Stav 292 Mtiiuiliia«tgrtotiiiflattt«MtiMilmW
V Trstu* v patak 23« decembra 1521
Posamezna Številka 20 stotink
Letnik *8LVI
lrhaja — Izvzemšl ponedeljek — vsak dan »Jutraj. — Uredništvo: ulica Frtnitfta Astškega šter. 20, L nadstropje. - Dopisi naj se poSljajo ured-nlltvm — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi te ne vračajo. — izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina — Lastnik tiskarna Edinost. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec: L 7.—, pol leta L 22.— in cen tat« L 60.—. — Teleta« orednlštva in uprave štev. 11-57.
EDINO
Posamezne Številke v Trstu in okolici pa 20 stotin!;. — Oglasi ss raiu njo v Širok ost i ene kolone {72mn>. — Oglasi trgov-ev in o j«tni:; >v mit pa 13 sto t. osmrtnice, zahvale, posIaal:e Iti v-ihila po L 1.—, obliji dsni.ni'.t zivodov nm po L 2. — Mali ojiasi po 2) stat. bes: I j, naj na.ij pa L 2. — O^UiI naročnica In reklamacije se ooSlUio izklia^aa uotjv« Edinjstl, v Tf3t!i, ulica v ■ Frančiška AsiŠkega štev. 20, L naosirupjc. — Teieio« arei.iist/a Cn uprav: 1 t-^i •
Brisanje vojnih dolgov
Svetovna vojna je uničila neizmerne množine bogastev. Ako bi bila po vojni uničena bogastva lastnina dotičnih držav, ki so jih porabile za vojno, bi teh bogastev ne bilo več in stvar bi bila v redu. Bogastva pa so bila lastnina mednarodnih kapitalistov, ki so jih posodili državam, vsled česar morajo sedaj države poravnati svoje dolgove kapitalistom.
Od kcu naj se pa vzamejo sredstva za poravii^o^ dolgov? Seveda iz žepov davkoplačevalcev. Znano pa je vsem, da pri sedanjem slabem stanju svetovnega na-rodn^£a gospodarstva ni mogoče iz dav-koplaće\alcev, niti z največim naporom iztisniti niti toliko, da bi se pokrivali tekoči državni stroški. Vsled tega lezejo države vedno bolj v dolgove, kar seveda onemogoču/e poravnanje starih vojnih in predvojnih dolgov.
Države zmagovalke, predvsem Francija, so upale, da bodo svoje vojne dolgove ali vsaj velik del istih poplačale z vojno odškodnino, ki so jo naprtile Nemčiji. S tem smo se že podrobno pečali in objasnili, da je tako upanje popolnoma neosnovano, ker je nemogoče dobiti cd Nemčije one milijarde, ki jih zmagovite države potrebujejo, da vsaj za silo zakrpajo svoje finance. Do tega prepričanja prihajajo vedno bolj in bolj tudi državniki zmagovitih držav. Odgovorni državniki in merodavni časopisi govorijo in pišejo vedno jasneje o potrebi odpisanja ali vsaj nekolikoletne od^oditve nemške vojne odškodnine.
Pariški »Tempsc trdi sicer, da je nemogoče popolnoma odpisati nemški dolg, ker bi tak odpis čisto nič ne zboljšal finančnega položaja Nemčije, vendar porablja to priliko da priporoča odpis vojnih dolgov drugih držav, in sicer dolgov Italije, Romunske in Jugoslavije, ki so se zadolžile v Franciji, in francosk. dolga nasproti A.mcriki. PusHtpo na sirani smešno trdi^v >Temps-a-.cf da bi nemškim državnim financam ne koristil odpis vojne odškodnine, ker ako je tak odpis potreben drugim državam za vzpostavitev narodnega gospodarstva, je v še veliko večji meri potreben Nemčiji.
Ureditev vprašanja državnih dolgov je nujno potrebna ne toliko radi dolgov samih, ne toliko radi vprašanja, ali jih je mogoče plačati ali ne, temveč v pnri vrsti zato, ker so ogromni vojni dolgovi glavna
ovira pravilnemu funkcioniranju gospo-darstvenega aparata.
Bogastva, .in sicer realna bogastva, ki obstoje v blagu in predmetih, ter dozdevna bogastva, ki obstoje v terjatvah in papirnatem denarju, so se tekom svetovne vojne in po vojni osredotočila v rokah kapitalistov. Ljudske mase in države, ki predstavljajo te ljudske mase, so obubožale. Njih kupna sposobnost je silno padla in pada vedno bolj. Mi vidimo tore, na eni strani države in ljudske mase, ki rabijo blago in ga ne morejo kupiti, na drugi strani pa vidimo v rokah kapitalistov nakopičena bogastva, ki ne morejo pnt« v promet, se ne morejo prodati, ker ljudstvo
nima sredstev.
Kapitalisti so torej prisiljeni, da začnejo dovoljevati obširne kredite, ker bi se sicer moral zaustaviti ves gospodarstveni stroj, kar ne bi pomenilo le gospodarstvene krize, ki nas itak že dolgo osrečuje, temveč gospodarstveno katastrofo. Kredit pa je tako dolgo nemogoč, dokler se ne odpravi prevelika zadolženost ljudskih mas in držav. Ali v navadnih besedah povedano: treba je brisati stare dolgove zato, da bo mogoče delati nove. Ljudem, ki se ne bavijo z narodnim gospodarstvom, se bo to zdelo morda nekam čudno, medtem ko je to v sedaj vladajočem gospo-darstvenem sistemu nekaj popolnoma navadnega in normalnega.
Saj je vendar vsakomur znano, da pre-zadolženemu trgovcu upniki-velekapita-listi večkrat brišejo 50, 60, da celo 80 in 90 odstotkov dolgov, da ga tako spravijo zopet na noge in ga napravijo sposobnega za nov, še večji kredit, nego ga je imel pred konkurzom. Vsa Evropa se nahaja sedaj pred takim gospodarstvenim konkurzom, vsled česar je nujno potrebna ogromna operacija, ki se imenuje — odpis državnih dolgov. Z odpisom državnih dolgov bi kapitalisti sicer zgubili en del svo]ih dozdevnih bogastev, zato bi pa ona bogastva, ki jim ostanejo v rokah, postala realna bogastva, gospodarstveni stroj- bi zope začel funkcionirati ter bi omogočil kopičenje novih bogastev. V nasprotnem primeru, t. j. ako se ne prične z ozdravljanjem gospodarstvenega organizma s pomočjo odpisa vojnih dolgov, pride gotovo do splošnega gospodarstvenega poloma in do vseh onih groznih posledic, ki so z njim združene.
Jugoslavija
Narodna skupščina. — Radić se bo izročil sodišču?
BELGRAD, 21. Včerajšnja plenarna seja narodne skupščine je bila zelo kratka.
V	pričakovanju, da se vlada sestavi in se izvrši nje imenovanje, je predsednik gosp. dr. Ivan Ribar odlagal z otvoritvijo do 17 40, čeprav je bUa sklicana na 16. uro. Na dnevnem redu so bila poročila veriii-kacijskega odbora kakor tudi poročila imunitetnega odseka. Tajnik Sahib AUc ,e prečital številna poročila imunitetnega odseka glede izročitve nekaterih poslancev sodišču, med drugimi tudi poslanca Radića. Tajnik je dalje prečital tudi poročilo o podaljšanju provizorične trgovinske pogodbe z Avstrijo, ki je bila sklenjena 20. junija lansko leto. Ker vlada še m bila sestavljena, je predsednik zaključil sejo ob 18*30. Seja se danes ob 4. nadaljuje z dnevnim redom: proračunske dvanajstine za mesec januar, februar in marec 1922.
