NO. 178
Ameriška Domovina
>lr 11/1 BUB	imi— H O/M F
AH€RICAN IN SPIRIT FOR€fGN IN LANGUAGC- ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV6NIAN
MORNING NEWSPAPER
Igf-
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 18, 1975
LETO LXXVIL—VOL. LXXVH
Kifajski zastopnik na konferenci EAO napadel ZSSR in ZDA
Na konferenci Organizacije za hrano in poljedelstvo — FAO, organa Združenih narodov, Je zastopnik LR Kitajske obdolžil Sovjetsko zvezo in ZDA odgovornosti za težave v prehrani sveta.
RIM, It. — Kitajski zastopnik na svetovni konferenci za hrano je napadel kitajske tekmece Sovjetsko zvezo in ZDA ter jih obdolžil odgovornosti za težave prehrane na svetu, posebno o-ster je bil do Sovjetske zveze.
“Letos je ta velesila zopet kupila velike količine hrane na svetovnem trgu in s tem po-vzročila na njem zmedo, od katere je imela sama korist na stroške drugih,” je dejal Kitajec o Sovjetski zvezi.
Zastopnik ZDA poljedelski tajnik Earl Butz je odgovoril, da Organizacija za prehrano in poljedelstvo, ustanova ZN, ni “primerno mesto za razpravljanje o političnih vprašanjih”. Na tiskovni konferenci nekaj kasneje je ameriški zastopnik svaril, da utegne izrabljanje tehničnih u-stanov ZN v politične namene privesti' do ukinitve podpore tem ustapovam, vsaj kar zadeva ZDA.
NOVI GROBOVI
Max Kleindienst
V Lake County Memorial West bolnišnici je po dolgi bolezni umrl 83 let stari Max Kleindienst s 1434 E. 173 St., rojen v vasi Brezje v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA leta 1910, mož Mary, roj. Kuznar, oče Maxa Jr., Dorothy (Mrs. Frank) Federico, Helen (Mrs. Phillip) Vitello, 5-krat stari oče. Do svoje upokojitve leta 1956 je bil zaposlen skozi 43 let v Allyn Ryan Foundry. / V letošnjem februarju sta z ženo obhajala 61-letnico svoje poroke. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, ob 8.15, v cerkev Marije Vne-bovzete ob 9., nato na pokopališče Vernih duš.
Zadnje vesti
Libanonski vodniki bodo razpravljali o novi nredifvi oblasti
BEJRUT, Lih. — Predsednik vlade Rašid Karami je objavil koncem tedna, da se je sporazumel s predsednikom republike Sulejmanom Franjiehom o razgovorih, ki bi naj določili novo delitev oblasti v Libanonu. Po sporazumu ob ustanovitvi neodvisnega Libanona so dobili kristjani v republiki politično prvenstvo s tem, da jim je pripadlo 6 vodilnih mest, med tem ko so jih dobili muslimani le pet.
Po tem sporazumu, sklenjenim leta 1943, je predsednik republike kristjan, predsednik vlade musliman sunit in predsednik parlamenta musliman šijit,
Sporazum je tudi določal, da ostane tedanje razmerje prebivalstva med kristjani in muslimani zamrznjeno. Od tedaj se je številčni odnos spremenil v korist muslimanov, ki zato zahtevajo sprememibo določila o zamrznitvi razmerja. Kristjani so se temu upirali, ker se zavedajo, da bodo izgubili svoj vodilni po ložaj, če na islamsko zahtevo pristanejo.
Prav ta j spor je igral važno vlogo pri nastanku napetosti, ki je privedla letos v aprilu do spopadov med muslimani in kristjani. Ti spopadi so se vlekli do pred dvemi tedni sklenjenega premirja z malimi prekinitvami in zahtevali okoli 6,000 žrtev.
RABAT, Mar. — Kralj Hasan II. je včeraj objavil “zmago” svojih naporov za ‘osvoboditev” Sahare, ki jo bo Španija po pretekli teden doseženem sporazumu v februarju 1976 izročila v upravo Maroku in Mavretaniji. Alžirija na tako rešitev še ni pristala in to utegne privesti do težav in celo do spremembe sporazuma.
RIM, It. — Francoska in Italijanska Komunistična partija sta v skupni izjavi poudarili svojo neodvisnost od Sovjetske Komunistične partije in svojo pripadnost načelu priti na oblast v okviru demokratičnih sistemov v teh državah. Obe partiji izjavljata, da odklanjata vsako “tuje vmešavanje”, kar bi naj se nanašalo na Sovjetsko zvezo, in “ameriški imperializem”, kar je stara komunistična fraza.
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je včeraj tu objavila, da je obnovila diplomatske stike z Ugando, ki jih je pretekli teden prekinila, ko je predsednik Ugande Idi Amin sovjetskega poslanika v Ugandi ozmerjal z “zločincem”.
SAN FRANCISCO, Kalif. —
DO REŠITVE ŠE DALEČ — Egiptski predsednik Anvar Sadat, ki se je nedavno vrnil z obiska v Franciji, ZDA in v Ve liki Britaniji, kjer je razlagal a-rabsko stran spora z Izraelom, se zaveda, da je do resničnega miru na Srednjem - vzhodu še dolga pot.
Izrael se umaknil z Ras Sudr oljnih polj
Zahodna Nemčija ne ve kam s premogom
Zaloge premoga so narasle na 13.5 milijonov ton, ko je poraba premoga padla.
BONN, ZRN. — Dve leti po energetski krizi ima Nemčija preobilje olja in premoga. Zaloge premoga se bližajo 15 milijonom ton, ko je gospodarski zastoj omejil porabo in ko je e-bilje olja • pripravilo nekatera podjetja, da so znova zamenjala • premog z oljem za svoje gorivo.
Vlada je pred dvemi leti svetovala premogovnim družbam, naj ne omeje nakopa, ker je bila prepričana, da bo poraba pre moga rastla, ko bodo težave z dobavo in cenami olja. V Porurju in Posarju so nato premog kepali in ustvarjali zaloge. Te so dosegle 13.5 milijonov ton in rastejo dalje. Do konca letošnjega leta računajo, da bodo dosegle 15 milijonov ton.
Če ne pride do kake spremembe, bodo rudarjem skrajšali še pred novim letom delovni teden, j ko s premogom ne vedo več j kam. kot je to povedal dr. A. j Plitzko od Premogovnega instituta v Essenu. Vlada je v skrbeh, ker bodo prihodnje leto volitve in hoče delavstvo zadovo-Ijiti, kolikor je le mogoče. Ne izključujejo možnosti, da bo zvez-
ZAHODNI V0DITEUI SE DOGOVORILI 0 GLAVNIK GOSPODARSKIH ZADEVAH
Voditelji šestih gospodarsko najpomembnejših držav svobodnega sveta so včeraj zaključili svojo tridnevno posvetovanje in razpravljanje v gradu Rambouillet pri Parizu s sklepom, da bodo podpirali sedanje oživljanje gospodarstva in pospešili konec največjega gospodarskega zastoja v svobodnem svetu po drugi svetovni vojni.
Iziaelske zasedbene Sll'e SO S€ na vlada prevzela odgovornost umaknile z Ras Sudr olj- in stragke za hranjenje vsaj de-
nih polj ob Sueškem zalivu, ki so jih prevzeli egiptski tehniki.
TEL AVTV, Izr. — Pretekli teden so se izraelske čete u-maknile v okviru dogovora z E-giptom z Ras Sudr oljnih polj, 450 kvadratnih milj obsegajočega ozemlja s 86 oljnimi vrelci,,
la odvisnih zalog.
I Poleg velikih zalog premoga j imajo tudi olja na zalogah z?
181 dni pri sedanjem obsegu po-f rabe.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društva sv. Cecilije št. 37 ADZ ima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida.
Valery Giscard d’Estaing
Helmut Schmidt
PARIZ, Fr. — Tridnevno raz- kompromis, da naj ostanejo pravi jan j e voditeljev ZDA, drseči tečaji, toda njihovo drse-Francije, Velike Britanije, Za-^nje bodo omejevale narodne hodne Nemčije, Italije in Japon- i banke in ga držale v dogovorje-
Walter Scheel v Moskvi ni veliko opravil
BONN, ZRN. — Predsednik oziroma vrtinami. Zasedle so jih | Zvezne republike Walter Scheel
čete Združenih narodov, ki čuvajo nevtralni pas med izraelskimi in egiptskimi silami na Sinaju.
Oljna polja so koncem tedna Sara Jane Moore je bila spoz- prevzeli egiptski tehniki, da na- j nana za sposobno za sodno daljujejo s črpanjem olja. Zad-razpravo v okviru obtožbe, da nje tri tedne so to petrolejsko je poskušala ustreliti predsed- polje upravljali in obratovali a-nika ZDA Forda. Začetek meriški tehniki v korist Egipta, sodne razprave je določen za V nekaj tednih bodo Izraelci za-15. december 1975.	| pustili tudi Abu Rudeis oljna
SAN FRANCISCO, Kalif. — Od- polja.
vetniki Patricie Hearst so do- ^ , n , ,
O obeh teh poljih trdijo, da so
je bil pretekli teden na uradnem obisku v Sovjetski zvezi, spremljal ga je zunanji minister Geto-scher.
Razgovori niso bili posebno u-spešni in zunanji minister se je
ske je bilo včeraj zaključeno v gradu Rambouildet s skupno izjavo, obsegajočo 17 točk. V njej se voditelji 6 držav obvezujejo, da “ne bodo dovolili, da bi sedanje oživljanje gospodarstva obtičalo”. Predsednik Gerald R. Ford in ostali udeleženci konference so označili to za uspeh, obljubili so tudi “nove napore''’ v svetovni trgovini, denarstvu. v vprašanjih oskrbe s surovinami in z energijo.
Tridnevna posvetovanja in
nem obsegu.
Pomožni zakladni tajnik ZDA Gerald Parsky je dejal, da so ZDA in Francija izmenjale posebno pisano spomenico o novem monetarnem sporazumu. Njena končna oblika bo šele izdelana in bo objavljena v prihodnjem januarju na zasedanju Mednarodnega monetarnega sklada na Jamaici. Parsky je povedal tudi, da bodo finančni ministri 6 držav po sklepu konfe-j renče v stalnih stikih in bodo
Zadušnica—
V petek bo ob 8.15 v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Boštjančiča ob 9. obletnici njegove smrti.
K molitvi—
Člani Društva Najsv. Imena fare sv. Vida so vabljeni nocoj cb 7.30 v Želetov pogrebni zavod na St. Clair Avenue k molitvi za umrlega člana Antona Sket-tle.
Šerifov pomočnik obtožen—
Velika porota okraja Cuyahoga je sprejela obtožbo proti maj. E. W. Payne-ju in dvema drugima članoma vodstva urada okrajnega šerifa R. E. Kreiger-ja.
