Naročnina mesečno 25 Din, za inozem« stvo 40 Din — nedeljska izdaja ce« Joletno 96 Din, za inozemstvo !20Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul,6/Ui Čekovni račun; Ljubljana itevilka 10.650 in 10,349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica itevilka 6, Pakt Rim-Berlin V ponedeljek je bila v Berlinu podpisana pogodba, ki bo brez dvoma udarila svoj pečat povojni politični zgodovini Evrope. Italijanski zunanji minister grof Ciano in nemški zunanji minister Ribbentrop sta namreč na slovesen način spremenila »osišče Bim—Berlin«, sklenjeno v oktobru leta 1980, ki je samo začasno ustvarilo vzajemnost nemške in italijanske zunanje politike pri zasledovanju ciljev, ki so bili obema državama skupni ali jima vsaj niso škodovali in ju r?ax g0 ovirali> v lrdn<> m trajno zasidrano politično in vojaško zvezo, ki so jo nemški in italijanski državniki imenovali zvezo na življenje in smrt. Vsebina pogodbe je bila objavljena in je jasna nad vsak dvom. Prav tako jasne so tudi izjave, ki sta jih oba državnika dala po podpisu zvezne pogodbe in kjer sta še v neuradnem, bolj prostem jeziku tolmačila trdo začrtano besedilo zvezne pogodbe. Evropa stoji pred dejstvom prave politične in vojaške dvozveze v starem, predvojnem diplomatičnem smislu. Nekateri bodo pri tej priložnosti morda šli ioool .V z8°cIovino in se bodo ustavili pri letu , ' "o .ie bila sklenjena trojna zveza med takratno Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Italijo. Skušali bodo primerjati obe zvezni pogodbi in tudi okoliščine, v katerih sta nastajali in sta bili končno sklenjeni in podpisani. Morda bodo naleteli na podobnosti, ki se same od sebe vsiljujejo. Takrat namreč, leta 1882, je tudi stalo v ospredju Sredozemsko vprašanje v vsej svojo ostrini. Italija se je zelo zavzemala za Tunizijo, ki jo je jemala pod svoj vpliv in pod svojo oblast Francija. Prav tako je z veliko nevšečnostjo gledala, kako se je Anglija usidrala v Egiptu, a ni imela nobene možnosti da bi bila uveljavila svoje težnje. Italija takrat se m bila velesila in ni mogla nastopiti kot velesila. Nezadovoljna z ravnanjem Francije in Anglije se je vsa užaljena napotila k Avsfro-ug rs ki, ki je to okolnost spretno izkoristila in jo pritegnila v krog trozveze skupno z Nemčijo, kjer je ostala vse do leta 1915, ko se je ta trozveza skrhala na življenjskih zakonih italijanskega naroda in na grehih Avstro-Ogrske. Nekatere okol-nosti pri nastajanju trozveze iz leta 1882 se zares ujemajo z okolnostini. kako je nastala sedanja zveza med Italijo in Nemčijo. Italija je imela resen namen organizirati svoje življenje kot velesila Sredozemlja v prijateljskem sožitju s Fran-C1Jf- T, AnKl'i°> ki Pa "jenih teženj nista vpošte-vali. Mussolini sam je pri neki priložnosti to javno priznal. Še leta 1936 je to razpoloženje trajalo, i, i?.m pa |e Pri51° abesinsko razočaranje, ki je Italijo končnoveljavno odtrgalo proč od ' Francije In Anglije ter jo napotilo, da je stopila ob Nem« «'.|o, ki je prav tako kakor ona sama slovesno izjavila, da je njen cilj, da stre versajsko mirovno pogodbo, ki da je dokaz nepravične fran-cosko-angleške nadoblasti, ki jo je treba odstraniti ako hoče priti nemški narod do svojega življenjskega prostora. V oktobru leta 1936' so bili v Berchtesgadenu podpisani že prvi protokoli, ki so ustvarili »osišče Rim-Berlin«; to je isto usmerjenost italijanske in nemške zunanje politike pri zasledovanju skupnega velikega cilja, kakor tudi medsebojno politično podporo pri ustvarjanju obojih življenjskih prostorov, ki so bili sporazumno tako odmerjeni, da drug drugega ne križajo. toda, ce so si nekatere poteze pri obeh di-plomatičnih dejanjih, med katerima je poteklo ' let> zares vsaj navidezno podobne sta zvezni pogodbi sami tako po svoji vsebini kakor po cilju ki ga imata pred očmi, bistveno različni. Berlinski pakt združuje usodo obeh narodov, italijanskega ln nemškega, ju povezuje v eno samo strnjeno enoto, ki ji je osrednja organična žila enaka idejna usmerjenost. Berlinski pakt je naravnost d rakom cen v svojih predpisih in podpisnicama v določenih okoliščinah jemlje svobodo lastnega preudarka in lastnega ravnanja. V vseh evropskih vprašanjih uvaja enotno zunanjo politiko, ki ne dopušča, da bi tam, kjer so ugotovljeni skupni interesi, ena zaveznica hodila to pot, druga pa drugo. V primeru vojne uvaja avtomatično pomoč ene zavezmpe drugi, kar predpostavlja vsakdanjo pripravljenost obeh oboroženih sil, da nastopita po enotnih skupnih vojaških načrtih, ki morajo biti izdelani vnaprej, tako da ni ničesar prepuščeno naključju, Berlinski pakt zelo določeno izključuje, da bi en zaveznik mogel ali smel ostati nevtralen, ako je drugi zapleten v vojno, kakor tudi izrecno in zelo jasno prepoveduje, da bi se en zaveznik sam in ločeno pogajal za mir, pre-pustivši drugega njegovi lastni usodi. Oba zaveznika sta zares priklenjena drug na drugega tako v miru kakor v vojni in njuno zavezništvo nosi zares pečat, da velja za življenje in smrt. Torej glede vsebine, pakta ne moremo trditi, da je podoben trozvezi iz leta 1882, ko so zavezniki olira-mli veliko svobodo ravnanja, ki so se je tudi svobodno posluževali. Tudi cilj te zveze je druai, kot je bil cilj one pred 57 leti. Oba državnika sla namreč v svojih tolmačenjih izrecno poudarila da je berlinski pakt tvorba miru, ki ji no gre pripisovati napadalnih namenov, tvorba obrambnega značaja, ki naj že vnaprej preplaši vse tiste, ki bi hoteli obema zaveznikoma oporekati pridobljene pravice in ju zavirati pri razmahu po njunih življenjskih prostorih. Končno je treba podplati še eno novost v berlinskem paktu, ki ji v diplomatični zgodovini ne najdemo primere Obe zaveznici sta se namreč v členu 6 zvezne pogodbe izrecno obvezali, da bosta »skupno razmerje do prijateljskih držav vzajemno razvijali v duhu skladih koristi, ki ju vežejo do teh prijateljskih držav«, kar pomeni, da bosta obe zaveznici spoštovali prijateljstva, ki jih je eden ali drugi pogodbenik sklenil pred podpisom berlinske zvezne pogodbe. Berlinski pakt bo imel brez dvoma velikanski odmev. Kakšen bo ta odmev, bodo pokazali ze bližnji dnevi. Preden jih bomo brali že izražamo upanje, da bo ta zveza zares tvorba miru in bo tudi v tej točki različna od pogodbe 1. 1882. Prvi odmevi berlinskega pakta Značilno tolmačenje italijanskih in nemških poluradnih krogov Japonska je nad podpisom pakta navduSena Berlm, 23. maja. AA. DNB: Nemški minister za zunanje zadeve v. Ribbentrop in italijanski minister za zunanje zadeve grof Ciano sta nadaljevala včeraj popoldne v ministrstvu za zunanje zadeve razgovore o sedanjem političnem položaju. Razpravljala sta zlasti o onih vprašanjih, ki so v zvezi s podpisom nemško-ltalijanske zveze. Snoči je v. Ribbentrop priredil na svojem domu v Dahlemu večerjo na čast italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana. Večerji so prisostvovali tudi general Pariani, italijanski poslanik v Berlinu Attolico z osobjem poslanstva, šef italijanske gospodarske gospodarske delegacije Cianini. Razen tega so se večerje udeležili japonski veleposlanik v Berlinu general Osima, španski veleposlanik admiral Antonio de Mar-ges, madžarski poslanik Stojav, poslanik Manžukua Lui Den ter albanski poslanik Fico. Dalje je bilo opaziti med udeleženci maršala Goringa ter ministre Gdbbelsa, Fricka, Gurtnerja, Darreja, Franka, Seldte-ja, Lammersa in Seyss-Inquarta, šefa tiskovnega urada Dietricha, generala v. Brauchitscha, Keitela in Milcha ter več drugih uglednih predstavnikov državne uprave, stranke, vojske tiska in gospodarstva. S to večerjo se je končal uradni obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Berlinu. Grof Ciano se je nato odpeljal nazaj v Italijo. Štefani: »Pakt jamči za varnost obeh življenjskih prostorov« Rim, 23. maja. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: _ Včeraj smo opomnili svet, da so skupne meje_ obeh imperijev za vedno določene. Medsebojno priznanje mej imperijev je bilo razširjeno na varnost življenjskega prostora. Pakt je stopil včeraj v veljavo ter bo trajal 10 let. Sredi vznemirjenega in ruzrvanega sveta zavaruje pakt sile za obrambo omike. Na svetu obstoja še veliko število nepravilnosti. Stare krivice se podaljšujejo potom novih zlorab. Nemško uradno glasilo: »Medtem ko je ostala Evropa nesložna, sta Italija in Nemčija složni« Berlin, 23. maja. A A. DNB.: »Deutsche di-plomatisch-politische Korrespondenz« piše: Smisel nove pogodbe je ta, da se objavi vsemu svetu, da bo vsak poizkus škodovati eni izmed obeh držav ter vsak napad imel takoj za posledico odpor tudi druge države. Na drugi strani pa bodo one države, ki stojijo na strani osi zaradi kulturnega in političnega pojmovanja ali z ozirom na življenjski prostor, v katerem živijo, videle, da jih varuje močan blok Italije in Nemčije. Na ta način je pakt, ki je bil včeraj podpisan v Berlinu, pripomogel k razbistritvi ozračja v Evropi. Nemčija in Italija, ki sta imeli iste interese in ki sta ogroženi od skupnih nevarnosti, ste sklenili močan blok, medtem ko je ostala Evropa, ki dela proti Nemčiji nesložna in se poedtne države ne strinjajo glede ukrepov, ki naj bi se izvedli v sedanjem političnem položaju. Te evropske države se strinajajo samo v tem, da se je treba boriti proti Italiji in Nemčiji. V Londonu: »Precej iznenadeni zaradi •daljnosežnega značaja določb« London, 23. maja, b. »Echange Telegraph« poroča, da je nemško-italijanska vojna zveza na jutranji londonski tisk precej iznenadno vplivala zaradi daljnosežnega značaja določb tega sporazuma. Londonski politični krogi so z največjo skepso vzeli na znanje zagotovila o mirovnih namerah, ki sta jih v svojih govorih poudarila grof Ciano in nemški zunanji minister von Ribbentrop. Po mnenju Londona nemška in italijanska vlada zaradi tega poudarjata tako zelo mirovni značaj vojne zveze, da bi v Nemčiji in Italiji radi pomirili razpoloženje ljudstva, ki se boji vojnih zapletljajev. Glas iz Amerike: »To ne pomeni, da je vojna blizu« New York, 23. maja. AA. Štefani: Newyorški »Times« komentira novo pogodbo med Italijo in Nemčijo in poudarja, da bosta odslej Nemčija in Italija delali skupno kot ena država. To ne pomeni, da je vojna blizu, pač pa nasprotno, vojaško pogodbo med obema državama spremljajo miroljubne izjave. Istočasno sta Nemčija in Italija pokazali svojo voljo, da hočeta ohraniti mir. V prvi vrsti je treba omeniti umik italijanskih in nemških prostovoljcev iz Španije. Mussolini in Hitler sta pokazala vso moč svojih držav. Treba je počakati, če bodo tudi druge države iz nasprotnega tabora dale kak odgovor na to manifestacijo. Poljsko mnenje: »Podpis pakta ni naredil posebnega vtisa po Evropi« Varšava, 23. maja. AA. Pat.: V zvezi s sklenitvijo nemsko-italijanske pogodbe »Express Porany« piše, da podpis te pogodbe ni naredil posebnega vtisa v Evropi. V Nemčiji in Italiji govore o tem paktu, da ga ni mogoče primerjati z nobenim drugim političnim paktom na svetu. Rimski dopisnik »Gazete Polske« poudarja gotove točke berlinskega sporazuma ter komentar, ki ga je napisal Virginio Gaydj, iz katerih se vidi, da si Italija poleg tega pridržuje pravico, da se sporazume z Anglijo, Veselje v Tokiu »Železen branik - železna fronta« Še tesnejše sodelovanje Japonske Tokio, 23. maja. AA. DNB.: Japonsko časopisje objavlja kot veliko senzacijo vesti iz Berlina o podpisu nemško-italijanske pogodbe kakor tudi izjave v. Ribbentropa in grofa Ciana po radiu in njune izjave časnikarjem. Japonski listi poudarjajo že v naslovih, da je os Rim-Berlin zdaj železen branik ter da je zgrajena železna fronta v vojaškem, političnem in gospodarskem oziru. S tem v zvezi japonski časopisi objavljajo izjavo japonskega ministrskega predsednika Hiranume, da bo Japonska od zdaj naprej še tesneje sodelovala z Nemčijo in Italijo. Na gdanski meji spet mir Zanimiv odmev v Ženevi: Zveza narodov noče spremeniti pravilnika mesta Gdanska • Gdansk, 23. maja. AA. Pat. Senat svobodnega mesta jo dal generalnemu komisarju poljske republike v Gdansku zagotovilo, da bodo ukrenjeni vsi potrebni ukrepi za zavarovanje varnosti poljskih carinskih inšpektorjev tr popolno svobodo izvrševanja njihove dolžnosti. Poljski carinski inšpektorji so po naročilu višjih carinskih oblasti snoči ponovno prevzeli dolžnost na carinarnici v Kalthofu. Kakor je znano je bilo poslopje, v katerem se je nahajal carinski inšpektorat, demolira-no ter so morali zaradi tega urad carinskega inšpektorja namestiti začasno v železniški vagon. Varšava, 23. maja. AA. Pat. Iz Gdanska poro- čajo, da so oblasti zaplenile vse poljske časopise, ki so poročali o zadnjih incidentih v Kalthofu. Katoliški list »Mali Djenik« in informativni časopi« »Tempo Dnja« sta prepovedana za pet mesecev. Ženeva, 23. maja. Ob 10.30 se je sestal odbor, v katerem so delegati Velike Britanije, Francije in Sovjetske Rusije. Ta odbor, ki je razpravljal o vprašanju Gdansk a , je v soglasju s poljsko vlado sklenil, da se v ničemer ne spremeni pravilnik svobodnega mesta Gdanska in njegovi odnošaji z Zvezo narodov. Odbor je tudi sklenil zaprosili Burgharta, d a čimprej odpotuje v Gdansk z nalogo, da izdela poročilo. finglešho-ruslie zadrege Govorice o nemško-sovjetskih pogajanjih Bennet pa napoveduje hiter in uspešen zaključek pogajanj Dr. Subotlč pri '''••'■'■■■'■■■■■■■■■■■■■■K Hahfaxu in Bonnetu Ženeva, 23. maja. b. Britanski zunanji minister lord Halifax je imel včeraj daljši razgovor i jugoslovanskim poslanikom dr. S u b o t i č e m , ki bo v kratkem odšel v London za poslanika kraljevine Jugoslavije. Danes dopoldne je imel dr. Subotič razgovore tudi s francoskim zunanjim ministrom Gcorgesom B o n n c t o m. Jugoslovanski poslanik v Londonu g. Kasidolac se tudi nahaja v Ženevi. London, 23. maja. b. Ženevski dopisnik »T i-mesa« sporoča, da niti v britanski, niti v so-vjet. delegaciji ne delijo onega optimiz-m a, ki se opaža v delu londonskega tiska glede angleško-ruskih pogajanj. Obe stranki upata, da bosta sklenili sporazum, kajti vsi delegati vidijo v britansko - francosko - sovjetski zvezi največje upanje, da se svetovna vojna prepreči. Dopisnik »Daily Telegrapha« v Ženevi pravi, da so sovjetski krogi vznemirjeni nad prevelikim optimizmom londonskega tiska ter trdijo, da je več kot jasno, da se pakt, ki ga nekdo hoče skleniti, sklene takoj in se ne zavlačuje v nedogled, danes pa se vedno bolj množijo informacije, da namerava Nemčija še pred sklenitvijo angleško - sovjetske zveze doseči z Rusijo sporazum. Cilj tega sporazuma je, da se Nemčija zavaruje na vzhodu. V Ženevi trdijo, da je že znano, da namerava Nemčija ta svoj načrt izvesti najpozneje do sredine meseca avgusta. V Ženevi ne verjamejo, da bi se Nemčija pred tem časom spuščala v kakšne spore. Dopisnik istega lista poroča, da ima dovmlj razloga za domnevo, da bo tudi podpis britansko- Francosko brodovje obišče Anglijo, Belgijo, Nizozemsko napoved: Zboljšanje Zagrebška vremenska vremena. Dunajska vremenska napoved: Še zelo močno oblačno, ponekod dež, taplotno stanje se ne bo mnogo spremenilo. Zemunska vremenska napoved: Polagoma bo pooblačilo v zahodni polotvici države Delno oblačno na vzhodu s predhodnimi nevihtami. T^ plina bo nekoliko padla. Pariz. 23. maja. b. Obisk modernih francoskih pomorskih enot Veliki Britaniji, Belgiji in Nizozemski je izzval danes veliko pozornost francoskih političnih krogov in tiska, ki v uvodnikih objavlja odhod francoskega vojnega brodovja iz brestovske luke. Francosko brodovje je sestavljeno iz križark »Dumquerquc«. »Strassbourg«, »Leg-nyes«, »Gloire« in »Montcalm«. Te križarke bo spremljalo 12 modernih torpednih rušilcev ter še nekatere dru,?e manjše enote francoskega brodovja. Iz Bresta bodo odplule v smeri proli angleškim lukam. Križarjenje francoskega vojnega brodovja bo trajalo do konca meseca junija. Francosko brodovje bo obiskalo naslednje luke: Liverpool, Car-diff, Glasgow, Southanipton, Seebruegken, Ostende, Anvers in Rotterdam. Ni dvoma, da hoče francoski tisk sedanjemu križarjenju francoskega brodovja dati poseben pomen z ozirom na sedanji mednarodni položaj. turškega pakta odgoden na nedoločen čas, če se v nrjkrajšem času ne ustvari britansko-sovjetski pakt. » D a i 1 y M a i 1« poroča iz Ženeve o možnosti bližnjih razgovorov med lordom Halifaxom ter Molotovom ali Potjomkinom. Do sestankov bo bržkone prišlo v Parizu v binkoštnih praznikih, Ženeva, 23. maja. c. Danes popoldne so se v Ženevi razširile vesli, da je bil med Anglijo in Sovjetsko Rusijo dosežen sporazum v tem smislu, da obe vladi sprejmeta kompromisni predlog, ki ga je izdelala francoska vlada. Po današnjih razgovorih med Majskim in lordom Halifaxom je bilo sklenjeno, da se pogodba sklene v najkrajšem času. Lord Halifax bi naj bil obljubil, da se bo na_ jutrišnji seji vlade v Londonu obravnaval doseženi sporazum v Ženevi. Pariz, 23. maja. AA. (Havas.) »Pariš Soir« prinaša izjavo, ki jo je dal Georges Bonnet posebnemu dopisniku lista v Ženevi. Izjava se glasi: Po dolgih razgovorih, ki sem jih včeraj imel z britanskim zunanjim ministrom IIalifaxom in sovjetskim londonskim poslanikom Majskim, sem se trdno prepričal, da se bodo pravkaršna pogajanja ni e rl Veliko Britanijo, Sovjetsko Rusijo in r rancijo hitro končala. Kar sc Francije tiče, bo ta dogovor šo utrdil njen varnostni sistem. Ženeva, 23. maja. c. Danes popoldne je bila soja sveta Zvezo narodov. Bila je ludi edina in zadnja seja tega zasedanja Predsedoval je Majski in sta govorila lord Halifax in Bonnet. Oba sta so zavzemala za mirno ureditev vseh spornih vprašanj in znova poudarila, da se lmsta Francija in Anglija s silo uprli slehernemu poskusu s silo nadvladovati kak del sveta. Oba sta poudarila, tla so mora ohranili red v mednarodnem življenju. London, 23. maja. c. Danes popoldne je bila zelo dolga seja angleške vlade, ki je bila izredna in vsa posvečena vprašanjem notranje pnl.iljLn Ta soja se je danes vršila zalo, da bo la'hko "jutrišnja redna seja vsa posvečena zunanji politiki in obravnavanju pogodbe, ki jo misli Anglija skleniti v Sovjetsko Rusijo. Folttifoi smjpisM Izjava min. predsednika Cvetkoviča Iz Subotice je nedavno odšla v Belgrad velika deputacija s prošnjo, naj se razveljavi odredba. da se v Subotici odpravi posebna železniška direkcija. Deputacija jo bila sprejeta od predsednika vlade Cvetkoviča, ki je 200 članom te deputacije razložil, da v Subotici železniška direkcija ne more ostati in da se je premestila izključno iz stvarnih razlogov prometa ter da ni bila vmes nobena politika. Vlada si. bo na vso moč prizadevala, da Subotica zaradi tega ne bo trpela gospodarske škode. Nato je predsednik vlade dodal nekaj političnih misli ter dejal: »Gospodje, jaz vam nisem postavil za predsednika občine niti generala niti polkovnika, ampak domačega sina Bunjevca. Delajte na to, da se ustvari sporazum med političnimi ljudmi, zberite svoje narodne sile in pri tem ne pozabile na starega zaslužnega župnika Blažka Rajiča. Moja vroča želja je, da bi bile na severu naše države razmere popolnoma urejene pri vseh nacionalnih skupinah.« Vprašanje napredka Belgrada Kakor znano, imajo v Srbiji tudi mesta svojo Krstno slavo, oziroma se njihov zaščitnik praznuje na slovesen način. B.elgrad je bil ija ta dan, ki jte bil 22. t. m., odlikovan z redom Karadjordjeve zvezde z mečema. Ob tej priliki je neki ugledni srbski list zapisal o Belgradu sledeče: »Čeprav je Belgrad danes prestolnica velike Jugoslavije in se v njem čuti dinamika novega življenja, kljub temu ni napredoval v toliki meri, kolikor bi bilo to pričakovati od prestolnice države, ki ima 15 milijonov prebivalcev. Na njegov napredek se v 20 letih svobodnega življenja ni obračala zadostna pažnja in so Belgrad precej zanemarjali. Zaradi mnogih ozirov so vedno našli dosti razlogov, da gredo preko njegovih potreb in da njegov dvig prepustijo njemu samemu. Belgrad pa je kljub temu napredoval po zaslugi svojih lastnih naporov in koraka v lepšo bodočnost s prepričanjem, da zavestno služi koristim vse države in vsega liašeaa naroda.« Če hočemo biti pravični, moramo k temu pripomniti, da se dela krivica osrednji državni oblasti, če se trdi, da se ni brigala za državno prestolnico. Da se Belgrad ne zanemarja, dokazuje med drugim tudi gradba moderne avto-ceste, ki bo vezala Belgrad z Avalo. Ta cesta bo kmalu popolnoma zgrajena in ko bo gotova, ho asfaltirana cesta iz Belgrada na Avalo služila samo za povratek z avtom. Nikjer na poti ne bo nobenih križišč, ker se bodo zgradili vsi potrebni pod-vodi. Za tovorni promet in za promet z živino se bo na področju Belgrada zgradila nova cesta. Kaj takega bi si želeli tudi drugod. Statistika Židov v naši državi Po uradni statistiki Zveze židovskih verskih občin je bilo 1. 1938. v Jugoslaviji vsega skupaj 68.842 Židov. Od teh je prešlo v druge vere 821 oseb, od teh samo v savski banovini 624, kar pomeni, da je lani izstopilo iz svoje vere razmeroma zelo veliko Židov. Kriminalna statistika kaže, da je bilo največ oseb židovske narodnosti obsojenih zaradi zločinov ali prestopkov zoper imovino, glede političnih zločinov pa prevladujejo med Židi zločini zoper državo, to se pravi, da je večina lakih Zidov bila obsojena zaradi komunizma. Zelo poučna je nadalje statistika šolanja židovske mladine, ki nam na primer v savski banovini pokaže, da domala vsi židovski otroci obiskujejo gimnazijo in univerzo, le 34 židovskih otrok na Hrvatskem in v Slavoniji je rokodelcev, oziroma trgovskih pomočnikov. To je pač neizpodbiten dokaz, da so na Hrvatskem skoraj vsi Židi imoviti. Starokatoliški sabor V nedeljo, 21. t. m. je bil v Zagrebu »staro-katoliški sabor«, to je občni zbor pripadnikov starokatoliške cerkve. Kakor znano, je v staro-katoliški občini Jugoslavije, ki ima svoje pripadnike večinoma na Hrvatskem, huda kriza. Proti škofu, znanemu Marku Kalodjeri, že dalj časa dela Donkovič, ki se smatra za edino pravega škofa te cerkve, dočim Kalodjera po njegovem mnenju po pravilih starokaliskega cerkvenega prava ne more biti škof, ker nima, kanonične zveze z nobeno krščansko cerkvijo. S političnega stališča pa je Donkovič pristaš hrvatskega seljačkega pokreta, dočim je Kalodjera integralen Jugosloven. Na občnem zboru je Donkovič propadel in je Marko Kalodiera zopet dobil večino ter ostal škof starokatoliške cerkve. Lažen dokument Po državi je te dni krožil neki dokument, napisan na štirih straneh z gosto pisavo na pisalnem stroju. Vsebuje »sporazum med dr. Mačkom in predsednikom vlade Cvetkovičem«, pa je od konca do kraja izmišljen. Njegove navedbe so že same po sebi skrajno neverjetne in tudi po velikem delu smešne. Ničesar se ne govori o resnih in stvarnih zadevah, ampak samo o nekih novih hrvatskih redovih, o ceremonijah kraljevskega kronanja v Zagrebu in sličnih preživelih stvareh, ter se tudi obseg bodoče hrvatske kraljevine »čisto natančno« določa po mestih, trgih in vaseh Kakor se sedaj izve, je sestavil in razpošiljal ta letak neki dr. Bjelovučič, dokument sam pa predstavlja intrigo nekih ljudi, ki bi bili radi s tem napravili zmedo v škodo predsednika vlade. Ta neumna »podvala« pa, kakor vidimo, ni imela nobenega uspeha. Srbska misel Državna tiskarna v Belgradu je izdala v Iragoceni opremi knjigo »Spisi sv. Save i Stevana Prvovjenčanog«. V oglasu o tej knjigi je rečeno: >Ti spisi predstavljajo spoj krščanstva in narodne misli. Iz njih izvemo, da preteklost srbskega naroda ni bila samo krvava, ampak tudi visoko duhovna tja do nebeških višin. Iz njih spoznamo osnove duhovne omike srbskega naroda in njegovo sijajno narodno preteklost in sporočilo. Ko bomo dobro spoznali svojo preteklost, bomo znali bolj ceniti sebe in nikoli ne bomo zapustili svetlih potov našega narodnega izročila.