakšne ukrepe gre, potrdil pa je, da so se o njih zadnje dnii posvetovali z britansko in belgijsko vlado ob navzočnosti francoskih opazovalcev. Ukrepi vsebujejo tako imenovano fazo prepričevanja. V primeru neuspeha bi sledilo razdobje pritiska, kii bi lahko pripeljalo do gospodarskih in finančnih sankcij proti Combejevemu režimu. Predstavnik je zatem ponovil, da a-meriška vlada podpira osrednjo kongoško vlado in politiko Združenih narodov, da bi prišlo do mirne in čim prejšnje ponovne združitve Katange z ostalim Kongom, Iz ameriških uradnih krogov se je zvedelo, da se Velika Britanija ni pridružila ameriškemu načrtu za pritisk na Combeja. Pri tem ugotavljajo, da se tudi Belgija ni strinjala z vsemi predvidenimi ukrepi. Predstavnik Foreign officea danes izjavil, da britanska vlada je ida sankcijam še vedno nasprotuje proti Katangi. Kar se tiče neso-glasij med Anglijo in ZDA, je predstavnik na zadevno vprašanje odgovoril,, da se razgovori nadaljujejo v Washingtonu z anglc-škim in belgijskim poslanikom. Kongoška osrednja vlada je ob-javila danes uradno izjavo, s ka-j tero poziva belgijsko vlado, naj 1 spoštuje sklepe osrednjih kongo- ških oblasti za odpravo secesije, namesto da bi se vmešavala v kongoške notranje zadeve in sku-šala vsiliti svojo voljo. . Izjava dodaja, da je kongoški vlad; znano, da so nedavni ukre. pi za odpravo secesije povzročili jezo in ogorčenje v nekaterih bel. gijskih finančnih in političnih krogih, toda ti krogi ne smejo biti pooblaščeni, da bi se vmeša-vali v kongoške notranje zadeve. Po uporu generala Montera BUENOS AIRES, 9. — Argentinski minister za obrambo Jose Luis Cantilo je začasno prevzel funkcije tajnika za vojsko zaradi upora generala Toranza Montera, ki je povzročil odstop tajnika za vojsko in vrhovnega poveljnika generala Lože. Predsednik Guido je sinoči sprejel ostavko Lože. Baje je bil Loža sklenil zatreti upor prve motorizirane diJ^zl? na področju Buenos Airesa, ki »e je uprla proti njemu in P°“PU? generala Montera. Toda P0Vo3 v Cordobi general Aniceto P - • mu je telefoniral, da se b° p. * družil upornikom, če bo Loz vršil svoje načrte. . . Uporniki poudarjajo, da V.po? naperjen proti Guidovi v , • več gre za notranjo zadevo voj. ske Zdi se da je bistvo upora v nesoglasju med generaloma Aram-buiem in Rengoo, ki sta nape-vedala svojo kandidaturo za pred- sedniške volitve v prihodnjem le. tu Z uspehom uporniških generalov je Aramburu sedaj na bolj. šem položaju kakor njegov i sprotnik, ki ga podpira Loža. A-ramburu je odločen nasprotnik peronizma, Bengoa pa se zavzema za bolj elastično politiko do peronistov. Po ostavki generala Loze je bil sklican za danes popoldne sestanek poveljnikov vseh vojaških enot, da bi rešili krizo. Zaradi slabega vremena se nekateri poveljniki niso mogli udeležiti sestanka, ki je bil zaradi' tega odložen na nedoločen čas. V ministrstvu za vojno pa se nadaljujejo posvetovanja visokih častnikov, kj s0 v Buenos Airesu. Kljub dozdevnemu uspehu upornikov so čete, ki podpirajo Ložo, zasedle sinoči glavno telefonsko centralo v Buenos Airesu in dve radijski postaji. General Toranzo Montero je izjavil, da ne bo dopustil, da bi ministrstvo za vojsko padlo v roke osebam, ki predstavljajo politične skupine v argentinski vojski. General poudarja, da morajo mini* stri ((delovati v iskrenem dero°: kraučnem duhu, biti prepričan) republikanci in morajo spoštovat* oborozene sile«. Razen tega mor8' Jo spoštovati načela, ki so vodi*8 revolucijo leta 1955, ki je priP**-ljala do Peronovega padca. . Zatrjuje se, da hočejo Monter0 lb njegovi pristaši doseči našle0' nje: 1. Izločitev peronističnih ča8t' nikov, ki jih je general Loža Pet poklical v službo. 2. Ločit* funkcij tajnika za vojsko in • ' hovnega poveljstva. 3. Vsa *l..j lišča vojske morajo prej odo°r • krajevni poveljniki. 4. Reorg8^ zacija strukture vojske. 5. St* na vprašanja, ki se tičejo P° meznih odredov. teženj delavcev za obnovitev de. lovne pogodbe razglasile stavko za šest dni zaporedoma začenši od 22. avgusta v naslednjih podjetjih: SEGISA (Giorno), SESS (Gaz-zetta dello Šport), TEMI (Unita, Stasera), SAME (Popolo, Avanti, Corriere Lombardo, 24 Ore). Stavka je podrejena sprejemu sporazuma s strani podjetja, kakor so ga določile vsedržavne strokovne organizacije. V ostalih milanskih podjetjih se bo borba nadaljevala na podlagi dogovorjenih programov. P. S. — Tajništva pokrajinskih sindikatov bodo izvedla pobude gospodarske solidarnosti delavcev, ki niso zainteresirani pri tej stavki, do delavcev v omenjenih podjetjih«. Poveljnik sovjetskih čet v Vzhodni Nemčiji general Jstkubovvsld Je v sredo obiskal ameriškega gene. rala Freemana v Heidelbergu. Na sliki ga vidimo (levo) z generalom Froemanom, ko prisostvujeta častnemu mimohodu ameriških vojakov iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii Hlinil Zorin zavrnil novo verzijo načrta ZDA o nadzorstvu nad jedrskimi poizkusi O načrtu bo razpravljal v torek plenarni odbor ženevske konference ŽENEVA, 9. — Na današnji seji tristranskega pododbora, ki razpravlja o prekinitvi jedrskih poizkusov, je ameriški delegat Dean obrazložil novo verzijo ameriških predlogov. Med drugim je Dean izjavil, da zadnji rezultati na podlagi jedrskih poizkusov v okviru načrta «Vela» omogočajo ugotavljanje jedrskih eksplozij tudi na veliko razdaljo. Ta razvoj tehnike omogoča uporabo izključno domačih postaj, tudi če so izven ozemlja prizadetih držav. »Zaradi tega, je dejal Dean, se nadzorstvo sedaj lahko poenostavi. Medtem ko se je do sedaj imelo za potrebno, da morajo mednarodne nadzorstvene postaje biti na ozemlju držav pogodbenic, sedaj zadostuje, da se domače poste j s podredijo enostavnemu mednarodnemu nadzorstvu z navzočnostjo kvalificiranega osebja.« Pripomnil pa je, da je z novim sistemom odstotek zaznamovanih atomskih eksplozij mnogo večji in se zaradi tega število inšpekcij na kraju samem lahko zmanjša v zvezi z morebitnimi dvomljivimi ali spornimi primeri. Zatem je Dean na dolgo govoril, kako naj bi organizirali sistem inšpekcij na kraju samem, in je dejal, da je število takih inšpekcij lahko manjše, kakor se je predvidevalo v preteklosti, in katerih so ZDA zahtevale od 12 do 20 na leto. Dejal je, da bi s tem zaradi zmanjšanega števila inšpekcij in zaradi skrčenja področja, ki bi ga nadzorovali, odpravljena nevarnost vohunstva. Razen tega so ZDA pripravljene proučiti vsa mogoča jamstva glede praktičnega izvajanja teh inšpekcij in jih omejiti strogo na določeno jim funkcijo. Na koncu je ameriški delegat izjavil, da predlogi ameriške vlade v veliki meri upoštevajo spomenico osmih nevtralnih držav, ter je izrazil upanje, da bo SZ sodelovala pri sporazumu za prekinitev jedrskih poizkusov. Sovjetski delegat Zorin je izja: vil, da je jasno, da na podlagi ameriških predlogov ni mogoč sporazum o ukinitvi jedrskih poizkusov, Zavrnil je pedlog švedskega delegata, naj bi sestavili seznam obstoječih nadzorstvenih postaj, ki so potrebne za zadovoljivo ugotavljanje. Prav tako je zavrnil zahodni predlog, naj bi proučili na tehnični in znanstveni podlagi vprašanje inšpekcij na kraju samem. Končno je zavrnil predlog, naj bi sejam konference prisostvovali znanstveniki. SZ se namerava držati spomenice osmih nevtralnih držav, ki ne Predvideva nobene obveznosti glede inšpekcij na kraju samem. Britanski delegat Godber je obžaloval, ker je Zorin zavrnil zahodni predlog, in je očital sovjetski vladi, da ni imela in nima nobenega namena doseči sporazum, in da to dokazuje acinično, skoraj škandalozno obnašanje Zorina«. Tudi ameriški delegat Dean je dejal, da je Sovjetska zveza zagrnila zahodne predloge, ne da bi jih niti najmanj proučila. Pripom. nil je, da so ti predlogi stali «več ntesecev naporov in okoli 50 milijonov dolarjev«. O prekinitvi jedrskih poizkusov bo sedaj razpravljal plenarni od-bOr na svoji seji v torek. Schrocdcr o mirovni pogodbi BONN, 9. — Zahodnonemški zu-n?nji minister Schroeder je izja-vil agenciji DPA, da bi podpis *°čene mirovne pogodbe z Vzhod-n° Nemčijo pomenil kršitev ob-Ve*nosti, ki jih je SZ večkrat poudarila, ter kršitev potsdamskih 8Porazumov in navodil, ki so jih eta 1956 določili v Ženevi pred-Sedniki vlad, ter kršitev pravice bernškega ljudstva do samoodloč-be- Minister je dodal, da bi bila Pogodba pravno neveljavna, «’ker s°vjetsko okupacijsko področje nl suverena država in tamkajš-bia tako imenovana vlada nima zakonite pravice podpisovati u-ladne spise v imenu Nemčije m bemškega ljudstva«. »Udeležba neke tretje države pri tej mirovni pogodbi bi veljala za neprija-teljsko dejanje proti nemškemu ljudstvu, ker bi še bolj poglobila delitev Nemčije«. Schroeder je tudi izjavil, da bi nastal zelo resen mednarodni položaj, če bi Sovjetska zveza začela praktično izvajati napovedi glede svobodnega prometa z Berlinom. Na koncu je Schroeder zanikal, da bonsko zunanje ministrstvo z optimizmom gleda na zadevo. ((Presojam položaj z vso mogočo objektivnostjo,« je zaključil mi. nister Schroeder. Ministrski podpredsednik v vzhodnonemški vladi Willy Stoph pa objavlja danes v «Izvestijih» članek, posvečen obletnici posta-vitve berlinskega zidu. Med drugim pravi, da so dogodki v zadnjih tednih še jasneje dokazali, da je nemogoče zavlačevati skle. nitev mirovne pogodbe ter spre-meniti zahodni Berlin v demilitarizirano mesto. Stoph je sedaj v Moskvi skupno z Ulbrichtom, kjer se razgovarjajo o Berlinu in Nemčiji. Stoph dodaja, da Vzhodna Nemčija v celoti odobrava sovjetsko stališče, in poudarja, da je berlinski zid ((protifašistični branik, ki je odpravil poizkuse imperialistov in militaristov v zahodnem Berlinu ,da bi preprečili graditev socializma v vzhodnonemški republiki«. Nacist Rockwell zopet v ZDA BOSTON, 9. — Voditelj ameriških nacistov Lincoln Rockwell, ki so ga izgnali iz Velike Britanije, je prispel danes z letalom v Boston. Pozneje je nadaljeval pot v Washington. Voditelj angleških nacistov Co-lin Jordan je danes izjavil, da se bodo številni nacistični voditelji iz drugih držav sestali 15. in 1«. avgusta v Veliki Britaniji v nekem tajnem kraju. Namen sestanka bo koordinirati dejavnost posameznih nacističnih gibanj. Angleški pritisk na izraelsko vlado zaradi Soblena LONDON, 9. — Podtajnik v Fo. reign officeu je sprejel danes izraelskega poslanika v Londonu. Go. vorila sta o zadevi Soblena. O tem se posvetujeta tudi Foreign office in britansko notranje ministrstvo. To ministrstvo je mnenja, da Soblen pravno ni navzoč v Veliki Britaniji, čeprav je navzoč fizično. V Tel Avivu pa se je angleški "•“""»n....................i.......nun,mm...... Kako Francija utemeljuje odklonitev posojila Alžiriji Evropski sklad za razvoj je dal Alžiriji 10 milijard podpore ALžIR. 