Večji porast zločinstva—
Po včeraj objavljenih podat-kit FBI je število resnih zločinov porastlo lani v primeri z letom 1973 za 23.5%, v večjih mestih pa povprečno le za 12%. V okraju Cuyahoga, ki obsega Cleve-land, je porast zločinov dosegel 19.9%. V letošnjem letu je število resnih zločinov v Clevelandu doslej rastlo na ravni 8%.
razpravljanja, ki so se jih poleg določali kdaj in v kakem obsegu voditeljev držav udeležili le še j ie treba poseči v drseče tečaje njihovi zunanji in finančni mini-! P°sameznih valut, stri, so ustvarila med njimi ožje osebne stike, kar olajšuje razpravljanje o zapletenih in kočljivih vprašanjih. Posebno va-
domov, ko je odpotoval s žen dosežek posvetovanj je zbli-
Reuter mora iz Angole
LUANDA, Ang. - Vlada je ukazala Reuterju, da zapre svoj urad tu in da oba njegova' poročevalca zapustita Angolo, ker da sta lažnjivo poročala o napadu na predsednika Ljudske republike Angole na dan proglasitve neodvisnosti pretekli teden.
Vremenski prerok
Večinoma sončno in milo, suho. Najvišja temperatura 63 P (17 C).	________
segli odložitev sodne razprave proti njej v zvezi z bančnim ropom na 26. januar 1976.
LOS ANGELES, Kalif. — Sodna razprava proti Lynette Fromme, ki je obtožena, da je hotela ustreliti predsednika ZDA Forda, je bila prekinjena, ker je obramba zahtevala razveljavo, ko baje neka priča ni bila pripuščena k pričanju v korist obtožene.
LONDON, Vel. Brit. — Amnesty International, ki ima svoj sedež v Londonu, je objavila, da je v sovjetskih umobolnicah in zaporih najmanj 10,000 političnih in verskih jetnikov.
SS-ovec določil za dediča izraelske
dobrodelne ustanove
D U E S S E LDORF, ZRN. -• Bivš SS častnik, ki mu je uspelo koncem druge svetovne vojne pobegniti v Južno Ameriko, je v svoji oporoki zapustil vse premoženje izraelskim dobrodelnim ustanovam.
Bivši SS stotnik Werner Sell-mann, ki je nedavno umrl v Buenos Airesu, je v oporoki zapisal, da hoče s tem zadostiti za “trpljenje judovskega ljudstva, ki so ga temu povzočili on in njemu enaki v letih 1933-1945”,
Scheel na ogled Taškenta in nekaterih drugih krajev Sovjetske zveze.
Zanimivo je bilo, da je “Pravda” izpustila iz govora predsednika ZRN W. Scheela v Moskvi del, v katerem je omenil člane nemških družin, ki jim je Sov-
jih Izraelci od leta 1967, ko so jetska zveza dovolila preselitev jih zasedli po zmagi nad Egip- v Zahodno Nemčijo, pa še ved-tom, temeljito izkoriščali in da no čakajo na prihod svojih dru-bo v njih olja zmanjkalo v ne- žin in sorodnikov iz Sovjetske kaj letih.	zveze.
žanje ameriškega in francoskega stališča v vprašanju tečajev glavnih valut in njihovega uravnavanja.
ZDA so bile doslej za nemoteno in neomejeno drsenje ali plavanje tečajev posameznih valut v odnosih do drugih, ker to otežuje spekulacije z valutami. Francija bi imela rada ustaljene in trdne tečaje, ker to pospešuje in olajšuje mednarodno trgovino. Dosežen je bil
Waldheim se pripravlja na pot na Srednji vzhod
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. -Tu pričakujejo, da bo glavni tajnik Kurt Waldheim odpotoval na Srednji vzhod, da doseže podaljšanje premirja na Golanskem višavju med Izraelom in Sirijo. To poteče s koncem tega meseca.
Sirija je menda pokazala pripravljenost premirje podaljšati, ni pa gotovo, za kako dolgo. Tudi Izrael je pripravljen na to, pa za enkrat ni kazal dosti volje za obnovo pogajanj s Sirijo, četudi mu je to Washington ponovno priporočil.
VEDNO NI NE ZANIMIVO NE PRIJETNO — Državni politični posli niso vedno niti zanimivi niti prijetni. Poslanik ZDA D. P. M oynihan zeha tekom zasedanja glavne skupščine Združenih narodov, predsednik Kambodže princ Sihanuk (v sredini) je bil v svojem nastopu pred ZN zaskrbljen zaradi bodočnosti sv6je domovine, predsednik britanske vlade Harold Wilson (na desni) pa mize posluša razpravo na konferenci vladne delavske stranke.
Harold Wilson
Na konferenci so bili poleg predsednika ZDA Geralda R. Forda še predsednik Francoske republike Valery Giscard kot gostitelj, nemški kancler Helmut Schmidt, britanski predsednik vlade Harold Wilson, italijanski predsednik vlade Aldo Moro in japonski predsednik vlade Ta-keo Miki.
Gospodarsko oživljanje je v ZDA najdlje, drugod se šele začenja, zato so voditelji ostalih udeleženih držav pritiskali na predsednika ZDA, naj te pospešijo oživljanje gospodarstva in njegovo rast, ker je to potrebno za rast gospodarstev ostalih držav. ZDA predstavljajo namreč za vse ostale najpomembnejši trg. Predsednik Ford je to priznal, pa poudaril, da ZDA ne smejo in ne morejo preveč hiteti, da ne bi oživile inflacije, ki jo še niti ni uspelo dovolj omejiti.
Vsi udeleženci konference so priznali nujnost sodelovanja v podpiranju gospodarskega oživljanja in gospodarske rasti, seveda pa je imel pri tem vsak pred očmi v prvi vrsti potrebe in
Skupni trg naj da več za prehrano sveta
LUXEMBURG, Luks. — Evropski parlament je pozval članice Skupnega trga, naj dajo posebej 24 milijonov dolarjev pomoči v hrani za potrebne države sveta v skladu s sklepi lanskega zasedanja konference o prehrani sveta v Rimu.
koristi svoje države. Sklepi so bili narejeni in odobreni, sedaj je važno, da bodo tudi izvedeni v duhu sporazuma in ne le po njegovi črki.
Ta konferenca je bila prva svoje vrste, sešla se je na prizadevanje predsednika Francoske republike Valeryja Giscarda po predhodnih razgovorih na konferenci v Helsinkih preteklo poletje.
Da so sporazumi in dogovori bolj načelni in okvirni kot točno določeni, kažejo izjave zakladnega tajnika W.E. Simona pred njegovim povratkom domov včeraj v Parizu. Simon je trdil, da ZDA niso pristale na noben sistem določenih tečajev valut in tudi ne na njegovo nadziranje, pač pa naj bi sklepi konference uzakonili drseče tečaje.
To je res, toda prav tako je res, da so ZDA pristale na to, da bodo v bodoče v sodelovanju z ostalimi “urejale” nihanje ali drsenje tečajev posameznih valut, da to ne bo šlo predaleč in ne bo povzročalo kakih večjih in hujših motenj.
AMERIŠKA rOKoVINA, NOVEMBER 18, 1975
6117 St. Clair Aye. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation
*ubU*hed daily except Wea., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
• Združene države:
>23.(K) na leto; $11.50 ra pol leta; $7.00 za 3 mesene Hanado in dežele izven Združenih držav:
(20.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:	~
mted States
*23.00 per fear, $11.50 for 8 months; $7.00 for I months -anada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 8 months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
> l»	No. 178 Tuesday, Nov. 18, 1975
Jegličev spomenik
Ko so se letošnjo jesen v Ameriki in drugod po svetu odpirala vrata mladini v šolske sobe, so se točno pred 70 leti prvič odprla vrata skupini mladih slovenskih študentov v Zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. Veliki slovenski rodoljub, vodnik in učitelj naroda, ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič je z moralno in finančno podporo vsega naroda, zlasti pa malih ljudi; zgradil na šentvidskem polju, — ker so mu nasprotniki to preprečili v mestu Ljubljani — mogočno stavbo za gimnazijo in internat, kjer bi študentje uživali popolno oskrbo, imeli srednjo šolo (gimnazijo = High School plus College) in bili deležni dobre krščanske vzgoje.
Jegličeva ideja zgraditve in vzdrževanja take ustanove je bilo V tistem času in okoliščinah drzno, junaško in nacionalno izredno važno podjetje. Računati je moral z nasprotovanjem slovenskih Cerkvi in veri nenaklonjenih, petičnih krogov, posebno pa z nenaklonjenostjo javne oblasti, ki je bila v ogromni večini v zagrizenih nemških rokah in ustanovitvi popolnoma slovenske gimnazije odločno nasprotna. Z velikim zaupanjem v gmotno pomoč vernega ljudstva in v božji blagoslov, se je vladika lotil naloge, jo pogumno izpeljal, in preden so prvi dijaki gimnazije 1. 1913 polagali zrelostni izpit (maturo) je s ponovnimi osebnimi intervencijami pri samem cesarju Francu Jožefu na Dunaju izposloval šoli pravico javnosti, da je postala enakopravna vsem državnim gimnazijam.
Zavodsko življenje študentov je bilo vzorno urejeno. Bili so pod stalnim vzgojnim nadzorstvom prefektov-du-hovnikov, razdeljeni izven šole po skupinah, ki so jim rekli “divizije”, in pod strogo disciplino, ki je morda šla predaleč Vendar je treba pomisliti, da je pokorščina bila potrebna, če naj se ohrani prijetno skupno življenje, potreben je bil strog red v hiši, kjer je živelo do 350 mladih razposa-lencev. Ni se v vseh letih zgodilo, da bi bilo radi kršitve zavodskih pravil in regulacij prišlo do kakih večjih težav in neprijetnosti.'
Šola je bila prvorstna v vsakem oziru. Škof Jeglič je med svojo duhovščino izbral najbolj talentirane, razgibane osebnosti ter jih poslal na univerze, da šo tam študirali svoje predmete in se pripravljali na profesorski poklic. Vrnili so se v zavod in tu razvili svoje sposobnosti v taki meri, da so strogi državni nadzorniki redno ocenjevali škofijsko slovensko gimnazijo za najboljšo med vsemi drugimi. Razen rednega šolskega pouka so profesorji spisovali učne knjige v slovenščini za šolsko uporabo, ker so bile druge knjige pisane vse v nemščini. Ko so, po zlomu stare Avstroogrske, gimnazije v slovenskih pokrajinah postale slovenske jeseni L 1918, bi bila nastala velika stiska radi učnih knjig v narodnem jeziku, če bi ne bili profesorji Jegličeve gimnazije v zavodu poskrbeli zanje za vse predmete, že v stari državi.
Z Zavodom sv. Stanislava si je škof Jeglič postavil ve-hčasten in trajen spomenik.
Letošnja obletnica tega spomenika je še posebej pomembna. Minulih 70 let je namreč ta ustanova ravno polovico tega časa služila namenu, radi katerega je bila poklicana v življenje. Samo 35 let je mogla služiti Bogu in narodu, kakor je veliki ustanovitelj dal zapisati, na pročelje ponosne stavbe: “Kristusu, Zveličarju sveta”. Drugih 35 let do danes pa služi Satanu, pogubonoscu naroda in sveta.
