fožtnin« plačana v gotovInL KRALJEVINA ggl JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST kraljevske banske uprave dravske banovine lzhqja vsako sredo La soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'— celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 55. kos. V LJUBLJANI dne 9. julija 1988. Letnik IX. VSEBINA: 335. Uredba o državnem in banovinskih cestnih skladih. 336. Uredba o melioracijskem skladu. 337. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o spremembah in dopolnitvah v uredbi veterinarske fakultete univerz v Beogradu in Zagrebu. Uredbe osrednje vlade. 335. Na podstavi § 53. finančnega zakona za leto 1938./39. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za grad-be tole uredbo o državnem in banovinskih cestnih skladih.* Clen 1. Radi spopolnjevanja in zboljševanja cestnega omrežja se ustanavljajo pri Državni hipotekarni banki: 1. državni cestni sklad za državne ceste; 2. banovinski cestni skladi in cestni sklad za ozemlje uprave mesta Beograda za banovinske ceste na ozemlju posameznih banovin in uprave mesta Beograda. Clen 2. Sredstva državnega cestnega sklada se porabljajo po predpisih te uredbe na državnih cestah, sredstva banovinskih cestnih skladov in cestnega sklada za ozemlje uprave mesta Beograda pa na banovinskih cestah za napravo sodobnih cestišč, gradnjo novih cest in dovrši-tev nedograjenih cestnih odsekov kakor tudi za preureditev sedanjih cest in mostov. S posebnim pravilnikom predpiše minister za gradbe nadrobno, katera dela se morejo opravljati na cestah v breme teh skladov. Redno vzdrževanje državnih in banovinskih cest se ne opravlja v breme teh skladov, izvzemši sklada, predvidenega v členu 15. te uredbe. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23- junija 1938., št. 138/XLI1/347. — Upoštevani so tudi Popravki št. 23.802 z dne 2. julija 1938., objavljeni v »Službenih novinah« z dne 5. julija 1938., št. ilS. 338. Pravila o dolžnostih suplentov-volonterjev. 339. Tečaji državnih vrednostnih papirjev. 340. Dopolnilni zapisnik k pogodbi o trgovini in plovitvi med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Italijo. — Izmenjava ratifikacijskih listin. Clen 3. Iz dohodkov državnega cestnega sklada se izvajajo dela na državnih cestah po odlokih, ki jih izda na predlog ministra za gradbe ministrski svet. Iz dohodkov banovinskih cestnih skladov se izvajajo dela na dotičnih banovinskih cestah po odlokih pristojnega bana in po odobritvi ministra za gradbe. Iz dohodkov cestnega sklada za ozemlje uprave mesta Beograda se izvajajo dela na banovinskih cestah na ozemlju uprave mesta Beograda po odlokih ministra za gradbe. Ta dela se izvajajo po določbah zakona o državnem računovodstvu. Clen 4. Cestni skladi iz člena 1. te .uredbe so samostalne pravne osebe in morejo pridobivati pravice, prevzemati obveznosti in najemati posojila. Ti skladi so oproščeni vseh državnih iri samoupravnih taks in dajatev. Ta oprostitev se nanaša tudi na pogodbe in vloge v zvezi z najemanjem posojil. Clen 5. Državni cestni sklad in cestni sklad za ozemlja uprave mesta Beograda upravlja minister za gradbe, banovinski cestni sklad pa pristojni ban po določbah te uredbe in pravilnikov, ki se predpišejo po členu 20. Clen 8. Po 'odobritvi ministrskega sveta, izdani na predlog ministra za gradbe in ministra za finance, sme minister za gradbe v imenu državnega cestnega sklada najemati posojila v državi ali v inozemstvu na podstavi dohodkov, ki se stekajo v ta sklad. Minister za gradbe sme po zaslišanju prizadetih občin in po dobljeni soglasnosti ministra za finance najemati v imenu sklada za ozemlje uprave mesta Beograda posojila v državi ali inozemstvu na podstavi dohodkov, ki se stekajo v ta sklad. Prav tako smejo najemati bani v imenu svojih banovinskih cestnih skladov po odobritvi ministra za gradbe in ministra za finance posojila v državi ali inozemstvu na podstavi dohodkov, ki se stekajo v te sklade. Kolikor bi dohodki teh skladov ne zadoščali za odplačevanje anuitet najetih posojil, se mora določiti v državnem oziroma banovinskem proračunu, na ozemlju uprave mesta Beograda pa v proračunih dotičnih občin potrebna manjkajoča vs«ta. Obveznice po posojilih državnega cestnega sklada podpišeta minister za finance in minister za gradbe. Obveznice po posojilih banovinskih cestnih skladov podpiše pristojni ban, obveznice po posojilih cestnega sklada za ozemlje uprave mesta Beograda pa minister za gradbe. Te obveznice imajo javnokreditni značaj in so oproščene same kakor tudi njih kuponi vseh davkov, doklad, taks in ostalih državnih in samoupravnih davščin, tako sedanjih kakor tudi prihodnjih. Člen 7. To preteku proračunskega leta predloži minister za gradbe ministru za finance nadrobno poročilo o ostvar-jenih dohodkih in opravljenih razhodkih državnega cestnega sklada, da se vpiše stanje tega sklada v zaključni račun za to proračunsko leto. Prav tako predloži po preteku proračunskega leta minister za gradbe glavni kontroli nadrobno poročilo o ostvarjenih dohodkih in opravljenih razhodkih za cestni sklad za ozemlje uprave mesta Beograda, banovine pa ga predlože za cestne sklade banovin. Člen 8. Dohodki po členih 10., 11., 18. In 14. te uredbe se pošiljajo Državni hipotekarni banki za državni cestni sklad, za banovinske cestne sklade in za cestni sklad za ozemlje uprave mesta Beograda. Ti dohodki se vknjižujejo posebej za državni in posebej za posamezne banovinske cestne sklade ali za cestni sklad za ozemlje uprave mesta Beograda. Clen 9. Cestni skladi dobivajo denarna sredstva: 1. iz rednih dohodkov; 2. od posojil; 3. od dotacij. Clen 10. Dohodki državnega cestnega sklada so tile: 1. dve tretjini gotovine iz vseh letnih dohodkov državnega sklada za javna dela, naštetih v Členu 10. uredbe o izvajanju javnih del z dne 22. novembra 1934., ibr, 30.271, s spremembami in dopolnitvami z dne 6. oktobra 1937., br. 68.001, izvzetnši dohodek od dotacij ministra za finance po členu 13. omenjene uredbe; 2. letne davščine: a) na potniške avtomobile po . . . . din 200'— to) na motocikle po 9» 50'— c) na motocikle s prikolicami po . . . 75'— č) na bicikle po . . 10'— d) na kočije in vozove na vzmeteh po . SO- e) na navadne vozove brez vzmeti, razen tistih, ki redno rabijo za po- trebe selskega gospodarstva, po . , lO'— f) dvokolnice po 20'— Državna in banovinska vozila ne plačujejo te dav- ičine] 3. davščina od inozemskih avtobusov, ki se pobira od osebe in prevoženega števila kilometrov. Višino te davščine predpiše minister za gradbe sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo; 4. ves prispevek za prekomerno ukoriščanje državnih cest, ki se pobira po uredbi o izrednem okoriščanju cest; '5. dohodki, navedeni v tar. post. 101. zakona o taksah v točki 1. pod c) in v isti tarifni postavki v točki 2. pod b), s spremembami in dopolnitvami v finančnem zakonu za leto 1988./99.; 6. cestne takse za železniške prevoze blaga v va-gonakih tovorih. Ta taksa se plačuje v znesku po 15 dinarjev za vagon, za vagouske pošiljke premoga, kamna, peska, zidne in strešne opeke, rude in zaobale (uporabljene) pa po 10 dinarjev od vagona. Ta taksa se pobira pri predaji v prevoz, pri vozovnih pošiljkah, prispelih iz inozemstva, pa ob oddaji stranki. Te lakse se pobirajo tako, da se nalepijo na tovorni list posebne znamkice, ki imajo naziv »Taksa za cestni sklad«. Pravilnik o pobiranju te takse predpiše minister za gradbe sporazumno z ministrom za finance in ministrom za promet. Za to blago se plačuje prispevek za prekomerno ukoriščanje cest izven okoliša razkladalnega kraja. Te davščine so oproščene vse državne pošiljke in prevozi; 7. dohodki od prodanega materiala, sadja, trave, od reklam itd. na državnem zemljišču; 8. dohodek, ki ga plačujejo lastniki nepremičnin vzdolž državnih cest s sodobnim cestiščem, t. j. cestiščem iz lesenih ali kamnitih kock ali cestiščem iz cementnega ali bitumenskega spojnega gradiva, za povečanje vrednosti nepremičnine, računaje v krajih z več ko 5000 prebivalci do površine 1000 m2 po 5'—, v ostalih seliščih do površine 5000 m* po 2'—, zunaj selišč pa do površine 10.000 m2 po 1'— dinar od enega dolžinskega metra fronte nepremičnine na leto; za površino čez te maksimirane površine pa se plača še polovica te davščine. Ostali lastniki nepremičnin, ležečih za temi obmejnimi zemljišči v razdalji 250 m od meje cestnega zemljišča, plačujejo polovico, v razdalji do 500 m pa četrtino te davščine. Davščina, ki se določa v tej točki za povečano vrednost nepremičnine zunaj selišč, ne sme presegati po 1 ha znesek letnega davka (zemljarine — osnovni davek) do-tične parcele. Državna in banovinska posestva kakor tudi pašniki, ledine, z grmovjem obrasla in nerodovitna zemljišča ne plačujejo te davščine; 9. 