« Drag popotnik Neki zagrebški list piše, da je ljudstvo v zet-skl banovini nadelo bivšemu banu Peri Ivaniše-viču ime »Pera Putnikc. Ban Ivaniševič je namreč neprestano potoval bodisi iz Celinja v Belgrad in nazaj, po svoji banovini »umi, ali pa tudi drugod. V*"to" svrho "je porabil vsoto 700.000 din, kar gotovo predstavlja lep denar za tako revno banovino. Od povsod javljajo ogromno škodo od povodnji Drava, Sava, Mislinja, Krka, Sotla, Ljubljanica, Dravinja - divjajo Milijonska škoda v dolini Mislinje Slovenj Gradec, 22. maja. Včerajšnjo noč, ves dan, minulo noč in danes dopoldne je nad Mislinjsko dolino deževalo. Vsi potoki so zelo narastli. Mnogo žitnih polj in travnikov ob potoku Mislinje ter njenih pritokih je pod vodo. Kmetje trpe zaradi tega občutno škodo. Največjo škodo sla napravila pritoka-hudournika potok Reka, ki izvira pod Veliko Kopo. Vse kaže, da se je minulo noč nad Pohorjem utrgal oblak, ker so uprav pritoki iz Pohorja naravnost pobesneli. Hudournik Reka je odnesel vse občinske ter zasebne mostove in brvi, poplavil je na obeh straneh vse travnike in polja. Nič bolje tudi ni bilo s hudournikom Gradiš-nica. Pod Pečolcrjcm, kjer se oba hudournika združita, je nastala prava deroča reka. Voda je takoj tu izpodjedla podzidan opornik občinskega mostu. Malo nižje se nahaja posestnik in mlinar Viktor Turišnik. Velika množina vode je do-našala s seboj les, kamenje in drugi materijal. Struga vsega tega ni mogla požirati. Zaradi tega je voda udarila čez dvorišče, podirala drevje, razdrla jez ter se pobesnelo razlila okrog in okrog poslopij. Razdrla je korito, po katerem je tekla voda na mlin ler je razdrla vso mlinsko konštruk-cijo od zunaj in znotraj, da je ostal le goli zid. To je bilo okrog 7. ure zjutraj. Proti poldnevu je voda podrla še skoraj novo veliko uto za drva, |H)ljedelsko orodje, stroje in vozove, ki je stala med staro strugo in mlinom. Na mestu, kjer je bila prej uta, je sedaj sam kup podrtije pomešane s tramovjein, deli strehe, vozovi in drvmi, kar voda, ki bobni kakor vulkan, sproti odnaša. Malo nižje je bil precej velik most, ki ga je voda odnesla. T u r i č n i k trpi škode nad 80 do 100 tisoč dinarjev. Od tu dalje je voda drvela dalje in je podrla velik jez žage Franca Tretjaka v Gradišu. Škode je nad 40.000 din. — Ker je bila struga zasuta je voda dalje drvela po travnikih ter je obkolila hišo posestnika Krenk Jakoba v Legnu, le od tu dalje do izliva v Mislinjo je tekla voda v strugi. Veliko škodo so napravili tudi drugi pritoki Mislinje, ki pritekajo iz liribov. Potok Trobeljščica je napravil ogromno škodo našim kmetom na poljih in občinskih cestah. Blizu dva kilometra daleč »goraj med hribi, kjer ima okrajni cestni odbor svoj kamnolom, jc voda udarila iz struge na občinsko cesto, v katero jc lansko leto bilo zabitih veliko tisočakov, da se je temeljito uredila, Ta cesta danes ni več cesta, temveč je nekaj sto metrov navadna struga in ni poznati, da bi bila kdaj cesta. V vasi Trobljo jc voda zopet zapustila strugo, se zlila na občinsko Cžsto in od tU daljo na rodovitne njive in travnike. Velike površine njiv in travnikov je pod vodo ter zasuto s kamenjem in prstjo. Od tu teče voda preko ban. ceste 1. reda Dravograd—Slovenj Gradec na drugo stran ceste proti potoku Mislinje, kjer se zopet razlije po poljih. Propusti banovinske ceste te velikanske množine vode namreč ne morejo požirati. Prav tako sta povzročila pritoka med Pamečami in Št. Je-dertjo. Po poplavi iz potoka Mislinja in pritokov so prizadeti: Kovnik Ivana, posestnica v Trobljah ima 50.000 din škode, ker so vsa polja pod vodo. Lakovšek Ivan 5.000 din, Lakovšek Leopold 2.000 din, Incinger Rudolf 10.000 din, delavec Repas I. si pravkar gradi na teli poljih stanovanjsko hišico, kar je voda vse zalila, trpi škodo 10.000 din, posestnik Viktor Rotovnik v Pamečah ima škode na poplavljenem travniku ca 20.000 din in posestnik Jurij Šavc pd. Fuks v Pamečah ima sadonosuik in travnike pod vodo, škoda znaša 30.000 din. Tudi pri tem posestniku dere voda v veliki množini iz hriba preko banovinske ceste proti strugi Mislinje. V Št. Janžu pri Dravogradu je voda preplavila polja in travnike blizu 1 meter visoko, saj je sama banovinska cesta tu blizu en meter pod vodo. Cesto bo treba tu in še na več mestih temeljito popraviti in pogramoziti v dolžini več sto metrov. Veliko škodo je napravila voda upravi banovinskih cest v Trobljah, kjer je deroča voda iz potoka Mislinje malo pred Kelnerjevo tovarno kos razdrla banovinsko cesto 1. reda Dravograd—Slovenj Gradec v dolžini ca 50 metrov. Promet je nemogoč. Tu bo treba napraviti dolgi betonski oporni zid ter cesto popolnoma obnoviti. Škoda bo znašala 50.000 do 60.000 din. Razen tega so zelo občutno poškodovane vse občinske ceste, zlasti cesta Vrhe—Bukovska vas, kjer je odplavilo več mostov. Potok Mislinja je odnesel večji občinski most, ki vežo tik Pameč občino Pamefe ter Gmajno iz občine Slovenj Gradec. Razen tega je potok Suhadolnica odnesel most ua ban. cesti II. reda Podgorjo—Suhi dol ter spodjedel banovinsko cesto na več mestih. Uprava banovinskih cest ima škode okrog 300.000 din. Občina Slovenj Gradec pa blizu 200.000 din, zasebniki na uničenih poljih pa gotovo en milijon dinarjev. Poleg poplav se je udrlo več plazov. V Gmajni pod vrhom Rantela si je delavec Jurij Bricman postavil pred 11. leti majhno hišico. To hišico je danes zjutraj ob pol 7 odnesel plaz. Sreča je bila, da se je začela hiša počasi premikati Šel je pogledat in opazi, da je plaz. Otroke hitro spravi k najbližjemu sosedu. Drugo ni bilo več časa rešiti. Plaz je zdrknil z vso silo v dolino, zraven pa potegnil hišo, ki se je razletela na drobno. Samo en močan trušč in hišo ni bilo več. Danes dopoldne si je vso škodo ogledal naš narodni poslanec g. Ivan Theuerschuh, ki je popoldne odpotoval v Belgrad, da tam poroča o nesreči ter na merodajnih mestih posreduje za pre-potrebno podporo. Popoldne pa sta si škodo na banovinskih cestah ogledala sreski načelnik g. dr. Franc Hrašovec in načelnik cestnega odbora ter banski svetnik g. Ivan S mol Sni k. Jutri si bodo ogledali in ocenili približno škodo še na občinskih cestah in poljih. Takega neurja, kakor jo bilo sedaj, tukaj ne pomnijo. M. V. Vuzenica že 58 let ni doživela take nesreče Vuzenica, dne 22. maja 1939. Danes je zadela prebivalstvo občine Vuzenica ob Dravi huda nesreča. Voda, ki je pritekla iz Požarskega in Plavžkega grabna, je napravila velikansko škodo, ki je neprecenljiva. Potok Cerkve-nica, v katerega se izlivata potoka Plavžnica in Požarnica, ki teče ob cesti Vuzenica—LenSi, je raz-drl vse jezove, mostove, lesne ute itd. ter napravil ogromno škodo tudi na cesti, katera je na štirih mestih tako izpodjedena, da od nje ni ostalo niti toliko, da bi človek mogel peš proti Vuzenici in obratno. Voda je odnesla s seboj ogromna skladišča rezanega in tesanega lesa, hlodov, lesnih odpadkov. Največjo škodo trpita lesna trgovca Janiš in Žgaj-ner iz Mute, katera imata ob tem potoku žage in lesna skladišča. Tema dvema je voda odnesla kar cele vagone lesa. Resno so ogrožene tudi ob tem potoku stoječe hiše. Pod železniškim viaduktom je voda podrla leta 1937 zgrajeni betonirani most in je s tem promet k postaji zaprt. Pri Rotnerjevi žagi sta pri reševanju skoraj izgubila življenje dva moška, katera sta reševala otroke iz žage, katero je zalila voda. Pri Žgajner- muni je voda izdrla cele smreke in jih valila po grozno naraslem potoku naprej. Tako nesrečo je Vuzenica doživela pred 58 leti. Promet po tej cesti bo za nekaj mesecev ustavljen, preden bo cesta vsaj za silo popravljena. Skupna škoda je nad milijon. Nujna je potreba, da se ta cesta hitro popravi, ker gre ves promet od Sv. Primoža. Sv. Janža in Sv. Antona na Pob. po tej cesti. Ker je navedena cesta subvencionirana, jo bo morala popraviti banska uprava, od-nosno okrajni cestni odbor, kajti s prispevki občine bi se ta cesta itak ne mogla popraviti, saj ima občina na drugi strani ogromno škodo pri podrtih mostovih in ostalih občinskih cestah, katere so tudi vse razdrte. Pravkar smo izvedeli, da je na področju občine Vuzenica blizu Trbonj iztiril osebni vlak, ki vozi iz Dravograda proti Mariboru ob 15.30. Kakšna nesreča se je pri tem pripetila, se še ni moglo poizvedeti. Voda med tem še vedno narašča, saj tudi lije ves čas tako kakor iz škafa. Tukajšnji gasilci so na nogah že ves dan od 5 zjutraj naprej in rešujejo kar se da, vendar se proti taki premoči ne jevi žagi je voda nesla kar po cesti cele hlode in da nič napraviti, kajti vodni pritisk je strašen ter tudi tam del ceste popolnoma uničila. Trški ko- 1 pobere s seboj vsa. Tri smrtne nesreče zaradi naraslih voda Dva delavca in malo dekletce utonili Maribor, 23. maja. Katastrofalne povodnji na Štajerskem trajajo naprej. Zaradi neprestanih nalivov vode še vedno naraščajo. Od vseh strani nam prihajajo poročila o velikem obsegu poplav. Pesniška dolina je še vedno vsa pod vodo ter povodenj še narašča. Blatna voda preplavlja travnike in njive, ki jih do 6edaj pri običajnih poplavah v tej dolini ni dosegala. Ker 6toji voda na kulturah že nekaj dni ter ni nobenega upanja, da bi v kratkem času odtekla, bodo uničeni vsi poljski pridelki. Škoda gre v milijone. Prav tako hudo je v dolini Dravinje, le da tam povodenj ni zavzela takega obsega, kakor ob Pesnici. Strašna je poplava v dolini Sotle. Od Rogatca do Brežic je vsa dolina pod vodo, ki je pri Podčetrtku preplavila tudi banovinsko cesto, tako da je prekinila za nekaj časa tudi vozni promet. Strašno so divjali v Dravski dolini hudourniki, ki pritekajo s Kozjaka. Vsak potoček je narastel v deroč hudournik, ki je rušil pred seboj vse, kar mu je stalo na poti. Narasla voda je odnašala mostove, razdrla je ceste, splavila je cele skladovnice desk in lesa, ki je bil nakopičen pri žagah. Prihajajo pa poročila tudi o človeških žrtvah. V Ožboltski grabi sta utonila dva delavca, ko sta poskušala reševati iz naraslega ožboltskega potoka les, katerega je voda odnašala. Bila' sta to neki Bajs in Prajs s Kaple. Stala sta na hlodih sredi hudournika ter s cepini spravljala les na breg. Naenkrat je enemu spodrsnilo ter je padel 'v vodo. Tovariš ga je skušal rešiti ter je planil za njim, pa so tudi njega valovi zagrnili ter je oba hudournik odnesel s seboj. Nista se veS prikazala na površje, pa tudi njunih trupel še niso našli. Šele ko bo voda upadla, ju bodo odkrili kje v grabi, če ju valovi niso zanesli v Dravo. Druga, prav tako tragična nesreča se je pripetila v bližini Slovenske Bistrice. Posestnik Juhart iz Visol je zaposlen na žagi v Zgor. Bistrici. Od doma mu prinesejo vsak dan kosilo. Včeraj 6ta mu nesli jed njegovi hčerki, 91etna Marica in 6 letna Danica. Ko sta očetu izročili kosilo, sla se napotili zopet domov. Šli sta preko zasilne brvi, ki pelje čez Bistriški potok. Voda v potoku je zelo narastla ter je segala skoraj do brvi. Ker pa brv nima držajev — uporabljali so jo delavci, ki so spravljali na drugi breg potoka pesek, je hoja po mokrih spolskih deskah nevarnq. Ko sta bili deklici na brvi, sta obe naenkrat omahnili v vodo. Starejša Marica je padla v sredino potoka ter jo je voda odnesla s seboj in je utonila. Mlajša Danica je padla v vodo tik brega, pa se je še pravočasno ujela za vrbovo vejo in splezala po njej iz vode. Povodenj v stroški dolini Spet grozi lakota kakor leta 1933 Kakor je bilo že včeraj priobčeno pod napačnim uaslovom »Poplave v Dobrepoljah«, je struško dolino zopet zalila velika povodenj in je s tem tudi vse polje osmih vasi pod vodo, kjer bo brez dvoma pokončana vsa setev in s tem seveda tudi žetev. Uničena ni samo koruza, krompir in fižol, ampak tudi žita, katerih ni mogoče letos več sejati. Uničena in pokončana je tudi vsa krma za živino in prašiče. Sotla se je razlila ter dere kakor Drava Podčetrtek, 22. maja. V Podčetrtku in ob vsej Sotli smo imeli do zadnjih dni sušo. Je bilo tu in tam mala dežja, a tako malo, da posevki skoraj niso mogli vzkliti in so studenci postajali suhi drug za drugim. Šele pretekli teden je padlo toliko dežja, da ga je dovolj za polja in travnike. V nedeljo, dne 21. t. m. je začelo močno deževati; med dnevom se je dež pred poldnem, od 8 do 9 spremenil v močan naliv, ki je naglo polnil struge potokom. Po presledku nekaj ur je znova na vso moč lilo popoldne ob 5 in zvečer po deseti uri. Zaradi teh nalivov jc voda naraščala v Sotli in pritokih ter že v večernem mraku zalivala travnike in njive. Ko srna se davi, dne 22. 5. prebudili, smo videli na naših travnikih in njivah ob Sotli samo eno veliko jezero. Sotla se vali široka kakor Drava ali Sava po vsej ravnini in blati vse, kar je na ravnem. Sotla rada izstopi iz svoje struge ob vsakem večjem deževju, a tako velike povodnji so tudi tukaj redke. Silno jc udarjena naša živinoreja, glavna panoga gospodarstva tukajšnjega kmeta. Saj bo vsa krma na razsežnih travnikih od Šmarja pri Jelšah in Rogaške Slatine do Sv. Petra pad Sv. gorami samo eno blato. In ker danes popoldne znova lije kakor bi vlival iz škafa, je nevarnost, da bo dolgotrajna povodenj uničila vse, kar si je kmet 6 tolikim upom sejal in vsadil na polju. Brežice, 23. maja. Kakor je bilo pričakovati, da bo sedanje deževje, če bo trajalo še dalj časa, povzročilo katastrofalno poplavo, se je žal uresničilo. Po silnih nalivih od sobote na nedeljo in v nedeljo ves dan in vso noč, 60 vode tako narasle, da 60 prestopile bregove in se razlile po travnikih in poljih, ki so letos tako lepo kazali. Pri Brežicah sta Krka in Sava zelo narasli in prestopili bregove. Sava je dosegla 3.80 m nad normalo. Vode prinašajo s seboj ogromne množine lesa. Krka prinaša tudi blato in zemljo z njiv in travnikov. Pod Brežicami je vse polje v vodi. VMostecu, Dolnji vasi in Trnju je voda vdrla v hiše in hleve, tako da so ljudje v noči od nedelje na ponedeljek bežali iz hiš in reševali živino. Najbolj prizadeti so ljudje v Mostecu Promet med Dobovo in Brežicami je ustavljen, ker je cesta pod vodo. Čateške Toplice so odrezane od prometa. Do njih je mogoče priti samo s čolnom. Letošnja setev je uničena. Poleg tega pa je še voda nanesla ogromno blata in peska na travnike. V okolici Brežic je napravil ogromno škodo potok Gabernica. — V občinah Dobova in Kapela ob hrvatski meji je poleg narasle Save napravila ogromno škodo Sotla. Škoda gre v stotisoče. Ljudje so obupani. Take povodnji v tem čaeu ne pomnijo. Danes je Sava nekoliko upadla in znaša 3.40 nad normalo. Verjetno pa je, da bo so uarasia, kajti aaues še i vedno močno dežuje. Zato zopet grozi lakota, kakor je bilo leta 1933. še se niso našim revežem kmetom zacelile rane, ki jim jih je prizadejala poplava leta 1933, ko nam je voda vzela in pokončala vse poljske pridelke in porušila mnogo hiš. Premnogi še danes trpe pomanjkanje vprav zaradi tega, ker plačujejo še stare dolgove, da so popravili poslopja in si kupili potrebno hrano in obleko. Bilo je sicer nabrane mnogo podpore od dobrih ljudi, toda te so bili poplavljeno, pristaši bivše SLS, kaj malo deželni. Marsikje še daues ni vse popravljeno in mnogi sn si zaradi siromaštva nakopali bolezen ter so nekateri tudi umrli prezgodnje smrti, ker so morali lačni iu v vlažnih hišah prebiti celo jesen 1933 in zimo. To so žalostni spomini, prežalostni za nas, tako da smo Stružanci spričo povodnji, ki se razliva po naših poljih sedaj, popolnoma obupani in se čutimo skrajno nesrečni, ker poplava nikoli ne prizanese, ampak pride, ko polje najlepše kaže, in nam uniči vse naše nade in upe. Ko to pišemo, dež še neprestano lije in voda raste in raste ter vdira v hleve in gospodarska poslopja in bo v kratkem tudi v hišah. Zadnja leta je čistila kr. banska uprava pri nas požiralnike, vendar se je zlasti letos pokazalo, da je bilo to delo nezadostno in je nujno potrebno s čiščenjem nadaljevati. Voda namreč nima drugega odtoka, kakor po podzemeljskih jamah, katere so pa premalo odprle. Zaradi tega voda stoji Nadaljevanje na 3. strani. Gbjava Dne 30. maja 1939 dopoldne ob 9. uri bo na stanovanju Kunstiča Ivana v Celju, Prešernova ulica št. 5, II. nadstropje prostovoljna javna dražba v zapuščino spadajočih premičnin. Pojasnila daje javni notar Burger Fr. v CeLju kot sodni komisar. Povodenj v struški dolini vselej po več dni. včasih do 14 dni, da vse, kar je pod vodo, pognije. Zato je naš položaj skrajno žalosten in nesrečen, da ne rečemo obupen. * Vid em-Dobrepolje, 22. maja. Ze od sobote skoraj napretrgoma dežuje, kar ima za pasledico, da vse vode silno naraščajo. Posebno naraščanje se opaža pri nas in je nevarnost, da se ponovi povodenj iz leta 1932., ki je še vsem v dobrem spominu. Voda, ki priteka s hribov nad Robom, teče skozi vas Rašica in ponikne v vasi Ponikve, kjer ]e ogromen požiralnik. Zaradi velike količine vode se je pa požiralnik zatrpal in voda je prestopila korito, ki je 30 m globoko. Razlila se je po po ju in cesti, ki pelje proti Dobrempolju ter dere dalje proti Strugam. Voda na banovinski cesti je mestoma odrla skladovnice drv in jih razmetala po njivah, ;jer odnaša zemljo tako,, da je malodane uničena (Nadaljevanje z 2. strani) P k setev krompirja Ogromna škodo je pa napravila na ze lepo kazočem žitu. V bližini vasi Podpeč, kjer je velika podzemska jama in teče običajno pohlevna vodica, katera nc pride na svetlo, temveč se kakih 100 metrov pred vhodom pojavi in takaj zopet teče dalje pod hribom, se ,e razlila po jami in dere kakor hudournik skozi vas. V sredi vasi dere meter visoka voda, ki odnaša vse, kar ji je na potu. V sleherni hiši stoji voda mestoma dq pol metra, v višje ležečih zgradbah pa izvira voda pod podnicam v stanovanjih in hlevih. Vsa zemlja v vasi pri boji kar valovi in na vsak korak se delajo novi izvirki iz katerih vre voda. Vaš dapisnik, ki je hotel napraviti posnetek povodnji, se je prepeljal na otoček, ki je štrlet iz vode, da se na njem izkrca, sc mu je pa udrlo in iz njega je brizgnila voda. Ljudje si pomagajo s tem, da si pok adajo deske in po njih hodijo iz hiše da hleva, kjer voda še ni dosegla stanovanj-skega poslopja. Ljudstvo s strahom pričakuje kaj bo, če deževje ne preneha v kratkem. Voda zalila Kostanjevico in okoliške vasi Ljudje z živino so zbežali pred grozečemi vodami v hribe v , Kostanjevica, 23. maja, . Krka je po sedanjem deževju dosegla danes zjutraj' že 4.26 m nad noftnalo. Vkljub temu, da je voda že tako silno narasla, vendar še vedno narašča. Pa kostanjeviških hišah stoji že voda 1 meter globpkp. Ceste in ulice so kajpada vse zalite in po njih dere voda. Vsak promet z mestom je pretrgan. Na Ostercu pri Kostanjevici je nastalo ogromno jezero. Vse vasi okoji in okoli Kostanjevice eo že v vodi. Ljudje so morali z živino in najnujnejšim blagom bežati v hribe, da so se rešili, Strašen je pogled na Kostanjevico in okoliške vasi, kjer se iz velikanske vodne gladine vidijo le strehe nesrečnih hiš. Krka pod Novim mestom divja Št, Peter pri Nov. mestu in okolica, 22. V. Zadnje deževje je zopet zelo usodno. Krka fe prejšnji teden zelo narasla, in vse se je balo, da se razlije po travnikih in njivah, ki leže ob njenih obrežjih. Vreme se je cibrnilo na boljše, posijalo je solnce in vode so zopet padle na normalno višino. Včerajšnij dež in nocojšnja noč pa je povzročil talikšno povodenj kakor je že dolgo let m bilo. Krka je prestopila svojo strugo in se razlila po travnikih in njivah ter uničila travo in 2ita. ro hribih se trgajo bregovi, zelo so odrti vino,gradi in pota. Zelo so prizadete žage ob Krki. Na žagi grofa Villavicencia Margheri v Otoccu je odnesla voda veliko lesa in mu podrla zasilni most do gradu. L. 1933. je Krka podrla oba mosta, ki sta bila še dokaj uporabna, zatem so naredili dosedanjega, a ga je zopet odnesla voda s seboj. Prosimo oblast, da se na tem mestu zgradi nov primeren most. Na žagi v Družinski vasi. last g. Bernarda, poročajo, da je voda tudi odnesla veliko lesa. Ka to poročamo, dež še vedno Kneginja Olga V angleškem otroškem vrtcu . Belgrad, 23. maja. m. Nj. Vis. kneginja Olga je s hčerko princeso Elizabeto dopoldne obiskala angleški otroški vrtec. Otroci so uprizorili več prizorov iz najboljših otroških igrokazov, med drugim tudi igrokaz »Snegulčlcac, v katerem jo Snegrlčieo igrala mala princesa. Kneginja Olga si je nato ogledala prostore otroškega vrtca, princezinja pa se je medtem igrala z otroci. Vaino za slovensko kmetijstvo Važno za slovensko kmetijstvo Belgrad, 23. maja. m. V imenu Kmetijske zbornice m Kmetske zveze so davi dopotovali v Belgrad poslanci Martin S t e b 1 o v u i k, dr. Jože L a v r i č, Janez B r o d a r in Ivan Š t e r c, i n. Dopoldne so bili ponovno sprejeti pri finančnem ministru ter so mu znova obrazložili zahteve slovenskega kmetijstva, da se ukine trošarina za cement v kmetijske svrhe. Finančni minister je na zahtevo slovenskih poslancev pokazal popolno razumevanje in je v celoh ugodil njihovim prošnjam. V kratkem bo izdal tozadevno uredbo. Slovenskim poslancem je izjavil, da že lahko sedaj objavijo, da ter p e je na vse te zahteve pristal. Oprostitev trošarina za cement v kmetijske svrhe bo po zaslugi slovenskih poslancev prinesla našemu kmetijstvu velike koristi. Posvet pri dr. Stojadinoviču Belgrad, 23. maja. m. Na stanovanju bivšega predsednika vlade dr. Stojadinoviča je bila snoči konferenca, ki se je je udeležilo 24 oseb, med drugimi: dr. Niko Novakovič, dr. Ljuba Po-povič, Josip Cvetič, inž. Kaballn, dr. Branko Ka-ludjerčič, Panta Jovanovič, Ugrin Joksimovič, dr. D jura Kotur, Djura Jankovič, Dobrlvoj Stošovič-Momčilo Ja nkovič, Bogoljub Kujundžič. Dušan Le-tiea, Dragomir Stojadinovič in Vlajko Kazimirovič, Na konferenci ni bil sprejet noben sklep. * Belgrad, 23. maja. AA. Danes je bila seja upravnega odbora narodno skupščine. Predsedoval ji je poslanec Dimitrijcvič. Na njej so reševali tekoče posle. Belgrad, 23. maja. AA. Na podlagi čl. 3 zak", o spremembah in dopolnilih o zakonu o izplačevanju vojne škode in na po.dlagi sklepa finančnega ministrstva št. 6894 od 21. decembra 1938 bo v oddelku za državne dolgove in državne kredite na dan 1. junija ob 9 dopldne 34. žrebanje 2,5% državne rente za vojno škodo nove emisije. -H'«:' '■ .. ,/V/ V f ^'J,-'; n t i n b v o milo varuje perilo --- ---- ---t/ut ui.a,uu, st* VCU1IU pada, Krka stalno narašča in šele čez nekaj dni bo mogoče ugotoviti posledice povodnji. Občino škocjan zadela nova nesreča Škocijan, 23. maja. V nedeljo j'e ves dan in vso noč močno de-Sevalo. Zemlja je bila že odprej vsa prepojena z vodo. Ze v večernih urah sta v nedeljo Radulja, ki teče skozi Škocijan, in Krka močno narasli in presto,pili bregove. Radulja je preplavila ves spodnji del Škocijana in voda še vedno ni odtekla. Naredila je ogromno škodo. Uničila je vsa polja, ki leže ob njej. Še hujšo nesrečo je povzročila povodenj ob Krki. Od leta 1933. v teh krajih še ni bilo takšne povodnji. Voda je vdrla v Tnnogo hiš in preplavila vse travnike ter velik kompleks njiv. Najhujše so prizadete vasi Dobrova, Čučja, Mlaka, Hrvaški brod, Zameško in Čisti breg. Kmetje iz teh Vasi bado ob ves pridelek, saj je voda visoko preplavila pšenico in rž po poljih tako, da ni mogoče videti, kje raste. Če bo voda stala po polju vsaj pet dni, bodo segnili vsi posevki. Kmetje so ob tej strahotni nesreči čisto obupani. Komaj so se malo zacelile rane, ki 6ta jih prizadejali kmetom povodnji leta 1933. in 1937,. je kmete zadela nova, še hujša nesreča. Promet na cestah Krško—Škocijan in Št. Jernej— Škocijan je prekinjen in bo mogoč šele v petih dneh, če ne bo več deževalo, sicer pa še v petih dneh ne. Oblasti kličemo, naj si pridejo od blizu ogledat katastrofo, da se prepričajo, kako po,trebni so pomoči tukajšnji kmetje. Ta nesreča je nov opomin, da je že skrajni čas, da se prične resno misliti na regulacijo Krke in Radulje. Trdno se zanašamo na pomo,č kr. banske uprave, našega poslanca ministra dr. Mihe Kreka in vseh drugih. _ Kot najnovejšo vest poročamo, da je most, ki veže Št. Jernej s Škocijanom pri Dobrovi v veliki nevarnosti, da ga vo,da odnese. Ljudje so začeli odstranjevati njegove zgornje lesene dele, da bi ga razbremenili in na ta način rešili. Sava v Zagrebu narašča ' Zagreb, 23. maja. b. Zaradi neprestanega deževja je pričela Sava naglo naraščati ter je davi ob 7. imela 355 cm nad normalo. Dve uri pozneje je stanje naraslo še za 10 cm više. Ob 11. je imela Sava že 378 cm nad normalo, ob 4. popoldne pa nad 4 metre. Popoldne od 4. do 6. je naraščanje zastalo, ker je prenehalo deževje v Sloveniji. Najvišje vodno stanje, ki ga je Zagreb doživel brez strahu za povodenj, je bilo pred nekaj leti 450 cm. London, 23. maja. AA. Reuter: Ameriško vedno letalo »Yankee Cliper« je priletelo v Southampton ob 11.45. Ban v ptujski okolici Zavrče, 23. maja. V ponedeljek je g. ban dr. Marko Natlačen po uradnih sprejemih na magistratu v Ptuju obiskal okrajno načelstvo, kjer je sprejel uradništvo. Za tem je obiskal gimnazijo, zatem pa Ferkov muzej. Ban si je tudi ogledal kleti znane »Vinarije«. Ogledal si je tudi ptujsko bolnišnico in stari stolp ob Dravi, ki bi se dal preurediti za vinarski muzej. Popoldne je nadaljeval g. ban nadzorstveno potovanje ter je popoldne v bližini Sv. Vida pri Ptuju odprl na banovinski cesti nov železobetonski most čez Polskavo. V imenu prebivalstva sta pozdravila bana za krajevno organizacijo JRZ Vav-potič Ivan in domači župnik Jclušič Karel. Učenec in učenka sta izročila g. banu šopke, član Fantovskega odseka in gasilci pa so ga tudi pozdravili. Ban je imel nato krajši govor ter jo med tem, ko je godba iz Sv. Vida igrala državno himno, pre-strigel žico, ki je zapirala most in tako izročil novo zgradbo prometu. Odtod je nadaljeval pot proti Sv. Trojici v Halozah. Kljub deževju se je zbralo polno vrlih Haložanov, ki so postavili pred cerkvijo velikanski mlaj. Najprej je pozdravil bana domači župan Sega, zatem župnik Jazbinšck, šolski upravitelj, zastopniki krajevnih organizacij in šolske mladine. Ban je nadaljeval pot k Sv. Vidu pri Ptuju, ki mu je priredil nadvse veličasten sprejem. Pred farno cerkvijo se je v dolgem špalirju postavila šolska mladina, močna četa slovenskih fantov in deklet v krojih in naraščaj. Tudi gasilci so prišli v obilnem številu, prav tako pa je prihitelo veliko število prebivalstva od blizu in daleč. Najprej je pozdravil bana župan Vinko Anton, zatem domači župnik Jclušič Karel in številni zastopniki krajevnih, političnih, gospodarskih in kulturnih organizacij. šolska mladina je zročila šopke, v imenu naraščaja pa se je dobro odrezal šestletni fantek, ki je banu v imenu »nas mladih fantov« želel liobrodošlico. Ban se je za prisrčni sprejem zahvalil v krajšem govoru. Zatem je ban obiskal kmetijsko-gospodinjski tečaj, kjer so dekleta izročila banu lep šopek. Na večer se je g. ban vrnil v Ptuj, kjer mu je v minoritskem samostanu priredil izvrstni Cecilijanski pevski zbor prelepo podoknico. V torek je g. ban nadaljeval nadzorstveno potovanje in je dopoldne obiskal Sv. Andraž v Halozah, kjer se je kljub deževju zbralo veliko število prebivalstva in šolske mladine. Gasilci in člani Fantovskega odseka so postavili svoje čete. Pozdravila sta g« dekan Samice in župan g. Hro-vftt, šolska mladina pa mu je izročila šopke^ Od tod je nadaljeval pot po novi cesti, ki bo vezala Leskovec in Podlehnik, ter prispel k Sv. Barbari v Halozah, kjer je bil pred šolo sprejem. Bana sta pozdravila domači župnik g. Grob-lar in pa župan; šolska mladina mu je izročila šopke. Ban se je za lep sprejem zahvalil in nadaljeval pot v Zavrč. Med potom si je ogledal most čez Dravo pri Borlu, ki je nujno potreben popravila. V Zavrču, ki je najvzhodnejši del Haloz, je pričakovala bana pred farno cerkvijo pod lepim slavolokom velika množica prebivalstva in šolska mladina. Najprej ga je pozdravil domači župnik Jarh, župan Rihtarič, šolski upravitelj, dekleta in šolarji. V krajšem govoru se je g. ban zahvalil za lep sprejem. Kolesarska tekma »okrog Srbije« Raška, 23. maja. m. Davi ob 7 se je pričela druga etapa kolesarske dirke okrog Srbije. Tekmovalci so se odpeljali ob 7 zjutraj izUžičke lozcge proti Kraljevu in Raški. Današnja proga je znašala 169 km. Pot je vodila skoji strmo bre-govito področje, cesta je bila na mnogih krajih posuta s peskom, zaradi česar so imeli kolesarji večkrat napake na kolesih. Zaradi teh napak, katerih žrtve so bili zlasti zagrebški vozači Prosi-nck, Pokupac in Grgec, so Zagrebčani, ki so bili doslej v vodstvu, izgubili vodstvo, ki ga je prevzel nato izvrstni tekmovalec Tudose. Ob 9.30 so tekmovalci prispeli v Kraljevo, kjer so kosili. Ob pol 3 popoldne pa so nadaljevali vožnjo Kraljevo—Raška, ki je znašala 81 km. Po malo naporni vožnji so prišli ob 5.41 popoldne na cilj v Rasko. Prvi je prispel Tudose (Romunija) v času 5,03.17. Sledili so Lavrih (Jugoslavija)', Christea (Romunija), Ljubič (Belgrad), Drljačič (Belgrad), Kelej (Zagreb), Erdeli (Borovo), Velkovič (Belgrad), Grigoriti (Romunija) in Penčev (Zagreb). Po današnji vožnji, vzemši v jx>štev tudi včerajšnje tekmovanje Belgrad—Užička Požela je se vedno na čelu Prosinek s časom 10,42.40:Vrugi (Ron,) i0'48^ 3- Kelej 10,5(1.31; 0. Premk Velik domoljub in katolik Tenis Varšava, 23. maja. c. Danes je nemški igralec Menlfel, 7.,vzadnjinj se.tom 6:3 premagal Poljaka in tako odločil izid tekme za Davisov pokal z rezultatom 3:2 v korist Nemčije. Včerajšnja zaključna igra je bila prekinjena in je moral iieukel danes dobiti le še zadnji set. Trenja v nemškem „Ku!fiurbundu" Belgrad, 23. maja, m. Kakor smo že poročali, je dolgoletni predsednik švabsko-nemške kulturne zveze, centralne organizacije Nemcev v Jugoslaviji g. Keks, odstopil. O njegovem odstopu poroča sedaj »Ravno-pravnost«, mesečnik za narodno obrambo, naslednje: Johan Keks, ki je 12 let vodil švabsko-nemško kulturno zvezo, je dne 30. aprila t. 1. nenadoma sklical sejo glavnega odbora in je na njej podal ostavko. — Po poročilih glavnega glasila Kulturbunda »Deutsches Volksblatt«, bo volitev novega predsednika v roku 4—8 tednov. Vodstvo je sedaj poverjeno glavnemu tajniku g. Giljurmu. O razlogih ostavke g. Keksa ni bilo i. Zn; izdano nobeno službeno obvestilo. Znano je, da je g. Keks politik z velikimi izkušnjami, ki je znal obdržati veliko nemško organizacijo na črti ravnotežja, tako da ni prišlo do nasprotja z zakoni in z veliko toleranco jugoslovanske javnosti, medtem ko so razne ekstremne struje pod raznimi imeni delale na tem, da Kulturbund poženo v radikalno smer. Po zedinjenju vseh struj in po vrnitvi desidentov v Kulturbund so radikalni elementi zahtevali pomladitev samega vodstva. »Donav«, katoliški časopis za Nemce v Jugoslaviji, ki izhaja v Opatini, piše, da je g. Keks hotel zavarovati kulturno delo in vzgojo mladine na krščanski osnovi in je nasprotoval »bolestnemu pretiravanju in otroškim gonjam«. Zaradi tega je bil leta in leta izpostavljen strahotnim napadom neodgovornih, razgretih oseb. »Donav« obžaluje odhod g. Keksa in ugotavlja: »če bo njegovi ostavki vodstvo prišlo v roke radikalnim nasprotnikom, bo to imelo najžalostnejše posledice za našo narodno skupino«, nn^S > ■ i 995.00-1005.00 Milan-Trst 100 lir . , , • , 232.25- 235.35 Amsterdam 100 gold. , , , , , 2364.70-2402.70 Berlin 100 mark............1773.62-1791.38 Bruselj 100 belg . . , , . . 