Po okupaciji Slovenije spomladi 1. 1941 so nemški nacisti zasedli Št. Vid z zavodom vred, profesorje in gojence izgnali iz zavoda in ga zasedli v svoje namene. Ob velikih žrtvah se je gimnazija preselila v Ljubljano pod italijansko okupacijo, kjer je našla skromen in zasilen dom v novi. nedodelani stavbi uršulinske gimnazije in se počasi sama likvidirala. Nemci so bili v svojih nacističnih metodah zelo brutalni. Odlično prosvetno, vzgojno ustanovo so spremenili v nekake koncentracijske zapore, kjer so s slovenskimi ljudmi neusmiljeno kruto ravnali, jih grdo zlorabljali in mučili, da je tekla kri.
Ob koncu vojne so nacistično vlogo prevzeli slovenski komunisti in jo zelo poslabšali. Bogu posvečeni zavod, je postal pravo Satanovo peklensko pozorišče. Zapirali so v njem svoje nasprotnike in z njimi še bolj nečloveško ravnali od Nemcev. Zgnetli so delno vanj iz Vetrinja vrnjene domobrance, in tisti redki med njimi, ki se jim je posrečilo pobegniti, so potem pričali o strahotah bivanja v tem zavodu. Jesti so jim dali samo toliko, da niso od lakote obnemogli, ob vsaki priliki so jih pretepali, bili s puškinimi kopiti in drugače mučili, dokler jih niso odvlekli na morišča in jih tam pobili.
Ustanovitelj Zavoda sv. Stanislava dr. Anton B. Jeglič je preroško videl gorje, ki je pretilo narodu in njegovim svetinjam, in je na velikem mladinskem taboru v Celju tik pred svojo smrtjo govoril o Satanovi fronti nevere in zla
ter pozval mladino, naj se temu zlu upre v Kristusovi fronti. Uprla se je, a zaradi svetovno-politične konstelacije je boj zgubila in bridko okušala zlo prav v njegovem zavodu.
Čas pa zori in bo dozorel, ko bo to volja Njegova, ki vodi usodo narodov. Takrat bo Jegličev spomenik na šentviškem polju, ki so ga bili Satanovi služabniki ukradli, vrnjen svojemu namenu v smislu posvetila “Kristusu, Zveličarju sveta”, ki se bo znova zasvetilo na pročelju mogočne stavbe; in takrat se bo narod slovenski predramil iz teme nasilja in brezboštva v novo zarjo svobode in božje bližine. Molimo in delajmo, da se kmalu zgodi.
L. P.
Hjujorška srenja od oktobrske do novembrske prosvetne ure
IZPOD mm §Y* ŠTEFANA fi OKOLICE
CHICAGO, 111. — (LXXXII.) — Nekaj sličnega se mi je zgodilo v Spittalu ob Dravi, kamor smo se preselili v mrzlem novembru 1. 1946. Iz Italije sem dobil pismo od prijatelja. Nič posebnega. Nekaj svetovnih političnih vesti nekaj besed kritike o “narodnem voditelju” dr. Mihu Kreku. Pismo sem pustil na mizi. Prijatelj, član tab. KA, ki je stanoval v tej sobi, ga je videl. Prosil me je, če ga sme komu pokazati. Dovolil sem mu. Nekaj dni potem sem srečal pri tab. izhodu msgr. Skerbca. Pozdravil sem ga kakor vedno. “Kdo pa ste Vi?” me je osorno vprašal. Začuden sem ga vprašal: “Kako to, da me danes ne poznate.” On pa: “Vi ste zločinec ali pa norec.” Na vprašanje, kaj vendar misli s tem, mi je rekel: “Vi hujskate našo mladino proti narodnemu voditelju, vi širite lažne tiskovine.” Res zabolelo me je. Niti malo se nisem zavedal, da bi storil kaj takega Pozneje sem govoril z dekanom Jernejem Hafnerjem. Prava, tipična gorenjska korenina. Poznan iz časov, ko je organiziral orlovske izlete y Prago, Strass-burg, Berlin itd. Znan je bil po svojih pridigah, zlasti ko je priporočal praprot proti revmatizmu. Omenil sem mu, kaj se je zgodilo. “Kar pozabite. Vi ne poznate msgr. Skerbca.” Kake tri tedne pozneje sem nepričakovano dobil pismo od g. mon-signorja. Opravičil se je radi izpada, ker da “je bil napačno informiran”. Č. g, Hafner je vso zadevo sporočil msgr. Jagodicu, on pa, ki me je dobro poznal, je zahteval od Skerbca, da se opraviči. Toda značilen je bil konec tega “opravičila”. Dobesedno ga navajam. Pismo je v mojem arhivu. Takole se glasi: “Pazite, svarim Vas, da tudi Vi enkrat ne boste sedeli na zatožni klopi pred narodnim sodiščem.” Bo kdo rekel, zakaj obnavljaš te stare zadeve. Zato, da prikažem, da smo prinesli tudi Slovenci s seboj iz domovine v begunstvo vse svoje politične napake. Ne^ izprosna trma, samo mi in nihče drugi. Slepa politična pokorščina. Oboževanje “narodnega voditelja”. “On že ve, kaj dela.” Sovraštvo do vseh, ki so drugače mislili. Kolikor vem, ti krogi niso marali ne senatorja Ivana Brodarja, ne odličnega voditelja kršč. delavcev Albina Gasarja, skratka nobenega, ki je mislil s svojo glavo. Dam prav dopisniku Ameriške Domovine A.Ž., ki pravi: “Moje brezmejno zaupanje v naše voditelje se je tiste dni močno omajalo, pozneje v taboriščih pa popolnoma zrušilo.” (AD 1. febr. 1975.)
(Dalje sledi)
*
Je kaj “paberkov” v Chicagu? Niso paberki, ampak lepo, žlahtno sadje, če smemo tako reči. Mislim namreč na Mednarodni velesejem na Navy Pier, v dneh 1. in 2. nov. Tudi slovenska skupnost je bila lepo zastopana. Veles e jem pravzaprav svet v malem. Vse od Ervope kjer je naša domovina, tja do Azije in Afrike. Mešanice številnih narodnosti in barv. Tudi Kitajska je bila zastopana, ni bilo pa Sovjetske zveze, kjer baje tečeta “mleko in med”. Vi- ’
del sem razstavo Belorusov, e-migrantov seveda. Imeli so velik napis zahvale za svobodo in demokracijo, ki jo uživajo v tej deželi. Vsaka narodnost ima nekaj svojstvenega. Način življenja, svojsko kulturo, ki se kaže v pestrih narodnih nošah v kuhinji in tudi v izdelkih.
j V velikem drenju se je težko znajti. Komolce rabiti, da bi več , videl, ni olikano. Tako sem po • I časi koračil po razstavišču. Oko je seveda naj prvo iskalo za Slo-j venca središče razstave — slo-; venski paviljon. Našel sem ga. Obstal sem, videl sem Toneta Gabra ml. in go. Bredo Modic, ki sta čuvala prav pod visokimi slovenskimi gorami našo razstavo, ki je vsako leto drugačna, vedno nekaj novega in zanimivega. Pozneje sem lahko pozdravil tudi Miss Slovenia, brhko Magdo Simrayh. Nekam zelo ponosna se rni je zdela. Pa sem Ge izvedel, zakaj. Pozdravila je Mr. Daleyja, našega odličnega župana. Pripela mu je slovenski šopek in še — poljubček mu je dala . .. Zagledal sem se v ta slovenski kotiček. Duša in srce I tega kotička v sredi množice j večjih in bogatejših narodov je bila ga. Metoda Fischinger. Motto tega kotička — slovenskega kotička — je bil “Veličastvo naših gora”. Ona sama'je naslikala Log pod Mangartom. Škoda, da ni bilo to omenjeno. Velika, u-mentiska scena, 6 čevljev dolga in 2 čevlja visoka, je predstavljala. delček slovenskih lepot, ki so na tako majhnem kraju, kakor je Slovenija, tako nakopičene, kakor da bi Stvarnik hotel prav nad ta košček zemlje, ki je naša domovina, iztresti vso perišče naravnih lepot. Ga. Metoda je tudi naredila mnogo lepih keramičnih krožnikov, bogato poslikanih. Ima izreden talent za to delo. Pestrost barv in motivov ... Poleg je bila razstava izdelkov iz tolčenega bakra raznih oblik in variacij, delo ge. Brede Modic. Ga. Modic je bila seveda tudi v narodni noši. Tudi je bilo precej lepih ročnih del v tem oddelku. Ribničani seveda niso izostali s svojo robo.
Bil sem utrujen in lačen. Mnogo dobrot iz različnih narodnosti kuhinj je bilo na desni in levi. Hotel sem srečati Mrs. Slo • venia, t. j. Metodo Fiscmhger. Našel sem jo sredi celega štaba pomočnic in pomočnikov. Po ■ dravil sem jo in se čudil njeni veliki energiji. Kranjske klobase so bile dobre, prav tako kislo zelje, njena specialiteta, in iz vrsten čaj. Tudi ta je bil njen izdelek. Ne vem, če izda komu svoje recepte od kislega zelja in čaja. Ko sem odhajal, mi je potožila:	“Vsega bo zmanjkalo.”
Bilo je šele ob 3. pop. Stikal sem še dalje. Znana slovenska slika-rica Mrs. Bucik je tudi razstavila svoje slike. Vsako leto ima nekaj novega, škoda, da ne pride več v slovensko naselbino. Obljubila je, da se bo “poboljšala”. — Kje so pa naši slovenski plesalci, sem bil radoyeden. Povedali so mi, da bodo nastopili v nedeljo popoldne. Rad bi jih še enkrat videl. A ni bilo mogoče. Bili so prikazani tudi v filmu. Moram se zahvaliti ge. dr. Angeli Chemazar za njeno veliko prijaznost. Prišla je po mene,
NEW YORK, N.Y. — V enem sestavkov o življenju njujorške slovenske srenje sem zapisal, da je podobno gibanju morskih valov plime in oseke. In vendar je velka razlika med obema življenjskima gibanj ima. Morje ima naravno zakonitost, ki mu nenehno ukazuje njgovo naraščanje in upadanje. Tu imamo živo mrtvo naravo brez čutenja, brez razuma in brez samolastne 1 volje.
Naša narodna srenja v New Yo-rku je — kot sleherna drugod na Ameriškem — sestavlje-■ na iz živih bitij, ljudi slovenske-' ga porekla, od katerih ima vsakdo svoj razum, svoje čutenje in svojo voljo. Tem posamznikom nihče ne ukazuje, samo včasiii nasvetuj in vabi, da bi prišli skupaj in ustvarili na Osmi plimo naše skupnosti.
In na Osmi je že dolga leta, da i desetletja tako, da so dnevi med [ nedelj ami. stalna srenj ska oseka. Ko govorim o srenjski plimi, imam zmeraj v mislih samo nedeljsko razgibanost skupnostnega življenja pri slovenski cerkvici sv. Cirila na Osmi.