9. — Alžirska začasna izvršilna oblast je sporočila, da je evropski sklad za razvoj daroval Alžiriii deset m . nišnfe frknk5>v' ki jjih bodo uporabili za zgraditev bol- nišnic, šol, kmetijskih centrov m za izboljševalna dela V Parizu pa je francosKi »i----------- ’ last v Alžiriji, kar je predsednik vlade Pompidou v svojem govo-m 1. avgusta tudi poudaril. Dejansko i*113 sedaj oblast v Alžiriji politični urad. Cez tri tedne pa bodo volitve in v Parizu poudarjajo, da bo Francija lahko prevzela dolgoročne finančne obveznosti Šele z vlado, ki bo se-stavliena po omenjenih volitvah poslanik oglasil pri ravnatelju izraelskega zunanjega ministrstva in je po navodilih svoje vlade pozval izraelsko vlado naj menji svoje stališče glede Soblena naj ukaže letalski družbi «E1 At naj Soblena prepelje v ZDA, pa naj prepiše njegov vozni li na neko drugo družbo, ki bi vzela Soblenov prevoz v York. Po današnjem posredo britanskega poslanika v vu in po razgovorih v je stališče izraelske menjeno. Domnevajo, stališče težko spremen ga zavzeli na seji sveta v nedeljo in potrdili. Razgovori Pre RIM, 9. — Jugosfu ni tajnik za zunaujfMa gej Kraigher in italijanski minister za zunanjo trgovino Luigi Preti sta se danes prvič sestala in se pogovarjala o finančnih zadevah, ki so trenutno predmet pogajanj med obema državama. Kot poroča ANSA, gre za finanč. ni kredit Jugoslaviji. Razgovori se bodo nadaljevali jutri. Tanganjika-FLRJ nančni minister Giscard D’Estaing na tiskovni konferenci govoril o francoski finančni politiki do Alžirije. Kakor je znano, je predsednik alžirske izvršilne oblasti Fares zahteval posojilo 35 milijard lahkih frankov, kar pa je francoska vlada odklonila. Zdi se, da je de Gaulle odklonil posojilo proti mnenju predsednika vlade Pompidouja in ministra za alžirske zadeve Joxeja, Finančni minister je izjavil, da začasna izvršilna oblast v Alžiriji ne bo ostala brez potrebnih finančnih sredstev vsaj za nujne izdatke. Seveda gre samo za omejena nakazila, ki se ne bodo obnovila, če se ne bo v Alžiriji kmalu začela faza politične stabilizacije. V sedanjem položaju je francoska vlada mnenja, da nima zadostnih jamstev, da bi lahko dala tako posojilo. Minister ie dejal da bi »nova skupina voditeljev ’ lahko zahtevala od Francije pomoč, ki bi Jo sedaj dali začasni izvršilni oblasti, i rancija torej tvegal® dvojno plačilo«. Dalje je francoski finančni minister izjavil, da so francoski izvedenci sporočili odposlancu izvršilne oblasti Mannoniju, da mora biti sedaj glavna naloga Alžirije skrbeti za dobro upravo. Francoski tehniki so pozvali Alžirce, naj napravijo red v svojih finan-eah naj prenesejo nekatere postavke iz enega poglavja v drugo v proračunu in naj dajo prednost najnujnejšim potrebam. Hkrati so zajamčili omejeno Iran-«*osko finančno pomoč. C.epr,I « aatrjuje, da to francosko stališče ne spravlja v ne-varnost sodelovanja med Francijo »n A'?>r‘3o. izražajo v nekate-rih krogih zaskrbljenost zaradi načina, kako je bila pomoč odklonjena Vseaakor pomeni francoska odklonitev udarec za izvršilno oblast, ki je do sedaj bila za Francijo edina zakonita ob- Nova teorija o virusih BUDIMPEŠTA, 9. - Znanstveniki v državnem zavodu za zdravstvo v Budimpešti so po 18 mesecih Proučevanja prišli do zaključka, da se žive celice in »virusi« medsebojno privlačujejo kakor magneti, Med poizkusi so ugotovili, da ima elektrostatični naboj na Površini »virusov« važen delež Pri njihovi nastanitvi na živih ce-licah, preden prodrejo vanje. V normalnih pogojih organizma more elektrostatični naboj virusov veljati za pozitivnega, medtem ko imajo celice, ki so podvržene infekciji, negativen električni naboj. Na podlagi zakonov o električ-bi privlačnosti prihaja torej do napada virusov na celice na podlagi fizično-kemijskega mehaniz-ma. Ta ugotovitev je teoretična pod-laga morebitnega sistema zaščite proti infekcijam z virusi. Gre za uporabljanje snovi, ki ne škoduje organizmu, ki pa zaradi kemijske strukture in električnega naboja, ki je enak naboju virusa, lahko zaščiti celice. Virus, ki naj-de mesto že zasedeno po zdravilu, se ne more več namestiti na celici in mu je s tem odvzeta mož-nost odpora in reprodukcije Raziskovanja se nadaljujejo v tej smeri. BEOGRAD, 9. — Kot gost zveznega izvršnega sveta je prispel danes v Beograd finančni minister Tanganjike Bomani, ki se bo razgovarial z visokimi jugoslovan. skimi funkcionarji o gospodarskem sodelovanju med Tanganjiko in Jugoslavijo in se seznanil * jugoslovanskimi izkušnjami n» področju kmetijskega načrtovanja. Ministra Rcmanija je takoj po prihodu sprejel član zveznega izvršnega sveta dr. Slavko Ko. mar. Govorila sta o možnosti gospodarskega sodelovanja med obema državama. Popoldne je mini-st*r Bomani obiskal kmetijski kombinat Beograd. BEOGRAD, 9. — Zaradi še večjega razvoja prisrčnih odnosov med Jugoslavijo in Bolivijo sta vladi obeh držav sklenili dvigniti raven svojih diplomatskih zastopstev na stopnjo -veleposlaništev. ZAGREB, 9. — V Zagrebu je danes v 66. letu starosti umrla znana operna pevka Lucija Oiegovič. Oiegovtčeva je začela svojo umetni Sko kariero pred 45 letj v drami mariborskega gledališča, od koder je priSla v ljubljansko Opero, leta 1921 pa ti Zagreb, kjer je ostala vse do leta 1962 Članica Opere, ko je bila upokojena. HAVANA, 9- — Havanski radio javlja, da je devet delavcev zgubilo življenje, ko je visok žerjav zadel ob kabel visoke napetosti in ga prerezal. Nesreča se je dogodila, v bližini kraja Bamayo v Vzhodni pokrajini. BEJRUT, 9. — Na procesu proti 234 civilistom in vojakom, ki so sodelovali pri zaroti sirske ljudske stranke, je državni pravd-nik zahteval smrtno kazen za 197 obtožencev. Proces se je začel v Bejrutu 1. junija in se tiče poizkusa državnega udara, ki je bil izvršen v noči od 30.. na 31. decembra 1961. Moskva, 9. _ TASS javijai da je bil »ovjetski diplomat Sergej Nemčina imenovan za sovjetskega poslanika v Kongu. Nemčina bo prvi sovjetski poslanik v Leopoldviliu, odkar je Kasavubu dal zapreti sovjetsko poslaništvo. LONDON, P. — V Londonu so podpisali sporazum, na podlagi katerega Velika Britanija daje ZAR posojilo 3.575.000 šterlingov. Posojilo je vračljivo v desetih letih z britanskimi uradnimi obrestmi. Vreme včeraj: naj višja temperatura 30, najnižja 21.6, ob 19, uri 25,6; zračni tlak 1016.8 narašča, vlage 36 odst,, veter 20 ten, nebo 2 desetini oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 10. avgus‘J Lovrenc Sorace vzide ob 4.57 in zaton® 19.22. Dolžina dneva 14.25. • vzide ob 14.40 in zatone ob Jutri, SOBOTA, 11. avl«'" Aleksander . RESEN SPOR V JAVNIH SKLADIŠČIH Sporazum določa 25 odst. poviška prejemkov delavcev in uradnikov Pogajanja na vladnem komisariatu so trajala vso noč - Zadovoljstvo med uslužbenci spričo uresničenja zahtev ■ Izjava vladnega komisarja dr. Mazze Po enajstih urah razgovorov v uradu generalnega vladnega komisarja dr. Mazze med predstavniki uslužbencev in uprave Javnih skladišč so včeraj ob 5.30 prišli do sporazuma v zvezi z zahtevami delavcev m uradnikov. Ob 13. uri včeraj pa je bil sporazum podpisan pri vladnem komisarju dr. Mazzi, ki predvideva: 1. 25 odstotkov dodatka na plače in mezde vseh uslužbencev Javnih skladišč. Po vstopu v veljavo nove delovne pogodbe kovinarskih delavcev, na katero so vezani uslužbenci Javnih skladišč, bodo delavcem in uradnikom zvišali plačo na osnovi nove delovne pogodbe, razlika med novim zvišanjem in omenjenim dodatkom pa bo izplačana vsem uslužbencem v obliki nagrade; 2. združitev dosedanjih dveh ločenih delovnih pogodb za delavce in uradnike v eno samo delovno pogodbo, kar bo prineslo zlasti delavcem razne ugodnosti, in sicer: več dni počitnic, 12 namesto dosedanjih 10 zvišanj starostne doklade, kakor tudi ugodnosti v zvezi z bo-lovanjem; 3. sporazumeli so se, da bodo morali biti sprejeti kot nestalni uslužbenci vsi delavci in uradniki, ki so 15 mesecev zaposleni pri podjetju kot začasni nameščenci. To bo delavcem kot uradnikom omogočilo prejšnjo vključitev v stalno službo, kakor tudi razne ugodnosti v zvezi s plačami. Uslužbenci Javnih skladišč so z zadovoljstvom sprejeli doseženi sporazum, ki je sad njihove enomesečne vztrajne in enotne stavkovne akcije. Pred mesecem dni so sindikalni predstavniki predložili upravi zahteve, ki so bile šele včeraj skoraj v celoti sprejete. Stavka delavcev in uradnikov v Javnih skladiščih je v zadnjem mesecu skoraj v celoti paralizirala delo v pristanišču, kar je povzročilo mestnemu gospodarstvu veliko škodo. Delavci in uradniki pa niso mogli popustiti, saj se njihovi prejemki določajo na osnovi delovne pogodbe kovinarjev Toda uslužbenci Javnih skladišč so pri tem na slabšem, ker Za nje ni mogoče uveljaviti toč-i delovne pogodbe o akordnem lil Zato so v svojih predlogih ili tudi zahtevo, da se Jim nagrada za vsako tono ma-jliranega blaga. Čeprav vce-sporazum te nagrade torne vsebuje, je pa ta do-vključen v 25-odstotnem 'ač m mezd, kar je eno. i ki so se pretekli te-uradu za delo, so __vna. Po nekaj se- predalavnik Urada za predlagal kompro-in' sičer, da se u- kak način rešiti spor in da se vzpostavi v pristanišču redno delovanje. Nato so posredovali tudi lastniki pomorskih družb in špediterji, ki so skupno s trgovinsko zbornico imeli prav tako na vladnem komisariatu in na trgovinski zbornici več sestankov. Vsem je postalo jasno, da ni mogoče zavrniti zahtev uslužbencev in dovoliti da se stanje v pristanišču iz dneva v dan zaostruje. Tržaškp pristanišče ima že itak velike težave s prometom z zalednimi državami, ker mora prenašati močno konkurenco drugih pristanišč, ki so zainteresirana zlasti za promet iz Avstrije, Češkoslovaške in Madžarske. Poleg tega pa je Trstu v zadnjih letih uspelo doseči sporazum s Češkoslovaško. Vsako neredno poslovanje pristanišč bi lahko povzročilo neizpolnjevanje obveznosti do zalednih klientov. Ta nevarnost je pretila med sedanjo stavko, ko so morala nekatera avstrijska podjetja preusmeriti določene količine blaga v druga pristanišča, ker jim v Trstu niso mogli zajamčiti pravočasno odpremo v čezmorske dežele. Poleg tega pa je med stavko mnogo ladij zapustilo Trst brez tovora, druge pa niso priplule v Trst in so izkrcale tovor na Reki ali drugod. Ladje pa, ki so čakale v tržaškem pristanišču, so imele v času stavkovne akcije nad 5000 ur zamude. Včeraj ob 8. uri se je delo začelo redno odvijati na 19 ladjah privezanih ob pomolih in obrežjih. V zvezi s podpisom sporazuma med uslužbenci in upravo Javnih skladišč je vladni komisar dr. Mazza dal tržaškemu radiu izjavo, v kateri pravi, da so bila pogajanja zapletena in težavna, saj je sestanek v njegovem uradu trajal 11 ur, in sicer od 18. ure v sredo do 5. ure včeraj. Poleg tega pa je do zadnjega trenutka grozila nevarnost, da se pogajanja razbijejo zaradi obrobnih vprašanj, čeprav so bila glavna vprašanja že rešena. Dr. Mazza je dejal, da je v glavnem zadovoljen s sporazumom in meni, da je sporazum zadovoljiv tudi za obe stranki. Bremena, ki jih bodo morala prenašati javna skladišča v zvezi z izboljšanji v okviru podjetja, niso prevelika. Tem pa se bodo morale priključiti prihodnjega oktobra še nova bremena v zvezi z uveljavitvijo nove delovne pogodbe za kovinarje, na katero so vezani tudi uslužbenci Javnih skladišč. Ta bremena