Štev. 74. V LllNM v nedeljo dne 30. marca 1924. Posamezna številka stane 2 Din. LetO LIL Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 20 za pol leta „ „ . . . . »20 za ceio lelo „ . ,240 za inozemstvo; mesečno ... . t . Din 50 Sobotna izdaja j celoletno . Din 40 . . 60 » Jugonlaviji v inozemstvu Mm. • i '• л • 1 4-' 1 :џ m Ш Cene Inseratom: Enoatoipna petitna vrsla mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2'50, veliki po Din 5'— In , oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust izhaja vsak dan izvzemši ponedeljku ln dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Pošlnina mm v oolovinl Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/П1. Rokopisi sc ne vračajo; nefrunkirana pisma se ne spre> jemajo. UredniStva telefon 50, upravniStva 528. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za inserate) Sarajevo 7.565, Zagreb 59.011. Praga in Dunaj 24,797. Sodba nekaterih politikov, da kaže sedanja vlada znake diktatorstva, je popolnoma pravilna. G. Pasić je brez parlamentarne večine osnoval vlado in vlada seda j brez stvarne parlamentarne večine. Prvi akt njegovega »bloka korupcije in nasilja« je bil, da je kljub kralju dani obljubi, kljub častnemu zagotovilu predsednika narodne skupščine, g. Ljube Jovanoviča, odgodil verificiranje poslancev HRSS. Razumljivo je, da je verificiranje mandatov HRSS za vladno manjšino neprijetna stvar, toda v vsaki drugi parlamentarno vladani državi bi vlada izvajala iz dejanskega stanja, v kakršnem se nahaja Pašičeva vlada, posledice. To dejansko stanje je takšno, da je vlada v narodni skupščini v znatni manjšim, vzdržuje se pa z umetno narejeno večino s tem, da gazi in krši skupščinski poslovnik in najelementarnejše pravice opozicionalnih poslancev. Po poslovniku (čl. 5) bi moral verifikacijski odbor svoje delo v roku štirih dni dokončati svoje delo. Ne samo da se to ni zgodilo po krivdi skupščinskega predsednika in »bloka nasilja«, marveč so ra-dikalski funkcionarji z nasilstvom onemogočili delovanje verifikacijskega odbora, v katerem ima opozicionalni blok večino, s tem, da so zaklenili polnomočja in druge akte. To je gaženje najelementarnejših načel parlamentarizma, to je pljuska demokraciji, to je diktatura, izvršena proti zakonu. Parlament je vladni manjšini samo še figovo pero, s katerim pokriva vlada svojo diktaturo in ji daje samo videz parlamentarne vlade. Parlament, ki onemogoča dvema tretjinama volivcev, da bi izražali po svojih izvoljenih poslancih svojo voljo, ni več parlament v pravem pomenu besede, je samo še karikatura parlamenta, in vlada, ki ima proti sebi znatno večino parlamenta, pa ji s kršenjem poslovnika in najelementarnejših parlamentarnih načel onemogoča uveljaviti svojo voljo, ni parlamentarna vlada, ampak je diktatorska vlada. To nasprotuje temeljnim določbam ustave. Člen 46. ustave, ki so jo ustvarili sedanji diktatorji, pravi da zakonodajno oblast izvršujeta kralj in narodna skupščina skupno. Toda narodna skupščina je ne vrši, ker ji to onemogoča diktatura manjšine. Več kakor dve tretjini hrvatskega naroda ne more kljub svoji dobri volji in navzočnosti v narodni skupščini vršiti svojih parlamentarnih pravic in dolžnosti, ker jim to zabranjuje nasilna vladna manjšina z nelegalnimi in protiparlamentarnimi sredstvi. Ni pa nobenega dvoma, da hoče Pašičeva vlada s kršenjem ustave in parlamentarnih načel in baš s pomočjo tega anarhističnega položaja prenesti sedanjo dikta-torstvo v parlamentu tudi na volitveno dobo, v kateri bi svojo diktaturo še razširila v diktaturo absolutizma g. Pašiča in njegovih organov. Z drugimi besedami se pravi to dušiti ljudsko voljo in svobodne državljane ponižati na stopnjo robov. Mar-li diktatorska gospoda misli, da bo ljudstvo dandanes tako diktaturo preneslo, mar mislijo merodajni faktorji, da se s tem država in njen ustroj utrjuje? Svobodno ljudstvo si bo izbralo svobodno svoje zastopnike in ne bo klonilo tilnika pred na-silstvil Mi verujemo,'da je tudi srbski narod tako zdrav in nepokvarjen, da ne bo trpel korupcionislov, ki milijonske vsote državnega denarja izmetavajo za podkupovanje, da bi mogli ljudstvo in državo izmozgavati še nadalje v svoje osebne in strankarske koristi. Tudi za Slovenijo napovedujejo plačanci »vlade korupcije in nasilja:' nasilne akte. Te lahko v kratki dobi svojega paše-vanja izvršijo nad ubogim uredništvom, ki ga vlečejo za nos, toda svobodno ljudstvo so ne bo dalo terorizirati od diktature in bo v zavesti svoje ljudsko moči pri volitvah j)ometlo s kliko, ki se druži s sedanjimi diktatorji in z vsemi, ki ee dajo od njih podkupovati, da si napolnijo žepe z ljudskim denarjem. To se bo zgodilo, ker se mora, v blagor države in vsega njenega prebivalstva, v svrho reda in poštenosti, ki je danes v državi ni. Brez teh pa nobena država ne more obetati in kdor zida svojo moč in bodočnost na diktaturi po svetovni vojni, ta si koplje grob, ta maje na temeljih, na ka- terih je ustroj države zgrajen, ta je sebi | mišljujejo pa naj tisti, ki verujejo v največji nasprotnik. Mi smo povedali, raz- dobro voljo, če verujejo v njol našo REŠITEV KRIZE NEPARLAMENTARNA. — NAPOVED NAJOSTREJŠE PARLAMENTARNE BORBE PROTI VLADI. Belgrad, 29. marca. (Izv.) Načelniki opozicijonalnih skupin v narodni skupščini so na današnji seji sklepali o položaju, ki jc nastal po sestavi nove vlade. Na seji sc je soglasno konstatiralo, da ima nova vlada večino narodne skupščine proti sebi, in to predstavlja kršitev parlamentarnih običajev, ker je predsednik narodne skupščine s svojimi strankarskimi in napačnimi informacijami krone vodil rešitev krize v smeri, v kateri je moralo dospeti do neparlamentarne rešitve krize. Načelniki opozicionalnih skupin najodločneje protestirajo proti temu, da se narodni poslanci, ki vedno izpolnjujejo vse po zakonu jim naložene dolžnosti, svojevoljno delijo na take, katerih volja pride v poštev pri določevanju splošne državne politike, in na take, katerih volja se ne mara vpo-števati. Načelniki opozicije obžalujejo, da je predsednik narodne skupščine, četudi je faktično predstavnik stvarne manjšine, prevzel vlogo, da bo csponent take ozko-srčne plemenske in separatistične in proti-državne politike. V navesti, da predstavljajo večino narodne skupščine in ogromno večino ljudstva, so načelniki opozicije sklenili, da proti novi vladi vodi najodloč-nejša parlamentarna borba in so priprav- ljeni, da v imenu večine narodne skupščine prevzamejo posledice, ki bi mogle nastati. Na tem terenu parlamentarne borbe bodo vztrajale opozicijonalne stranke, dokler jim ta borba ne bo onemogočena z gaženjem zakonov. Predstavnica legalne narodne volje opozicija niti trenutka ne dvomi v končen uspeh svoje pravične borbe in stvari. DOSEDANJI REŽIM KORUPCIJE. Belgrad, 29. marca. (Izv.) Vlada na današ. seji ni dala nobene deklaracije, kar jo popolnoma v skladu s Pašičevim pismom, s katerim je klical na sodelovanje vse skupine za nadaljevanje dosedanjega režima. Belgrad, 29. marca. (Izv.) Takoj ob nastopu vlade smo njen program na kratko označili z .besedama: korupcija in nasilje. Že prvi dan njenega nastopa v javnosti je popolnoma potrdil ta program. Kršenje zakonov se vrši z neverjetnim cinizmom, pret-nje in grožnje se mečejo kar tja v en dan, podkupovanje so vrši na debelo kakor na borzi. Korupcija cveto, ali v klasje to žito nc bo dozorelo, kajti narod se že povsod dviga proti takemu nasilju, v parlamentu pa je večina na strani voditeljov opozicionalnega bloka. OPOZICIJA ODKLANJA SPORAZUM, KER SE KRŠI POSLOVNIK, ZAKON IN DOSEDANJI SPORAZUM. Belgrad, 29. marca. (Izv.) Na zahtevo šefov opozicionalnih strank je bila današnja {»opoldanska seja ob pol 6. prekinjena in predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič je sklical na konferenco vse načelnike parlamentarnih klubov, da bi se dosegel sporazum o proračunski debati. Na seji načelnikov je dr. K o r o š e c glede točk prejšnjega sporazuma na podlagi poslovnika zahteval, da se ima debata o proračunu vršiti točno po utrjenem sporazumu. Dr. Korošec je v imenu celokupne opozicije protestiral proti kršenju sporazuma jasnih odredb in zakonov. Dr. Lukinič, minister za finance Stojadinovič in dr. Žarko Mila-dinovič so trdili, da bo to gaženje zakona, če se proračun do 1. aprila ne izglasuje. Ljuba Jovanovič predlaga, da se napravi nov sporazum na ta način, da se proračunska razprava dokonča do inkluzive 1. aprila. Na to je dr. Korošec izjavil, da opozicija po dosedanjih izkušnjah nima nobenih garancij, da se bi ta sporazum držal, ko se sedanja skupščinska manjšina ne drži nili poslovnika, nili sporazuma, nili zakona. G. Davidovi« je izjavil, da se popolnoma strinja z mišljenjem dr. Korošca. Protestira proti takemu kršenju zakona in se vprašuje, ali je v tej državi ostalo še sploh kaj, kar je sveto. Predlaga, da se sporazum sklene na ta način, da se pred končnim glasovanjem o proračunu izvrši verifikacija Radičevih mandatov v skupščini. Finančni minister dr. Stojadinovič, dr. Žarko Miladi-novič in dr. Edo Lukinič izjavljajo, da ne morejo pristati na to, da bi se glasovanje o proračunu vezalo na verifikacijo. Načelniki opozicionalnih klubov dr. Korošec, Davidovič, dr. Spaho, dr. Maček in Lazič protestirajo, lPravilnika za notranjo poštna službo.« — Avtomobilni promet na progi Gračac— Knln. S 1, aorilom t. 1. se na progi Gračac— Knin zopet otvori avtomobilni promet, Pro met bo urejen tako, da bodo imeli potnikf vseh vlakov takojšnjo zvezo. — Pobegnil je iz kaznilnice dež. sodišča v Ljubljani kaznjenec Jože Cizelj, doma ii Sromelj pri Brežicah. Begunec jo velike močne postave, ima črne lase, je v kaznilnični obleki in ima desno roko v komolcu pokvarjeno, — Razno tatvine in vlomi. Posestniku Karlu Pirkoviču na Šolali pri Št. Jerneju je pobegnil hlapec France Koštrun, doma iz Zvirč pri Kovorju in odnesel več moške in ženske obleko in perila, več parov moških in ženskih čevljev, več ženskih rut, srebrno žensko uro z verižico, zlato žensko zaponko, več poročnih in navadnih prstanov z raznimi kamni, 3 srebrne krone, 2 goldinarja, za več dinarjev, papirnatega denarja in pa precejšno zalogo prekajenega mesa in klobas. Skupna škoda še ni ugotovljena. — Posestniku Martinu Kučer-ju v Črnem vrhu pri Sv. Jurju so ukradli neznani tatovi 3 svinjske želodce, več perila in čovljev v vrednosti do 5000 Din. Kot tatu sumijo nekega postopača, ki je prišel pred več dnovi iz Nemške Avstrije in se je potikal po okolici, prosjačil, prosil za delo, katerega pa ni opravljal, če tudi sa mu ga ponudili. — Vi Markovcu pri Ložu je bil ukraden iz tovornega avtomobila, last lesne tvrdke Franjo Žagar v Markovču, magnet tipa »Eisenmann« vreden 2500 Din. — Poštna konvencija z Italijo. Italijansko. jugoslovanska konferenca v Belgradu je 26. marca dovršila in sprejela konvencijo o pošti. Konvencija vsebuje določbo o olajšavah pri poštnih pristojbinah in tranzitu. — Smrt slavno srbske tragedinje. Dne 25. marca jo v mali sobici na dvorišču belgrajskega gledališča, kjer je vživala zadnje zavetišče, za vedno zatisnila svoje oči srbska Sarah Bern-hard: Milka Grgurova. Pokojna umetnica je tekom 40 let delovala na srbskem naroduem gledališču in ga proslavila s krcacijami iz vseh velikih evropskih dramskih literatur, predvsem tudi kot prva z Majko Jugovičev. Njena najljubša vloga pa je bila kraljica Ja-kvinte v delu Dragutina I. Iliča, ki je bila tudi njej posvečena. V tej vlogi se je umetnica pred 22 leti poslovila od gledališča .