Ju goslo venska vlada protestira proti albanskim vpadom
BELGRAD, 22. Jugoslovenska vlada je poslala poslaniški konferenci in Zvezi narodov protest, v katerem obtožuje Albance, da kršijo nevtralnost ozemlja, ki so ga izpraznile jugoslovenske čete. Jug«*1®-venska vlada zahteva, naj se albanska vlada prisili na spoštovanje sklepov poslan iške konference z dne 18. novembra.
V	slučaju, da bi albanska vlada ne spoštovala svojih obveznosti, bi bila jugoslovenska vlada prisiljena zopet zasesti izpraznjeno ozemlje, da zaščiti svoje interese in 6 v oje ljudstvo.
Proces proti zarotnikom-komunistom
BELGRAD, 22. Zaradi vidovdanskega atentata na bivšega regenta in današnjega kralja Aleksandra v Belgradu je obtoženih 06 komunistov. Obenem so obtoženi, da so pripravljali v državi revolucijo in prevrni Med njimi so člani osrednjega izvrševalce a odbora komunistične stranke in bi v:« komunistični poslanci Mirič, čopič, Marjanović Drag., Milajkovic, Čolovič, L. Stefancvrć, Filipović, Trebinjac, VL Markovu;, In. Kovaćević, že Gj. Gjakovič. Več osumljencev je že izpuščenih, ker se jim ni mogla dokazati sokrivda.
CehoslovaSka
Avstrijsko - čehoslovdflri dogovor
PRAGA, 22. Po uradnem besedilu av-str i jsko-čehoslo vaškega dogovora, ki je bO pred kratkim objavljen, se obe državi obvezuje**, da boste izvršili vse določbe samtgerrnamske in trianomks pogodbe. Ob«- državi si jamčite celotnost - svojega ozemlja, omenjenega po mirovnih pogodbah in se obvezujete na vzajemno diplomatsko in politično pomoč za ohranitev miru. Ko bi bila ena pogodbnih držav na-
padena, bo ostala druga strogo nevtralna. Državi ne boste trpeli nobene organizacije, naperjene proti celotnosti in varnosti druge pogodbne stranke. Obe boste delovali proti vsakemu načrtu in poizkusu vzpostavitve bivše vladavine toliko z ozi-rom na notranjo in vnanje ureditev, kolikor z ozirom na obliko drŽave in vlade. Sporočili si boste politične in gospodarske pogodbe, ki so se doslej sklenile z Jugoslavijo, Romunsko in Poljsko in boste skrbeli za izvršitev gospodarskih in finančnih dogovorov in dogovorov o zaščiti manjšin. Nastali spori se bodo reševali prijateljskim potom ali potom razsodbe mednarodnega razsodišča ali pa. potom razsodišča, ki se posebej določi Politični dogovor bo trajal pet let od dne, ko se boste izmenjali odobritvi, lahko se pa odpove po treh letih.
ČehoslovaSka trgovina s
3 mil jar dr aktivov
PRAGA, 22. Statistični urad javlja, da je Čehoslovaška uvozila t 1920. za 21.588 miljonov kron blaga, in sicer v prvi vrsti moko in bombaževine (uvoz bombaževine je znašal 3 miljarde, izvoz bombažnih izdelkov pa 2 Vb mil jar di), masti, železa in železnih izdelkov. Razen tega je uvozila za 11V2 miljard volne in volnenih izdelkov, a izvozila je za 21V^ miljard blaga te vrste. -
V izvažanju zavzemajo prvo mesto steklo in steklenice (3.144 miljonov), nato sladkor (2.791 miljonov), sadje in zelenjava (po 1 miljardo) itd. Izvoženo blago je doseglo število 24.744 miljonov ~ čeho-slovaških kron.
Istočasno se naznanja, da je brezposelnih 12.000 oseb, a v državni in zasebni službi 10.000. Torej razmerje je isto, kakor pred vojno.
Ustanovitev bolgarsko-itattjaaake trgov*
SOFIJA, 22. Listi javljajo, da se bo 16. januarja otvorila v Sofiji bolgarsko-ha-lijanska trgovska zbornica
Rušila
Ogrska
Finančni položaj držav*
BUDIMPEŠTA, 21. Narodna skupščina. V današnji seji je minister za finance poročal o finančnem položaju države. Moj načrt — je rekel minister — je tak, da je izključeno vsako presenečenje. Državne finance se morejo vzpostaviti edinole, Če se strnejo vsi državljani v skupnem delu za blagor države. Kolikor se da izračunati, bo znašal primanjkljaj v finančnem letu 1921—1922 kakih 65 miljonov kron. Toda ta primanjkljaj je izračunjen na podlagi boljšega tečaja ogrske krone kakor je danes. Razume se torej, tla bo primanjkljaj rasel sporedno s padanjem ogrske valute oziroma se zmanjšal, če bo ogrska veljava poskočila. Vse kaže, da ne bo šlo drugače kakor da se povišajo davki, in sicer vsi. Tudi je potrebno, da se prestroji davčni sistem. Nato je minister na drobno obrazložil svoj načrt o prestrojbi davčnega sistema ter je nadaljeval: S temi skrajnimi žrtvami bomo omogočili naši obubožani državi pičlo in skromno eksistenco. Skušali bomo tudi plačati svoje dolgove. < Rekel sem: skušali bomo, zakaj več ne moremo. Mi nimamo nobene reserve v zlatu. Zmagovalci naj uvažujejo, da ima vsak pritisk glede reparacij tudi zanje slabe posledice, kajti ob takih prilikah kurs ogrske valute vedno rapidno pade. Kar se tiče valute, izjavljam izrecno, da v sedanjem hipu nisem v stanu nanjo umetno vplivati in se bom vsakemu stičnemu eksperimentu izogibal, kajti naš položaj na noben način ne dovoljuje takih poskusov. Vprašanje valute je skrajno zapleteno in valutne težkoče imajo mednaroden značaj. Nobena država ne more v tem pogledu samostojno ^tvnati. To kar naša produkcija v prvi vrsti potrebuje, je ustalitev valute, ki bi dovolila, da se naše gospodarstveno življenje * prilagodi okoliščinam ter Ogrska vzpostavi gospodarstveni stik z inozemstvom. Ustalitev valute je tudi pogoj za dosego ravnotežja v bilanci in edina pot, po kateri je mogoče priti do zadovoljitve najnujnejših potreb izstradanega srednjega razreda prebivalcev, ne da bi se izdali novi bankovci. Upajmo — je zaključil minister —, da bo našel ogrski narod pravo pot v čim boljšo bodočnost.
Težke obsodbe proti Beli Kunu
DUNAJ, 22. Komunistično glasilo *Ro-te Fahne« piše pod naslovom »Težke obsodbe proti Beli Kumi«: »Te. dni se je objavil v nekem listu članek, čigar vsebina izreka zelo težke obsodbe proti našemu sod rugu Beli Kunu. Mi — pravi komunistično glasilo — nismo v stanu, da bi ugotovili, koliko je resnice na tej obsodbi. Ker je pa zadeva velike važnosti, prepuščamo to kompetentnim organom Tretje Internacionale, da nam to razjasnijo v vsakem oziru brez obzira. Naša stranka se je že obrnila do izvršilnega odbora komunistične Internacionale in ga vprašala, naj ji razjasni zadevo.«
nalila
Splošna rasprava o začasaesa proračunu je tttklhWt t- Predlog republikanca Chiese sa vzpostavitev odaošejev s Biaijo odklonjen.