bodo precej večja. V splošnem bodo Javna skladišča z vsemi povišanji precej obremenjena. Ne glede na doseženi sporazum, — je dejal dr, Mazza — sem zadovoljen, da se je spor v pristanišču zaključil in da se je pristaniško življenje normaliziralo, saj je ta zelo občutljiv sektor tržaškega gospodarstva v zadnjih časih precej trpel zaradi zastoja dela; najprej zaradi stavke delavcev pristaniških družb, sedaj pa zaradi stavke uslužbencev Javnih skladišč. Razumljivo je, da je to povzročilo veliko škodo vsemu mestnemu gospodarstvu in še posebno pristaniškim operaterjem, delavcem in pristaniškemu podjetju. Predvsem pa je pri tem pristanišče trpelo na svojem ugledu. Zato bo minilo precej časa, preden bodo ti negativni pojavi premosteni. Za zaključek naj omenim, da so bila s sporazumom rešena vsa načeta vprašanja in sprejete vse zahteve delavcev. Poleg tega pa je bila v sporazumu vnesena tudi postavka, ki določa sindikalno premirje do junija 1964. Iz tega se lahko sklepa, da ima prista- nišče pred seboj daljšo dobo rednega delovanja. In prav to potrebuje naš pristaniški promet. Delo pokr. odbora za pomoč in dobrodelnost Pokrajinski odbor za javno pomoč in dobrodelnost .je na seji 6. avgusta proučil naslednje sklepe ter sprejel glede njih naslednje odločitve: •Za združene bolnišnice v Trstu je odobril sklep o zavarovanju za civilno odgovornost nasproti tretjim; za Občinsko podporno u-stanovo v Miljah je odobril proračun za leto 1962, pri čemer pa je predložil nekaj sprememb; za Občinsko podporno ustanovo v Trstu je odobril spremembo ureditve staleža uradniškega osebja, in sicer sklep št. 2804-62 od 11. julija 1962. KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU vabi svoje člane, kmete in prijatelje zadružništva na IV. KMEČKI TABOR ki bo od nedelje 12. do srede 15. avgusta na OPČINAH RAZSTAVA KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA, RAZSTAVA UMETNIH KRMIL, RAZSTAVA PO-VRTNIN, RAZSTAVA IN POKUŠNJA DOMAČIH VIN, SLIKARSKO TEKMOVANJE «EX TEMPORE« Posloval bo dobro preskrbljen bife z domačimi vini! VSAK VEČER PLES IGRAL BO ANSAMBEL «VESELI PLANSARJI» VSTOP PROST! PLES BREZPLAČEN! RAZPRAV* PROTI TIHOTAPCEM Državni pravdnih, je zahteval stroge kazni za obtožence Zaslišanje obtoženega Zottija in prič • Razprava se nadaljuje danes dopoldne Na včerajšnji popoldanski razpravi proti skupini sedmih tihotapcev pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Pascoli, zapisnikar Strippoli, zaštopnik zasebne stranke — državna uprava — Scotti, obramba VVondrieh, San-toro, Annoscia in Ghezzi) je javni tožilec dr. Pascoli zahteval za obtožence precej stroge obsodbe, posebno v pogledu denarnih kazni. Kajpak bi najhujša kazen zadela obtoženca Zottija, ki se mo- ra zagovarjati ne samo zaradi tihotapstva temveč tudi zaradi od- pora proti javnim funkcionarjem, iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini,,!,,,uiiiim, BLIŽA SE VELIKI ŠMAREN službene«« ne prizna nagr^^^^ torai^. atripMi da se jim določi neka posebna stalna nagrada. Sindikalni predstavniki so ta predlog sprejeli, medtem ko ga je vodstvo podjetja zavrnilo. Tedaj so predstavniki Javnih skladišč pristali samo na to, da se uveljavijo za uslužbence vse izboljšave, ki jih bo določala delovna pogodba za kovinarje. Za ostale točke pa so zahtevali, naj bi o njih razpravljali šele po 31- oktobru. Razumljivo Je, da so sindikalni predstavniki te pogoje zavrnili in so delavci in uslužbenci po razbitju pogajanj še bolj zaosttri-h stavkovno akcijo. Med vso borbo so uslužbence Javnih skladišč podprli delavci pristaniških družb, ki so proglasili več solidarnostnih stavk. S solidarnostjo pristaniških delavcev je bilo dejansko delo v pristanišču popolnoma u-stavljeno. To stanje, ki je hudo prizadelo delo v pristanišču, je povzročilo Veliko zaskrbljenost v vseh zainteresiranih gospodarskih krogih. Tako je trgovinska zbornica prva posredovala pri vladnem komi- Vse ve£ Tržačanov zapušča mesto k nam pa prihajajo tuji turisti Hribi in jadranska obala pritegnejo največ Tržačanov V devinsko-sesljanskem predelu imajo vse zasedeno Beg iz mesta, ki karakterizira obdobje okoli velikega šmarna, se je začel. Številni uradi so zaprti, v drugih manjka polovica usluž- bence«. Tudi nekatere trgovine so zaprte in dejavnost na najrazličnejših področjih gospodarstva je omejena na minimum. Izjema vetja le za gostinske obrate in podjetja, ki se kakorkoli ukvarjajo s turizmom. Turistična sezona je na višku in bo prav te dni dosegla konico. Dovolj je, če pogledamo, kakšen je položaj v Sesljanu in Devinu, pa nam je takoj jasno, da je turistična sezona res v polnem teku. Medtem ko se hotelske in zasebne sobe na našem področju polnijo s tujimi turisti, pa Tria-čani v vse večji meri odhajajo iz mesta. Računajo, da je že sedaj na počitnicah izven mesta kakih 50.000 ljudi in ta številka se bo v teh dneh vse bolj večala. Na tržaški postaji je ob vsakem vlaku polno potnikov, in tako je a glavni avtobusni postaji. tudi na Zlasti so zasedeni vlaki m avto- sarju z namenom, da se skuša na .................................■■■■■........ ZA NAMI SO NAJRESNEJŠE TEŽAVE Postopen napredek v ključni industriji Proizvodnja v ladjedelniški, jeklarski in kemijski industriji je narasla, ni pa se povečalo število zaposlenih Poročali smo že o zadovoljivem razvoju industrijske dejavnosti na našem področju, o čemer pričajo splošni indeksi industrijske pro-izvodnje, ki stalno naraščajo. Judi pregled posameznih panog in njih zaposlitve priča, da se v veliki večini podjetij proizvodnja krepi, zlasti pa v novih moder-nih tovarnah tekstilne, papirne in druge industrije. Predvsem je treba ugotoviti, da je ladjedelniška industrija pre-brodila najhujšo krizo, saj so se po zadnjih podatkih londonskega «Lloyd’s Register of Shipping« v drugem tromesečju letošnjega leta povečala naročila in zato je tudi po vsem svetu narastla to-naža ladij, ki jih grade na spla-viščih. Pri nas pa je ladjedelnica Sv, Marka junija izkoriščala svoje naprave 58.8 odst., medtem ko jih je junija lanskega leta komaj 20 odst. V proizvodnji je bilo zaposlenih .960 delavcev, medtem ko jih je bilo lani 574. V ladjedelnici Felszegy pa je proizvodnja zadovoljiva že dalj časa in je ta ladjedelnica izkoriščala približno 80 odst. naprav. Srednja kovinarska podjetja so bila vsa dobro zaposlena in so zabeležila pomemben napredek. Tako se je lani podjetje «Crane— Prion« povezalo s tovrstnim ameriškim kompleksom in je podvojilo svojo proizvodnjo. V tem podjetju je zaposlenih 420 delavcev in 67 uradnikov ter proizvaja 200 ton zaklopk na mesec. Ugoden je tudi položaj v livarni Pa-sef, ki zaposluje 96 delavcev in 3 uradnike in proizvaja letno 1200 ton jeklenih vlitkov. Železarna ILVA se je združila z Italsider in je delno že popra-vila naprave, saj so obnovili visoko peč in valjarno. Vendar pa se proizvodnja ni bistveno pove. čala in je lani dosegla 147.454 ton litega železa, 48.164 ton jekla in 47.019 ton jeklenih plošč. Letos pa je v prvi polovici leta znašala 87.435 ton litega železa, 22.585 ton jekla in 26.978 jeklenih plošč. V primerjavi z istim razdobjem lanskega leta se je proizvodnja li-tega železa in plošč povečala za 27.7, odnosno za 19.1 odst., jekla pa znižala za 2.7 odst. Število delavcev, zaposlenih v tem velikem podjetju, pa se stalno znižuje, tako da je ob koncu preteklega leta znašalo 1025 delavcev, 39 pomožnih uslužbencev in 132 uradnikov ter torej skupno 1196 uslužbencev. 1960. le. ta so zaposlovali 1211 uslužben. cev 1959. leta 1269, 1958. leta 1323' in 1938. leta 1737. Med gospodarsko izredno pomembni spadata tudi obe čistilni, ci mineralnih olj Aquila in Esso Standard, katerih proizvodnja stalno narašča in sta 1959. leta predelali 1.392.544 ton surovega mineralnega olja, 1960. leta 1 mi-lijon 469.953 in 1961. leta 1 mili. jon 558.864 ton. Letos sta v prvem poletju predelali 747.440 ton. Z naraščanjem proizvodnje pa se sorazmerno ne veča število zaposlenih, odnosno celo pada, saj gre za vedno bolj mehanizirana podjetja, ki so že odločno stopila na pot avtomatizacije. V podjetju Aquila je bilo tako ob zaključku lanskega leta zaposlenih 772 u-službencev, v Esso pa 163 (skupno 935), medtem ko je bilo vobeh podjetjih 1960. leta zaposlenih 964 uslužbencev in pred vojno 1938-leta 1329. busi, ki vozijo proti Trbižu, saj si večina Tržačanov izbere za počitnice kraje v hribih, kjer je prav sedaj tako prijetno sveže. Kljub temu pa ostane še vedno visok odstotek ljudi, ki imajo raje morje kot hribe. In tako vidimo Tržačane, ki letujejo vzdolž vse istrske obale, mnogo jih je v Opatiji in najbližji okolici, srečujemo pa jih tudi vse do Dubrovnika. Večina Tržačanov pa seveda o-stane doma, saj ni tako lahko zbrati dovolj sredstev, da bi si cela družina privoščila počitnice v kakšnem hotelu. Dokaz temu je barkovljanska obala, ki je te dni nabito polna od Barkovelj do Miramara. Toda tudi miljska obala je prenatrpana tržašknh kopalcev in prav tako ona, ki se razteza od Grljana do Devina. Le za veliki šmaren bodo te družine odšle na izlete, v glavnem v bližnjo okolico, kjer se domači gostilničarji že sedaj pripravljajo na sprejem gostov. To velja zlasti za Repentabor, kjer je tradicionalni praznik in za Opčine, katerim je dal svoj pečat «kmečki taborit. V ogromnem prometu tujih tu- ristov, ki potujejo v Jugoslavijo ali iz nje, je. največ Nemcev in Avstrijcev. Mnogo se jih ustavi za dan ali dva tudi pri nas. Vidimo jih v pristanišču, na gradu Sv. Justa, v muzejih in akvariju in seveda v miramarskem parku. Pranih turistov, to je onih, ki pri nas letujejo, v samem mestu ni mnogo, zato pa je položaj toliko boljši v devinsko-sesljanskem predelu, kjer imajo vse zasedeno. Tudi campingi so dobro zasedeni, prav tako zasebne sobe. Med letoviščarji so na prvem mestu Nemci, sledijo jim Avstrijci in potem pridejo Francozi. Vsi so navdušeni nad našo obalo, nad morjem in klimo. Pred dnevi smo govorili z nemškim turistom, ki že tretje leto prihaja v Sesljan. Dejal nam je, da bi si tu postavil svojo iveekend-hišico. Marsikaj bo treba še urediti, da se bo naše področje turistično razvilo. Miljska obala je še tako-rekoč nedotaknjena, čeprav ima vse pogoje, da se turistično valorizira. Toda o tem bomo s pregovorili ' v drugem članku. Z vespo v avto Sinoči ob 23,20 se je 24-letni Rihard Sosič iz Narodne ulice 188 na Opčinah peljal z vespo po Ul. Carsia v smeri proti begunskemu taborišču. Iz neznanih razlogov je trčil v avto Fiat 600, ki ga je v nasprotni smeri šofiral 56-letni Spiridione Čušina iz Ul. Udine 40. Pri trčenju se je Sosič precej hudo poškodoval. Prepeljali so ga z rešilnim avtom RK v splošno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti baje kakih 60 dni. Zdi se namreč, da si je zlomil stegnenico na levi nogi. S kolesom čez zid Okoli 18,30 se je v Dolini ponesrečil 3-letni Guerrino Jercog iz Doline 136. Deček se je ob omenjeni uri peljal s kolesom po cesti blizu dolinskega šolskega poslopja. Z neznanih razlogov se je