V današnjem srenjskem poročilu bi rad zajel časovnost od tretjeoktobrske do tretjenovem-berske nedelje, mejnika dveh prosvetnih ur, ali po zdajšnjem mojem opisovanju čas med eno in drugo gotovo srenj sko plimo. Rad bi pogledal spet v ta čas in vam poročal, če smo medtem doživeli kako izredno razgibanost.
mi tako omogočila poset tega velesejma in me spet pripeljala srečno nazaj. Ga. dr. Chemazar:
Bog lonaj!
*
Kaj pa slovenska božičnica?
Tudi ta bo v Muzeju za znanost in industrijo v soboto, 13. decembra, ob 3.30' popoldne. Tudi to je nekaj slovenskega, kar drugi narodi nimajo. Imajo svoje Santa Claus, a pravega Miklavža ni, le med Slovenci ga
imamo. Prišel bo z vsem veliča-! žil namene in cilje te organiza-stvom kakor vedno.	1 c'i.ie, katere člani naj bi se tru-
*	, dili postati boljši kristjani. Go-
Koroška slovenska mladina je voril je o delih usmiljenja, da navdušena za misijone. V “Kat.1 j ib morajo člani vršiti zlasti z
O eni sem že poročal v zadnjem srenj skem poročilu. To je bila razgibanost njujorške slovenske srenje na četrtooktobr-sko nedeljo, ki je bila hkrati fama uspešna misijonska nedelja. Na popoldansko prireditev je prišlo precej srenjčanov, ki niso farani slovenskega Sv. Cirila na Osmi. In spet sem imel priliko razmišljati o njujorški slovenski srenji. Nikdar se čisto ne krijeta ravno zavoljo dejstva, da ju sestavljajo posamezni slovenski ljudje na tem delu Amerike. Kadar te naše ljudi nekaj zagrabi v njihovem čutenju ali kadar jih nekaj izvabi iz razpršenosti v prostoru v narodno sredino, ji videvamo na Osmi pri Sv. Cirlu. Tako se nam je dogodilo na nedeljo popoldne, 26. oktobra, ko je bilo' zjutraj pri osmi in deseti slovenski maši pusto in prazno ...
Njej sledi prvonovembrska nedelja, ki nam je dala šibko plimo pri osmi maši in močno oseko pri deseti. In na prvo nedeljo v‘ mesecu je skoraj zmeraj tako. Možje in fantje, ki so člani Društva .Najsvetejšega Imena, pridejo k skupnemu obhajilu pri osmi maši. Po maši imajo mal zajtrk v dvorani, kavo in žemljice s surovim maslom, kateremu sledi društveni razgovor.
Na to nedeljo niso imeli nobenega i z r e d nega govornika. Člani sami so govorili o različnih stvareh. Predsednik društva g. Jože Šimic je pohvalil tiste člane, ki so s svojim sodelovanjem in delom pripomogli k moralnemu in materialnemu uspehu farne misijonske nedelje. Župnik oče Richard Rogan je hvalil predsednika za njegovo duhovno misel o misijonih in nam nekaj povedal o farni prireditvi naslednje sobote zvečer — o vinski trgatvi.
Ivan Kamin je govoril o organizaciji Marijine legije, katere član je bil v času, ko je živel v Clevelandu, Prisotnim je razlo-
sodnika, je imel okoli sebe družbo za dve mizi. In tako je bilo v naši dvorani gosto in tesno. To situacijo so dobro izrabili ta-tavi, k so vdrli v srenj ski vinograd, in postavljeni policaji: Charles in Tone Guardia, Kori in Korelček Klezin ter še par drugih niso bili kos položaju. Sodni kazni so srečno ušli vsi v množico pobegli tatovi. In teh je bilo precej. S tem so odnesli tudi kazensko globo, ki jo jim je odmeril sodnik v korist cerkve sv. Cirla. Vendar kljub temu je menda izkupiček kar dober, kar bomo zvedeli iz cerkvenega o-znanila na prihodnjo tretjeno-vembrsko nedeljo.
K temu uspehu so pripomogli darovalci za kuhinjo in farni delavcu
Za kuhinjo so darovali: Josie Guardia 6 potic, Helen Klezin 2 potici, Ivanka Okorn lahke flancate, Frančiška Ravnikar 2 rozinova šarkelj na, Barbi Kamin čokoladni šarkelj. Čokoladnega je spekla tudi 12-letna Marjanca Prelogova in ,ga prinesla fari v dar, Marija Burgar-jeva 1 šarkelj in farna tajnica Josephine dva kejka.
Skrb za kuhinjo sta tokrat prevzeli Ivana Okorn in Helen Klezin. Prdine pomočnice, po-strežnice za mize pa so bile: Rezka Guardia, Lucija in Emica Jelše var.
V	kletni bari prank Vojska in Korlček Klezin.
V	garderobi Marjanca in Helenca Klezin. Joško Klezin pa je bil vsepovsod in menda sredi naše otročadi tudi med tatovi. ' Ker so bili mladostniki, jih policaji niso prijeli. Torej: srenj-ska mladina zna vsem v zabavo-čudi krasti v srenj skem vinogradu, ki se enkrat na leto tudi zanje odpre.
V	naši dvorani je skoraj vsak dan ukrajinska baletna šbla. Zato je treba dvorano urediti na hitro, ko se šola konča ob šestih. In to delo so opravili Anton Babnik s svojimi sinovi v dobri uri. Samo dekoracija je bila napravljena že popre), katera je bila delo župnikovo. Kar čedno je zgledalo po dvorani, malo po sedmi uri... in čakali smo goste, ki so se zares zgostili vanjo.
Po razgibani srenj ski zabavi so Klezinovi ob pol dveh zjutraj začeli pospravljati dvorano in jo
misijonih”, ki izhajajo v Argen- : obiskovanjem bolnih, onemog-1 pospravili v eni dobri uri.
tini, beremo, da je slovenska lih, revnih in ostarelih. To so veja škofijske mladinske akcije dejanja, katerih opuščanje je zbrala 119,942.10 šilingov, kar močno spravilo naše krščanstvo znese 4,700 ameriških dolarjev. < v sedanjo krizo, ko zanjo prera-
di iščemo vzroke izven nas samih. In del usmiljenja je bore
obiskujemo, na stare in onemogle pa kaj radi pozabljamo!
G. Sergej Delak pa je nekaj besedi posvetil, ker je pač Tržačan po1 rodu, pomembnemu do-
skupnih mejah, kar je posebno
Del te vsote bo letos šel tudi v pomoč vzdrževanja Misijonskega zavoda Baragovega semenišča v Buenos Airesu.
*
Nekaj pomembnih obletnic.
Pred 400 leti, 1. 1575 je bila ustanovljena v Ljubljani prva slovenska tiskarna.
Pred 70 leti (1905) je ustanovil škof dr. A. B. Jeglič prvo popolno gimnazijo v St. Vidu nad Ljubljano.
L. 1915 je Antanta obljubila (23. apr.) v Londonskem paktu zapadni del Slovenije (Slov. primorje) Lahom, če pristopijo na stran Antante. Slovencev o tem ni nihče vprašal.	,
30. aprila 1915 je bil ustanov-; maši in nekaj fantov, potem ni Ijpn v inozemstvu Jugoslovan- žena in otrok pri deseti maši. In ski odbor. Predsednik Trumbič cerkvca, veste, da je zato skoraj (Hrvat) je vodil v inozemstvu ; prazna. Samo včasih doživimo borbo za osvoboditev Jugoslo- ; tudi v, tem presenečenje srenj-vanov izpod mačehovske Avstri- ske skrivalnice, a na to novembrsko nedeljo ga ni bilo.
Plima je nastopila na večer drugonovembrske sobote, čeprav jo ni povzročila samo nju-jorška slovenska srenja. Na farni vinski trgatvi smo imeli v gosteh dve omizji bratov Srbov iz
Tej sobotni plimi v dvorani je takoj sledila srenj ska oseka pri osmi in deseti maši na drugo novembrsko nedeljo.
Drugače pa bo, to vem za gotovo, čez tri dni, ko bo novembr-
malo med nami. Bolne neradi ska prosveta. Lep bo program in
navrh vsega na njem nastopijo spet ZVONOVCI iz Fairfielda. Nekaj naših ljudi, ki drugače ne prihajajo, jih pride to nedeljo poslušat,. ker so kupili njihovo
govoru med Italijo in Jugosla- ploščo in bi radi srečali “in per-vijo o mdsebojnih odnosih in ; son” pevce. Liga Slovenskih A-
merikancev, Inc. ima prejšnji
važno za nas Slovence. Za naše ' dan svoj rrdni letni občni zboer, zapadne meje je šlo. Nekaj več 1 študijski dan in svečano večerjo trdnosti je v njih in upajmo na srečno cerkveno-upravno rešitev Slovenskega primorja.
O srenjski oseki ' pri deseti maši ne bom govoril. Zmeraj je tako, ko možje pridejo k prvi
Italija je 30. maja 1915 napovedala vojno Avstriji in je po končani vojni zasedla vso od Angležev obljubljeno ozemlje. Tragedija slovenskih Primorcev je pričela.
Vsaka oblast pokvari človeka;
v hotelu Commodore. Verjetno bo mariskateri i z v ennjujorški predstavnik prišel drugi dan na Osmo k dese'ti maši in na prosvetno uro . ..
Tako bo na to nedeljo na Osmi močna življenjska plima, o tem sem gotov, in spet bo nekaj vrednega za srenj sko poročanje.
Tone Osovnik
— Brazilija je postala neodvisna država 7. septembra 1882.
ZA DOBRO VOLJO
. Tone: “če veš, kdo ti je ukra-njihove parohije sv. Save v New del avto> zakaj ga ne prijaviŠ
Yorku. Njhova cerkev je komaj policiji’” absolutna oblast ga pokvari do j 17 blokov od naše. Med nas so ( Tine: “Čakam da ga bo preje dna (Konfucij). Primer: avstrij. j prišli sosedni ZVONOVCI s svo- prebarval.” ski cesarji, Hitler in Stalin, Ijimi ženam in prijatelji ter 'za-i	*.
Mussolini, Tito itd.	; sedli dve mizi. Spet so se zbrali	Mali Jakec se rad igra na
*	naši ljudje iz tržaškega in gori- pesku.
Skoraj je preveč. Rad bi še škega Krasa in prišli med nas. i “Ali si že našel kakšnega pri' komu odgovoril, toda zmanjkalo ) Bilo je tudi omizje jugoslovan- Ijatelja?” ga vpraša mama. je — papirja.	j skih Romunov iz Ridgewooda. | “Ne še,” odvrne Jakec. “Ta
Pozdravlja vse	! Ciril Guardija, ki je letos bil ne zna nobeden tako jesti peska,
“Toti Staj ere”	imenovan za srenj skega višjega kot ga znam jaz.”