RIM, 22. Na včerajšnji seji zbornice sta zakladni in finančni minister not dolgo odgovarjala na posamezne Ugovore proti njunima prvotnima poročiloma. Govoril je 5e tirolski po. slanec Toggenburg, ki je pozval vlado, naj čim prej. reši vprašanje . avstrijskega vojnega dolga v novih pokrajinah. Poslanec je.izjavil, da nimajo Nemci nikakih iredentisticuih namenov. Njihov namen je samo obramba nemškega prebivalstva na Tirolskem, njegove narodne kulture in blagostanja.
Na današnji seji je bila po dolgi razpravi odklonjena resolucija republikanskega poslanca Chiese glede vzpostavitve odnošajev z Rusijo.
Glasovalo je 306 poslancev, od teh 86 za resolucijo, a 220 proti
Železniška katastrofa aa Mosta čez Pijavo.
Pel oseb »rtfik, la petdeset raajeailL
MILAN, 22. Ob pozni uri v noči od 21. na 22. t. m. je dospela is Milana vest, da je trčil ekspresni vlak Pariz—Bukarest oh brzo-vlak Trt—Rim. Katastrofa se je prigodila ob 21.45 na mosta čez Pijavo, v bližini San Doni Dozdeva se, da je prišlo do katastrofe radi goste megle. Naštelo se je pet airtyih in kakih petdeset ranjencev. Ranjencem in drugim nepoškodovanim potnikom so prihiteli na pomoč vlaki iz Mestre.
Agencija »Steiaab poročajo tej nesreči takole: Polovica braovlaka, ki je prišel iz Trsta, je bila že onkraj mosta, ko je privozila lokomotiva hiksusaega vlaka. Zadnja dva voza sta bila odtrgana od vlaka, ki se je kmalu potem ustavil Trdi se. da m bilo ubitih 5 oseb, ' temneč samo 2. Polkovnik Monaco, poveljnik kr. straž* aikov v Trstu, ni mrtev« temveč težko ranjen. Ranjenih je kakih 30 oseb. Vlaki v Benetke vozijo preko Vttbm-Trerica.
JtaaHUa
London, nastopili
Na Finskem se
HELSINGFORS, 22. Uradno se poroča; Vest, ki so jo Objavili nekateri listi in po kateri je baje prišel Savinkov na Finsko, da bi organiziral protiboljševiško vojsko v Kavaliji, je popolnoma nevtemeljena.
DUNAJ, 22. Nemški listi poročajo, da so dobili iz Moskve poročilo, v katerem je rečeno, da je dospelo v Rusijo 50 vagonov riža, katere je poslal papež. Isto poročilo pravi, da je bilo poslanih v Čehoslovaško 600 otrok.
PARIZ, 22. Agencija »Havas« javlja iz Londona: 2e takoj po začetku londonskih pogajanj je bilo jasno, da je glavni cilj pogajanj med Briandom in Lloydom Geor-geom zbližan je med francoskim in angleškim stališčem. la res se je dosegel sporazum v glavnik vprašanjih. Pogajanja med Briandom in Llofdom Georgeom so imela zelo prisrčen značaj. Ministrska predsednika se bosta razstala v prepričanju, da se bo-dosegel sporazum v vseh vprašanjih, o katerih se je razpravljalo. Francoski ministrski predsednik je torej dosegel na-
men, zaradi katerega je šel v Francija in Anglija bosta torej povsem složno v Cannesu.
Pogovor med Briandom in ameriškim poslanikom
PARIZ, 22. Agencija »Havas* javlja iz Londona: Haroy, ameriški poslanik v Londonu, je bil sprejet popoldne od Bri-anda. Sestanek je trajal okoli pol ure. Sriandovo spremstvo zagotavlja, da je Mariey izročil Briandu pismo od Hughesa, amer. državnega tajnika, ki se zahvaljuje francoskemu ministrskemu predsedniku, da je na washingtonski konferenci pristal na amerikansko zahtevo glede velikih vojnih ladij. Po pogovoru z ameriškim poslanikom je Briand sprejel barona Moucherja, belgijskega poslanika v Londonu. Ta je razpravljal s francoskim ministrskim predsednikom o raznih Vprašanjih, ki se tičejo Belgije, posebno o vprašanju odškodnine. Belgijski poslanik je baj& dobil od Brianda zagotovilo, da se belgijske pravice niso zavrgavale tekom pogajanj v Londonu.
Vprašanje odprave podmorskih čolnov
PARIZ, 22. »Matin« javlja iz Londona: Tukaj se govori, da bo Anglija opustila zahtevo po popolni odpravi podmorskih čolnov. Angleški delegati so baje napravili načrt, po katerem bi se omejila tonaža podmorskih čolnov in zmanjšala raba podvodnikov. Toda predvideva se za Francijo veliko manjše število podvodnikov, nego ga Francija želi. Na drugi strani javljajo Matinu iz Londona,, da so italijanski delegati dali razumeti, da ne bodo pristali na to, da bi imela Italija manjšo mornarico od Fraq^ije.
Vrhovni svet se sestane prve dni januarja
PARIZ, 22. Agencija »Havas* javlja iz Londona: V pogovoru, ki sta ga imela danes v Deuning Streetu Briand in LIoyd George, je bilo sklenjeno, da se bo sklical vrhovni svet v Kannes prve dni prihodnjega januarja.
Glede načita angleške vlade za mednarodni gospodar siri kongres nt še nič določenega. To vprašanje bo vpisano v dnevni red vrhovnega sveta, ki bo razen tega odločal o raznih drugih vprašanjih, o katerih so se vršila ta teden pogajanja v Londonu. Briand bo imel še zadnji sestanek z Lloydom Georgeom danes ob 11. Ob 14 bo odpotoval v Pariz z Loucheur-jem in Berthelotom.
Nemčiji se ne bo dovolil moratorij?
PARIZ, 22. Agencija Havas javlja iz Londona, da so se strokovnjaki pozno zvečer vendar sporazumeli in da bodo tekom današnjega dne predložilo ministrskima predsednikoma svoje nasvete glede svote, ki naj se zahteva od Nemčije dne 15. januarja in 15. februarja. Obvladalo je baje francosko stališče, da se Nemčiji ne sme dovoliti nikak moratorij. Nemčija bo morala plačati 500 miljonov zlatih mark. Strokovnjaki so mnenja, da Nemčija lahko plača predvideno odškodnino vkljub Wirthovim ugovorom. Strokovnjaki bodo tudi predložili nekatere nasvete glede ukrepov, s katerimi se bodo Nemčiji onemogočili še nadaljnji ugovori proti plačanju odškodnine. Predvsem bo treba bolj nadzorovati nemško statistiko o trgovini z inozemstvom.
Nemčija se adelefi konference v Cannesu?
PARIZ, 22. Agencija Havas- javlja iz Londona: Angleški listi pišejo, da se govori, da bo tudi Nemčija zastopana v Cannesu. Ne bo p povabljena uradno pred otvoritvijo sestank vrhovnega sveta, temveč morda 3e-le pozneje, kakor v času konference v Spa in v Londonu v minulem februarju. Ta vest se mora sprejeti z vsemi pridržki.