750.25- 762.25 Zasebni kliring; LJubljana: Berlin 1 marka Zagreb: Solun 1 drahma Belgrad: Solun 1 drahma Praga 1 krona < Ljubljana London 1 funt • ■ . Pariz 100 frankov . • Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov , Amsterdam 100 gold. , Bruselj 100 belg . ■ Curih. Belgrad 10 • f « i i i ^ ■ * i « i . ■ i » « ■ ■ • ■ • 13.70-13.90 31.40-32.10 31.15-31.85 1.425 Svobodno tržišče? 256.40— 259.60 144.81— 147.11 5458.94-5518.94 , , 1235.68—1245.68 , , 2938.40-2976.40 , ■ 932.26— 944.26 Pariz 11.755, London 20.7775, Newyork 443.75,' Bruselj 75.575, Milan 23.34, Amsterdam 238.10, Berlin 178.—, Stockholm 107.05, Oslo 104.40, Kopenhagen 92.75, Praga 15.25, Varšava 83.75, Budimpešta 87.—. Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.16, Buenos Aires 102.50, Sofija 5.40, Vojna škoda i Vrednostni papirji v Ljubljani 461—463.50 v Zagrebu 461—462 v Belgradu 460—460.50 Ljubljana. Državni papirji: 7% invest. posojilo 99.50—101, agrarji 60—62, vojna škoda promptna 481—463.50, begluške obveznice 90—91, dalm. agri 87^-88-, 8% Blerovo posojilo 101—102, 7% Blerovo) posojilo 93—94, 7% posojilo Drž. hip. banke 99 de 101, 7% stab. posojilo 99—100. — Delnice: Narodna banka 7.400-7.500, Trboveljska 183-190. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 99—100, agrarji 59.50—61, vojna škoda promptna 461—462 (461, 462), begluške obveznice 88—89, dalm. agrarji 86.50—87.50, 4% severni agrarji 60 do 60.62 (50, 60.62), 8% Blerovo posojilo 101 do 101.75 (101), 7% Blerovo posojilo 92.50 denar (93), 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar, 7% stab. posojilo 99—100 (99). — Delnice: Narodna banka 7.400 denar, Priv. agrarna banka 212 denar. Belgrad. Državni papirji: agrarji 60.25 denar (61), vojna škoda promptna 460—460.50 (460.50), za konec maja (459.50), begluške obveznice 89 do 89.25 (89), dalm. agrarji 87-87.25 (87.25), 4% severni agrarji 60—60.75, 6% šumske obv. 85.25 do 85.50 (85.50, 85.25). 7% Blerovo posojilo 92.50 do 93.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 217 denar. Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet srednji. — 24. V. bo borza zaprta. Sombor. Pšenica bač., sred. bač., bač. okolica Sombor, bač. okolica Novi Sad 141—143, gor. bač. kasaduplikat 142—144, srem. kasaduplikat 141 do 143, 6lav. kasaduplikat 142—144, južna ban., gornja ban. 141—143, bač. ladja kanal, bač. ladja Begej 141—143, bač. Tisa šlep I. II. 143—145, bač., ban. ladja Dunav 142—144, srem. ladja Sava 139 do 141. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. I Češka filmska umetnina KINO UNION tel.22.21 Pastorka Danes zadnjikrat! Predstave ob 16, 19 in 21 y Licitacijo. Dne 24. maja bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani (II) licitacija za dobavo raznih aparatov za dravsko delavnico; 25. maja ročnih ventilatorjev, dveh strojev za rondiranje leea; 26. maja dveh obličev. — Dne 26. maja bo v inženirskem štabu drav. diviz. oblasti v Ljubljani licitacija za napravo okvirov in vrat v Slov. Bistrici; 27. maja za popravilo strelovodske inštalacije na skladišču Pečovniku pri Celju; 30. maja za generalno popravilo konjušnici »Dravskega vo-zarskega eskadronat v Ljubljani. Licitacija: Dne 16. junija bo ustna licitacija pri komandi dravskega orožniškega polka v Ljubljani za dobavo 250 m3 bukovih drv. — Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav ▼sled nezadostnega izločevanja sokov, iz- borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Joseiove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. Samo še danes ob 16. in 1P. uri vesela in zabavna filmska komedija Dedffi milijonov V glavni vlogi: HEINZ ROHMANN Kino Sloga, tel. 27-30 Ob 21. uri premiera velikega kriminalnega filma v dveh delih: TAJNI AGENT X-9 po istoimenskem novinskein strip-romanu in originalni noveli Wyndham Gittensa. V gl. vlogi Scott Kolk, iean Rogers, Munie Blue. Henrj Braodon. Režija: Ford Beebe in Cliford Smith. tvorca poznanega filma »Diim iz džunglec !! FIlm peklenske brzine, heref. podvigov In aenzacljonalne režije»I I. del MODERNI GUSARJI Živinski sejmi Mariborski iivinski sejem dne 23. maja. Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 10 konj, 7 bikov, 70 volov, 213 krav, 20 telet, skupno 320 komadov. Cene živini so bile naslednje za 1 kg žive teže: debeli voli 3.75—5, poldebeli 3—4, plemenska živina 4.25—6, biki za klanje 3.25—4, klavne krave debele 3.50—3.75, plemenske krave 3.25 do 4.60, krave za klobasarje 2 25—3, molzne krave 4—5.50, breje krave 3.50—4.50, mlada živina 4 do 5.50, teleta 4.50—6 din. Prodanih je bilo 262 kom. Mesne cene so bile naslednje: volovsko meso prve vrste 10—12 din, II. vrste 8—10 din, meso bikov, krav, telic od 6—12 din, telečje meso I. vrste 10 do 12 din, II. vrste 8—10 din, svinjsko meso sveže 10 do 14 din za 1 kg. Cone živine in kmetijskih pridelkov v okraju Krško dne 18. maja 1939. Voli: I. vrste do 6„ II. vrste do 5, III. vrste do 4.50; telice: I. vrsto do 5.50, II. vrste do 4.75, III. vrste do 4; krave: I. vrste do 5, II. vrste do 4, HI. vrste 2—3; teleta: I. vrste do 7, II. vrste do 6; prašiči: špeharji 7—10. pršutarji 6—10 din kg žive teže. — Goveje meso: I. vrste 10, II. vrste 8; svinjina 12—14. slanina 15—16, svinjska mast 16—20, čisti med 15—20, volna: neoprana 16—17, oprana 20; surove kože: goveje 7—12, telečje 9—12, svinjske 4—8 din kg. — Pšenica 150—200, ječmen 150, rž 150—'200, oves 150—200, koruza 130—150, fižol 150—400, krompir 75—175, seno 75—100, slama 25—60. pšenična moka 250—350, koruzna moka 175—200 diii 100 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3.50—5, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 5—7 din liter. Armada delavskih invalidov ic vsako leto IfGCJd Nekaj strašnih podatkov, kako pri "'" ■ svojem delu umirajo naši delavci „Živo orodje" Nesreča nikoli ne počiva. Naši delavci vsak dan doživljajo resničnost tega reka. En sam trenutek zadostuje in delavec postane invalid Dan za dnem teče po tovarnah človeška kri in od sten odmeva krik umirajočih. Iz leta v leto naša dežela bogati invalidov. Tempo, tempo! Tega nismo vajeni. Prehitro nas je industrija zajela. »Počasi se daleč pride,« smo govorili do neda\na. A vsak stroj pa nam neprestano kliče: tempo, tempo! In vsak mrlič, ki leži razbit poleg stroja, ki visi raztrgan na trans-nnsijski osi, nam nemo kriči: tempo, tempo! Bogata žetev Preteklo leto 1938 je bilo bogato žrtev obratnih nezgod. Samo v tovarnah, v obrtniških obratovalnicah in v naših lepih gozdovih se je ponesrečilo 2973 delavcev. Niso bili sami možje, ampak je bilo med temi nesrečniki tudi 218 žensk. Visoka številka. Vedno pa še nepopolna, ker sem nismo prišteli ponesrečenih rudarjev, topilničarjev in železničarjev. Takoj pa jo treba povedati, da vse te nezgode niso enako hude, ker 2194 ponesrečencev ni bilo zaradi posledic nezgode niti 10 tednov bolnih in dela nezmožnih. Ozdraveli so brez posledic in njihova pridobitna sposobnost je ostala naokrnjena. Vendar pa je še ostalo 12% ponesrečencev, ki bodo ostali začasni ali pa trajni invalidi. Njihova pridobitna sposobnost je ostala zmanjšana nad 10% in Okrožni urad za zavarovanje delavcev jim bo moral izplačevati začasne ali pa trajne rente. Smrtne žrtve dela in poklica Delo zahteva tudi smrtne žrtve. Tiho in ne opazno se je pojavila smrt zdaj v tovarni, zdaj na žagi, enkrat na poti, drugič v gozdu. Zamahnila je s koso in presekala mlado življenje. V letu 1938 je bilo 52 življenj položenih na oltar dela. Smrt ni izbirala med moškimi in ženskami in se ni ozirala na samske in družinske očete. Po vseh je mahnila. Le v enem je izbirala: starcev ni marala, ampak je segala po mladih. Kako so umirali Ne veste ne ure, ne dneva... Tak napis bi moral biti nad slehernimi tovarniškimi vratmi. Tam, kjer so najmanj mislili, jih je smrt dosegla. Na transmisijsko os, ki napravi na minuto 200 obratov, je nataknila usnjarja, z električno iskro' je udarila zidarskega strežaja pri dvigalu in zidarja je z visokega nadstropja pahnila na tla. Prelomila je krožno žago in jo pognala Žagarju v glavo. Nenadoma je izpodsekano bukev zvalila na drvarja in voznika pahnila pod poln voz hlodov ter mu strla prsni koš in glavo. V zidarja, ki se je s kolesom vračal domov, je pognala avto. Utrujenega ogljarja je na tleči kopi zazibala v sladek, sen, iz katerega se ni več zbudil. Strašne so te smrti, ko umirajo delavci proč od svojcev, strašne tem bolj, ko umirajo brez sv. popotnice za večnost. Vsako leto je bogato smrtnih žrtev in vedno več je vdov in sirot. Težka in nevarna dela Sleherno delo je sicer težko, ni pa vsako enako nevarno za delavčevo življenje in zdravje. Najtežje in najnevarnejše delo opravljajo gozdni delavci: drvarji, tesarji in ogljarji. V tej panogi je število nezgod najvišje in poškodbe najtežje. Lansko leto se je ponesrečilo nad 800 gozdnih delavcev. Navedene poškodbe so kostolomi, lomi nog ali rok, prelom lobanje, stisnjenje prsnega koša in številna gnojna vnetja staničnine zaradi zanemarjenih krvavih žuljev in malenkostnih ran. Ker ti delavci navadno delajo daleč v gozdovih, trpe silne muke in bolečine, preden dobijo zdravniško pomoč. Zelo težko in nevarno je delo na žagah. Niti ni treba biti raztresen, zadostuje grča v deski in že odbije krožna žaga desko, delavcu pa zdrkne roka pod žago in na mizi obleži včasih roka, včasih več prstov, skoraj vedno pa en prst. Kakor je videti žaganje desk enostavno, je vendar zelo nevarno delo. Na žagah, v strojnih mizarnicah, par-ketarnah in v tovarnah zabojev se je ponesrečilo 146 delavcev. V gozdno-žagarski industriji se je V letu 1938 smrtno ponesrečilo 13 delavcev. Zidarji vsak dan gledajo smrti v oči, saj se je ponesrečilo nič manj ko 337 zidarjev, življenje pa je zaradi obratnih nezgod izgubilo 13 zidarjev. Pri zidarjih so očesne poškodbe zelo številne. Manj pa je nezgod v tovarnah. Tovarniški obrati, zlasti novejši, so lepo urejeni, higienske in varnostne naprave so povsod na mestu. Ker sta pri nas kovinska in tekstilna industrija najmočnejši, zaposlujeta največ delavstva, zato je tudi število nezgod višje. Ponesrečilo se je lani 279 kovinarskih in 249 tekstilnih delavcev. Obe panogi pa sta terjali le tri človeška življenja. Poškodbe po navadi niso hude in ponesrečenci po končanem zdravljenju dobe zopet popolno delazmožnost. Navadne poškodbe so zmečkanine mehkih delov, odrgnine in raztrganine kože, odtrganine prstov in lažje poškodbe na glavi. Zelo težko in nevaino pa je delo v kamnolomih in peskoloinih. Poškodbe so po navadi zelo težke. Večina nezgod se zgodi zaradi pomanjkljivih varnostnih naprav in odredb. Delavci izpod-kopujejo stene, ki se nenadoma sesujejo in jih pokopljejo pod seboj. Večkrat se v kamnolomih utaje mine. Minerji se jim predčasno približajo mine nenadoma eksplodirajo in posledice so strahotne. V kamnolomu je lahko smrtno nevaren vsak kamen, ki se odtrga v steni. V kamnolomih in pri gradnji cest in železnic se je ponesrečilo 440 delavcev, 6 pa jih je izgubilo življenje. Pri poljedelskih strojih, to je slamoreznicah, mlatilnicah. krožnih žagah za žaganje drv se je sicer ponesrečilo le 67 delavcev, toda sleherna poškodba je težka in ima za posledico invalidnost. Črni meseci Pravijo, da nesreča nikoli ne počiva, a nekateri meseci so izredno bogati nezgod in jih po pravici imenujemo črne mesece. Število nezgod začne rasti z aprilom in doseže višek v oktobru. Tako je bilo lani julija 298 obratnih nezgod, avgusta 263, septembra 287 in oktobra 355. V zimskih mesecih jih je bilo manj, v novembru 272, v decembru 243, v januarju in februarju pa jih je bilo okrog 200 na mesec. V stavbni stroki jih je največ julija, v gozdno-žagarski pa oktobra in novembra. Povprečno odpade na vsak mesec po 250 obratnih nezgod. Kdo je kriv nesreč Kdo je kriv, to je vedno najtežje vprašanje. Ponesrečenci navadno odgovarjajo zelo enostavno: nesreča! Neprizadetemu opazovalcu je lažje presojati in ta bi na to vprašanje takole odgovoril: Mnogi, zlasti mladi delavci postanejo prezgodnji invalidi delavske armade, ker jih delodajalci prehitro zaposlijo pri strojih. Našim delavcem manjka strokovnega pouka. Marsikatera delavka je že prvo uro pustila svoj prst na stroju. Najprej: Delavci so večkrat sami krivi nezgod. Pri delu so včasih raztreseni ali pa razposajeni in klepetavi. Življenje ima danes nizko ceno, zato ga tudi delavci malo cenijo. Kjer se vse preveč ruši avtoriteta delodajalcev, upada tudi pri delavcih čut spoštovanja do delodajalčeve lastnine. Na stroje in na orodje zato ne pazijo, pokvarjen stroj pa vedno Rafaelovo sliko spoznali po — prstnih odtisih Slikar Martinez Delgado iz Kolumbije je v neki zasebni hiši v Bogoti našel sliko, ki jo je spoznal za delo slavnega italijanskega slikarja Rafaela. Slika predstavlja sveto družino in je že več stoletij last družine de Martinez, vendar doslej še ni bilo znano, kdo jo je naslikal. Šele Delgado je ugotovil, da je slika Rafaelova, ki je leta 1615 na še nepojasnjen način izginila 1z cerkve Santa Ma-ria del popolo (ljudska Marija) v Rimu. Da je ta slika v resnici Rafaelova, so dognali ne samo po umetnostni zgodovini, ampak na še bolj zanesljiv način. Najprej so razposlali fotografije slike vsem umetniškim ustanovam po svetu. Najbolj merodajni pa so le bili — prstni odtisi. Umetnostn a kritika namreč pozna posebno povečevalno steklo, ki mu pravijo »pinakoskop«, s kat<* rim je mogoče opazitt in razbrati še bolj zabrisane prstne odtise. Rafaelovi prstni odtisi pa so znani, ker je veliki mojster imel namreč navado, da je preveč na debelo naložena barvo zgladil in razvlekel kar s palcem. Primerjali so prstne odtise na tej sliki svete družine s prstnimi odtisi na drugih slikah, o katerih je že nedvomno tudi po drugih virih dognano, da so Rafaelove. Izkazalo se je, da so si prstni odtisi povsem podobni in ni več dvoma, da je nova slika, ki je doslej imela samo družinsko vrednost, v resnici Rafaelova. predstavlja večjo ali manjšo nevarnost za delavčevo življenje in zdravje. Potem pa tole: Priganjaški »istem, ki je v nekaterih obratih vpeljan pod krinko akordnega zn-sluika, prehitro izčrpa delavčeve telesne in duševne sile. Preutrujen delavec ne more paziti, zato se ponesreči. Po tovarnah je precej domačih lekarn, ki so v glavnem zasluga Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, a premalo je osebja, ki bi znalo nuditi ponesrečencem uspešno prvo pomoč. Poškodbe, ki so v začetku lahke, imajo pogosto težke posledice, ker se je zanemarila takojšnja nega run Prj zastrupljeni rani se je treba često zateči k operaciji. Okrožni urad se vprav v tej smpri mnogo trudi. Žal, da se njegovo prizadevanje napak ocenjuje in se mu podtikajo vsi mogoči nameni. Ni pa bilo doslej slišati, da bi kaka delavska organizacija v tem vprašanju kaj napravila. Vprašanje delavskih invalidov np zanima samo bolniške blagajne. Ljubljanski Okrožni urad izda Vsi vemo, kako Je naSe delo odvisno od orodja. Tudi naše „ telo ima svoje orodje: zobe. Zato jih moramo ne Io varovati, pač na, kakor z vsakim orodjem, tudi skrbno ravnati z njimi. 1'redvsom jih moramo čistiti in pravilno negovati. Za pravilno nco dragocenega orodja - zob - pa bi morali rabiti kvalitetno zobno pasto, kakor je Chlorodoiit, Domači proizvod. vsak mesec za zdravljenje in vzdrževanje ponesrečencev do pol milijona dinarjev. To vprašanje je socialno in narodnogospodarsko vprašanje, zakaj sodobna industrija nam ustvarja več invalidov, kot pa nam jih je pustila katerakoli vojna. Tiče se nas vseh in vsak po svoji moči bi morali |>oniugati in sodelovati pri reševanju tega vprašanja. Še tole je važno Velika vrzel v reševanju vprašanja o nezgodah pri delu pa je pomanjkanje nadomestne strokovne izobrazbe ponesrečencev. Mlad delavec, ki zaradi poškodbe pri delu ne more več izvrševati svojega dosedanjega poklica, bi se prav lahko privadil s jirimerno nadomestno strokovno izobrazbo novemu poklicu, v katerem bi dobival polno plačo. Koliko dostojneje in moralneje je to, kakor pa nezadostna odškodnina s kakim nižjim opravilom. Morda bi tudi marsikaterega rentnika to odvrnilo od pijače, kateri se nekateri v velikem brezdelju in nezanesljivi mesečni renti tako radi udajo. Prav I to vprašanje bi moralo zanimati naše korjioracije i in občine, kajti armada delavskih invalidov je i vsf'" ■ ■ »• vsako leto večja. fp V10 letih pobila 50.000 bivolov Iz življenja dveh Angležev v severno-avstralshih planjavah Iz divjega življenja prerij in velikih ravnin Kanade je bil nekdaj znan Buffalo Bili, ki je posebno spretnostjo na divjih konjih znal zasledovati bivole. S svojimi drznimi čini je postal ljubljenec vseh prijateljev napetega čtiva, v filmu so se 11111 čudili tisoči in tisoči. Naj .je bilo njegovo življenje v resnim tako romantično ali ne, vsekakor sta ga prekosila Angleža Joseph C o o p e r in njegov sin, ki se že deset let držita v tropskih puščavah avstralskega severa in jima je lov na bivole glavni poklic. Oče je v teh letih ustrelil 27.000 bivolov, sin pa 23.000 — to so cele črede, ki jih morejo prehraniti samo neomejene planjave. Lov na bivole je danes že cela industrijska panoga. Tovarne, ki predelujejo kože bivolov, najamejo veliko lovcev in sklenejo z njimi dobavi-teljsko pogodbo, da jih bodo vse leto tako zalagali s kožami, da bo tovarna vedno lahko v obratu. Ako ti lovci pogodbe ne izpolnijo in v tovarni nastane zastoj, so ob kruh. Tudi Cooper je postal tak dobavitelj tovarne in se je moral seveda s svojim sinom krepko potruditi, da je točno zalagal stro-jarno z bivoljimi kožami. To ni več romantika Buffalo Billa, ampak trd boj za kruh, ki mu je od romantike ostala samo še — trajna življenjska nevarnost. Je pa po bivoljih kožah še vedno tako povpraševanje, da — če je količkaj lovske sreče zraven — nosi lep zaslužek, saj se lovcu vsaka koža zaračuna po blizu 800 din! In prav ta nemajhen zaslužek vabi lovce iz avstralskih naselbin, da se prepustijo temu »poklicu«. V zadnjih letih so postrelili na desetliisoče bivolov, pa se vendar njihove črede doslej še niso razredčile. Lovci morajo biti predvsem dobri jezdeci, v drugi vrsti pa dobri strelci. K njihovemu orodju spada dober konj in dobra puška. To je vse — ta poklic torej zahteva malo opreme in majhno delavnico. Zato pa zahteva tem več od človeka osebnega: fioguma, drznosti, mirnih živcev in pa tudi telesne vztrajnosti. Lov na bivole je precej podoben bikoborbam. Bivoli so zelo plašljivi in Kanonik 1 Oman - 60 letnih kakor hitro se jim skuša jezdec približati, se spuste v beg in z njimi vsa čreda samic in telet. Ko pa jezdec začne Čredo dohitevati, se sanici obrnejo in se postavijo po robu, da bii tako samicam in teletom omogočili varen beg. Za lovce je to sicer v nekem oziru dobro, ker je prav koža samcev najdražja. Obenem je pa to tudi najnevarnejši trenutek vsega lova. Živali so namreč v tem stanju razdraženo in divje in jih nobeno orožje ne prepodi več Mir je šele, ko drug za drugim obleže mrtvi po pašnikih — med njimi pa tudi ta ali oni konj ali lovec, vsi razmesarjeni. Brez konja, ki je vajen tega dvoboja v naravi, l»i lovec ne opravil nič. Bivoli so namreč kljub svoji obilnosti in zavaljenosti v obrambi svojega življenja in svojih čred silno urni in gibčni Konji se jim morajo znati sami izogibati ker ima lovec z obema rokama dovolj opravili s puško. Lovec in konj se tako sučeta med bivoli in le spretnost in vajenost obeh ju more rešiti pred divjimi živalmi in prinesti — zaslužek. Lovec mora pri tem še paziti, da strelov ne trati tjavendan, ker ranjena, pa ne smrtno zadeta žival je še bolj divja; in če začne okrog njega tuliti več takih samo ranjenih živali, je lo malo upanja še na uspeh, ker vse to konja le zbega, da se spusti v beg. Ako se to ponovi nekajkrat, konj izgubi tis>to samozavest in bo ob vsakem takem poskusu le prerad pobegnil nazaj in je kmalu — neraben. Zato je pa tudi dober lovski konj v Severni Avstraliji pravo premoženje. Seveda pa tudi smrtne nesreče med lovci niso redke, ker če bivol lovca vrže s konja ali tudi konja samega podere po tleh, navadno ne ostane veliko v travi, ker razdažen bivol vse dobesedno zmečka. Lovci na bivole so med domačini v Severni Avstraliji posebno ugleden stan. Domače pleme je omenjenega Josepha Cooperja zaradi njegove sreče v lovu izbralo za svojega poglavarja — kar je doslej edini, v resnici izpričani primer, da je kakemu plemenu Avstralcev načeloval belec. III: ' I U pp| , • *' ■ < ' . .! ■mmm-mmmiiimii V ponedeljek dne 22. maja je poteklo 60 let, kar se je rodii v Brockwayu v Minnesoti, najstarejši naselbini v Ameriki, farmarju Šininu Omanu sin Janez, po številu tretji izmed enajstih otrok. V mladosti se ni ne njemu ne staršem sanjalo, da bo kdaj duhovnik, župnik in kanonik. Gospod ga je namreč poklical v svoj vinograd šele ob 9. uri. Po končani ljudski šoli je sprva pomagal doma na polju in v hlevu pri živini, pozneje "pa je kot navaden delavec delal na železniški progi, med drvarji v gozdu, med rudarji v železnih rudnikih in slednjič kot strojnik v mestni elektrarni. Ko pa je stopil v 22. leto, ga je ljubi Bog nepričakovano zagrabil in mu jasno pokazal, kje ga hoče imeti. Janez je razumel božji klic, se mu v najlepših fantovskih letih odzval in tudi brez pridržka izročil, dasi ga je čakala še huda trnje-va pot. Srednjo šolo je obiskoval pri oo. benedektin-cih v Zavodu sv. Janeza Krstnika v Minnesoti. Prihod 22-letnega učenca je sprva povzročil veliko govorjenja med učenci in profesorji. Součen-ci, ki so bili no 'etih veliko mlajši, so mu radi nagajali in ga na različne načine dražili. Namesto Oman so ga imenovali Old Man in se posmehovali njegovi starosti. Ker je bil vedno dostojno oblečen, tovariši pa v obleki dostikrat zanemarjeni, so mu vzdeli priin ek Sportman. Za dijaki niso zaostajali tudi nekateri profesorji; v nenajbolj-šem spominu sta mu ostala zlasti prof. grščine in matematike. Vendar pa vse take in podobne neprijetnosti Janeza niso j>otrle. Kljub ponovnemu zbadanju in sramotenju je ohranil vedrost duha in srca. Z vztrajnim delom in dosledno marljivostjo, je kmalu premagal vse prvotne težave in zoprnosti in se izpopolnjeval v vsem. kar je bil v mlajših letih zamudil. Zato so ga polagoma vsi vzljubili, mladi nngajivci in profesorji. In tako je že po šestih letih z odličnim uspehom dovršil gimnazijo. Prvi dve leti bogoslovnih študij je Janez prebil istotam, ker imajo benediktinci tudi bogo-slovnico. Leta 1909 pa se ie z dovoljenjem svo- jega škofa, Slovenca Jakoba Trobca, preselil v St. Paul, kjer je ob koncu leta 1911 dokončal višjo teologijo. Bil je tako vsestransko vzoren, da ga je škof že sredi četrtega leta v mašnika posvetil. Posvečen je bil na praznik sv. Štefana mučenca v domači cerkvi pri Sv. Štefanu v Minnesoti. Takoj naslednji dan je ob 10 dopoldne pel novo mašo istotam, kjer je pred leti opravil prvo sv. spoved, prejel prvo sv obhajilo in bil tudi birman. Med sv. mašo je 5 njegovih bratov tvorilo peski zbor in pod vodstvom slovenskega duhovnika Frančiška Missie, nečaka kardinala Mis-sie, slovensko prepevalo. Po treh letih kaplanske službe pri sv. Vidu v Clevelandu je bi! imenovan za slovenskega župnika pri sv. Lovrencu, kjer deluje z mladostno svežo vnemo na verskem, prosvetnem in književnem polju že 24 let. Pod njegovim spretnim vodstvom se je župnija Sv. Lovrenca tako dvignila, da spada med prve slovenske fare v Clevelandu in v Ameriki Kljub vsestranski zaposlenosti je g. jubilant v teh letih dvakrat zavzemal tudi težko in odgovorno mesto duhovnega vodje najstarejše in največje Slovenske katoliške podporne Jednote. Kot predsednik Baragove zveze pa vodi zadnja leta pripravljalna dola za beatifi-kacijo našega velikega misijonarja škofa Barage. Njegove zasluge za verski in duhovni napredek naših ameriških rojakov je javno priznal tudi ljubljanski škof dr. Oregorij Rozman, ki ga je dne 12. marca 1936 odlikoval z naslovom častnega kanonika ljubljanske škofije. Kako visoko ceni g. kanonika Omana naš prnvzv. škof. povedo besede, ki mu jih je za 60-letnicc napisni v album: »Imel sem priložnost, da sem prečastitega g. kanonika Omana dobro spoznal Pogledal sem v skrbi in načrte njegove res očetovske duše. Čudil sem se. kako se pri vseh velikih skrbeh zanima za teološko znanost, za rešitev vseh sodobnih religioznih problemov. Videl sem njegovo knjižnico in vem, kaj študira in premišljuje. Prepričal sem se, da ima res odlič >o znanje. In njegovo duhovniško življenje — saj se razvija pred vašimi očmi in ga morete sami presoditi. Najboljši dokaz, da je duhovnik vnet in goreč, je v njem čut odgovornosti za vsako dušo v fari. Nisem še dobil od gospoda kanonika pisma, v katerem ne bi tožil, kako ga teži odgovornost za duše, zlasti še, ker vidi marsikatero ov-cico svoje paše, ki se za nauke in molitve svojega župnika prav nič ne zmeni ter hodi po nevarnih potih pogube. Takšno skrb in bolest čuti le tisti, ki ima očetovsko srce. In gospod kanonik ima res očetovsko srce, ki svoje farane kot svoje otroke ljubi, zanje skrbi in se zan]e žrtvuje. Torej odličen dušni pastir in zgleden duhovnik. Ce pa na to pomislim, kaj je zame storil ob priliki mojega obiska v USA. kako mi je s svojimi moralnimi in materialnimi žrtvami omogoči. da sem toliko slovenskih naselbin obiskal, potem se mi najvišja odlika, ki jo more Ijuhljan-SKi Škof podeliti, zdi mnogo prenizka, da bi mogla biti za vse to zadostno priznanje. Bog pa je postavil še eno veliko in važno delo pred gospoda kanonika Onjana. ko je prevzel predsedništvo Baragove zveze Velika naloga naragove zveze je, da podpira delo za beatifika-ci|o svetniškega škofa Friderika Barage. Ne samo, fla podpira, ampak, kakor kaže dosedanji potek, da prevzame iniciativo za vso to ogromno in natančno delo. Prečastiti gospod kanonik podje v svojstvu predsednika pred vami, dragi rojaki, vas bo vo-flll in navduševal, da čimprej dovrši delo škofijske preiskave. Mi iz slare domovine bomo z vsemi močmi pomagali. Tako je moja želja ob 60-letnici Rt. RPV. Omana, da bi z božjo pomočjo kronal svoje življenjsko dplo z uspešnim delom za Baragovo be-ntifikacijo in d» bo tako nekoč deležen tudi caragove blaženosti.