AMERIŠKA DOMOVINA,. NOVEMBER 18, 18'.
KANADSH4 DOMOVINA
RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU
Ottawi ni uspelo doseči pova- razvoj. To ustvarja in povečuje bila na gospodarske razgovore v sovražno razpoloženje med uni-Parizu, četudi je svarila Franci- jo in vlado. Unija izjavlja, da jo, da bo odklonitev slabo vpli- : hoče vlada unijo razbiti in po-vala na bodoče odnose med Ka- j tem poštnim uslužbencem vzeti
nado in Francijo. Kanadsko u-deležbo so zagovarjale ZDA, toda v Parizu, kjer so prvotno hoteli omejiti udeležbo le na ZDA, Japonsko, Zah. Nemčijo in Vel. Britanijo, so pristali na povabilo Italije, niso pa bili voljni vključiti Kanade.
Razgovori so se včeraj končali ob boljšem razumevanju stališč posameznih držav, ki so bile na konferenci zastopane, pa tudi s sklepi, da naj bodo sedanji drseči valutni tečaji delno omejeni in pod nadzorom, da naj ostane mednarodna trgovina čim bolj prosta, da ne bo ovirala oživljanja gospodarstva, ki je od lani v naj večjem povojnem zastoju. V Evropi pravijo, da oživitev njihovega gospodarstva zavisi v dobri meri od poživljenja ameriškega gospodarstva, ki naj bi sprejelo del rastoče industrijske proizvodnje Evrope.
*
Kvibeška pokrajinska vlada se je odločila prevzeti odgovornost za olimpijske igre prihodnje poletje v Montrealu, ko so stroški za gradnjo stadiona in ostalih priprav p o r a s 11 i od
del ugodnosti, ki so jih dosegli v preteklih kolektivnih pogodbah. Glavni boj je seveda za plače. Vlada je pristala tekom pogajanj na povišanje plač za $1.70 na uro tekom bodočih 30 mesecev, med tem ko zahteva unija $2.70 urnega poviška tekom prihodnjih 25 mesecev in skrajšanje delovnega tedna1 od 40 na 35 ur.
Pogajanja, ki so nekaj časa kazala na možnost uspeha, so bila še pretekli mesec prekinjena in ni izgleda, da bi jih obnovili. Glavni poštar je izjavil, da je pripravljen čakati na konec štrajka do prihodnje Velike noči, če treba.
Med tem je vodstvo unije poštnih delavcev v Torontu sklenilo zahtevati neposredno glasovanje vseh strajkujočih o zadnji vladni ponudbi. Unija se zahtevi upira in jo je že ponovno odklonila. Sedaj se je v podporo te zahteve začela oglašati javnost, ki jo štrajk poštnih delavcev najhujše prizadeva.
8. avgusta 1974, ker ni plačal i listka za kršitev p1 rc m e t n i h predpisov, pretepali in suvali. Dejal je, da angleško še ne razume dobro in je zato prosil za pojasnilo, ko je čuvaj dal nek ukaz. Čuvaj ga je nato butnil ob steno in ga pretepal.
Slični neutemeljni napadi ječarjev na jetnike naj bi se dogajali v raznih ječah Kanade. Doslej so zbrali in opisali okoli 40 takih slučajev v prvem delu preiskave.
N	*
Ontarijska pokrajinska skupščina je odklonila enačenje sionizma z rasizmom v resoluciji glavne skupščine Združenih narodov. Označila jo je za “obžalovanja vredno dejanje”.
*
Jose Lopez Portillo je bil imenovan za p r e d s edniškega kandidata Mehike, kar pomeni, da bo izvoljen. Kandidat je vendar vso reč vzel zares in se spu-
Manj kot 3 kilograme rib letno na Jugoslovana
Morski ribolov v Jugoslaviji že leta životari na robu stagnacije in rentabilnosti, v precepu med vse večjimi stroški proizvodnje in nenehnega pomanjkanja obratnih sredstev, brez denarja, namenjenega razvoju in večji predaji svežih in predelanih rib, pravi poročilo v ljubljanskem listu “Delo”.
Premalo je pomoči družbene morjih naše zemlje, na več kot skupnosti, zbornicam je ribištvo 80 milijonov ton v letu 1974.
zadnja skrb, banke se komaj kdaj usmilijo in dodelijo posojilo ribiškim podjetjem. Skratka: družba kaže premalo razumevanja in se v glavnem omejuje samo na redke spodbudne besede.
Po drugi strani pa nastopajo popolna neenotnost ribiškega gospodarstva, brez kakršnih-koli poskusov partnerstva oziroma integracij, združevanja sredstev,
Poudariti moramo tudi pozornost, ki jo socialistične države posvečajo morskemu ribolovu. Videli bomo, da tudi tu zaostajamo za njimi. Po podatkih FAO' je Albanija povečala ulov od leta 1948 do 1973 kar petkrat (od 800 na 4000 ton), Bolgarija šestnajstkrat (od 6400 na 102,000 ton), Poljska 12.3-krat (47,000 in 579,000 ton), Romunija med letoma 1959 in 1973 štirikrat (z
opreme ladij, ljudi, načrtov in; 20.600 na 84,000 ton)
programov razvoja ter tisto malo denarja, kolikor ga podjetja
stil v odločno in obširno kampanjo.
Le redek, če sploh kateri, izmed 25 milijonov mehiških volivcev dvomi, da bo Portillo, 55
let stari odvetnik, izvoljen pri j jektivnih okoliščinah, ki so volitvah 4. julija za naslednika
Luisu
sploh imajo. Skratka, gre ra navlako zastarelih navad in nazorov, ozkosrčnosti in otepanje s težavami in cepetanjem na ‘lastnem dvorišču’. Ob številnih ob-
državnemu predsedniku Echeverria.
c ., .	,,	,	Na občnem zboru socialistične
"IG T3TTGXOdGXl. T-IS Lev"* . .	*n /r i •	r-7	•
n v i , s-\ ’stranke v Mannheimu v Zvezni vil pouk na srednuh šolah On- i	v...	,	,	, .
^	.	..... republiki Nemem sta strankin
Prvotno v ta namen predvidenih tana, četudi je vzgojni minister .	J
.	t	..	. °.J	.	,. načelnik Willy Brandt m kanc-
^00 mililonov dolarjev na preko Thomas Wells, ko je pred peti-	J
J	v..	,	ler Helmut Schmidt dobila potmi meseci predložil uzakonitev	■	, ,	, v ......,
v ,	,v,.,	.	no podporo	delegatov,	četudi j in
pravice solnikov	do strajka,	iz- 1	^	°
en bilijon.
Montrealski župan Jean Dra-Pfiau naj bi s tem prevzemom vodenja olimpijskih iger “doživel največji poraz v življenju”, kot trdijo nekateri, pa se bo vondar s tem znebil tudi hudega bremena in odgovornosti.
je nekako eno tretjino zagovarjalo1 bolj levo marksistično smer. Vsi se zavedajo, da bo tre-
Predsednik zvezne vlade Pier-re E. Trudeau skuša dobiti čim širšo podporo za svoj program boja proti inflaciji, pa ne uspe-va posebno dobro. Delavske uni-K se upirajo zamrznitvi plač in trdijo, ker da je to v nasprotju z 2 njihovo pravico dogovoriti se 2 delodajalci o pogojih njihovega dela.
Nekateri kritiki zvezne vlade trdijo, da so Trudeau in njegovi sodelavci izgubili “stik s stvarnostjo” in da ne poznajo'nje že letos, 'tnjanskega stanja omejenih gc-sPodarskih možnosti večjega deta delavstva in uradništva.
javil, da ne bo dovolil, da bi U to pravico uporabili za “večjo
motnjo šolanja otrok”.	.	.	,	.	.. v
„	.	.	..	. .	; ba nastopiti skupno m odločno,
Pogajanja med unijo srednje-1 v ...	.	,	-
v ,,,	v., ,.	.	- . , . . ce naj stranka pri volitvah pn-
solskih učiteljev m šolskimi u-i, , .	.	.
.....	ihodnjo jesen dobi toliko podpo-
pravami so- se zataknila in obti- j	_ r- ^
- .	, v . -i - m , 1 re, da bo lahko v zvezi s svo-
cala op vprašanju plač. loront .	....	,	, , , r,
..v...	,,	. .vi hodnimi demokrati vladala Za-
ski solski odobor ponuja piace:, , .
od $11,575 do $24,820 letno, med jhodni NemciB-
tem ko! unija šolnikov zahteva !
povišanje naj nižje letne plače na $13,356, n a j v i š j e pa na $25,224. Nova pogodba naj bi veljala dve leti in naj bi vsebovala nis° dobili absolutne večine, so
še posebno določilo za dodatek k
Socialisti namreč po moči niso prva stranka, ampak šele druga, za krščanskimi demokrati. Ker ti pri volitvah pred 4 leti
glavnem zunaj ribiškega gospodarstva, imajo znaten delež za tako bedno situacijo v jugoslovanskem morskem ribištvu kot tudi v ribji predelovalni industriji in v prodaji rib in proizvodov iz njih tudi trmasti posamezniki in poskusi, da bi. se razbila enotnost znotraj te naše gospodarske veje.
Številnim narodom pomenijo morske ribe dragocen in bogat j
(485,000
in ZSSR 8,618,000
5.8-krat ton).
Medtem ko se naše morsko ribištvo giblje proti lastnemu zatonu (čeprav imamo izjemno dobre naravne pogoje zanj), druge države, in to ne samo tradicio- j nalno ribiške in pomorske, krepko razvijajo in modernizirajo ribolov v lastnih morjih in na širnih oceanih. Celo nerazvite države in tiste, ki so šele na začetku razvoja — po podatkih FAO — kljub skromnim in tehnično dokaj p rimi tivnim sredstvom dodeljujejo ribam vse vidnejšo vlogo v prehrani, saj je to najbolj naraven in tudi poceni vir prehran j evanj a.
Svetovna ribja proizvodnja se
vir prehrane, ki je važna po- vsako leto poveča za približno stavka v njihovi vsakodnevni sedem odstotkov (po količini se prehranski bilanci. V nekaterih približuje skupni proizvodnji državah, kot so na primer Nor- tako imenovanih,, toplokrvnih, veška, Danska, Japonska, ZSSR, kopenskih živali). Strokovnjaki Belgija, Grčija, Italija, Portu- trdijo, da bi se dalo v morju --galska, Peru, vsak prebivalec brez nevarnosti, da bi posamez-poje od 10 do 60 in več klogra- ' ne vrste rib iztrebili, oziroma mov rib na leto. Celo celinske ! porušili biološko ravnovesje v
evropske države, ki nimajo morja — Švica, Avstrija, Češkoslo-
morskih globinah r- letno naloviti 120 milijonov ton rib, to je
povišanju življenjskih stroškov. Šolski odbor je voljan dodatek upoštevati letos le, če bi dosegel 6%, prihodnje leto pa v celoti. Unija zahteva polno upošteva-
Značilen je štrajk poštnih de-lavcev, ki je v četrtem tednu in 116 kaže trenutno nobenih izgle-d°v na konec. Unija vztraja pri svojih zahtevah, ki jih smatra vlada za pretirane in nesprejemljive. Del poštnih delavcev se je kljub pozivom njihove u- j
Tako hodijo učitelji in učiteljice pred šolskimi poslopji na stavkovnih stražah, srednješolci pa so doma, namesto da bi bili v šolala.