Razprava o položaja o Rusiji
PARIZ, 22. Agencija »Havas« javlja iz Londona: Komisija, kateri je poverjeno proučevanje položaja v Rusiji, je predložila svoje poročilo, ki je bilo proučeno od francoskih in angleških strokovnjakov.
Anglija za prizaaaje ruske sovjetske vlade?
Tekom teh zadnjih dni so strokovnjaki na dolgo razpravljali o položaju v Rusiji. Angleži so baje zastopali stališče, nai se sovjetska vlada prizna. Obe stranki sta baje priznali, da se je treba zagotoviti v prvi vrsti priznanje ruskih dolgov v inozemstvu. Kar se tiče gospo, darske obnovitve bivše carjeve države, je Loncheur izrazit mnenje, da bi poprava ruskih železnic ne zadostovala za rešitev tega vpra šanja. Moral bi se jemati ozir tudi na druga industrijska podjetja.
> Francoski in angleifici strokovnjaki so se sporazumeli in bodo- nastopili kakor ministrska predsednika povsem složno.
Inka zbornica
DUBLIN, 22. Seja Dail Eireanna se je otvorila včeraj ob 21. Duffy, eden pooblaščencev. ki je podpisal angleško-irski dogovor, je priporočal, naj se odobri' ta dogovor«, ker nobena drugačna rešitev ne more dati Irski možnosti vojaške kontrole, Iri je nima že 100 let. Omenil je še enkrat grožnjo Lloyda Georgea irskim pooblaščencem s takojšnjim napadom na Irsko. Opozbril je, da imajo irski pooblaščenci samo tri ure časa za odgovor na ultimatum in da se nimajo Časa posvetovati z vlado, parlamentom in irskim narodom. Evo nepravičnosti človeka — je vzkliknil govornik — ki nas je bil povabil na sklenitev prijateljskega dogovora; če bi ga ne bili podpisali, bi se bile vrgle na * * tolpe divjakov.
Dugan, irski pooblaš., pravi, da ga ultimatum Lloyda Georgea ni ustrašil. Izjavil je, da so bili irski pooblaščenci poslani v London, da vprašajo, ali bi Anglija priznala irsko republiko. Govornik je poudarjal, da je v formuli za prisego, ki se nahaja v pogodbi, angleški kralj priznan za načelnika irske države. V formuli za dogovor, ki ga je predložil De Valcra, ni sledu priznanja angleške oblasti aa Irskem, in to je temeljna razlika.
Pred zaključkom seje je vstal fenijanski poslanec Milrog in je v splošno presenečenje prečital tajni dokument, čeravno se je bil De Valera že na prvi seji uprl proti temu, da bi se ta dokument prečital. Dokument govori o formuli za prisego, ki jo je predlagal De Valera in katere vsebina in važnost sta enaki oni, ki so jo predložili irski pooblaščenci. Gre samo za obliko, ki naj bi vplivala na irsko ljudstvo. Govorilo je veliko govornikov, med njimi CavanduH, ki je zahteval od Dail Eireanna, naj odobri dogovor, ker sedaj ni druge rešitve. Ni treba misliti — je dejal govornik — da ta dogovor ne vsebuje ugodnih pogojev za Irsko. Nasprotno: ta dogovor nudi Irski vse svoboščine in avtonomije, ki jih je bila izgubila že pred sto leti. Ni treba torej pretirano podcenjevati dogovora.
Proti govornikom, ki so govorili za odobritev dogovora, je nastopila vdova župana v Korku, ki je hotela kakor znano umreti za lakoto v zaporu. Proti govornici, ki je hotela vplivati na zbornico, spo-minjajoč mučeništvo svojega moža, je govoril Coliins, ki je poudarjal, da je v mnogo slučajih smrt lahka rešitev, toda moralno in materialno odgovornost morajo prevzeti živi. Govoril je nato De Valera, toda njegov govor ni prepričal nikogar.
Spopad med orožniki in irskimi republikanci
DUBLIN, 21. Oddelek irske republikanske vojske je vkorakal v grofijo Terry Ul-ster ter je tam aretiral pet sinfajnovcev, ki so baje kršili disciplino. Orožniki so oddelek zasledovali v avtomobilih. V bližini Tirona, kjer je ulaborjen oddelek irske republikanske vojske, je prišlo med orožniki in republikanci do spopada. Na strani republikancev je bilo šest mrtvih in dvajset ranjenih; pet so jih orožniki zajeli. Orožnikom se je tudi posrečilo osvoboditi iz rok republikancev trinajst sinfajnovcev, ki so bili že večkrat ropani. Vrh tega so orožniki zaplenili precej orožja in municije.
Amerika
Amerika proti sklicanju gospodarske konference
WASHIGTON, 21. »Washington Poste, znano oficielno glasilo, se bavi z vprašanjem oborožitve na suhem in na morju in trdi, da Francija kaže tendenco, da bo sprejela Hughesov program. List govori nato o prihodnji gospodarski konferenci. V enomer se zahteva •— pravi list — sklicanje gospodarske konference, ki naj bi rešila Evroi>o iz pogube. Evropa smatra, da bi se morale udeležiti te konference tudi Zedinjene države in da bi se amerikanska posojila Evropi morala brisati. Če bodo tudi Zedinjene države jamčile za nemške vrednostnice, se upa, da bo Nemčija plačala ono ogromno odškodnino, ki ji je bila naložena. Toda čemu naj se sklicuje gospodarska konferenca, ko je že zbrana konferenca, ki ima na dnevnem redu vprašanje v katerem tiči vzrok evropskega gospodarskega razsula, to je silno oboroževanje? Evropa je preveč oborožena in vsled tega v slabem gospodarskem položaju. So v Evropi majhne države, ki se nikakor ne vnemirjajo zaradi tega, ter imajo dvakrat večjo vojsko nego Zedinjene države. Ni nobenega povoaa za vzdrževanje tako močne vojske kakor bi ne bilo nobenega povoda, da bi Zedinjene države imele vojsko, močno 5 miljonov mož. Zedinjene države bi lahko lažje vzdrževale veliko vojsko, nego Francija, Romunska, Jugoslavija in Poljska, ki so globoko zadolžene in je njihova valuta zelo padla. Če pa kaka država smatra, da je njen obstoj odvisen od tega, da vzdržuje vojsko, se mora njeno stališče spoštovati. Čeravno druge države lahko razpravljajo o upravičenosti tega stališča, vendar bi se nobena država ne smela prisiliti na razorožitev proti njeni volji Uspeh washing-tonske konference je odvisen od prostovoljnega sodelovanja držav. Največje pomorske velevlasti smatrajo, da morejo omejiti svoje troške za oboroževanje na morju, brez nevarnosti za svojo državno varnost. Ni nobenega upravičenega vzro-ka, da bi evropske države ne sorejete predloga o razorožitvi na suhem. Nobena gospodarska konferenca ne more narediti nič, Če se ne upošteva oboroževanje na suhem. Washingtonska konferenca bi lahko veliko naredila za obnovitev Evrope« če bi rešila vprašanje razorožitve na suhem.