prevrnil čez obcestni zid ter padel dva metra globoko. Pri padcu se je pobi) po obrazu, vratu in levem kolenu. Poleg tega si je zlomil tudi levo roko. V splošni bolnišnici, kamor so ga prepeljali z rešilnim avtom RK. se bo moral zdraviti okoli 30 dni. V umobolnici si je zlomil stegnenico Včeraj zjutraj so sprejeli s pridržano prognozo na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice 67-let-neg-a Carla Cerquenija z Mira- tako lepega . marskega^ drevoreda 25. Ze prilet-koščka obale še ni videl in bi si nejši moški si je zlomil levo steg-najraje kupil košček zemlje, da | nenico v svetoivanski bolnišnici. V KOPRU IN PIRANU Gostovanje rimske Opere preloženo na 1. in 2. september Kot smo že poročali, naj bi rtu.. delli in Enrico: baritonist Franco lijanski operni umetnikt iz Rima \ Verlingheri. Zbor in orkester rim. uprizorili v soboto in nedeljo, t.j. sfce filharmonije bo dirigiral Vin. 11 in 12. avgusta v Kopru m Pj-1 cenzo Marini, morda pa eno iz. ranu Puccinijevo <UlJeva kriv. da popolnoma dokazana. Vceramja jutranja razprava se je z.ac a z. zasliševanjem Zottija, ki Jtihotan*u-,. sv°je sodelovanje Pri -*so lahkn‘h Podvigih. Finan. carl\ Snhtnio opazili moj avto, je dejai o^fcnec, zanikam pa na najodlocnejsj na{illi dfl , so usta- vili mene in da se jim jaz zbežal. Zotti je tudi zanikal, da bi kdajkoli poznal Milossicha. Takoj nato je sodišče zaslišalo brigadirja Fulca in še pet drugih financarjev, ki so potrdili svoje prejšnje izpovedi. Na popoldanski obravnavi pa so najprej prinesli v. dvorano vzorca škatelj, ki slu. žita za embalažo cigaret «Win-ston» in «Muratti’s». Nato pa so sodniki zaslišali nekega carinskega funkcionarja, ki je pojasnil razne okoliščine v zvezi z denarnimi kaznimi, ki jih predvideva tihotapstva. Razprava se bo nadaljevala danes dopoldne. Dečka sta podrla s kolesom pešca Včeraj ob 15,20 so prepeljali v splošno bolnišnico, in sicer na ortopedski oddelek, 68-letnega Mat-tea Ceraso 'iz Ul. Zanelli 3, ki se je malo P r.ej_,ponesrečil v Ul. Campanelle. Kd je hodil po cesti v srmsjri prvegi^filobusnega po-stajališča, ga je podrlo na tla kolo, s katerim sta se peljala dva dečka, ki sta takoj nato zbežala. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da si je Ceraso verjetno zlomil notranjo stran desnega gležnja ter se ranil po levi dlani. O-kreval bo v približno 15 dneh. Prireditve in objave Šolske vesti Ravnateljstvo državne nižje Industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ul. Montorsino št. 8-III.) obvešča, da se vrši vpisovanje v 1„ II. in III; razred za šolsko leto 1962-63 do vključno 25. septembra tj. vsak delavnik od 10. do 12. ure. Pri vpisu za prvi razred so potreb, ne naslednje listine: 1. šolsko spričevalo V. razreda o-snovne šole; 2. rojstni list izdan oq občinskega urada; 3. potrdilo o precepljenju koz. Obenem opozarja učence m učenke, ki So bili pripuščeni k popravnim izpitom v jesenskem roku, da se prično nižji tečajni in razredni popravni izpiti v ponedeljek 3. septem. bra t.l. ob 8.30. * * 4= Na državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1962-1963 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto Veochio 9-11. neprekinjeno do 25. septembra. Razpis za prijave v Slovenski dijaški dom 1. Dijaki, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1962-63 v Slovenski dijaški dom kot redni ali zunanji gojenci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ul. Ginnastica 72 ali pri predsednici Dijaške Matice v Ul. Geppa 9-II. (pri SPZ). 2. Prošnje za sprejem v Dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpopolnitve vseh razpoložljivih mest. 3. Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževalnino, naj vložijo pri Dijaški Matici posebno prošnjo za podporo po navodilih razpisa Dijaške Matice. 4. Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri naslovih navedenih v 1. točki. UPRAVA Prosvetno društvo Prosek-Kontovel priredi v nedeljo 26. avgusta izlet v Postojno In v bolnico «Franja». Vpisovanje vsak večer na sedežu društva. :1< H: * Izlet SPDT na Jezersko llf L Javljamo udeležencem, da bo od- »ivffRPtt v nedeljo 12. t.iri. ob 5. uri na začetku Ulice Fabio Severo. Kdor Želi 'ha izlet, je še nekaj mest praznih. # :!e it PD «Igo Gruden« iz Nabrežine priredi v nedeljo 26. t.m. izlet v Brda in Soško dolino. Vpisovanje od ponedeljka 13. t.m. vsak večer od 20. do 21. ure. Illllllllllllfllllll|ll|||||l|||||||||||||||||t|||||||||l||||||||||||||ll|lllll„l„ll|||||1|,||m|||||,|||||||||||||||||||||||||||||| SINOČI NA GRADU SV. JUSTA USPEŠNA PREMIERA « L IZ BONA PONOČI» Sinoči smo imeli priliko spoznati sicilskega skladatelju Alfreda Cuscinaja, čigar briljantno revijsko opereto je pripravil režiser Elvio Calderom, dirigiral pa Leo Comin. Tipično operetni za-pletljaji z zgubljenimi in zopet najdenimi nezakonskimi otroki so dali mnogo priložnosti za duhovite domislice, ki so občinstvo zabavale. Prijetne in lahkotne melodije, podprte s tipično španskimi ritmi, so nudile glavnim pevcem hvaležno priliko pokazati svoje diskretne pevske sposobnosti. Levji delež uspeha je požela šarmantna Sandra Ballinan; vredni sodelavci pa so ji bili Vit-torina Gatti, Elvio Calderoni, I-van Cecchini in Carlo Rizzo. Zelo uspešno je dopolnjeval predstavo trio Torres (dva odlična plesalca in kitarist), ki nam je predstavil nekaj španskih plesov v res odlični obliki. Na koncu drugega dejanja je zapela nekaj arij tudi nekoč zelo znana Wan-da Osiris. Člani tržaškega baleta in ostali sodelujoči so primerno zaokrožili predstavo, ki je v celoti prijetna in kratkočasna. Spotaknil se je in se ranil Na delu se je včeraj zjutraj ponesrečil 38-letni Angelo Dodi iz Ul. Molino a vento 5. Okoli 11. ure je Dodi bil v ladjedelnici Sv. Marka, kjer je trenutno zaposlen (uslužben je namreč pri Tržaškem arzenalu). Po nesreči se je Dodi spotaknil ob kos železa ter se ranil po desni nogi. V bolnišnico so ga prepeljali ladjedelniški gasilci. Nezgoda delavke • P°P°ldne okoli 15. ure „ !fna Concetta Murgolo iz Ul. Matteotti 19 delala v tovarni Lucky Shoe v stari prosti luki. Ko^ je hotela položiti klopčič plastične vrvice na neko polico, se je ranila po desnem prstancu. Možne so tudi kostne in kitne poškodbe. Prepeljali so jo z rešilnim avtom RK na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti okoli 15 dni. Predvčerajšnjim so bile kopali- ške miši zelo delavne. 17-letnemu Dariu Santiniju so v kopališču Btopolino« v Barkovljah ukradli srejco. Razna obvestila Ljudska knjižnica bo zaprta od 6. do 19. avgusta zaradi poletnih počitnic. *** Pokrajinska bolniška blagajna trgovcev sporoča, da je vsedržavna federacija odobrila, da bodo zaprli urade blagajne (Ul. Fabio Filzi št. 17) od ponedeljka 13. avgusta do vključno četrtka 16. avgusta. Pokrajinsko ravnateljstvo blagajne obvešča člane, da se lahko v nujnih primerih kljub temu zatečejo po zdravniško pomoč neposredno k zdravnikom-specialistom, s katerimi ima blagajna podpisano pogodbo in katerim je treba predložiti dokument o vpisu v blagajno (obrazec 3-ORG). V primeru pa, da se zavarovanci obrnejo k drugim zdravnikom, pa bo blagajna zadevo proučila in poskrbela za plačilo v znesku običajne tarife. Zavarovanci se lahko v nujnih primerih zatečejo v bolnišnico. Blagajna bo kasneje po uradni poti uredila zadevne formalnosti. Nazlonale Zaprto zaradi pot««*, Fenice 16.00 «In zemlja se fuo--j Excelsior 16.00 »Kabinet doKWJJ'; la» (E la terra preše dr. ligarilja« (Ul gabinetto del^ ligari). Prepovedano W— 18. leta. .ai Grattacielo 16.00 ((Nobena ‘c ni večja« (Nessun zrcott. grande). Nagrajen v Ben«*^ Prepovedano mladini. Arcobaleno 16.00 «11 Diana Foster , f Supercinema l’6.00 «NaJvečja f stava sveta« (II piu tacalo del mondo). Te Cornel Wilde, James Stey Alabarda 16.30 «Mein Ka®^ godki bitke za Stalingr3®' vediaoo mladini. Aurora 16.30 »Desetorica iz (I 10 del Texas). ,,(i i Cristalio 16.30 ((Jastrebi v*ji>. "I (Gli avvoltoi della 1 iriholri; 1« nn DO Garibaldi 16.00 »Umor P« J 1 contrattoL,« (Assassinio per —_________ Edvvards. Capitoi 16.30 «Victim». DirK de. Prepovedano mladini. * Rt\ Impero 16.30 «Divja Venera’ ttj re selvaggia). ,,f l; Massimo 16.30 »Silvester nas .j, ^ (Silvestro pirata lesto). u v tecihnicolorju. .J Moderno 18.00 »Orazi m p A Teobniicoilor. Alan Lzdd H Bettoia, Franco Fabrizi-Astoria Počitek. k Astra 16.30 «Hito-Hito». . p) d] Vittorio Veneto 17.00 ReTOa(y ^ skih filmov; «Hiša žroze,at^ !j sa del terrore). Susan Prepovedano mladini. .. |l . Abbazia 16.00 »Rop ob j na ali'alba). Raymond Pe,„ *1 na a J i a ID a j. nayim>uu - . , v ■ Marconi 16.00 ((Zadnja o&a -jJ t(| tima spiaggia). Gregory va Gardo er. Ideale 16.30 »Indijska gr loj,' .polcro Indiano). Teohnie0’ Darovi in prispevki Po ugodno zaključenem i nem izpitiu na realni gimna 19 stu daruje Pavel MorpurSO 5000 lir za Dijaško Mati«0, IZiBH SLUŽBO DOBIJO; 15—1^'jiin nec kot prevoznik blag3 vJjtn manufakture; 15—16-letna ’ baru; 15—16-letni vajenec K/ai 14, JO lU-ICUll * - . J ' J jestvin; 15—16-letna vaJenlKL> H ni; delavec mizar. Slovenci l| darsko združenje, Ul. F-lefon 37808. Fil*1 Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI lN F fl Dne 9. avgusta 1962 ®e ^ rodilo 13 otrok, umrlo Je .jjj UMRLI SO: 48-letna ’ Cossi Maria, 61-letni 36-letni Damjani Lino, "v. k gel Ernesto, 67jletna M® r rita, 85-letna Bisiach P0^. Angela, 68-letna Daneu Angela. NOČNA SLUŽBA lena. Istrska ul. 43; Clpolla, Ul. Belpogg'0,,ij Enea, Ul. Ginnastica 6:„.,zuril Korzo 14; Croce Azzurr>' merciale 26. VČERAJŠNJE CENE NA DEBEUO )Jj( lV'S”K',pv“ r ESr* ^ smokve .... jabolka hruške . . . bresikve . . . grozdje 1 . . . pesa .... 1 domača pesa : kumarice . . čebula f! 'M 29 rii - * ” 24 j(S • • • ’ 24 (! • •:; 12 <> •v 71 !t •; ” 35 <) ; • ■; 30 j! 35 j! ------30 ji stročji fižol’ Ja ijj stročje ---------; • 30 5 solate -j melancane jj • * ■ • 1 d krompir paprika paradižnik 36 ?! :: •:;; 1 fA zeleni radič I. . '. • • »n !3| in zeleni radič II bučke Večina blaga se Pr°gtd' prevlad, ceni (”• Ntmim W3M0, predvaja danes 10. t. m. z začetkom ob 18. uri D*af - PRERAČUNANA TATVIN (Furto su misura) Igrata RITA H AYWORT in REX Ob 20. uri se predstava nadaljuje na prostem. Preden greste na dopust se naročite na PRIMORSKI DNEV i4 Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tudi v i110* ^ $ 15-dnevna naročR'11* Telefonirajte na št. 37-338 Odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ovi triletni sporazum gospodarsko sodelovanje H . j« J?'io H(ij aJ'j6trgovini8ka izmenjava 3af>oslavijo in Sovjetsko ie razvijala na osnovi »j l »-JL J>k0|Ov° 1961 1965, in letnih pro- Uf1 »to k‘ se sklepajo za vsako lokjll °Se^sj. S tema letnimi pro- ega sporazuma, ki je et>jen v začetku leta 1961 nt^ » Pt5Ie dolgoročni sporazum in fla * *"v kVSem glede onih proizvo-l&t1 lih . ' niso zajeti v dolgoročni*' . ‘izumih. Stoječi - , npO. * j., 1 dolgoročni sporazum A’ f’ 'Uh ° 1961- 1965 ni zajemal f!