Zakaj hočejo Ptujčani mesto Ptuj izločiti \z okrajnega zastopa? Mestni zastop Ptujski prosil je 1889. leta pri deželnem zboru štajarskem za postavo, da se mesto izloč-i iz okrajnega zastopa. Čeravno deželni zbor itajarski vsako prošnjo slovenskih občin za locitev dveh občin v odboru pokoplje, vstregel pa je želji mesta Ptuj kaj rad in kaj hitro; sklenil je postavo, katera pa ni obveljala, ker nje svitli cesar ni hotel potrditi! Mesto Ptuj ima torej za naprej s slovenskimi kmeti in s siovenskimi ob(-inami le eden ediniJokrajni zastop! Zakaj pa se je hotelo mesto ločiti? Ali je imelo uzroka za to? Mesto Ptuj za ločitev ui imelo nobenega pravega vzroka, pač pa imajo alovenske občine in slovenski kmetje več vzrokov, da terjajo ločitev. Komu pač donaša okrajni zastop hasek ali dobiček? Največ mestu Ptuj! To je jasno in že zadnji ,,Slov. Gospodar" prinesel je proračun Ptujskega okrajnega zastopa. Ta kaže, da stanejo ceste, mostovi, klade na leto nad 30.000 fl. okraj, ne pa mesta. Drage ceste pa ne ležijo v kolobarji okrog mesta, ampak se stekajo v mesto; okrajne ceste ne vežejo občin med seboj, ampak nekatere občine z mestom, mesto a sosednjimi okraji in deželami ! Zvezo med oboinami delajo skoro samo občinske ceste, za katere skrbijo občine same! Mesto nima zanje plaoila. Za okrajno cesto skozi mesto plačuje okraj mestu na leto 60 gld : moatnarino na Dravskem moatu pa pobira mesto za-se! Kmet mora za vsako stvar, kojo pripelja na trg. posebe mestu davek plačati. Za gimnazijo plačuje okraj mestu na leto 500 gld , za obrtno šolo 120 gld. Koliko pa plačuje mesto t-tibre in koliko okraj? To nara kaže nasledaje in na hasek mesta. Prava cesarska dača ali štibra celoga okraja znaša okoli 173.000 gld. Od tega zneaka pride na mesto Ptuj okoli 24.000 gld., na kmetske občine pa okoli 149.000 gld. Mesto Ptuj, katerd ne plačuje niti ene šestine cele okraju predpisane dače ali štibre, hoče okrajn hrbet obrniti! Ali to ni čudna prikazen! Dokler so slovenski kinetje in občine niso za okrajni zastop brigale. dokler so 1'tujčani v okrajnem zastopu gospodarili in gospodovali, niso mislili na ločitev! Volitev 1887. leta spravila je 22 SLovencev v okrajni zastop, občine in veliki posestniki ao volili aloveaske kandidate na mesto onih, katere so hoteli mestjani in to njih je tako razjezilo in fazsrdilo, da so se hoteli koj ločiti! Mestjanom ostalo je 1887. leta 18 zastopnikov v okrajnern zastopu, natnreč deset za trgovce in obrtnike in osera za mesto; ker pa so obrtniki in trgovci itak mestjani, ostalo je mestu 18 zastopnikov. Kaj še hočejo več- ? Ali njitn po štibri ali da^i gre toliko zastopnikov? Ne, in nikoli ne! Oni sami ne plaeujejo niti šestega dela prave dače; nimajo tedaj pravice do več zastopnikov v okrajnem zastopu, kakor samo do 6 izmed vseh 40. Imajo pa tnkrat šest, to je 18 zastopnikov, t^daj za. dvaaajst preveč! Teh dvanajst zastopnikov siišalo bi po štibri slovenskim občiuatn in kmetnm: kajti te bi morale imeti po štibri in pravici 30 do 36 zastopnikov v okrajneiu zastopu. ne pa 20 do 22! Krivica se godi slovonskim občinam in velikim posestnikom, nikakor pa ne mestu Ptuj ! Slovenci bi morali terjati ločitev od mesta, pa ne narobe! Danes imam še ncko drugo stvar na srcu! Več okrajnih zastopov na Štajarskem ima svojo hranilnico ! Hranilnica je za okraj imeniten zavod! Če se pri hranilnici dobro gospodari, dobi se lep dobieek, ki se da za potrebe okraja porabiti! Dobiček Ptujske liranilnice jemlje rnesto samo za svoje potrebe; okraj ne dobi nič! To leto dobi mesto okoli 6000 gld. od hranilnice! Ali to ni lepa pomoč za gospodarstvo in bi ta denar okraju škodil? Ta dobiček pa izvira od tod, da hranilnica dobiva sirotinske ali otročje denarje v shrambo, za katere plačuje na leto samo 4x/2 °/0! Ali bi se ne dala ustanoviti okrajna hranilnica, ker je večina denarja od slovenskih staršev in otrok iz okraja? Kako mislite, rojaki, o tem vpraaanji? Zdaj po zimi nas delo ne sili, lehko se o takib stvareh razgovarjamo! Hv.