1% prodajne cene nepremičnin, ki ležijo poleg državne ceste s sodobnim cestiščem, t. j. cestiščem iz lesenih ali kamnitih kock ali cestiščem iz cementnega ali bitumenskega spojnega gradiva, v krajih z več ko 5.000 prebivalci do 1000 m2 površine, v ostalih seLiščih do 5000 m2 površine in zunaj selišč do 10.000 m3 površine; za površino čez te maksimirane površine pa se plača še polovica te davščine. Če se prodajo druge nepremičnine, ležeče za temi obmejnimi zemljišči v razdalji do 250 m od meje cestnega zemljišča, se plačuje polovica, v razdalji do 500 m pa četrtina te davščine; 10. dohodek od mostnine v črti državnih cest čez velike reke za prehod avtomobilov, avtobusov in vseh ostalih vozil, Ministrski svet sme na predlog ministra za gradbe in ministra za finance dovoliti, da se s koncesijo postavi na državni cesti, kjer se pokaže za lo prometna potreba, stalen most s pravico, pobirati mostnino. Ta mostnina se mora uporabljati za odplačevanje anuitet za stroške gradnje mostu in za poznejše njegovo redno vzdrževanje. Mostnina ne sme biti vir dohodkov v drug namen. Minister za gradbe predpiše soglasno z ministrom za finance pravilnik, čez katere reke se pobiraj mostnina, kakor tudi višino in način njenega pobiranja. Državna in banovinska vozila ne plačujejo le davščine; 11. dohodek od najemnine, ki se dobiva od podjetij za uporabo državnih gradbenih strojev za ceste; 12. dohodek od izknjiženega gradbenega inventarja in materiala; 13. dohodek od taks za prodajo licitacijskih elaboratov o napravi državnih cest in objektov na njih, ki se pobira v gotovini; 14. dohodek od pogodbenih taks za gradnjo in popravilo državnih cest in objektov na njih, ki se pobira v gotovini; 15. dohodek iz pogodbenih kazni od podjetij po splošnih pogojih za državne ceste in objekte na njih; 16. obresti od glavnice tega sklada. Clen 11. Dohodki banovinskih cestnih skladov in cestnega sklada za ozemlje uprave mesta Beograda so tile: 1. ves prispevek za prekomerno okoriščanje banovinskih cest, ki se pobira po uredbi o izrednem okoriščanju cest; 2. 50°/o odkupnine za osebno delo na prejemke državnih aktivnih in upokojenih uradnikov in uslužbencev v državi kakor tudi državnih uradnikov in uslužbencev v inozemstvu; 3. 25°/o odkupnine za osebno delo na banovinskih cestah po zakonu o nedržavnih cestah, izvzemši odkupnino po točki 2. Osebno delo se plačuje v denarju; kdor pa želi, sme nadomestiti to odkupnino z osebnim delom; 4. denarne kazni po členih 36. in 37. uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, kolikor ne spadajo te kazni v poseben prometni sklad banovine ali uprave mesta Beograda; 5. takse na šoferske legitimacije in za izdajanje koncesij avtobusnim podjetjem, ki prevažajo potnike ali blago; 6. takse na premije za zavarovanje motornih vozil iz Členov 17. in 18. te uredbe; 7. dohodki od prodanega materiala, sadja, trave, od reklam itd. na banovinskem cestnem zemljišču; 8. dohodek, ki ga plačujejo lastniki nepremičnin vzdolž banovinske ceste s sodobnim cestiščem, t. j. cestiščem iz lesenih ali kamnitih kock ali cestiščem iz cementnega ali bitumenskega spojnega gradiva, za povečanje vrednosti nepremičnine v krajih z več ko 5000 prebivalci do površine 1000 m-’ po l-—, v ostalih seliščih do površine 5000 m* po 0'50, zunaj selišč pa do površine 10.000 m’ po 0-30 dinarja od enega dolžinskega metra fronte nepremičnine na leto; za površino čez te maksimirane površine pa se plačuje še polovica te davščine. Ostali lastniki nepremičnin, ležečih za temi obmejnimi nepremičninami v razdalji do 250 m od meje cestnega ^mljišča, plačujejo polovico, v razdalji do 500 m pa četrtino te davščine. Davščina, ki se odreja v tej točki za povečano vrednost nepremičnin zunaj selišč, ne more po 1 ha presegati znesek letnega davka (zemijarine — osnovni davek) do-tične parcele. Državna in banovinska posestva kakor tudi pašniki, ledine, z grmovjem obrasla in nerodovitna zemljišča ne plačujejo te davščine; 9. 1% od prodajne cene nepremičnin, ki ležijo poleg banovinske ceste s sodobnim cestiščem, t. j. cestiščem iz lesenih ali kamnitih kock ali cestiščem iz cementnega ali bitumenskega spojnega gradiva, v krajih z več ko 5000 prebivalci do 1000 nr površine, v ostalih seliščih do 5000 m- površine in zunaj selišč do 10.000 m5 površine; za površino čez te maksimirane površine pa se plača še polovica te davščine. Pri prodaji ostalih nepremičnin, ležečih za temi obmejnimi zemljišči v razdalji do 250 m od meje cestnega zemljišča, se plačuje polovica, v razdalji do 500 m pa četrlina te davščine; 10. dohodek od mostnine v črti banovinskih cest čez velike reke za prehod avtomobilov, avtobusov in vseh ostalih vozil. Ministrski svet sme na predlog ministra za gradbe dovoliti banovini, da postavi na svoji cesti, kjer se pokaže prometna potreba, sama ali s koncesijo most s pravico, pobirali mostnino. Ta mostnina se mora uporabljati za Odplačevanje anuitet za stroške gradnje mostu in za njegovo poznejše redno vzdrževanje. Mostnina ne sme biti vir dohodkov v drug namen. Ban predpiše soglasno z ministrom za gradbe in ministrom za finance pravilnik, čez katere reke se pobiraj mostnina, kakor tudi višino in način pobiranja. Državna in banovinska vozila ne plačujejo te davščine; 11. dohodek od najemnine, pobrane od podjetij za uporabo banovinskih gradbenih strojev za ceste; 12. ves dohodek od banovinskih kamnolomov in drugih gradbenih podjetij za potrebe cest in mostov na njih; 13. dohodek od izknjiženega banovinskega gradbenega materiala in inventarja; 14. dohodek od licitacijskih elaboratov za napravo banovinskih cest in objektov na njih; 15. dohodek iz pogodbenih kazni od podjetij po splošnih pogojih za banovinske ceste in objekte na njih; 16. obresti od glavnice tega sklada. Clen 12. O dohodkih in izdatkih državnega cestnega sklada in cestnega sklada za ozemlje uprave mesta Beograda vodi računovodstvom odsek pri ministrstvu za gradbe vse potrebne računske in pregledne knjige; o dohodkih in izdatkih banovinskih cestnih skladov pa vodi te knjige in pregled finančni oddelek pristojne banovine. Clen 13. Iz dohodkov državnega cestnega sklada se sme izločiti največ deset odstotkov na leto za spopolnjevanje in , zboljševanje važnih banovinskih cest. To vsoto razdeli minister za gradbe doličnim banovinskim cestnim skladom in cestnemu skladu za ozemlje uprave mesta Beograda. Člen 14. Prispevek, pobran od avtobusov in avtomobilov, ki vozijo po državnih in po banovinskih cestah, se razdeli državnemu in vsakemu posameznemu banovinskemu skladu in skladu za ozemlje uprave mesta Beograda po veljavni uredbi o izrednem ukoriščanju cest. Clen 15. Za vzdrževanje sodobnih cestišč se izločijo iz dohodkov lega sklada 3% radi ustanovitve sklada za vzdrževanje sodobnih cestišč. Clen 16. Iz sredstev državnega cestnega sklada, banovinskih cestnih skladov in cestnega sklada za ozemlje mesta Beograda se izplačujejo vsi izdatki osebnega in materialnega značaja tako za predhodna dela, snemanje in izdelavo projektov kakor tudi za nadziranje in voditev del, za kolavdacije in druge komisije, za izdelavo elaboratov o opravljenih delih, in to: dnevnice in potni stroški državnih in banovinskili uslužbencev; prejemki, dnevnice in potni stroški začasnega dnevničarskega tehničnega in pomožnega osebja; dnine figurantov, mojstrov in delavcev; prispevki za zavarovanje dninarskega osebja in delavcev; nagrade za naporno in čezurno delo strokovnemu osebju; odškodnine za razlastitve; nabava gradbenega, tehničnega in pisarniškega materiala, potrebščin in priprav, pisarniške oprave, strojev, prevoznih sredstev in strokovnih knjig; prevozni stroški najemnine, kurjava, razsvetljava, poštni, telegrafski in telefonski stroški in ostali materialni izdatki, ki so v zvezi s temi deli. Minister za gradbe sme po potrebi za državne in za banovinske ceste na ozemlju uprave mesta Beograda, ban pa za banovinske ceste najemati tudi strokovnjake, ki niso v službi ministrstva za gradbe ali banovine, radi sodelovanja tako pri predhodnih delih kakor tudi pri izvajanju del samih. Clen 17. S to uredbo se uvaja davek na premije za zavarovanje motornih vozil. Temu davku so zavezana vsa zavarovanja motornih vozil katere koli vrste in katerega koli značaja. Ta davek se ne pobira za zavarovanja, ki Izhajajo iz obveznosti odstavka 1. S 82. zakona o obrtih. Davek znaša 10% letnega zneska kosmate (bruto) premije za to zavarovanje, ki jo pobira zavarovalna diužba. Clen 18. Vsi zavodi, družbe ali posamezni naši ali tuji državljani, pri katerih se pobirajo premije za zavarovanje motornih vozil, so dolžni najdalj v dveh mesecih po preteku vsakega koledarskega leta predložiti pristojni banski upravi, na katere ozemlju je dotični avtomdbil registriran, seznam pobranih premij po banovinah. Clen 19 Kdor v roku, določenem v členu 18., ne predloži pristojni banski upravi seznama pobranih premij, se kaznuje v denarju od 50 do 1500 dinarjev. Te kazni izrekajo krajevna policijska oblastva, kjer jih ni, pa občna upravna oblastva prve stopnje. Clen 20. Minister za gradbe predpiše sporazumno z ministrom za finance pravilnike za izvrševanje uredbe o državnem cestnem skladu in upravljanje tega sklada. Za banovinske cestne sklade predpiše te pravilnike pristojni ban po dobljeni soglasnosti ministra za gradbe. ministra za finance in ministra za notranje posle; za cestni sklad za ozemlje mesta Beograda pa predpiše ta pravilnik minister za gradbe po dobljeni soglasnosti