« Dr Fr Trdan Stran £ ^SLOVENEC«, dne 24. maja 1939. Bler. TT7, novica Koledar Sreda, 24. maja: Marija Devica, pomočnica kristjanov. Četrtek, 25. maja: Gregorij VII., papež; Urban L, papež. Novi grobovi t Martin Žerdin Črenšovci, 21. maja 1039. V 6oboto, 20. maja se je razširil glas, da jo v soboški bolnišnici umrl g. Žerdin Martin, posestnik in trgovec iz Žižkov. Težka možganska bolezen mu je strla življenje, v soboto popoldne so nam ga vrnili mrtvega. — Kajni je bil mož, kakršnih je danes ležko najti. Največji del 6vojega življenja je posvetil našim katoliškim društvom, v katerih je delal z vsemi svojimi močmi. Od ustanovitve Orla, ki se je ustanovil v njegovi hiši, je bil član in odbornik do razpusta. Od 1927. leta je bil odbornik in šest let predsednik Prosvetnega društva v Črenšovcih do svoje smrti. Vkljub temu, da je imel mnogo družinskih skrbi s svojimi osmimi otroki, katere je nad vse vzorno vzgajal, je ob vsaki društveni prireditvi sodeloval in pri mnogih igrah smo ga videli nastopati kot najboljšega igralca. Razen tega je bil dolga leta tajnik gasilske čete in član Fantovskega odseka. Kako je bil priljubljen med ljudstvom, je pokazal pogreb, ki je bil danes, in kakršnega še v Žižkih nI bilo. Udeležilo 6e ga je vse članstvo Prosvetnega društva, fantje v kroju, domača in trnarska gasilska četa ter vkljub slabemu vremenu okrog tisoč ljudi. Pogrebno slovesnost so vršili č. g. župnik Za-drovec, župnik v p., č. g. Klekl in domači g. kaplan Rous, ki se je v Imenu Prosvetnega društva poslovil od rajnega. V kratkih besedah je opisal njegovo delo ter se mu zadnjič zahvalil za trud. Ljudstvo, posebno pa njegovi sodelavci so jokali, ko so poslušali tako težko slovo od prijatelja, katerega izguba je nenadomestljiva. Na zadnji poti mu je izkazala čast tudi domača godba, katero je rad podpiral, pri odprtem grobu pa se je poslovil od njega predsednik gasilske čete. — Ohranili ga bomo v častnem spominul * -f- V Gorici je umrla včeraj zjutraj v 17. letu starosti Milica Kom el, hčerka skladatelja in profesorja glasbe Emila K o m e 1 -ja. Naj ji sveti večna luč. Žalujočim ostalim1'naše globoko sožalje. -j- Ga. Milka Debevec, rojena Jeglič, knjigo-vodkinja tvrdke Ivan Jelačin, je izdihnila svojo dušo v ljubljanski bolnišnici. Pogreb bo danes ob 3 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Naj počiva v miru! Žalujočim svojccm izrekamo globoko sožalje! -f- Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je umrla v visoki starosti 90 let Marija Turin, bivša trgovka in posestnica. Pokojnica zapušča 4 otroke, Viktorja, ki je upokojen postajenačelnik v Ptuju, Antona, zasebnega podjetnika v Belgradu, Ludvika, ki živi v Ameriki, in Maksa, ki je zastopnik poveljnika policijske straže v Mariboru. Iz prvega zakona pa živita dve hčerki. Minka, upokojena učiteljica, in Neža, ki gospodari na domačem domu. Bila je do zadnjega čila in krepka, "sedaj pa so jo leta strla. Smrt jo je rešila hudega trpljenja. Pokopali jo bodo v četrtek 25. maja t. 1. ob 10 iz hiše žalosti na domačem pokopališču pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Blagi krščanski materi ohranimo najlepši spomin. Žalujočim ostalim naše iskreno sožalje! Posebno pazite, kaj bolnik pljel Ce Vam je le mogočč, dajte mu za zdravje in užitek čim češče najboljšo naravno mineralno vodo ono z rdečimi srci. Ce sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju. Uprava Radenskega zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI — Rdeči križ vabi. Če bi se pripetila večja elementarna nezgoda, če bi se pojavila epidemija, zlasti pa če bi izbruhnila vojna, zadenejo Društvo Rdečega križa mnogostranske in težavne naloge. Zato dravski banovinski odbor DRK prosi in po-zivlje vse domoljubne rojake, katerih ne veže vojaška dolžnost, posebno pa žene in dekleta, da se priglase pri odboru RK v svojem kraju za razne prostovoljne službe v vojni, kakor so: upravno računski posli v bolnišnicah, ambulantah, posta- Jčaj plavite? V ljubljanski okolici nekje sloji lesena baraka, okrog nje z deskami ograjeno telovaditie, prav blizu zraven velik vzgojni zavod. \'a leloca-dišču se zabavajo popoldne in dopoldne Junije in dekleta, igrajo iogo, se zibljejo na krogih ild. Vse to gre tako naravno in po domače, da je redno dovolj gledalcev znotraj in pri špranjah ograje, celo nekaj desk so radovedneii če odtrgali, da bi bolje videli ali da bi se zabave hitrejše tudi sami mogli udeležili. Zelo verjetno si vso lo telovadbo laliko ogledajo tudi gojenci z visoko leielih oken sosednega vzgojnega zavoda Tako je življenje zunaj barake. Baje so imele tudi le šolske oblasti s temi stvarmi opravka. Da pa je ironija moderne vzgoje popolnejša si jc treba ogledali napis nad barako: ki slove: Otroško zavetišče. Kaj pravile, gospod urednik, ali imajo prav tisti črnogledi, ki vsak dan bolj prihajajo do prepričanja, da Urimo v času. ko je vse dovoljeno? Blaženi časi! jah za prvo pomoč in drugih napravah RK; dalje za razna druga dela pri omenjenih ustanovah (za kuhanje, pranje, snazenje in službovanje v skladiščili); za izdelovanje perila, za sprejemanje in oskrbo beguncev, za nabiranje darov v denarju, v pridelkih in izdelkih itd. Za službovanje v Ljubljani naj so dotične osebe prijavijo osebno v pisarni Dravskega banovinskega odbora RK, Gosposvetska cesta 2-1 T. Tu se sprejemajo prijave vsak dan od 9—12. Prijava se odda lahko tudi pismeno na zgoraj navedeni naslov, ali telefonski na št. 40-31, V prijavi naj navede vsak svoj natančni naslov in vrsto službe, ki jo želi opravljati. Darujte za VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki bo v Ljubljani od 25. do 30. julija 1939 Naslov čekovnega računa je: Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja, Ljubljana — številka čekovnega računa je: 11.711. — Lepa narodna prireditev pri Mariji Snežni. Pri Mariji Snežni so imeli v nedeljo 21. t. m. lepo narodno prireditev. Ljudski oder iz Maribora je kljub slabemu vremenu priredil izlet, katerega je združil z uprizoritvijo Jurčičeve narodne igre »Domen«. Po večernicah se je zgrnila množica ljudstva, ki je prišla v dežju in blatu po uro daleč in še več v narodno šolo, kjer je imel pozdravni govor predsednik Ljudskega odra dr. Meško, kateremu se je v imenu tamošnjega prebivalstva toplo zahvalil g. Majcen. Nato je sledila narodna igra »Domen«, ki sc. jo izvajali člani Ljudskega odra v splošno zadovoljstvo vseh navzočih. Po končani igre je bila prireditev zaključena z himno »Hej Slovani«, ki so jo vsi navzoči stoje peli. Težko so se ločili ljudje od te prireditve ter izrazili željo, da bi si take prireditve večkrat želeli. Da je prireditev tako uspela, gre zahvala Ljudskemu odru, domačemu g. župniku in gg. učiteljem. Lep čisti dobiček je Ljudski oder poklonil tamošnjim revnim otrokom. Tvornica P. J. Klefiš v Jagodini je pričela zopet obratovati Po trimesečnem počivanju dela je tvrdka P. J. Kleliš v Jagodini pričela zopet obratovati. Vodstvo tvornice prosi vse svoje cenjene odjemalce, da jo zopet počaste 6 svojimi naročili, Tvrdka proizvaja — kakor do sedaj — Vse izdelke iz najboljšega tvoriva, pri čemer zaposluje Ie spccijalne mojstre. — Vest o pričetku novega obratovanja je meščanstvu Jagodine javila tvor-niška sirena; skupina delavcev pa je napravila obho.d po ulicah in tako manifestirala 6voje veliko veselje. V vročini raste meta. Ali za oevežanje Je vendar najboljši metln bonbon 505 s črto I eJT — Razcep v vrstah NSZ. Delavec KID Kralj France nam je poslal izjavo, iz katere povzemamo: Podpisani Kralj France, delegat Delavske zbornice in bivši predsednik Narodne strokovne zveze na Javorniku, sem bil Izključen dne 17. IV. 1939 od centrale Narodne strokovne zveze. S to izključitvijo sem razrešen predsedništva in članstva v Narodni strokovni zvezi. Kot razlog za ta postopek navaja NSZ nediscipliniranost in nezavednost, ker na njen poziv nisem odložil mandat delegata Delavske zbornice. Izjavljam, da sem trdnega prepričanja, da se delavstvu more pomagati in koristiti zlasti v zakoniti obliki delavskega zastopstva, to je v Delavski zhornici. Prepričan sem, da je tudi večina članstva Narodne strokovne zveze na Javorniku tega mnenja in zato moje postopanje odobrava. To sklepam med drugim tudi iz tega, da odborniki NSZ na svoji seji dne 23. IV. 1939 niso soglašali s sklepom in ravnanjem centrale in so soglašali z veliko večino proti temu odloku. Zato nameravam ostati še dalje s svojimi tovariši v najtesnejših stikih in pričakujem, da me bodo tudi še nadalje podpirali pri skupnih prizadevanjih za delavske koristi. — Kralj France, 1. r. — Pred fotografsko razstavo v Kranju. Pripravljalni odbor za ustanovitev fotoamaterskega kluba v Kranju pripravila za mesec junij prvo razstavo umetniške Fotografije v Kranju, K sodelovanju na tej pomembni prireditvi vabi zlasti vse aktivne ljubitelje fotografije v Kranju ter njegovi bližnji in širši okolici, v Tržiču, Jezerskem itd. Vsak amater pošlje lahko poljubno število svojih del v najmanjšem formatu 18X24 cm, najbolje ne-montirano. Zaželjeni so posebno motivi, ki kažejo lepote in posebnosti Kranja ter njegove bližnje in širše okolicc. Slike jc treba poslati na naslov: Pripravljalni odbor Fatokluba Kranja, Kranj, Savski breg 7. — Razpisana služba. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje pri banovinski bolnišnici v Brežicah mesto uradniškega pripravnika v banovinski bolnišnici v Brežicah. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno odnosno bano"insko službo v smislu S 3. zakona o uradnikih ler zdravniško pripravljalno dobo. Prošnje naj se vlože pri kraljevski banskl upravi dravske banovine v Ljubljani do 4. junija 1939. — Ne le božja pot, tudi prijeten in poučen izlet bo letošnje romanje na grob sv. Eme t Krko na Koroško v dneh 28. in 29. junija. Saj si bodo romarji ogledali vse znamenitosti slovenske Koroške, kot Celovec. Vrbsko jezero. Otok, Gospo Sveto, vojvodski prestol itd. Prijave sprejema do 12. junija t. I. Saleziianski zavod na Rakovniku v Ljubljani. — Icredna ugodnost ca vajence b dijake. 50 izkaznic za romanje na Trsat, združeno z izletom po morju v Malinsko na Krku, o binkoštih, po znižani ceni 60 din mesto 110 din, je, na pobudo in prispevek blagega mojstra - odbornika, vajencem in dijakom odločil odbor dobrodelnega ro-marsko-izletnega društva »Družina božjega sveta«. Vajenci in dijaki, ki 6e žele okoristiti s to ugodnostjo, naj se danes in jutri dopoldne, s kakršnimkoli dokazilom zglasijo v društveni pisarni »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. Potovanje, v tehnični izvedbi Tujsko-prometne zveze, traja od sobote zjutraj do torka zjutraj. — Da bos,e stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznini ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam obrani zdravje in mladostno svežost. — Prešernova koča na Stolu bo od 27 maja odprta in stalno oskrbovana, enako tudi novozgrajeni Valvasorjev doni na Stolu. — Naročnikom »Doma in sveta«. Zaradi tehničnih ovir v tiskarni ni »Dom in svet« mogel iziti pravočasno; bo pa izšel konec tega tedna. Prosimo, da nam naročniki oproste neprostovoljno zamudo. — Pri laprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Joscf« grcočice. p4> cbižavi ■OijBsrfrnsuBBiciiiiujijooi^iuiiffintuuisinTiiiuuJ^rnuuiirrT^ i uiiitTTTnn lijrnmi j liiirirnuijuj sTrnnxtiu ] nrn; ] mjinrt ni^uit^1!^ t: jimrtnu mr* * Anketa o ciganski nadlogi na Hrvatskem. Hrvatski listi poročajo, da je banska uprava savske banovine razpisala anketo o ciganih. Razposlala je vsem občinam okrožnice, naj povedo, kako bi se zajezila ciganska nadloga. Večina občin je že odgovorila. Baje je večina odgovorov želela, naj bi oblast cigane kam naselila ter jih tako prisilila, da bi obdelovali zemljo. Listi naglašajo. koliko otrok imajo cigani, medtem ko se med hrvatskim ljudstvom razširja bela kuga. Cigani imajo do 10 otrok vsaka družina, pa ne plačujejo nobenih davkov, poleg tega pa so daleč stran od vsake kulturne sredine, ne hodiijo ne v šolo ne v cerkev. Na drugi strani pa so vedno bolj vsiljivi in nadležni, zaradi česar jih je treba brezpogojno naseliti. * 200 hrvatskih kmečkih delavcev v Nemčijo. V Ivancu v hrvatekem Zagorju se je preteklo nedeljo dopoldne zbralo 200 kmečkih delavcev, ki so jim pregledali na glavarstvu potne liste, da bodo 2. junija lahko odšli na Nemško, kjer so najeti za dela na polju. Delavci bodo dobivali po 35 mark na mesec in prosto hrano. Pot do meje in od meje do doma bodo morali sami plačati. * Neurje jc v hrvatskem Zagorju razdejalo večino ceet, tako da ni mogoč po njih noben promet. * Zborovanje češke mladine v Slavoniji. Preteklo nedeljo se je v Daruvaru zbralo 600 zastopnikov čeških mladinskih društev iz Slavonije in Srema, kjer so naseljeni Čehi. Zveza ima 14 društev z 839 izvršujočih članov. Ta češka mladina se v svojih društvih izobražuje ter skrbi tudi za gospodarski razvoj. Posebna naloga teh mladih ljudi je, da uvajajo sadjerejo v Slavonijo. Samo lansko leto so člani po Slavoniji posadili 1000 žlahtnih sadnih dreves. Na zborovanje mladih slavonskih Čehov v Daruvar so prišli tudi hrvatski mladinci Listi poročajo, da je bilo tudi nekaj Slovencev iz Ljubljane. * 25 jajc jo pojedel za stavo. V Sre.mski Mi-trovici so na vnebohod tamkajšnji izvoščki sedeli v krčmi ter so menili, koliko kdo poje. Oglasil se je dzvošček z nemškim imenom Andres Rein-breeht, ki je deilal, da lahko poje jajčno jed — kajgano iz 25 jajc. Možakom se je la zdela predebela, pa so stavili. Ker pa jim je krčmarica potrdila, da Andres res toliko poje, ji niso verjeli, da bi šlo pošteno. Zato eo sami ubili vseh 25 jajc ter dali v kožico le četrt kile masti, nakar so vse skupaj postavili pred Andresa. Ta |e res vse pospravil. Zato pa so mu morali tovariši plačati še nekaj litrov vina, da je lažje prebavil. * Potres so čutili v Belovaru v nedeljo ob 11.10 dopoldne. Škode potres ni napravil. * Jadrnica se je potopila v soboto ponoči tik pred Dubrovnikom. Jadrnica »Izvor« je bila last Tome Gjuroviča ter je vozila opeko. Pred gruško luko pa so jo pokrili valovi, nakar se je potopila. Posadka se je pravočasno rešila. Ladja ni bila zavarovana, zaradi česar trpi lastnik veliko škodo. * V zagrebškem živalskem vrtu so do zadnjega imeli družino severnih medvedov: dve samici Ljubljana, 24. maja Slovenski delavski tabor Pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marka Natlačena vabimo slovenski delavski stan na skupno manifestacijo, ki bo v Ljubljani dne 4. junija 1939 i geslom: Bog, stan, narod! Proti razkrajanju marksističnih demagogov, za enotno združeno delavstvo, za zmago, za nov družabni red pravice in ljubezni! Zveza združenih delavcev glavni odbor — Ljubljana Gledališče Drama. Sreda, 24.: »Othelo«. Red A. Četrtek, 25.: »Živi mrtvec«. Red Četrtek. Petek, 26.: Zaprlo. Opera. Sreda. 24.: »Vse za šalo«. Red Sreda. Četrtek, 25.: »Falstaff«. Red A. Petek, 20.: Zaprto. Radio Ljubljana Sreda, 24. maja: 12 Godbe na pihala (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Sramel »Štirje fantje« — 14 Napovedi — 18 Mladin. ura: a) Jezik, najdražja dota (g. prof. Fr. Vodnik); b) Opazuj in poskušaj (g. prof M. Adlešič) — 18.40 Podlaga za odmero posrednih in neposrednih davkov (davč. uprav. g. Voljč Štefan) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Težnje Hrvatov na polju likovne umetnosti, II. del (Edvard čanič, publ., Zgb) — 19.50 Prirodopisni kotiček (g. prof. Fr. Pengov) — 20 Wurliške orgle (plošče) — 20.15 Prenos iz Zagreba: Koncert Hrvatskega obrtnega pevskega društva »Jugoc— 22 Napovedi, poročila — 22.15 Kvartet mandolin. Drugi programi Sreda, 24. maja: Belgrad: 20 Prenos iz bel-grajskega Narodnega gledališča — Zagreb: 20.15 Prenos koncerta — Bratislava: 20.40 Slovaške pesmi — Sofija: 20.55 Lahka glasba — Varšava: 20.15 Koncert — Berlin: 20.15 Faustova simfonija, Liszt — Breslau: 20.15 Zabavna in plesna glasba — Budimpešta: 22 Ciganski orkester — Bukarešta: 22.15 Prenos koncerta — Dunaj: 20.15 Koncert dunajskih simfonikov — Monakovo: 22.30 Danska narodna glasba — Pariz: 20 30 Prenos — Stras-bourg: 20.30 Prenos koncerta iz Metza. Prireditve in zabave Prva produkcija šole Glasbene Matico bo v petek 26. t. m. Nastopila bosta poleg gojencev klavirskega oddelka (Cotič Marija, Strniša Metka, Bartol Zora in Gorjanc Franci) in gojencev violine (Dolinar Vera, Matičič Janez, Kogej Leopold in Batista Marko) ter gojenca za čelo (Ferdič Ignac) oba šolska ansambln in sicer mladinski zbor pod vodstvom prof. Viktorja Šonca in godalni orkester pod vodstvom prof. Karla Jeraja. Tako bo na prvi produkciji jako raznolik in zanimiv spored, starše in gojence vabimo k produkciji. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasb. Matice. Sestanki Kongregacija akademičark ima drevi točno ob četrt na 8 sestanek v frančiškanski kapeli. Ker je to zadnji kongregacijski sestanek v tem šolskem letu, ste prav vse akademičarke vabljene, da se ga gotovo udeležite. Rojaki iz Cerkna se opozarjajo, da se tudi letošnji sestanek vrši na binkoštno nedeljo, dne 28. maja popoldne v gostilni pri »Urbančku« na Sto-žicah pri Ljubljani, Ta sestanek bo združen z občnim zborom društva »Porezen« in s proslavo 70 letnice ustanovitve »Nar. čitalnice« v Cerknem. Pridite v6i — prijatelji in znanci dobrodoili! Lekarne Nočno službo imajo lekarne! mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr, Kuralt, Gosposvetska c. 4 in mr, Bohinec, ded., Rimska cesta 31. in enega samca. Samec pa je bil že hudo star, je oslepel ter bil ves onemogel. Zato so ga morali ubiti. Namesto njega so od Hagebecka kupili 5 let starega severnega medveda, ki so zanj plačali 12.000 dinarjev v našem denarju. * 110 let stara ženska. Belgrajski listi poro' čajo, da v vasi 1'alaopori blizu grške Kavale v južni Macedoniji živi 110 let stara ženska, ki se piše Vazilika Hadži Nikola. Rodila 6e je leta 1829 ter je v zakonu imela 12 otrok, ki so menda že vsi pomrli, živi pa njenih 10 vnukov ter 17 pra-vnukov. Pravi, da ni bila še nikdar pri zdravniku, ker še nikdar ni bila bolna. Še vedno sama hodi v gozd po drva ter brez naočnikov šiva ter plete. Pravi, da bi še rada živela kako leto. * Človek, ki je pobil že 50 volkov ter ujel 7 volčičev. Cvetko Joševič iz vasi Nikodina pri Črn! ploči na Mukosu je srdit volčji lovec. V 10 letih je pobil že 50 volkov Te dni je šel v gozd s svo. jim prijateljem. Šla 6ta brez orožja. V gozdu pa sta zagledala volkuljo, ki je imela pri sebi 7 malih volčičev. Kar s kamenjem sta šla na volkuljo ter jo pregnala, nakar sta volčiče pobasala v svoje torbe ter jih sedaj kažeta po vaseh kmetom za denar. Anekdota Nemški pesnik Teodor Strom je nekoč za kratek čas prišel v Hamburg, kjer so mu njegovi častilci priredili slovesen obed. Med gosti je bil tudi Liliencron, ki je bil posebno navdušen za pesnika. Med obedom pa je pesnik Strom po nesreči prevrnil kozarec črnine, ki je umazala lepo beli namizni prt. Gostje so si eicer prizadeli, da bi škodo popravili, vendar je bil pesnik v veliki zadregi. Debel hamburški trgovec se je čez mizo sklonil k pesniku in mu dejal: »Gospod Strom, ali pri vas doma v vaših krajih večkrat kaj takega užagate?« Liliencrona Je to zbadanje, ki je veljalo ohoževanemu pesniku, močno pogrelo. Ves divji je odgovoril namesto Siroma: »To se razume, gospod! Zato pa so lam toliko vzgojeni, da o tem ne govore.« Tovorni avtomobil treščil v drevo Celje, 23. maja. Danes ob pol 2 je bil ovinek državne ceste blizu trgovine Močnik v Šmarjeti pri Celju pozo-rišče velikega avtomobilskega karambola... Na tem ovinku se državna cesta precej zoži In je nepregledna, na vsaki strani ceste pa stoje velike jablane s košatimi vejami, tako da je na tem ovinku vsem voznikom potrebna še posebna pozornost. Ko je danes vozil šofer Lampreht iz Ptuja s tovornim avtomobilom, last sadnega trgovca Simončiča iz Ptuja, velike zaboje masti, obenem pa tudi pohištvo zasebnika Franca Kai-zerja iz Zbelovega pri Poljčanah, iz Ljubljane, je okrog pol 2 pripeljal po cesti proli Šmarjoti. V Šmarjeti mu |e nasproti privozil nek rdeč tovorni avtomobil, ki pa je vozil sredi ceste. Lampreht je zavil popolnoma na desno, da bi se izognil nasproti prihajajočemu tovornemu avtomobilu. V tem trenutku pa ie visoko naloženo pohištvo treščilo v veje sadnega drevja ter odbilo tovorni avtomobil v prvo drevo, odneslo precej debla ter treščilo z vso silo v drugo drevo. Tovorni avtomobil je zadel z odbijači v drevo s tako sila, da se je odbijač ovil okoli drevesa. Motor in hladilnik ter luči so se popolnoma razbile. Na tovornem avtomobilu sta bila poleg šoferja zasebnik Frano Kaizer in Se neki drugi moški. Franc Kaizer jo pri karambolu treščil z vso silo s Čelom v 1 cm dobelo šipo in jo prebil ter dobil težke poškodbe na glavi. Pri sunku si je presekal tudi nos. Vso pohištvo, last Kaizerja Franca, ki je spremljal pohištvo iz Ljubljane v Zbelovo, je polomljeno. Pri karambolu so padli s tovornega avtomobila tudi številni zaboji masti in se razbili po tleh. Ker je močno deževalo, bo mast skoraj gotova vsa pokvarjena. Skupna škoda znaša okrog 30.0P/1 din. Na kraj nesreče je prišlo mnogo ljudi, ki so kljub dežju gledali poškodovnni tovorni avtomobil. — Tovorni avtomobil, ki je povzročil karam-bo! je hitel naprej. Lampreht je vzel osebni avtomobil ter sledil tovornemu avtomobilu. > UUBUANA Varujmo lepoto ljubljanskih parkov f Ljubljana, 23. maja. Neumno !n včasih tudi zločinsko početje raz-4iih divjakov, ki lomijo po ljubljanskih parkih Iklopi, teptajo cvetlice, poškodujejq drevesa ter ipustošijo naravo, je povzročilo že mareikaj skrbi mestni občini in njenim izvršujočim uslužbencem. (Tudi turistični odbor mesta Ljubljane, ki je sestavljen iz nekaterih občinskih svetnikov in predstavnikov raznih društev, se je že pečal e to teadevo. Saj jo na primer znano, da je mojster Plečnik dal postaviti v nekatere parke težke masivne klopi, samo da jih ne bi mcvgli zlikovci pokvariti in razdejati. Snoči je bila zanimiva anketa, ki jo je sklical turistični odbor. Ankete se je udeležilo kar lepo število udeležencev. Poleg občinskih svetnikov dr. S t e 1 e t a, Vončine, Vidra, polk. An-d r e j k a, insp. Silva Kranjca, ins. W e s t r a, so se med drugim udeležili ankete tudi tajnik odbora sv. dr Brilej, vrtn. nadzornik Lap, šolski upravitelj ljubljanskih šol prof. Janko Mla-k_a r, inž. Rado K r e g ar in drugi. Anketo je vodil v zastopstvu župana dr. A d 1 e š i č a , ki je dal pobudo za to anketo, predsednik dr. Štele. Naglašal je, da ima anketa namen najti sredstva, ki naj preprečijo ali vsaj omeje pustošenje, kakor ga povzroča slabo Vzgojena imladina po parkih in da bi se v mladini vzgojil čut ljubezni do narave. Zanimivo poročilo je podal nato g. dr. Brilej. Navajal je več drastičnih primerov pustoše-mja, tako na pr. pri vremenski hišici v Zvezdi, pri orientacijski tabli na grajskem stolpu, o trganju cvetlic po parkih, o vrezavanju začetnih črk v drevesa, o pustošenju tnarkacijskih znamenj, orientacijskih tablic in tako dalje. Tega pa ne delajo samo otroci in mladina, temveč pogosto tudi odrasli. Tudi odraslo občinstvo je treba vzgojiti k spoštovanju do narave in d« javnih naprav. Zlasti pa je treba mladino in odraslo občinstvo pripraviti do tega, da bi sama preprečevala taka razdejanja ter sama energično posegla vmes, kjer bi kaj takega opazila. Pazniki in stražniki vendar ne morejo stati dan in noč pri vsaki klcvpi, pri ivsaiki cvetlici. Tiskovni referent Gaber je podal lepo poročilo o tem vprašanju ter je o tem omenjal zlasti napore Sadjarskega in vrtnarskega društva, da bi se mladina navadila spoštovati narava To društvo ei zlasti prizadeva, da bi se na učiteljiščih bodoči učitelji vzgajali bolj za praktične strokovnjake v kmetijstvu in vrtnarstvu, ne pa za filozofe. Taki učitelji bi mogli mladino tudi bolj vzgajati v tej 6meri. Istega mnenja sta tudi predsednik Kmetijske zbornice in načelnik kmetijskega oddelka banske uprave. G. Vončina je bil mnenja, da se mo,ra v Šolah uvesti pouk o lepem vedenju in da naj se poostri nadzor nasadov. Zlasti naj bi otroci pazili drug na drugega. Ljubljana mora čim prej dobiti čim več otroških igrišč, da otrokom ne bo treba skakati po cvetličnih nasadih. Otroci nimajo prostora, ikjer bi se razživeli. G. Vider obžaluje, da ima le malo ljubljanskih šol poleg poslopja tudi igrišča. Resnica pa je tudi ta, da je ve?č po-* škodb izvršenih ponoči, ko pridejo krokarji iz gostiln. Proti tem je treba nastopiti z ostrejšimi,, kaznimi, ker prav ti tipi napravijo več škode kakor šolska mladina. Polkovnik Andrejka je dal več nasvetov kako zatreti take zlonamerne poškodbe, zlasti pa bi bilo umestno, da se opozori nato skavtska organizacija. Komisar Mihelčič je naglašal, da je v splošnem mladina dobra in da škodo povzročajo le izjeme. Take izjeme je treba izločiti in jih oddati poboljševalnim zavodom. Prof, Mlakar je mnenja, da mladina ljubi cvetlice, toda odrasli ne dajejo dobrih zgledov. Največ pustošenja povzročajo slabo vzgojeni turisti. Insp. Silvo Kranjec je naglašal, da tako poškodbe vrše navadno ljudje, ki so že izven šole, da celo taki z akademskim naslovom. Insp. W e s t e r pa je predlagal, naj bi šolska mladina nosila posebne čepice z znaki, tako da bi bilo takoj omogočeno škodljivca javnih nasadov dobiti. Inž. Rado K r e g a r se je pridružil mnenju, da je treba mladini dati čim več igrišč, da bo poškodovanje nasadov prenehalo. Dr. Štele je končno podal jedro vse debate. V smislu navedenih predlogov in nasvetov bo mestna občina storila vse korake, ter se obrnila na vse odločujoče činitelje in tudi sama bo nastopila dovolj energično, da se pustošenje javnih nasadov in naprav prepreči. SVIUA nt le lepa vsled pestrosti barv, temveč Je tnrti praktična, kajti kot pena labka kvaliteta, ki jo imamo na zalogi se odlično nosi in lepo pero. BRATA VLAJ, Wolfova 5 1 Najkasneje v soboto bo tramvaj po Starem trgu zopet stekel. Kljub slabemu vremenu hite s tramvajskimi deli na Starem trgu, kar le morejo. Do sobote hočejo progo na vsak način končati in jo zopet priključiti na ostalo tramvajsko omrežje. Na binkoštne praznike bo namreč na Rakovniku tradicionalno romanje k Mariji Pomočnici. Na te slovesnosti pride vsako leto veliko romarjev z dežele, pa tudi Ljubljančani tisti dan radi pohite na Rakovnik vsaj na zaključno procesijo. Znano je, da ob takih prilikah dolenjski tramvaj velikanskega prometa ni zmagoval, leto»s pa bo vsekakor bolje, ker bodo na prenovljeno progo lahko postavili večje vozove, 1 Brivnice o binkoštih. Združenje brivcev in frizerjev vljudno obvešča cenjeno občinstvo, da bodo brivsko-frizerski saloni v Ljubljani na binkoštno soboto odprti do 21, na binkoštno nedeljo po od pol 8 do 12 opoldne, na binkoštni ponedeljek pa ves dan zaprti. 