< K ker °-ies Iranski h možnosti in j. i® zaostal za strukturni-- Porokami, ki so nastale "Jji k ?0 iultat dinamičnega razvodi- ^ X Sp°^arstev obeh dežel, o-j ozka baza za raz- [lih 0j 'obojnih zananjetrgovin-; (1 S ij^osov. Tako je n. pr. v 3 !*» v 2naaal jugoslovanski iz-. [II f *'l nj]..^ovjetsiko zvezo okoli # Jjo s]( 1Jarde dinarjev, uvoz pa M 1odarsbem sodelovanju, fii*ll V *J«li od 3. do 6. julija j ?k ttj ■T*' a^.t>nložn°st.i je bil pod- V kHg . dolgoročni sporazum Ct0^i!!63~1965' S PrejSnjim P® i sporazumom je bil m%ti(Ll2Voz za vseh pet let -j ž! znesku od okoli 117 sjdi s-lnarjev, po novem tri-iru,S "t ^ Razumu pa bo skupni "lev, t, d°seči 109 milijard ,r. prt ,p°raz,?0z pa je po prvot* ii- te pfibl * lnu predvideval zne-%'**, us milijard di- n°vem sporazumu pa °koli 109 milijard di- CA * , 4; ji •*:#,> r“"- » «<* oh^u^ekrg°vinskega pro-U . K»ilr smereh dosegla 0-a- Jard dinarjev vredno-4 'Tj11 z- em dolgoročnem spo-JA Pr’hodnja tri leta pa J / din*Va promet od 218 mi-V ari®v. - ^ da0l,la le važno in ko- 1 15 t, h-.S,e z novim sporazu- > pr‘hodn i i * # *> l'b L predv,iden za pet let. ? 1*1 hOČ sta Prišl° predvsem za-i i kirklttn- se °be strani lotili S St?*1! na temelju realnih 5 ‘jj ItA j» Potreb. Objektivno 0 [to, *to *osP°darsko povsem 6 4 V Ht»^Pr6koračeno «teore-8 I*1 'h 1 tako imenovanih ? l|Pv j Čj Pebistvenih proiz- 5 j* I^JJU t’ namre«. P robi e- s itiste strani, bi se pa bi '4 3li ‘ »e / e stran‘. J \ v' tUdile oz‘le, pač 0 V'sjti negospodarski pri-°0 ll' enjVSl Proizvodi, ki so ‘'i?';, a]i drugi stranki, Tlipr ■» 1'JO ti Ustrezno kakovost s y žo. agovno in gospodar- A' ^ t^^bo ifl 1 v«Nj<>» razširjenem progra-Aw LavtipJS°vinske izmenjave K, y>‘ ob-seženi vsi proiz- je an'* jugoslovanskega t«J'Hi. — • K*dfcl bje P°_sebn o pomembno S ° ’^ne proizvodov " kN , ^"dustrije: obutve, feJ^elsK^tila in trikotaže * ljje “Prehrambenih pro-h s8 n,6 konserve in vse Tjč[ej ®r> skupno s toba-W ■ S s, bilo zajeto v spo-,#4i VastnT.rani Pvoza so znat-. D^i s0 Pani shoraj vsi pro-1%] “Idstr-ae, tudi prej uvaža-^ | *itttlcnsko je predviden ‘ (, iti obseg izmenjave 1 X itg0 , etne, kot tudi la- lf^^vSke strani), v 1?J aVHiih Unana tudi naro-P I Opre“pre‘P- V navadi I X r Itrej .1116 dobavljajo ob gre'tn^ olajšavah, po-š Jdh,. za Pomembnejše V» kar pa v tem 'tSti° bre, Predvideno in s m «,’* . le dvoma skrčene )Uon^^ega uvoza o-CV»», a0slovanske strani. 7 Ji* "» , Ju. J K.lti !t6dn0ttl'ani dobavljene XV tJii ?*ke - *. v opremah, sa-y 5V^°Žtio»tej!_oIa.išuje Jugo- za uvoz teh iz- Oenih sporazumov 6njavi se s sploš-1 predvideva pro-h’lt'ie, J^an,ie na področ-e<* 1f b'\>alo s°deiovanje se \> * h '6 Pri evna "tedsebojno * Da . kompletnih na- \Ne ?a iza1?1 pri P°s,imez-/ vd»!i oprenJ11® ovan-ie strojev / rome. S takioiln J,0. ne bo omogočila le bolj gospodarska proizvodnja in njeno izpopolnjevanje z medsebojnimi izmenjavami izkušeni, pač pa se bo uprav s pomočjo tega sodelovanja ustvarila nova možnost za razširitev izmenjave. Za uresničenje takšnega sodelovanja je nujno boljšč spoznavanje proizvodnih možnosti, zaradi česar je nujna izmenjava mišljenj in izkušenj med samimi proizvajalci. Uprav to je tudi predvideno v omenjenem protokolu, in v najbližnji bodočnosti bi moralo priti, do prvega srečanja med proizvajalci obeh dežel, do srečanja, ki bo v Jugoslaviji. Tehnično sodelovanje je bilo tudi doslej koristna plat medsebojnega sodelovanja, ker se je s tem vršila medsebojna izmenjava tehničnih dosežkov, kadrov in podobno. Kljub nedvomni koristi, ki ga je takšno sodelovanje dalo, je bilo soglasno ugotovljeno, da je bilo to sodelovanje preozko in da ga je treba razširiti v smislu mnogo širše izmenjave izkušenj in njene praktične uporabe in to temelječ na najširših osnovah vse znanosti. Gospodarski razgovori, ki so se vršili v Moskvi od 3. do 6. julija letošnjega leta in ob tej priložnosti podpisani dokumenti predstavljajo — kot iz vsega tega izhaja — pozitiven delež k nadaljnjemu razvoju odnosov med FLRJ in ZSSR In to tem bolj, ker se ni našla le bolj realna rešitev za razširjenje izmenjave, pač pa ker so bile odprte poti tudi za druge, nove oblike sodelovanja preko industrijske kooperacije in izmenjave izkušenj v znanosti. Razgovori so potekali v prijateljskem vzdušju in v duhu enakopravnega sodelovanja ter bili povsem odkriti. In vprav takšna stališča v razgovorih so bila kronana z medsebojno koristnimi dokumenti. VUJIČA GAJINOVIC (Iz •Mednarodne politike*) I dopustov nas pozdravljajo, Trenta! Ze im« zadostuje, da že začutimo, Itako nas nekaj pritegu Je v ta prekrasen gorskj kot z izhodišči za razne ture. Seveda ne bomo opustili priložnosti, da si ogledamo izvir Soče ter ob cesti tjakaj še alpinetum Juliana Spomini na nesrečno judovsko deklico V taborišču sem bila z Ano FranR iiiiiiitiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittBrii(iiiiiiiiiiiaiiiiiliiifiiiiigiiiiitiiiiiiliai(iiiaaiMBiiiiiiiiiigliiiiiiiiSiiliiiiitiiiiiiiiiiiiaiiaiiiiiiiiiifaaaiVi,iaiiiBiiSi(iiiiiiililiiiiiiiiaiiiiiiiiiaBii0iiTCaiiiHUiMiiiViWiiiiiBMiiiSiiiiiaiiSiiiaiiMiiftiiiiiiii|iiaiWiiiiiiaaiiitaiiiiaaililiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiaiiivaa|tifla MNENJE SOVJETSKEGA STROKOVNJAKA Proti nevarni atomski podmornici le eno orožje - podmornica je Atomska podmornica je zares zelo nevarno orožje, ker Ji je težko priti do živega. Med njenimi prednostmi je tud« ta, d« zelo naglo pljuje, pod vodo dose že tudi 30 km na uro Že dolgo let se iščejo sredstva za iskanje, odkrivanje in uničenje podmornice, torej sredstva, ki naj nevarnost pred podmornico v primeru vojne pari-rajo. In čeprav se eni strokovnjaki včasih izražajo, da so na tem področju napravili tudi kak »odločilen* korak, pravijo drugi^ da je prednost podmornice se vedno krepka, vsaj občutna. Po priznanju samih ameriških strokovnjakov, ameriška vojna mornarica trenutno ne razpolaga z dovolj gotovimi sredstvi, s katerimi ne bi mogla sodobno podmornico niti ovirati pri izvrševanju njene vojaške naloge. Kaj je v tej naši tehnično tako razviti dobi dalo podmornici tako odločilno prednost, da j« ne moremo s protipodmor-niškimi sredstvi do živega, da se pred njo ne moremo niti obvarovati? Podmornice so bile nekoč plovni objekti, ki so se »potopili*, toda le za kratko dobo in so morali nato spet na površje. Sedanja podmornica pa se ne »potopi* le za nekaj časa, pač pa je sedanja podmornica praktično podvodni plovni objekt, podvodna ladja. In to od dne, od kar so zgradili podmornico na atomski pogon. Prej se je mogla podmornica potopiti pod vodo le toliko časa, kolikor je to zdržal akumulator, sedaj pa je glavni čini-telj, ki določa, koliko časa bo podmornica mogla ostati pod vodo, sposobnost in pripravljenost posadke, da vzdrži toliko časa pod vodo, ter — v primeru vojne — še nujno dopolnjevanje municije, oziroma izstrelkov. Ameriške atomske podmornice morajo ostati pod vodo že od 60 do 80 dni, to se pravi dobo, kolikor zdrži posadka. Toda to novo svojstvo ni edina prednost sedanje podmornice, da ji je težko priti do živega. Praktično so podmornice postale neodvisne tudi od svojih vojaških pomorskih oporišč. Ce se da — seveda v primeru vojne — njihovo oskrbovanje dobro organizirati »nekje na borbenih položajih* (recimo kje sredi Atlantika), morejo atomske podmornice delovati, torej preganjati in potapljati sovražnika, neomejeno dolgo dobo, ne da bi se vrnile v svoje oporišče, v svojo bazo, kot so morale podmornice še v drugi svetovni vojni. Pet prednosti sodobnih podmornic - Stara obrambna sredstva so odpovedala - Zakaj v ZDA upoštevajo čolne «na zračno blazino» Tretja prednost, ki jo imajo atomske podmornice pred sredstvi za borbo proti njim, je njihova izredna brzina, še posebej njihova brzina v podvodni plovbi. Brzina podvodne plovbe sodobnih, t. j. atomskih podmornic je trikrat večja od brzine njihovih starih sester, ki so bile v drugi svetovni vojni strah in trepet vseh. Nekoč, še v drugi svetovni vojni, je podmornica mogla razviti v podvodni plovbi največ 18 km na uro. Danes pa razvija atomska podmornica brzino 50 km. Ce vzamemo v poštev, da more s to brzino pluti razmeroma neomejeno dobo, je razumljivo, da je današnja podmornica neprimerno bolj nagla kot podmornica iz druge svetovne vojne, posebno kar je mogla stara podmornica razviti brzino 18 kim na uro le za krajšo dobo. Ker je še pred kratkim mogla podmornico loviti katera koli površinska vojaška ladja, je podmornica imela veliko potencialnih sovražnikov. Danes pa je atomski podmornici glede brzine kos le atomska površinska ladja. To področje pa je skrajno ozko, kajti doslej ne grade atomskih ladij vseh vrst, pač pa le letalonosilke, katerih so ZDA zgradile doslej le eno, druga pa je v gradnji. Letalonosilka pa je vendarle prevelik »neroden* in predrag objekt, da bi se lotil male podmornice. Četrta prednost atomske podmornice: danes se more pod- mornica spustiti trikrat globlje, kot se je mogla spustiti podmornica še v drugi svetovni vojni. Zato so mnoga borbena sredstva, ki so predvidena za borbo proti podmornicam, po- stala neuporabna, ker ne gredo tako globoko. Poleg tega je borbo proti podmornicam otežko-čilo tudi dejstvo, da je ropot, ki ga delajo motorji pormor-nice, danes šibkejši kot je bil nekoč. Posebne težave je ustvarila tudi atomska podmornica —- nosilec raket. Odkriti takšno podmornico in jo uničiti je izredno zapletena in težka naloga. Ijlekoč se je morala podmornica v primeru, če je hotela napasti, približati nasprotniku na domet torpeda, to se pravi, da je podmornica morala priti na področje najbolj budne in tudi najbolj goste in učinkovite pro-tipodmorniške obrambe. Danes pa more podmornica — nosilec raket s temi raketami napasti sovražnika tudi z velike, celo ogromne razdaije, vsekakor iz razdalje, ki je protipodmor-niška obramba ne doseže. Razen tega imajo atomske podmornice zaradi nove vrste orožja, ki ga nosijo s sabo — izstrelki z atomskimi glavami — še to prednost, da ni nujno, da ciljajo prav točno, kajti u-činek atomske bombe je obsežen. In kljub vsem tem petim prednostim sodobne podmornice, v primerjavi s prejšnjimi podmornicami in drugimi plovnimi objekti tudi sodobna podmornica ni neuničljiva, kajti tudi sredstva proti njej se naglo razvijajo in postajajo učinkovita. Razvoj sistema protipodmor-niške obrambe se hkrati razvija v dveh smereh: ustvarjajo se sredstva za odkrivanje podmornic in izdelujejo se nože vrste orožja’, ter se grade pro-tipodmorniške ladje in letala. Posebno važno je, kako podmornico čim bolj gotovo odkriti na čim večji razdalji, kajti od tega je odvisno delovanje novih sredstev za njeno uničenje. V tem je namreč ključ za reševanje problema protipoa-morniške obrambe. Vojne mornarice posvečajo veliko pozornost razvoju in izpopolnjevanju podmorskih, letalskih in pozicijskih sredstev za iskanje in odkrivanje podmornic. Ta sredstva delujejo na najrazličnejših fizikalnih načelih. Od teh so najbolj učinkovita sredstva — prisluškovalni aparati, V zadnjih časih pa so začeli jemati v poštev