— Milka Grgureva je bila rojena leta 1840. v Somboru kot hči ugledne hiše. V 16. letu so je poročila z bogatini karlovekim vlastelinom, ki ga je pa radi prevelike razlike v duševnosti že čez leto dni zapustila in so vrnila v domačo hišo. Ги se je zagrebla v literaturo in začela pisatelje-vati, kmalu pa se posvetila gledališču, kjer je našla pravo poprišče za udejstvovanje svojih bogatili darov. Prvič jo nastopila leta 1864. in sicer v Vinkovcih; kmalu nato se je preselila v Belgrad na srbsko narodno gledališče, ki rtu je postala po odhodu slavne Jelenske na dunajsko dvorno gledališče prva zvezda. L. .1868. je bila odlikovana z redom sv. Save. V svojem 50. letu se je Grgunova poročila v drugo z ruskim gardnim častnikom Aleksićem, s katerim je preživela mnogo izredno srečnih let. — Pred letom dni so ji v priznanje za zasluge odkazali v stanovanje malo sobico na dvorišču narodnega gledališča, a dva dni pred smrtjo so ji izročili red Belega orla V. vrste, katerega ji jo bil podelil kralj že pred letom, a je po nemarnosti izvršujočih činiteljev obležal v uradni blagajni. — Poljedelski pouk v armadi. Poljedelsko ministrstvo otvori letos poljedelske tečaje za vojake po vseh divizijah. Najprej se uvede tak tečaj za vojake belgrajskih polkov. Z mesecem majem so uvede poljedelski pouk v podčastniški šoli v Belgradu, dela se pa na to, da se uvede tudi na vojni akademiji. — Izlet maturantov mostarske gimnazijo v Grčijo. Maturanti mostarske gimnazije pri-rede te dni izlet v Grčijo, kjer obiščejo najprej Krf in počaste spomin za našo svobodo padlih junakov, nato pa si ogledajo Atene in druga grška mesta v smeri proti Solunu. Prosvetno ministrstvo je za ta izlet prispevalo 5000 Din. — Skrb za padla dekleta v Belgradu. Narodni ženski savez jo lani meseca aprila otvo-ril v Belgradu dom za padla dekleta: Devoja-čko sklonište. Namen zavetišča je, da sprejema začasno v svojo okrilje padla dekleta, ki jih potem namešča po zasebnih hišah in raznih obratih. Od aprila do konca leta 1923 ae je v zavetišču prijavilo 182 padlih deklet, za katere je zavetišče poslej prevzelo skrb. 80 od teh deklet je zavetišču poslal ambulatorij za kožne in spolne bolezni, 17 Državna zaščita dece in mladeži, 22 deklet se je prijavilo samih, mnoge so prijfivili lastni starši ozir. skrbniki. Najmlajša med njimi je bila stara 10 let. Večina izmed nesrečenic je bila kožno bolna, 29 spolno. Vse te so odposlali v bolnico. V par slučajih se jo zavetišču posrečilo, da je dekleta poročilo s prvotnimi izvoljenci oz. zapeljive!. , Primorske novice. p Znnimivosti iz volivnega boja v Istri. Istra se pod solneem volivne svobode in т stiku s svojimi voditelji probuja in oživlja kakor narava v pomladi. Vsi shodi so izborno obiskani; po vaseh, skozi katere morajo potovati kandidati in drugi govorniki, se hitro zbere po več sto volivcev, ki čakajo na potujoče voditelje in jih prosijo, naj so za hip ustavijo tudi med njimi in jim dajo potrebna navodila. Vseh večjih shodov se udeležujejo tudi fašisti iz trgov in mest. Njihovi govorniki po-vsodi opozarjajo volivce, da morajo sedanji vladi dokazati svojo udanost ln zauoanle le na ta način, da volijo vladno listo. Le potom fašistovskih poslancev bodo mogli kasneje doseči tudi vpoštevanje svojih potreb in zahtev. Drugače se pa pravi italijanski fašisti obnašajo na splošno dosti mirno in dostojno. Ve drugače delajo domači fašisti-izdajalci. Ti bljujejo srd in sovraštvo in jih morajo pošteni ftalijani miriti. Poturica je pač vsikdar bujši od Turka. — V dneh 23., 24. in 25. t. m. so prirejali shode po Istri kandidati dr. Brajša, in dr. Besednjak ter Janko Kralj. Shodi so se vršili v Ka-rojbi, v Shropetih pri Novakih, v Sumbregu, v Slumu, v Trsteniku, kjer je govoril tudi kandidat dr. Stanger, v Brestu, v Rakitovcu, v Za-masku, kjer je prišlo na shod nad 1000 kmetov, končno v Koščergi. Na shod v Sumbregu so se pripeljali fašisti iz Sv. Nedelje s svojim tajnikom. Pozvali so dr. Brajšo in Janka Kralja, naj gresta z njimi v Sv. Nedeljo. Ko sta oba govornika dovršila svoja govora, sta se napotila s fašisti in narodno milico v Sv. Nedeljo. Tu so se takoj zbrali okolu njih vsi svetone-delski fašisti z županom Buglianom in kara-binijerskim maršalom. Razvil se je živahen pogovor o odnošajih med Hrvati in Italijani v Istri. Dr. Brajša je dokazoval, kako je slovanska borba v Istri popolnoma opravičena in zakonita, dočim so fašisti trdili, da so morajo Slovani asimilirati. Vendar je tekel pogovor povsem mirno in prijateljsko ter sta se končno dr. Brajša in Janko Kralj lepo poslovila od fašistov in brez neprilik nadaljevala svojo pot. — Italijanom probujenjo Istre seveda nikakor ni po srcu in pač le iz respekta pred »duce Mussolini jem c drže disciplino. Iščejo pretvez, da bi mogli vsaj nekoliko izpremeniti svoje sedanje obnašanje nasprot slovanskemu prebivalstvu. Tako je puljska ».L'Aziouo« te dni priobčila dopis, ki pripoveduje, da je bil na dan sv. Jožefa volivni shod pri Sv. Katarini na Pi-čanščiui, malo kasneje pa da so bili tamkaj napadeni štirje fašisti, ki so razobešali svoje volivne lepake. Dopis zaključuje, da hrvatstvo Istre zopet dviga svojo glavo, a Italijani da bodo znali po tem uravnati svoje ravnanje. Temu nasproti ugotavlja >Pučki Prijatelj«, da pri Sv. •Katarini sploh ni bilo nikakega shoda in da o kakem napadu na fašiste nihče nič ne ve. Vsekakor je sedanja volivua svoboda v Istri — kakor v ostali Julijski Krajini — silno krhka stvar 1 p Zopet ena občina. Zupana v Renčah, Duršota, je oblast odstavila in imenovala za komisarja kapitana fašistovske milice Grazi-uija. p Idrija. Obesil se je rudar Josip Pahor. Bil je miren mož in skrben družinski oče. Zapustil je vdovo in dva otročiča. — Nagle smrti je umrl splošno priljubljeni občinski uradnik "Viktor Novak. — Brezposelnost med domačim narašča, ker jih vedno bolj izpodriva italijanski živelj. Večiua domačih mladih fantov je brez dela in ne kaže drugega, nego da vzamejo v roko potni les in gredo za kruhom v tujino. p Smrt slovenske matere po krivdi narodne izdajice. Te dni sta se v Rihemberku sprla dva domača fanta: Josip Birsa in Josip Kerševani. Kerševani je namreč Birsi očital, da je fašist. Naslednji dan je prišla na Keiše-vanijev dom gruča fašistov, odvedla mladega Kerševanija s seboj in ga obdržala zaprtega. Mladeničeva mati se je vsled tega dogodka onesvestila in ponoči umrla! Zjuraj je šel nesrečni oče na fašjo in prosil, naj sina izpuste. To se je tudi zgodilo, a mrtve matere sin ni mogel obuditi v življenje. Tako ima fašizem na vesti novo človeško žrtev. k Občinske volitve. Občinske volitve so pred durmi. 6. aprila bo zopet preizkusni dan za naše ljudi. Nemški nacionalizem in isto-tako nemškonacionalni marksistični socializem sta povsodi na nogah, da iztrgata Slovencem zadnjo občino iz rok. A tudi Slovenci ne drže rok križem, dasi je njihovo stališče neprimerno težavnejše, ker nimajo za seboj nikake opore in morajo stati le na svojih lastnih nogah. štafer^ke гш!се. š Smetanova proslava. V soboto, 29. t. m. se je vršila v mariborskem gledališču v proslavo Smetanovega jubileja slavnostna predstava »Prodane nevestet. V vlogi »Ke-cala« je nastopil člau zagrebške opere, g. Križaj. s Zgodovinsko-glasbena »Beseda«. Mariborsko zgodovinsko društvo priredi dne 4 aprila zvečer v dvorani moškega učiteljišča staročastito »Besedo«, kakor so jo svoječasuo prvi mariborski Slovenci prirejali v »Čitalnici«. š Prosvetna uprava mariborske oblasti. !Po odloku prosvetnega ministrstva bo vršil nadzorstvo nad šolami mariborske oblasti g. dr. Janko Bezjak, dodeljena sta mu pa g. dr. L. Poljanec za srednje in Fr. Qa-b r б č e k za osnovne šole. Referentu za prosvetne posle so prideljeni g. Ivan Kochl, Nikola Obradovič, Viktor Lichten-t> e r g, Josip K o k o 1, Matija Fink, Vida Primožič in Jos. M i k 1 a v б i č. š Imenovanje v maglstratni službi. Mariborski občinski svet je podelil v tajni seji dne 26. t. m. mosto drugega pravnika na mestnem magistratu komisarju okrajne-nega glavarstva g. dr. Rodošku. š Krekova mladina r Celju vprizori danes Ob 4. url popoldne v Narodnem domu igro >Miklova Zala«. Cene znižane I i Mariborsko okrožje Jugoslovanske strokovne zveze ima svoj občni zbor v nedeljo, Aue 6. aprila v Mariboru. g Poselska zveza v Mariboru priredi v nedeljo 30. t. m. v Naroduem domu izvirno dramo »Božja roka«. š Zanimivo gostovanje v mariborskem gledališču. V pondeljek, 31. t. m. nastopi v operi »Bobeme« v ulogi Mimi svotovno-znaua oporna pevka ga. Hedvicka do De-blcku, članica dunajske državne opere. š Ponesrečen cerkveni rop. Pri Veliki Nedelji je skušal v noči od 25. na 26. t. m. neznan ropar vlomiti v tamkajšnjo župno cerkev. S sekiro je skušal razbiti cerkvena vrata ter je gotovo nameraval odnesti iz cerkve dragoceno monštranco in kolih, ki sta se nahajala v tabernaklju. Pri njegovem delu pa ho ga preguali mimoidoči ponočni pivci. š Detomorilka. To dni so odkrili pri Sv. Lenartu nad Laškim zločin, katerega je izvršila nezakonska mati Marija Razbor-šok, 24 letna posestniška hči iz Leskovca. Ze okrog božiča je porodila na skrivnem otroka, katerega je umorila ter zakopala blizu svojega doma. Slučajno so prišli na sled njenemu zločinu. Orožništvo je nečloveško mater zaprlo. š Dva mlada groska potepuha je aretirala mariborska policija. Pobegnila sta svojim starišem v Gradcu ter prišla peš v Maribor. Odpravili jih bodo nazaj v Gradec. lj Zdravsivene razmere v uršulinskem samostanu. »Jutro« je dne 26. t. m. priobčilo to-lo nolico: »Vsak dan ena. V časopisih skoro vsak dan zadenemo na žalostno rubriko med umrlimi: sestra... Zlasti uršu-linski samostan v Ljubljani vzbuja splošno so-čulje. Tjakaj so nalovili nezrele ženske mladine, pa je v neliigijenskih razmerah obsojena na smrt. Ali je kdo, ki pazi na samostane v tem oziru? Zdravstveni odsek, prosvetna uprava, ali ni čas, da se enkrat pogledu leglo tuberkuloze pri Uršulinkah. Tjakaj zahaja zelo mnogo dece, ki morajo v teh razmerah priti v najhujšo nevarnost. Caveant consu-les...