Politični ogled. — Naš cesar. Med avstrijsko in bavarsko vladarsko hišo vladajo že od nekdaj najprisrcnejše razmere. Obe vladarski rodbini — bavarska se imenuje rodbina "\Vittelsbah — obcujeta zelo prijateljski med seboj. Da se to razmerje zopet potrdi. bo obiskal bavarski princ-vladar s svojo soprogo dne 3. junija na Dunaju našega cesarja. — Slovensko-Hrvaško. Na Goriškem se vršijo priprave za bodo5e deželnozborske volitve. Liberalna Županska zveza za sežansko glavarstvo je zbrala za svoja kandidata huda liberalca iVfuho iz Lokev in pa Nemca iz Nabrežine. Posebno Nemec je znan kot svobodomislec. Tudi dva precej visoka uradnika se potegujeta za ti dve kandidaturi. V trgih pa kandidira tržaški advokat dr. Gresorin. Goriški liberalci so tako slabi, cla niti nimajo raed seboj sposobnega moža za kandidata in so si morali izposoditi liberalca iz Trsta. — Stranka prava, s katero so združene tudi slovenske politične organizacije, se je na Hrvaškem razcepila. t)r. Horvat, dr. Bošnjak in dr. Milobar so z raažaroni sklenili tajno pogodbo, da bodo v slučaju izvolitve v sabor podpirali raažaronsko vlado. V to svrho so dobili tudi od vlade denarja za svoje tiskovno društvo ter se s silo polastili pravaškega glasila ,,Hrvatska". Oni pravaši, ki se nočejo dati podkupiti, ostanejo zvesti dosedanjemu voditelju pravaške stranke, dr. Mile Starčevicu. Načrt, po katerem se je stranka razcepila, so naredili nekateri mažaronski politiki in uradniki. V spomenici, ki so jo izrocili v Budimpešti, se glasi: Ogrskavlada naj da deželni vladi hrva?;ki na razpolago potrebno svoto denarja, ker se na Hrvaškem z denarjem lahko vse doseže. Žal, da je to resnica. Le malo jih je, ki ne pripognejo svojih kolen pred mažaronskim zlatim teletom. — Listi poročajo, da je ban Cnvaj naznanil logrskemu ministrskemu predsedniku Lmkaču svoj odstop, katerega pa ta še ni sprejel, ker se baje vlada še ni odlofiila, kdo bi bil Cuvajev naslednik. — Deželni zbor. Pretekli teden so bili zastopniki vseh avstrijskih učiteljskih društev na Dunaju, kjer so pri ministrih prosili, da se naj dohodki novih davkov uporabijo tudi za zvišanje njihovih plač. Učiteljske zastopnike je sprejel tudi ministrski predsednik grof Stiirgkh. Ko ga je štajerski u5iteljski zastopnik prosil, naj dela na to, da se štajerski deželni zbor sklifie edino v ta namen in s tem dnevnim redom, da se odkažejo uciteljem višjo plače, mu ministrski predsodnik ni odgovoril. Pac pa ,je rekel, da bo storil vse, da začne štajerski deželni zbor v jeseni delovati. Ako pa se tiuli njemu ne bi to posrečilo, potem bo treba misliti na nove volitve, ki naj ustvarijo drugo podlago za pogajanja. Iz tega sledi, da se bo na jesen z dež. zborom naredil še en poskus, mogoče zadnji ali pa še tudi ne zadnji. — Nižjeavstrljsko. NižjeavstrijskaKmečka zveza je imela v nedeljo, dne 18. maja, svoj občni zbor. Zveza šteje 68.000 članov ter se razteza po vseh 1600 nižjeavstrijskih kmečkih občinah, pa tudi po mestih in trgih ima dosti članov. Katoliško razumništvo podpira po svojih moeeh delovanje te organizacije. V pretečenem letu je dala ta Kmečka Zvcza svojim 51anom 10.285 nasvetov v pravnih zadevah in na ta način zabranila mnogo pravd ter prihranila kmetom mnogo stroškov. Na občnem zboru se je sklenilo, v bodoce preskrbeti clanom pravno varstvo, to je brezplačno posredovanje v sodnijskih zadevah. Nižjeav. K. Z. je imela 1. 