ministra za finance in ministra za notranje posle. Clen 21. Dohodki iz točke 1. člena 10. te uredbe se oddajo v državni cestni sklad, ko se poprej od vseh dohodkov in gotovine državnega sklada za javna dela odtegnejo: a) letne obveznosti iz člena 32. pravilnika za izvajanje javnih del br. 30.356/34; b) izdatki za še ne dovršena dela po razporedili odločbi ministrskega sveta br. 461/35; c) potrebna letna odplačila za posojila, najeta na podstavi člena 18. uredbe o izvajanju javnih del br. 30.271/34, in to: posojila 57,000.000-— dinarjev po odločbi M. s. br. 232/36, posojila 70,000.000-— dinarjev po odločbi M. s. br. 360/37, posojila 16,000.000'— dinarjev po odločbi M. s. br. 670/37 in posojila 5,800.000-— dinarjev po odločbi M. s. br. 820/37; č) vso do dne 31. marca 1939. dospele obresti po izdanih obveznicah 5 %nega posojila iz leta 1935. za velika javna dela po uredbi br. 74.600/1 T z dne 22. maja 1935. o spremembah in dopolnitvah v uredbi o finansiranju velikih javnih del br. 17.460/11 z dne 2. februarja 1935.; minister za tinanee pa mora do dne 31. marca 1939. povrniti na zahtevo ministra za gradbe državnemu skladu za javna dela oziroma državnemu cestnemu in melioracijskemu skladu vsoto 11,250.000'— dinarjev. Po tem roku so izplačujejo obresti po obveznicah tega posojila iz kredita, ki ga minister za finance v ta namen zagotovi. Clen 22. Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi na dan 1. julija 1938. V Beogradu dne 3. junija 1938.; M. s. br. 539. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. Stojadinovic s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) 336. Na podstavi § 53. finančnega zakona za leto 1938./39. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za gradbe tole > uredbo o melioracijskem skladu.* Clen l. •. Za izvajanje del radi melioracije zemljišč, zavarovanja od povodnji, »sanacije zemljišč in preskrbe naselij z vodo se ustanavlja pri Državni hipotekarni banki melioracijski sklad. Člen 2. Iz sredstev melioracijskega sklada se izvršujejo dela /.a zaščito od povodnji, za izsuševanje, namakanje in naplavljanje zemljišč, dela za uravnavo vodotokov in dela ob izdelav i objektov za preskrbo z vodo. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. junija 1938., št. 138/XLII/348. — Upoštevani so tudi popravki št. 24.716, objavljeni v »Službenih novinah« z dne 6. julija 1938., št. 119. J A 55. lsos. 624 Člen 3. Melioracijski sklad .je samostalna pravna oseba: more pridobivati pravice, prevzemali obveznosti in najemati posojila. Sklad je oproščen vseh državnih in samoupravnih taks, davkov in davščin. Ta oprostitev se nanaša tudi na Pogodbe in vloge v zvezi z najemanjem posojil. Sklad upravlja minister za gradbe po določbah te uredbe in pravilnikov, ki se predpišejo po členu 19. Po odobritvi ministrskega sveta, izdani na predlog ministra za gradbe in ministra za finance, sme minister £a gradbe v imenu sklada najemati posojila v dfžavi ali v inozemstvu na podstavi vseh dohodkov, ki se stekajo v sklad. Kolikor bi ti dohodki ne zadoščali za odplačevanje anuitet najetih posojil, se postavijo manjkajoče vsote v državni proračun. Obveznice po posojilih sklada podpišeta minister za finance in minister za gradbe. Obveznice imajo javno-kreditni značaj in so oproščene same in pa tudi njih kuponi vseh davkov, doklad, taks in ostalih državnih in samoupravnih davščin, tako sedanjih kakor tudi prihodnjih. Clen 4. Po preteku proračunskega leta poda minister za gradbe ministru za finance nadrobno poročilo o ostvar-jenih dohodkih in opravljenih razhodkih melioracijskega sklada, da se izkaže stanje sklada v zaključnem računu £a to proračunsko leto. Člen 5. Dohodki sklada so: 1. ena tretjina gotovine in vseh letnih dohodkov državnega sklada za javna dela, predvidenih v členu 10. uredbe o izvajanju javnih del z dne 22. novembra 1934., br. 30.271, s spremembami in dopolnitvami z dne 6. oktobra 1937., br. 68.001, izvzemšj dohodke od dotacij ministra za finance po členu 13. omenjene uredbe; 2. dohodki od prodaje državnih zemljišč, ki so že meliorirana ali ki bodo uieliorirana z državnimi sredstvi ali sredstvi melioracijskega sklada, pa jih doslej niso zaposedli ministrstvo za kmetijstvo in državne ali samoupravne kmetijske ustanove; na ta zemljišča se ne uporablja določba člena 2. pravilnika o nepremičninskem skladu pri ministrstvu za finance br. 18.999/V—1937; 3. del povračila (restitucije) davka na zemljišča, ki so že meliorirana ali ki še bodo meliorirana z državnimi in banovinskimi sredstvi ali s sredstvi melioracijskega sklada (člena 6. do 8.); 4. vodni prispevek, odmerjen za vse naprave za uko-riščauje vodnih sil, ki ga plačujejo na leto: bidroclektrične naprave po 5 dinarjev za vsako inštalirano konjsko silo; plovni mlini po 500 din za vsak kamen; vodni mlini (potočni, mali mlini) z več ko enim kamnom po 30 dinarjev za vsak kamen; stope po 10 dinarjev od vsake slope; žage po 30 dinarjev za vsako rezilo; 5. dohodki od taks za prodajo licitacijskih elaboratov za hidrotehnična dela, ki sc pobirajo v gotovini; , 6. .dohodki od pogodbenih taks za izvrševanje hi-brotehničnih del, ki se pobirajo v gotovini: 7. dohodki od pogodbenih kazni, predvidenih po sPlošnih pogojih za izvrševanje hidrotehničnib del; ‘ 8. kazni, ki se stekajo v vodni sklad po §§ 70. in •1« zakona o ukorisčanju vodnih sil iz 1. 1931., kakor tudi ostale denarne kazni za vodnoredarstvene prekršit-ve, izrečene po predpisih zakona o vodnem pravu; 9. obresti od glavnice sklada; 10. odplačljivi obroki iz sklada danih posojil (člen 9.). Clen 6. Najdalj v treh letih po uveljavitvi te uredbe se mora — če ni bilo to doslej že storjeno — obnoviti Masiranje vseh zemljišč, ki so že meliorirana z državnimi in banovinskimi sredstvi, in ugotoviti pripadajoče povračilo davka po predpisih zakona o neposrednih davkih ne glede na to, ali je za ta meliorirana zemljišča pravica do povračila davka že zgubljena ali ne, in ne glede na to, ali so imela ta meliorirana zemljišča doslej petnajstletno davčno nespremenljivost ali niso. Clen 7. Od davčnih povračil, ugotovljenih po členu 6., se odredi, koliko odpada na investicije, koliko pa na vzdrževanje, povsem po predpisih zakona o neposrednih davkih. Del povračila davka, ki odpada na vzdrževanje, se izplača ustanovi, ki skrbi za vzdrževanje dovršenih melioracijskih objektov. Ce so bila izvršena melioracijska dela zgolj z državnimi in banovinskimi sredstvi, spada del povračila davka, ki odpada na investicije, v melioracijski sklad. Ce so bila dela opravljena deloma s sredstvi države in banovine, deloma pa ob stroških interesentov, spada v sklad samo sorazmerni del povračila davka, ki odpada na investicije, po višini porabljenih državnih in banovinskih sredstev, in to, ko se poprej odplača posojilo ali dolg za investicijska dela. Ostanek tega povračila se izplača ustanovi, ki skrbi za vzdrževanje izvršenih melioracijskih del. Clen 8. Določbe člena 7. veljajo povsem tudi za povračilo davka pri tistih melioriranih zemljiščih, katerih dela se izvedejo s podporami (subvencijami) iz melioracijskega sklada. Klasiranje teh zemljišč radi ugotovitve povračila davka se obnovi najdalj v dveh letih po odobreni kolavdaciji izvedenih del. Člen 9. Iz melioracijskega sklada se dajejo posojila vodnim zadrugam za izvrševanje del iz člena 2. te uredbe, in to z rokom do najdalj 20 let in z obrestno mero po 3%. Izplačevanje anuitetnih obrokov se zavaruje iz letnega predpisa vodnega prispevka, kolikor nedostaje do-tični vodni zadrugi dela povračila davka, ki odpada na investicije (členi 6. do 8.). Vodne prispevke pobirajo pristojne davčne uprave istočasno, ko pobirajo državni davek in samoupravne doklade. Odločbo o podelitvi posojila izda minister za gradbe sporazumno z ministrom za kmetijstvo na predlog pristojnega bana in po odobritvi ministrskega sveta. Posojila se ne smejo dajati iz dohodkov sklada, dobljenih s posojili, in smejo znašati na leto največ eno četrtino rednih letnih dohodkov sklada, ki niso angažirani za anuitetno službo po najetih posojilih. Prošnje za podelitev posojil z vsemi potrebnimi listinami vred (sklep skupščine, odobreni projekt, donos-nostni račun, delovni programi itd.) se predlagajo preko pristojne banske uprave. Clen 10. Iz melioracijskega sklada se dajajo podpore: 1. za dela radi zaščite od poplave, radi ureditve rek in potokov in uravnave hudournikov, če je ta uravnava potrebna radi ureditve vodotoka; dalje za dela radi naprave zajezb in osuševanja zemljišč — največ 80 % odobrene proračunske vsote, če prispeva banovina najmanj 10 %, ostanek pa prizadete občine in ustanove ter lastniki zemljišč in ogroženih objektov; 2. za dela radi preskrbe z vodo — največ 60 % odobrene proračunske vsote, če prispeva banovina najmanj 15 %, ostanek pa prizadete občine, vasi in prebivalci; podpore za ta dela se ne smejo dajati iz dohodkov sklada, dobljenih s posojili, in smejo znašati na leto največ eno četrtino rednih letnih dohodkov sklada, ki niso angažirani za anuitetno službo po najetih posojilih; 3. za dela radi namakanja in naplavljanja zemljišč — največ 50 % odobrene proračunske vsote, če prispeva banovina najmanj 10 %, ostanek pa prizadeti lastniki zemljišč. Odločbo o podelitvi in višini podpore izda minister za gradbe sporazumno z ministrom za kmetijstvo na predlog pristojnega bana in po odobritvi ministrskega sveta, upoštevaje javno korist in važnost del z gospodarskega, socialnega in zdravstvenega stališča. Člen 11 Prispevek prizadetih občin, vasi, prebivalcev in lastnikov zemljišč je lahko ali v denarju ali v brezplačni delovni sili in vožnjah ali v brezplačnem dajanju potrebnega gradbenega materiala in sveti. Člen 12. Če stanejo dela iz Člena 10. te uredbe manj kot ■znaša odobrena proračunska vsota, se vrne ostanek kredita v sklad, če stanejo dela več, se mora finansirati presežek v istem razmerju, kakor glavni posel. Clen 13. Za vsa dela, ki se izvajajo iz sredstev melioracijskega sklada bodisi s posojili (člen 9.) bodisi s podporami (člen 10.), je potrebno: 1. da je pristojno državno oblastvo projekt odobrilo; 2. da je bila izdana vodopravna dovolitev za izvršitev projektiranih vodnih naprav; 3. da je bilo urejeno vprašanje vzdrževanja izvršenih del. Pred pričetkom del se morajo zavarovati vsi potrebni krediti za izvršitev projektiranih del do odobrene proračunske vsote. Clen 14. Dela, ki se izvajajo iz posojil sklada, dovoljenih po členu 9., se vrše ob nadzorstvu pristojnih državnih tehničnih organov. Dela, ki se finansirajo s podporami sklada po členu 10., izvajajo pristojna državna oblastva povsem po predpisih zakona o državnem računovodstvu in se morajo za znesek podeljene podpore skladu izpričati. Clen 15. 0 dohodkih in izdatkih melioracijskega sklada vodi računovodstvom odsek pri ministrstvu za gradbe vse potrebne računske in pregledne knjige. Clen 16. Iz sredstev sklada se plačujejo vsi izdatki osebnega in materialnega značaja tako za predhodna dela, snemanje in izdelavo projektov kakor tudi za nadziranje in voditev del, za kolavdacije in izdelavo kolavdaciijskih elaboratov, in to: dnevnice in potni stroški državnih in banovinskih uslužbencev; nagrade strokovnemu osebju zn naporno čezurno delo; prejemki, dnevnico in potni stroški zučasnega dnevničarskega tehničnega in pomožnega osebja; dnine figurantov, mojstrov in delavcev; prispevki za zavarovanje dninarskega osebja in delavcev; odškodnine zn razlastitve; nabava stavbenega, tehničnega in pisarniškega materiala, potrebščin in priprav, strojev, prevoznih sredstev, strokovnih knjig in oprave; transportni stroški, najemnine, kurjava, razsvetljava, postni, telegrafski in telefonski stroški in ostali materialni izdatki, ki so v zvezi s temi deli. Za sodelovanje pri predhodnih delih in pri izvajanju del samih sme minister za gradbe oziroma ban po soglasnosti ministra za gradbe najeti po potrebi tudi strokovnjake, ki niso v službi ministra za gradbe ali banske uprave. Clen 17. Melioracijski sklad prevzema vse terjatve in obveznosti »vodnega fonda^, ustanovljenega z zakonom o ureditvi in uporabi voda z dne 18. decembra 1903. za bivšo kraljevino Srbijo. Člen 18. Kot posvetovalni organ ministra za gradbe se ustanavlja hidrotehnični svet pri ministrstvu za gradbe, v katerega spadajo: predstavniki prizadetih ministrstev, banskih uprav, tehničnih in kmetijskih fakultet, Zveze vodnih zadrug. Društva jugoslovanskih inženirjev in arhitektov in Društva agronomov. Svetu je dolžnost, oddajati na zahtevo ministru za gradbe mnenja o vprašanjih v zvezi z določitvijo programa hidrotehničnih del pri melioraciji zemljišč, uravnavi vodotokov in preskrbi naselij z vodo kakor tudi v zvezi z določitvijo potrebe in prvenstva za izvajanje in podpiranje (subvencioniranje) del iz melioracijskega sklada. Člane sveta imenuje minister za gradbe. Članom se povračajo iz sklada potni in vozni stroški in dnevnice. Člen 19. Minister za gradbe predpiše sporazumno z ministrom z4 finance pravilnike za izvrševanje uredbe o melioracijskem skladu in o upravljanju sklada. Člen 20. Dohodki iz točke 1. člena 5. te uredbe se oddajo v melioracijski sklad, ko se poprej od vseh dohodkov in gotovine državnega sklada za javna dela odtegnejo: a) letne obveznosti iz člena 32. pravilnika za izvrševanje javnih del br. 30.356/34; b) izdatki za še ne izvršena dela po razporedui odločbi ministrskega sveta lir. 461/35; c) potrebna letna odplačila za posojila, najeta na podstavi člena 18. uredbe o izvajanju javnih del br. 30.271/34, in to: posojila 57,000.000-— dinarjev po odločbi M. s. br. 232/36, posojilu 70,000'000'—- dinarjev po odločbi M. s. br. 360/37, posojila 16,000.000’— dinarjev po odločbi M. s. br. 670/37 in posojila 5,800.000’— dinarjev po odločbi M. s. br. 820/37; 2) vse obresti, dospele do dno 31. marca 1939. po emiliranih obveznicah 5%nega posojila iz 1. 1935. za velika javna dela po uredbi br. 74.600/11 z dne 22. maja 1935. o spremembah in dopolnitvah v uredbi o finansiranju velikih javnih del br. 17.460/11 z dne 2. februarja 1935.; minister za finance pa mora na zahtevo ministra za gradbe do dne 31. marca 1939. nadomestiti državnemu skladu za javna dela oziroma državnemu cestnemu in melioracijskemu skladu vsoto 11,250.000'— dinarjev. Po tem roku se izplačujejo obresti po obveznicah tega posojila Iz kreditov, ki jih minister zn finance v ta namen zagotovi. Clen 21. Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinalK in prenehajo tedaj veljati določbe posameznih zakonov, ki se nanašajo na vodni fond ali na druge melioracijske sklade; obvezno moč pa dobi na dau 1. julija 1938. ,V Beogradu dne 3. junija 1938.; M. s. br. 540. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) 337. Na podstavi § 41., odst .2., zakona o univerzah predpisujem tole uredbo* o spremembah in dopolnitvah uredbe o spremembah in dopolnitvah v uredbi veterinarske fakultete univerz v Beogradu in Zagrebu z dne 12. junija 1937., P. br. 30.281.** Clen 1. Clen 1. uredbe o spremembah in dopolnitvah v uredbi veterinarske fakultete univerz v Beogradu in Zagrebu z dne 12. junija 1937., P. br. 30.281, se razveljavlja. Clen 2. Clen 3. uredbe o spremembah in dopolnitvah v uredbi veterinarske fakultete univerz v Beogradu in Zagrebu z dne 12. junija 1937., P. br. 30.281, se spreminja takole: V oddelku »I. izpitna skupina« se črtata poslednja dva stavka in se dodaje: »Kandidat, ki ne opravi izpitov I. izpitne skupine, se ne more vpisati v V. semester.« V oddelku »II. izpitna skupina« se črtata poslednja dva stavka in se dodaje: »Kandidat, ki ne opravi izpita Jz II. izpitne skupine, se ne more vpisati v VI. semester.« V oddelku »III. izpitna skupina« se črta poslednji stavek in se dodaje: »Izpita iz parazitologije in mikrobiologije se moreta opravljati po končanem V. semestru, patološke anatomije in interne klinične propedevtike Pa po končanem VI. semestru.« V oddelku »V. izpitna skupina« se črta del stavka, m to besede: »in sicer po vrsti, kakor so navedeni v svojih izpitnih skupinah.« V poslednjem stavku prvega odstavka tega oddelka Se nadomeščajo besede »po 2 mesecih« z besedami: »po euem mesecu«. , * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne d- marca 1938., št. 48/XV/107. ** »Službeni Uiti st. mm U l 1937,^ Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinalK. V Beogradu dne 18. januarja 1938.; 1 br. 1774. Minister za prosveto Dim. Magaraševič s. r. 338. Na podstavi § 38.,' t. 8., finančnega zakona za leto 1938./39. predpisujem tale pravila o dolžnostih suplentov-volonterjev.* Clen 1. Suplenti-volonterji se sprejemajo v učiteljsko službo zato, da ne bi zgubili stika s stroko, za katero so se pripravljali, in da bi si pridobili pogoje za pravočasno opravljanje profesorskega izpita. V tej službi smejo ostati največ tri leta. Clen 2. Za suplenta-volonterja sme biti postavljen, kdor spolnjuje pogoje za postavitev za suplenta po § 74. zakona o srednjih šolah. Člen 3. Suplenti-volonterji se postavljajo na osebno napravljeno prošnjo, \*loženo neposredno pri ministrstvu za prosveto, oddelku za srednje šole. Prošnji morajo biti priložene vse listine, ki se predlagajo pri vstopu v državno službo (§ 3. zakona o uradnikih). V prošnji je treba navesti kraj, kjer želijo biti postavljeni. Clen 4. Da hi mogel dobili suplent-volonter potrebno število tedenskih ur iz predmetov svoje stroke in se seznaniti s programi, po katerih se poučuje na srednjih šolah, se sme na eni šoli postaviti največ pet suplentov-volonterjev, iz petih različnih strok po eden. Clen 5. Da bi mogli biti suplenti-volonterji deležni pravic, katere jim daje § 38. finančnega zakona za leto 1938./39., morajo imeti najmanj 6 ur na teden. Ure čez 6 tedenskih ur se jim honorirajo, kakor ure honorarnim učiteljem iste kvalifikacije. Suplent-volonter ne sme dobiti več ko 10 honorarnih ur. Clen 6. Suplenti-volonterji se morajo držati vseh predpisov, ki veljajo za delo na srednjih šolah, in opravljati vse dolžnosti, ki so predpisane v § 85. zakona o srednjih šolah za redne učitelje. Direktorji morajo posebej in trajno nadzirati delo suplentov-volonterjev in jim dajati v vsaki smeri potrebna navodila. Clen 7. Da bi se izognili nepedagoški postopki, ki bi utegnili nastopiti