« Ta notica je morala izzvati mnenje, da je uršulinski samostan pravo leglo tuberkuloze in da vladajo v njem Bog ve kakšne zdravju kvarne razmere. Ker smo bili uver-jeni, da je »Jutrova« trditev izmišljotina, smo se obrnili na g. dr. Demetra Bleivveisa, ki pozna kot hišni zdravnik uršulinskega samostana razmere in ki more kot dolgoletni upravni medicinec presoditi, ali je higienskim zahtevam zadoščeno ali ne. G. dr. Bleivveis nam je sporočil, da je »Jutrova« notica docela neosnovana in da je že 27. t m. poslal iz lastnega nagiba na naslov glavnega urednika g. dr. Alberta Kramerja za »Jutro« namenjeno pojasnilo s prošnjo, da se objavi v prihodnji številki. Ker pa »Jutro« tega pojasnila ni priobčilo ne 28. in ne 29. t. m. in tudi ni čutilo potrebe dati kak odgovor, nam je dal g. dr. Bleivveis svoje ugotovitve na razpolago. Njegovo »Jutru« vposlano pojasnilo slove dobesedno: »Cenjeno uredništvo! Notica »Vsak dan ena« z dne 26. t. m. vzbuja mnenje, kakor da bi v uršulinskem samostanu vladale nehigienske razmere. Poznavalcu razmer je bilo koj jasno, da gre za zmoto in zameno z umrljivostjo usmiljenih sester, pri katerih pa je upoštevati požrtvovalnost v težkem poklicu in okolnost, da jih pri oskrbovanju bolnikov neprestano ogrožajo infekcije. Kot hišni zdravnik uršulinskega samostana čutim dolžnost naglašati, da so zdravstvene razmere tamkaj povsem normalne. Umrljivost za tuberkulozo je med redovnicami morda za malenkostni odstotek večja, kakor sicer med prebivalstvom, vendar je to opažati pri stanovalcih vseh zaključenih zavodov, naj bodo ti v državni upravi ali v lasti religijoznih redov. Upoštevati je tudi uapornost in specifične škodljivosti učiteljskega poklica. Vodslvo samostana posveča največjo pažnjo ravno higienskim iu preventivnim meram. Pri sprejemanju kandi-datinj se na izrecno zahlevo prejšnjih in sedanje prednice izključujejo vse, ki niso popolnoma zdrave. Zelo proti njih osebni želji ne odklanjam le onih, ki imajo kak majhen de-fokt na pljučih, temveč celo take, ki bo mogle vsled telesne slabosti ali gracilnega ustroja ogrodi postati dovzetno za tuberkulozo. Fili-jalni zavod v Mekinjah omogočuje bolehnim redovnicam že od nekdaj oddih in klimatično zdravljenje, v lanskem letu uvedena izpre-memba klavzure pa jo dala knezoškofu možnost dovoljevati uporabo zdravilišč in klima-tičnih štacij, kar je bilo prej pridržano papežu. Te ugodnosti postane lahko deležna vsaka obolela uršulinka. Internat šolskih gojenk jo tako v Ljubljani kakor v Mekinjah povsem ločen, razpolaga s prostornimi zračnimi spalnicami in učilnicami, lepo telovadnico, kopalnico in bolniškimi sobami. Redovnice-vzgoji-teljice, ki imajo nadzorstvo nad gojenkami, se glede zdravstvenega stanja skrbno izbirajo. Od leta 1901 sem se v internatu ni razpasla nobena epidemija. Pred nenaduim smrtnim slučajem Janke Wilfan, ki pa ni podlegla tuberkulozi, je umrla zadnja gojenka leta 1896. Z odličnim spoštovanjem dr. Dčmeter Bleivveis.« — Javnosti pa prepuščamo sodbo o listu, ki je skušal izpodkopati zaupanje v pre-potreben zaslužen zavod in ki celo na objektivne zdravniške ugotovitve ne smatra za potrebno, da bi Dopre.vil »torje^o krivico. lj Kaj je z ograjo ob Gruberjevem kanala za domobransko vojašnico? »Slovenski Narod« se jezi, da še sedaj ni napravljena ograja ob Gruberjevem kanalu za domobransko vojašnico in vali po svoji stari navadi krivdo za to na večino v občinskem svetu, K temu bi pripomnil samo sledeče: 2e lani mesca maja sem vložil v občinskem svetu predlog, naj bi se tam napravila ograja in tudi nasula cesta za domobransko vojašnico. Ta predlog je bil odkazan mestnemu stavbnemu uradu, ki pa še do danes — torej po preteku skoro enega leta — ni ničesar odgovoril. Kdo je tedaj kriv? Ali »rdeče—črna« koalicija v občinskem svetu ali mestni stavbeni urad, kjer sede — in sicer samo sede, če sploh sede — sami pristaši »Slovenskega Naroda«. Zato naj »Narod« te gospode prime za lase. — Alojzij Zajec, obč. svetnik. lj Govorilno uro kluba občinskih svetnikov SLS za stranice so vsak pondeljek od 5. do 6. popldne v tajništvu, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje. lj Diplomski izpit je naredil dne 27. t. m. s prav dobrim uspehom na eksportni akademiji na Dunaju g. Zvonimir L u k i ć , sin lani umrlega trgovca Frana Lukič-a. .lj Delavski večeri, ki so bili pretekli teden radi praznika prekinjeni, se bodo odslej vršili redno vsak torek v tednu in sicer vedno v >R o k o d e 1 s k e m domu«. Ta torek predava tov. akad. Mirko J e r š i č o razvoju kapitalističnega proizvodnega procesa od domačega obrfcr^tva do moderne tovarne. Začetek točno ob 8 zvečer. Vsa delavska mladina in tudi starejši tovariši delavci, na predavanje! lj Ljubljanski sobotni trg je bil izredno dobro založen in tudi obiskan. Živahen promet smo opažali na običajnem sadnem tržišču, popolnoma nab'to poln pa je bil trg domačinov in okoličanov, ki so pripeljali velike zaloge raznih živil. Ribji trg je bil sicer sla-bejši, kot je običajno po petku, pač pa so prinesli okoličani velike zaloge domačih rib in posebno veliko žab. — Na cvetličnem trgu smo opažali "poleg velike udeležbe naših vrtnarjev jako razveseljive zaloge pomladanskega cvetja iz ljubljanske okolice, ki so marsikaterega Ljubljančana naravnost presenetile. Posebno veliko je bilo na trgu, kar je za letošnjo sadjerejsko sezijo značilno, že sedaj izredno veliko domačih cepičev za razno sadno drevje. lj čiščenje drevja. Ker mnogi posestniki vrtnih nasadov še niso očistili zanemarjenega sadnega drevja itd., se občinstvo opozarja na tozadevni razglas o pokončevanju gosenic in drugega škodljivega mrčesa, ki je naMt na občinski deski in drugih reklamnih prostorih. lj Mestna plinarna nam sporoča: Vsled obratovanja z novo dvoplinsko napravo so je kakovost plina spremenila. Nekateri go-rivcl ne bodo raditega goreli brezhibno. Takoj, ko bo mogoče, bodo monterji plinarne brezplačno izvršili ta mala popravila, katera obstojajo le v tem, da se dovod zraka zmanjša. V prihodnjem tednu pa proslmc cenjene odjemalce plina nekoliko potrpljenja. lj Upravni odbor mestne plinarne raz* pisuje 5 mest prižigalcev za cestno razsvetljavo. Reflektira se samo na trezne in zanesljive delavce. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo mestne plinarno v Ljubljani. lj Neznana vtopljenka v Ljubljanici. V pe« tek popoldne so opazili otroci, ki so se igrali na obali Ljubljanice, da plava po vodi človeško truplo. Poklicali so takoj stražnika in potegnili so iz vode neznauo utopljenko. Komi« sija je ugotovila, da je bila utopljenka stara okrog 40 let, srednje velikosti, obraz pa je bil od vode že popolnoma razjeden in brez potez. Truplo je bilo v vodi že najmanj mesec dni in je ležalo bržkone pred zatvornicami pri Trnovem. Utopljenka je bila oblečena v plavo bluzo s svitlo plavim modrcem, v plavo krilo, črne nogavice. Na nogah je imela utopljenka črno, visoke, skoraj nove čevlje. Ker se na truplu ni našlo znakov nasilja, se je neznanka ali ponesrečila ali pa je izvršila samomor. lj Dva berača. Na Vodnikovem trgu so aretirali predrznega berača nekega Martina Kosca doma iz Kapljo. Mož je priznal, da je brez vsakega poklica, avstrijski državljan, in da je tihotapski prekoračil mejo pri Mariboru in sicer baje samo radi tega, ker je pri nas veliko boljše življenje kot onstran meje. — V bližini glavnega kolodvora pa so aretirali tudi radi beračenja možakarja, ki je povedal pri zaslišanju, da je posestnik nekje na Gorenjskem. Ni prosjačil, marveč je po različnih poslih po Ljubljani ugotovil še lo na kolodvoru, da je nepremišljeno v dobrem razpoloženju razmetaval denar in mu ni ostalo niti za vožnjo domov. Ker se ni hotel vrniti v mesto in iskati svojih znancev, da mu pomagajo v sili, si je hotel pomagati iz zadrege, da si pridobi čas, na ta način, da poprosi za pomoč najbližje navzoče. lj Pazite! V vozu cestne električne želez* niče od glavnega kolodvora do Mestnega trga je bil ukraden Karolini Petkovškovi svilnat dežnik, vreden 200 Din. V zadnjem času se je izvršilo na tej progi že več podobnih tatvin in se občinstvo posebno pri jutranjih in večernih vožnjah opozarja, naj bo med vožnjo v teh Časih skrajno previdno na svoje stvari. lj Policijsko ovadbe. Včeraj je bilo vloženih na policiji 14 ovadb in sicer: 2 radi tatvine, 4 radi prekoračenja cestno policijskega reda, 1 radi pasjega kontumaca, 1 radi nedostojnega vedenja, 1 radi prestopka proti sanitetnim predpisom, 1 radi poškodbe tuje lastnine in 1 radi prepovedane igre. lj Poneverba. Bivši poštni ambulančnit uradnik v Ljubljani Tomič VukaSiu, sedaj v Belgradu, je poneveril gostilničarki, Mariji Jemčevi na Bregu št. 18 pod zvijačno pretvezo 5000 Din gotovine, novo temnordečo usnjato listnico in 6 blokov v skupni vrednosti do 6000 dinarjev. Dr. Joža Glonar: Bevue de študes slaves. Kako živahno se razvijajo slavistične študije v svojem novem centru, ki so ga dobile po vojni in smrti L. L e g e r a in E. Denisa pod intenzivnim vodstvom A. M e i 11 e t a v svojem novem centru Parizu, nam dokazuje vsaka nova številka glasila francoskih slavistov »Revue des ćtudes sla-ves«. Z zadnjo številko je ta vzornn revija dokončala svoj tretji letnik; banalna resnica je, če rečemo, da je šele, odkar izhaja ta revija, mogoče govoriti o francoski slavistiki, da je revija sama po sebi najlepši dokaz za razmeroma visoko slopnjo, ki jo je med Francozi la za njih popolnoma nova veda v kratkem času dosegla in banalna zahteva bo odslej naprej ravno zaradi te revije za vse slaviste, da morajo poleg drugih jezikov obvladali tudi še francoščino, ker so jim sicer važna slavistična dela nedostopna in nerazumljiva. Zaključni snopič tretjega letnika prinaša bogato in v marsikaterem oziru zanimivo gradivo. Na uvodnem mestu razlaga lvovski slavist Lehr-Splawinski stabilizacijo akcenta v jeziku zapaanih Slovanov, ki jih baš ta njihov akcent — na prvem ali na predzadnjem zlogu besede — tako zelo loči od vzhodnih in južnih Slovanov, ki imajo še svoboden akcent, dasi je n. pr. srbohrvaščina že izgubila naglas na zadnjem zlogu in stoji nekako v sredi med poljščino in češčino. — M e i 11 e t, glava francoskih filologov, razlaga v svojem članku o nominalnih oblikah v slovanščiui vse one pojave v slovanskih jezikih, po katerih tvorijo ti jeziki novo skupino baš s tem, da so samostojno naprej razvijali razne pojave, ki so bili nekdaj vsem slovanskim jezikom skupni. M. R e š e t a r obravnava zanimivo prašanje, kaka je usoda polglasnika v prefiksih južnoslovanskih jezikov in v koliki meri hodijo v tej reči slovenščina, srbohrvaščina in bolgarščina skupno pot ali pa lastna pota. St. K u 1 b a k i n, profesor na univerzi v Belgradu, piše o klasifikaciji srednjebolgEiskih jezikovnih spomenikov, R. E k b 1 o m , slavist na univerzi v Upsali, o naglasu litavskega bodočnika. Nas pa zanima v prvi vrsti zaključek Cvijiče-vega članka o preseljevanjih na balkan skem polotoku, ker prinaša zaključne rezultate njegovih dolgoletnih študij, tukaj podane pregledno in