1912 186 shodov. Njena zasluga je tudi, da je ime ,,kmet" na Nižjein Avstrijskem v javnosti zopet prišlo do veljave in spoštovanja. K. Z. je imela 191 tisoc kron dohodkov in 134.163 K izdatkov. Iz tega je razvidno, kaj premore dobra organizacija, ki temelji na verski podlagi. . Tucli naša Kmečka Zveza bi še mnogo lepše napredovala, ako bi vsak spodnještajerski slovenski kmet storil svojo dolžnost ter se pridružil tej najmocnejši slovenski politični organizaciji na Spodnjem Štajerskem. — Na Dunaju je prišlo preteŁeni teden do hudih pretepov med nemškonacionalnimi in židovskimi vseucilišcniki. Voditelj (rektor) vseu6iliš6a je ostro nastopil proti nemškim pretepaeem in je prepovedal dijakom, nositi društvene čepice in znake. — Ogrsko. Pravda Lukac - Desi še ni končana, a že poročajo listi o novi politicni kupčiji med vlado in stranko večine. Ministrstvo za deželno brambo je kupilo posestva grofov Vladimirja in Nikolaja Zichy za 4,090.000 K, da tam zgradi vojaško strelišee. Od te skupine je dobila blagajna vecinske stranke za volilni sklad cela 2 milijona. Tako znajo Madžari gospodariti z davcnim denarjem. — Ogrski tovarnarji orožja in strojev so se odločno uprli vladni nameri, ustanoviti na Ogrskem tovarno topov, ker se boje, da bi jim tovarna odjedla del zaslužka. Vlada pa se na ujih želje noce ozirati. — Nemčija. V Berolinu v cesarski palači se je vršila dne 24. maja poroka edine hčere nemškega cesarja, princezinje Viktorije Lujize, s princem Ernstom Avgustom Kumberlandskim. Porocnih slovesnosti se je udeležil tudi angleški kralj s kraljico ter ruski car. Oba vladarja sta bila sprejeta z velikimi častmi. Ob doliodu ruskega carja je bil kolodvor in vse ulice, po katerih se je peljal car, strogo zastražene. Noben tujec ali civilno oblečen človek ni smel v bližino. Oblasti so se bale anarhistov, da bi isti izvršili napad na carja. Radovedneži so se spravili na strelie, od koder so osledovali slavnostni sprevod. Poroke in vseh slovesnosti, ki so se ob tej priliki vršile na nemškem cesarskem dvoru, se je udeležilo tudi mnogo nemških knezov in veljakov. Le noben 61an avstrijske vladarske hiše ni bil povabljen, kar gotovo ni dobro znamenje za toli hvalisano prijateljstvo Nemcije z Avstrijo. Vkljub temu pa se avstrijski nemški listi zelo trudijo, te nemške slavnosti opisati kolikor mogoee obširno in sijajno. Drug z drugim tekimijejo, kateri bi lepše in sijajnejše opisal vse podrobnosti. Cudno domoljubje preveva uredništva avstrijskih nemških listov. Ce se vrši poroka kakega člana avstrijske cesarske hiše pa iso porocila avstrijsko-nemškega časopisja zelo skrom'na. — Rusija. Med tem ko se skoro vse evropske države nahajajo v vedno slabšem gospodarskem položaju, ko izkazujejo državne blagajne v Italiji, Nemčiji, Franciji itd. vsako leto velike primanjkljaje, je gospodarsko stanje ruske državne uprave izborno. Letos ima ruska državna blagajna 391 milijonov rubljev preostanka. O Rusiji, ker je slovanska država, pišejo neniški listi, da ima najslabše gospodarstvo. Stevilke pa govore o gospodarstvu Slovanov čisto drugace. — Italija. V Rimu so prišli na sled veliki goljufiji. Pri stavbi velikanske pravosodne palace, ki bo stala državo 8 milijonov kron, sta se dala 2 poslanca podkupiti od stavbenih podjetnikov za 400.000 