1 K poročilu o novom mozaiku na pročelju šempetorsko cerkve popravljamo v toliko, da to ni prvi slovenski domači mozaik, kakor srno pisali, da so »nam zdi«, temveč da mozaike iz umetnega marmorja izdeluje od 1. 1932 dalje tvrdka »Alpeko«, trgovsko industrijska družba z o. z. Toliko v pojasnilo. 1 Dve nesreči. Včeraj zjutraj so bili reševalci poklicani v Kristanovo mehanično delavnico na Dunajski cesti, kjer se je pri delu ponesrečil 38-letni manipulant Josip Flerin, doma iz Domžal. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil nogo. — Na kolodvoru pa so včeraj reševalci prevzeli 72-letno bivšo služkinjo Barbko Vidmarjevo, z Ja-vornika pri Jesenicah. Tudi ta si je pri padcu zlomila nogo. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnišnici. — Z rovnico nad žensko. Hudega soseda ima poeestnikava žena Jutka Vodenikova iz Polšnika pri Litiji. V vasi Ravne jo je ta sosed napadel kar z rovnico ter jo občutno poškodoval po levi roki. Žena je morala v bolnišnica. 1 Naval krošnjarjev. Pred približno pol leta je popolnoma prenehal naval krošnjarjev v Ljubljano in okolico. Sedaj na pomlad pa se je naenkrat skoro podvojil. Kdor je na Hrvatskem ali še južneje doli brezposeln, misli, da bo še najbolj shajal, če pride v Slovenijo krošnjarit. Pa ti Bosanci in Dalmatinci, ki prodajajo galanterijo, niso niti tako nevarni. Znano je, da ti kupujejo svojo drobnarijo povečini pri ljubljanskih trgovcih in se zadovoljujejo z majhnim dobičkom. Toda ti ljudje prodajajo večkrat tudi nekatere predmete, ki jih mora pošten človek odklonili. So še drugi nerc-elni krošnjarji, ki poštenim krošnjarjem jemljejo ugled. 1 Namesto venca na grob svojega sinčka je daroval g. inž. Schidjanski Dragotin iz Belgrada 500 din za reveže v Zavetišču sv, Jožefa, za kar mu izrekamo iskreno zahvalo. ABBAZIA - HOTEL EDEN NAJLEPŠA OSREDNJA LEGA OB MORJU Vse moderne udobnosti Sijajna kuhinja Popolni pension 40*— lir Zahtevajte prospekte K □ S WM MARIBOR Živahne kupčije s posestvi v Mariboru Maribor, 22. maja. Posestna kupčija je bila v Mariboru do nedavnega časa v velikem zastoju. Edino mestna občina mariborska je prodajala svoje parcele na bivšem Rosenbergovem posestvu v Magdalenskem predmestju, ker so tam cene zelo ugodne, prav tako pa tudi plačilni pogoji. Pred nekaj dnevi pa se je posestni trg zopet odprl ter eo postale kupčije izredno živahne. V teku nekaj dni je zabeleženih v Mariboru nič manj kot 13 takšnih transakcij. Med spremembami so poleg parcelnih kupčij tudi nekatere prodaje hiš, in sicer: Posestnica Terezija Pošinger je kupila vogalno hišo Cvetlična ulica 29 in Prečna ulica 1 od posestnika Pavla Kunsteka za 528.000 din; Štefanija Gottlich, roj. Jančič, soproga trgovca, je kupila od industrijalca Izidorja Obradoviča in njegove žene hišo v Kneza Koclja ulici (Tattenbachova) št. 17 za 650.000 din; soproga trgovca Jerica Šlik je kupila vilo v Kosarjevi ulici 37 od prof. dr. Franca Žgeča za 232.500 din, posestnica Ivanka Jaklič iz Studencev je kupila od uradnika drž. žel. Ivana Angleški kralj in kraljica v Kanadi Vožnja po morju je končana, nadaljuje se popotovanje v dvornem vlaku ! Ves svetf, razen tistih, ki se morajo poklicno pečati z mučnejšimd vprašanji, govori o potovanju angleškega kralja in kraljice po Kanadi, o veličastnem sprejemu v Quebecu, o slovesnostih do vseh podrobnosti itd. Vožnja po morju tja je srečno končana, začelo se je že potovanje v dvornem vlaku po Kanadi, potovanje, ki je v vsakem mestu prekinjeno s sprejemom, pozdravi, govori, elavnostmi obedi, slovesom — in ju dvorni vlak spet odpelje naprej. »Ob 10.35 jx> kanadskem čaeu 17. dne meseca maja je angleški kralj prvič postavil svojo nogo na asfaltna tla zgodovinskega mesita Quebec. Pol koraka za kraljem je stopala kraljica« — s temi jedrnatimi besedami je »Daily Express« razglasil svojim bTalcem zgodovinski dogodek. Quebec je bil na dan sprejema že na vse zgodaj na nogah. Vreme je bilo krasno. Stotisoči so se valili po širokih ulicah, zlasti živo pa je bilo na obrežju reke Sv. Lovrenca, kjer so tisoči in tisoči čepeli vso noč, da bi bili zjutraj bliže slovesnostim. Zlasti so 6e potrudili Francozi, ki eo med prebivalstvom Quebeca glavna plast. Ob sprejemu je 5000 francoskih otrok vihtelo zastave v kanadskih in francoskih barvah in pelo narodno himno francoskih Kanadčanov »Vive le rok. Kanadska konjenica, ki ji zaradi njene škrlatnordeče uniforme pravijo »inounties«, je delala špalir. Kralj je stopil med množico v uniformi angleškega admirala. Z mestnega gradu se je razleglo 21 strelov in napovedalo vsej daljni okolici, da sta toliko pričakovana gosta prišla. Po prvih pozdravih in predstavljanjih je kralj sedel v šest metrov dolg avto s posebnim kolesjem za počasno in tiho vožnjo in sredi množic, ki so ga viharno pozdravljale, odpeljal pro.i gradu From-tenac, ki je bil njemu in kraljici prepuščen v | bivanje. Iz Quebeca ju pot pelje v Motreal in dalje v glavno mesto Kanade Ottavvo, odtod bosta odpotovala proti Torontu, kjer jima bodo pokazali slavne kanadske petorke. Vsa pot je dolga 6000 milj in jo bosita premerila v dvornem vlaku, ki ima 12 voz, Lokomotiva in vozovi so barvani modro s Brebrnimi progami. V privatnem salonu kralja je zlat telefonski aparat, ki ga v vsakem mestu, kjer se vlak ustavi, takoj priključijo na mestno telefonsko mrežo. Ves čas tega potovanja je za kralja rezerviran podmorski kabel Kanada—Anglija, da vsak čas more stopiti v zvezo z Rucking-liamsko palačo v Londonu. Kralj in kraljica večkrat na dan govorita s svojimi otroci, ki so morah ostati v Londonu. Dvorni vlak spremlja 16 mož posebne policije »Canadian Mounted Police« IV pisanih uniformah, ki pa 60 bolj častna garda, m Ogromno množine vode so zlivajo na Maribor. — Nalivi v Mariboru trajajo kar naprej. Ogromne množine vode so se že zlile na mesto. V noči od sobote na nedeljo in v nedeljo dojiol-dne so zabeležili na meteorološki postaji na Te-znem 53.3 mm dežja več, kakor prej v treh mesecih skupaj. V naslednjih 24 urah — noč od nedelje na ponedeljek — pa je zabeležila j>ostaja 34.5 mm padavin. Posledice nalivov se tudi v mestu poznajo. Ribnik v parku je do vrha zalit z vodo ter se že razliva jx> okolici. Po Zgor. Gosposki ulici predirajo od časa do časa iz parka pravcati hudourniki. Ceste so izprane mestoma do kamnite jiodlage. Drava pa stalno narašča ter je začela pod Meljem na pobrežkem nabrežju že preplavljati travnike in njive. Prav tako je izstopila čez breg pri Št. Petru. m Naplavljeno truplo. V Selnici je Drava naplavila truplo nepoznane žene, stare kakih 50 let. Truplo je moralo ležati v vodi kake tri tedne, ker je bilo že na pol razpadlo. Spravili so ga v selniško mrtvašnico. Ker niso našli pri vtopljenki nobenih listin, se ne da ugotoviti, kdo je in od kod jo je reka prinesla. m Palec mu jo odtrgalo. V opekarni v Račah se je pripetila huda nesreča. Stroj je odrezal delavcu Karlu Hojniku . pplec. ^gs.ne roke. Ponesrečenca so spravili v mariborsko bolnišnico. jn Občni zbor »Napredka«. Hrvatsko kulturno društvo »Napredak« v Mariboru je imelo občni zbor, ki ga je vodil predsednik industrijalec Drago Paljaga. Mariborska podružnica ima organiziranih v svojih vrstah 153 v Mariboru živečih Hrvatov, ki imajo vsak četrtek zvečer svoj sestanek. Pri volitvah si je društvo izvolilo zopet dosedanji odl>or s predsednikom Paljago na čelu. m S svincem so igrali avtomatsiu biljard. V gostilni Pristovnik v Slov. Bistrici so prišli na sled zanimivi slepariji. V gostilni imajo avtomatski biljard, na katerem se igra le toliko časa, dokler je v pogonu posebna ura. V pogon pa se spravi z novcem za 2 din, ki se vrže v odprtino. Namesto denarja pa so našli v zbiralniku skoraj same kose svinca v obliki dvodinarskih novcev. Ugotovilo se je, da so hodili igrat na ta biljard šolski otroci. Ker pa niso imeli denarja, so vlili v model iz ilovice svinec v obliki dvodinarskega novca. Ker se jim je poskus posrečil, so ga oči-vidno večkrat z uspehom uporabljali ter pridno igrali na biljard za 6vinec. m Program Ljudske univerze za bodočo sezono. 0 občnem zboru Ljudske univerze v Mari-.... - . --„-, — o- ! boru smo že poročali. Na zborovanju je bil na- na tako dolgem potovanju tudi polrebno. Po hod- i pravljen tudi program za prihodnjo predavalno nilnh vozov tečejo povsod mehke preproge, barve : sezono, ki se bo začela meseca oktobra. Ljudska H?" so naravnost izbrane in nikjer ne bodejo j univerza bo letos proslavila 550letnico kosovske oci, pohištvo je najdragocenejše, med pohištvom bitke, 150 letnico francoske revolucije s predavaje tudi velika knjižnica; vlak ima seveda tudi ko- njem univ. prof. dr. Hauptmana, dalje bo prire- ker za pravo varnost iso olj vsej progi primerno preskrbeli drugi organi. Vlak je opremljen nad vse razkošno in omogoča največje udobje, ki je palnico, brivski salon in praktični organizatorji potovanja tudi na — vinsko klet niso pozabili. Zlasti pa je po vsem vlaku veliko rož. Zadnji vot. je »observation car« — razglednik z izredno veliki okni in balkonom, ki omogoča neoviran razgled po pokrajinah. Odgovornost za tehnično dovršenost vlaka in nemoteno vožnjo nosi 25 strojevodij, ki se izmenjujejo v posameznih delih proge. V pomoč in kot svetovalci 60 jim dodeljeni trije angleški inženirji. dila več strokovnih tečajev iz fiziologije in biologije. m Okradon avtomobilist. Mariborski trgovec Alfonz Wressnigg je imel smolo, ko se je nahajal v Ciglencah pri Dupleku. Pustil je avto na dvorišču nekega posestnika ter odšel po svojih opravkih. Ko se je nato vrnil, se je vsedel v avto ter se odpeljal. Šele v Mariboru pa je zapazil, da mu je neznanec iz avtomobila odnesel 1500 din vreden plašč in usnjate rokavice. Domitra hišo na Betnavski cesti 61 s stavbiščem za 180.000 din; obratovodja Mirko Sel iz Podvelke je kupil od trgovca Maksa Kerna iz Varaždina in Dore Tarandek, soproge steklarja v Zagrebu hišo z zemljiščem v Magdalenskem predmestju za 70 tisoč dinarjev. — Zanimivo je, da so med kupci hiš večinoma žensket Prav tako živahna je bila kupčija s parcelami. Avtoprevoznik in posestnik Srečko Sušeč iz Kam-nice je kupil od posestnika in trgovca Ivana Po-scha v Koroškem predmestju parcelo v skupni izmeri 14.700 kv. m za 147.000 din. Zel Ana je kupila od posestnice Ivane Šibold parcelo 410 m' v Magdalenskem predmestju za 31.000 din. Ivan Baumgartner iz Pernice je kupil od Terezije Pe-klar parcelo Grajski marof za 65.925 din. Mestna občina je prodala na Rosenbergovem posestvu stav-bišča naslednjim kupcem: Policijskemu agentu Pavlu Penku 703 m* za 15.476 din; magistratnemu uradniku Ivanu Mavriču 832 m' za 18.304 din; go-stilničarki Heleni Habjanič 761 m® za 22.830 din; Ivanu Toni 843 m' za 18.546 din; Maksu Pasecky in Berti Lang 893 m' za 19.646 din. Angleški kralj in kraljica r Kanadi - prvi pozdravi r Qucbccu. Ob sedežih p«'?« kralja kanadski ministrski predsednik Mackenzio Kiiig. (Slika je bila poslana v Evropo brezžičnim potom.) m Strela vžiga. Na Vel. BoSu nad Selnico ob Dravi je povzročila strela tik meje velik požar. Udarila je sredi noči v gospodarsko jx>slopje posestnika Franca Stelzla ter ga zažgala. Poslopje je zgorelo do tal, prav tako vse gospodarsko orodje in 15 ovac. Graničarjem gre zahvala, da je bila rešena iz gorečega hleva goveja živina. Posestnik trpi 101.500 din škode. m Pokojninski zavod bo začel zidati. Pokojninski zavod je kupil lansko leto v Mariboru velike parcele, na katerih bi moral že letos na pomlad začeti z zidanjem, vendar iz neznanih vzrokov z deli še ni pričel. Zdi se pa, da bo 6tvar krenila z mrtve točke. Kakor znano, je kupil zavod od posestnika A mb rožiča večjo parcelo v Krekovi ulici. Na tej parceli so razni tovarniški objekti nekdanje tovarne perila Durjava, ki jih sedaj uj)orablja tvrdka Sofra. Te objekte sedaj podirajo. m Dekliški krožok Mnribor T Ima drevi ob 7 svoj redni sestanek v mali dvorani Zadružne gospodarske banke. Udeležba obvezna. m Gledališke novico. Shawova komedija »Py-gmalion« se bo po daljšem presledku zopet ponovila jutru v četrtek, zvečer v mariborskem gledališču. m Davčne zadeve. Davčna uprava za mesto Meribor opozarja, da je 15. maja potekel skrajni rok za plačilo II. četrtletnega obroka zgradarine, pridobnine. davka na poslovni promet in luksus, rentnine, davka na neoženjene osebe, družbenega davka, vojnice in posebnega davčnega dodatka na skupni brutto promet. Vse te zapadle davke je treba vplačti v teku osmih dni. m Inozemski državljani, ki bivajo na področju predstojništva mestne policije v Mariboru in so v posesti zaposlitvenega dovoljenja z veljavnostjo za nedoločen čas, se ponovno pozivajo in opozarjajo, da isto še tekom meseca predložijo v svrlio overovljen,ja pri predstojništvu mestne policije v sobi št. 2. Izkaznice bodo Bicer izgubile svojo veljavnost. Gledališke Sreda, 24. maja: Zaprto. Četrtek, 25. maja ob 20: »Pygmalion«. Red D. Mladinski tabor v Mariboru od 29. junija do 2. julija Stanovska zborovanja Prosvetne ivezej Ob priliki Mladinskega tabora v Mariboru priredi Prosvetna zveza v Mariboru svoja stanovska zborovanja po sledečem sporedu: I. Dijaki in izobraženci: dne 30. junija ob 10 v Karlinovi dvorani. (Dijaško semenišče, Koro-ščeva ulica 12.) 1. Kristus, naš voditelj, dr. Capuder. 2. Naša mladina — naš narod, dr. Korošec. 3. Totalitarna družba in krščanstvo, dr. Ahčin. II. Učitelji: dne 30. junija ob 3 popoldne v Karlinovi dvorani. (Dijaško semenišče, Korošče-va ulica 12.) 1. Slomšek in sodobni učitelji, dr. Brumen. 2. Vzgojna naloga sodobne vaško in mestne in mestne šole, dr. Ozvald. 3. Učitelj — posredovalec verskih vrednot, Terseglav. III. Kmeti: dne 1. julija ob 10 v Karlinovi dvorani. (Dijaško semenišče, Koroščeva ulica 12.) 1. Duševni temelji slovenskega kmetskega doma, dr. Holinjec. 2. Ali čuva današnji kmet svojo stanovsko sa-moniklost?, dr. Sušnik. 3. Izobražen kmetski fant — izobražen kmet-ski gosfiodar, Geratič. I 4. Glavni pogoji gospodarskega napredka kmetskega stanu, dr.'Lavrič. 5. Izseljensko vprašanje, F. Zakrajšek. IV. Obrtniki: dne 1. julija ob 10 v dvorani Ljudske un i ver je. (Slomškov trg.) 1. Dobre obrtniške družine podlaga obrtniškega blagostanja, Žebot. 2. Kako obnoviti rokodelsko stanovsko omiko?, Fink. 3. Življenjska skupnost mojstra, pomočnika r in vajenca, P. Laura. 4. Bodočnost in pomen obrti v modernem gospodarstvu, dr. Gosar. V. Delavci: dne 1. julija ob 8 popoldne v dvorani Ljudske univerze. (Slomškov trg.) 1. Duševna stiska industrijske delavske družine, Oberžan. 2. Delavci, pionirji bodoče Industrijske stanovske omike, Dornik. 3. Stanovska vzgoja delav. mladine. Preželj. 4. Socialni in gospodarski položaj slovenskega delavca, Snier3u. 5. Pomen strokovne organizacije, P. Rozman. Tudi Zveza dekliških krožkov bo imela zborovanje za dekleta in sicer v soboto, 1. julija do-jmldne ob 10 v dvorani č. Šolskih sester v Samostanski ulici. KULTURNI OBZORNIK «S3——^____________ Akademski pevski zbor v Mariboru Ce listamo po mariborski glasbeni kroniki zadnjih let, vidimo, da je Akademski pevski zbor skoraj vsak svoj večji program, ki ga je izvajal v Ljubljani, ponesel tudi v Maribor. Vedno se jo APZ zavedal svojega poslanstva, ki ga vrši med narodom in za narod ne le s svojo dovršeno gojitvijo pevske umetnosti, marveč tudi kot glasnik in čuvar naše narodne, umetne in ljudje glasbe — ene izmed najdragocenejših narodnih svetinj. Slovenski Marilior je skoraj ob slehernem koncertnem obisku APZ iz Ljubljane razumel Io |>o-membnost in je več ali manj vselej v lepi udeležbi na koncertu pokazal svojo naklonjenost, čeprav navdušenje in simpatije nisla bili vedno in pri vseh krogih enaki. A tolikšnega spontanega priznanja, tolikšnih navdušenih ovacij že dolgo noben zbor ni bil deležen, pa ludi APZ menda tako še ni bil na svojih nastopih nikjer sprejel kol tokrat v Mariboru. V dobesedno nabito polni unionski dvorani, kjer so se zbrali poleg številnih poslušalcev iz najširših pla&ti naše javnosti tudi najodličnejši predstavniki vseh oblasti in vseh stanov, so akademiki odpeli zaokrožen koncertni spored pod enotnim naslovom: pesem slovenskega preporoda. O sporedu samem je bilo na tem inestu že nedavno več govora, ker APZ prireja sedaj koncerte z istim sporedom po vsej naši ožji slovenski domovini. Za tolikšen uspeh koncerta je treba podčrtati dva momenta. Najprej si je APZ v vseli svojih nastopih iz prejšnjih let pridobil sloves enega najboljših zborov v državi. In to po vsej pravici. Saj se je izkazal tudi tokrat. Glasovno so posamezne skupine izpolnjene s prav solistično izšolanimi, pa nič manj naravno plemenitimi in bogatimi glasovi. Pri prvih tenorjin občuduješ lahkotno in prožno višino brez vsake pretirane rez-kosti ter sočno barvitost, ki ostane v vseh legah enovita; to smo občutili tudi v obeh solističnih odstavkih, v »Veselem godcu«, zlasti pa še v Nedvedovi »Popotnikovi pesmi«:, kjer se je solo slavek »Dežela ljuba, kje ležiš«, zapet z nepo-jiisno meiikolK) in milino, pač neizbrisno vtisnil slehernemu v spomin. Drugi tenorji so morda v barvi manj enotni, pa zalo polni in vztrajni; v prvih basih se je posebno odražala svojstvena mehka liričnost, čeprav ne občutiš nikjer »ba- sovske« nasilnosti. Glasovne skupine so z morebitno malenkostjo zelo enotne, v petju pride homogena zlitost in ubranost zbora v polni meri do veljave. Izrazna sredstva dinamike in agogike so enotno izvedena v vseh potankostih in' v neprisiljeni obliki, brez vseh tistih »za laso privlečenih« in odbijajočih razvad, ki skušajo doseči efektnost, pa strašno bijejo v uho in jih ne baš redko srečujemo pri naših zborih. S tako dovršenimi glasovi in s tako izšolanimi pevci je pevovodji interpretiranje hvaležno delo z zagotovljenim uspehom. V vzorni pevski disciplini je zbor sledil svojemu pevovodji gosp. Francetu Maroltu, čigar posebna odlika je vprav v tem, da s svojo kretnjo zna pritegniti zbor na mah nase in ga vodi z lahkoto po poti svojega doživljanja ter interpretiranja. Ve6 prožen način petja spontano izraža, da se je pesem porodila iz enotne skupne občutenosti, da je neprisiljeno privrela iz srca in zatorej tudi nujno ter prepričevalno seže do srca. Prav' za prav pa pri poslušanju takšnega petja ne stopajo te ali one prednosti in posebnosti kar nič v ospredje; vtis imaš, da prihaja pesem iz enega grla in da je petje pač takšno, kakor mora biti in kot je edino, pravilno ter naravno. Drugo, kar je poleg pevskih odlik Akame-skega pevskega zbora občinstvo tako močno navdušilo, je bil pa spored. Saj so se vrstile pesmi, ki so sicer umetne skladbo, a so tako občutene in tako naše, da so in ostanejo za vselej naša nepozabna last. Zvonikarjeva, Pri zibeli, Mlatiči, Pod oknom. Cerkvica, Lipa itd., te pesmi bodo med našim narodom ostale vedno lepe in vedno žive. Da pa vprav v naših dneh domorodni in brambovski glasi še posebno vžigajo, temu pa menda ni treba še razlage. Ce vse to upoštevamo, potem nam je prav lahko razumljivo, da se navdušenje, ki so ga vzbudili akademiki-pevci s slovensko pesmijo, še dolgo jx> koncertu celo zunaj pred dvorano ni hotelo pomiriti. Za poslanstvo, ki ga vrši APZ s svojo pesmijo, mu je slovenski narod upravičeno hvaležen in zopet ponavljamo: Akanuleski pevski zbor je v tej formi in š takšno interpretacijo naše pesmi tudi med prvimi poklican, da reprezentirat slovensko pevsko umetnost tudi preko mej naše domovine! Bb. Mariborsko gledališče Roman Niewarovicz: HnoIywood. Komedija. — Kežiral J. Kovic Pričujoča satira na ameriško filmsko stvarstvo ni brez duhovitosti in humorja, dasi ne za-grebe nikjer v globino ter streže samo zabave željnemu občinstvu. Režijski problem tega dela je v bolj ali manj točnem posnemanju ameriškega okolja, v upodabljanju ameriškega človeka in zanj značilnega življenjskega odnosa — lova za busi-ness, ki ga omiljuje svojstvena sentimentalnost. Tega problema mariborska uprizoritev ni rešila, še manj, niti približala se mu ni. Na mešetarju Toinpsonu, ki ga je igral g. J. Kovič, ni bilo, razen imena, prav nič amerikan-sliega. Ta lik, ki je vendar krepko risana karikatura poinokrvnega ameriškega poslovnega človeka, je bil v mariborski uprizoritvi brez barve in brez vsake verjetnosti. Tudi Mary, ki jo je igrala gdč. Branka Rasbergerjeva, je bila kljub nekaterim simpatičnim potezam brez ameriške dornovnice. Enako Edo Verdonik kot Jack. Najboljša kreacija tega neuspelega večera je bil g. Lj. Crnobari kot Mac Nicls. —o. Lojze Mav: Rajska hrana 11 evharističnih pesmi za mešani, triglasni zbor in solo. 1938. Samozaložba. Posamezni izvod 12 din. Nad' 10 izvodov ]k> 4 din pri skladatelju (v Ljubljani, v trgovini Kocutar, Stritarjeva ul.). Prijatelji skladateljevih del — in to so menda vsi naši organisti in pevci — bodo s pričujočo zbirko imeli sami veliko vesele zadovoljnosti, pri poslušalcih se bodo pa nabrali vse polno resnične hvaležnosti za te mehke, prijazno zveneče skladbe. Dve je skladatelj namenil celo za ljudsko petje. Za zborovsko sta gotovo dobri; ljudskemu petju bo pa morda v napotje besedilo. Kaj naj le preprosti ljudje narode n. pr. z »evharistično skrivnostjo« in še s, čim V Skladbe so po slogu zelo pisane. Od preprostega recitativa (poteua govora), preko običajnih pesemskih tvorb do lepo razpletenega kontra-punkta po želji dobiš, kar iščeš. Za mesec junij in slovesnosti Jezusovemu Srcu na čast ima zbirka še dve pesmi Jezusovemu Srcu. Najlepša in glasbeno najboljša je pesem »O kam. Gospod?«. V lepem kontrapunktu se love in prepletajo glasovi, tako da se po vrednosti marsikje bliža najlepši slovenski obhajilni pesmi — Spindlerjevi: »O kam, Gospod«. Pripis za brzino proti koncu: »počasi«, je pač po pomoli pel taktov prezgodaj. Dovolj 1)0, če ho veljal za zadnje štiri takte. — Na dve tiskovni napaki naj še opozorim: na 11. strani v zadnji vrsti naj ima tenor obakrat d (namesto di); na 5. strani v 4. taktu naj bo druga nota v basu e (ne fis). Skladbe so kot glasba korista in zelo porab-na obogatitev naše cerkveno-glasbene zakladnice. 1 Z novim besedilom je križ kar splošno po vseh zbirkah. »Cerkveni glasbenik« je letos o tem mimogrede že nekaj pisal. Koliko pesmi ie po novejših zbirkah, ki imajo glasbo dobro, besedilo pa slabo, celo čisto Sanič, brez vsebine, dogma-tično nejasno, kočljivo; natrpano z besedami, ki naj bi lepo zvenele, se pa v resnici slišijo neprijetno, neslano. Koiikrat reči, ki bi morda dobro dele pobožni, v Boga zatopljeni nunici, navadnemu kristjanu pa nimajo kaj povedati. Saj imajo naši ljudje zdravo čustvovanje, odlikuje jili trezen razum, krepka volja. In tako marsikaka po glasbi lepa stvar zaradi besedila ni dobra. Krivi so po eni plati pesniki, ki take reči poio, krivi pa tudi skladatelji, da take pesmi zbirajo, kriva cenzura, ki take mehkobne reči sprejema v razne nabožne lisle; kriva pa najbolj glasbena cenzura, ki bi nezrelo, prazno, zdravemu verskemu čustvovanju škodljivo besedilo morala odločno odklanjati. Pa očividno gleda le glasbo, dasi je pred vsem važno besedilo. Naj se ceuzura veuikr enkrat loti tudi te prve naloge. ^ * Vokalni in instrumentalni koncert Glasbene Matice v Ptuju. Dne 16. maja je priredila GM s\oj zaključni vokalni in instrumenlalni koncert v dvorani GM z zelo pestrim sporedom. Spored je otvorila gdč. Mara Kabaj, ki ie zaigrala na klavirju Grieg E. »Svatba na Troldhaugenu« in Liszt Fr. »Valse Impromptu«. Obe skladbi sta bili podani z veliko rutino in je pokazala da obvlada najtežje skladbe do dna. Gdč. M. Jošt je zapela dve pesmi za sopran in spremljavo klavirja, in sicer: Čajkovski: »Zakaj?« in Štritof: »Hodi, da Minka« (narodna). Solistinja še ni dorasla 6voji nalogi, njen glas je 6icer simpatičen in ji obeta ob dobri in vztrajni šoli lep napredek, bil je to njen prvi nastop kot solistinja. G. Cehovin je zaigral na čelo Debussy: »La fille anx cheveux de lin (Plavolasa deklica) in Goens:f »Scherzo« in jo pokazal, da obvlada svoj instrument. — Orkester (kvintet) je izvajal Gregorc J. Gozdno serenado za I. in II. violino, čelo, klarinet in klavir. Izvajalci gg.: D. Hasl, L. Ribič, Fv Hri-bernik, B. Cehovin in Mara Kabaj. Salonski orkester pa Čajkovski: Andante cantabile in . Verdijevo Aida. Ob izvedbi teh skladb se je človeku vrinilo v zavest, da bi za tako priliko pričakoval večje širino in stopnjevane umetniške vrednote, saj je celota zapustila vtis neke raztrganosti v skoraj preveliki izvajalski pestrosti in še ne dokončni popolnosti. Vendar je vse to v okviru koncerta imelo svoje vrednote. Drugi del koncerta je izpolnil Matični pevski zbor. Moški zbor, številčno precej močan, je zapel Prelovčevo »Nageljni rdeči«, pri kateri pesmi je odpel g. prof. Rus z lepo donečim baritonom soio partije in je pesem vplivala na poslušalce. Ženski zbor je odpel Grobningovo »Dekle pri oknu« in Mirkovo »Medvedov ples« s spremljavo klavirja. Mešani zbor pa Jerebovo »Veterček moj« m Adamičevi »Za njega vse potrpim« in »Spi, sinček moj«. Matični zbor, ki ga vodi g. dirigent Cehovin, je sedaj izpopolnjen z novimi mladimi močmi v sopranu in altu. — Koncert je bil dobro obiskan m je občinstvo pokazalo, da zna ceniti delo GM. Fras. • Gla s o prevodih iz bolgarščine v slovenščino. Bolgarski dnevnik »Dnes« od 11. maja t. 1. prinaša izpod peresa Georgija Klisarova, prijatelja našega naroda, redaktorja in propagatorja planinarstva v Bolgariji, daljši članek o najnovejših prevodih na slovenščino iz bolgarske književnosti. Uvodoma spominja na prve prevode iz slovenščine na bolgarščino in obratno izza 90 let po našem pokojnem rojaku prof. Antonu Bezenšku, nato pa podaja točen pregled prevodov iz bolgarščine v slovenščino v teku zadnjih let. Naglaša, da slovenski časopisi, tako dnevniki kakor tudi revije, v zadnjem času posvečajo veliko pozornost bolgarski književnosti in prav pridno priobčujejo prevedene bolgarske novele, črtice in drugo. Izmed del, ki so izšla v knjižni obliki, še posebej omenja »Bolgar-ske novele« v prevodu Toneta Polokar\a (Družba sv. Mohorja, 1937), nato zgodovinski roman Ivana Vazova »Pod jarmonu, prvi in drugi del (Jugoslovanska knjigarna 1938/39), ki ga je prevedel dopisni član Zveze bolgarskih pisateljskih društev pisatelj France Bevk, dalje njegovo knjigo potopisnih spominov in beležk »T)esel dni po Bolgariji«, ki je izšla preteklo leto v Gorici, posebno pohvalno pa ocenjuje prevod romana Jordana Jovkova »Žanjecki ga je izdala Modra ptica leta 1938, prpvedel pa ga je Alojzij Bolhar. (Prinaša tudi njegovo sliko.) Poudarja vzoren prevod, dalje tisk in knjižno opremo ter govori o prizadevanju slovenske kulturne javnosti po čim večjem zbližanju in medsebojnem spoznavanju. Nadalje podaja pregled dosedanjega dela nekaterih slovenskih kulturnih delavcev, ki prednačijo pred vsemi Jugoslovani na polju zbližanja med nami in Bolgari. Članek zaključuje G. Klisarov z željo, da bi se tudi med bolgarskimi pisatelji našli slovenskega jezika zmožni prevajalci ter prevedli in prikazali bolgarski javnosti leposlovne umotvore najboljših slovenskih, še prav posebno pa sodobnih pesnikov in pisateljev. Kot 30. knjigo zbirke »Zabavnik« je Srpska književna zadruga izdala »Pripovetke« pokojnega Karla Čapka v prevodu Jaroslava Malyja in s predgovorom dr. Krešimirja Georgijeviča. Obsega 22 novel. V Belgradu kakor tudi v Sofiji se pripravljata razstavi bolgarske oziroma srbo-hrvatske in slovenske knjige. Obe razstavi bosta odprti isti dan (11. junija t. 1.). Knjigarna Rajkovič v Belgradu je izdala Platonovo »Misli o vaspitanju« v prevodu Ivana Kanjuha. j Pogled na razdejanje, ki ga je povzročilo iztirjenje brzega vlaka Varšava—Gdinja na gdanskem kolodvoru. Lokomotiva leži ob strani in se iz njo še kadi. (Nesreča se je zgodila na Vnebohod.) ŠPORT Velika kolesarska dirka po Srbiji Včeraj je bila prevožena prva etapa šestdnevne kolesarske dirke po Srbiji., Minister *g. D. Ce-jovič je ob sedmih zjutraj v Belgradu dal znamenje za štart. To tekmo je priredilo in zanjo tudi v podeželju pripravilo veliko zanimanje belgrajsko časopisje ter ž njim v zvezi vodstvo belgrajske radijske postaje. Prvi del proge, ki je bil dolg 164 kilometrov (vodil je iz Belgrada do Užičke Pože-Re), je bil izredno naporen. Drug za drugim so se vrstili težki klanci, zavoji in slabe ceste. Prvo etapo so za prilagajanje prireditelji razdelili na dve poletapi: iz Belgrada v Valjevo in iz Val jeva v Užičko Požego. Trije Zagrebčani so prvi prišli na cilj (Prosenik, Pokupec in stari Grgac), četrti pa je bil Slovenec Oskar Žerjal, član »Edinstvac Sedmi je bil Premk, deveti Peternel, trinajsti Jaklič, sedemnajsti Krušič, trideseti Štibernik, enaintrideseti pa Kačič. Na cilj včerajšnje etape v Užičko Požego je z veliko prednostjo pred vsemi ostalimi dirkači, ki jim je na drugem delu proge ušel, privozil zagrebški Slovenec Avgust Prosinek v času 5:33.40. Nato sledijo Josip Pokupec v času 3:41.42, 3. Stjepan Grgac (oba Zagreb) 5:44.41, 4. Tudose Romunija) 5:45.43, 5. Kele Rudolf (Zagreb) 5:47.16, 6. Pavlik (Novi Sad) 5:49.35, 7. Georgi Kapčuk (Romunija) 5:49.35, 8. Rade Veljkovič (Belgr.) 