^ije na delo in vlada podpira ta
čarterji in grupe 1976
Ljubljana Marc 6-19 smu-
Ca*ije in ogled skokov v Planici ;ivion ............... $323
Velika noč v Sloveniji
9'30 April ..........  $326
ARGENTINA: April 28 do
"Lij 12 .............. $663
v°deno po Prof. Lea Urbanc, dni hoteli uklj. zahtevo pošljemo seznam car-. jev za 1976 z AIR CANADA ln JAT v Ljubljana, Zagreb in platno.
se navadne karte, Florida en eden z hotelom od $202. - Carib-:Jea«, Hwai. Vsi SUNFLIGHT ln WARDAIR leti in ture.
. La jem automobilov, potni listi n vizumi, prošnje, prevodi INCOME TAX
Urbanc, Javni Notar - r- Karel Zuzek lel- 534-8891
JLlvjpas EXPRESS C*5A Bloor St. W.
4otonto Ont M6G 1K8
Večina velikih podjetij, ki spadajo pod nadzor v okviru programa boja proti inflaciji, podpira program, trdijo uradne vesti. Do določenega dneva se je i kljub poštnemu štrajku oglasilo s predlogi in poročili nekako 60% vseh prizadetih podjetij.
*
Tekom demonstracij v glavnem mestu Indije New Delhiju
vaška — pojedo vsako leto tri- | 40 milijonov ton več kot lansko
krat do šestkrat več morskih rib
vlado sestavili socialisti skupno s svobodnimi demokrati. Od te- kot mi’ Jugoslovani, daj se je politično razpoloženje obrnilo, kot trdijo, v korist krščanskih demokratov.
V	Kairu so objavili, da bodo postavili pred sodišče polk. La-tifa G. Shukryja, ki je že 12 let v pokoju, zaradi vohunjenja v korist neki tuji sili. Katera je ta sila, ni bilo objavljeno.
*
V	snežnem metežu v Kavka-ških gorah je v septembru našlo smrt 28 Ukrajincev. Od okoli 50, ki jih je našel v zametu neki pastir domačin, jih je uspel rešiti le 22. Vsi ostali sd zmrznih.
*
Britanske ribiške ladje lovijo v 200 milj obsegajočem obalnem pasu okoli Islandije za enkrat še brez motenj od strani Islandije, ki je svoje obalne vod za ribo-
pretekli teden proti izrednemu lov raztegnila pretekli mesec od stanju, ki ga je proglasila predsednica vlade Indira Gandhi 26. junija letos, so prijeli nad 30 demonstrantov. Vlada je namreč prepovedala vsaka javna zborovanja.
Japonske in britanske ladje so potegnile iz morja 30 preživelih mornarjev južnokorejske ribiške ladje, na kateri je prišlo do eksplozij in je začela goreti pretekli petek 300 milj od obale Oregona. Dva člana posadke sta ibiia pri nesreči mrtva.
Potopljena ladja Kwang Myung No. 90, katere domače pristanišče je bilo Pusan, je bila dolga 170 čevljev. Vzrok nesreče še ni bil pojasnjen.
*
Carl Caccia, 30 let stari priseljenec iz Italije, v Torontu, se je pritožil, ko so ga, kot trdi, v je,-či, kamor je bil zaprt za en dan
leto v vseh svetovnih morjih.
Mi smo pa za morski ribolov zelo malo naredili in smo zato tudi najmanj napredovali, veliko manj kot v drugih gospodar-iskih dejavnostih nasploh v zadnjih 30 letih. Povojni razvoj na-veška itd. Od leta 1938 se je sve- f^ga morskega ribolova ni šel v tovni ulov merskih rib povečal | štirikrat — od 21 milijonov ton
Mi pojemo manj kot tri kilograme rib na prebivalca letno, desetkrat manj kot večina visoko razvitih držav. Največ rib u-love na Islandiji (5995 kg na prebivalca), sledijo Peru, Nor-
rib, ulovljenih v vseh oceanih in
50 na 200 milj od obale.
m
Pretekli teden je delalo v raznih delih Kanade težave vreme. V Saint Johnu je padlo 7.7 palcev dežja, kar je povzročilo obsežno poplavo. Sneg je oviral plovbo po reki sv. Lovrenca in ponekod ga je padlo po več čevljev. V Britski Kolumbiji je- v 24 urah padlo pet čevljev snega, ki je odrezal vsako kopna zvezo z Bella Coola.
z razvojem te gospodarske dejavnosti v svetu. “Medtem ko so se vse države s pomorsko tradicijo u s m e r i le v gradnjo ribiških kapacitet za u-spešno izkoriščanje svojih obalnih in odprtih morij, smo pri nas samo neznatno povečali u-lov s predvojnih 20,000 ton na 30,000 ton, kolikor nalovimo na leto,” je izjavil še pred tremi leti naš ugledni strokovnjak za ribištvo Evarist Parun, svetovalec za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrambeno industrijo v SR Hrvatski, ki se je goreče zavzemal za naše ribištvo.
Vzemimo primer iz leta, 1954,
OLJEVOD NAGLO GRADIJO PREKO ALJASKE — Slika kaže del oljevoda, ki ga gradijo preko Aljaske od Prudhoe zaliva na- severu, do Valdeza' na jugu. Vod je treba izolirati s posebnimi plastičnimi obodi, kjer. je pritrjen na nosilce nad zemljo.

ko so jugoslovanski ribiči nalovili v Jadranskem morju 14,940 ton rib, leta 1959 18,993, 1. 1974 pa že 30,223 ton. V istem morju italijanski ribiči vsako leto ulovijo približno 150,000 ton rib 0-ziroma petkrat več kot jugoslovanski. Italij an ski ulov (če vključimo še druga morja), je znašal leta 1972 264,000 ton rib Italija ima 24,806 ribiških ladij in čolnov z 32,000 brt, 4050 motornih ladij in čolnov s 169 174 brt in 61 ladij za ribolov na odprtem morju s 46,670 brt. Celo Maroko, država v razvoju, se lahko pohvali z letnim ulovom okoli 350,000 ton rib, od tega 0-koli 320,000 ton sardel. Seveda pa je za tak ulov lahko hvaležna svoji močni in sodobni ribiški floti.
Od skupnega ulova v Jadranskem morju gre Italijanom kar 80 odstotkov. Na Jugoslovane pride okoli 18 odstotkov ulova, Albanci pa poberejo preostala dva odstotka.
Do leta 1959 so pri nas dogradili 200 ribiških ladij, od tedaj naprej pa nobene. Trenutno jih imamo samo 212, od tega samo 43 ladij z več kot 50 brt, povprečna starost naše ribiške flote pa je med 16 in 32 leti. Italijani imajo povprečno na ladjo 56 brt, mi pa zgolj 36 brt. Naši ribiči (triletno povprečje) so na ribolovu 153 dni letno, povprečje bivanja na morju ribičev drugih sredozemskih držav pa je 240 dni. Drugi spodbujajo morski ribolov, mi imamo pa komaj kaj pojma o njem.
Leta 1954 smo imeli 14 delovnih organizacij ribiškega gospodarstva (19 podjetij, 85 zadrug in 37 ribiških obratov pri tedanjih splošnih kmetijskih zadrugah in 19,000 ribičih). Leta 1971 je bilo samo 25 ribiških obratov (13 podjetij, 7 zadrug in 5 ribiških obratov pri zadrugah s 13,-096 ribiči — podatki veljajo samo za SRH). Zdaj obstaja deset podjetij za ulov, predelavo in prodajo rib in ribjih proizvodov, od teh jih je osem vključenih v poslovno združenje ribiškega gospodarstva v Zagrebu. Za zdaj se še ne morejo pohvaliti z uspehi okoli močnejše povezave, združevanja in integracije teh majhnih in precej revnih podjetij. Kriva so pa tudi ta majhna podjetja. Spori in nerazumevanje gotovo ne morejo zagotoviti složnosti.
Delovna skupina komisije CK ZKH za samoupravne odnose v kmetijstvu in na vasi je sprožila vprašanje združevanja v ribiški proizvodnji. Hkrati je nakazala tudi pot, kako bi se ribiško gospodarstvo najlaže izvleklo iz do zdaj najtežje krize. Seveda mora pomagati družba, vendar ne tako, kot je v gradivu o razvoju gospodarstva Dalmacije od 1976 do 1980 gospodarska zbornica Dalmacije na 139 straneh teksta posvetila morskemu ribolovu skromne pol strani!
Za gradnjo hladilnikov, nakup ladij, opreme in razvoj ribolova do 1980 brt bi bilo potrebnih 92 milijonov dinarjev. Kje bi se dalo najti toliko denarja?
Tako ribiška podjetja kot podjetja za predelavo rib imajo komaj dovolj denarja za izplačilo osebnih dohodkov zaposlenim, čeprav so ti dohodki nekje na zadnjem mestu v Jugoslaviji. V tem času leži okoli 40 odstotkov letnih ribjih proizvodov v skladiščih, po Jugoslaviji, izvoz je skoraj ustavljen (cene na svetovnem trgu padajo, diskriminacijska politika držav uvoznic, razvoj lastne ribiške industrije ipd.), prodaja pri nas stagnira.
Uvoz rib, ki je enak našemu celotnemu ulovu na Jadranu, postaja zmeraj bolj zanimiv tudi za naše ribiške gospodarske organizacije, saj se da z njim dobro zaslužiti. Lasten ulov se da. tudi zanemariti, saj na tem področju prevladujejo vsemogočni trgovski potniki, ki izsiljujejo delavce v tovarnah za predelavo rib ha ob tena zaslu-
žijo več kot cele skupine proizvajalcev (trgovskih potnikov je menda okoli 60, njihovo delo v dobro organizirani prodajni službi pa bi lahko opravljalo nekaj uslužbencev!)
(“Delo” po “Vjesniku u srijedu”)
Kes// iz Slovenije
Nemški časnikarji zavračajo jugoslovanske očitke
Nemška časnikarska zveza je zavrnila očitek Tanjugovega dopisnika iz Bonna Slobodana O-bradoviča glede “protijugoslovanske gonje zahodnonemškega tiska”. Obradovič očitno zamenjava dolžnost neodvisnega časnikarja, ki mora poročati po resnici, s poročanjem v smislu nasilnih partijskih ali državnih u-radov, ki je slabo.
Zveza je dodala: Če se zahod-nonemški dopisniki ostro pritožujejo nad tisku neprijaznimi metodami prav v Jugoslaviji, je to zato, ker je ta dežela pokazala v preteklosti za naloge časnikarjev več razumevanja kot mnogo držav vzhodnega bloka. Povratek k državnemu dirigiz-mu na tem področju se zato v ZR Nemčiji posebno boleče občuti.