lir (po naše kron) in sta za to poskrbela, da se je oddala stavba za 2 milijona višje doticnim podjetnikom, ki so ju podkupili. Preiskovalna komisija je dognala še vec enakih goljufij. Oba liberalna poslanca, ki sta državo oškodovala za več milijonov, pa še niti kaznovana ne bosta. Take razmere so tam, kjer imajo glavno besedo liberalci. Goljulije, brezvestnost in tatvine so v liberalnih strankah stalno na dnevnem redu. Kjer ni vere v Boga, tudi ni poštenja! — Francosko. Zadnja leta se cela Evropa silovito oborožuje. Vse države kupujejo topove in orožje, stavijo nove bojne ladje in pomnožujejo vojaštvo. Na Francoskem se že več mesecev sem pecajo z mislijo, vpcljati nazaj 31etno vojaško službo. Sedaj iraajo 21etno. Ker hočejo armado za vsako ceno pomnožiti, je ireba pridržati še tretji letnik v službi S tem se peia francoski državni zbor. Veeina Francozov je za ta načrt. Mnogi, zlasti socialisti, pa ž njim niso zadovoljni. Na vec krajih je prišlo do velikih nemirov pro,ti uvedenju 31etne vojaške službe. Po nekod so se teh nemirov udeležili tudi vojaki. Kolovodje teh protivojaškili nemirov so prijeli. Pravijo, da jih bodo vtaknili y kazenske kompanije in jih poslali v Afriko, delat pokoro. V raznih garnizijah je nastal med vojaštvom pravcati punt. V mestu Comercy se je pri 65. pešpolku spuntalo čez 500 vojakov, ki so razsajali po vojašnici, prepevali socialistične pesini, vsklikali broti vladi in grozili svojim predpostavljenim. Cclo med častniki sg širi agitacija proti 21etni vojaški službi. Pri 65. pešpolku so degredirali (odstavili) 13 častnikov. V Toulu se je uprlo 2500 vojakov. Pri 122. pešpolku v Parizu so se vojaki kar v celih četah spuntali. Nek trobentac je na najživahnejši ulici s trombo klical vojake k uporu. Major, ki se je blizu izprehajal, je vrgel trobentaca ob tla. Drug vojak je napadel majorja, ki je iztrgal nekemu vojaku puško in je z isto podrl napadalca na tlak. Listi porocajo, da se je bati po celi Franciji resnih nemirov. Francoska je gnezdo liberalizma, anarhistov, svobodomiselstva in socialistov. Francozi nočejo poznati ne križa ne Boga. In kjer ni vere, tudi ni miru, nc blagoslova. Svobodomigelni duh preveva tudi armado, liberalizem oropa tu- di vojaka ljubezni do domovine, od tod ludi sedanji nemiri. V nedeljo so nameravali socialni demokratje prirediti v Parizu velikanski protestni shod proti 3letni vojaški službi. Vlada je sliod prepovedala. Radi tega je prišlo dne 23. maja v francoskem državnem zboru do velikih nemirov. Socialistični ijoslanci so razgrajali, vpili in tulili proti veeini in vladi. Se-le čez ve6 časa se je mir zopet polegel. Triletaa vojaška služba pa bo kljub vsem nasprotstvom skoro gotovo sprejeta. — Japonsko. Iz japonskega glavnega mesta se poroča, da je cesar (mikado) zelo nevarno ol)olel na pljučnici. Mikado je zelo šibke postave in že od nekdaj rahlega zdravja. Radi tega se japopsl<o ljudstvo, ki svojega vladarja zelo Ijubi, zelo bo]i za njegovo življenje. V Tokiu in drugili mestili na Jnnonskem so vsled cesarjeve bolezni prepovedane vse veselice. Cesarja lečijo 4 zdravniki, med temi 1 /Ustrijec. — Novejža poročila pravijo. da se je stanjc ¦ :.ir.iu malo izboljšalo in da zdravniki upajo, da ga '.>Vanijo pri življenju. Od vseh strani Japonske priliajajo ljudje v glavno mesto poizvedovat o mikadovi bolezni.