5:49.36, 9. Ivan Peternelj (»Hermes«, Ljubljana) 5:49.36, 10. Heenčuk (Romunija) 8:49.36. Davi so dirkači štartali za drugo etapo, ki vodi iz Užičke Požege v Kraljevo, odondot pa v Raško. Proga je v celem dolga 177 km. V Kraljevu, kjer bodo na polovici današnje poti, bodo dirkači' počivali do štirih popoldne. Avgust Prosinek, iz katerega belgrajsko »Vreme« že dve leti zaman dela Ceha Prosineka, je dejal, da je včerajšnji del proge prav golovo najtežji, kar jih je bil kdaj vozil. Prosenik velja za glavnega favorita. Drugo kolo tekem za Davisov pokal V Bruxellesu je Belgija premagala Indijo z rezultatom 3:2. V Parizu je Francija porazila Kitajsko s 4:1. Kitajec Kiio Sin Kie je na veliko presenečenje premagal Francoza Petraja. Izredno zanimanje vlada za tekmo med Nemčijo in Poljsko. Splošno je vladalo prepričanje, da bodo Nemci o Varšavi zmagali s 5:0 ali pa — v najslabšem primeru s 4:1. Zdaj so se pa nenadoma v tenisu prav zares do nedavnega popolnoma neznatni Poljaki Nemcem postavili v odlični maniri po robu. Stanje borbe je 2:2. Poljski igralec Tloc-zinski je poskrbel za izredno presenečenje. Potolkel je zapovrstjo oba svetovnoznana nemška teniška igralca Henkla in Menzla! Skoda le, da je drugi igralec, Hebda, znatno slabši od Tloczinskega! Tri ure je trajal izredno dramatični boj Tloczinskega z najboljšim nemškim teniškim igralcem Roderi-chom Men zlom! Poljak je Menzla utrudil in si osvojil točko v petih setih z 2:6, 6:1, 5:7, 6:2, 9:7. Danes popoldne je bila na vrsti odločilna tekma med Hebdo in Henklom. — Kako bi se prileglo, če bi Henkel in Menzel, ki po vsem videzu nista še dosegla letos svoje polne forme, prišla v roke Jugoslovanoma Mitiču in Punčecu! Zdi se, da bi bila bitka za Nemčijo-že vnaprej izgubljena s 5:0 ali pa kvečjemu s 4:1. Nemcem letos tenis ne gre posebno dobro od rok. Že težko se bodo prebili do finala v evropskem pasu. Človek bi skoraj močno podvomil, če se jim bo utegnilo to posrečitii V Londonu je bil te dni teniški turnir profesionalnih igralcev. V finalni tekmi si je pred rekordnim številom gledalcev osvojil naslov letošnjega prvaka Američan Donald Budge, ki je premagal Nemca Niissleina z rezultatom 13:11, 2:6, 6:4. Prvi set je bil izredno zanimiv, napet in poln tehničnih lepot. Trije naši mušketirji, Mitič, Punčec in Pallada so snoči pod vodstvom dr. Pavlica in trenerja Vis-saulta odpotovali v Milano, kjer bodo konec tedna nastopili proli teniški reprezentanci Italije, ki jo bosta v posamičnih igrah letos zastopala De Štefani in Canepelle, v dvoje pa naš'rojak Kucelj in Rado. Menimo, da srečanje diši, kljub vročim milanskim tlem, močno po kakšnih 5:0 za nas! Tekme, ki jih je odigrala na celini Anglija V sledečem prinašamo razpredelnico tekem, ki jih je bila doslej na evropski celini odigrala .angleška nogometna enajstorica proti posameznim evropskim državnim nogometnim zastopstvom. Bilanca za evropske kontinentalne države prav gotovo ni posebno laskava, saj pokaže, da je le redkokatera država doslej v Evropi premagala mojstre nogometa, Angleže. Proti Avstriji: na Dunaju 1. 1908 6:1, 11:1, na Dunaju 1. 1909 8:1, na Dunaju 1. 1930 0:0, v Londonu 4:3, na Dunaju 1:2. Proti Nemčiji: v Londonu 1. 1901 12:0, isto leto v Mancliestru 10:0, v Berlinu 1. 1930 3:3, v Londonu 1. 1936 3:0. Proti Italiji: v Rimu 1. 1933 1:1, v Londonu 1. 1934 3:2, v Milanu 1. 1939 2:2. Proti Španiji: v Barceloni I. 1929 3:4. v Londonu 1. 1931 7:1. Proti Češkoslovaški: v Pragi 1. 1934 1:2. Proti Madžarski v Budimpešti I. 1934 1:2, v Londonu 1. 1936 6:2. Proti Franciji: v Parizu 1. 1923 4:1, v Parizu 1. 1924 3:1; v Parizu 1. 1925 3:1; v Parizu 1. 1927 6:0; v Parizu 1. 1928 5:1; v Parizu 1. 1929 4:1; v Parizu I. 1931 2:5; v Londonu 1. 1933 4:1; v Parizu 1. 1938 4:2. Proti Belgiji: v Bruxellesu I. 1921 2:0, v Londonu 1. 1925 6:1, v Antvverpnu 1. 1923 2:2, 1. 1926 v Londonu 4:0, v Antwerpnu 1. 1931 3:1, v Bru-xellesu 1. 1927 9:1, istotam 1. 1921 4:1 in 1. 1936 2:3. Proti Lukseinburški v Luksemburgu 1. 1927 5 :2. Proti Švici: v Bernu 1. 1930 4:0, leta 1938 y Zurichu 1:2. Proti Švedski: v Stockholmu I. 1925 4:2, leta 1928 istotam 3:1 in leta 1937 4:0. Proti Holandski: v Amsterdamu I. 1935 1:0., Proti Norveški leta 1937 v Oslu 6:0. Proti Finski leta 1937 v Helsingforsu 8:0. Proti Jugoslaviji ieta 1939 1:2. Nemčija : Irska Meddržavna nogometna tekma med Nemčijo in Irsko bo odigrana danes v Bremenu. Dve tekmi sta letos že padli v vodo: srečanje s Holandijo in Francijo. Tekma z Irsko je letošnja četrta nogometna meddržavna reprezentančna tekma, ki jo bo odigrala Nemčija. Irci se trenutno zamujajo na turneji po evropski celini. Dokazali so svojo letošnjo dobro formo že prejšnji teden, ko so v Budimpešti z reprezentanco Madžarske igrali neodločino 2:2. Madžari so nastopili s svojimi najboljšimi igralci dr. Sarosyjem, Sziiszom, Nagyjem, Kisom, Kollathom in drugimi — in vendar so Irci igrali neodločeno! To vsekakor v zadostni meri potrjuje, da so možje z »zelenega otoka« letos v odlični formi. Nemčija je pri prvem srečanju v Dortmundu zmagala lahko s 3:1, povračilno tekmo pa je lani 17. oktobra gladko izgubila v Dublinu z 2:5. Irci so proti Nemčiji jeseni postavili izredno trdno in sposobno moštvo, ki so ga povečini tvorili igralci-profesionali, Irci, ki igrajo v ligaških klubih v Angliji in na Škotskem. Moštvi bosta danes nastopili takole: Nemčija: Jakob (Jahn, Regensburg), Janes (For-tuna, Diisseldorf), Streitle (Bayern, Munchen), Ku-pfer (F. C, Schweinfurt), Rhode (Eimsbiittel), Kitzin-ger (F. C. Schweinfurt), Lehner (Schwab. Augsburg), Hahnemann (Admira, Dunaj), Gauchel (Neuendorf), Schon (Drcsdcier Sp. Cl.), Arlt (Sp. V. Riesa). Irska: Mc. Kenzie (Southend), 0'Neill (Dundalk), Hay (Dundalk), 0'Rei]ly (Bohemians), 0'Mahoney (Bristol Rovers), Weir (Clyde), 0'Flanagan (Bohemians), Dunene (Shamrock), Bradshow (St. James Ga-te), Carey (Manchester) in Falion (Sheffield United). Madžarske kritike vedo posebno pohvaliti sijajno ožjo obrambo. Ostmark : Češkomoravski protektorat 7:1 Vsi so pričakovali, da se bo po dveh tekmah, ki jih je bila odigrala z nemško državno nogometno reprezentanco (povečini brez Dunajčanov!) reprezentanca češkomoravskega protektorata končala neodločeno (v Berlinu 3:3, v Stultgartu 1:1), tudi tekma na Dunaju, kjer je bilo na vrsti vprašanje prestiža, kdo je boljši, Češka ali Avstrija, prinesla rezultat, ki bo podoben prejšnjima dvema. Pa se ni zgodilo nič podobnega. Dunajčani, ki so letos v sijajni formi kakor menda niti za časa Huga Meissia niso bili (zdaj so se šele 6pel vzdramili iz letargije), so Čehe odpravili z naravnost katastrofalnim rezultatom 7:1! V Prater-skem stadionu se je nabralo 25.000 ljudi, ki so med tekmo morali preživeti hudo nevihto. Dunajčani so se na terenu prvi znašli ter so že v prvem polčasu prišli v vodstvo s 5:1, ker so kaj kmalu onemogočili češki način kratkega podajanja z dolgimi pasovi. Odličen je bil tokrat Bindcr, prav tako pa tudi Pesser in Reitermeicr. Že v tretji minuti je Hanreiter zabil prvi gol za Avstrijo — 1:0. Takoj nato je Praga po Seneckem zenačila — 1:1. Binder je kmalu vzpel na 2:1 za Avstrijo, nato je Pesser dobil krasen predlo-žek od Safarika ter zvišal na 3:1. Schors je natd v 33 zvišal na 4:1. Tik pred koncem prvega polčasa je Binder postavil 5:1. Po odmoru je zabil oba gola Reitermeier, ki je vstopil namesto poškodovanega Pesserja. Postavi moštev: Avstrija: Platzer, Šesta, Sclimaus, Wagner, Hofstadter, Skoumal, Hanreiter, Schors, Binder, Safarik, Pesser. — Češka: Boksay, Burger, Čtyroky, Koščalek, Bouček, Kolsky, Riha, Senecki, Bičan, Nejedli, Vytlačil. ' SK Litija (atletska sekcija) . V nedeljo 2S. mnjH 1039 bo ob 0 na igrKču SK 11° Prol,aKflndni meeting. Vrstni rerl tekmovanja Jo sledeč: 1. Skok v višino: seniorji, oiiiladinel, juniorji < in B. — 2. Tek na Mm: senior|i. _ 3. Tek na 1"» m: seniorji. omlailinci. Juniorji K in C. — -I. Met krciifin: juniorji (!. — 5. Skok v daljavo: seniorii, oinladiniM, juniorji C in B. — S. Tek na 10(111 111: Juniorji (I in B. - J. Skok ob palici: omladinei, juniorji C. - S. Met kopja: seniorji, omladinei, iuniorii < . — II. Tek na «1 m: omladinei, juniorji O ln B — 10. Met diska: jimiorji (!, — n. Trnskok: seniorji, omladinei, juniorji O in B. — 12. Štafeta 4 kTat, 1110 m. , ,.,T?k?.liČeo orisano nn nogometnem igrišču v dolžini 2.H>rm, je posulo 7, ugnski in ima štiri nodvig-njene zavoje. Prijavnine in nagrad ni. Prifnve naj sn posuto na naslov SK I.itija, Litija. Zadnji rok 7* prijavo jo pot ure pred stari0111. SK Litija opozarja na proslavo 20 letnice, ki bo S. in fi. avgust al i« Kristin ii 21 ii 31. Inllla losu O Celje Klicarji na kongres Kristusa Kralja so poleteli v svet! Prejšnji teden je propagandni odsek za kongres Kristusa Kralja razposlal večje število kongresnih letakov na vse strani sveta. Letaki ki so umetniško delo g. inž. Ivana Pengova, naj kakor mogočna tromba zbude katoličane vsega sveta, da bodo v julijskih dneh, če že ne osebno, pa vsaj po svojih zastopnikih in v duhu sodelovali pn kongresu. Misel o VI. mednarodnem kongresu Kristusa Kralja je tako nastopila svoj mogočni pohod Široni zemeljske oble. Iz raznih delov sveta prihajajo poročila o zanimanju za kongres. Naj ga ne bo med Slovenci nikogar, ki bi se ne zavedal, kakšna odlika nas je letos doletela! V svojem središču, v naši beli Ljubljani, bo v kongresnih dneh zatočišče tisočev vernih Zemljanov, ki bodo prišli manifestirat za svojega božjega Kralja. Dolžnost slehernega slovenskega človeka je, da opusti vse predsodke in se na slepo preda mogočnim valovom vernih množic, ki ga bodo kot hudournik nesle pred noge nebeškega Kralja. Propagandni odsek je razposlal letake že tudi v župnije obeh slovenskih škofij. Naprošeni so gg. župniki, da jih dado obesit na čimbolj vidno mesto, tako bodo glasno klicali tja do julija meseca: »Katoličani, zbudite in predramite se! Na noge! Na kongres pojdenio!« Naša letošnja misel je kongres Kristusa Kralja! Ta misel mora v sleherno slovensko hišo, mestno ali kmečko, ta misel mora veti povsod: iz naših domov, iz naših uradov, iz šol, iz knjig, iz časopisja, iz naših govorov, iz naših organizacij! Ne mislimo, da nam bodo kongres ustvarili tujci! Nasprotno! Mi pokažimo tujcem, kaj znamo! Po naši zemlji mora za-oriti klic: Povsod Boga! Živel Kristus Kralj! Kristus kraljuj, v Sloveniji naši nam gospoduj! — as — Darovi za kongres Kristusa Kralja Za kongres Kristusa Kralja so v zadnjem času prispevali sledeči: 1770 din Frančiškanski samostan v Ljubljani kot dohodek od «Otroške akademije v čast Kristusu Kralju-; IfifiO din župni urad Vrhnika; 1558 din župni urad Cerklje pri Kranju; 1405 din župni urad Domžale; 1000 din Hranilnica in posojilnica v Kamniku; 8lmrnjni.k. ftlore- "5 din zupna cerkev Borovec, p. Kočevska Rckn; ti o »i din: neimenovani, neimenovani. Kropeč. Štefan, Rnb, Leben Mihael, trg Selen, zupni urnd St. Jnnž nn Dr. roliu (podobice!, Sem Jnkob. kanlnn, Sv Barbara v TTnln-znh: po 10 din: občina Motnik, Kurnik Albin, Sp Lo-skovee. Naslov čekovnega računa Je: Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja, Ljubljana — številka čekovnega računa je: 11.711. Prvi maturanti na Kocljevl gimnaziji - i1 Murska Sobota, 19. maja. Dne 13. maja so se poslovili od tovarišev, sedmošolcev prvi maturanti na gimnaziji kneza Koclja. Že v nedeljo je soboško občinstvo videlo nekaj izrednega. Od grada mimo Delavskega doma, pO Aleksandrovi ulici, proti katoliški cerkvi, je 'krenilo 32 osniošolcev — z rdečim »betlehemom« na prsih, da zadnjič skupno prisostvujejo šolski sveti masi. Svečano so se postavili pred oltarjem. Gospod katehet šoštarec jim je ob zadnji priliki spregovoril nekaj spodbudnih besed, nato pa je daroval za vse osmošolce sv. mašo. V nedeljo so pa vsi osmošolci opravili skupno sv. obhajilo, po končanem sv. obhajilu, pa jih je g. katehet povabil na skupni zajtrk. Drugi dan pa so se osmošolci po starih navadah slovesno poslovili od gimnazije in sedmošolcev. Slovenska Bistrica V soboto, 27. maja, ob 8. zvečer bodo dijaki iz Ljubljane, katere bo pripeljal zuani pojoči misijonar p. Odilo, v tukajšnjem »Slomškovem domu« uprizorili pretresljivo dramo »Krvava Španija«. Snov je vzeta iz španske bratomorne vojne. Drama sama je nazorna priča, kam pride človek brez Boga, brez vere, človek, ki ga je zastrupil komunizem. Riše nam krvavo in včasih naravnost zverinsko preganjanje junaških španskih katoličanov, med katerimi so si premnogi spletli 'z mučeništvom orošen neminljiv venec večne slave. Vabimo vse zavedne Bistričane, pa tudi okoličane, da se v kar največjem številu udeleže sobotne predstave, ki bo za našo faro prava redkost. Pokažimo, da se navdušujemo vkljub mlačnosti okrog nas za svoje velike katoliške vzore. Cene vstopnicam so običajne. Kranj Samomor mladega fanta. V torek dopoldne je opazil strojevodja brzovlaka št. 8. ki pripelje v Kranj ob 10.15, na progi pri prehodu ceste in , železnice v Drulovki med Zabnico in Kranjem moškega. Brzovlaka strojevodja ni mogel ustaviti in vlak je prerezal nesrečnega fanta, potem ko ga je • kake štiri metre vlekel za seboj. Brzovlak se je šele nato ustavil. O nesrečni smrti je bila obveščena železniška postaja Kranj, ki je o tem obvestila kranjsko policijo. Na kraj samomora je takoj pohitela komisija, in sicer zdravnik gospod dr. Fajdiga, iz policije pa g. Gorjanc in vodja policijske straže g. Jagodic. V truplu so spoznali 2(5 letnega absolventa srednje tehnične šole I. Rakovnika iz Kranja. Nesrečni fant je bil že dalje časa živčno bolan in mu je pred dnevi naredil kranjski zdravnik g. dr. Novoseljski listek za sprejem v živčni oddelek bolnišnice. Zakaj nesrečni fant ni poiskal zdravniške pomoči v bolnišnici, je neznano. Pri pokojniku niso našli nobenih drugih listin, kakor zdravnikovo priporočilo za bolnišnico in železniško legitimacijo. Svoje strašno dejanje je nesrečnež gotovo storil v duševni zmedenosti. H. SUTTNER Brezobvezen ogledi KOLESA kupite dobro in poceni tudi na obroke pri Ljubljana Aleksandrova 6. c Odbor 51. podr. FerijaJnega Saveza se najlepše zahvaljuje tvrdkama Josek in Romih Silva za posojeno pohištvo, odnosno najdonieruejše klobuke za uprizoritev igre »Roksk. c Glasbeni nastop učencev zavoda šol. sester v Celju. Glasbeni vzgoji svojih šolskih in izven šolskih učencev polaga zavod šolskih sester v Celju že od nekdaj veliko važnost. V svrho tega ima prav dobro glasbeno pedagogin jo prof. s. Lju-b o ni i r o Žulj, ki zna iz svojih učencev prikazati ono po čemer jih terja njihov notranji čut. Sad vsega tega so vsakoletni javni nastopi, kjer je nastop skoro vseh učencev v sigurnem, zanešenem podajanju prav presenetljiv. Tudi to šolsko loto jo napravil zavod šol. sester v Celju javno pro-dukcijo gojencev klavirske šole prof. s. Ljubomir o Z u 1 j e v e in nastop dekliškega zbora meščanske šole. Večina učencev klavirske šole kaže dokajšnjo glasbeno nadarjenost in sprejemljivost vseh reproduktivnih sil, ki jih v teku podajanja dobro ohranjajo na dostojni višini. Prikazan je torej tako oni pravi čut glasbeno reproduktivnega ustvarjanja, ki se v globoko občutenem in preciznem igranju — prostem prstnem udarcu — zlije v lepo harmonijo celotnega izvajanja. — V tem smislu nam je odigrala — da omenjani samo nekatere — dve skladbi učenka Šribar Marta; nič man j se ni uveljavila učenka C i m p e r m a n Marija. Učenka Zuža Jelica je v svojem podajanju vredna vse pohvale. Med najbolj nadarjene, tudi v tehničnem pogledu, čeprav v izvajanju tega ni bilo opaziti, marveč le doznati v delnem podajanju, spada Dobovišek Žel j k o. Zaključni del sporeda je vseboval nastop dekliškega zbora, ki je prav dobro odpel pet pesmi. Zbor je harmonično zlit, svojim zahtevam pa dosleden. Le v iz-govarjavl posameznih vokalov (n. pr. »e«) bi bilo potrebno malce korekture. To delo je v teh krajih najtežje — vprašanje pa je, če je sploh izvedljivo (ako hočemo, da je petje — petje in ne nekakšna dresura). — Mihelčič Slavko. c Legija koroških in Maistrovih borcev, krajevni organizaciji v Celju, vabi vso svoje članstvo k žalni sv. maši za padle tovariše, ki bo na bin-koštno nedeljo 28. maja ob pol 9 v opatijski cerkvi. Po sv. maši obhod z vojaško godbo na čelu k pol-kovni zastavi 39. p. p.' Pred spomenikom padlih bo spominska slavnost. Pevci bodo zapeli »Oj Doberdob«, časlna četa pa bo oddala častni salvo. Borci, kladivarji severne meje, 28. maja proslavlja celjski polk 20 letnico osvobodilnih bojev zavzetja Črne. K tej proslavi vabi celjski polk tudi borce. c Kmečki tabor v Sv. Jurju pri Celju. Na bin-koštni ponedeljek v Šentjurju pri Celju kmečki tabor. Dopoldne bo slovesna blagoslovitev prapora mladinske kmečke zveze. Praporu botrujeta banica ga. dr. Natlačenova in podpredsednik narodne skupščine g. Alojzij Mihelčič. Popoldne ob dveh bo nastop združenih pevskih zborov, nato govor ter uprizoritev Mlinarjevega Janeza, pri katerem bo nastopilo 80 igralcev in konjenica. c Razvitje četne zastave. Gimnazijske dijaške čete Mrkonjičevega stega skavtov v Celju bo na binkoštno nedeljo 28. maja ob 10 dopoldne na taboru v Levcu pri Celju. c Milan Bajagič pred sodiščem. Danes se bo pričela ob četrt na 9 razprava proti bivšemu orožniku Milanu Bajagiču, ki je ubil svojega tovariša Jokovica. V ponedeljek se je zagovarjala pred celjskim sodiščem Bajagičeva ljubica Anica Žučko-ea zaradi odprave plodu. Pri razpravi pa je bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov. Bajagič je pri razpravi v ponedeljek pričal zoper Žučkovo. c Spisi z revizijo in prizivom na smrt obsojenega Zabukovška Jurija so bili poslani na apelacij-sko sodišče. Ko bo apelacijsko sodišče vrnilo spise, bo Zabukovkov zagovornik vložil še prošnjo za pomilostitev. c Protituberkulozna liga v Celju, upravni odbor, je imel v ponedeljek zvečer v Zdravstvenem domu svojo sejo, na kateri je razpravljal razna pereča vprašanja. Na seji je bilo sklenjeno, da se bo vršil od 4. do 10. junija v Celju protituber-k u 1 o z n i t ed en in sicer v istem obsegu, kakor lansko leto. Za sodelovanje bo liga naprosila celjska pevska društva, športne klube, železničarsko godbo, dame in samaritanke, šolski otroci pa bodo pobirali po mestu prostovoljne prispevke. Na seji upravnega odbora je bilo sklenjeno, da bo poslala liga letos na svoje stroške 15 slabotnih otrok iz mesta in okolice na počitniške kolonije na Pohorje in morje. Protituberkulozni dispanzer bo določil po pregledu otrok, kateri bodo deležni te ugodnosti. Na seji je bilo odobrenih 7 podpor po 100 din za doho treh mesecev in ena podpora za dobo 3 mesecev po 50 din. c Pri nalaganju hlodov v Loki pri Žusmu je padel hlod na nogo 24 letnega dninarja Lipovška Karola in mu jo zlomil nad kolenom. c S kolesa je padla in si zlomila levo nogo 18 letna hčerka posestnika Ožek Terezija iz Pečov-ja pri Teharju. Kako sem odstranila svoje gube ko io odrekli kozmetični specialisti in takozvanl »odstranjevalci gub«. enostavna domaČa nega USTVARJA ČUDA Za noč sem uporabljala kremo, po. mešano z Biocelom, ki ga pridobivajo iz jedra globokih kožnih celic mladih živali. Ta je kakor Biocel v Vaši lastni koži. Ta v resnici magična substanca ohranja Vašo kožo čvrsto, svežo ln mlado. Odkril jo je »laven profesor dunajskega vseučili. žča. Zdaj je pomešana z rožnato kre. mo Tokalon. Uporabljajte to hrano za kožo z Biocelom zvečer. Zjutraj uporabljajte belo kremo Tokalon. Ona hrani kožo, _. zožuje razširjene pora in je ob enem najboljša podlaga za puder in šminko. V vsakem primeru je zajamčen uspeh, ča uporabljate tt dvo kremi, ali pa Vam povrnemo dvakratno kupno ceno. Ptuj Nesreči. Forštnarič Jakob", 28-letni zidarski delavec iz Krčevine, občina Ptuj, je padel s strehe in se močno poškodoval po glavi in vsem telesu. — Ko se je peljal 13-letni posestniški sin Janez Kmetec iz Zlatoličja s kolesom iz trgovine domov, mu je privozil nasproti Martin Drobnič, mesarski vajenec iz Zg. Hajdine pri Ptuju. Kolesarja sta trčila drug v drugega, pri čemer je dobil Kmetec smrtnonevarne poškodbe in se nahaja se zmeraj v nevarnosti. Smrtna kosa. V četrtek popoldne je umrl v Ptuju, Rajčeva ulica 2, učitelj v p. in posestnik g. Kajnih Valentin, star 65 let. Dolga leta je služboval na okoliški šoli v Ptuju. Bolehal je precej časa za zavratno boleznijo, kateri je sedaj podlegel. Pogreb je bil v soboto. Naj v miru počiva! Žalu jočim naše iskreno sožalje I Jesenice Botri in botricel Lepo venčke za birmanke. mašne knjižice in rožno venco si oglejte v trgovini Krekovega doma. V imenitno hišo je prišel za vrtnarja Jaka. Popoldne je v kuhinji sedel pri kuharici' Meti in sobarici Zefi ter so vsi trije kvartali. Jaka je dobival, oni dve pa ela izgubljali. Odpro pa se vrata in gospa zakliče v kuhi,njo: »Kaj pa delate, Jaka, ali vam nisem velela gosi skubiti!« Jaka je vstal in gospo pomiril: »Saj sem ju pravkar oskubil.« Dobra košnja — polna mošnja! Kosilnice original Dceping žetne priprave, kose, osle itd. nudi železnina FR. STUPICA, LJUBLJANA Gosposvetska cesta štev. 1. Aleksij Pelipenko: 31 Ukrajina joka • • • Župnik Nikander je molčal. Misel, da bo v kratkem v svoji cerkvi v Volovodivki pred svojimi verniki in razkril jim bo svoje srce; to mu je dajalo moči in poguma. Upal je, da bo še enkrat videl svojo ženo, o kateri je sanjal. »Gotovo me bodo v Volovodivko pustili,« je dejal, »kajti mislijo, da mi bodo kmetje rekli, naj izročim posodje. Toda ne vedo, kaj sklene Bog in kako sodi srca svojih vernih. Oh, kot zaljubljenec, ki si želi videti obraz svoje neveste, tako si sedaj želim v Volovodivko in da bi govoril vernikom. Oh kako sem srečen!« Na pot v Volovodivko! Župnik Nikander se ni uračunal. Čeka je sprejela njegov predlog. Komisar se je spomnil, da so svoj ča9 kmetje ob priliki obiska svetovali župniku, da naj izroči cerkvene zaklade. Ce zavisi torej od njih, more Čeka mirno upati, da pride do posod. In če bo imela cerkvene zaklade, potem pa ne bo več težko preskrbeti, da ne bi župnik Nikander izdal čc-kine preiskovalne postopke. Drugega dne rano zjutraj so jetniku sporočili, da mu Ceka dovoljuje maševati v volovodinški cerkvi in nato pridigati pred zbranimi verniki. Spremljal ga bo vod čekistov. Določen je bil 8. september, ki je padel na delavnik, da se ne bi zbralo preveč ljudstva. Ta sklep Čeke je Nikandra posebno razveselil ker je bil prav 8. september Rojstvo Matere božje, velik praznik za ukrajinsko ljudstvo. Poleg tega je bilo tega dne v Volovodivki proščenje, kamor so bili povabljeni tudi kmetje iz sosednjih vasi, Na noben drug dan celega leta se ni zbralo v Volovo- divki toliko ljudi, kot prav na ta dan. Seveda pa župnik Ni kander tega ni povedal čekistom. Dva dni pred proščenjem je vedela že vsa Volovodivka, da bo prišel župnik Nikander iz ječe in v cerkvi pel slovesno mašo. Kot blisk se je raznesla ta vest po vseh sosednjih vaseh. Še bolj kot sicer so Volovodivčani vabili znance od blizu in daleč na proščenje. Na predvečer 8. septembra je bilo župniku Nikandru mirno in veselo pri srcu. Čakal je na prevoz v Volovodivko in prisrčno molil, da ne bi čekisti svojega načrta spremenili. Prosil je tudi Boga, da bi mogel lepo maševati in da bi našel za svoj govor prave besede. Pozno ponoči mu je čekist prinesel še močno črno juho, da bi ga okrepila za potovanje. Istočasno mu je sporočil, da bodo odpotovali ob štirih zjutraj, da lahko do osmih dospejo v Volovodivko. »Zadovoljen sem,« je dejal župnik Nikander. »Ce dospemo v Volovodivko ob sedmih, za bogoslužje ravno pravi čas.