zaradi začetniške neražvednosti, morajo nadzirati ocenjevanje učencev po suplentih-volonterjih direktorji in razredniki s tem, da kolikor moči pogosto * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dna & mi m prisostvujejo njih uram. Ocene vpisujejo suplenti-volon-tenji vselej v soglasju z razrednikom. Člen 8. Suplenti-volonterji morajo prisostvovati sejam razrednih učiteljskih zborov in celotnega učiteljskega zbora in so na njih polnopravni člani s pravico udeležbe pri obravnavanju in pravico glasovanja. Člen 9. Suplenti-volonterji se morajo odrejati za člane iz-praševalnih odborov za opravljanje popravnih izpitov in nižjega tečajnega izpita v razredih, kjer so učili, v ostale izpraševalne odbore se odrede samb, če bi za te izpraše-valne odbore ne bilo dovolj članov strokovnih rednih učiteljev. V odbore za višji tečajni izpit se ne morejo jemati.. Člen 10. Za privatno pripravljanje učencev po suplentih-volonterjih veljajo naredbe, ki veljajo o tem za redne učitelje. Člen 11. Suplenti-volonterji se ne morejo odrejati za nadzorne učitelje dijaških društev. Člen 12. Suplent-volonter brez svoje privolitve ne sme biti premeščen v drug kraj. Člen 13. Če bi se izkazal suplent-volonter nesposobnega za službo in za učno vzgojno delo v šoli, se odpusti iz službe. Člen 14. Ta pravila stopijo v veljavo, ko se objavijo v Službenih novinah«. V Beogradu dne 28. maja 1938.; IV št. 8153. Minister za prosveto Dim. Magaraševič s. r. 339. Tečaji državnih vrednostnih papirjev.* Na podstavi § 12., točke 5., finančnega zakona za 1. 1937./38. odrejam za spodaj naštete državne in po državi zajamčene papirje sledeče tečaje: 2J4%na drž. renta za vojno škodo za nom. din 1000 din 470'—, 7%no posojilo iz 1. 1921. za nom. din 100'— din 100, * »Službene novine kraljevine Jugoslavije-: z dne 2. julija 1938., št. 146. 4%ne agrarne obveznice iz 1.1921. za norn. din 100'—> din 60'—, , ’ - 4%ne agrarne obveznice iz 1.1934. za nom. din 100'—’ din 00'—, 6%ne begluške obveznice za nom. din 100'— din 90'—, delnice Privilegirane agrarne banke d. d. za. norn. din 500'— din 225'—, 6% ni dalmatinski agrarji za nom. din 100'—din 90'-r, 7% no stabilizacijsko posojilo v zlatu iz 1. 1931, jugoslovanska transa za nom. fr. fr. 100'— fr. fr. 98'—, 7%no stabilizacijsko posojilo v zlatu iz 1. 1931-,- se mora preračunavati v dinarsko vrednost po tečaju 100 — fr. fri din 222 45. Ti tečaji veljajo od 1. julija 1938. do preklica in se morajo uporabljati pri vseh državnih napravah in pri vseh samoupravnih telesih v primerih, ko se obveznice na osnovi posebnih zakonov, uredb ali pravilnikov sprejemajo v varščino (kavcijo) po borznem tečaju. Zgoraj določena vrednost teh papirjev ostane v veljavi ves čas, dokler traja jamstvo, obračunano po tej vrednosti. S tem se nadomešča odločba št, 14.029/V111 z dne 9. marca 1938. (; Službene novine« št. 55 z dne 11. marca 1938.). V Beogradu dne 30. junija 1938.; št. 37.590. Minister za finance Letiva s. r. ’» ------ M 9 ~ ■- — 310. Dopolnilni zapisnik k pogodbi o trgovini in plovitvi z dne 1-1. julija 1924., podpisan v Rimu dne 26. septembra 1936. med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Italijo." Izmenjava ratifikacijskih listin. ■ Na dan 13. junija 1938. so se izmenjale ratifikacijske listine za dopolnilni zapisnik k pogodbi o trgovini in plovitvi z dne 14. julija 1924. med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Italijo, podpisan v Rimu dne 26. septembra 1936. med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Italijo. Ta dopolnilni zapisnik je objavljen v »Službenih novinalK št. 239/LXXII z dne 21. oktobra 1937.** Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu dne 16. junija 1938.; pov. br. 11.191/1. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. junija 1938., št. 136/XLI/341. — Upoštevan je tudi popravek, objavljen v »Službenih novinalK z dne 23. junija 1938., št.' 188/XLII/352. ** »Službeni list« št. 11/2 iz 1.1938. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, j Jiska in zalaga tiskarna Merkur d.d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani,' SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 55. kosu IX. letnika z dne 9. julija 1938. Razglasi kraljevske banske uprave 1II/5. No. 5340/1. 1962 Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju dravske banovine po stanju dne 25. junija 1938. Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih poglavarstev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin Pa z navadnimi črkami, kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. M e h n r č a s t i izpuščaj: Maribor-dcsni breg: Pobrežje (Pobrežje 3 dv.). Novo mesto: Bela cerkev (Družinska vas 2 dv.), Šmarjeta (Šmarjeta 1 dv.), St. Peter (Luterško selo 1 dv.). Garje: Kočevje: Stari log (Gornja Topla reber 1 dv.). Konjice: Sl. Konjice (Stranice 1 dv„ Zeče 1 dv.). Krško: Boštajn (Boštajn 1 dv.). Svinjska kuga: Krško: Leskovec (Veniše 2 dv.). Sveti Križ pri Kostanjevici (Kalce-Naklo 2 dvora). Litija: St. Vid (Podlroršt 1 dv.). Maribor-dcsni breg: Hoče (Zg. Hoče 1 dv.), Studenci (Studenci 1 dv.). Maribor-levi breg: Duplek (Ciglence l dv.), Jarenina (Polička vas 1 dv., Vukovski vrhi dv.), Kamnica (Bresternica 1 dv.), Korena (Sp. Korena 1 dv., Zg. Korena 1 dv., Žikarce 1 dv.), Košaki (Počehova 1 dv. in Vodole 1 dv.), Selnica ob Dravi (Selnica ob Dravi 1 dv.), Svečina (Špič-]|ik 1 dv.), St. Ilj v Slov. gor. (Selnica °b Muri 1 dv., Št. Ilj 2 dv.), Sv. Jakob '' Slov. gor. (Sp. Sv. Jakob 1 dv.), Sveti •Jurij ob Pesnici (Grušane 1 dv.), Sveti Jurij v Slov. gor. (Sv. Jurij v Slov. gor. ® dv.), Zg. Sv. Kungota (Plintovec 1 dv.). / Ptuj: Sv. Janž. na Dravskem polju (Zlatoličje 1 dv.), Ormož (Ormož 1 dv.), Lovrenc na Dravskem polju (Sv. Lov-pnc na Dravskem polju l dv.), Sv. Marata n. Pt. (Muretinci 1 dv.). Škofja Loka: Selce (Zg. Luša 1 dv.). Svinjska rdečica: ' Črnomelj: Črnomelj okolica (Mihelja vas i dv.). Dravograd: Dravograd (Črneška gora * dv.), Marenberg (št. Janž 1 dv.). Pre- ulje (Breznica 1 dv.), Vuzenica (Št. Primož i dv.). 1 d °rn^ "raJ‘ dornji grad (Sv. Lenari Konjice: Slov. Konjice (Tolsti vrh dv.), Loče (Licenca 2 dv.), . Krško: št. Jernej (Dol. Stara vas 2 dvora, Imenje 1 dv.). Litija: Krka (Leščevje 1 dv.), Stična (Stična 1 dv.), Višnja gora (Polica 1 dv.). Ljubljana: Rudnik (Orle 1 dv.). Ljutomer: Štrigova (Bamfje 1 dv., Jel-šovec 1 dv.), Veržej (Veržej 1 dv.). Logatec: HotederŠica (Ilotederšica 1 dv.), Planina (Planina 1 dv.), Žiri (Žiri 1 dv.). Maribor-dcsni breg: Črešnjevec (Črešnjevec 1 dv.), Makole (Varoš 1 dv.), Pobrežje (Dev. Marija Brezje 1 dv.), Podvelka (Janžev vrh 1 dv., Rdeči breg 1 dv.), Slov. Bistrica (Slov. Bistrica 1 dv., Šentovec 1 dv.), Sp. Polskava (Sp. Polskava 1 dv.), Studenci (Studenci 1 dv.), Zg. Polskava (Ogljenšak 1 dv.). Maribor-levi breg: Pesnica (Dobrenje 1 dv.). Ptuj: Dornova (Dornova 1 dv.). Škofja Loka: Trata (Ilavče njive t dvorec). Tuberkuloza: Murska Sobota: Murska Sobota (Murska Sobota 1 dv.). Kuga čebelne zalege: Maribor-desni breg: Laporje (Laporje 1 dvorec). Ptuj: Cirkovci (Stražganjci 1 dv.). Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 25. junija 1938. l št. 7061/1. -1997 Razpis. Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisujejo v območju okrajnega cestnega odbora v Brežicah štiri službena mesta banovinskih cestarjev, in sicer: a) za progo od km 7'000 do km 12'500 banovinske ceste št. 1/31 (Šmarje pri Jelšah — Prelasko — Župelevec — Brežice —zveza z državno cesto št. 2), b) za progo od km 17'302 do km 22'980 banovinske ceste št. 1/31 (Šmarje pri Jelšah — Prelasko —Župelovec — Brežice —zveza z državno cesto št. 2), c) za progo od km 14*370 do km 15'600 banovinske ceste št. 11/189 (Trbovlje— Zidani most — Sevnica — Rajhenburg— Videm), od km 0'000 do km 3'5 banovinske ceste št. 11/284 (Sevnica—Planina—Lesično), od km 0*000 do km 0'628 banovinske ceste št. 11/295 (Sevnica— Radna) ter dovozno cesto na železniško postajo Sevnica, č) za progo od km 2'660 do km 4'5()0 banovinske ceste št. 11/290 (Brežice— Sp. Pohanica—Zdole), od km 0'120 do km 3'630 banovinske ceste št. 11/291 (Brežina—Dečna Sela—Sromlje) in dovozno cesto na železniško postajo Brežice. Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in z banov, kolkom za 10’— din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odsluženju kadr-skega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivega dejanja iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 15. avgusta 1938. pri okrajnem cestnem odboru v Brežicah. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 30. junija 1938. V. No. 93/132. 1948-3-2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za regulacijo Savinje pod Celjem od km 22'290 do km 23*320 (IV. etapa) drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 23. julija 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila se dobe med uradnimi urami pri tehničnem oddelku v Ljubljani ali tehničnem razdelku v Celju. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša din 2,256.453 07. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 4. julija 1938. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Og 1/38-5. 1987 Uvedba postopka za proglasitev mrtvim. Flisar Štefan ml., posestniški sin v Gradišču, občina Tišina, rojen 23. julija 1888. v Gradišču, srez Murska Sobota, tja pristojen, je odrinil med sve-tovno vojno leta 1914. k 20. domobranskemu, t. j. honvedskemu pp. v Kor-mend in od tam še istega leta na rusko bojišče, od koder se ni več vrnil. Ves čas odsotnosti je pisal le iz Kormenda in enkrat z bojišča, od meseca avgusta 1914. pa ni več glasu o njem. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu tj 24., št. 2 o. d. z., se uvaja na prošnjo Flisarja Štefana, posestnika v Gradišču štev. 20, postopek za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem po- stavljenemu skrbniku gosp. Černjaviču Štefanu, posestniku v Gradišču št. 12. Flisar Josip ml. se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 10. juliju 1989. bo sodišče vnovič na prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 1. julija 1998. Og 24/38-3. 1986 Uvedba postopka za proglasitev mrtvim. Kulčar Jožef, poljedelec iz Petešovcev št. 110, občina Orešje, srez Dolnja Lendava, rojen 23. 10. 1890., tja pristojen, je odrinil lela 1914. med svetovno vojno k pionirski četi v Požunu na Madžarskem in odšel z isto četo 1916. na rusko bojišče. Od tam je šel na bojišče v Srbijo, od tam pa leta 1918. na italijansko fronto, kjer je 15. junija 1918. padel, in ni od takrat nobenega glasu več o njem. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopiia zakonita domneva smrti v smislu § 24/2 o. d. z., se uvaja na prošnjo Kulčarja Mihaela, posestnika v Petešov-cih štev. 10, postopek za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o po-grešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku g. Nemcu Viktorji^ višjemu sod. oficialu v Murski Soboti. Kulčar Jožef se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 10. juliju 1939. bo sodišče vnovič na prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 1. julija 1938: Og 23/38—3. 1988 Uvedba postopka za proglasitev mrtvim. Roškar Peter, posestnik v Zbigovcih štev. 13, občina Gornja Kadgona, srez Ljutomer, tam 28. julija 1878. rojen in tja pristojen, je odrinil med svetovno vojno leta 1915. v Karpate. Meseca maja (dan ni znan) leta 1915. je odšla okoli polnoči 12 mož močna patrulja v služijo, s katere se je vrnil samo eden in izjavil, da je ostalih 11 mož patrulje granata zasula. Pozneje Roškar Peter ni več pisal, niti ni bilo slišati več o njem in so ostala vsa poizvedovanja brezuspešna. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24/2 o. d. z., se uvaja na prošnjo Špindlerja Franca, posestnika v Zbigov-cili št. 13, postopek za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogre-šancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Roškarju Jakobu, posestniku v Zbigovcih, p. Gornja Radgona. Roškar Peter se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali da drugače kako vest o sebi. Po 10. juliju 1939. bo sodišče vnovič na prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 1. julija 1938. * I 892/37—15. 1541 Dražbeni oklic. Dne 11. avgusta 1938. ob deva-t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 12 dražba nepremičnin: hiša št. 41, gospodarsko poslopje, vrt (363/2, 361). pašnik (364), njiva (1039, 1070, 955/1, 365/2), njive (152/1, 152/2), mlin, hiša, hlev, pašnik, svinjski hlev, zemljiška knjiga Vet. Obrež vi. št. 505, zemljiška knjiga Trnje vi. št. 6, zemljiška knjiga 2/12 Vel. Obrež vi. št. 192. Cenilna vrednost: din 100.544'83. Vrednost pritekline: din 16.965'—. Najmanjši ponudek: din 67.033'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Brežicah, dne 4. maja 1938. 1 91/38—14. 1662 Dražbeni oklic. Dne 11. avgusta 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin (stavbi-šče s hišo št. 119 in dvoriščem): zemljiška knjiga Stara vas—Videm vi. št. 301. Cenilna vrednost: din 29.700'—. Najmanjši ponudek: din 15.000'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Brežicah, dne 8. maja 1938. I 359/38-7. 1900 Dražbeni oklic. Dne 12. avgusta 1938. o p o i i devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Obrh vi. št. 14, 441, zemljiška knjiga k. o. Tanča gora vi. št. 70. Cenilna vrednost: din 27.315'87. Vrednost pritekline: din 25'—. Najmanjši ponudek: din 18.210’58. Varščina: din 2.732'— Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča. Okrajno sodišče v Črnomlju, dne 24. junija 1938. Hi 1 538/38—11. N 1873 . Dražbeni oklic. Dne 12. avgusta 1938. dopoldne o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Cerklje vi. št. 110, 115 (hiša, stavbišče, drvarnica in njiva); zemljiška knjiga Cešnjevk vi. št. 158 (gozd). Cenilna ' vrednost: din 32.900 —. Po odbitku brez zaračuna prevzetih bremen, ocenjenih na din 32.260'—, ostane vrednost: din 640'—. Najmanjši ponudek: din 426'66. Jamčevina znaša din 64 in jo je plačati v gotovini ali v izplačljivih hranilnih knjižicah ali vrednostnih papirjih. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kranju, dne 22. junija 1938. I 806/37—9. 1776 Dražbeni oklic. Dne 11. avgusta 1938. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin t. zemljiška knjiga Litija vi. št. 29, cenilna vrednost: din 1,225.530'—, najmanjši ponudek: din 817.020'—; II. zemljiška knjiga Litija vi. št. 71, cenilni vrednost: din 289.220'—, najmanjši ponudek: din 192.820'—; 111, zemljiški knjiga Liberga vi. št. 102, cenilna vrednost: din 13.160'—, najmanjši ponudek: din 8.780'—; IV. zemljiška knjiga Volavlje vlož. št. 510, cenilna vrednost: din 79.080'—, najmanjši ponudek: dinarjev 52.720'—; V. zemljiška knjiga Trebeljevo vi. št. 39, cenilna vrednost: din 141.877'—, najmanjši ponudek: dinarjev 94.600'—; VI. zemljiška knjiga Sv. Anton vi. št. 54, cenilna vrednost: din 50.715'—, najmanjši ponudek: dinarjev 33.900'—. Varščina v gotovini: k I.: din 122.560, k II.: din 30.000'—, k 111.: din 1.320'—, k IV.: din 7.910'—, k V.: din 14.200'—i k VI.: din 5.100'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž- ^ benem naroku pred začetkom dražbe,' sicer bi so ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. ^ . ' Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Litiji, odd. IL> , dno 7. junija 1938, Va I 1225/38. 1972 Dražbeni oklic. Dne 11. avgusta 1938. o poli tl e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Zgornja Šiška vi. št. 862 in 882 (hišica na Brdu štev. 75, vrt). Cenilna vrednost: din 33.895 —. Najmanjši ponudek: din 16.948'—. Varščina: din 3.390'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 27. junija 1938. Va I 1135/38. 1971 Dražbeni oklic. Dne 11. avgusta 1938. ob dese-t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Grosuplje vi. št. 178. Cenilna vrednost: din 13.565'—. Najmanjši ponudek: din 9.044'—. Varščina: din 1.360'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 30. junija 1938. •j. 1 389/38—8. 1670 Dražbeni oklic. Dne 10. avgusta 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Babinci do 5/7ink vi. št. 46 in zemljiška knjiga k.o. Ljutomer dos/?mk vi. št. 206. Cenilna vrednost: din 92.055'—. Vrednost pritekline: din 3960'—. Najmanjši ponudek: din 64.010'—. Vadij: din 9601'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, [e priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati filede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega Sodišča. Okrajno sodišče v Ljutomeru, dne 2. junija. 1938. 1 396/38—7. 1633 Dražbeni oklic. D n e 10. avgusta 1938. d o p o 1 - lle v°b d e v e t i li bo pri podpisanem ^išču v sobi št. 6 dražba nepremič- nin zemljiška knjiga k. o. Grlava vi. št. 36, zemljiška knjiga k. o. Lukavci vi. št. 168. Cenilna vrednost: din 47.101 '20. Vrednost pritekline: din 2530'—. Najmanjši ponudek: din 33.087'46. Vadij: din 4963'12. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljutomeru, dne 31. maja 1938. I 217/38-7. 1836 Dražbeni oklic. Dne 12. avgusta 1938. ob d e s e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Bistrica vi. št. 116. Cenilna vrednost: din 17.831 '65. Najmanjši ponudek: din 11.88777. Vrednost pritekline: din 50'—, Vadij: din 1.783'16. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mokronogu, odd. IL, dne 22. junija 1938. I 216/38—15. 1968 Dražbeni oklic. Dne 16. avgusta 1938. ob o s m i h dopoldne bo pri podpisanem sodišču, soba št. 35, prvo nadstropje, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kandija vi. št. 28. Cenilna vrednost: din 101.525'—. Najmanjši ponudek: din 50.762'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. Il.a, dne 4. julija 1938. I 41/38-9. 1955 Dražbeni oklic. Dne 11. avgusta 1938. ob dese-t i h dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga llovec 'A vi. št. 45. Cenilna vrednost: din 39.95870. Vrednost pritekline: din 4.497'50. Najmanjši ponudek: din 26.639'25. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražile-lja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II., dne 30. junija 1938. 1 4/38—7. 