(Frankfurter Allgemeine Zeitung, Frankfurt.)
Piranski potapljači
Piransko potaplj aško društvo žeN deset let načrtno vzgaja raziskovalce morskih globin. Vsako leto imajo vrsto tečajev in praktičnega pouka. Inštruktorji opravljajo svoje delo brezplačno.
Društvo ima preko sto kvalificiranih potapljačev in 15 inštruktorjev. Potapljači radi pomagajo ob različnih prilikah gasilcem, ribičem ali podjetjem, ki potrebujejo njihovo pomoč.
Moškanjci so praznovali
Kraj je znan kot Lukarija. Čebula (Štajerci ji pravijo ‘luk’) tu dobro uspeva in so jo kmetje včasih z vozovi vozili daleč naokrog. Gasilci so svojo 70-letni-co obstoja združili z lukarskim praznikom.
Spet je bilo prikazanih cela vrsta starih običajev, tekmovanje v pletenju vencev čebule, jedcev “hudega luka”, izbiranje ‘ najlepše lukarice in zabavni program.
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
EUCLID — HIŠA NAPRODAJ
Blizu Tracy in E. 236 St. okolici, 4 spalnice, IV2 kopalnice, velika sprejemna soba, jedilna soba, karpetirano, ognjišče, dve garaži. Blizu šol, cerkve in trans-portacije. $39,500. Kličite 256-8004 po 5. uri.
-(180)
SOBE SE ODDA
6. sob, furnez. Vse prenovljeno, zakoncema srednje starosti, prazno. Na 6523 Bonna Ave. zgoraj. Nič živali.
-(178)
FOR SALE
beautiful modern brick bungalow, within walking distance of Our Lady of Perpetual Help church and school, north of blvd. 4 bedrooms, 2 up, 2 down, large kitchen with eating space. Double garage. High 30’s, near Villa Angela school. 481-2353.
—178)
Help Wanted — Female
HELP WANTED — FEMALE WOMAN
short hours 10 AM to 2 PM. Waitress — make sandwiches— experienced. 881-5033. No calls at noon.
____________ (180)
Full time. Speak Croatian.
ANZLOVAR DEPT. STORE 6214 St. Clair Ave.
(18,21 nov)
J'^moviua, november is, 1&75
a&OOOOOOOOOOQOOQOfeOQOOOOOOOCOOQOOQOOQOOOOOOQOOOO
JANEZ JALEN:
BOBRI
Prva knjiga
SAM
^oooooooooooootaooooooooooooooooooccoooooooooeoc^
Več dni je potem počivala v j jih izdajala za vse kaj drugega
skalni votlini na pobočju Gole gore, preden so jo nehale boleti noge. Sivi Volk in njegovi lovci so pa iskali v potoku pod bobrovim jezom drevake Udarnega Jalana, za katere je bila Jelka zvito pozvedela od Sinjeoke Ko-drolaske. Kar niso jih mogli dobiti. So bili potopljeni v gla-to. Staknili so jih šele tretji dan, jih otegnili na suho in očedili. Delo jim ni šlo kaj prida od rok. Ga niso bili vajeni.
Kakor premožen menjalec se je Sivi Volk s svojimi lovci spustil drugi dan ob prvem soncu z vsemi tremi drevaki po Dolgem potoku navzdol proti Velikemu jezeru. Odpremo je vodila prav za prav Košata Jelka. Ni se bala, da bi zašla. Je bila za pravo smer natančno izprašala Sinjeoko Kodrolasko. In z Gole gore se je bila te dni dobro razgle-
kakor pa za mirne in pohlevne menjalce. Če se morebiti z ukano ne mislijo polastiti kolišča? Pa komaj. Jih ni kdo vekaj. Bi jih Turovci, ki so bili domalega vsi doma, kaj lahko užugali. Ko so pa tujci pričeli povpraševati po bobrovih kožuhih in bobro-vini, za kar da so pripeljali s sabo bronaste zapestnice, nože in sekire in sol, je Turovce zamenjava hudo zamikala. Tršati je povabil Sivega Volka, naj pristane in pokaže svoje blago.
Izmed vseh, kar jih je prišlo po poševnem pristajnem mostu navzgor na mostišče, so se Turovci najbolj čudili Košati Jelki. Zenska med samimi trdih bojev vajenimi moškimi. In še mlada in brhka navrh. Nak! Kar v glavo jim ni šlo. Dekleta in mlajše žene so zavidale Jelko za prelepo pisano ogrlico. Še nikoli
dala. Skrbelo jo je samo, da bi "niso videle take. Moški so pa se ne srečali z Ostrorogim Jele-! občudovali žlahtno kožuhovino nom. Bi Sivega Volka takoj skalne kune, s katero je bila tuj-spoznal in z njim vred tudi njo. ika bogato ogrnjena. Vsi pa so Utegnil bi skaziti njuno namero, 'sodili, da mora biti dekle ime-Sonce se je že nagnilo čez svoj nitnega rodu.
vrh, ko so Volkovi Kozorogovci priveslali pod kolišče Tršatega Tura. Oblajala jih je tropa psov. Za njimi so iz koč in od vseh strani pritekli otroci in pr oj ali zijala. Prihitele so so ženske past radovednost. Moški pa so gledali tujce zdaleč in zviška.
Sivemu Volku je bilo nerodno,, Skoraj bi se rajši srečal s svojimi lovci s čredo pobesnelih turov, kakor da so zijali vanj Turovci. Ni bil vajen takih potov. Kar ni si mogel domisliti prave besede. Košata ga je morala opomniti, naj povpraša po glavarju.	/ ;
Tršati Tur je pristopil k ograji. Zapodil je otroke in pse in ukazal ženskam oditi nazaj na delo. Sam pa se je začel razgo-varjati raz mostišče s Sivim Volkom, ki je stal spodaj v drevaku.
Volkovim Kozorogovcem Tršati in Sulec in vsi Turovci kar nič niso zaupali. Njih obrazi in od orožja in zob in krempljev
Urnega Sulca je Jelka koj prepoznala. Še prej, preden so si povedali svoja imena. Natančno tak je bil, kakor ga je bila opisala Sinjeoka. .In je samo po sebi tako naneslo, da sta se Sulec in Košata največ pogovarjala. Jelka je bila Urnemu čimdalje bolj všeč. Ga je tudi znala privezovati nase.
Turovci in Kozorogovci so pričeli zamenjavati. Pa se obojim nič ni mudilo. Kar mimogrede se je zmračilo. Tršati je povabil Volka, naj s svojimi ljudmi prenoči v kolišču. Sulcu je bilo to kaj všeč. Jelka je pa že z vsega početka nameravala ostati čez noč pri Turovcih.
Konec je bil tak, da so se Volkovi Kozorogovci mudili tri dni na kolišču pod Plešivco. Košata Jelka je pa postala prva žena Urnega Sulca, bodočega poglavarja obsežnega najstarejšega kolišča v Velikem jezeru. Koba-Ijast je bil res precej. Bil pa je
zverjadi brazgotinasta prša so močan in najbolj slovit veslač.
Imenik raznih društev
ENO-MINUTE ČESTITKE ZA ROJSTNI DAN 36c ALI MANJ.
Enominutni izvendržavni telefonični poklic v daljavo lahko pomeni toliko in stane tako malo.
Po 5. uri popoldne vas stane enominutni poklic izven države samo 36(- ali celo manj, če kličete direktno.
Če primerjamo s pisanjem in pošiljanjem voščilnic, je to hitrejše, enostavnejše in veliko bolj osebno.
Seveda, če želite reči več, kot samo vesel rojstni dan, je tak poklic še boljši kup, ker vas stane
vsaka dodatna minuta manj. Če napravite 10-minutni telefonični obisk v daljno Kalifornijo, vas stane samo $2.70, plus davek -po 11. uri zvečer, ves dan ob sobotah in ob nedeljah do 5. pop. pa celo manj. Zapomnite si naše nizke cene za poklice v daljavo, za voščila k j, ,' \ rojstnim dnem. Ali želje za ozdravljenje.
Ali zahvale. Ali za kaj drugega!
"“t® /sev
(g) Ohio Bell
Dial-direct rates apply on all interstate calls (excluding Alaska) completed from a resilience or business phone without operator assistance. They also apply on calls placed with an operator from a residence or business phone where dial-direct facilities are not available. For dial-direct rates to Hawaii, check your operator. Dial-direct rates do not apply to person-to-person, coin, hotel guest, credit card of collect calls, or to calls charged to another number, because an operator must assist on such calls.
Publicity: Charles Terček, Molile Frank, Carolyn Budan Rehearsals every Thursday at 8 p.m. in SNH, room 2.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Častni predsednik Joseph Durja-/a, predsednik Joseph Penko Jr podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Matthew J. Dolenc, 1815 Sunset Drive, Richmond Heights, O. 44133 tel.: 261-1921, zapisnikar Rudolph Ivančič, knjižničar Donald Mulec. Nadzorni odbor: Al Hribar, J. Hrovat, J. Peznik. Pevovodja Frank Vauter.
Vaje so vsak 'torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Reeher Ave., Euclid, Ohio.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik: France Lovšin Podpredsednica: Marija Sekne Tajnik: Jože Likozar Blagajnik: Janez Tominc Arhivarica: Anuška Lekan Nadzorni odbor: Ivan Hauptman Maruša Pogačnik, Frahce Sever Odborniki Metka Hauptman, Metka Kmetič, Kati Kocjan, Leni Sku-bitz, Mojca Slak, Peter Dragar, Tone Hauptman, Viktor Kmetič St., Viktor Kmetič Ml. Andrej Kokah Pevovodja ing. Franček Goren-sek
Naslov: Pevski zbor Korotan, 741 Kenbridge Dr., Cleveland, O. 44143.
The Maccabees
CARNIOLA HTVE NO. 493 T, M
Commander Mary K o 1 e g a r, Hon. Lt. Commander Pauline Stampfel, Recording Secretary Frances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 24151 Yosmite Dr., Cleveland, Ohio 44117, tel. 481-4562. Auditors Frances Tavčar, Chirm. Sylvia Mataich, Ursula Unetič. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H. Josephine Stwan. Regular meetings are held the first Saturday of every month at 2 p.m. at Slovenian National Home, 6409 St. Clair Ave. Room across the office of SNH.