opremljene z nekaterimi novimi opazkami. Kot glavno posledico tega preselje vania navaja Cvijič enotnost srbohrvaškegs naroda, ld ni samo rezultat notranje sorodnosti, ampak tudi mešanja in infiltracijskeg« procesa, lu se je medsebojno vodil cela sto letja. Dalmatinsko obrežje in panonski basčn sta ravno tako kakor Šumadija prejela v toku stoletij nove pritoke novih priseljencev, ki so se s prvotnimi asimilirali in skozi stoletja vzdrževali zavest enotnosti in skupnega sorodstva. Srbi sami, izhajajoči iz raznih pokrajin, so se na ta način med seboj pomešali in tako je med njimi izginil usodni zgodovinski par-tilcularizem. Pomešali pa so se tudi s Hrvati, tako da danes ni mogoče konstatirati večjega terena, na katerem bi bila n. pr. katoliški in pravoslavni element strogo ločena. S Srbi, ki so se pokatoličili in pounijatili, je postala etnobijološka vez med Srbi in Hrvati mnogo ožja in tudi poslovenjeui srbski Uskoki med Slovenci so mnogo pripomogli do tega, da se je slovenstvo na svoji vzhodni meji okrepilo. Ta etnobijološka unifikacija, ki se je vršila za časa vlade Benečanov in Turkov, je bila prednodnica novi enotni tvorbi, enotnemu srbohrvaškemu književnemu jeziku in enotni literaturi. Tukaj je Cvijič prav po nepotrebnem prislonil tudi še nas Slovence, o našem jeziku in naši literaturi pa ne ve kaj povedati, niti kaj želeti, kar je pri njem hvale vreden napredek. Severna srbohrvaška meja v panonskem basenu je bila jez zoper tuje vplive, kakor misli Cvijič, dasi je prav nasprotno res. Baš preko teh dvojezičnih grani-čarjev je prehajala zapadna kultura med Srbe in kdor s Cvijičem trdi, da je ta barijera tuje vplive slabila, ne pozna kulturnega razvoja Srbov v XVIII. in XIX. stoletju ali pa ga ne mara videti. Da je zgodovinsko gledanje razvojnih procesov Cvijiču popolnoma tuje, se itak vidi na vseh njegovih študijah, kakor hitro prehajajo iz analize v sintezo. Drugemu bi bila zgodovinska fakta korektiv, njemu so na poti pri njegovih političnih konstrukcijah, zato jih kratkomalo ne vidi. Med obširnimi poročili o slavističnih novostih pri raznih Slovanih, ki so v tem listu ena najlepših točk, njega trajna vrednost in sijajen dokaz za visoko kvaliteto mlaiše Iran- coske slavistično šole, nas v prvi vr9ti zanimajo poročila o slovenskih publikacijah, ki jih redno piše naš prijatelj L. T e s n i 6 r e, nedavno iz Ljubljane pozvan za protesorja slovanskih jezikov in literatur ua univerzi v Strassburgu. Tokrat poroča o zadnjih snopičih Strekljevo »Historične slovnice slovenskega jezika« in hvali požrtvovalni pogum založnika, mariborskega »Zgodovinskega društva«. Poročilo o zadnjih suopičih mariborskega »Časopisa za zgodovino in narodopisje« podaja z vsebino posameznih številk in pri tem posebe podčrta živahnost in znanstveno aktivnost tega društva. S i č e v o »Narodne okraske na pirhih in kožuhih«, imenuje sijajno publikacijo, potrebno za vsakega folklorista, pri Svetličevem »Kazalu na zemljevidu slovenskega ozemlja« je poleg njegove praktične vrednosti lepo opazil tudi njega pomembnost za filologe. E r j a v č e v i »Slovenci« so mu kljub svoji politični barvi koristna in priporočanja vredna publikacija za vsakogar, ki se hoče brzo poučiti o vsem, kar je o Slovencih treba vedeti. Med drobnimi poročili je najvažnejše pač o preselitvi sijajne slavistične bib-lijoteke jezuita Gagarina iz Bruslja v Pariz, kar bo mnogo pripomoglo k temu, da bo Pariz postal to, za čemer se sistematično iu z uspehom žeuo: važen centrum evropskih slavističnih študij. dr. čertnov simfonični koncert v proslavo b. smetane. Veliko izbornih koncertov nam jo žo priredil dr. Čerin, toda z nobenim še ni dosegel takega učinka, pa naj ga žo gledamo po notranji glasbeni plati: vse skladbo jo njegov orkester igral sijajno, rekel bi vzorno; ali pa po zunanji: dvorq,na do zadnjega prostora oddana, ki je v navdušenosti prekipevala. — O Smetanovih skladbah ne bomo podrobneje govorili, samo to naj omenimo, kako nepričakovano polno in navzlic ogromni sili, ki se je pred nami razvijala, kako mehko so kipele fanfare v trobilih, so gnetle, se prelivale, kakor mogočno morje valovale, ko so od vseh strani prihajali kralji in knezi in se zgrinjale množice; kako skrivnostno so šumeli lesi in se v tajnostni nočni pesmi oglašale dobrave. Občudovali smo izredno čisto intonacijo; lahka ni bila! Smetana je gnal instrumente v skrajne možnostL — Posebno pozornost je pri tem koncertu vzbujala Paunovičeva »Jugoslovanska simfonija«, posvečena dr. Čerinu. Dasi jo bila simfonija komponi-rana že 1. 1914, torej je že skoro deset let tega, jo doslej še noben orkester ni izvajal, Belgrajski dirigenti iu godbeniki so so menda kar križali pred njo. Dr. Čerinova zasluga je, Фа je temu, v resnici za izvajanje ja-težkemu delu, vdihnil življenja. Simfonija ni komponirana v stari lcla-etČni strogosti, ampak v svobodnejših oblikah. Glasbene misli so kratke, skladatelj se y njih izraža nekako aforistično. So pa izrazite, tako da jih uho navzlic nekoliko bnjno se razraščajočemu kontrapunktu iz-lahka zasleduje n. pr. glavni pettonski motiv, ki ima nekaj grozečega na sebi. Prav tako kakor je jasna melodika. oz. tematika, ki je zlasti v stranskih temah in instrumentalnih olepšavah polna lepih domisle-kov, prav tako je jasna tudi harmonija in živahna modulacija. Instrumentacija jo silno pestra, iznajdljiva, posebnosti instrumentov so spretno izrabljene. Izborno učinkujejo ritmični in melodični kontrasti, ki se v instrnmentaciji pogosto prelivajo v opojnih barvah; vse žubori, en motiv se razliva preko drugega, en instrument ga podaja drugemu. Vstop harfe je v svoji skrajni preprostosti po tem vrvežu tembolj dražljiv (pikanten); tako se moro z barvami igrati le skladatelj, ki sam v orkestru živi in so mu vse izrazne skrivnosti odprta knjiga. Morda so v 1. dolu celo preveč mudi pri teh podrobnih lepotah, dasi ga prižene nekajkratov do visokih viškov, ki učinkujejo silno, strastveno, ognjevito. Drugi stavek je pravzaprav gozdna idila, poln preprostega čuvstvovanja naivnih lepot. Vse se vrti v kolu, vile rajajo, poredni škrati se jim pačijo iz goščo, mušice plešejo, komarji jim tenko piska io na svoje dolgo visoke klarinete na vasi pa nekoliko glasni klepetee odganja nadležne roparje, j ki krožijo od gozda sem in groze nje pernatemu prebivavstvu itd. Poudariti moramo, da Ima vsa skladba pristno jugosl. značaj bodisi po ritmiki, bodisi po tematiki, dasi je tema III. stavka — srbska narodna pesem — podobna, po intervalih enaka Wagnerjevemu motivu svetega grala. — Vtis je bil mogočen, skladatelj so Se moral za prisrčne pozdrave ponovno zahvaljevati. Dr. Čerin jo simfonijo vestno pripravil, vsako podrobnost iz orkestra izvabil, tako da je bilo veliko užitka tudi po tej samo godbeno tehnični plati. Kar ni bilo lahko doseči, soj je instrumentacija zolo bogata, večkrat prebogata, pregosta, skladatelj je včasih preveč lepega hkrati Lotel podati. Če bi bil semtertja rabil malo manj bujne barve in se v izrabljanju instrumentov nekoliko omejil, bi bilo delo lažje in nčinek večji. Tako ima včasih n. pr. v pihalih toliko lepot, da se nam jo kar škoda zdelo, da jih je zastiral s sicer zajemljivim kontrapunktem v godalih, ki bi bila ob takih prilikah brez škode počival?. Zato je pa mojstrstvo dr. Čerina, ki je znal tndi te težave tako izborno oremagati, da jih poslu- šavei niti čutili niso, tem večjega priznavanja vredno. Zato bt zlasti po tem sijajnem večeru ne mogli preboleti, če bt nrosnlčil svojo grožnjo, da s koncerti preneha. No, no smo prenehati, ampak nadaljevati mora. Kdo naj nas vendar poslej sezuanja s tako važno panogo instrumentalne glasbe? Gdčna Zlkova nam je zapela Smetanove Nočne pesmi. Dasi je bila očividno preutrujena, je vendar pokazala veliko čuvstva. G. C ve j 16 je v nagovoru kralja Vladislava iz »Dallborja« razvijal svoj, po naravi zelo mogočni organ. Če bi si ga hotel docela izobraziti in si glas v vseh legah ustaliti, bi utegnil Jugoslovanom postati to, kar jo u. pr. Rusom Holodkov. Ali bo imel toliko volje? K. pr Slovenski pevski praznik. Redna letna skupščina Zveze slovenskih pevskih zborov v Ljubljani se vrši v nedeljo, dna 6. aprila 1924 ob devotlh dopoldne v pevski dvorani Glasbene Matice. Dnovni rod: 1. Poročila odborovih funkcijonarjev tajnika, blagajnika, arhivarja, pevovodje in revizorjev. 2. Pretres pravil Saveza pevskih zborov kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovencev. Stališče Zveze slov. povskih zborov in tozadevni deftnltivni sklep o pristopu. 3. Predavanje g. Srečka K u m a " j a : O poeziji v zborovski glasbi. 4. Volitve nov. ga odbora. 5. Slučajnosti. Za sklepčnost skupščine je po § 12 zveznih pravil treba ndeležbo vsaj polovice zastopnikov včlanjenih zborov. Na skupščino je Zveza povabila tudi zastopniko srbskih in hrvatskih zborov. Popoldno ob treh so vrši v veliki dvorani Uniona velik pevski koncert s sodelovanjom 14 v zvezi včlanjenih zborov. Po koncertu ravnotaru pozdravni večer Zveze na čast gostom in udeležencem skupščine. — Temeljem odloka ministrstva saobračaja z dno 20. marca t. 1. št. 5.064 imajo udeleženci skupščine in koncerta ugodnost polovične vožnje v Ljubljano in nazaj od 2. do 10. aprila. Pri nastopu vožnjo si kupijo celo karto, ki velja z društveno legitimacijo ln potrdilom Zveze o udeležbi na njenih prireditvah tudi za povratek. — Pevski zbori, ki sodelujejo na koncertu, dobe začetkom prihodnjega tedna po pošti potrebna navodila. pr X .mladinsko predavanje se vrši v nedeljo, dne 6. aprila ob 11. uri dopoldne v Filharmonični dvorani. Predavanje nosi tokrat naslov »Godalni komorni kvartet«. Na vzporodu sta Haydnov takozvani žabji kvartet in godalni kvartet ruskega skladatelja Aleksandra Konstantinovičn Glnzuno-va. Uvodno besedo pa govori g. Emil Adamič. Spored izvaja komorni kvartet Mira-nov-Žepič iz Zagreba. pr Po dvanajstih letih. Ljudska igra v štirih dejanjih. Po Schrottenbachu priredil Fran Koblar. Ljudski oder 5. zvezek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1923. Cena 22 Din. I davanj o alkoholizmu ▼ dvorani Izobraževalnega društva v Sostrem pri Ljubljani. Frančiškanska prosveta v Ljubljani ima svoje redno predavanje s skioptičnimi slikami prihodnji torek dne 1. aprila. ftentpetersko pron"«»tno društvo vabi svoje člane ln prijatelje na prosvetni večer, ki ga priredi v pondeljek 3L t. m. ob 8. url zvečer v svojih prostorih v Župnijski uli-! oi L Na sporodu so pevske točke, predavanje prof. dr. V. Sarabona »Evropske zanimivosti s skioptičnimi slikami ln kratek preglod najnovejših dogodkov. Vstop prost. DRAMA. (Začetek ob 8. uri zvečer.) Nedelja, BO. marca: CEZAR IN KLEOPA-TRA. — Izven. Pondeljek, 31. marca: KAMELA SKOZI UIIO ŠIVANKE. — Red C. Torok, 1. aprila: zaprto. Sreda, 2. aprila: FAUN. Na korist Udružo-nja gledaliških igralcev. — Izvon. Četrtek, 3. aprila: AŠANTKA. — Red D. Petek, 4. aprila: CEZAR IN KLEOPATRA. — Red F. Sobota, 5. aprila ob 4. url popoldne HAMLET, dijaška predstava pri znižanih cenah. — Izven. Nedelja, 6. aprila: KAMELA SKOZI UHO ŠIVANKE. - Izven. Pondeljek, 7. aprila: OTHELLO. — Red E. OPERA. (Začetek ob pol 8 uri zvečer.) Nedelja, 30. marca: TRAVI ATA, gostovanje ge Debicke. — Izven, Pondoljek. 