tudi načrte za aparate, katerih delovanje temelji na izkoriščanju infrardečih žarkov, na bioloških spie-membah, ki nastajajo v okolici Podmornice, na radioaktivnih lastnostih, na spremembi kemič. ne sestave vode na področju, skozi katerega je plula podmornica, na spremembah hidrodinamičnega pritiska in na načelu tako imenovane gravitacij ske anomalije. Toda po pisanju določenega tiska »prisluško- OVEN (od 21.3. do 20.4.) V službi iiiiiinikiiiiiiiHHiiiiiiimimiiimiiMtiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiHiimHiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM Sedem milijard dinarjev za nove hotele ob Jadranu Čeprav je turistična sezona v polnem teku in so vsi hoteli vzdolž jadranske obale polni domačih in tujih gostov, pristojne oblasti že mislijo na prihodnjo sezono. Te dni je bil v Opatiji sestanek predstavnikov raznih gospodarskih organizacij, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s turizmom. Na tem sestanku so predlagali in sklenili, da bodo do prihodnje turistične sezone investirali za nove turistične objekte in njih opremo nad 7 milijard dinarjev. Rezultat teh investicij bi bil naslednji: 6.000 novih postelj v hotelih, 12.000 prostorov v novih restavracijah in še 1.250 prostorov v avtocampih. Vsi novi objekti bodo zgrajeni vzdolž Jadranske magistrale-Brž ko se bo turistična sezona zaključila, bodo začeli graditi nove objekte, ki morajo biti po pogodb: zaključeni in opremljeni do prihodnjega junija. Predvsem gre za gradnjo novih turističnih naselij, ki vzbujajo največji interes inozemskih turistov. V ta namen bodo investirali 3 milijarde din, kar bo zadostovalo za gradnjo 12 novih turističnih naselij. Zgrajenih bo tudi več avtocampov in sicer v Kraljeviči, No* vem Vinodolskem, Zadru, Biogradu. Šibeniku. Omišu m Makarski- Istočasno z gradnjo novih objektov pa bodo do prihodnje sezone postavili tudi več novih bencinskih črpalk in servisnih postaj, kar je bilo nujno potrebno zaradi vedno večjega prometa motornih vozil po Jadranski magistrali- valne* metode niso doslej pri odkrivanju podmornic zabeležile večjih uspehov. Sicer pa se je zares »učinkovita* razdalja odkrivanja podmornic vendarle povečala za celih 10-krat v primerjavi z »učinkovito* razdaljo v drugi svetovni vojni. Na Zahodu pripisujejo velik pomen izpopolnjevanju obstoječih in izdelovanju novih vrst protipodmorniškega orožja in sicer — protipodmorniški oborožitvi letal in nadvodnih in podvodnih plovnih objektov. Znanstveniki skušajo izdelati o-rožje, ki bi bilo izredno precizno pri ciljanju na podvodne objekte na velikih razdaljah in ki bi imelo tolikšen radius ličinka, da bi bil večji od maksimalnega dometa podmorniškega orožja. Na Zahodu nameravajo izkoristiti za borbo proti podmornicam vse vrste površinskih vojaških plovnih objektov, posebno letalonosilke, rušilce in torpedne čolne. Pred razmeroma kratkim časom je ameriška vojna mornarica vzela zaradi tega v poštev predlog o ladjah s podvodnimi krili in plovnih objektih na »zračno blazino*. Po mnenju ameriških pomorskih strokovnjakov morejo v sodobnih pogojih pomorske vojne eno od najučinkovitejših sredstev za iskanje in uničenje sovražnih podmornic biti le tako imenovane univerzalne podmornice. Eno takšnih podmornic so v ZDA že izdelali. Gre za najhitrejšo podmornico na atomski pogon in ki se more najbolj globoko spustiti, opremljena pa je s posebno napravo za odkrivanje sovražnika na izredno velike razdalje. A. KVITNICKI Tovarišica Anica Kovačič iz Idrije pri Bači je bila od januarja do aprila 1945 internirana v taborišče Bergen Belsen m tam je tudi spoznala židovsko dekletce, ki slovi danes zaradi svojega dnevnika po vsem svetu. To je Ano Frank. Z njo je bila dva meseca v taborišču. Tovarišica Kovačičeva mi je takole pripovedovala o svojem življenju v taborišču in srečanju z Ano Frank. «Internirali so me v januarju 1945 in me odpeljali v koncentracijsko taborišče Bergen Belsen. Tam smo živeli tako, kakor so živeli interniranci po vseh drugih zloglasnih taboriščih o Nemčiji, na Poljskem, pravzaprav povsod, kjer so gospodarili nacisti. Ko smo prišli v tabo. rišče, imelo je kake 3 kvadratne kilometre površine, so nas porazdelili po barakah, ki so bile že prej prenatrpane z jetniki. Barake so bile tesno skupaj in v njih je bilo samo toliko prostora, da smo lahko stali. Ležati nismo mogli. Spali smo v izmenah, stisnjeni drug zraven drugega, da smo si vsaj malo lahko ogreli premrla telesa. Kdaj pa kdaj so med nas prišle paznice «blokooe» in nas sovruino pretepale z bikovkami Dnevni red v našem taborišču je bil vsak dan enak. Vstali smo ob treh, se nato postavili v vrste — vsak oddelek posebej — nato čakali na jutranje štetje. V vrstah smo stali ure dolgo in noge so se nam kar prilepile na zamrzla tla. Vsak dan so bili v vrsti novi obrazi. Prihajali so namesto tistih, ki so izčrpani in onemogli obležali v barakah iv so jih nato z vozovi prepeljali v krematorij. Slabotne in obolele za kožnimi boleznimi in tifusom so odpeljali v bolnišnico. Tako so tej baraki rekli pazniki, mi pa smo ji pravili baraka smrti, saj se iz nje nihče ueč ni vrnil. yede!i smo, da mora kmalu priti konec, slab ali dober, saj dolgo ne bi več mogli zdržati v taborišču ob hrani, ki so nam jo dajali. Jedli smo toplo vodo, v kateri je plavala koleraba in tu pa tam kak krompirjev olupek. Nekega dne so pripeljali v taborišče nov transport. V njem so bili ljudje najrazličnejše starosti, izčrpani m utrujeni. Niso jih porazdelili po barakah. Premikali so se po široki cesti, ki je peljala skozi taborišče, proti krematoriju. Takih prizorov je bilo v tem taborišču mnogo Vsi smo bili na to pripravljeni in čakali smo le, kdaj bo vrsta na nas. Poleg mene je stala temnolasa deklica srednje rusti in bridko jokala. Mislila sem, da so med ljudmi, ki so šli v krematorij, njeni znanci in skušala sem jo tolažiti. «To so osi naši,» mi je rekla, sto so Židje«. Bila je zelo slabotna, ohlapna jetniška obleka je kar visela na njej. Na upadlem obrazu so ji sijale velike temne oči. Zasmililo se mi je to osamljeno bitje in začela sem jo tolažiti, češ tudi naš srečni konec se bliža in tedaj se bomo svobodni vrnili domov. Deklica je samo zmajala z glavo in rekla: «Preveč sem ž« izčrpana. Dnevi tu v taborišču so mi šteti in srečnega konca ne bom dočakala.« Kasneje sna se še mnogokrat pogovarjali in po vsakem pogovoru sva si bili bliže. Navezali sva se druga na drugo, kot se navežejo samo ljudje, ki doživljajo isto kruto usodo. Povedala mi je, da ji je ime Ana Frank in da je v taborišču že šest mesecev. Pred vojno je stanovala na Holandsl'em, v Amsterdamu. Tam je imela starše in sestro. Ko Židje tudi na Holandskem niso bili več varni, se je s starši in družino znancev skrila v neko podstrešno stanovanje. Tam so ostali do konca avgusta 1944, ko je nemška policija odkrila njihovo skrivališče. Odgnali so jih v taborišča. Odtlej ni več videla nobenega svojca. Anina moč je vidno pešala. V njenih velikih očeh ni nikdar zagorela iskrica upanja. Vedela je, da je zapisana smrti. Kadarkoli ni bilo «blokovih» v bližini, sem se ji skušala približati in ji pomagati s tolažilno besedo Nekega dne sem jo v vrsti zaman iskala. Poizvedovala sem med jetnicami iz njene barake in povedale so mi, da je Ana o-nemogla in odpeljali so jo v barako smrti.« Tovarišica Anica Kovačič se je vrnila iz taborišča v avgustu 1945. Za slavni dnevnik Ane Frank je zvedela šele pred nedavnim, kO je o tem brala v «Naši ženi«. Videla je poslednjo Anino sliko in jo takoj spoznala. J. J. ?:iSf p NEKA JE V JEČ m HVALA 1 SLAVA DRUCU > MARIU MAGAN J fSTAHNUTBM BORCU I KOMANDANTU II. V* UDARNOC BATALJONA I ISTARSKE BRIGADE ..VL40IMIRA ODRT ANA KO JI JE. BOREČI SE PB0TIV FAŠIZMA. JUNAŠKI POGINUO NA OVGM MJESTU ll VI19^ U BORB! 2A OSLOSGOENJE PfCNA Vsa leta Po vojni 9« v Pičim pri Pazinu v Istri prirejajo svečano-stj v spomin na padle v osvobodilni vojni. Posebno slovesne so te svečanosti od 27. 7. 1959, ko so domačini padlim postavili spomenik, ploščo padlemu komandantu 2. udarnega bataljona istrske brigade «Vladimira Gortana*, Trta tanu majorju Mariju Maganjj pa spominsko ploščo na mestu, kjer Je padel, k tem svečanostim so vedno povabljene iz Trsta pokojnikova žena in hčeri, bi so se komemoracije udeležile tudi letos in sicer preteklo nedeljo. Na stiki spominska plošča pokojnemu Mariju Maganji y Pitni 4MMM §«—wpi.. J l—i {mvmifim bo prišlo do nekih razpok. Bodite skrajno taktni. Tudi v družinskem krogu bodite popustljivi. . , BIK (od 21.4. do 20.5.) v Peniti zadevah boste morali apor3 A vso svojo sposobnost. Ce vajl žali. odločno toda pravilno oagovo- rjfp DVOJČKA (od 21.5. do 22 6 ) Le z intuicijo se boite izmaza}i ... h* kih nepredvidenih težav- ■* ijene osebe bodite dobri, ker preživ 1J RAKZ?od 23.7. dO 22.8.) Ne bi vam svetovali preveč drznih finančnih podvigov Vsaj zjutraj bodite pre. vidni. V svojih nasvetih bodite 0d. U riti LEV (od 23.7. do 22.8.) Nove po- JOROSKOP M se vam odpirajo, vendar upor“‘ mte svojo staro metodo, Ne zaiiP"' (e se preveč ljubosumnim oseb ari' DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) S1'" dite nasvetom predstojnikov ali slovmh tovarišev, ki so bolj *** šeni kot vi. Odlično razpol oien‘ doma. -, TEHTNICA (od 23.9. do 33U0. Zahtevali bodo od vas nasvete. " dite previdni, da ne boste kriv* žav. Nemir v družini. > ŠKORPIJON (od 24.10. do & Opravka boste imeli s poslovh0 devo, ki ni lahka. Neka zel0 sum- j ‘Jlva oseba vam bo pokvarila dan. | STRELEC (od 23.11. do 20.12.) L hervozo ne boste prišli nikamor. ! Pa« Pa sl težave še povečali. Več hazumevanja do mlajših oseb. kozorog (od 21.12. do 20.1.) ^vezde vam narekujejo skrajno po-tepežljivost. Neka oseba, ki se za Vaa nt zanimala, se začenja vne- j blati. VODMAR (od 21.1. do 19.2.) pre-^dnl bodite z novimi načrti, da vam kje ne spodtakne. Zvečer zelo “rijetno v veseli m ražpoloženl družbi , RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ko pre-,v®rjate delo, bodite Pedantni, da bi I ’am kaj ne ušlo. Nove lepe lastno. sti boste odkrili Pri ^ubijeni osebi. x!7 Va A Radio Trst A 7.00. Koledar; v.30: ju.r«nja glasba; 11.30: Šopek slovenskin; 11.45: Vrtiljak; 12.15: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.00; Kla. virski duo Russo-Satred; 17.20: Pesem ln ples; 18.15: Umetnost, knji-ževnost in prireditve; 18.30: Iz simfonične glasbe 19. stoletja; 19.00: Aleksander Borodin: Kvartet St 2 v D-duru; 19.30: Človek m cesta-19.40: Sestanek s Triom Savinja In Duom sa Kvarnera; 20.00: Šport-20.30: Gospodarstvo ln delo- 20 45-Mali ansambli; 21.00. Koncert o-perne glasbe; 22.00: srečanje s tržaškimi književniki: «Alojz Rebula«; nato Azzz koncert. 12.00: Plošče, lz.