< Ze dolgo ni spal tako mirno in veselo, kot svojo zadnjo noč. Danilo se je šele, ko je stal župnik Nikander na dvorišču z zavojem v roki. Stal ni daleč od stebra, kjer so mučili častnike. Pretreslo ga je. Na okoli je videl težko oborožene če-kiste. Velik črni avtomobil je pripeljal, ves zaprt le z majhno zamreženo linico. Odprli so zadnjo steno, v notranjosti so se svetile tri strojne puške. Čekisti so potisnili noter najprej župnika Nikandra in ga posadili med dvoje strojnic. Tesno ob njem, kolikor je le prostor dopuščal, so sedli težko oboroženi čekisti. Ljudje so bili zaspani in slabo razpoloženi in so drug na drugega kričali. Jutro je bilo hladno. Od streh temnega poslopja je visela megla. Odpeljali so se iz Vinice v smeri Lipovca in Volovodivke. # Pot do Volovodivke je merila trideset verst. Toda voziti s£U0 smeli le počasi, ker je bila cesta slaba in gred kratkim je deževalo. Cele kepe prsti so ležale po cesti in zato se je voz kar premetaval. Nobenega človeka ni bilo na cesti. Nekaj minut pred sedmo so dospeli v Volovodivko in se ustavili na cerkvenem trgu. Šele tukaj so čekisti zapazili, da so si izbrali najslabši dan: Cerkveni trg je bil natrpan ljudi, le s težavo je bilo mogoče skozi. Kako je šele v cerkvi? Okrajni komisar je poslal prejšnji dan v vas oddelek rdečih vojakov, da bi naredili red, če bi bilo treba. Toda kmetje niso dajali povoda. Obnašali so se tako, kot da ne opazijo rdečih vojakov. Ti so sedaj s puškami na rami oprezovali okoli cerkve. Če so se bližali, so se jim ljudje počasi umaknili, in če so odšli, se je množica zopet zgrnila. Na gričku nasproti cerkve sta bili postavljeni dve strojnici, za njima pa je čepelo nekaj rdečih vojakov. Na gričku je stal tudi občinski komisar s svojo milico, ki je bila na ta dan posebno težko oborožena. Avtomobil se je pojavil pred cerkvijo. Nekdo je zaklical: »Naš očka pride.« — V tem trenutku so na zvoniku zapeli vsi zvonovi. Nekaj mladih rdečih vojakov je začelo po taktu korakati, menda naj bi bil to ples. Kmetje so si nekaj časa ogledovali to skakanje, potem so si pa to opičjo burko jezno prepovedali in prestrašeni vojaki so prenehali plesati. Avtomobil so odprli. Najprej so izstopili težko oboroženi čekisti in nato župnik Nikander, Pri pogledu nanj se je nino-žica zdrznila in onemela. Nastala je grobna tišina. Oh, kako je izgledal njihov očka. Brada in lasje so bili beli kot kreda, v obraz je do kosti shujšal, lica so mu upadla, koža je porumenela in postala skoraj prozorna. Pod očmi je imel črno, globoko in temno, kot da bi že umrl. In kako truden pogled je imel! Pa vseeno je žarelo veselje iz teh oči. Oziral se je okoli, gledal na zbrano množico in jo hotel pozdraviti. V tem trenutku so pa čekisti začeli kričati in ljud stvo razganjati. Naenkrat so začutili, da so v stiski in ogroženi. Množica sc jc zgrnila okrog avtomobila. Kričali so: »Prostor! N o t o o t v o r j e ni moderen HOTEL. »UNION PALAS « Telef, 28-8-49 BEOGRAD Kosovska 11 Apartmani, sobe s kopalnico in telefonom Zmerne cene IGNJAT PETROVIČ, hotelir dolgoletni bivši portir hotela „Srpski Kralj" PROMETNA DANKA D. D. V LJUBLJANI Stritarjeva 2 Ugodni trgovski krediti Telefon 21-49 Eskompt menic • Nakazila v Inozemstvo • Obrestovanje vlog od 4% do 5% Stare in nove vloge izplačuje brez vsake omejitve. Birmanska darila po nizkih cenah pri J. VILHAR, urar LJUBLJANA. Sv. Petra (. 36. Otroški količek. 50 Konči Ahačiči Nosan in Zalika Mali oglasi v malih oglasih velj« vsaka beseda 1 din; ženltovanlskt erlasl l din Debelo tiskane naslovne besede .e rajunajo ^,ln,°-..N"JrrS In.Tk. " .ma!l "K'" «5 din. .Mali •Elasl se plačujejo takoj pri naročilu. . Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka Detltna vrstica po 1 din. ■ Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. f CI V« • v v • Murbe iscejo Iščem službo kuhinjske pomočnice v restavraciji. Helena Golob, Maribor, Stolna 3 dvorišče, desno. (a) I >Zm a j, ti budni vratar, to košarico ti dam v dar. Kapljico sladko v usta nalij, dvigni kozarček, kar vse izpij!« Zmaj se da premotiti, odmaši steklenico in pokusi. >Bognie! To boljše je kot kri! Dokler pijem, naj Krasan živi! Potem se bomo pa že zmenili, kaj bomo z njim naredili,« reče zmaj in srka in srka. Pomočnica samostojna moč za trgovino ln gospodinjstvo želi premeniti službo b 1. junijem, ali pa pre vzamo manjšo trgovino v najem. Ponudbo podružnici »Slovenca« Novo mesto pod zn. »Kavcije zmožna« 8251. (a) mm\ Mesarskega vajenca z dežele, pridnega, močnega, sprejme takoj Kos Avgust, Gameljne, St.Vld nad Ljubljano. (v) Službodobe Mlado dekle sprejmem za hišna ln vrtna dela. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 804/8261. (b) Čim bolj pije zmaj, tem več vina je v Hamhamovi steklenici. Vse tri glave so že spile cela vedra, a vino še vedno teče in teče. Zdaj so že vse tri glave pijane in trdno spe in glasno smrče in klešče Krasana izpuste. Krasan prav nič ne pomišlja, temveč pobere šila in kopita in urno pobegne. Gospodično veščo vseh pisarniških poslov, sprejme veletrgovina v Ljubljani. Nastop 1. junija. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Marljiva« št. 8169. (b) Sposobna uradnica za vodstvo pisarne, z znanjem držav, in nemškega jezika, dobi takoj stalno službo. Ponudbe s prepisi spričeval ln za htevo plače na upravo »Slovenca« pod »Vestna uradnica« 8273. (b) r Gumbnlte, gumbe, entel, ažur, monograme izvrši ekspres Matek & Mikeš LJUBLJANA Frančiškanska ulica Denar Vam leži na podstrešju in v raznih shrambah, ker predmetov, ki jih več ne potrebujete, ne ponudite v nakup tvrdkl ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8 (poleg kolodvora šlška). (r) Ugledna tvrdka išče zmožnega dobavitelja za večjo množino izgotovljenih desk in žičnih žebljev za pomarančne zaboje ln papirja za zavijanje pomaranč. Ponudbo upravi »Slov.« Maribor pod »Eksport« št. 786/8016. (r) IPPliffBffBffJBMBBH' taSHSiKHUawnaSSS3MKaii Bolniški voz z gumijevimi obroči kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Bolniški voz« 8028. (k) 4, Umrla mi je moja draga žena, gospa Milka Debevec roj. Jeglič Pogreb blagopokojne bo v sredo, dne 24. maja 1939 ob 3 popoldne iz mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 23. maja 1939. Debevec Ivan, soprog; Anica, Ivanka, sestri; Stanko, brat — in rodbine Debevec — Kuna ver. Umrla je naša dolgoletna in zvesta uradnica, gospa Ljudmila Debevec knjigovodkinja. Pogreb se bo vršil v sredo, dne 24. maja ob 15 izpred mrtvašnice Splošne bolnišnice. Blagopokojnici ohranimo časten spomin. Ljubljana, dne 23. maja 1939. Tvrdka Ivan Jelačin« ODDAJO: Opremljeno sobo mesečno, oddam s 1. Junijem. Medvedova c. 19. Poizve se pri hišnici, (s IŠČEJO: Gospod s hčerkico išče lepo opremljeno sončno sobo s prehrano pri boljši družini. Prednost učitelji in procesorji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod zn. »Solidni« št. 8198. (s) I J^ITm^ Moške srajce velika Izbira žo od 14 din naprej, spodnjo hlače od 9 din naprej. I, Tomšič, Sv. Petra cesta 38. (1) Ugodno prodam 3 tovorne dire na vzmeteh in zapravljivček v dobrem stanju. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8170. (1) Predno kupite kolo oglejte si zalogo prvo vrstnih tovarniških znamk Viktor Bohinec, LJublJa na. !yrševa o. 12, dvorišče. (1) Za birmance in birmanke priporoča ročne torbice, denarnice, aktovke, nogometne žoge, nahrbtnike itd. Ivan Kravos, Mari bor, Aleksandrova o. 13 x Premog koks, drva nudi I. Pogačnik Ljubljana, Bohoričeva 5 telefon 20-59 PostreZba brezhibna VINA dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON ŠTEV. 25-73 CONTINENTAL A mesečno po Din 200*—, za državne uslužbence po Din 100-— Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 lira; E Eli Hranilne knjižice 3°/« obveznice tn druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje BANČNO. KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 Razpis Občina Podsreda • okraj Brežice - razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika in pogodbeno mesto občinskega referenta za vojaške posle. Šolska izobrazba: višji tečajni izpit (velika matura) za oba mesta. - Varščina 5000 din za mesto tajnika. — Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Občina Podsreda, dne 17. maja 1939. V Zagrebu se proda dobro uvedena in rentabilna trgovina z radio aparati, kolesi, nadomestnimi deli in elektr. potrebščinami z dobrim prometom in brez konkurence. Najemnina lokala majhna. - Vse potrebne informacije se dobi pri »SPECTRUM«, tovarna ogledal, Ljubljana VIL, Celovška c. 81, tel. 23-13. Tega ne more nlkdo Poljubne najnovejšo ploSče samo po Din 30—. Kazen tega vzamemo tudi stare v rnf un. Zahtevajte seznam. Posestvo vlnogradno, sadonosno -kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Posestvo« 805/8260. (p) Posestvo mlin z žago venecijanko na 4 liste, poleg lepo posestvo, v industrijskem kraju, zaradi bolezni naprodaj. Poizve so pri J. Oražem, Moste-Ljubljana Pedikiranje odstranjevanje kurjih očes brez krvavenja in bolečin, zdravljenje nohtov in masažo nog, bo odslej dalje v kopališču hotela »SloiK v novem lokalu izvrševal g Dekanič, odličen strokovnjak, za 9 din. Gnoinltne črpalke brzoparilnlki U H Pl A Štedilniki ---*—tw novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-letna garancija, najnižje cene, izdeluje Podrla j Ciril, Ig 147 pri Ljubljani NAFTALIN Ia v luskinah, pakovan v 100 kg lesenih eorfiK, netto težina, prodaja po zelo ugodnih cenah STANKO FLORJANČIČ kemo - tehnični predmeti — LJUBLJANA, Postni predal 231 :: Telefon št. 20-82 Gostilniško posestvo v najboljšem stanju, pripravno tudi za vinsko trgovino, z velikim senčnatim vrtom, p r o (1 a m z vsem inventarjem. — Posestvo je na zelo prometni točki, ob veliki cesti v Ljubljani. — Le resnim ponudbam odgovarjam pod šifro: »Dobra eksistenca« št. 8240 na upravo »Slovenca«. 8240 Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, MikioSiteva cesta ? poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in oErestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru. Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožkal Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkoročna posojila. Vsem, ki ste ga poznali, naznanjam, da je kot žrtev dela umrl moj predobri in nepozabni soprogi brat, stric, gospod v Anton Stalec strojnik v starosti 44 let. — Pogreb predragega pokojnika bo v sredo, dne 24. maja ob pol 3 izpred mrliške veže splošne bolnišnice. Ljubljana, dne 23. maja 1939. Žalujoča Berta in ostalo sorodstvo. Zapustila nas je za vedno ter mirno v Gospodu zaspala naša nadvse ljubljena zlata mamica, stara mama, gospa Turin Marija roj. Tumpaf bivša trgovka in posestnica v starosti 90 let, previdena s sv. zakramenti. — Našo ljubljeno, nepozabno pokojnico bomo spremili na njeni zadnji poti v četrtek, dne 25. maja ob 10 dopoldne iz hiše žalosti Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Viktor, Anton, Ludvik in Maks. sinovi; Marija, Nežika, hčerki; Ženi, Fini, Malka, sr.ahe; Finžgar, Tunipaj, Zupan, sorodniki. Umrla je naša dobra in draga tovarišica, gospa Ljudmila Debevec knjigovodkinja tvrdke Ivan .Tclačin. K večnemu počitku jo bomo spremili v sredo 24. maja 1939 ob 15 izpred mrtvašnice Splošne bolnišnice. Drago pokojnico bomo ohranili v najboljšem spominu. Ljubljana, dne 23. maja 1939. Osebje tvrdke Ivan Jelačin. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramari* Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Genčiš *--HUBD4NA Varujmo lepoto ljubljanskih parkov ... Ljubljana, 23. maja. Neumno ln včasih tudi zločinsko početje raz-iiih divjakov, ki lomijo po ljubljanskih parkih klopi, teptajo cvetlice, poškodujejo drevesa ter pustošijo naravo, je povzročilo že marsikaj skrbi mestni občini ln njenim izvršujočim uslužbencem. Tudi turistični odbor mesta Ljubljane, ki je sestavljen iz nekaterih občinskih svetnikov in predstavnikov raznih društev, se je že pečal s to iadevo. Saj je na primer znano, da je mojBter Plečnik dal postaviti v nekatere parke težke masivne klopi, samo da jih ne bi mogli zlikovci pokvariti in razdejati. Snoči je bila zanimiva anketa, ki jo je sklical turistični odbor. Ankete se je udeležilo kar lepo število udeležencev. Poleg občinskih svetnikov dr. Steleta, Vončine, Vidra, polk. A n -d rej k a, insp. Silva Kranjca, ins. Westra, so se med drugim udeležili ankete tudi tajnik odbora sv. dr Brilej, vrtn. nadzornik Lap, šolski upravitelj ljubljanskih šol prof. Janko Mlakar, inž. Rado K r e g ar in drugi. Anketo je vodil v zastopstvu župana dr. A d 1 e š i č a , ki je dal pobudo za to anketo, predsednik dr. Štele. Naglašal je, da ima anketa namen najti sredstva, ki naj preprečijo ali vsaj omeje pustošenje, kakor ga povzroča slabo vzgojena mladina po parkih in da bi se v mladini vzgojil čut ljubezni do narave, Zanimivo poročilo je podal nato g. dr. Brilej. Navajal je več drastičnih primerov pustoše-nja, tako na pr. pri vremenski hišici v Zvezdi, pri orientacijski tabli na grajskem stolpu, o trganju cvetlic po parkih, o vrezavanju začetnih črk v drevesa, o pustošenju markacijskih znamenj, orientacijskih tablic in tako dalje. Tega pa ne delajo samo otroci in mladina, temveč pogosto tudi odrasli. Tudi odraslo občinstvo je treba vzgojiti k spoštovanju do narave in do javnih naprav. Zlasti pa je treba mladino in odraslo občinstvo pripraviti do tega, da bi sama preprečevala taka razdejanja ter sama energično posegla vmes, kjer bi kaj takega opazila. Pazniki in stražniki vendar ne morejo stati dan in noč pri vsaki klopi, pri ysaki cvetlici. Tiskovni referent Gaber je podal lepo poročilo o tem vprašanju ter je o tem omenjal zlasti napore Sadjarskega in vrtnarskega društva, da bi se mladina navadila spoštovati naravo. To društvo st z,Iasti prizadeva, da bi se na učiteljiščih bodoči učitelji vzgajali bolj za praktične strokovnjake v kmetijstvu in vrtnarstvu, ne pa za filozofe. Taki učitelji bi mogli mladino tudi bolj vzgajati v tej smeri. Istega mnenja sta tudi predsednik Kmetijske zbornice in načelnik kmetijskega oddelka banske uprave. G. V o n č i n a je bil mnenja, da se mora v šolah uvesti pouk o lepem vedenju in da naj 6e poostri nadzor nasadov. Zlasti naj bi otroci pazili drug na drugega. Ljubljana mora čim prej dobiti čim več otroških igrišč, da otrokom ne bo treba skakati po cvetličnih nasadih. Otroci nimajo prostora, kjer bi se razživeli. G. Vider obžaluje, da ima le malo ljubljanskih šol poleg poslopja tudi igrišča. Resnica pa je tudi ta, da je več po- ! škodb izvršenih ponoči, ko pridejo krokarji iz gostiln. Proti tem je treba nastopiti z ostrejšimi kaznimi, ker prav ti tipi napravijo več škode kakor šolska mladina. Polkovnik Andrejka je dal več nasvetov kako zatreti take zlonamerne poškodbe, zlasti pa bi bilo umestno, da se opozori nato 6kavtslca organizacija. Komisar M i h e 1 č i č je naglašal, da je v splošnem mladina dobra in da škodo povzročajo le izjeme. Take izjeme je treba izločiti in jih oddati poboljševalnim zavodom. Prof. Mlakar je mnenja, da mladina ljubi cvetlice, toda odrasli ne dajejo dobrih zgledov. Največ pustošenja povzročajo slabo vzgojeni turisti. Inep. Silvo Kranjec je naglašal, da take poškodbe vrše navadno ljudje, ki so že izven šole, da celo taki z akademskim naslovom. Insp. W e s t e r pa je predlagal, naj bi Šolska mladina nosila posebne čepice z znaki, tako da bi bilo takoj omogočeno škodljivca javnih nasadov dobiti. Inž. Rado K r e g a r se ie pridružil mnenju, da fe treba mladini dati čim več igrišč, da bo poškodovanje nasadov prenehalo. Dr Štele je končno podal jedro vse debate. V smislu navedenih predlogov in nasvetov bo mestna občina storila vse korake, ter se obrnila na vse odločujoče činitelje in tudi sama bo nastopila dovolj energična da se pustošenje javnih nasadov in naprav prepreči. S SVILA < n < » nt le lepa vsled pestrosti barv, temveč je tudi g > praktična, kajti kot pena lahka kvaliteta, ki jo n g imamo na zalogi se odlično nosi in lepo pere. < S BRATA VLAJ, Wolfova 5 2 a ' « A9A9A9A8A9A9A9A9A8A9A9A9A9A9A9A8A9A8A8A8A9A9A9AS 1 Najkasneje v soboto bo tramvaj po Starem trgu zopet stekel. Kljub slabemu vremenu hite s tramvajskimi deli na Starem trgu, kar le morejo. Do sobote hočejo progo na vsak način končati in jo zopet priključiti na ostalo tramvajsko omrežje Na binkoštne praznike bo namreč na Rakovniku tradicionalno romanje k Mariji Pomočnici. Na te slovesnosti pride vsako leto veliko romarjev z dežele, pa tudi Ljubljančani tisti dan radi pohite na Rakovnik vsaj na zaključno procesijo. Znano je, da ob takih prilikah dolenjski tramvaj velikanskega pTometa ni zmagoval, letos pa bo vsekakor bolje, ker bodo na prenovljeno progo lahko postavili večje vozove. 1 Brivnice o binkoštih. Združenje brivcev in frizerjev vljudno obvešča cenjeno občinstvo, da bodo brivsko-frizerski saloni v Ljubljani na bin-koštno soboto odprti do 21, na binkoštno nedeljo po od pol 8 do 12 opoldne, na binkoštni ponedeljek pa ves dan zaprti, 1 K poročilu o novem mozaiku na pročelju šempeterske cerkve popravljamo v toliko, da to ni prvi 6lovenski domači mozaik, kakor smo pisali, da se »nam zdi«, temveč da mozaike iz umetnega marmorja izdeluje od 1. 1932 dalje tvrdka »Alpeko«, trgovsko industrijska družba z o. z. Toliko v pojasnilo. 1 Dve nesreči. Včeraj zjutraj so bili reševalci poklicani v Kristanovo mehanično delavnico na Dunajski cesti, kjer se je pri delu ponesrečil 38-letni manipulant Josip Flerin, doma iz Domžal, Padel je tako nesrečno, da si je zlomil nogo. — Na kolodvoru pa so včeraj reševalci prevzeli 72-letno bivšo služkinjo Barbko Vidmarjevo z Ja-vornika pri Jesenicah. Tudi ta si je pri padcu zlomila nogo. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnišnici. -- Z rovnico nad žensko. Hudega soseda ima posestnikova žena Juika Vodenikova iz Polšnika pri Litiji. V vasi Ravne jo je ta sosed napadel kar z rovnico ter jo občutno poškodoval po levi roki. Žena je morala v bolnišnico. 1 Naval krošnjarjev. Pred približno pol leta je popolnoma prenehal naval krošnjarjev v Ljubljano in okolico. Sedaj na pomlad pa se je naenkrat skoro podvojil. Kdor je na Hrvatskem ali še južneje doli brezposeln, misli, da bo še najbolj shajal, če pride v Slovenijo krošnjarit. Pa ti Bosanci in Dalmatinci, ki prodajajo galanterijo, niso Angleški kralj in kraljica v Kanadi Vožnja po morju je končana, nadaljuje se popotovanje v dvornem vlaku Ves svet, razen tistih, ki se morajo poklicno pečati z mučnejšimi vprašanji, govori o potovanju angleškega kralja in kraljice po Kanadi, o veličastnem sprejemu v (Juebecu, o slovesnostih do vseh podrobnosti itd. Vožnja po morju tja je srečno končana, začelo se je že potovanje v dvornem vlaku po Kanadi, potovanje, ki je v vsakem mestu prekinjeno s sprejemom, pozdravi, govori, slavnostmi obedi, slovesom — in ju dvorni vlak spet odpelje naprej. »Ob 10.35 po kanadskem času 17. dne meseca maja je angleški kralj prvič postavil 6vo,jo nogo na asfaltna tla zgodovinskega mesita Quebec. Pol koraka za kraljem je stopala kraljica« — s temi jedrnatimi besedami je »Daily Express« razglasil svojim bralcem zgodovinski dogodek. Quebec je bil na dan sprejema že na vse zgodaj na nogah. Vreme je bilo krasno Stotisoči so so valili po širokih ulicah, zlasti živo pa je bilo na obrežju reke Sv. Lovrenca, kjer so tisoči in tisoči čepeli vso noč. da bi bili zjutraj bliže slovesnostim. Zlasti so se potrudili Francozi, ki so med prebivalstvom Quebeca glavna plast. Ob sprejemu je 5000 francoskih otrok vihtelo zastave v kanadskih in francoskih barvah in pelo narodno himno francoskih Kanadčanov »Vive le roi«. Kanadska konjenica, ki ji zaradi njene škrlatnordeče uniforme pravijo »mounties«, je delala špalir. KraLj je 6topil med množico v uniformi angleškega admirala. Z mestnega gradu se je razleglo 21 strelov in napovedalo vsej daljni okolici, da 6ta toliko pričakovana gosta prišla. Po prvih pozdravih in predstavljanjih je kralj sedel v šest metrov dolg avto e posebnim kolesjem za počasno in tiho vožnjo in sredi množic, ki so ga viharno pozdravljale, odpeljal pro.i gradu Fron-tenac., ki je bil njemu in kraljici prepuščen v bivanje. Iz Quebeca ju pot pelje v Motreal in dalje v glavno mesto Kanade Ottawo. odtod bosta odpotovala proti Torontu, kjer jima bodo pokazali slavne kanadske petorke. Vsa pot je dolga 6000 milj in jo bosta premerila v dvornem vlaku, ki ima 12 voz. Lokomotiva in vozovi so barvani modro s srebrnimi progami. V privatnem salonu kralja je zlat telefonski aparat, ki ga v vsakem mestu, kjer se vlak ustavi, takoj priključijo nn mestno telefonsko mrežo. Ves čas teeta potovanja je za kralja rezerviran podmorski kabel Kanada—Anglija, da vsak čas more stopiti v zvezo z Bucking-hamsko palačo v Londonu Kralj in kraljica večkrat na dan govorita s svojimi otroci, ki so mo-rali ostati v Londonu Dvorni vlak spremlja 16 mož posebne nolie.ij« »Canadian Mounted Police« j pisanih uniformau, ki pa 60 bolj častna earda. niti tako nevarni. Znano je, da ti kupujejo evojo drobnarijo povečini pri ljubljanskih trgovcih in 6e zadovoljujejo z majhnim dobičkom. Toda ti ljudje prodajajo večkrat tudi nekatere predmete, ki jih mora pošten človek odkloniti. So še drugi nere-elni krošnjarji, ki poštenim krošnjarjeim jemljejo ugled. 1 Namesto venca na grob svojega sinčka je daroval g. inž. Schidjanski Dragotin iz Belgrada 500 din za reveže v Zavetišču sv. Jožefa, za kar mu izrekamo iskreno zahvalo. ABBAZIA - HOTEL EDEN NAJLEPŠA OSREDNJA LEGA OB MOKJU Vse moderne udobnosti Sijajna kuhinja Popolni pension 40'— lir Zahtevajte prospekte 1 Posestne spremembo. Trgovec v Celovcu Rudolf Brosch je prodal njemu lastni 2/13 Goru-povih hiš na Cesti 29. oktobra in v Gorupovi ulici dr. Aleksandru Gorupu na Sušaku in Aleksandru Copaitichu na Reki za 250.000 din. — Wabra Ada, zasebnica v Ljubljani ob Zeleni jami št. 7 je kupila od viš. sod. ofic. v pok. Avgusta Juha hišo št. 12 v Udmatu za 1,500.000 din. — Trgovec Thaler Rado v Škofji Loki je prodal stavbno parcelo šit. 471/11 k. o. Spodnja Šiška ob Ruski cesti v izmeri 551 kv. m za 137.750 din. — Od ustanove Marije Svetinove je kupil inštalacijski podjetnik na Gosj»osvetski cesti Anton Ftichs stavbišče pare. št. 109/7 k. o. Kapucinsko predmestje v izmeri 1529 kv. m za 137.200 din. — Ve-letrgovec Vok Ignacij je kupil pare. št. 30'19 k. o. Kapucinsko predmestje, ležečo ob Tyrševi cesti v izmeri 526 kv. m za 852.120 din. — Kvadratni meter je bil po 1620 din. Poprej je bila lastnica to parcele Kmct6ka posojilnica ljubljanske okolice. Mladinski tabor v Mariboru od 29. junija do 2. julija Stanovska zborovanja Prosvetno zveze:' Ob priliki Mladinskega tabora v Mariboru priredi Prosvetna zveza v Mariboru svoja stanovska zborovanja po sledečem sporedu: I. Dijaki in izobraženci: dne 30. junija ob 10 v Karlinovi dvorani. (Dijaško semenišče, Koro-šceva ulica 12.) 1. Kristus, naš voditelj, dr. Capuder. 2. Naša mladina — naš narod. dr. Korošec. 3. Totalitarna družba in krščanstvo, dr. Ahčin. II. Učitelji: dne 30. junija ob 3 jx>poldne v Karlinovi dvorani. (Dijaško semenišče, Korošče-va ulica 12.) 1. Slomšek in sodobni učitelji, dr. Brumen. 2. Vzgojna naloga sodobne vaške in mestne in mestne šole, dr. Ozvald. 3. Učitelj — posredovalec verskih vrednot, Terseglav. III. Kmeti: dne 1. julija ob 10 v Karlinovi dvorani. (Dijaško semenišče, Koroščeva ulica 12.) 1. Duševni temelji slovenskega kmetskega doma, dr. Hohnjec. 2. Ali čuva današnji kmet svojo stanovsko sa-moniklost?, dr. Sušnik. 3. Izobražen kmetski fant — izobražen kmet-ski gospodar Geratič. 4. Glavni pogoji gospodarskega napredka kmetskega stanu, dr. Lavrič 5. Izseljensko vprašanje, F. Zakrajšek. IV. Obrtniki: dne 1. julija ob 10 v dvorani Ljudske univerje. (Slomškov trg.) 1. Dobre obrtniške družine podlaga obrtniškega blagostanja, Zebot. 2. Kako obnoviti rokodelsko stanovsko omiko?, Fink. 3. Življenjska skupnost mojstra, pomočnika in vajenca, P. Laura. 4. Bodočnost in pomen obrti v modernem gospodarstvu, dr. Gosar. V. Delavci: dne 1. julija ob 3 popoldne v dvorani Ljudske univerze. (Slomškov trg.) 1. Duševna stiska industrijske delavske družine, Oberžan. 2. Delavci, pionirji bodoče industrijske stanovske omike, Dornik.< 3. Stanovska vzgoja delav. mladine, Preželj. 