31. marca: zaprto. Torek, 1. aprila: NOTitEDAMSKI ZVONAR. - Red B. Sreda, 2. aprila: Plesni večer. — Red A. Četrtek, 3. aprila: POLJUB. - Red E. Petek, 4. aprila: zaprto. Sobota. 5. aprila: SUZANINA TAJNOST, MOZART IN SALIERI, ZAPEČATEN-CI. - Ked C. Nedelja, 6. aprila: AIDA. — Izvon. Pondeljek, 7. aprila: zaprto. LJUBLJANSKI VELESEJEM SENZACIJA! 11. in 14. aprila MODNA REVIJA v operi. Naznanila. šišensko prosvetno društvo priredi jutri 31 t. m. ob pol 8. uri zvečer skioptično predavanje »O stvarjenju sveta in očakih«. Katchetski sestanek ▼ Kranju bo jutri v ponedeljek 31. marca ob 1. uri v Ljudskem domu. V Stolni prosveti predava v ponedeljek zvečer v družbeni dvorani v Križankah č. g. profesor dr. Jos. J e r š e. Začetek točno ob osmih. • Društvo za gojitev treznosti v Ljubljeni priredi 30. marca t. L dvoie skioo ličnih pre- ŠiŽka. V samostanski dvorani uprizori nocoj ob pol 8. »Oder Krakovo-Trnovo« komedijo: >Na> mišljeni bolnik«. Vsi vabljeni! Starešinski sestanek se vrši v ponedeljek, 8I1 t. m. ob 8. v akademskem domu. Predmet: nadaljevanje debato o elektrifikaciji Ljubljane. Vabimo V obilni udeležbi. — Predsednik. Rokodelski dom. V ponedeljek, 31. t. m. bo« predaval v dvorani Rokodelskega doma, Kouicnske-ga ulica št. 12, g. inž. V. Molka o elektriki in njeni bodočnosti. Pričetek predavanja bo točno ob 8. uri zvečer. Vstop prost. Dr. V. Š a r a b o n : • Boj za severni tečaj. ii. Andree, Wellman, Amundsen. Aniundsen je tretji, ki hoče po zraku čez severni tečaj. Prvi je bil nesrečni Šved Andree. Zgradil si je bil na Spitsbergih leta 189C zrakoplov »Kol« in je odplul leta 1897. z dvema tovarišema proti severu. Nič več ga niso videli. Drugi je bil ameriški časnikar in polarni raziskovalec V/ e 11 m a n , ki je deset let pozneje z zrakoplovom ponovil Andrejev poskus. Pa zrakoplov ni prišel daleč in se je naenkrat razletel. Druge nesreče ni bilo. Ostanke zrakoplova so pozneje lovili po morju ribiči in izletniki, prvi zaradi živil in orodja, izletniki pa zaradi »spominov«. Amundsen sam je pa hotel uporabiti aeroplan, ne zrakoplova. Načrti leta 1922 in 1923 so se mu ponesrečili, še preden je odšel. Leta 1922 je bil s pripravami zaostal, leta 1923 se mu je pa letalo pokvarilo. Leta 1923 je hotel leteti od rtiča Barrow na Alaski ali pa od mesta Nome preko severnega tečaja iu pristati na Spitsbergih. Naša kartica uum kaže razdaljo v kilometrih, in si čas lahko izračunano sami. Vzemimo aeroplan s hitrostjo 150 kilometrov na uro, pa vidimo, da bi bil čas vožnje zelo kratek; 14 do 19 ur do tečaja, od tukaj do Spitsbergov pa niti 8 ur. Če bi bilo samo to. In tudi, če vzamomo manjšo hitrost, je skupni čas malenkost napram eks-pedicijom dosedanjih časov. Letos namerava ubrati Aniundsen obratno smer, od Spitsbergov do Alaske. Optimisti. Amundsen je resen, okoli 50 let star, obraz poln gub, govori počasi in premišljeno, oči svetlomodre, lasje plavi, skoraj beli. On je pravi tip nordijskega človeka, dolg, koščen, mišičast. Pravi tole: »Odšli bomo z Norveške v aprilu ali pa v začetku maja, z dvema aero-planoma, nalašč za ekspeclicijo napravljenima. Kdo bo šel z menoj, ne vem, samo za konzula Hammerja vem. Novo pri naših strojih bo to, da bodo imeli spodaj čolne in smuči, da bodo torej lahko pristali v vodi in na ledu in da se bodo tudi lahko v vodi in na ledu pomikali naprej. Ne mislim samo na raziskovanje severnega tečaja; ga že precej dobro poznam in kaj posebnega novega tam ne bo. Pač pa nas zanima neznani veliki svet med tečajem in Alasko. Za vožnjo računim 28 do 30 ur. Kaj ne, malo, če pomislimo na ekspe-dicije prejšnjih let, več let trajajoče, iu priprave tudi več let! Seveda bo pa naša pot daljša kakor pa dva ali tri dni. Raziskovanja bodo trajala več tednov ali pa tudi več mesecev. Z ladjo se bomo peljali do ledenega roba severno od Spitsbergov in bomo od tam odleteli. Pristali bomo na severnem tečaju in bomo napravili tam skladišče živil. Od severnega tečaja bomo raziskovali na vse strani, tečaj bo izhodišče. Od Amerike sem nam bo prišla nasproti druga ladja, tako da nam ne bo treba leteti noter do ameriške celine. Podjetje financiram sam, nočem biti odvisen od nikogar. Če bom videl, da so razmere neugodne, pa ne bom šel; nočem se podajati v nevarnost.« V optimizmu jo Amundsena podkrepil tudi kapitan I. M. B o y k o w. V Severni Ameriki je namreč severni magnetni tečaj, ki magnetni igli, torej kompasu, zelo nagaja. Boykow je pa napravil nov aparat, ki ga imenuje »soln-čni kompas« in ki omogoča v vsakem slučaju najnatančnejšo orientacijo. Največji optimist je pa norveški ameriški konzul Haakon H a m m e r, ki bo Amundsena spremljal. Debel je, svež, pogumen in izredno dovtipen. Prav take potrebuje arktična narava, ki si je vzgojila na primer tudi vedno vesele Eskime. Vedno se Haminer smeje in lahko zabava vso posadko. Pripoveduje nam približno isto, kakor Amundsen, samo da se mu vidi vso še veliko lažjo; kakor nekakšna šporbia ekspedicija. Pripoveduje nam o bazi na severnem tečaju in o radioaparatih, po ko jih bomo zvedeli novice s severnega tečaja že takrat, ko bodo aeroplani še tam. Lahko so zgodi, pravi, da od tečaja ne bomo letali na vse strani okoli, temveč se bomo tam samo ustavili in leteli koj naprej proti Alaski. Pripoveduje nam o polarnih dopisnicah, ki jih bodo tam žigosali in s kojih skupičkom bodo svojemu podjetju denarno pomagali. Lahko damo razglednico že naprej in nam jo bodo tam žigosali. Govori tudi o fantastičnih deželah j tam gori, o prebivalcih, ki živijo v izobilju; pravi pa tudi. da ia morebiti tam samo veli- kan sk leden grob. Tako nas Hammer sam pri« pelje v tabor pesimistov. Veliko jih je; najodličnejši med njimi je znani aeronavt major Parseval. »Amund-senovo podjetje se mi zdi nevarno, da bi ga najrajši primerjul Andreejevemu poskusu. Aeroplani še niso za to. Tako nevarno početje' mora biti na vse strani preštudirano in pripravljeno. Tudi se mi zdi čas od maja do junija prekratek. — Misli namreč, če bi na vse strani raziskovali. — Skrbi me, da bo spravilo to podjetje vse zrakoplovstvo v slabo luč.-Svetoval bi: Počakajte, saj je še čas!« • (Konec aledi.) • • * — Prelat dr. Jožef Schcicher f. Dno 28. U m. je umrl na Dunaju po dolgem hiranju bivši državni in deželni poslanec prelat dr. Jožef. Scheicher v 81. letu svoje dobe. Pokojnik je bil ena najizrazitejših in najpopularnejših osobnosti avstrijske kfščanskosocialne stranko. Kremenit značaj, široko obzorje, neustrašenost' v boju za resnico in pravico ne samo na spodaj, ampak tudi na zgoraj, so mu pridobili brezpogojno spoštovanje tako med somišljeniki kakor med nasprotniki. Osebno ljubezniv* v govoru šegav in duhovit, je bil ljubljenec ljudskih množic. Sam sebi zvest, je stal y stranki vedno na skrajni levici, daleč viden,* Pokojnik je prvotno deloval kot profesor шо-> ralne teologije in kanonlčnega prava ter izdal več znanstvenih del. Znamenite so bile njegove razprave v Vogelsangovi »Monatsschrift ftlr cliristjicho Sozialreform«, kateri je bil po Vogelsangovi smrti tudi več let urednik. Kot politik jo izdal mnogo bojnih verskih in političnih in socialnih spisov, kakor so jih zahtevale časovno prlike. Posebno pozornost jo vzbudil v inozemstvu s svojim znamenitim socialno^ političnim delom »I)er Klerus und die so-ciale Frage«. Pokojnik je bil demokrat iz notranjega prepričanja, globok mislec in pozpa-valec sveta in ljudi. Z njim je zopet odšel s sveta eden izmed mož, kakor jih nova doba več ne poraja. — Železniška nezgoda italijanskega kralja« Ko se jo italijanski kralj 28. t. m. vozil iz Rima proti Neaplju, da si ogleda škodo po vremenski katastrofi v Amalfiju, je njegov vlak zadel na oviro. Vsled silnega dežja se je bil na progo posul del škarpe. Strojevodja je oviro od daleč opazil in je začel takoj z vsemi sredstvi ustavljati vlak. Vendar je vlak še s precejšnjo silo zadel v kamenje. Strojevodja ja dobil lahke poškodbe, druge nesreče ni bilo.-' — Grški kralj so kroni no odpove. Dopisniku »Chicago Tribune« v Bukareštu je odstavljeni grški kralj izjavil, da se nikakor ne namerava odreči svoji pravici do grške krone. On upa še vedno, da se bo mogel vrniti na Grško kot kralj. POLETJE BO ZELO SUHO IN BREZ VELIKI« NEVIHT. Francoski akademiji znanosti jo poslal znani vremenoslovec opat Gabrijel razpravo, v kateri na podlagi dolgoletnega študiranja prerokuje za letošnje poletje zelo malo neviht. Nevihte se ponavljajo; v nekaterih letih' jih je več, v drugih manj. Po statistiki Gabrijela smo letos sredi minimuma, ki se je začelo leta 1920 in se bo končalo leta 1927. Ta doba odgovarja dobi 1883—1889, ko je bilo na leto povprečno 20 do 21 neviht. Dobi >1889 do 1909 bo pa odgovarjala doba 1927—1945," takrat jo bilo število neviht srednje, 25 do 27. na leto. Potem bo pa prišel maksimum, odgovarjajoč maksimumu 1910—1919 s 34 do' 35 nevihtami na leto. Letošnje poletje bo imelo torej komaj 20 neviht, kar pa na moč neviht nič ne vpliva. Tudi niso topla leta na nevihtah najbolj bogata. Tako jo bilo v vročeni letu 1921 samo 15 neviht. Pač pa je minimum' neviht tudi minimum dežja, poletje (1924 bo torej zelo suho. KAKO ŽIVE AMERIŠKI FILMSKI IGRALCI? Znani filmski igralec Rudolf Valenlino je zahteval od svojo tvrdke zvišanje plače, čeS da s 1250 dolarji na teden ne more več shajati. Predložil je sledeči račun: Stanovanje (na teden) 273 dolarjev. Odplačilo za predujem 250 dolarjev, obresti od dolgov 250 dolarjev, tajnik 25 dolarjev, kuharica 41 dolarjev, stroški za dom 50 dolarjev, plin in bencin za avto 15 dolarjev, hlev in krma za 2 konja 16 dolarjev, reklama v inozemstvu 25 dolarjev, hipotekami dolg 30 dolarjev, krojač 15 dolarjev, provizije za agente 125 dolarjev in zasebna korespondenca 200 dolarjev. Skupaj Д315 dolarjev, tako da znaša primanjkljaj 05 dolarjev, na teden. Gospodarstvo. Janko J o v a n : Trgovska pogodba z Italijo. KONCESIJE, DANE ITALIJI OD BIVŠE AVSTROOGRSKE. Vprašanje je, ali je naša država prisiljena, da prizna koncesije, ki jih je Avstro-Ogrska pred vojno dala Italiji. Ako je naša država prisiljena, da prizna koncesije, ne moremo spravljati v spor danih koncesij, ako so bile dotične koncesije na napačno dokazani podlagi. Ako pa naša država ni s kako pogodbo vezana, da prizna koncesije, nimajo tednj dane koncesije ia našo državo nobene obvezne veljavnosti, ker se naša kraljevina ni postavila kot naslednica Avstrije, ampak kot povsem novo državno telo. Od danih koncesij je treba posebej omeniti sledeče: 1. Sufid