«v: Tretja stran; 13.15: Skladbe za najmlajše; 13.35: Zborovsko petje; 13.50: Giuseppe di Kagogna: «La vita di Odorico da Pordenone«; 14.30: Proces Naza-riu Sauru. Koper 615: Jutranja glasba; 7.00; Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Glas-pa po željah; 12.40: Turistične be-lezke; i2.50: Nadaljevanje glasbe po željah; 13 40; Zbor RTV Ljub-,Jaaa- 'i00* Vedro jn popularno; >4-30; Operetne melodije; 15.30: E«*™* ye',{ea narod"lh ">e‘ lpd|h 16 00. Glasovi m orkestri; 16.30: 3uj*PS!avija v svetu; 16.40: Operne skladbe; 17.40: Na progra- ui1 Yv5a‘nn 11 ®eiIers: 18-00; Prenos RL; 19.00. Orkester Anderson; 19 30: prenos RL; 22.15: Italijanski jazzovski orkestri; 22.35: Večerna komorna glasba; 23.00: Prenos RL Petek. 10. avgnata 1002 Nacionalni program 6.30; Vreme na ital morjih; 8.20; Omnibus; 10.30: Zgodovina Sinje o-ba-le; 11.00: Nadaljevanje Omnibusa: 12.00: Pojo Consolinl, Foster, Testa Md.; 13.30; «PahlJača»; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Ed-murid Ross jn njegov orkester; 15 30: Glasbeni karnet- 15.45: Ital. pesmi In plesi; 16.00: ’ Program za najmlajše; 16.30: Operni baleti: 17.25; Slavni koncerti; 18.00: Lahka glasba: 19.00: Olementtieve in Haydnove skladbe: 20 25: Turgenjev: “Lovčevi zapiski«; 21.00: Simfonični koncer-: >2 35: P>e«na glasba /A program 8,00: Jutranja glasba, 8.35: Poje Tony Dallara: 9 3?: Glasbeni pro-gram: »Dvajset let«; 10.35: Abbate, Colombo, Costello Polo Itd ; 11.00; Glasba za vas. ki delate; 14.00: Pevski nastopi; 14.45: Za Prijatelje plošč; 15 00: Slavni iz-vaja-lcl; 15.35: Pisan popoldanski spored: 16.35: plošče- 17 35: Mala enciklopedija: 17.45: Dlno de Palma: »Krali Zlata«; t8.35: Vaši iz-p ranči: 20 35- Madžarska glasba: ?2.00: Vp^-nn glasba. ///. program ,„1890: Chopinova Barcarola: 18.40: Ital. periodični tisk; 19.00: Carisslml: »Duo ex disclpulls«: 19 15: Angleška kultura- 19.30. Vsa-kovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Dve Lisztovl skladbi; 21 20: Trodejankn Luciana Codigno. le: #11 gesto« „() kn.,r„ stravvlnskl. Slovenita 5.00; Dobro Jutro!; 6.05: Ham mond pole arije jz slovanskih o- per; 8.30: Zabavni kalejdoskop; 8.55: Pionirski tndmk; 9.25: Uiotka-Kalmskl: Kerempuhova pesem: 9.48: Nekaj narodnih; 10,10: Od tod In od ondod; 11.00: Dopoldne pri Mozartu; 11.29: Cecil: Obe pla. tl postave; 12.05: «Crnl oglarji« 12.15; Melodije; 13.15: Obvestila 13 30; Uvertura. Intermezzo in ba let; 14 00: Glasbeni omnibus; 14 30 Prireditve dneva; 14 35: V narod nem tonu; 15.20: Napotki za turi ste; 15.25: Glasbena medigra; 15.30 Borodin: Simfonija štev 2; 16 00: Vsak dan z.a vas: 17 05: Solist tega tedna; 17.40; Mali plesni koktajl; 18 00: Aktualnosti doma tn v sve tu; 18.10: Sergej Prokofiev; 18 «5 Iz naših kolektivov: 19 00- Ohvesu. la: 19 05: Glasbene razgiednire. 20.15: Zunanje-polltlčm nrepleri 70 30: Zbori srbskih in hrvaških romantikov: 21.00: Koncert v r t-mu: 21.15: Oddala o mor|n; f (s Vrtiljak vsega: 27.50- Literarni nokturno: 27 OS: Trite slr>v»"sk| sk]a. da te«ji Ital. televizija 18.30 l-T-gram >a uaJmlajSr 19.30-ftalila v š no rtu: 20.20: Snortnt dnevnik: 20.30: Dnevnik; 2105: TV Igra «11 g'ro del mondo« Cesara Gi-ulia Viole- 22 50: Dnevnik. drugi kanal 21.10: Film «Borba gangstertev« 22.05: Dnevnik- 22 30: Balet »Pod mostovi«: 22 45- Slrrfo-ični kon- cert. Jug. televizija JTV 20.(k): TV dnevnik Zagreb 20.30: Dokumentarni film; 20 35: Propagandna oddaja. Beograd 20 45: Prijateljice noči — francoski ce-lovečem) igrani film. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — Goriško-bencški dnevnik TURISTIČNA SEZONA V ERANEŽU JE NA TISKU V mesecu Juliju zabeležili 435 tisoč nočitev Direktor turistične ustanove sodi, da bodo imeli letos okoli 1,3 milijona nočitev O turizmu se pravzaprav piše ob vsakem letnem času; pozimi se pripravljajo načrti, da bi se turistična dejavnost še bolj razmahnila, med samo sezono, poleti, pa je na vrsti zbiranje podatkov, ki naj pokažejo efekt turistične politike. Včeraj smo imeli kratek telefonski razgovor, da bi zbrali ne kaj podatkov o turistični dejav-nosti, z direktorjem «Azienda di soggiorno« v Gradežu dr. Rotte-rijem. Povprašali smo ga, kolikšno je število turistov, ki so v preteklem mesecu, se pravi v juliju preživeli počitniški dopust v tem prelepem mestu na jadranski laguni. Direktor se je rade volje odzval našemu vabilu ter nam povedal, da je v hotelih na pod lagi uradnih podatkov, prenočilo v mesecu juliju 172 675 italijanskih in 273.071 inozemskih državljanov. Ker pa obstaja med last-niki hotelov težnja, da delno pri' krivijo število gostov, da jim r.i treba plačevati davka za bivanje, bi morali zgornji številki še povečati. Toda tudi brez tega povi-ška so našteli ob koncu julija 435 tisoč 746 nočitev italijanskih in inozemskih turistov, ki se, kakor vidimo, precej približuje polovici milijona, kar pa je že '/.reden uspeh. Dr. Rotteri nam \e nadalje povedal v tem kratkem telefonskem razgovoru, ki smo ga ime.: z njegovim uradom v Gradežu, da da je bilo v letošnjem juliju okoli 50.000 nočitev več kot v istem obdobju lanskega leta. Kaj je pripomoglo k temu, da ge je dotok turistov v tem letu tako povečal. Nedvomno je treba vzroke za te uspehe poiskati v dobri propagandi, ki je bila izvr-šena po vseh velikih mestih dr- ........................ žav, kjer vlada zanimanje za Gra-dež. V turističnem kraju samem pa so zelo povečali kapaciteto hotelov, zboljšali so vse naprave, da se gostje najbolje počutijo. Kdor se sprehodi po grade.ški plaži ali pa stopi na sprehajališče, zasliši vse mogoče jezike, od italijanščine, ki je v manjšini, do najrazličnejših jezikov narodov srednje in severne Evrope. Uradna statistika nam pove, da je italijanskih turistov manj od polovice, med inozemskimi pa so na prvem mestu Nemci, sledijo Avstrijci, Švedi, Francozi in drugi pripadniki severnih držav. Po dosedanjih nočitvah so turistični strokovnjaki prišli do sklepa, da bodo v letošnjem letu dosegli rekordno število 1.300.000 nočitev, kar bo za okoli 300.000 več kot lansko leto, ko so imeli ravno en milijon nočitev. «Otok sonca«, kakor še drugače imenujejo Gradež, se je v zadnjem času močno razširil proti borovemu gaju, »pineti«, na vzhodni strani naselja. Zgradili so številne nove hotele, bivališča za turiste, lokale itd., vendar zaenkrat gradbena dejavnost ne poteka po urbanističnem načrtu, ki ga pripravljajo in se pričakuje, da ga bodo kmalu odobrili. Kapaci-tete se bodo povečale tudi v zdra-vilišču za revmatične, ki ga nameravajo v tej zimi razširiti. Lansko leto je prinesel turizem Italiji 500 milijonov dolarjev dohodka, kar predstavlja svetovni rekord v turizmu. Nobena država se ji ni niti približala. Španija, ki je imela polovico manj dohod-ka, je šele na drugem mestu, medtem ko so ostale države daleč za njo. Turizem, kakor vidimo, je izredno pomembna postavka v narodnem dohodku, in kdor se tega zaveda v polni meri, ta šele spozna, kako dobičkonosen posel je prodajati sonce in morja, za katerega so turisti pripravljeni plačati tako težke denarce. V Sovodnjah pokrajinski festival «Dela» V soboto, nedeljo in ponedeljek, 11., 12. in 13. avgusta bo v Sovodnjah na obsežnem prostoru pred Tomšičevo gostilno pokrajinski festival »Dela«, glasila KPI za slovensko manjšino. Vse tri večere bo od 20.30 dalje plesna zabava. V nedeljo ob 16. uri pa bo tekmovanje v briškoli. Zmagovalcu bodo podarili gnjat in prekajeno meso. Nepreviden skok v vodo Vročina je tudi 14-letnega Damijana Hvaliča iz Podgore, Ulica Calvario 40, pripravila do tega, da se je odšel kopat k Soči. Ko pa je skočil v vodo, je udaril z glavo ob skalo, ker je bila na tistem kraju plitvina. Kopalci so mladeniču takoj priskočili na pomoč, poklicali pa so tudi rešilni avtomobil, ki ga je odpeljal v bolnšnico. Zdravil se bo 8 dni, da se mu zaceli rana na lasišču. Padec vespista Eugenio Bon iz Dračana, star 55 let, je ob 16. uri padel z vespe. Polomil si j« več reber na desni strani prsnega koša in se ranil v glavo. Pripeljali so ga v civilno bolnišnico v Gorico, kjer se bo zdravil 8 dni. iiiiiiimiiiiiiiiiiiMiii,niiiiiiiiiiniiiiiiii,iiiiin,i„ti,i,i„,nuli,iiiiii„miiiiiuiiiiiiiiHiiniiiiiiiii,iiiiiiiiMiiillMMiMMu«l,i|u,,,,,,l,|in,iii,,irt,iiniiirtiiii,111,111,1,1^111 Četrtkov sejem v znamenju poletja Človek bi mislil, da bo vročina niso mogli ali se niso hoteli od- iz Tržiča ter tri iz Gorice, ki jih obdržala čedadske, tržaške in fur-j praviti nikamor. Za njih je bil lanske in druge kramarje doma, da četrtkov semenj prijetno razvejili strah pred mestnim mrtvilom drilo! Mestni policaj je imel kar ne bo spravil na pot. Toda že pre- precej dela, da je lahko pravilno VERDI. Zaprto. CORSO. 17.00: »Seksi ob neonu« (Sexi al neon). Italijarisko-fran-coski barvni dokumentar o pariškem nočnem življenju. Mladini pod 18. letom prepovedan VITTORIA. 17.30: »Italijan ima 50 let« (L’italiano h« 50 anni), Giorgio Albertazzi. Italijanski črnobeli film. cej zjutraj je bila Ul. Cadorn3, za ljudskim vrtom, polna stojnic in prometnih vozil kramarjev, katerih obrazi so nam že domači. Prišel je kramar z lonci, krožniki, kozarci in drugo šaro, ki jo potrebuje gospodinja v kuhinji! Z ženo sta se postavila na tovornjak in vabila radovedne gospodinje, naj sežejo vendar po njuni robi, ki je »odlične kvalitete in zastonj«. Ce si imel srečo si lahko odnesel domov servis krožnikov za 1.500 lir, stiskalnico za limono za borih 50 lir; cena posameznim predmetom se je v eni sami minuti znižala tudi za 1.000 lir. Tale podjetni kramar je vsekakor ubral pravo pot za proda jo svojih loncev; nikdar namreč ne vrne ponujanega blaga nazaj v zavoj, kajti še preden bi rekel lahko zadnjo vsoto, seže po njem roka te ali one gospodinje, ki je CENTRALE. 17.30: «Sin kapitana I izračunala, da sicer ceneni krož- Blooda« (II figlio del capitan Blood), E. Flynn in A. Panaro. Italijanski barvni film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v' Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 28,4 stopinje ob 4.20, najnižjo 20,2 stopinje ob 4.