Zveza narodov
Pred aovim settaakom sveta Zveze • narodov ŽENEVA, 22. Čeravno ni še določen dnevni red za prihodnji sestanek sveta Irsko j Zveze narodov, pišejo listi, da se bo razli previjalo razen o upravnih vprašanji!^
Stran TL
»EDINOST«
V Trstu, dne 23, decembra 1921.
predvsem v kolikor gre za prosto mesto Gdansko in saarsko kotlino, tudi o raznih vprašanjih. V prvi vrsti se bo razpravljalo O zaščiti manjšin v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, na Estonskem, na Letiškem in v Litvi; nato o dogovoru glede nevtralizacije olandskih otokov, o poročilu preiskovalne komisije v Albaniji, o sporu med Litvinsko in Poljsko zaradi Karelije in končno o predlogu za izvrševanje gospodarskega bloka s strani Zveze narodov. Listi pripominjajo, da so med vprašanji, ki jih bo glavni tajnik predložil vrhovnemu svetu v proučevanje, tudi vprašanja, ki se morajo predložiti mednarodnemu razsodišču in razen tega tudi vprašanja objavljanja spisov sveta Zveze narodov.
Dnevne vesti
Ljudsko «štetje> V neko znano slovansko rodbino je prišel gospod velemožni komisar po popisno polo. Predno so mu izrčili to listino, ga je bila sama vljudnost- Ko pa je videl v poli imena, pisana s slovenskim pravopisom, se mu je začel mračiti obraz in nevolja se mu je odražata na licu. In ko je slišal odločno izjavo, da je ta družina slovenska, je začel odločno oporekati, češ: saj slišim, da znate la&ki! Potem ni hotel verjeti, da je družina pristojna v Trst, ker se mu je zdelo neverjetno, da bi bil Slovenec tu domačin. In ko je videl da je zadel na trdo kost, je pobral popisno polo in odšel, ne da bi bil spričo družine kaj zapisal o narodnosti oziroma o jeziku, ki ga govori družina. To delo je pač pozneje opravil sam — kakor je hotel! Naj pripomnimo še, da je mož — Sicilijanec, kakor je sam izjavil. Danes so pač taki časi. Kakor da so taki priseljenci naj-pripravnejši za tako delo v naših krajih! To dejstvo kaže tudi, kako se danes sistematično odriva tržaški živelj — tudi italijanski — od vseh javnih funkcij in služeb. — Zabeležili smo ia primer ne le zato, ker je značilen, ampak tudi zato, ker je — to je gotovo — tudi zelo poučen. Računati moramo, da se tako poslrpa vobče z našimi družinami. Znani pa so nam tudi slučaji, ko se našim ljudem sploh niso do-poslale popisne pole. In izid takega « Štetja naj bi mi pripoznali kot veljavno statistiko7! Po njihovem ima štetje služiti* — v narodnostnem pogledu — le enostranski nacionalistični politiki, ne pa resnici. Ni vrag, da bi na ta način ne pomnožili silnđ italijanskih vrst! To ne bo slika resničnih razmer, ampak prevara, po-ivorba. Brisali bodo naše vrste — na papirju. Od nas in našega dela pa bo odvisno, da ne pademo v grob, ki nam ga hočejo pripraviti tudi s tem < štetjem ! In ko se bodo hoteli — v našo škodo — sklicevali na to štetje, jim bomo zabrusili v obraz, da niso popisovali, ampak pisali — laž!
Prva seja pomorsko-pristaniško-želez-niškega odbora krajinske posvetovalne komisije se je vršila včeraj, dne 22. t, m. pod predsediiištvom kom. Oskarja Cosuli-cha. Razpravljalo se je najprej o vprašanju uveljavljanja carinskega zakona, veljavnega v starih pokrajinah, tudi v novih
Eokrajinah. Proučevanje tega vprašanja je
ilo poverjeno posebnemu pododboru. Proučevanje vprašnja prevažanja železniških vozov s poreške železniške proge na normalno progo je bilo poverjeno prometni komisiji. Pri slučajnostih se je razpravljalo o ukrepih za odpravo težkoč, ki jih delajo ital. oblastva pri železniškem prometu z nasledstvenimi državami, in o nevarnosti, da sc splošna skladišča odstopijo kakemu privatnemu podjetju. O teh vprašanjih bo razpravljal bolj podrob-nno poseben odbor. Glede splošnih skladišč pa se je sklenilo, da se bodo ukrenili potrebni koraki pri generalnem civilnem komisariatu in pri centralnem uradu v Rimu, tako da se ne bo ukrenilo nič v iem oziru, ne da bi se prej vprašala krajinska posvetovalna komisija.
Ustanovitev izrednih deželnih odborov za Istro in Goriško. S kr. odlokom od 19. deccm-bra 1921. se na predlog ministrskega predsednika ustanovita izredna deželna odbora za Istro in Goriško-Gradiščansko. Izredni deželni odbor za Istro — pravi odlok — sestoji iz predsednika, 14. odbornikov in 6 namestnikov. Predsednika nadomestuje v primeru zadržka ali odsotnosti član odbora, ki ga določi predsednik in potrdi generalni civilni komisar za Julijsko Krajino. Način, kako in kdaj stopijo namestniki na mesto manjkajočih, zadržanih in odsotnih odbornikov, se določi po predsediku. Za predsednika izrednega deželnega odbora za Istro je imenovan sen. odv.Inocenc Chersich, za odbornike gg. odV. Josip Brcgato, odv. Josip Cosulich, odv. Peter Davanzo, inž. Italo de Franceschi, odv. Ivan Frausin, prof. Franc Matejčič, prof. Ivan Mrach, Josip Pangerc, odv. No« Percich, odv. Josip Poščić, dr. Do. minik Sambo, odv. Tulij Sbisa, odv. Iginij Ve-
nier, odv. Emerik Vratović. Za namestnike so imenovani sledečf.gospodje dr. Andrej Benussi, od-v Angel Corazza, Ivan Dorčić, Franc Flego, di. Kari Nobile, odv. Olivi jer Ponis,
Izredni deželni odbor za GoriSko^Gradiičan-sko je sestavljen iz predsednika, 10 odbornikov in 4 namestnikov. Za predsednika je imenovan kcm. dr. Alojzi; Pettarin; za odbornike sledeči gospodje: dr. Engelbert Besednjak, dr. Ivan Bonavia, dr. Anton Gregorčič, Ignacij Križ-man, dr. Valentin Pascoli, Fran Peliaschier, Anton Pontoni, Kari Treven, dr. Henrik Turna, Jurij Zottig. Za namestnike so imenovani go-spgdie: dr. Anton Marchesini-Piemontese, Anton Mikuž, č. g. Kari Oblak, Marij Rizzatti.
Vobče veljajo za goriški izredni dež. odbor iste določbe kakor za istrski. Izredna deželna odbora prevzameta delokrog, ki sta ga pod avstrijskim režimom imela goriški oziroma, istrski deželni zbor in odbor.