1954 Dražbeni oklic. Dne 11. avgusta 1938. o poli enajstih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: 1. zemljiška knjiga Koračice Va vi. št. 37, 2. zemljiška knjiga Koračice l/a vi. št. 382, 3. zemljiška knjiga Koračice ‘/a vi. št. 449, 4. zemljiška knjiga Koračice Va vi. št. 474. Cenilna vrednost: ad 1. din 2.038'50, ad 2. din 1.056'50, ad 3. din 693'50, ad 4. din 3.269'50. Vrednost pritekline pri vi. št. 37 k. o. Koračice: din 262'50. Najmanjši ponudek: ad 1. din 1.359'—, ad 2. din 704'50, ad 3. din 462 50, ad 4. din 2.17875. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II., dne 1. julija 1938. $ I 3622/37-19. 1907 Dražbeni oklic. Dne 10. avgusta 1938. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba sledečih nepremičnin: Vi zemljiške knjige d. o. Prvenci vi. št. 33, 106, zemljiška knjiga d. o. Cirkulane vi. št. 96. Cenilna vrednost: din 59.392'97. Vrednost priteklin: din 5660'—. Najmanjši ponudek: din 39.595'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. lik, dne 24. junija 1938. 1 662/38—14. 1908 Dražbeni oklic. Dne 10. avgusta 1938. o p o 1 i desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba sledečih nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Kozminci vi. št. 28, zemljiška knjiga d. o. Stanošina vi. št. 102. Cenilna vrednost: din 70.776'90. Najmanjši ponudek: din 47.184'60. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 24. junija 1938. 1 400/38—11. 1909 Dražbeni oklic. Dne 10. avgusta 1938. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o Grajenšak vi. št. 34. Cenilna vrednost: din 13.355'75. Najmanjši ponudek: din 8905’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi so ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 24. junija 1938. & I 230/38—6. 1823 Dražbeni oklic. Dne 12. avgusta 1938. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dobrova vi. št. 33. Cenilna vrednost: din 70.5S6'10. Vrednost pritekline: din 7.280'—. Najmanjši ponudek po odbitku bremen: din 39.91073. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Slovenjem Gradcu, odd. I., dne 13. junija 1938. 1 188/38-7. 1689 Dražbeni oklic. D n e 12. avgusta 1938. o b d e s e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba polovice nepremičnine zemljiška knjiga k. o. Podgorje vi. št. 103. Cenilna vrednost: din 22.735'80. Najmanjši ponudek: din 15.157'20. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Slovenjem Gradcu, dne 7. junija 1938. •J* I 199/38-4. 1690 Dražbeni oklic. D n e 12. avgusta 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi st. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Stari trg vi. št. 81 in zemljiška knjiga k. o. Vrhe vi. št. 168. Cenilna vrednost: din 95.100'—. Najmanjši ponudek: din 63.400'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Slovenjem Gradcu, dne 7. junija 1938. 1 148/36-12. 1704 Dražbeni oklic. D n e 12. avgusta 1938. d o p o 1 -d n e o b desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Muljava vi, št. 34 in 150, zemljiška knjiga Vrhe vi. št. 168 in 102. Cenilna vrednost: din 94.020'—. Najmanjši ponudek: din 62.680'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Višnji gori, dne 3. junija lp38. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 670. Sedež: Kranj. Dan vpisa: 31. maja 1938. Besedilo: Jadransko-posavska čevljarna, družba z o. z. v Kranju. Po sklepu občnega zbora z dne 8. junija 1937. se je družba razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator: štefe Anton, čevljarski mojster v Kranju, Sejmišče št. 2. Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom: »v likvidaciji«. Podpis firme: Likvidator samostojno podpisuje likvidacijsko firmo. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. IH., dne 28. maja 1938. Rg C II io9/17. 671. Sedež: Krško. Dan vpisa: 20. junija 1938. Besedilo: M. Vanič. Obratni predmet: Gostilna. 1. Izbriše se dosedanja imetnica Vanič Marija. 2. Vpiše se novi imetnik firme: Vanič France, gostilničar v Krškem. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 20. junija 1938. Pos I 143/3. * 672. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 31. maja 1938. Besedilo: Delniška družba pivovarne »Union« v Ljubljani. Vpiše se Hlebcu Josipu podeljena prokura. Poočiti Se, da je prokuristu Laurenčiču Valterju podeljen naslov pod ravnatelja. Okrožno kol trg, sodišče v Ljubljani, odd. UL, dne 28. maja 1938. lig B I 34/45. * 673. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 8. junija 1938; Besedilo: Splošno jugoslovensko bančno društvo d. d., podružnica Ljubljana. Izbrišeta se člana upravnega sveta Godijevac R. Vladimir in Schvvartz Alfred, vpišeta pa se člana upravnega sveta: Zdravkovič D. Tanasije, veletrgovec v Beogradu, in dr. Johani Josef, bančni ravnatelj na Dunaju. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 1IL, dne 4. junija 1938. Rg B III 66/12. * 671. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 8. junija 1938. Besedilo: Zvezna tiskarna družba t o. z. Izbrišeta se poslovodji Vlahovič VI-lim in Strgar Rudolf, vpišeta pa se poslovodji: Dvoršak Slavko, ročni stavec v Ljubljani, Masarykova 14, in Blejec Jože, strojni stavec v Ljubljani, Tavčarjeva 5. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. junija 1938. Rg C IV 104/7. * 675. Sedež: Rabcljcja vas št. 23 pri Ptuju« Dan vpisa: 9. junija 1938. Besedilo: Matija Hcidenkttmer & Maks Žunkovi?, družba z omejeno zavezo. Obratni predmet: Mizarski obrt. Po sklepu občnega zbora z dne 3. ju* nija 1938. se je družba razdružila iu prešla v likvidacijo. Besedilo likvidacijske firme »Matija Heidcnkumcr & Maks Žunkovi?, družba z omejeno zavezo v likvidaciji«, Likvidator Heidenkumer Matija, nu* zar in posestnik v Rabeljčji vasi 23. Podpis firme: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo na ta uačin, da pri* stavi natisnjenemu, napisanemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu lastnoročno svoje ime. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. Ul., dne 9. junija 1938. Rg C II 60/15. * 670. Sedež: Sladki vrh. Dan vpisa: 9. junija 1938. Besedilo: Industrija papirja in lepenke, družba z o. z. Sladki vrh. Družbena pogodba z dne 27. junija 1934. se je spremenila z notarskim aktom z dne 13. aprila 1938., Br 661/1938 v členu IV. Sedež družbe odslej: št. lij v Slovenskih goricah. Okrožno kot tre. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 7. junija 1938. Rg C II 108/8. Izbrisale so se nastopne firme: 677. Sedež: Kočevje. Dan izbrisa: 12. aprila 1938. Besedilo: šlelita & Butina. Obratni predmet: Trgovina z meša-11 >m blagom. Imetnika: Šlelita Marija, Kočevje in Butina Antonij v Banji loki. Po končani likvidaciji, okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 12. aprila 1938. Reg 1 A 182/2. c« * 6i8. Sedež: Ljubljana. Ban izbrisa: 31. maja 1938. Besedilo: Anton Schuster. . Obratni predmet: Trgovina z manu-akturnim blagom in konfekcija, faradi opustitve obrata, okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 28. maja 1938. Rg A 1 103/6. 679. * Sedež: Maribor. Ban izbrisa: 23. junija 1938. Besedilo: A. Platzer, trgovina s pa-9**4 eni. ^radi preslauka obrta. Bkrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 23. junija 1938. Rg Pos I 80/8. t>80. * f/edež: Novo mesto. R)an izbrisa: 10. junija 1938. ,. espdilo: Mlekoproizvod, prodajna Ul /"In dolenjsko industrije sira in t, »ih proizvodov, družbe z o. z. y°slovodja: Mohorčič Karol. 0|/a!ia. julija 1938. •j. No. G137/0. * 1947—2—2 Razglas. (L Rozman Mihajlo namerava v Dobu št. 48 postaviti mlin za mletje krede, kaobna, barita in drugih zemeljskih barv ter je ob predložitvi načrtov zaprosi za obrtno oblastveno odobritev in gradbeno dovolitev. Srosko načelstvo razpisuje glede tega Projekta komisijski ogled in razpravo 'ni kraju samem v smislu §}? 9. in 90. stavbnega reda za bivšo Kranjsko, 107.. 109. in 121. obrtnega zakona ter § 73. in sledečih zakona o občnem Upravnem postopku na ponedeljek dne 18. julija 1938. s sestankom komisije na kraju samem °h 15. uri. K temu ogledu se vabijo vsi intere-Rentje s pristavkom, da morejo svoje morebitne pripomhe in ugovore vložiti tega dne pismeno pri sreskem načelstvu ali pa ustno pri razpravi na kraju samem; poznejši ugovori se ne bi mogli upoštevati, temveč se bo naprava dovolila, v kolikor ne bo javnih ovir in Se bo smatralo, da prizadeti soglašajo z napravo. Načrti naprave so na vpogled pri srepem načelstvu v Kamniku v sobi št. 4 do dne ogleda. Srosko načelstvo v Kamniku, dne 28. junija 1938, e. . 'fc 0525/5—38. 1989—2—1 Razglas. v Plahuta Albert, mesar iz Šmarje te 72, občina Sv. Krištof, je zaprosil za kjjadbeno in vodopruvno dovolitev ter dobritev po zakonu o ohrtih za mesar-jko obratnvalnieo na pare. -t. 602 k. o. 