v Dalmaciji je največja koncesija, katero so dobili od Av9tro-Ogrske Italijani. Sufid, Societa anonima per il'utilisazione foree hidrauliche della Dalnmzia je prišlo v posest izkoriščanja vodnih sil na reki Krki in je zgradilo tvornico v Šibeniku, a z električno energijo s C e t i n e oskrbuje elektrokemič-no tvornico v Dugomratu pri Omišu. Računajoč, da ima Cetina minimalno 25 m* na sek. vode, je okrajno glavarstvo v Splitu z dne 1. maja 1904 firmi Ganz in Co. dalo koncesijo do navečje vpftrabe 25 m» na sek.; s pridržkom minima 2 m' na sek. za oplakovanje rečnega korita med odvodom in povratkom vode v naravno korito. Z odlokom 1. januarja 1909 je bila koncesija prenesena na družbo Sufid. Od družbe Sufid nanovo zaprošena koncesija je bila podeljena 11. maja 1915, s katero koncesijo se razširi izkoriščanje vodne količine do največ 75 m3 na sek. V smislu izdane koncesije mora uprava Sufida sestojati večinoma iz avstro,ogrskih državljanov in družba Sufid mora odstopiti 2000, oziroma po 10 letih 5000 KV struje državni železniški upravi za vporabo i države i privatnikov. Po osvobojenju je italijanska vlada imenovala komisarja Cairo, ki je sklical kongres delničarjev v Trst. Ta skupščina, ki ni bila zakonito sklicana, je izdala drugo emisijo delnic, katera emisija je z 98 odstotki dospela v roke Italijanov. Ako država ni vezana respektirati koncesije, ki jih je dala Avstro-Ogrska Italiji, je tedaj v eminentnem državnem interesu, da proglasi koncesijo za neveljavno. Če bi to ne bilo mogoče, mora država skupščino, ki je nezakonito sklicana, izdala drugo emisijo, proglasiti za nezakonito in vzpostaviti stalus quo ante pred osvoboditvijo. Vse pravice, ki so v koncesiji zajamčene Avstriji, naj se prenesejo na našo državo. Posebno mora naša vlada vztrajati na stališču, da je bilo že s podelitvijo koncesije ugotovljeno, da namreč mora večina članov pripadati avstro-ogrskim podanikom, odnosno danes kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Z ozirom na to stališče so vsi sklepi, sklenjeni od nezakonito izvoljenega upravnega sveta, neveljavni. V vsakem slučaju pripada naši državi pravica, da poizveduje, ali je bila koncesija izdana 1. 1904. pravilno provedena ali ne. Ako Izvedene naprave ne bi odgovarjale odobreni in koncesijonirani osnovi 1904, more naša vlada še vedno zanikati veljavnost koncesije. Ravno tako je treba, da se preiščejo tudi re-kurzi, pripravljeni proti drugi koncesiji. 2. Zakup luke Bar in železnice Bar—Vir-pazar. 3. Zakup uprave tobaka v Črni gori. Ker so privilegiji pod točkama 2, 3 take narave, da imajo direktno vez z državnimi interesi, je radi izpremenjenih razmer absolutno treba, da se ti privilegiji ukinejo. Če pa ne bi bilo mogoče, da naša država enostavno ne prizna danih koncesij, tedaj je potrebno, da se že pridobljene pravice odkupi. 4. Ribolov italijanskih ribičev na jadranski obali. Ni več nikakih razlogov, da se ta koncesija respektira. Avstro-Ogrska je priznala Italijanom svoboden ribolov na morju ob naši obali in to iz razloga, ker italijanska obala ni pripravna za ribolov. Ker so Italijani z anektira-njem Istre in otoka Lastovo sami prišli v posest najboljših ribolovov, preneha vsak nadaljni razlog, da jim pustimo privilegij, katerega |im je dovolila avstrijska vlada. Brezpogojno moramo zabraniti ribolov na naši obali in to vsakemu, pa tudi Italijanom. Ribolov na italijanski obali so imeli za časa Avstrije Italijani popolnoma v svoji oblasti. Dalmatinsko ribištvo se ni moglo razviti, ker Avstrija ni imela smisla za napredek slovanskega življa na Jadranu. Vsi pogoji so dani, da se naše ribištvo razvije in da se ustanove tovarne za razpečevanje ribnih konzerv, prvi 5n glavni pogoj pa je, da imajo edino naši državljani pristop na naše morje. * * * g Bilančna seja Zadružne Gospodarske fcanke d. d. se je vršila v Ljubljani v četrtek 27. t. m. Zavod izkazuje v preteklem letu zelo lep napredek in so se vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun dvignile na 141 milijonov dinarjev. Vse že obstoječe podružnice »e prav lepo razvijajo. V najkrajšem času btvori banka še podružnici v Celju ln Novem Sadu. Čisti dobiček za lansko leto znaša Din 1,939.990.— in omogoča izplačilo 12% divi-dende na delniško glavnico Din 12,000000. Občni zbor je določen na dan 23. aprila t. I. ob 11, ari dopoldne v posvetovalnici bank«. Lep razvoj tega zavoda dokumentira jasno, kako veliko zaupanje uživa v trgovskem svetu in širokih krogih vlagateljev. g Občni zbor Ljudske posojilnice, reg. zadruge z neomejeno zavezo v Ljubljani so je vršil 20. marca 1924. Iz poročila načolnl-kovega posnemamo, da so je zavod tudi v poslovnem letu 1923 krepko razvijal. Skrb uprave jo bila vedno obrnjena zn tem, da ostane zavod likviden. To ji jo tudi uspelo. V času največjega denarnega pomanjkanja jo izplačala Ljudska posojilnica vedno tudi največje zneske svojim vlagateljem in sicer brez vsako odpovedi. Ravno vsled toga je Ljudska posojilnica s ponosom zrla, kako je neprestano rastel ln se širil njen ugled v vseh krogih. V času, ko je trgovina radi pomanjkanja gotovine skoro zastala, so vlagatelji Ljudske posojilnice vsak čas lahko razpolagali s svojimi vlogami in so mogli člani, ki jim je bil dovoljen kredit, istega tudi vedno črpati. Posledica tega je bila, da so vloge neprestano rastlo, tudi v času največjega pomanjkanja gotovine. Zato je bilo Ljudski posojilnici tudi vedno mogoče, kredita potrebnim članom dovoljevati nove kredite in posojila. Kako so narastli posli Ljudsko posojilnice v letu 1923, kažejo jasno sledeče številke: Hranilne vloge, ki so zna- ! šale začetkom leta Din 29,028.214.55 so se po- j množile med letom za Din 7,202.189.30, tako ; da so znašale hranilne vloge koncem leta 1923 Din 36,230.403.85. Naložbe denarnih zavodov pri Ljudski posojilnici, ki so znašale začetkom leta Din 2.119.175.— so se pomnožile med letom za l)in 1,197.094.90 tako, dn so znašalo koncem leta Din 3,316.869.90. Posojila v tekočem računu so se pomnožila med letom za Din 6,430.526.60 in znašajo koncem leta Din 28,537.326.60. Občni zbor je sklenil, da se razdeli od čistega dobička v znesku Din 397.984.16 v dobrodelne namene Din 45.000.— in sicer: Cecilljino društvo za ljubljansko škofijo v Ljubljani 25u Din, Ci-rilsko društvo ljubljanskih bogoslovcev v Ljubljani 250 Din, Dijaško podporno društvo v Ljubljani, Miklošičeva e. 5 500 Din, Družba sv. Vincencija Pavelskega za prostovoljno oskrbovanje siromakov in za varstvo mladino v Ljubljani 6.550 Din, Družba sv. Elizabete za oskrbovanje revežev v Ljubljani 4.250 Din, Društvo za varstvo vajencev v Ljubljani 600 Din, Duhoveko podporno društvo v Ljubljani 800 Din, Društvo za mladinske domove v Ljubljani 3.000 Din, Dom za hirajoče in slaboumne otroke v hiralnici sv. Jožefa v Ljubljani 800 Din, Dnevno zavetišče na Viču 300 Din, Krekova koča na Ratitovcu 200 Din, Kržičeva spominska plošča na Rakitni 100 Din, Kat. slov. prosv. društvo pri sv. Petru pod Sv. gorami 150 dinarjev, Kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani (za popravila Rokodelskega doma) 2500 Din, Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja v Ljubljani 1.000 Din, Orlovska podzveza v Ljubljani 750 Din, »Pavlinović« za obnovo uničenih katol. In-tsitucij v Splitu 500 Din, Predsto.iništvo karmeličank na Selu pri Ljubljani 1.000 dinarjev, Predstojništvo uršul Inskega samostana v Ljubljani 1000 Din, Pripravniški dom v Ljubljani 250 Din, Podporni odsek Slov. kat. akad. starešinstva v Ljubljani 1000 Din, Podporni fond za revne učence in učenke na Slov. trg. šoli v Ljubljani 250 Din, Slrotišče »Marijanišče« v Ljubljani 1.250 Din, Sirotišče »Lichtonthurn« v Ljubljani 1250 Din, Sirotišče ln dnevno zavetišče Vinc. konference v Tržiču 900 Din, Sirotišče »Marijin dom« v Kočevju 500 Din, Sirotišče sv. Jožefa v Št. Vidu nad Ljubljano 860 Din, Salezijanski zavod na Rakovniku 500 Din, Za zidavo cerkve v Šiški 2000 Din, Slomškova zveza v Ljubljani 500 Din, Slov. krščanska socialna zveza v Ljubljani (Prosvetna zveza) 500 Din, »Slov. straža«, nar. obramb, društvo v Ljubljani 250 Din, Škofijsko društvo za varstvo sirot v Ljubljani 2.800 dinarjev. Tekom leta 1923 so se izplačale sledeče podpore: Mestnemu magistrattu za uboge 600 Din, Pripravljalnemu odboru za V. katoliški shod 2500 Din, Prispevek kar-meličankam na Selu za novi zvon 150 Din, Za zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano 2.840 Din, Za revnega liirmnnca 250 Din, Za božičnico karitatlvnih društev 1.250 Din, Za razne dobrodelno namene 200 Din. Ves ostali dobiček se pa pripiše rezervnim zakladom, ki so so pomnožili vsled tega na 728.186.73 Din. g Jugoslovanska banka d, d., Zagreb. Dne 24. marca t. 1. vršila se je pod predsedstvom g. O. Weiszmayerja, predsednika Jugoslovanske banke d. d., XV. redna glavna skupščina. Glavna skupščina je vzela do znanja po ravnateljstvu predloženo ji poročilo o poslovanju v minulem letu in odobrila predložene zaključne račune, ter dalje pristala predložene jej predloge za razdelitev čistega dobička. Na podlagi odobrenih tozadevnih predlogov je bilo od dobička določeno za rez. fond Din 750.000.—, za amortizacijski fond nepremičnin Din 1,000.000.— in za mirovninski sklad Din 500.000.—. Dividenda za leto 1923 je bila določena na 12%, ter se je 26. marca t. 1. pričelo pri vseh blagajnah zavoda z izplačevanjem kupona štev. 15 po Din 12.— na delnico (v letu 1922 Din 11.—). Ostanek od Din 693.939.28, se je po razdelitvi čistega dobička prenesel na novi račun. Dalje povzemamo iz bilance imenovanega zavoda sledeče postavke: Aktive: tfolovina, devize in valute Din 37,806.769.21, vrednostni papirji Din 40 mil. 949.637.84, menice Din 54,890.868.02, dolžniki, lombardirana posojila in razne aktive Din 331,413.158.60, lastne nepremičnine Din 18,350.905.69. Pasive: delniška glavnica Din 50,000.000.—, rezerve Din 13,506.004.55, ki se pa vsled gorej navedene dotacije povišajo na Din 14,256.004.55, mirovninski sklad Din 1,924.641.70 povišan z dotacijo na Din 2,424.641.70, vloge Din 191,036.333.13, upniki Din 246,000.050.48. Za leto 1923 znaša: čisti dobiček Din 9,560.490.77, celokupni promet ca. 57.000,000.000— (torej za Din 43.000 mil. večji nego leta 1922). Promet v vseh poslovnih panogah je torej tudi v minulem letu znatno narasel. Dalje izkazuje poročilo ravnateljstva, da so tudi vse bančne podružnice tega zavoda in afiliirana podjetja istega, kljub težkemu gospodarskemu položaju dosegle jako zadovoljive uspehe. Pripominjamo, da ima navedeni zavod svojo podružnico v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26, ki dopošlje interesentom na zahtevo poslovno poročilo in zaključni račun. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 330 Din, ječmen 335 Din, koruza 240 Din, pšenična moka št. 0 505-510 Din, št. 6 375 Diu. g Izkaz Narodne banke. Po izkazu Narodne banke z dne 22. t. m. je znašal obtok bankovcev 5 milijard 577.1 milijonov dinarjev, kar pomeni napram izkazu z dne 15. t. m. znižanje za G4.5 milijonov dinarjev. Istočasno se je zvijala metalno podloga za 7.5 milijonov dinarjev, tako da je znašala °2. t. m. 449.9 milijonov dinarjev. g Občni zbori. > Drava«, lesna industrijska delniška družba v Mariboru 12. aprila; Delniška pivovarna »Union« 14. aprila. g Uradni kurzi tujih valut za april so od finančnega ministrstva določeni sledeče: na-poleondor 278 Din, 1 zlata turška lira 314 Din, 1 angl. funt 345 Din, 1 dolar 80 Din, 100 francoskih frankov 420 Din, 100 švicarskih frankov 1390 Din, 100 drahem 140 Din, 100 ital. lir 344 Din, 100 Ko 235 Din, 100 o. K 0.11 Din, 100 romunskih lejev 43 Din, 100 bolgarskih leva 80 Din, 100 peset 1010 Din, 100 hol. gld. 3000 Din, 100 danskih kron 1255 Din, 100 a K 0.113 Din, 100 belg. frankov 340 Din, 100 poljskih mark 1.2-5 Din. g Izvoz mleka v Avstrijo. Ljubljanski »Uradni Lisi« razglaša, da se razveljavlja razglas pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 21. januarja 1924 o kontroli mleka, ki se izvaža v Avstrijo, v kolikor se tiče območja velikega župana ljubljanske oblasti. g Obtok bankovcev v Franciji. Po izkazu >Banque de France« je bilo 27. t. m. v obtoku za 39 milijard 949 milijonov frankov, kar pomeni napram izkazu z dne 20. t. m. povišanje za 43 in pol milijona frankov. g Tržišče jajc. Radi dobrega vremena je pri nas produkcija narasla. Izgledi obstojajo, da bodo cene padle. Izvoz je v zadnjih dneh znatno oživel. Preko Ljubljane se je izvozilo v Švico skoro 50 vagonov jajc, ki so se potem zopet dalje izvozili v Francijo in Anglijo. Zaradi porasta francoskega franka je izvoz začel naraščati. g Trgovina Nemčije г Rusijo. V februarju letos je trgovinska delegacija sovjetskih republik v Berlinu prodala za 1 milijon 620.000 zlatin rubljev. g Romunska narodna banka je dobilo zadnji obrok zlata od bivše Avstroogrske banke v znesku 5.25 milijona zlatih kron. S tem obrokom vred je dobila Romunija 54 milijonov zlatih kron od Avstroogrske banko. BORZA. Zagreb, 29. marca. (Izv.) Devize: Italija 3.53, London 3.50, Newyork 81.50, Pariz 4.50, Praga 2.43, Dunaj 0.1154, Zurich 14.10. Cnrih, 29. marca. (Izv.) Devize: Berlin 130, Italija 25, London 24.80, Ne\vyork 576.50, Pariz 31.60, Praga 17.40, Dunaj 0.008140, Bu-I karešt 3.—, Sofija 4.15, Belgrad 7.10, Amster-! dam 213.10. Cerkveni vestnik. e Duhovne vaje za moške bodo v Kfi-žanski cerkvi v dneh od 3. do 6. aprila t. 1. Začetek v četrtek 3. aprila ob 7. uri zvečer z govorom in blagoslovom. Petek in soboto zjutraj ob pol 6. uri govor in sv. maša, zvečer ob 7. uri govor in blagoslov. V nedeljo 6. aprila ob pol 6. uri zjutraj govor in sv. maša s skupnim obhajilom, zvečer ob 6. uri sklop. — Dostop Imajo samo moški. Učiteljski vestnik, Novomeška-črnomeljska podruž. Slomškove zveze ima redlio zborovanje v soboto, dne 5. aprila v Št. Lovrencu. Dnevni red ob- sega predavanje in poročila. (Note!) Iskreno vabljeni tudi podporni člani ln člani litij, ske podružnice! Kosilo javite šol. vodstvu istotum. Načelnik. Turistika in šport. Predprodaju vstopnic za tekmo Ljub« 1 jana : Celovec, ki se vrši danes ob pol 15. na prostoru Ilirije, do opoldne v trafiki Sever, Šelenburgova ulica. Znižane karto za dijake in vojake so izdajajo samo v pred-prodajl. Sodeži so numerirani, vsakdo si torej lahko vnaprej zasigura gotovo mesto. Sestava inoStev zn tekmo nogom. re« prnzentnnc Ljubljane iu Celovca se glasi: Ljubljana: Mlklavčič—Dolinar, Bel-tram—Grlic, Lado, Milan—Zupančič I, Učak, Omnn, Pammer, Vidmajer. Častna naloga zastopati mesto Ljubljano jo poverjena torej kompletnemu I. moštvu Ilirije. Upravičeno se lahko pričakuje, da bo moštvo po vestni pripravi, katero je vodil gosp. Pammer, svojo nalogo čistno izvršilo. — Celovec: Mellitzer—Samonig I, Wol-bitseh—Reisinger, Samonig II, Steiner— Kloinberger, Reinhard, Rnssek, Lacknel-, Egger. Devet igralcev celovškega teama pripada Athletik SK, dva Sportvereinu, Tudi Colovčani tvorijo torej homogeno celoto in ker našega moštva nikakor ne podcenjujejo. je pričakovati od njih najtršega odpora. Tekmo bo vodil zagrebški sodnik Fabris. Ljubljanski toani nastopi v belo-zelenih dresih z mestnim grbom. Tenis-sekcija društva Atene javlja, da se vrši vpisovanje za tenis 2. in 4. aprila od 5. do 7. v orlopedičnem zavodu v Mladiki. Uganka. Streljalo brez poka se bode zares — brez greha lagalo so malo bo vmes. — In l:ri bode tekla, krvi pa ne bo, kdo li uganil uganko bo to? Rešitev in imena rešilcev v prihodnji številki Slovensko lovsko društvo. POSLANO ~ Dcšlo za 2000 oblek kamgarna in šcvijota naj« boljSih kakovosti prvih angleških, čcSkih in nemških tvornic! Ne zamudite ugodne prilike! 1749 Lenasi & Gerkman, daje brez vsakega poviška vsakovrstno moško, žensko In otroško konlekcifo stara, renomirana konlekcijska tvrdka 0. Bernatović, Ljubljana, Metni trg 5. Štiri ključe, eden nekoliko večji, ostali Ianjše oblike je nekdo našel. Kdor jih je izgubil, naj se oglasi: - Cegnarjeva ul. 10, podstrešje. Priporočamo vsem rodbinam Kolinsko cikorijo, izvrsten pridatek za kavo. Meteorologično poročilo, Ljubljana 306 m n. m. vlš. Normalna barometerska višina 736 mm. Cas opnuo-vama Haio-metoi T mm lormo-mefcer v C L'rilbruui lllloroncr. v O Nebo, vetrov t'auavino r mm 28. 3. 21 h <23 0 7-2 0*3 oblač. s. v. 29./3 7 h 724-1 9-2 01 oblač. s. v. 6-2 29. 3. 4 h 724-8 12-5 0-6 d obl. Koliko nezadovoljnih gospodov je videti v novih oblekah in to upravičenol Vsak pa je zadovoljen, ki si preskrbi oblačila pri kontekcijskl industriji ©г*адк> Schwab, Ljubljana Slabost? Slabo spanje? Nervoznost? Nevese-ljo do dela? Ali se večkrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v talcih slabih dneh je pravi Feller-jev Elzafluidl Dobro služi za umivanje in obloge, ravno tako kot kosmetikum za r.sta, glavo, kožo! Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči kakor Iranco-sko žganje. Z zavojnino in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 Din; 30 dvojnetih ali 12 špecijalnih steklenic 214 dinarjev in 10 odstotkov doplatka razpošilja: lekarnar EIJGEN V. FELLER. STUMCA, DONJA, Elzatrg št. 184, Hrvatska. II. Ko z milom gresta Ija po poli, tri „tunke" prlSle so nasproti, inž milom „ZLATOROG" sta brala oprala pujske vsega blata. Nadaljevanje tledi. P. n. ba^inim zahodom ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času. Knjigoveznica K. T. D. v LJUBLJANI Kopitarjeva ulica 6/11. Boljše DEKLE za vse IŠČEM ob dobri plači. Gle-doliška ulica 4, Ш. nadstr. PRODAJALKA, mlajša moč, IŠČE mesta v trgovini z mešanim blagom. Gre tudi 1 mcscc brezplačno _ Cenj. ponudbu prosim pod šifro .POŠTENA 1803. na upravo »Slovenca«. Čevljarsk. VAJENCA takoi sprejme JOSIP PREŠEREN, Celovška cesta 82, Ljubljana VIL_1802 DEKLICA e dežele, 16 let stara, IŠČE primerno ilužbo. - Ponudbe na upravo lista pod šifro: «Prldna in poštena«. 1793 ~ SPREJME SE !n CERKVENIK na IGU -Prednost imajo obrtniki. — Nastop po dogovoru. 1769 Kroj. pomočnike za veliko delo sprejme K. PUČNIK, Sodna ulica it. 3, Ljubljana._1766 Čvrsta, samska in mirna ženska (Slovenka), išče zapo-slenja kol KUHARICA, ŠIVILJA in STREŽNICA v gospodinjstvu; vse obenem. -Ponudbe poslati na upravo »Slovenca, pod štev. 1765. Tn J IGO VODJA S trgovsko - eksportno, bančno in tovarniško prakso, vešč ital., Iranc. in angl., želi premeniU mesto iz družinskih razlogov le v Ljubljani. - Ponudbe pod «Perlekt 30« na upravo lista. 1792 Sprejmem UČENCA postenliv staršev, kateri bi imfei vso oskrbo pri starših, v specerijsko trgovino v Ljub-tljanl. —■ Naslov pove uprav-ništvo' pod* številko 1739. Ža Beograd fščem pericktno KUHARICO in SLUŽKINJO, vajeni vseh domačih del, k svoji sestri. Potovanje plačam. - Naslov v upravi lista pod 8t. 1712. MANJŠO, ŽELEZNO BLAGAJNO fcupimo. Naslov pri upravi lista pod številko 1743. NA HRANO in STANOVANJE sc sprejmeta 2 gospodični. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 1716. MEBLOVANO SOBO išče gospodična. Pism. ponudbe upravi pod <.Mlrna«. SPALNO SOBO in PREDSOBO za 2 gospoda, z električno razsvetljavo, ODDAM. Po-nudbe pod «2 GOSPODA« št. 1801 na upravo lista. IŠČEM STANOVANJE dveh ali več sob s kuhinjo, snažno, solnčno, v novi ali stari hiši za takoj. Zakonski par brez otrok, plačava dobro, dava nagrado. Ponudbe pod »Solnce« na upravo. Stanovanje obstoječe !z 2—3 sob in kuhinje, IŠČE za takoj ali pozneje družina treh članov v Ljubljani ali okolici. Najemnina postranska stvar. Ponudbe pod šifro «Mlr 73« na upravo «Si<~4>nca«. JVlTla HIŠA naprodaj, % ure od dolenjskega kolodvora, s kozolcem in drugimi priliklinami, vrtom in nekaj njive. Cena 42 tisoč dinarjev. - Poizve se: Mestni trg št. 10, П. nadstr., pri g. Skaberne. 1767 Prodam KLAVIR ln nekaj POHIŠTVA. - Naslov v upravi lista pod štev. 1761. Večjo otroško posteljico s predalom in mrežo PRODAM. - Cena 250 Din. — Poljanski nasip itev. 48 pri g. Ravbar. 1770 Cementne cevi STREŠNIK, vratni podboji, stopnice, vrtni okraski, Ia portland CEMF.NT, najcenejšo pri F. BANDA & drug, Karto/ska cesta 8, Ljubljana. Stanovanje z vrtom, dveh sob, priUkl., blizu glav. kolodvora, zamenjam s tremi sobami, moderni, ne novi hiši. - Ponudbe upravi lista pod: «Zamenjava 16«. 1755 PRODAM 200 DELNIC »Zadružne gospodarske banke«. - Vprašanje, odnosno ponudbe na naslov: Anton Fortič, gerent, Trbovljo. 1756 Pisalni stroj znamke .Mignon« se zaradi penzioni-ranja poceni proda. Več pove Andrej Testen, orožnik, Ercegnovi, Dalmacija. 1752 Zahvala. Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti ljubljenega soproga oziroma brata, svaka in strica, gospoda Tomo Шттт izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo g. dr. Hausu za brezplačno zdravljenje, dalje vsem darovalcem za prekrasne vence, čč. duhovščini, pevskemu društvu »Slavec« za ganljivo petje in spremstvo, brivski zadrugi, organizaciji brivskih pomočnikov, udruženju invalidov, končno vsem, ki so spremili blagopokojnika na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 29. marca 1924. Globoko žalujoča soproga in ostali sorodniki. KURJA OČESA odstranim brez bolečin od 2.—6. uro. Zalokarjcva ul. 13, priti., levo Carinsko Jesenice (Gorenjsko) je pričeto poslovati ier se priporoča cenjenim interesentom. Proda se lepa, velika SALONSKA GARNITURA m PREPROGA. - Naslov pove uprava lista pod štev, 1758. Kupim AMERIKANSK1 »DIHL - MOTOR« za šivalni stroj, 150 volt. — Ponudbe na upravo lista pod šifro .MOTOR«. 1764 Celi poet VSAKI DAN domače, morske, polenovko (Bakala) priporoča gostilna VIDMAR (Težak), Sv. Jakoba trg štev. 5. 