Davčno ravnateljstvo v Trstu razglaša: 1. Napovedi za dohodarino: V svrho odmere dohodninskega davka, dohodarine glede plač, ki presegajo letno 6400.— lir, ter rentnega davka, se pozivajo v zmislu §§ 202 in 138 davčnega zakona vsi obvezanci, da predložijo na določenih obrazcih predpisane napovedi do 31. januarja 1922. pismeno ali na zapisnik pri pristojnih davčnih upravah (Trst, Piazza Chiesi evangelica 2, III. nadstr. in Corso Vittorio Em, III. 37, II. nadstr.) oziroma pri civilnih komisa-riatih ali davčnih uradih, ako bivajo obvezanci v krajih, kjer nima sedeža kakšen civilni ko-misariat. Obveznost za predložitev napovedi in posledice morebitne opustitve niso odvisne od vročitve posebnega vabila, predvidjenega v §§ 204 in 138 davčnega zakona, vsled česar se na podlagi §§ 205 in 142 p. o. d. lahko odmeri davek v kontuinaciji, ako se obvezanci ne odzovejo pričujočemu pozivu. Osebe, ki dosežejo davčno obveznost tekom davčnega leta, bodisi da so se udomovile v ozemlju, za katero velja zakon, ali pa da so nastavljene s plačo itd. morajo to naznaniti v zmislu §§ 205 in 142 z. o. d. v teku 14 dni pristojnem oblaslvu ter priložiti napoved ,v kateri se navede tozadevna renta, 2. Izkazi o izplačanih prejemkih: Istočasno se pozivajo vsi delodajalci (uradi, dru-žbc, trgovinska in industrijska podjetja, itd.) da predložijo za vse svoje nastavlejnee izkaze o plačah in mezdah, ki se izplačujejo v znesku nad 1600 lir na leto. Ti izkazi bodo vsebovali ime, priimek, natančni naslov nastavljenca, vstop oziroma izstop iz službe, znesek prejemkov (stalnih, nestalnih, n^zdj, ter razne udržke. Kazenske določbe radi napovedi ali izkazov o netočnih plačah ali pa radi opustitve predpisane predložitve predvidevata §§ 239 do 244 z. o. d. 3. Stanovanjski izkazi: Končno se pozivajo vsi hišni lastniki in upravitelji, da predložijo v zgoraj navedenem roku navadne stanovanjske izkaze po stanju od dne 1. januarja 1922. Lastniki prenočišč niso obvezani javiti onih tujcev, ki ne prebivajo v njihovih prenočiščih nepretrgoma vsaj 3 mesece. Kazenske dolčobc radi netočnih ali neresničnih podatkov s strani najemnikov se predvidevajo v § 247 z. o. d. — Finančni podpredsednik in ravnatelj Vidulich.
Pogodba za rabo telefona. Kr. višja direkcija pošte in brzojava v Trstu objavlja: Vsi oni naročniki na telefon, ki še niso podpisali pogodbe o novi naročbi, se pozivajo, naj to store čim prej, na vsak način pa še ta mesec, ker bi se v nasprotnem primeru smatrala, pogodba za odpovedano in bi se 1. januarja 1922. aparat odstranil. Dostavlja se, da je treba po veljavnih določbah za zopelno« zvezo plačati ustanovno takso, ki znaša polovico letnine. Naročniki, ki so pogodbo izgubili, lahko dobijo pri tukajšnjem računskem oddelku telefonskega urada duplikat. — Trst, 19. decembra 1921. — Komisar Pascoli.
Naročnikom «Gor. nitke» se naznanja, da se naročene knjige dobe jatri v soboto od 17« do 18., in ne danes, kakor je bilo pomotoma objavljeno. (Opozarjamo, da se knjige razdajajo samo ob uradnih urah!)
«Božičnica» pri Sv. Jakobu. V pondeljek 26. t, ni, ob 4. uri popol. se bo vršila v dvorani «Konsunmega društva^ pri Sv. Jakobu cBo-žiČnica* v korist siromašnim otrokom s sledečim sporedom: 1. Kette: ^Stankova- smrt» (deklamacija). 2. Niels W. Gade; «Božićnica* (otroški zbor). 3. Volarič: < Divja rožica» (dvo-spev). 4. Nedved: < Molečemu dekletu* (samo. spev). 5. Grbec: ^Mehurčki* iz zbirke Ciciban (otroški zbor). 6. Vilhar: * Cvati ružica^ (samo-i spev.) 7. J. Ribičič: ^Najsrečnejši človek* (eno-dejanka). 8. ***: t Rajanje». — Cene: Prvi prostor s sedežem: 4 L; drugi prostor s sedežem: 2 L; otroci: 1 L,
KER SE BO NABIRANJE ZA ISTRSKE ŽRTVE v najkrajšem času zaključilo, prostato vse cen), nabiralce, ki imajo še nabiralne pole, da jih čimprej z nabranimi svotami vpošljejo podpisanemu odseku«
Odsek za pomoč Istri, Trst, via S. Francesco štev. 20,1. nadstr.
Iz tržaškega žfvUenla
Tatovi v gostilni. Neznani tatovi so vdrli pretekli večer v gostilno «A1 giardinetto;> v ulici S. Michele it. 15, ki je last Itale Fabris-ove, in odnesli dve haliji v vrednosti 450 lir. napolconi
dlan. Ribiču Ivanu De Mar-chiju iz Gradeža, ki se je bil pripravljal na ribolov, se je razpočil dinamit v roti in mu razmesaril dlixa Ribič je bil 'pripeljan v tukajš njo mestno bolniinico.
Opckarjea trgovec. Trgovec z blagom za obleke Salvator Russo, stanujoč v Škorldji, je kupil meseca oktobra partijo blaga. Russo je hotel pozneje prodati blago. Za to si je našel dva mešetarja, in sicer Genara Licardija in Antona Candussija, ki sta prodala v Genovi za 3000 lir blago. Toda Russo ni videl od teh 3000 Ur niti vinarja! Tička sta se nato povrnila v naše mesto, kjer sta opeharila še Russovega tovariša Ferdinanda Rinadija za dve peči blaga. Policija zasleduje sleparska mešetarja.
Umrla je pred snočnjim v mestni bolnišnici Teresina Colautti, o kateri smo poročali v včerajšnji številki našega lista, da se je zastrupila po nesreči s plinom.
Okradena perica. Perica Zupančič, stanujoča v ulici S. Marco št. 43, je sušila pred včerajšnjim popoldne perilo na dvorišču. To so zapazili tatovi in se ga poslužili. Perica trpi 450 lir škode.
DAROVI
Lonjerski podružnici CMD s6 darovali: Andrej Čok 12 L, Jelica Čok 10 L, Amalija Čok 5 L,Marija Čok 15 L,
Namesto cvetja na grob nečakinje Slavice daruje Fran Godina L 15.—xa vrdelski otroški vrtec. Denar hrani upravništvo.
Vesti s Goriškega
Koritnfca pri Grahovem. ^Kmetijsko izobraževalno društvo* na Koritnici je ustanovilo pred kratkim -Dramatični odsek*, kateri deluje res hvalevredno. Sicer 4o društvo ne šteje mnogo članov, a ti kakor vse kaže ne spijo, tast tako mali in tako napredni vasici. Ji pa igralci! Ne ustrašite se težke naloge in poka-
>•1-	---* ~j— kaj zmore vztrajnost
Koričani! Prihodnjič Resnica. -
Poslano*)
Brezimna družba za napeljavo telefonov «SAtIS» Giorgetti, Strigelli & C. v Trstu, Via Valdfrivo 2, telefon 26-51, naznanja tem potom, da je edina tvrdka, ki je od1 kompetentnega ministrstva pooblaščena za dobavljnje in nape-ljvo telefonov, v vsej Juljski Krajini in so vsled tega vse eventuelne napeljave drugih tvrdk zlorabne ter podvržene kaznim po zakonu in pravilniku o telefonu.	1002
") Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko kolikor mu zakon veleva.
Mali oglasi
ta računajo po 20 stotink beseda« — Najmanjša pristojbina t 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'— Kdor išč*: službo, placa polovično ceno.
ZGUBILA se je potnica na ime Prehauc Anton. Najditelj naj je prinese proti nagradi v upravništvo. Svari se pred izrabo. " 2322
POSESTVO obstoječe iz 30 oralov njiv, travnikov, sadonosnika in gozdo^ se proda. Na istem se nahaja enonadstropna hiša s 7 prostori, hlev, velika lopa, skedenj eventuelno se proda tudi živina in kmetijsko orodje. Naslov pri upravništvu,	2323
žite -velikemu sosedu in delo. Le tako naprej še več.