'do, sestoječo iz klavnice, delavnice in "hjdilnice. Za |)ogon hladilnega aparata name-,"va okoriščati vodno silo potoka Jor-‘'na s pomočjo vodnega kolesa polume-lp,'•>,■) ln> Dovodni žleb je predviden s 3 podporami na 8 metrski dol-. ■ m. Odvajala se bo voda po 7 m dolgem j. °Pustu iz betonskih cevi O 60, izpe-1)0;yn pod zasebno cesto v staro strugo >t V ,a namen se odrejata v smislu § 144. ' bnega reda za bivšo Štajersko z dne 9. februarja 1857., dež. zak. št. 5, § 11. zak. z dne 12. marca 18G6., dež. zak. št. 6, § 51. zakona o okoriščanju vodnih sil z dne 30. junija 1931., Služb, list št. 333/52—31, 'in 105., 107. in 109. zak. o obrtih z dne 5. novembra 1931., Služb, list št. 572/76—31, komisijski ogled in razprava na četrtek dne 21. julija 1938. ob 11.50 uri s sestankom udeležencev na kraju samem. Izstop na železniški postaji Rimske Toplice. Mejaši in drugi interesenti se vabijo, da se udeležijo komisijskega ogleda in razprave in podajo morebitne ugovore — v kolikor jih niso vložili že prej — pri razpravi, ker se na poznejše ne bo oziralo in se bo smatralo, da se prizadeti strinjajo z nameravano napravo in za to potrebno odstopitvijo ali obremenitvijo zemljiške lastnine. Zaprošena dovolitev in odobritev pa se bosta izdale, ako se ne pojavijo pomisleki javnega značaja. Načrti so do dne komisijskega ogleda razpoloženi pri sreskem načelstvu v Laškem med uradnimi urami vsakomur na vpogled. Srosko načelstvo v Laškem, dne 5. julija 1938. V. No. 837/5. 1851 a-2-2 Razpis. Razpisujeta se dve mesti drž cestar-jev-delavcev za odseka med km 502 do 506.500 in med km 515 — 519 drž. ceste št. 2 z mesečno plačo din 54L44 in mesečno stanovanjsko doklado din 80'24. Pravilno kolkovane prošnje do 24. julija 1938. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Novem mestu dne 24. junija 1938. Št. 1470/2. 1966 Razglas o licitaciji. Občina Koroška Bela razpisuje za oddajo gradbenih del za gradnjo šole na Koroški Beli II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. julija 1938. ob 10. uri dopoldan v občinskem uradu na Koroški Beli. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na odobreni uradni proračun, ki znaša: za 1. skupino del t. s. težaška, betonska, zidarska, zemeljska, železobeton-ska in krovska dela din 804.865‘09; za 2. skunino del t. s. tesarska dela din 87.006'GO. Predpisana kavcija znaša: 1. za domače ponudnike 5%, 2. za inozemske ponudnike 10% od proračunskega zneska. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka kraljevske banske uprave, okrajnega glavarstva v Kranju in v Radovljici in na občini Koroška Bela. Občina Koroška Bela, dne 4. julija 1938. Razne objave 1977 Objava. Ministrstvo za kmetijstvo je z odlokom šl. 14.3*25/V z dne 29. marca 1938. na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23, novembra 1934. dovolilo podpisani zadrugi: 1. odlog plačil za dobo 6 let, računajoč od 29. marca 1938.; odlog velja za dolgove nastale do 23. februarja 1938.; 2. obrestna mera za stare vloge in vloge na tekočem računu se odreja na 2% bruto, računajoč od 23. februarja 1938. Narodna hranilnica in posojilnica v Radečah, registrovana zadruga z noom. zavezo, dne 1. julija 1938. * 1965 IV. redni občni zbor Jugoslovenske tvornice za im-pregniranje lesa Guido Riitgers d. d. v Hočah pri Mariboru se bo vršil v petek dne 22. julija 1938. ob 12. uri v poslovnih prostorih družbe v Hočah pri Mariboru. Dnevni red: L Poročilo upravnega sveta o računskem zaključku za 4. poslovno leto od 1. januarja do 31. decembra 1937. 2. Poročilo računskih revizorjev. 3. Odobritev bilance in sklepanje o podelitvi absolutorija upravnemu svetu. 4. Sklepanje o odškodnini računskih revizorjev. 5. Volitev članov v upravni svet. 6. Volitev dveh računskih revizorjev in enega namestnika. 7. Slučajnosti. Po § 24. družbenih pravil imajo pravico glasovanja na občnem zboru delničarji, ki založe najkasneje 6 dni pred občnim zborom, t. j. do 16. julija 1938., delnice proti prejemu legitimacije pri družbeni blagajni v Hočah pri Mariboru. Po § 25. družbenih pravil je občni zbor sklepčen, če je na njem zastopanega najmanj 50% delniškega kapitala. Upravni svet. * 1973 KERAMIČNA INDUSTRIJA 1). D., ZAGREB. Poziv na XVI. redovitu glavnu skupštinu dioničara Keramične industrije d. d. u Zagrebu, ko ja če se održati dne 12. jula 1938. u 12.30 sati u društvenim prostorijama K Zagrebu, Draškovičeva ul. 25, sa slijedečim dnevnim redom: 1. Izvještaj ravnateljstva i predlaganje zaključnih računa za god. 1937, 2. Izvještaj nadaomog odbora. 3. Podjela odrješnice ravnateljstvu i nadzornom odboru. 4. Izbor nadzornog odbora. 5. Posebni predloži. Ravnateljstvo. O paska: Dioničari, k oj i žele prisostvovali glavnoj skupštini, imadu u smislu § 14. društvenih pravila položiti svoje dionice 3 dana j j rije glavne skup-štine na društvenoj blagajni u Zagrebu, Draškovičeva ul. 25. Račun razmjere od 31. decembra 1037. Aktiva: Gotovina Din 07.391'05, Tvomičke nekretnine Din 3,118.127 90, Tvora ički uredjaj Din 5,108.019'09, Za-1 i ha materijala Din 188.887'91, Zaliha robe Din 583.415'34, Vrijednosni papiri Din 11.810—, Dužnici Din 3,554,940'0r., Prenos gubitka iz godine 1936. Din 194.038'04, dobitak u god. 1937. Din 52.554'37, zaključni gubitak 141.483*07 Din, Ukupna Aktiva Din 12,774.081 '62. Pasiva: Dionička glavnica Din S40.000'—, Pričuva za umanjenje vrijed-nosti nekretnina i uredjaja Din 2 mil. 105.199'22, Vjerovnici Din 9,828.88240, Ukupna Pasiva Din 12,774.081 ‘02. Ravnateljstvo. Izvještaj nadzornog odbora. Slavna glavna skupštino! Potpisani nadzorni odbor ispilao je poslovne knjige i pregledan predložene zaključne račune za godinu 1937., koji iskazuju dobitak od Din 52.554'37, pak pošto smo ustanovili, da zaključni računi odgovaraju Zakonu i društvenim pravilirna i da su suglasni sa svim polnočnim i sa glavnom knjigom, predla-žemo glavnoj skupštini iste na prilivat i ujedno molimo, da se ravnateljstvu i nama podi jeli odrješnica za poslovim godinu 1937. U Zagrebu, dne 1.5. juna 1938. Nadzorni odbor. * 1927-3-3 Oglas. Prema odluci Okrožnog kao trgovskog sodišča u Ljubljani, odd. III., od 18. junija 1938., Rg. C V 142/7, primljeno je na znanje, da je prema odluci Opeeg zbora zadrugara od 30. maja 1938. zaključeno razvrgnuče društva >Medisan« medicinske in sanitetne potrebštine družba z o. z. u Ljubljani i da jc družba prešla u likvidariju, a likvidatoroni je imenovan g. Hoft Desider, trgovae u Zagrebu, Deželičeva ul. br. 12, koji kao likvidator firmu uz dodatak »u likv. sam potpisuje, te se usljed toga pozivajo vjerovnici, da s\oje eventualne tražbine prijave u smislu § 91. zak. o družbah z omejeno zavezo. »Medisan« medicinske i sanitetne potrebštine d. z o. z. u likvidaciji. U Ljubljani dne 1. julija 1938. Opozorilo. 1995 Opozarjam vsakogar, da ne sme izročiti na moje ime nobenemu, tudi nobenemu družinskemu članu, brez mojega predhodnega dovoljenja denarja ali denar vrednega, ker nisem na noben način plačnik. Dr. Alfred Juhart s. r., Celje. * Objava. 1909 Izgubil se je original diplome o položenem praktičnem učiteljskem izpitu Marije Andolšek s. Hozane, datiran z dne 23. oktobra 1935. in se proglaša kot neveljaven. Andolšek Mariju s. r. sedaj s. Hozana, zavod Lichtenturn, Ljubljana. * Objava. 1907 Izgubil sem orožni list (štev. reg. 415 z dne 15. decembra 1928), izdan od sre-skega načelstva v Celju in ga proglašam za neveljavnega. Horvat Karol s. r., posestnik Krajnčiča 13, Sv. Jurij ob j. ž. (okol.). * 1974 Objava. Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. tablica št. 101530) in krošnjarsko knjižico za prodajo južnega sadja, gla* seči se na moje ime in ju proglašam z.a neveljavni. Šimenc Josip s. r., Polje 92. * Objava. 1998 Izgubi! sem orožni list za nošenje ene puške dvocevke, izdan od sreske-ga načelstva v Gornjem gradu pod U. No. 3620/11—28, in ga proglašam za neveljavnega. Štiftar Peter s. r„ pos. v Solčavi št. 71. $ 1992 Objava. Proglašam za neveljavne vse svoje listine in spričevala, izgubljene ob priliki avtomobilske nesreče pri Boštanju letos dne 27. aprila. Izgubljena spričevala so: delavska knjižica, učno spričevalo, pomočniško spričevalo, to vse za steklarsko obrt, in spričevalo, glaseče se na 81etno službo kot trgovski poslovodja. Vreček Anton s. r., Kranj. * Objava. 1993 Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice 1523) in jo proglašam za neveljavno. Žolgar Josip s. r., Vonarje 13, obč.»Pristava. Cinkarna d. d. v Celju ad 1933 Aktiva Bilanca za leto 1937. Pasiva Gotovina v blagajni . . Poštna hranilnica tjublj. . dolžniki zaloga blaga zaloga poinož. materiala . z.aloga kuriva zaloga surovin .... efekti ‘. . '. premičnine nepremičnino stroji a[X)r d i n 1 235.901'07 '5.047-18 2,207.592-08 2,951.351-15 431.484-00 1,359.770'— 1,063.777'55 119.000 — 104.149— 1,071.072 — 004.887-— 511.000-— Delniška glavnica . . . rezervni zaklad .... prenos dobitka 1930 . . upniki dobavitelji ...... neizplačane mezde . . . dobitek 1. 1937 din 3,000.000— 350.028-02 400.877-05 1,088.170-79 4,403.750-93 103.933-05 040.263-23 10,725.032*29 10,725.032-29 Zguba Račun zgube in dobička. Dobiček Splošni stroški .... odpis apora . . 33.000 odpis premičnin . 44.8G0 odpis nepremičnin 30.912 odpis strojev . . 133.987 din 8,712.323-18 248.759— 219.718'90 440-832 83 040.205-23 Dobiček na blagu . • • dobiček na raznem . . . din 9,980.330-98 281.504-22 obresti delež države na bruto donosu dobitek 1. 1937 10,207.901-20 10.207.90L20_ Upravni svet. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, [liska la zalaga Tiskarna Merkur s Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.