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 40 odst. Avtobusni izlet na Višarje In k Belopeškim jezerom organizira SPD iz Gorice v nedeljo 26. t.m. Odhod iz Gorice (izpred kavarne Bratuš) ob 5. uri, iz Podgore ob 5.15. Cena za vožnjo je za člane po 1.000 lir, za nečlane po 1,100 lir. Vpisovanje v kavarni Bratuš do srede 22. t.m. Kosilo iz nahrbtnika. Povratek v Gorico ob 22.30. Visokogorski izlet organizira SPD ob priliki velikega šmarna 14. in 15. avgusta. Udeleženci bodo šli do Trente z lastnimi prevoznimi sredstvi, od tod pa peš na Prehodavce in do sedmerih Triglavskih jezer. Kdor bi se rad udeležil izleta dobi potrebne informacije na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1.1. usmerjal promet po Ul. Cadorna in bližnjih križiščih, kjer so kramarji postavili svoje potujoče pro-dajalnice. Ul. Cadorna so sploh zaprli za promet in kdor je imel kolo, ga je moral voziti v roki. Toda kljub temu je promet ob četrtkovih semnjih v bližini žele. njadnega trga in pošte ter posebno po Ul. Boccaccio zelo otežko-čen in morda bi bilo prav, če bi občinske oblasti uvedle enosmerno vožnjo po teh najbolj prometnih ulicah, seveda samo ob dnevih, ki jih je občina določila za semenjske! ZA SVETOVNO KOLESARSKO PRVENSTVO Rik Van Looy na čelu belgijske reprezentance Belgijke bodo nastopile v cestni in dirkališčni vožnji BRUSELJ, 8. — Belgijska kolesarska zveza je najavila profesionalno in amatersko reprezentanco za nastop na svetovnem prvenstvu tako v cestni vožnji kot v dirkališčnih panogah. V reprezentanci je seveda tudi sedanji svetovni prvak profesionalcev v cestni vožnji Rik Van Looy, ki je vo poškodbi med Tour de France Birma v Doberdobu niki niso iz porcelane, vendar tudi takšni kot so, pridejo lahko prav v kuhinji, kjer ni dneva, da bi kaj ne priletelo na tla in postalo črepinja. Prišli so na semenj tudi čedad-ski trgovci s čevlji; njihova zaloga sandal je še vedno velika in radi bi se je znebili! Zato ponudbe na levo in desno, znižanje cen in mnogo besedi o kvaliteti, lepoti in zadnjem modnem kriku njihovih poletnih čevljev. Furlanskih copat je bilo tudi na pretek; pa vendar so jih naše gospodinje pridno kupovale! Pravijo, da se v njih počutijo najlagodnejše. Bo že res, smo menili, ko smo opazovali kramarja, ki si je veselo ogledoval pisani svet mladih in starih žena in si že v misli izračunal čisti dobiček, ki mu ga bo vrgel goriški četrtkov semenj. Prav živo je bilo tudi pri drugih stojnicah, čeprav smo tokrat opazili več Goričanov kot pa Pre-bivalcev z onstran meje. Mnoga podjetja in tudi predilnica v Go. rici so zaprta za poletne počitnice in večina delavcev in delavk ni šla nikamor, zato si v mestu išče razvedrila. Mnogi gredo že zjutraj na trg, sadje je do 9. ure namreč cenejše, potem obiščejo stare znance, gredo skupaj do bližnje gostilne in če jih dolgčas le premaga, se popoldne odpevi. . n i • n • . tTo l/n V nedeljo 5, avgusta je bila v Doberdobu birma. Ves teden so se občani pripravljali na ta dogodek, ki so ga čakali že toliko let. Za to priliko se je lice Doberdoba skoraj spremenilo. Letos je šlo k birmi 60 doberdobskih otrok. V nedeljo ob 10. uri je prispel v Doberdob nadškof Andrej Pangrazio, ki ga je pričakovalo veliko število ljudi iz Doberdoba in tudi drugih vasi. Vaške oblasti so ga sprejele pred cerkvijo, nakar so mu otroci izročili šop rož. Po končanem mašnem obredu se je nadškof zadržal med občani. Za vsakega je imel lepo besedo in prijazen nasmeh. Okoli 12 ure je zapustil Doberdob. Ob 20.30 uri je bila procesija po glavnih vaških ulicah. Vsa okna so bila okrašena, sledilo pa ji je zelo veliko število ljudi. V tem dnevu so se srečali skoraj vsi Doberdobci, ki so se izselili v Laško: Tržič, Starancan in Ron-k<, Po obredu je imel Mirko Maz-zora iz Sempolaja govor v slovenskem in italijanskem jeziku. je vodil komandant inž. Alessan-drp Cascarino. Na pomoč so priskočili’ tudi- oddelki divizij Nem-bo in Folgore' iz Gradiške pod vodstvom kapetana Domenica Ce-rona ter gozdni čuvaji. Ker je pihala močna burja, se je požar naglo širil in ga ni bilo tako lahko ukrotiti. Gasilci so šele nekaj pred 20. uro zapustili pogorišče. Sodijo, da je požar zajel 300 hektarov kraških pašnikov ter okoli 20 hektarov kraškega gozda. Škodo, ki sodijo, da je precejšnja, bodo danes ocenili gozdni čuvaji. Oškodovanci so doma iz doberdobske občine. Ob 17.30 so poklicali gasilce v bližino letališča na Rojcah, kjer so se vnele suha trava in akacije poleg železniške proge. Ker je bil nevaren za železniški promet, so ogenj, ki se je razširil na površini okoli 1000 kv. m, nemudoma pogasili. Suha trava se je vžgala tudi na severni strani grajskega po bočja v smeri proti Ul. Giustinia-ni. Gasilci so nekaj pred 12. uro pripeljali na Grad cisterno ter so vodni curek usmerili kar čez obzidja na pogorišče. V četrt ure je bila odstranjena nevarnost nadaljnjega širjanja požara. že okreval in bo skušal s pomočjo svoje zelo močne ekipe ohraniti majico v mavričnih barvah. Belgijci so za udeležbo na svetovnem prvenstvu prijavili sledeče kolesarje: PROFESIONALCI Rik Van Looy, Joseph Plan-kaert, Emile Daems, Frans De-mulder, Armand Desmet, Joseph Hovenaers, Willy Schroeders, Wil-ly Van Den Bergen. Rezerve: Pino Cerami, Henry Devvolf, Noel Rore, Guillaume Van Tongerloo. AMATERJI Julien Stevens (belgijski prvak), Noel Depaux, Willy Monty, Edouard Sels, Georges Van Den Berghe, Camille Vučke. Rezerve: Jean Boonen, Joseph Huysmans, Marcel Vanden Bosche, Benoit Van Roy, Gerard Vastiau, Augu-ste Verhaegen. AMATERJI ZA EKIPNO VOŽNJO: Urbain Debreuvver, Romain Deloof, Joseph Timmerman, Leo- pold Vergauvven. Rezerva: Wil- fried Bonte. ZENSKE Yvonne Reynders, Liliane Clei-ren, Simonre Ellegeerts, Marie luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiia LONDON, 9. — Amateur Athle-tic Asšociation ni priznala evropskega rekorda v metu krogle Angležu Arthuru Rowu, ki ga je z 19,58 m dosegel 24. julija letos. Vodstvo amaterske atletske zveze je pripomnilo, da se je Rowe pošlužil krogle, ki je bila 14 gramov lažja od predpisane. Rowe, ki se je pred kratkim odpovedal udejstvovanju v atletiki in prestopil v profesionalno ekipo rug-byja, ostane vseeno evropski rekorder v krogli z znamko 19,5. jo v Seslian ali v Devin. Tak° poteka mestno^.življenje tistim, ki Požari zaradi suše Zaradi burje se je naglo razširil požar suhega tračja in drev ja na površini okoli 320 ha v okolici Doberdobskega jezera. Požar so opazili vaščani, ki so odšli na županstvo, kjer so o dogodku obvestili gasilce v Gorici in Tržiču Okoli 13. ure so prišli na kraj, ki ga imenujejo Debeli vrh in Predarije, dve skupini gasilcev Zenska si je pri padcu zlomila ramo Včeraj ob 9. uri so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico 79-let-no Karmelo Briško, poročeno Po-licardo, stanujočo v Ul. Cappel-la 21. Pridržali so jo na zdravljenju za 60 dni, ker si je zlomila levo ramo. Poškodbo ji je povzročil neki kolesar, ki se je med vožnjo prav nalahko zadel vanjo Zenska je izgubila ravnotežje in tako nesrečno padla, da si je povzročila omenjene telesne poškodbe. Poletni urnik Kmečke banke Ravnateljstvo Kmečke banke v Gorioi, ki ima svoj sedež v Ul Morelli, sporoča, da je v poletnih mesecih v veljavi naslednji urnik za stranke: Vsak delavnik (razen ob sobo tah) posluje banka za stranke od 8. do 12.15 in od 15.30 do 16.30 ure. ATLETIKA Rowu ne priznajo novega evropskega rekorda v krogli Rose Gaillard, Marie Therese Naessens, Louise Smits. Rezerva: Rosa Sels. DIRKALTSCNE PANOGE ZENSKE — hitrostna voinja: Louise Smits; zasledovalna voinja: Yvonne Reynders, M. T. Naessens. PROFESIONALCI Hitrostna voinja: Joseph De Bakker, Leo Sterckx, • Jean Lam-brechts. Zasledovalna voinja: Petrus Oelibrant, Barthelemy Gillard. Rezerva: Albert Covens. Stayers: Joseph Verachter, Paul De Paepe, Adolphe Verschuren. Rezerva: Raymond Impanis. AMATERJI Hitrostna vožnja: Patrick Ser- cu, Roger Joosen, Walter Remon. Zasledovalna vožnja: Lesir Jean, Herman Van Loo. Stajjers: Romain Deloof. Ekipna zasledovalna vožnja: Ju-lten Gaelens, Marcel Geldof, Jean Lesire, Herman Van Loo. Rezerva: Roger Declerck. NOGOMET ZA POKAL Dukla 1 America 1 CHICAGO, 9, — Prvo no srečanje turnirja za ^ ZDA« med brazilsko enaJy America in češkoslovaški ^ vom Dukla se je končal0 ; . " ,__na 1 ločeno z enim golom strani. Prvi polčas se )e | Dukla je zmagala na ‘a nem mednarodnem nogoj* turnirju ZDA, medtem^0 ^ tos prvo mesto pripadlo skemu klubu America. rotnik zmasu,“ ; i« ' nja za svetovni naslov J tegorije med sedanjim P gjjl |, Floydom Patterssonom >n jem Listonom. .....................iiiiiiiimmiiiimmiiniillllliiiniim.imiiiimnlllHHIlH”""" LOS ANGELES, 9. OrSaD BOKS boksarskih srečanj Georg® kih srečanj ,a d' g je sklenil pogodbo » j, fc, intsaus jv . . v' boj Archie Moore - Časa1«« (J ki bi se morala spoprij* rundah. vi Zmagovalec dvoboja o ni nasprotnik zmagovale TUDI TEMNOPOLTI SO ITALIJANSKEGA PORlI^ ATLETIKA KOUVOLA, 9. — Današnjega atletskega mitinga n-a Finskem so se udeležili tudi ameriški tekmovalci, ki so na turneji po Evropi. Izidi nekaterih tekem so sledeči: 100 m — HAYES (ZDA) 10"3 800 m — Dupree (ZDA) 1’49”9 400 m z ovirami — ATTEBERY (ZDA 52” skok s palico — 1. NYSTROEM (Finska) 4,50; 2. Ankio (Finska) 4,50; 3. Kramer (ZDA) 4,50 m štafeta 4x100 m — ZDA 42"9 Mulata Jaira Da Cost bodo priznali za oriunda Njegova stara mati je bil njena v Italiji jjf S V i k Sil 'Ss a«, i«» vpc K Sr: MILAN, 9. — Vest, da teče v žilah mulata Jaira Da Co> jf-je prišel iz Brazilije, da bi igral v vrstah Interja, Italijan /*-je marsikoga presenetila. Ni pa presenetila trenerja milansK^M storice Herrero, ki je storil vse, da si je vodstvo kluba P lo potrebne dokumente, s katerimi bi temnopoltega nos OSLO, 9. — S časom 3’39”4 je Američan Jim Beatty dosegel danes med atletskim mitingom najboljši letošnji čas na svetu v teku na 1.5O0 m. Na drugo mesto se je uvrstil Grelle (ZDA), na tretje Seaman (ZDA), medtem ko sta se morala Madžar Tabori in Norvežan Helland zadovoljiti s četrtim oziroma petim mestom. Rowu atletika ni nudila zadoščenja. Bil je prvak in rekorder, toda v življenju mu je trdo predla. In sedaj še novo razočaranje. proglasili za «oriunda». Herreri je Jair osebno med prijateljskim razgovorom mimogrede omenil, da je bila njegova stara mati rojena v Italiji. Kje, nogometaš ni vedel, vendar je takoj storil vse, da bi prišel do potrebne dokumentacije. Za Jaira bi bil naziv aoriundon izrednega in morda tudi odločilnega pomena. Danes kot tujec ne more igrati V vrstah Interja, ki ima že dva inozemska nogometaša (Suareza in Hitchensa), medtem ko bi lah-Ico nastopil, če bi ga priznali za iriunda. Jair je že pred dnevi izjavil, da bo igral v vrstah In- vrnd terja ali pa se bo v Brazilijo. ■ Herrera je o celi jj& zoril vodstvo milanskfO" j„|l ki je poverilo zastopnikovi ®o(oj v inozemstvu, da se PoZ e i' tij1*- dokumente. Zastopnik J pj/ , . . « cno * . « ¥ ti,. ( !atl' K A ic nate uaaicuujc -jv pred vsemi napadi, ker niti koraka nisem napra Jo hodila za mano policija. Sicer je bilo to spreb1 t,j' zimo. Najmanjši krik bi bil privabil k meni moz ga pogleda, ki mi je bil zmeraj za petami. ^ jji (NadaU _____________________—----------------------lM o-«ou _ pn4— -------------- _ POD H It7 N K'A GOHIUA: Uliea S. Penico*’11, *el- 83-82 - tJHHA V A: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA 4t. 20 - Tel. st. 37 338 - NAHOC.N1NA: mesečna 650 ur. “viL, TirFDNISTVO- TRST — UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 1 ® mesern, 4211 Nedeljska’ posamezna 4° din’ letn° l!)'20 d'n. polK*100 ,9bU dlri' četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLR.I; AUIT, D* nt tlfn- 1800 lir polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir - FLRJ: v ted"uw2Lill.bnanl fant>-14/5.375din ocTaSI- Cene neiasov Za vsak mm v <'nni enega s 'P.a: *rR'>vski 106, tmančno-upravm 150, osmrtnice 120 Ur. - Mali oKlasi 3p iir beseda. - Vsi oglasi se naročajo P Letna a-1 telef. 21-928. tekoči račun pri N a rod n, banki v Ljubljani 600-14/5-376 - »(;'nA^lLu7ed„1 sTANIS^V Hb:NKo ~ Izdaja 1p tlska Založništvo tržaškega tiska. Trst Stritarjev, ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Ut V <1 te < i ‘A