4. Socialni in gospodarski položaj slovenskega delavca, Smer3u. 5. Pomen strokovne organizacije, P. Rozman. Tudi Zveza dekliških krožkov bo imela zbo- ker za pravo varnost so ol> vsej progi primerno preskrbeli drugi organi. Vlak je opremljen nad vse razkošno in omogoča največje udobje, ki jo na tako dolgem potovanju tudi potrebno. Po hod- : „„ ,„, ■ • , , „ . ,.. , nikih vozov tečejo povsod mehke preproge, barve : en in " • x -V, f-u°t0' h JU,1i? do" sten so naravnost izbrane in nikjer ne bodejo S?, ° ' v dvoram * solsklh sester v oči, pohištvo je najdragocenejše, med pohištvom je tudi velika knjižnica; vlak ima seveda tudi kopalnico, brivski salon in praktični organizatorji potovanja tudi na — vinsko klet niso pozabili. Zlasti pa je po vsem vlaku veliko rož. Zadnji voz je »observation ca rt — razglednik z izredno veliki okni im balkonom, ki omogoča neoviran razgled po pokrajinah. Odgovornost za tehnično dovršenost vlaka in nemoteno vožnjo nosi 25 strojevodij, ki se izmenjujejo v posameznih delih proge. V pomoč in kot svetovalci 60 jim dodeljeni trije angleški inženirji. Trgovinski minister Jevrem Tomič odpotoval v Pariz Belgrad, 23. maja. AA. Snoči ob 22.20 je odpotoval v Pariz minister za trgovino in industrijo Jevrem Tomič v spremstvu šefa turističnega odseka Grgaševiča in šefa kabineta Stanoja Jankoviča. Ministra je spremilo na postajo več narodnih poslancev in osebnih prijateljev ter francoski trgovinski ataše de Comines. Angleški kralj in kraljica r Kanadi — prvi pozdravi v Qaebecu. Ob sedežih poleg kraiia kanadski ministrski nredsednik Mackcnzio King. (Slika je bila poslana v Evropo brezžičnim potom.) Beckove izjave o poljski manjšini v Nemčiji Varšava, 23. maja. AA. (Pat.) Dva Člana sejma sta interpelirala zunanjega ministra Becka za-stran izvajanja recipročnostim politike glede na ravnanje s poljsko manjšino v Nemčiji. V zvezi s to interpelacijo jo Beck podal sejmu sledečo izjavo: Dejstva, ki jih navaja interpelacija o ravnanju s poljsko manjšino v Nemčiji, »daj proučujemo. Ta dejstva so predmet iuterosa za vlado, ki jiin pripisuje ustrezajoč pomen. Vlada misli dokazati poljskemu prebivalstvu, stanujočemu v Nemčiji, pravico, ki mu gredo. Ta vprašanja tvorijo poglavje v splošnem razmerju mod Poljsko in Nemčijo, razmerju, ki jih je izčrpno pojasnila izjava, ki sem jo podal 5. t. m. na plenarni seji sejma. Odgovarjajoč na vprašanje, zadano v interpelaciji o najnovejših dogodkih v Srednji Evropi, je Beck izjavil: Problem, o katerem govori interpelacija in ki se tiče splošnega razvoja mednarodnega razmerja, je predmet stalnega zanimanja vlade, katoro stališče je orisala izjava, ki sem jo podal na plenarni seji sejmu 5. t. m. Iz Češko-Moravske General Gajda sili v ospredje Praga, 23. marca. b. Današnje >Lidove Novini< naštevajo češke želje v 9 točkah. Glasom teh želja bi Češka in Moravska ne smeli biti samo »življen-ski prostor«, temveč domovina svojemu narodu. Značaj protektorata se mora obdržati in zgraditi. Češkemu narodu je treba dati čast, da so uživi v nov politični položaj in da najde novo orijenta-cijo. Ako češki narod nekaj stori v državi |x> svoji volji, ni treba to takoj vzeti kot protest ali odpor, temveč je to izvajanje stvarne avtonomije. Češki narod se mora zavedati, da je pod varstvom Nemčije. Cehom pa je treba dovoliti, da še dalje glodajo na Prago kot na središče svoje češke kulturo. Praga, 23. maja. AA. Reuter: V Pragi krožijo vesti, da bi moral danes biti imenovan za člana vlado general Gajda, vodja čeških rasistov. Gajda naj bi prevzel notranje ministrstvo. Gajda jo včeraj predal predsedniku Ifachi spomenico, v kateri zahteva preosnovo vlade, sprejem zakona proti Judom ter dovoljenje, da se fašistična društva lahko organizirajo v stranko. Praga, 23. maja. A A. DNB: V Brnu je prišlo snoči do manjših demonstracij čeških fašistov proti judom. Cehi, ki so šli v sprevodu v notranje delo mesta, so zahtevali, da morajo judje zapustiti kavarne in druge javne lokale. Do pretepov ni prišlo nikjer. Angleški kralj v Kanadi Velike slovesnosti v Toronto Toronto, 23. maja. A A. Havas: Ob koncu slavnosti, prirejenih oh priliki obiska angleške kraljeve dvojice v Torontu, je bila včeraj konjska dirka, ki ji jo prisostvovalo 40.000 gledalcev. Kralj je osebno predal tradicionalno zlato kolajno zmagovalcu. Angleški kralj in kraljica sta odpotovala s posebnim vlakom ponoči proti jezeru Ontario. Na železniški postaji v Torontu in pred postajo se je nabralo okoli 25.000 ljudi, ki so navdušeno vzklikali britanskima suverenoma. Kralj in kraljica sta pri oknu odzdravljala zbranemu ljudstvu. Samomor nemškega pisatelja Tolerja Newyork, 23. maja. AA. Reuter: Znani nemški književnik in politični publicist Ernst Toler je izvršil samomor. Obesil se je v sobi s pasom plašča. Po sporočilu policije je Ernst Toler napravil samomor zaradi neozdravljive bolezni. Bil je star 46 let. Bil je nežnega zdravja ter je pogosto govoril o samomorilnih namenih. Samomor je odkril njegov osebni tajnik. Nova nemška državna banka Braunschweig, 23. maja. A A. Nemški minister za gospodarstvo in predsednik državne banke Funk je imel ob priliki proslave Hitlerjeve mladine govor, v katerem je izjavil, da je sprejet nov zakon o ureditvi nemške državne banke. V bodoče bo največja bančna ustanova Nemčije ustanova nemškega naroda in no več banka kapitalistov sistema. Drobne novice Atene, 23. maja. c. Angleški gospodarski strokovnjak Leith Rosh je danes zaključil uspešno svoje gospodarske razgovore v Atenah in bo odpotoval nazaj v London, kjer se bodo pogajanja nadaljevala. Marignan, 23. maja. AA. Havas: Ameriško letalo »Yankce Cliper« je odletelo ob 7.50 proti Southamptonu. Pariz, 23. maja. AA. Havas poroča iz Moskve: Zvedelo se je, da bosta Lozovski in Dekanozov imenovan za pomočnika komisarja za zunanje zadeve. Za uvoznike surovin iz neklirinških držav Belgrad, 23. maja. AA. Na zahtevo uvoznikov surovin iz neklirinških držav, da se domačim industrijskim podjetjem zagotovi pravočasna preskrba s potrebnimi surovinami, ki se uvažajo iz preko-morskih držav, je odbor za uvoz pri Narodni banki sklenil, da se zainteresiranim uvoznikom izdajo že zdaj dovoljenja za uvoz surovin v breme tretjega tromesečja tega leta. V zvezi s tem sklepom poziva odbor za uvoz vse zainteresirane uvoznike, ki so že izkoristili svoje kontingente za prvo polletje tekočega leta, da vlože konkretne prošnje za uvoz potrebnih surovin v teku tretjega tromesečja t. 1. kot do zdaj na posebnih obrazcih, ki jih dobe pri vseh sedežih Narodno banke. Dovoljenje za uvoz in plačilo se bo izdajalo posameznim uvoznikom samo v mejah razpoložljivih kontingentov za dobo od 1. julija do 30. septembra t- 1. i. ozirom na to se bodo zdaj izdana dovo-jenja na breme kontingentov za tretje tromesočje letošnjega leta moijla izkoristiti za uvoz in plačilo šele začenši s 1. julijem t. 1. Pravočasno predhodno izdajanje dovoljenja za uvoz surovin daje domačim podjetjem možnost, da vnaprej pravočasno sklepajo pogodbe s tujimi tvrdkami o dobavi blaga. Na ta način se bodo domači uvozniki lahko pravočasno informirali o možnosti svojega uvoza za prihodnje tromesečje in ne bodo izpostavljeni nepotrebnim stroškom, ki bi jih imeli zaradi ie-žarine, pri vračanju hlaera v inozemstvo in dobno. (Odbor za izvoz pri Narodni banki kralje-vine Jugoslavije.) 4 KULTURNI OBZORNIK Akademski pevski zbor v Mariboru Ce listamo po mariborski glasbeni kroniki zadnjih let, vidimo, da je Akademski pevski zbor skoraj vsak svoj večji program, ki ga je izvajal v Ljubljani, ponesel tudi v Maribor. Vedno se je APZ zavedal svojega poslanstva, ki ga vrši med narodom in za narod ne le s 6vojo dovršeno gojitvijo pevske umetnosti, marveč tudi kot glasnik in čuvar naše narodne, umetno in ljudje glasbe — ene izmed najdragocenejših narodnih svetinj. Slovenski Maribor je skoraj ob slehernem koncertnem obisku APZ iz Ljubljane razumel to jx>-inembnost in jo več ali manj vselej v lepi udeležbi na koncertu pokazal svojo naklonjenost, čeprav navdušenje in simpatije nista bili vedno in pri vseh krogih enaki. A tolikšnega spontanega priznanja, tolikšnih navdušenih ovacij že dolgo noben zbor ni bil deležen, pa tudi APZ menda tako še ni bil na svojih naslopih nikjer sprejet kot tokrat v Mariboru. V dobesedno nabito polni unionski dvorani, kjer so se zbrali poleg Številnih poslušalcev iz najširših plasti naše javnosti tudi najodličnejši predstavniki vseh oblasti in vseh stanov, so akademiki odpeli zaokrožen koncertni spored pod enotnim naslovom: pesem slovenskega preporoda. O sporedu samem je bilo na tem mestu že nedavno več govora, ker APZ prireja sedaj koncerle z istim sporedom po vsej naši ožji slovenski domovini. Za tolikšen uspeh koncerta je treba podčrtati dva momenta. Najprej si je APZ v vseh svojih nastopih iz prejšnjih let pridobil sloves enega najboljših zborov v državi. In to po vsej pravici. Saj se je izkazal tudi tokrat. Glasovno 60 posamezno skupine izpolnjene s prav solistično izšolanimi, pa nič manj naravno plemenitimi in bogatimi glasovi. Pri prvih tenorjih občuduješ lahkotno in prožno višino brez vsake pretirane rez-kosti ter sočno barvitost, ki ostane v vseh legah enovita; to smo občutili tudi v obeh solističnih odstavkih, v »Veselem godcu«, zlasti pa še v Nedvedovi »Popotnikovi pesmi«, kjer se je solo slavek »Dežela ljuba, kje ležiš«, zapet z nepopisno mehkobo in milino, pač neizbrisno vtisnil slehernemu v spomin. Drugi tenorji so morda v barvi manj enotni, pa zato polni in vztrajni; v prvih basih se je posebno odražala svojstvena mehka liričnost, čeprav ne občutiš nikjer »ba- sovske« nasilnosti. Glasovne skupine so z morebitno malenkostjo zelo enotne, v petju pride homogena zlitost in ubranost zbora v polni meri do veljave. Izrazna sredstva dinamike in agogike so enotno izvedena v vseh potankostih in v neprisiljeni obliki, brez vseh tistih >za lase privlečenih« in odbijajočih razvad, ki skušajo doseči efektnost. pa strašno bijejo v uho in jih ne baš redko srečujemo pri naših zborih. S tako dovršenimi glasovi in s tako izšolanimi pevci je pevovodji interpretiranje hvaležno delo z zagotovljenim uspehom. V vzorni pevski disciplini je zbor sledil svojemu pevovodji gosp. Francetu Maroltu, čigar posebna odlika je vprav v tem, da s svojo kretnjo zna pritegniti zbor na mah nase in ga vodi z lahkoto po poti svojega doživljanja ter interpretiranja. Ves prožen način petja spontano izraža, da se je pesem porodila iz enotne skupne občutenosti, da je neprisiljeno privrela iz srca in zatorej tudi nujno ter prepričevalno seže do srca. Prav za prav pa pri poslušanju takšnega petja ne stopajo te ali one prednosti in posebnosti kar nič v ospredje; vtis imaš, da prihaja pesem iz enega grla in da je petje pač takšno, kakor mora biti in kot je edino pravilno ter naravno. Drugo, kar je poleg pevskih odlik Akame-skega pevskega zbora občinstvo tako močno navdušilo, je bil pa spored. Saj so se vrstile pesmi, ki so sicer umetne skladbe, a so tako občutene in tako naše, da so in ostanejo za vselej naša nepozabna last. Zvonikarjeva, Pri zibeli, Mlatiči, Pod oknom, Cerkvica, Lipa itd., te pesmi bodo med našim narodom ostale vedno lepe in vedno žive. Da pa vprav v naših dneh domorodni in brambovski glasi še posebno vžigajo, temu pa menda ni treba še razlage. Če vse to upoštevamo, potem nam je prav lahko razumljivo, da se navdušenje, ki so ga vzbudili akademiki-pevci s slovensko pesmijo, še dolgo po koncertu celo zunaj pred dvorano ni hotelo pomiriti. Za poslanstvo, ki ga vrši APZ s svojo pesmijo, mu je slovenski narod upravičeno hvaležen in zopet ponavljamo: Akamdeski pevski zbor je v tej formi in s takšno interpretacijo naše pesmi tudi med prvimi poklican, da pojdo reprezentirat slovensko pevsko umetnost tudi preko mej naše domovine! Bb. Pogled na razdejanje, ki ga je povzročilo iztirjonje brzega vlaka Varšava—Gdinja na gdanskem kolodvoru. Lokomotiva leži ob strani in se. iz nje še kadi. (Nesreča se je zgodila na Vnebohod.) ŠPORT Mariborsko gledališče Roman Niewarovicz: Hoolywood. Komedija. — Rpziral J. Kovič Pričujoča satira na ameriško filmsko stvarstvo ni brez duhovitosti in humorja, dasi ne za-grebe nikjer v globino ter streže samo zabave željnemu občinstvu. Režijski problem tega dela je v bolj ali manj točnem posnemanju ameriškega okolja, v upodabljanju ameriškega človeka in zanj značilnega življenjskega odnosa — lova za busi-ness, ki ga omiljuje svojstvena sentimentalnost. Tega problema mariborska uprizoritev ni rešila, še manj, niti približala se mu ni. Na mešetarju Tompsonu, ki ga je igral g. J. Kovič, ni bilo, razen imena, prav nič amerikan-skega. Ta lik, ki je vendar krepko risana karikatura polnokrvnega ameriškega poslovnega človeka, je bil v mariborski uprizoritvi brez barvo in brez vsake verjetnosti. Tudi Mary, ki jo je igrala gdč. Branka Rasbergerjeva, je bila kljub nekaterim simpatičnim potezam brez ameriške domovnice. Enako Edo Verdonik kot Jack. Najboljša kreacija tega neuspelega večera je bil g. Lj, Crnobari kot Mac Niels. —o. Lojze Mav: Rajska hrana 11 evharističnih pesmi za mešani, triglasni zbor in soio. 1938. Samozaložba. Posamezni izvod 12 din. Nad 10 izvodov po 4 din pri skladatelju (v Ljubljani, v trgovini Kocutar, Stritarjeva ul.). Prijatelji skladateljevih del — in to so menda vsi naši organisti in pevci — bodo s pričujočo zbirko imeli 6ami veliko vesele zadovoljnosti, pri poslušalcih se bodo pa nabrali vse polno resnične hvaležnosti za te mehke, prijazno zveneče skladbe. Dve je skladatelj namenil celo za ljudsko petje. Za zborovsko sta gotovo dobri; ljudskemu petju bo pa morda v napotje besedilo. Kaj naj le preprosti ljudje narede n. pr. z »evharistično skrivnostjo« in še s Čim'?1 Skladbe so po slogu zelo pisane. Od preprostega recitativa (petega govora), preko običajnih pesemskih tvorb do lepo razplelenega kontra-punkta po želji dobiš, kar iščeš. Za mesec junij in slovesnosti Jezusovemu Srcu na čast ima zbirka še dve pesmi Jezusovemu Srcu. Najlepša in glasbeno najboljša je pesem »O kam, Gospod?«. V lepem kontrapunktu se love in preple,.,jo glasovi, tako da se po vrednosti marsikje bliža najlepši slovenski obhajilni pesmi — Spindlerjevi: »O kam, Gospode. Pripis za brzino proti koncu: »počasi«, je pač po pomoti pet taktov prezgodaj. Dovolj bo, če bo veljal za zadnje štiri takte. — Na dve tiskovni napaki naj še opozorim: na 11. strani v zadnji vrsti naj ima tenor obakrat d (namesto di); na 5. strani v 4. taktu naj bo druga nota v basu © (ne fis). Skladbe so kot glasba korista in zelo porab-na obogatitev naše cerkveno-glasbene zakladnice. 1 Z novim besedilom je križ kar splošno po vseh zbirkah. »Cerkveni glasbenik« je letos o tem mimogrede že nekaj pisal. Koliko pesmi je po novejših zbirkah, ki imajo glasbo dobro, besedilo pa slabo, celo čisto zanič, brez vsebine, dogma-tično nejasno, kočljivo; natrpano z besedami, ki naj bi lepo zvenele, se pa v resnici slišijo neprijetno, neslano. Kolikrat reči, ki bi morda dobro dele poliožni, v Boga zatopljeni nunici, navadnemu kristjanu pa nimajo kaj povedati. Saj imajo naši ljudje zdravo čustvovanje, odlikuje jih trezen razum, krepka volja. In tako marsikaka po glasbi lepa stvar zaradi besedila ni dobra. Krivi so po eni plati pesniki, ki take reči pojo, krivi pa tudi skladatelji, da take pesmi zbirajo, kriva cenzura, ki take mehkobne reči sprejema v razne nabožne liste; kriva pa najbolj glasbena cenzura, ki bi nezrelo, prazno, zdravemu verskemu čustvovanju škodljivo besedilo morala odločno odklanjati. Pa očividno gleda le glasbo, dasi je pred vsem važno besedilo. Naj se cenzura vendar enkrat loti tudi te prve naloge. K * Vokalni in instrumentalni koncert Glasben« Matice v Ptuju. Dne 16. maja je priredila GM svoj zaključni vokalni in instrumentalni konrert v dvorani GM z zelo pestrim sporedom. Spored je otvorila gdč. Mara Kabaj, ki je zaigrala na klavirju Grieg E, »Svatba na Troldhaugenu« in Liszt Fr. »Valse Impromptu«. Obe skladbi sta bili podani z veliko rutino in je pokazala da obvlada najtežje skladbe do dna. Gdč. M. Jošt je zapela dve pesmi za sopran in spremljavo klavirja, in sicer: Čajkovski: »Zakaj?« in Štritof: »Hodi, da Minka« (narodna). Solistinja še ni dorasla svoji r.alogi, njen glas je sicer simpatičen in ji obeta ob dobri in vztrajni šoli lep napredek, bil je to njen prvi nastop kot solistinja. G. Čehovin je zaigral na čelo Debussy: »La fille aux cheveux de lin (Plavolasa deklica) in Goens: »Scherzo« in je pokazal, da obvlada svoj instrument. — Orkester (kvintet) je izvajal Gregorc J. Gozdno serenado za I. in II. violino, čelo, klarinet in klavir. Izvajalci gg.: D. Hasl, L. Ribič, F. Hri-bernik, B. Čehovin in Mara Kabaj. Salonski orkester pa Čajkovski: Andante cantabile in Verdijevo Aida. Ob izvedbi teh skladb se je človeku vrinilo v zavest, da bi za tako priliko pričakoval večje širine in stopnjevane umetniške vrednote, saj je celota zapustila vtis neke raztrganosti v skoraj preveliki izvajalski pestrosti in še ne dokončni popolnosti. Vendar je vse to v okviru koncerta imelo svoje vrednote. Drugi del koncerta je izpolnil Matični pevski zbor. Moški zbor, številčno precej močan, je zapel Prelovčevo »Nageljni rdeči«, pri kateri pesmi je odpel g. prof. Rus z lepo donečim baritonom solo partije in je pesem vplivala na poslušalce. Ženski zbor je odpel Grobningovo »Dekle pri oknu« in Mirkovo »Medvedov ples« s spremljavo klavirja. Mešani zbor pa Jerebovo »Veterček moj« in Adamičevi »Za njega vse potrpim« in »Spi, sinček moj«. Matični zbor, ki ga vodi g. dirigent Čehovin, je sedaj izpopolnjen z novimi mladimi močmi v sopranu in altu. — Koncert je bil dobro obiskan in je občinstvo pokazalo, da zna ceniti delo GM. Fras. Glas o prevodih iz bolgarščine v slovenščino. Bolgarski dnevnik »Dnes« od 11. maja t. 1. prinaša izpod peresa Georgija Klisarova, prijatelja našega naroda, redaktorja in propagatorja planinarstva v Bolgariji, daljši članek o najnovejših prevodih na slovenščino iz bolgarske književnosti. Uvodoma spominja na prve prevode iz slovenščine na bolgarščino in obratno izza 90 let po našem pokojnem rojaku prof. Antonu Bezenšku, nato pa podaja točen pregled prevodov iz bolgarščine v slovenščino v teku zadnjih let. Naglaša, da slovenski časopisi, tako dnevniki kakor tudi revije, v zadnjem času posvečajo veliko pozornost bolgarski književnosti in prav pridno priobčujejo prevedene bolgarske novele, črtice in drugo. Izmed del, ki 60 izšla v knjižni obliki, še posebej omenja »Bolgarske novele« v prevodu Toneta Polokarja (Družba sv. Mohorja, 1937), nato zgodovinski roman Ivana Vazova »Pod jarmom«r, prvi in drugi del (Jugoslovanska knjigarna 1938/39), ki ga je prevedel dopisni član Zveze bolgarskih pisateljskih društev pisatelj France Bevk, dalje njegovo knjigo potopisnih spominov in beležk >Deset dni po Bolgariji ki je izšla preteklo leto v Gorici. Posebno pohvalno pa ocenjuje prevod romana Jordana Jovkova »Žanjecu, ki ga je izdala Modra ptica leta 1938, prevedel pa ga je Alojzij Bolhar. (Prinaša tudi njegovo sliko.) Poudarja vzoren prevod, dalje tisk in knjižno opremo ter govori o prizadevanju slovenske kulturne javnosti po čim večjem zbližan ju in medsebojnem spoznavanju. Nadalje podaja pregled dosedanjega dela nekaterih slovenskih kulturnih delavcev, ki prednačijo pred vsemi Jugoslovani na polju zbližanja med nami in Bolgari. Članek zaključuje G. Klisarov z željo, da bi se tudi med bolgarskimi pisatelji našli slovenskega jezika zmožni prevajalci ter prevedli in prikazali bolgarski javnosti leposlovne umotvore najboljših slovenskih, še prav posebno pa sodobnih pesnikov in pisateljev. Kat 30. knjigo zbirke »Zabavnik« je Srpska književna zadruga izdala »Pripovetke« pokojnega Karla Čapka v prevodu Jaroslava Malyja in e predgovorom dr. Krešimirja Georgijeviča. Obsega 22 novel. V Belgradu kakor tudi v Sofiji se pripravljata razstavi bolgarske oziroma srbo-hrvatske in slovenske knjige. Obe razstavi bosta odprti isti dan (11. junija t. 1.). Knjigarna Rajkovič v Belgradu je izdala Platonove »Misli o vaspitanju« v prevodu Ivana Kanjuha. Velika kolesarska dirka po Srbiji Včeraj je bila prevožena prva etapa šestdnevne kolesarske dirke po Srbiji. Minister g. D. Če-jovič je ob sedmih zjutraj v Belgradu dal znamenje za štart. To tekmo je priredilo in zanjo tudi v podeželju pripravilo veliko zanimanje belgrajsko časopisje ter ž njim v zvezi vodstvo belgrajske radijske postaje. Prvi del proge, ki je bil dolg 164 kilometrov (vodil je iz Belgrada do Užičke Pože-ge), je bil izredno naporen. Drug za drugim so se vrstili težki klanci, zavoji in slabe ceste. Prvo etapo so za prilagajanje prireditelji razdelili na dve poletapi: iz Belgrada v Valjevo in iz Valjeva v Užičko Požego. Trije Zagrebčani so prvi prišli na cilj (Prosenik, Pokupec in stari Grgac), četrti pa je bil Slovenec Oskar Žerjal, član »Edinstva«. Sedmi je bil Premk, deveti Peternel, trinajsti Jaklič, sedemnajsti Krušič, trideseti Štibernik, enaintrideseti pa Kačič. Na cilj včerajšnje etape v Užičko Požego je z veliko prednostjo pred vsemi ostalimi dirkači, ki jim je na drugem delu proge ušel, privozil zagrebški Slovenec Avgust Prosinek v času 5:33.40. Nato sledijo Josip Pokupec v času 3:41.42, 3. Stje-pan Grgac (oba Zagreb) 5:44.41, 4. Tudose Romunija) 5:45.43, 5. Kele Rudolf (Zagreb) 5:47.16, 6. Pavlik (Novi Sad) 5:49.35, 7. Georgi Kapčuk (Romunija) 5:49.35, 8. Rade Veljkovič (Belgr.) 5:49.36, 9. Ivan Peternelj (»Hermes«, Ljubljana) 5:49.36, 10. Heenčuk (Romunija) 8:49.36.' Davi so dirkači štartali za drugo etapo, ki vodi iz Užičke Požege v Kraljevo, odondot pa v Raško. Proga je v celem dolga 177 km. V Kraljevu, kjer bodo na polovici današnje poti, bodo dirkači počivali do štirih popoldne. Avgust Prosinek, iz katerega belgrajsko »Vreme« že dve leti zaman dela Čeha Prosincka, je dejal, da je včerajšnji del proge prav gotovo najtežji, kar jih je bil kdaj vozil. Prosenik velja za glavnega favorita. Drugo kolo tekem za Davisov pokal V Bruxellesu je Belgija premagala Indijo z rezultatom 3:2. V Parizu je Francija porazila Kitajsko s 4:1. Kitajec Kho Sin Kie je na veliko presenečenje premagal Francoza Petraja. Izredno zanimanje vlada za tekmo med Nemčijo in Poljsko. Splošno je vladalo prepričanje, da bodo Nemci o Varšavi zmagali s 5:0 ali pa — v najslabšem primeru s 4:1. Zdaj so se pa nenadoma v tenisu prav zares do nedavnega popolnoma neznatni Poljaki Nemcem postavili v odlični maniri po robu. Stanje borbe je 2:2. Poljski igralec Tloczinski je poskrbel za izredno presenečenje. Potolkel je zapovrstjo oba svetovnoznana nemška teniška igralca Henkla in Menzla! Škoda le, da je drugi igralec, Hebda, znatno slabši od Tloczinskega! Tri ure je trajal izredno dramatični boj Tloczinskega z najboljšim nemškim teniškim igralcem Roderi-chom Menzlom! Poljak je Menzla utrudil in si osvojil točko v petih setih z 2:6, 6:1, 5:7, 6:2, 9:7. Danes popoldne je bila na vrsti odločilna tekma med Hebdo in Henklom. — Kako bi se prileglo, če bi Henkel in Menzel, ki po vsem videzu nista še dosegla letos svoje polne forme, prišla v roke Jugoslovanoma Mitiču in Punčecu! Zdi se, da bi bila bitka za Nemčijo že vnaprej izgubljena s 5:0 ali pa kvečjemu s 4:1. Nemcem letos tenis ne gre posebno dobro od rok. Že težko se bodo prebili do finala v evropskem pasu. Človek bi skoraj močno podvomil, če se jim bo utegnilo to posrečiti! V Londonu je bil te dni teniški turnir profesionalnih igralcev. V finalni tekmi si je pred rekordnim številom gledalcev osvojil naslov letošnjega prvaka Američan Donald Budge, ki je premagal Nemca Niissleina z rezultatom 13:11, 2:6, 6:4. Prvi set je bil izredno zanimiv, napet in poln tehničnih lepot. Trije naši mušketirji, Mitič, Punčec in Pallada so snoči pod vodstvom dr. Pavliča in trenerja Vis-saulta odpotovali v Milano, kjer bodo konec tedna nastopili proti teniški reprezentanci Italije, ki jo bosta v posamičnih igrah letos zastopala De Štefani in Canepelle, v dvoje pa naš rojak Kucelj in Rado. Menimo, da srečanje diši, kljub vročim milanskim tlem, močno po kakšnih 5:0 za nas! Tekme, ki jih je odigrala na celini Anglija V sledečem prinašamo razpredelnico tekem, ki jih je bila doslej na evropski celini odigrala angleška nogometna enajstorica proti posameznim evropskim državnim nogometnim zastopstvom. Bilanca za evropske kontinentalne države prav gotovo ni posebno laskava, saj pokaže, da je le redkokatera država doslej v Evropi premagala mojstre nogometa, Angleže. Proti Avstriji: na Dunaju 1. 1908 6:1, 11:1, na Dunaju 1. 1909 8:1, na Dunaju 1. 1930 0:0, v Londonu 4:3, na Dunaju 1:2. Proti Nemčiji: v Londonu 1. 1901 12:0, isto leto v Manchestru 10:0, v Berlinu 1. 1930 3:3, v Londonu 1. 1936 3:0. Proti Italiji: v Rimu 1. 1933 1:1, v Londonu 1. 1934 3:2, v Milanu 1. 1939 2:2. Proti Španiji: v Barceloni 1. 1929 3:4, v Londonu 1. 1931 7:1. Proti Češkoslovaški: v Pragi I. 1934 1:2. Proti Madžarski v Budimpešti I. 1934 1:2, v Londonu 1. 1936 6:2. Proti Franciji: v Parizu I. 1923 4:1, v Parizu 1. 1924 3:1; v Parizu 1. 1925 3:1; v Parizu 1. 1927 6:0; v Parizu 1. 1928 5:1; v Parizu 1. 1929 4:1; v Parizu 1. 1931 2:5; v Londonu 1. 1933 4:1; v Parizu 1. 1938 4:2. Proti Belgiji: v Bruxellesu 1. 1921 2:0, v Loib-donu 1. 1925 6:1, v Antwerpnu 1. 1923 2:2, 1. 1926 v Londonu 4:0, v Antwerpnu 1. 1931 3:1, v Bru-xellesu 1. 1927 9:1, istotam 1. 1921 4:1 in 1. 1936 2:3. Proti Luksemburški v Luksemburgu 1. 1927 5:2. Proti Švici: v Bernu 1. 1930 4:0, leta 1938 v Zurichu 1:2. Proti Švedski: v Stockholmu L 1925 4:2, leta 1928 istotam 3:1 in leta 1937 4:0. Proti Holandski: v Amsterdamu I. 1935 1:0. Proti Norveški leta 1937 v Oslu 6:0. Proti Finski leta 1937 v Helsingforsu 8:0. Proti Jugoslaviji leta 1939 1:2. Nemčija : Irska Meddržavna nogometna tekma med Nemčijo in Irsko bo odigrana danes v Bremenu. Dve tekmi sta letos že padli v vodo: srečanje s Holandijo in Francijo. Tekma z Irsko je letošnja četrta nogometna meddržavna reprezentančna tekma, ki jo bo odigrala Nemčija. Irci se trenutno zamujajo na turneji po evropski celini. Dokazali 60 svojo letošnjo dobro formo že prejšnji teden, ko so v Budimpešti z reprezentanco Madžarske igrali neodločino 2:2. Madžari 60 nastopili s, svojimi najboljšimi igralci dr. Sarosyjem, Sziiszom, Nagyjem, Kisom, Kollathom in drugimi — in vendar so Irci igrali neodločeno! To vsekakor v zadostni meri potrjuje, da so možje z »zelenega otoka« letos v odlični formi. Nemčija je pri prvem srečanju v Dortmundu zmagala lahko s 3:1, povračilno tekmo pa je lani 17. oktobra gladko izgubila v Dublinu z 2:5. Irci 60 proti Nemčiji jeseni postavili izredno trdno in sposobno moštvo, ki so ga povečini tvorili igralci-profesionali, Irci, ki igrajo v ligaških klubih v Angliji in na Škotskem. Moštvi bosta danes nastopili takole: Nemčija: Jakob (Jahn, Regensburg), Janes (For-< tuna, Dusseldorf), Streitle (Bayern, Miinchen), Ku-pfer (F. C. Schvveinfurt), Rhode (Eimsbiittel), Kitzin-ger (F. C. Schvveinfurt), Lehner (Schvvab. Augsburg), Hahnemann (Admira, Dunaj), Gauchel (Neuendori), Schon (Dresdner Sp. Cl.), Arlt (Sp. V. Riesa). Irska: Mc. Kenzie (Southend), 0'Neill (Dundalk), Hay (Dundalk), 0'Reilly (Bohemians), 0'Mahoney (Bristol Rovers), Weir (Clyde), 0'Flanagan (Bohemians), Dunene (Shamrock), Bradshow (St. James Ga-te), Carey (Manchester) in Fallon (Sheffield United). Madžarske kritike vedo posebno pohvaliti sijajno ožjo obrambo. Ostmark : Češkomoravski protektorat 7:1 Vsi so pričakovali, da se bo po dveh tekmah, ki jih je bila odigrala z nemško državno nogometno reprezentanco (povečini brez Dunajčanov!) reprezentanca češkomoravskega protektorata končala neodločeno (v Berlinu 3:3, v Stuttgartu 1:1), tudi tekma na Dunaju, kjer je bilo na vrsti vprašanje prestiža, kdo je boljši, Češka aH Avstrija, prinesla rezultat, ki bo podoben prejšnjima dvema. Pa se ni zgodilo nič podobnega. Dunajčani, ki so letos v sijajni formi kakor menda niti za časa Huga Meissla niso bili (zdaj so se šele spet vzdramili iz letargije), so Čehe odpravili z naravnost katastrofalnim rezultatom 7:1! V Prater-skem stadionu se je nabralo 25.000 ljudi, ki so med tekmo morali preživeti hudo nevihto. Dunajčani so se na terenu prvi znašli ter so že v prvem polčasu prišli v vodstvo s 5:1, ker so kaj kmalu onemogočili češki način kratkega podajanja z dolgimi pasovi. Odličen je bil tokrat Binder, prav tako pa tudi Pesser in Reitermeier. Že v tretji minuti je Hanreiter zabil prvi gol za Avstrijo — 1:0. Takoj nato je Praga po Sencckem zenačila — 1:1. Binder je kmalu vzpel na 2:1 za Avstrijo, nato je Pesser dobil krasen predlo-žek od Safarika ter zvišal na 3:1. Schors je nato v 33' zvišal na 4:1. Tik pred koncem prvega polčasa je Binder postavil 5:1. Po odmoru je zabil oba gola Reitermeier, ki je vstopil namesto poškodovanega Pesserja, Postavi moštev: Avstrija: Platzer, Šesta, Schmaus, \Vagoer, Hofstadter, Skoumal. Hanreiter, Schors, Binder, Safarik, Pesser. — Češka: Boksay, Burger, Čtyroky, Koščalek, Bouček, Kolsky, Riha, Senecki, Bičan, Nejedli, Vytlačil. SK Litija (atletska sekcija) V nedeljo 28. maja 19.39 ho ob 9 na isrrišfu SK ii! * PropaKiuiflni mcetinR. Vrslni red tekmovanja .ie FlfHiec: l. Skok v višino: seniorji, omladinci, juniorji (. in n. _ 2. Tek na 5I100 m: seniorji. — 3. Tek na 100 m: seniorji. omladinci. Juniorji n in C. — 4. Met krocln: juniorji C. _ 5. Skok v daljavo: seniorji, omladinci, juniorji C in 11. — fi. Tok na Iflno m: junl-or.li (, in H. _ j. Skok ol) palici: omladinci, junl-IV'1 A ?• Met seniorji, omladincl, juniorji '„• "T,9; T,pk n« W) m: omladinci, juniorji C in B. — 10. Met diska: jimiorji C. _ 11. Troskok: seniorji, omladinci, juniorji C in n. — 12. Slafeta 4 krat 100 m. j ,»iT?k.?.l'J6° orisano na nogometnem iKriš(!u v dolžini A>nfm, je posuto z uKnski in ima štiri neilviK-njene zavoje. Prijavnine in naKrad ni. Prijave naj sfl Pošljfljo na naslov SK I,Ulja, Litija. Zadnji rok za Prijave je pol ure pred Rtartom. SK Litija, opozarja na proslavo 30 letnice, ki bo 5. In 6. avgusta!