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES
Častni predsednik Thomas Mlinar, Predsednik Louis Dular, podpredsednik Carl J. Stwan, Taj. in blag. Frances M. Tavčar, 903 E. 73 St.,
Seje so vsako prvo nedeljo y mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc: precis. Pavla Adamic, prva pod-preds. Frances Raischel: druga pod-pred. Victoria Skarbetz tajnica in blagajničarka Rose Bavec, 18228 Marcella Rd. 531-6167; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Mary Podlogar, Milka Novak. Zastavonošinja Mary Kokah -Skupno sv. obhajilo vsa&o prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni Jvorani.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Edward A. Pevec, presednik Stanley Hribar, podpredsednik Joseph Hočevar, slov. podpredsednik John Ovsenik,
361-1918 od 7. zv zapisnikar Anton	j0hn Hočevar ml. slov.
zaPisnikar Miro Odar, tajnik Greg Hribar, 1253 E. 60 St., blagajnik
Carl J. Stwan, Joseph Drobnich, Sgt.-at-Arms Joseph Drobnich, F.M. of G. Jerry Glavač, S.M. of G. Joseph Može, Stražar Leo Kolegar, Reditelj Jacob Subeh — Društvene seje četrto nedeljo vsaki drugi mesec v h 1973 — jan. mar. maj. juh sept. nov ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje) v sobi nasproti urada SND. Urad zgoraj in uradne ure od 2. do 4. pop.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Josephine Stanič, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 H. 66 St., teh HE 1-6933. zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Ivanka Pretnar. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jeimie Femec. —
Charles Winter Jr. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
President: Frank Bradach 1st Vice President: Olga Klanchar 2nd Vice President: June Price Financial Secretary: Robert Klanchar
Recording Secretary: Josephine M. Novak, 1951 Sunset Drive, Richmond Heights, Ohio 44143 Auditors: Mollie Frank, Josephine Bradach, Carolyn Budan Wardrobe: Marie Shaver Librarian: Mollie Frank, Marie Babbitt
Stage: Joe Novak, Frank Ivancic, William Mehaffey
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsed., Florence Unetič 2 podpreds., Gil Dobida in M, Dolsak
Tajnik-blagajnik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102.
Zapisnikarica Betty Rotar Arhivarke: Mary Pečjak, Louise Cosgrove, Kathleen Cesan Nadzorni odbonAnn Kristoff, J. Tapko, Frank Kristoff.
Glasbeni odbor: Reg. Resnik, F. Kristoff, Angie Žabjek, F. Dobida Wilma Tibjash, Florence Unetič.
Veselični odbor: Sophie Bayok, Bertha Dovgan, Ann Kristoff, C. Wolf, S. Matuch.
Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, L. Cosgrove. Pevovodja, Reginald Resnik Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
Tajnica Nadzorni odbor, Mary Esta- Kess, Mary Dolšak
nik, Anthony Simčič* Marie Zeitz. Gosp. Odbor: Charles Starman,
Seje vsaki tretji četrtek v mesecu Frank Kristoff, David Uchelvich
ob pol 8 uri Zvečer.
Frank Koss
Upravni odbor: Jennie Marolt, John Cecil, Walter Lampe Uradne ure vsak pondeljek, sredo in petek zvečer od 7. do 9. ali po
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
Predsednik Edward Škufca, pod-
pred. Ella Samanich, tajnica Anna :oG'q1 Lr ,,	rr dogovoru: 481-5378 ah 261-2718.
Mae Manmon, blagajnik Harry,	|	četrtek vsak
Blatnik, zapisnkarica Josephine1 bele cet-u cetrtek vsait mesec-Zakrajšek, dopis, tajnik Dan Pav-; , AmFS attyii iary of sek, nadzorniki Louis Sajovic, Marv 1 „T „ JU-®?,
Dolšak, Louis Fink. Seje so vsaki , SLOVENIAN WORKMEN S HOME drugi mesec.	i „	•J53*5 Waterloo Road
President, Jennie Marolt; Vice
“SLOVENSKI FANTJE”
Pevovodja: Martin Košnik, Predsednik: Jože Melaher Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. Tajnik: Daniel Postotnik. 6926 Hec-ker Ave., Telefon 431-7341. Blagajnik: Joseph Marinko Gospodar: Vinko Rožman Glasbeni odbor: Janez Rigler, Viktor Modic,' Matt Dolenc Pevske vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri sv. Vidu.
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik — Ivan Jakomin Podpredsednik — Štefka Smolič Tajnik — Frank Zalar Jr., 682 E. 159 St. Teh: 681-7279 Blagajnik — Matija Hočevar Zapisnikar — Nežka Tome Programski odbor — Srečo Gaser, Ivan Hauptman, August Dragar, Mojca Slak, Janez Tominc, Jaka Mejač
Oderski Mojster — Frank Jenko, Slavko Štepec, Ivan Kosmač Nadzorni odbor — Tone Štepec, France Hren, Milan Zajec Seje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsednik: Edward Kenik podpredsednik: Albin Lipold tajnica Ann Marie Zak, teh 361-3112 blagajničarka: Frances Tavčar zapisnikarica: Julia Pirc Nadzorni odbor: Josephine Stwan preds., Cyril Rovanšek, Ulrich Lube, Frank Bavec, Antonia Žagar
Gospodarski odbor: Carl Stwan preds., James Novak, Joe Batis, June Price, John Perencevic. Odbor za razne aktivnosti: Stan Mezic, Josie Zakrajšek, Max Želodec, Ženo Zak, Louis Arko Oskrbnika doma: Franc in Olga Veber
Odvetnik: Charles Ipavec
Seje direktorija so vsak crugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer.
KLUB LJUBLJANA
Predsed. Kristina Kovach, pod-predsed. Martin Komočar, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1-1876; blagajnik Tony Y e r a k zapisnikarica Frances Klim. Nadzorni odbor: Jennie Grčar, Mary Branisel, Cecelia Žnidar. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Reeher Avenue.
DIREKTORIJ slovenskega DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. EUCLID, OHIO
Častni Predsednik, Joseph Trebeč Predsednik, John Evatz Podpreds., John Troha Tajnik, Stanley Pockar, Teh 732-8662
Blagajnik, William Frank Zapisnikar, Ray Bradač Nadzorni odbor:	Louis Sajovic,
Preds., John Hrovat. Stephen Kasu-nic, Gospod, odbor: Ed Leskovec, Preds. Joe Petrič Jr., Joseph Klopo-vic. Direktorji: Joseph Kušar, Matthew Dolenc, Phillip Alich, Robert Badza. Hišnik: Joseph Petrič, Sr. Poslovodja Charles Starman. Seja je vsako tretjo sredo v mesecu ob 8. uri zvečer v SDD na Recher Ave.
Preds., Mary Dolšak; Secretary Cecelia Wolf, 261-0436: Recording Sec-retay, Florence Slaby; Auditing Committee: Sophie Bayuk, Mary Koss, and Mary Furlen. Publicity Ann Kristoff.
FISH AND OTHER DINNERS EVERY FRIDAY FROM NOON TO 8 P.M.
SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO
Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Al Glavic, Anton Kaplan in Albert Lipnos, odborniki; Mildrel Lipnos, Antonia Stokar, Louis Kastelic, Ann Ranik, Andy Scinkovec in Louis Ferfolia. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Heights, Ohio.
LADIES AUXILIARY OF EUCLID SLOVENIAN SOCIETY HOME
20713 Recher Ave., Euclid, Ohio
President, Mary Kobal
Vice President, Christine Kovatch
Recording Secretary, Marica Lokar
Secretary and Treasurer Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, Ohio Tele.: 944-1429
Audit. Committee: Christine Kovatch, Anna Kutcher, and Danica Hrvatin
FISH FRY’S SERVED EVERY FRIDAY FROM 11 AM TO 8:30 PM AND OTHER MENUS.
Slovenski domovi
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave.
Bob Prince, Predsednik; Anthony Simčič, Podpredsednik; Pau-
line Stepic, Blagajničarka; Mary
Estanik, Zapisnikar ca; Ete Ruits, Nadzorniki; Tony Pryately, Frani;
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Predsednik, John Babat, Jr. Podpredsednik, Cyril Štepec Blagajnik, Joseph Ferra Zapisnikar, Daniel Pavšek, Jr. Tajnik, Frank Koncilja Nadzorniki:	Mary O’Kicki, Al
Marn, in Frances Somrak Hišni odbor: Eugene March, John Chumey, Edward Kocin Ostali Direktorji: Sophie Magay-na, John Jevnikar, Henry Bokal, Daniel Pavšek, Sr.
Zastopniki za Federacijo: Daniel Pavšek, Jr., Al Marn, Joseph Ferra Upraviteljica: Agnes Kolovich Seje so vršijo vsak četrti ponedeljek v mesecu ob 7:30.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE BARAGOV DOlM”, 6304 St. Clair
Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik: Frank Grdina; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Jože Starič, Jože Tominec, Tony Škrl, Franc Kamin. —: Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142.
SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Rd Cleveland, Ohio 44110
Predsednik, Anthony Sturm
1.	podpreds., Harry Blatnik
2.	podpreds., Robert Devlin Tajnik, Frank Videmsek Blag., John Prince Zapisnikarica, Cecelia Wolf
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik: Jože Leben Podpredsednik: Jože Kristanc Blagajničarka: Berta Lobe Tajnik: Miro Er dani, 922 E. 216 St.. Euclid, Ohio 44119, Tel. 486-3495 Odborniki:	Ivan Hočevar, Ivan
Kosmač, Pavel Lavrisa, Franc Lovšin, Lojze Mohar, Stane Mrva, Konrad Peklar, Lojze Petrič, Edi Podržaj, Frank Rihtar, Janez Škerl, Janez Skubic, Janez Svigel, Janez Varsek, Vili Zadnikar, Tone Zidar.
Nadzor odbor:	Marija Lunder,
Branko Pfeifer, Mate Resman.
Razsodišče: Franc Kovačič, Ivan Brleč, Lojze Burjes.
Duhovni vodja: Rev. Pavel Krajnik.
j! AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
5 ►
«►
j!
i;
!*
j»
I \
< *
j!
j \
i!	NAJSTAREJSA SLOVENSKA
KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval' nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
, Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago SL, Joliet, Til. 60431).
AMELIA MRAMOR, društvo št. 85, Tel. 282-8530 , 1926 Nantucket Dr., Lorain
MICHAEL ČERNE, društvo št. 101, Tel. 282-6216 1337 W. 38th St. Lorain
ROSEMARY DUH, društvo št. 224, Tel. 432-0458 1069 East 66th St, Cleveland
GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDIN0VA TRGOVSKA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway	Maple Height*
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering ser* rice) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Z» prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag' vseh vrst perutnina.	Se priporočam«,:
AH0Y HOČEVAR in SINOVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
MULLALLY P06REBHI ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th St.	KE 1-9411
it Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
Vt Vara. narodnost in privatni običaji upoštevani. h Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 uma ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
SLOVENSKI NARODNI DOM 3563 E. 80 St. Predsednik: Al Stražar Podpredsednik, Alan Novak Tajnik, Mary Wolf Blagajnik, Ray Habian Zapisnikar, Eddie Skufka Nadzorniki: Richard Martinsek, Antonia Stokar, Mary Prosen.
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
Oglašujte v naših malih oglasih
•	ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo,
•	ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje,
•	ČE POTREBUJETE delovno moč,
•	ČE IŠČETE zaposlitev,
•	ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine —
dajte mali oglas v
AMERIŠKO DOMOVINO!
Pokličite HE 1-0628.