Vesti z Notranjskesa
Raztava vipavskih vin. Kmetijsko društvo v Vipavi priredi v Vipavi 29. decembra t. I., to je v četrtek — ne 31. t. m. — «raztavo vipavskih vin*, na katero se opozarjajo gostilničarji in vinski trgovci. Več v inseratu.
VSLED smrti soproga prodom dva čevljarska šivalna stroja, v najboljšem stanju in sicer «Singer» L 600.— in «Hove» L 300.—. Antonija Krizman, konces. babica, Studeno pri Postojni.	2330
MEBLIRANA soba s hrano se odda. Snažnost zajamčena. Via Cecilia št. 15. priti,, desno.
2331
IZREDNA PRILIKA. Proda se tekom dneva ogledalo za krojačnico, štedilnik in jpernlce. Solitario 1, Cohen.	2283
Zobozdravnici atelje
R. Kovači č
teli. vod.
Via Valdirivo štev. 33
nasproti kavarne „Roma®

RAZGLAS.
„Kmetijsko društvo* v Vipavi to priredilo v četrtek, dne 29. dcccmbra t. 1. (ne 31. t. m.) v svojih prostorili
razstavo vinskih vzorcev.
Na razs avi bodo razstavili člani »Kmetijskega društva" vzorce svojih vinskih pridelkov, tako da bodo zastopana vina vseh občin vipavskega okr*ja. Na razstavo se opozarjajo in vabijo vsi gostilničarji in vinski trgovci, kjer si bodo lahko nakupili nij-boljSa vina po zmerni ccni. — Razstava se otvoii ob 10. nrl dopoldne.	100?
NaČelntštvo.
mm
T. Z. Z 0. Z.
Gospodarstvo
Jugcslovenske plovbne zveze z Ameriko. S
koncem tega leta uvede družba «Jugosloven-ski Transatlantic^* redno paroptovno črto med Sušakom—Splitom—Dubrovnikom in New-Torkom. V ta namen je nakupila tri ladje nekdanjega Severnonemškega Uoyda, ki imajo 8000—10.000 ton.
Čekoslovaška pomorska plovba* družba. Angleški plovni družbi «White Star Line > in *Royal Mail Packet Stean Company-> sta — vsaka zase — stavili čehoslovaški vladi po nudbo za ustanovitev čehoslovaške paroplov ne družbe ob udeležbi angleškega kapitala.
Izkoriščanje hrvatskih petrolejskih vrelcev. Ministrstvo za gozdarstvo in radništvo je podelilo družbi Standard Oil Company Jtoncesijo za izkoriščanje enega dela hrvatskih petrolejskih vrelcev. Standard Dil Company »stanovi v svrho izvajanja te koncesije novo delniško družbo, pri kateri bo jugoslovenska država soudeležena s 25 odstotki.
Prodaja jugoslo venske s vin čar niče. Svinčar-nica v Mežici je prešla v angleško posest. Ju-goslovenski državi se prepusti 25 odstotkov delnic po emizijskem kurzu. Ker država ne more prevzeti vseh delnic, se bržkone pritegne tudi zasebni kapital.	_
UGLASOVANJE glasovirjev (v vsakem pogledu popolno), podučevanje vijoline, (teo-retično-praktično), ponavljanje šolskih predmetov. Pisati na: Turrini, 113 Trst 7. 2269
SPALNE SOBE, masivne, od L 1600 — naorej. Skladišče Via Udine 25.	2326
STOLICE pripravne za gostilno po L 25.— Skladišče Via Udine 25.	2327
Borana porodila
Tečafb
Trst, dne 22. decembra 1921. . • a •	291
• • • •
• • • •
• • • •
Jadranska banka Cosulich .... Dalmatia . • . • Gerolimich • « l.ibcra Trfestina L!oyd « . • • Lussino . lffirtinolidt Oceanla • Prcmuda • Tripcovlcli An: pel ca
Cement Dalmatia
Cement Spal« to • •••««..••••• Taja valnu mm tržaškem trg«:
Trst, dne 22. decembra 1921. ogrske kroke .«.■,«..••• —• 3.55 3.70 avstrijsko-nemške krone - - > * - ~ —-45.--.55
• «
. 200 . 1500 . 600 .1320 . 700 • 128
•	248 . 345
•	241
•	600 . 330 • 2G0
POROČNA soba, lepo izdelana, masivna, se proda za L 2200.— Campo Belvederc 1. 2281
NOVE POSTELJE za L 95.—, vzmeti L 60.—, volnene žimnice L 145.— i z morske »trave L 50.— njočne omarice, umivalniki, chiffo-nier, omare i npahištvo za popolno sobo po
izredno nizkih cenah. Fonderia 3,
2329
EJLATO is irebrn« kros* plačam	kot drug3
kupci. Albert Povb, vrar. Maizini 46 (v bližini drvenega trga).	44
POZOR! Srebrne krone in zlato 70 najvišjih cenah plačuje edini groust Belleli Vita, Via Madoanina 10. I.	38 i
v Solkanu pri Gorici
se priporoča stavbnim podjetnikom in pri-vatkom, stavbnim zadrugam in zadrugam vojnih oškodovancev za stavbna dela in
pohištvo.	(993)
Cene zmerne.	Delo solidno.
Proda sc iz proste roke
Krasno posestvo ,Zakovk'
v Doleti nad Idrijo. 992
Isto obsega: veliko kmetsko hišo s potrebnimi gospodarskimi poslopji, ki merijo skupno 14 arov in 36 nr. Npv je 8 ha, 30 ar, 82 m2, travnikov je 15 ha 49 ar, 95 m t pašnikov je 54 ha, 83 ar, 88 m~ (so večinoma pogozdeni), gozdov je 8 hat 33 ar, 87 m Cena se izve pri lastnikih posestva v Idriji hiš. štev. 68.
KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 50
PRVOVRSTNA francoska zavarovalna družba proti požaru in nezgodam išče sposobne agente za slovenske pokrajine Goriške, Služba pripravna za bivše žandarje ali finančne stražnike. Pogoji so jako ugodni. Ponudbe pod «Agent» na upravništvo. 2320
SREBRNE krone kupuje in plačujem več kot drugi kupci. Via Valdirivo 36, II. 2325
češkoslovaške krone dinarji •• ••••«* Ieji .•*••••»•• marke •••>••■«• dciarji •••>••«* francoski franki ■ . , « švicarski franki . • • • angleški funti papirnati. angleški funti, zlati . .
.	31.—.— 31.75
„	31.50.— 35.50
.	16.—v— 17.25
.	12.75.— 13.75
.	22.05— 22.25
.	17610.-176.50
.	433.—.—43«—
.	93.-.— 91.50
.	112.—.—114.—
69.50 90__
PODLISTEK
KAPITAN MARRYAT
Leteči H^Sandac
Roman	<2.v>
Kar je vzbujalo na tem možu največjo pozornost, je bilo njegovo — oko — kajti imel je le eno, desno je bilo zaprto, levo pa je bilo v primeri z obrazom nenavadno veliko — izbuljeno, vodene barve, čudno sveteče in je ga bilo strah pogledati, ker je bilo brez obrvi. Ćlovek je kar obstal. Tu pravzaprav ni bil mez z enim samim cčesom, temveč oko, ki je bil nanj privešen mož« Vse ostalo telo je bilo le stolp svetilnika in sploh ni prišlo v poštev, kot tudi ta čisto izgine in otemni pred žarko lučjo, ki sveti v nočeh mornarjem. Pri bližjem opazovariju pa se je izkazalo, da je bil mož, čeravno majhne postave, vendar lepa raščen. Njegove roke niso bile okorne kot po navadi pri mornarjih, njegove poteze so bile na splošno pravilne, in v njegovem uslužnem vedenju je tičal izraz premetenosti, nek nepopisni Nekaj, ki je vzbujal strah.
Aminine temne oči ao za hip premerile do-šleca, ko mu je velela vstopiti, jo je prešinilo ledenomrzlo, čeprav si ni vedela razločiti tega občutja. Tudi Filipa je tujčev prihod kaj čudno dirnil, posebno, ko se je ta ^ meni nič, tebi nič — vsedei na zofo, kjer sta Se ravnokar sedela z Ammo. Filip je videl v tem, da fe čudni pri&Iec zavzel Aninino mesto, neko pomemlji-vost. Pred npm %m jm nanovo razgrnila vsa pre-
teklost in Čutal fe, da mora odtu, da mora zapustiti kraj kratke, tako tihe sreče in ga zamenjati z življenjem, polnim delovanja, nevarnosti in trpljenja. Nenavadno se mu je tudi zazdelo, da je vztrepetal po vsem telesu, kot da ga je zazeblo, ko je prisedel oni človek. Filip je pobledel, toda rekel ni ničesar- Nekaj minut je vladala med obema tišina. Enooki gost se je ozrl okeli sebe in je ustavil svoj pogled na Amini, ki je stala ne daleč od njega; končno pa je prekinil tišino, z neke vrste hahljanjcm, ki so mu sledile besede:
«Filip Vanderdecken--hi! — hi! — Filip
Vanderdecken — kaj me ne poznate?»
<	Ne» je Filip poljezno odgovoril.
Glas malega možička je bil zelo čuden — nalikoval je pritajenemu hreščanju in glasovi so poslušalcu brneli še po ušesih, medtem ko je mož že davno nehal govoriti.
<	Jaz sem Schriften, pilot na «Šilingu», je nadaljeval, «in prihajam, — hi! hib pri tem je Amino ostro pogledal, «da vas iztrgam iz rok ljubezni,« spet se je ozrl na Amino, «hi! hi! in vas odveden od vseh udobnosti in tudi od te!» je zukHcal vstal iz zolc in udaril z nogo ob tla, «vas odveden od kopnega, hi! hi! — mogoče v moker grob. Ho! HoN se je Schriften odkašljal in svoje edino oko nameril prevažno Filipu na obraz. Filipova prva misel je bila vreči nepovabljenega gosta skozi vrata; toda Amina, ki je tok njegovih misli zasledovala, je stopila s
{>rekrižanimi rokami pred možička, ga zaniČ-jivo pogledala rekoč:
«Mi vsi smo zapisani usodi, dragi prijatelj, in smrt zahteva od nas svoje pravice, pa naj si smo na kopnem ali pa na morju. Toda trn bo
Filip Vanderdecken gledal tudi smrti v obraz, ne bo tako bled kot ste vi sedajl*
«Menite?» je odvrnil Schriften, ki ga je odločnost in mirnost lepe mlade žene ujezila; nato je zapičil svojo oko na posrebren taberna-kelj cb Marijinem oltarčku, ki je stal tik kamina.
*Kot vidim sle-katolik — he?»
Katolik sem, da!> je pritrdil Filip, «toda kaj vam to mar? Kdaj odplove ladja?»
«V teku enega tedna — hi! hi! — le šc en teden imate časa — le še sedem dni, in potem boste morali vse pustiti tukaj — male časa šel*, f «Cisto dovolj,» je odvrnil Filip in vstal, «po-vejte svojemu kapitanu, da pridem! Pojdi, Amina, ne smeva tratiti časa!»
«Prav gotovo ne,» je odgovorila Amina; «toda naša prva dolžnost je gostoljublje. Myn-heer, ali vam smemo posneti malo okrepčil-ce? Gotovo ste trudni od dol^e peti:»
«Danes osem dni!» je zaklicat SchriCten Filipu, ne da bi dol Amini odgovor.
Filip je prikimal, možiček pa se je-obrnil, odšel iz sobe in že ga ni bilo videti več. Amina se je vsedla na zofo. Konec njene kratke sreče je bil nežno ljubeči, čeprav herofični ženi le prehitro in prekruto naznanjen. V besedah in obnašanju enookega sla je ležala neke vrste hudobnost in izraz, kot da ve več od drugih, tako, da sta postala Filip in njegova žena zmedena in plašna. Amina je jokala, toda lice si je pokrila z rokami, medtem ko je hodil Filip po sobi gori in doli z nemirnimi koraki. 2e poL. pozabljeni prizori so mu spet vstajali v duši in spet je videl v duhu usodno sobo in na tleh le-
Iefe Pi,m0-	(Dalje).
V ŠTURIJAH tik farne cerkve se proda hiša z gostilniško in trgovsko obrtjo«, svinjakom, velikim vrtom za zelenjavo in kegljiščem, V hiši je vodna in električna napeljava, poleg j hiše studenec. Cena zelo ugodna. Natane-' nejša pojasnila daje A. Batič, Šturijc si. 50,! p. Ajdovščina.	2323 j
PRSNI SIRUP, najboljše sredstvo proti kašlju, I prehlajenju in influenci se dobiva v lekarni j v IL Bistrici.	62!
DVA šivalna stroja ^Singer* za Čevljarje pro-prodam. Skopo 57, — Dutovljc.	2235
Naznanjamo pretuzno vest, da je naš ljubljeni so* prog, oče in ded
ANDREJ BOLE
posestnik v Rojanu
v starosti 80 let, mimo v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil v soboto, 24. *t. m., ob 10. uri.
ROJAN, 22. decembra 1921.
Jožeia, soproga. Marija, h£i. Alojzij, Rudolf, Andrej, sinovi. Ostali sorodniki.
Srebrne krone In zlato plačujem po nMih cenah
alojzu mm
Trst; Piazza Gari&aldi št. Z
(prej Barriera) mmm—mmmmmm
JiSl*MHgpl
Tržaška posojilnica in Hranilnica
registrovana zadruga z omejenim poroSlvom,
uradtije v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n.
na
Sprejema navadne hranilne vloge knjižice, vloge na tekoči račun in vloge
za čekovni promet, ter jih obrestuje
%
Proda se posestvo z njivami in sadnim drevjem (približno 20 oralov) z vsem gospodarskim orodjem in mlinom, vse v dobrem stanju. — Več se izve pri Jožefu LovrenciČu v Harijah št, 10f pošta II. Bistrica. iooo
Trpin i prodaj.
Dobro vpeljana trgovina mešanega blaga z mesečnim prometom 200.000 Jngsl. kron, lepimi velikimi, najboljše ohranjenimi nadstropnimi poslopji velikimi modernimi lokali, na zelo prometnem kraju ob glavni cesti na deželi v mariborskem okraju, ae takoj proda za lOfcOOt Ur al se sprejme družabnik s 90480 Hrami. Trgovska izobrazba ni neobhodup potrebna. Posudbe pod „Velik promet* na Karla Scheidback, posredovalca posestev v Mariboru, Qosposka ulica* 1001
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Orodne ure za stranke od 9 do 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad 'zaprt Št. telef. 25-67.

Mralte