1782 Иосп Kova iii. 1?. (Sferi toUflidiji Izvršujo nove stavbe, hiino prir.idave in vna hUna popravila, po lastnih in danih uačrtiu. Delo solidno I Nizke cene I črne dežne plaSče s kapuco po Din 600'- naprej, in pelerine, posebno primerne za preč. duhovščino, priporoma konfekcijska in modna trgovina FRAN LUKIC Pred škofijo 19. ZNIŽANE CENE za otroške VOZIČKE J Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače tovarne, otroških vozičkov in dvokoles »TRIBUNA« F. B. L. Ljubljana, Karlovska cesta 4. Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatika; sprejemajo sc v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja so tudi na obroke. Ceniki franko. Ker imam dovolj poslopja, PRODAM HIŠO po ugodnih pogojih. Nahaja sc v Št. Vidu ob drž. ccsti in blizu kolodvora. Cena je nizka. Poizve sc pri Ivann Planinšek, mizar, Gunclje št. 26, p. Št. Vid n. Ljublj. AMER1KANCI POZORI JW> DVE HIŠI -m. v najbližji bližini Vevško papirnico na desnem bregu, pripravni za vsako obrt, naprodaj. - Več pove FRANC LIPAH, Dobrunjo št. 67, pošta Spodnja Hrušica. 1703 Zahvala- Vsem, ki so na katerikoli način pokazali, ko jo naša Su od nns, knko jim je bila mila, kako sočustvujejo z namt v naši Žalosti, izrekam s svojimi otroci presrčno, najglobljo zalivalo. Posobno se pa zahvaljujem prečastitim materam uršulinkam, pri katerih jo moja hčerka bila v najboljših rokah, za vse, kar so storile za njo ves čas, zlasti v njeni zadnji bolezni, za vse, e čimer so nn tako ganljiv način spričale pravo materinsko skrb, ljubezen iu tugo; častitemu gospodu špiritunlu uršulinskega samostana Janku Cegnarju; Rojenkam, ki so s prelepim petjem, 7. vonci, ■ spremstvom, s čini pobožnosti izkazalo zvestobo in ljubav svoji rnnjki tovnriSicl; bivšim kranjskim součenkam zn spremstvo in venec; pevskemu zboru Narodne čitalnico v Kranju in udružonju Primorcev, Primork in primorskega dijaštva kakor tudi vsom posameznim primorskim rojakom, ki so potrdili nerazrušnost srčnih vezi, ki uas vežejo še bolj v žalosti ko v veselju. Vsem, vsem hvala iz dna srca I V Ljubljani, dne 28. marca 1921. Dr. JOSIP WILFAN. MOTORNO KOLO 3 HP »Puch«, v telo dobrem stanju, prodam za 7000 Din. — Več pri strojniku hotela »Slon«, Ljubljana. 1791 I. preobiikovalnica dame kili slamnikov in moikih klobukov DarlioriC & ZavrSon Ljubljana, Mestni trg 7 izdeluje po najnovejših modelih. Istotam velika zaloga damskih slamnikov, nnki-tenih in praznih ter raznovrstnega nakita. Amerikanci, pozorl Naprodaj je HIŠA s 4 »obaml, hlevom, po zelo ugodni ccni. V hiši je clektr. razsvetljava in je pripravna posebno za rokodclca. Stanovanje s 1. majem na razpolago. Natančncja pojasnila daje lastnik: FRANC KO-KALJ, PuStal pri Šk. Loki. STROJNIK ali strojevodja, ključavničar, oženj., vešč nekoliko elektr. stroke z večletno prakso, želi službe. Pismene ponudbe na upravo pod šifro: »Stalno in takoj IU 1640«. Zahvala. Podpisana so najiskrcneju zahvaljujem g. primariju dr. Francu Minafu za zdravniško pomoč ob priliki težke operacije fistule iolčnega mehurja. — Bolezen jc trajala več kot štiri leta in le veliki vnemi, s katero so jc g. primarij zamo zavzel, se imam zahvaliti, da sem operacijo »rečno prestala in jo rana sedaj popolnoma zaceljena. Ljubljana, dne 29, marca 1924. Jenko Marija. Strojno pletenje Čevljarska ulica štev. 4. Izvršuje nogavico iz najboljšega bombaža in flora. Pod-plctujs vse vrsto nogavic, tanke in debele. 1632 Semenski OVES, GRAHORO in FRANCOSKO LUCF.RNO ima oddali FR. POGAČNIK, Ljub- liana, Dunajska ccsta št. 36. nizke, triletno cepljenke, 40 najlepših vrst, po 10—12 Din komad, za takojšnjo saditev, nadalje rudeče grozdičje, bršlin in gladlolc nudi slav. občinstvu v mestu in na deželi ANTON FERANT, trg. vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg štev. 3. 1653 stavb"enat parcela naprodaj po ugodni ceni v velikosti 804 m*. — Istotam tudi ŠIVALNI STROJ Sm-ger. Vič—Glince 81, I. nad. đST' Gradbeno Звд. ti 11! Bohorlleua ul. 24. Za spomlad in polette kup najcen* jo KLOBUK t fFPIiTF slamniko, arajce, ovratnike> krav*. te, »iožnik«. palioe. potrobšOme иа telovadce m turiste pr» tvrdki IVAN KUN b V Ali, ^ LJubljano, Stori trg: 10 ZnUgovce iu vedi« orfjomalce znaten popust. Najceneje CEMENT Prima Portland Trboveljski in Dalmatinski, dobavlja v poljubnih množinah. V zalogi tudi apno. Naročila sprejema H. PETRIČ, Gosposvetska cesta 16/1. - Tel. 343. razpis dela. »Društvo za Mladinske domove v Ljubljani« razpisuje tem potom za zgradbo »Mladinskega doma na Ko-deljcvetu« vsa težaška, zidarska, tesarska, železo-be-tonska, kleparska in krov-ska dela. Vsi tozadevni načrti in stavbeni podatki so na vpogled od torka, 1. apr. do incl. petka, 4. aprila t 1. v društveni pisarni, Mestni trg 8, L nadstr., od 10 do 11, kjer sc dobe tudi vsa tozadevna pojasnila. 1801 prod ам1 radi preselitve POSESTVO s hišo, gospodarskim poslopjem in mlinom, pri katerem se nahaja tudi dobro idoča gostilna z mesarijo in malo trgovino. V hiši jc tudi trafika ter jc mesta za večjo trgovino. Z a podjetnega človeka je dana možnost dobrega zaslužka, ker ni daleč naokoli nobene trgovine In goni voda tri mlinska kolesa. Cena 750.000 Din. — Vprašati pri Fr. SLAPNIKU, Kališovcc, pošla Rajhcnburg Opremo za ŽAGO: 3 polnojarmcniki, lokomohila Lanz mod. 1921—100 KS z vsemi priliklinami, ŽELIM ZAM KNIII za rezani ali stavbeni LES franko Postojna (tudi parobrod fob. Gruž ali Melkovič). - Ponudbe na upravništvo »Slo-vcnca« pod Stev. 1772. Reduc'ran železn, strojevodja sc 'Me, - Cenj. ponudbe pod šilro «Zanesljiv štev. 16101 na upravo lista. Več A. Ž.-PANJEV ozir. eksp. s čebelami, dobro zasedenih in zaležcnlh, naprodaj z ali brez panjev. Kje, se izvo v upravi pod št. 1612. KLAVIR dobro ohranjen, skoraj nov, iz tik predvojne dobe za 10.000 Din, naprodaj. Pri takojšnjem plačilu 500 Din popusta. - Pojasnila daje Ivan Javoršck, Rogatec. 1661 Hotelska in trgov. HIŠA na najpromet. kraju Bleda, ugodno naprodaj. - Naslov v upravi lista Doa štev. 1600. Agitirajte za naše časopise! ■ ii ...■i, ...... i ■■ .i ........ Prostovoljna javna dražba. Dne 6. aprila 1924 ob 15. uri se bodo na UNCU hšt. 100 prodajali sledeči predmeti; 1 javna tehtnica, 1 železna blagajna, 1 pisalna miza z železno blagajno in nekaj pohištva. — Prodajalec si pridržuje rok 8 dni za odobritev, dočim je izdražitelj vezan na svoj ponudek. tzkupilo je položiti v roke sodišča. Okrajno sodišče v Cerknici, odd. I., dne 24. marca 1924. Pozor, čevljarji in trgovci usnja! Priporoča se za izdelavo GORNJIH DELOV vseh vrst ludi po meri iz lastnega ali prinešenega usnja, dalje izdeluje tudi vsakovrstne VZORCE iz lepenke F. KRALJ, Moste p. Ljubljani, Društvena ul. 64 Naročila sprejema tudi FRAN SEUN1G, Marijin trg 2. POZOR! Kdor želi imeti trpežno in ceno POZORI blago, ta naj pride v manuiakturuo trgovino Ji Tara dobi vsakovrstno blago /.a ženske in moško obleko, narejene ženske in otroške obleke, ccfirje za srajce, vsakovrstna perilo, moške srajce od 56 Din naprej, navadne in svilene rute, predpasnike iz li3tra in klota ter vse šivalne potrebščine. ZNIŽANE CENE1 POSTREŽBA TOČNA! O /R (рЈЈл>»т> Ч* s . o. h. i!iuiuoH\ii uuo)jcii. V ocenilni vožnji Pariš — Mizza so si priborili 2K HP 1 cilinder — ZLATO MEDALJO, 3% HP 1 cilinder — ZLATO MEDALJO. P. S. A. Team: Pierre-Bermcmd-pokal Generalno zastopstvo in zaloga za Jugoslavijo: jy00-AVT0 Ljubljana. Dunajska ccsta 36. STROJNE TOVflill И LIVARNE d, 0. vLjUffilli ustanovljena leta 1767., dobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po konkurenčnih cenah v kratkih rokih. Konfekcijska trgovina Vsled popolne opustitve te stroke razprodajava pod lastno ccno OBLEKE za gospode, PERILO, :-: KRAVATE, OVRATNIKE itd. :-: ^ DAMSKE KOSTUME. ^ RAZNOVRSTNO MANUFAKTURNO BLAGO. Dne 6. In 13. aprila bo v RODNEM VRHU v HalozahT železn. po- |-f 5"fSjSo nekdanjega .Kofler-, od- staja PTUJ, Pil ЏУОЈЗД nosno Klampfer-« jevoga ifiCSHCtllJSi obstoječega iz Ia vinograda, sado-JJUvCu l W (Čl nosnika, gozda, travnika, gosposke HIŠE, 3 viničarij, kletij s stiskalnico itd., radi bolezni pod prav ugodnimi pogoji, v večjih ali manjših deiih. -Rodoviten kraji - Odled sc dobro izolačal 1784 Zajamčono popravljani Lanz-Wolf, izdel. 1. 1914 22 IIP 10- 16 HP '.«)—120 .Novi 20- 42 30— 50 40— 65 50- 80 70-100 10(1-140 120—130 140-170 170—190 L00—200 ID— 20 100—130 20— 25 120—170 liB— 30 130—190 30— 40 150—'J00 40— 50 170— 230 50- 00 200—300 00— 75 300—40.) 70- HO 400—500 85—100 500-000 Prvovrstno generalno popravl joni ProbkuSeui. Kn ,letno tovarniške iani.-.Lvo. l'ouoJna montaže. Oglejte »i nuno ntalno za'.ogo Morji ш surove olje bemii-moiorji vse iKBifEisMe sfrošc Prvovrstne izvršitve, naprave modernih ntfinov ro cnatrukolja iu prezidavi že obstoječih mlinov po modernem sistemu silosi Km lavansfte iinlcc iiepruve m (ranspori žita Velika zaloga v Xagrebu. Obisk inženerja, projekti, prospekti in katalogi brezplačno. Točna dobava. Cene zmerne. Transmtsl]e. Popolna montaži. sSržs&a Fistfser d. d, Zagreb, Pantovcak 5. Ing. Rudolf Treo stavbenik vhod samo, Gosposuetska c. 12. Najceneje V A trda in mehka, žagana ia cepljcna, večje in male množine, od 25 kg dalje dostavlja na dom. Naročila sprejema: H. PETRIČ, Gosposvetska cesta 16/1. - Tel. 343. =................................................-n P. n. ' 0 5 I šivilje gospodinje j I opozarjamo, da so zopet do- : š speli najboljši šivalni stroji : jGrifzner) i v vseh opremah, i : s j Pouk v V e Z e n I U ter : ! hrpon{u perila in I I nOgaVlC Ištolnnjc) brez- j i plačno edtnO le pri:* : š I Josip M2\m I I Ljubljana, SV. Petra n. j i i i Mehanična delavnice pod vod- : j stvom priznanega strokov- : r njaka in mehanika Stanko : i Galeta na razpolago za ši- : : valne stroje vseh sistemov f : in koles. 7984 : najceneje Edino iz Trbov, revirja PREMOG večje in male množine tudi v ЗвР- VREČAH dostavlja na dom. Naročila sprejema: K. PETRIČ, Gosposvetska cesta 16/1. - Tel. 343. Dalmatinski svetovne znamke M »ВМУ£Г£ Kn (TOUR) nudi po najnižji dnevni ceni promptno tvornica »SPLIT« delniška družba za ccment Portland iz skladišča v Ljubljani Aleksnndrova cestn 12 liscrad ▼ »Slovencu imajo za našega trgovca In obrtnika velik uspeh, ker ima ta dnevnik največ naročnikov med našim ljudstvom na deželi. Cene oglasom v .Slovenca* *o tako določene, da se lahko naroči oglss ie za ceno od 5 Din naprej in je torej insercija pristopna tudi manj imovitim. Cenik za oglase in pa izvod časopisa dobite na zahtevo popolnoma T0MANOVA ULICA .HITRA POSTREŽBA,, TELEFON PRVOVRSTNA IZVRŠITEV, NIZKE CENE naf-uN por t nunimnr OKUSNO IZDELANI BRONASTI Z VQ V HARMONIČNO AKORDIĆNI TRAJNI GLASOVI Oblastveno dovoljena našega oddelka za pletenine, trikotažo in perilo. Dovoljujemo si cenjene odjemalce opozoriti, da se nahajajo v zalogi še večje množine različnega blaga kakor: Za dame: perilo, bluze, predpasniki, nogavice in rokavice. Zfl gospode: triko perilo, sviterji, srajce, ovratniki, naramnice, nogavice, rokavice, gamaše in dokolenice. Za OfTOhe ln dO)ent9f£: perilo, osobito znamke »Tetra«, pat. nogavice, sviterji, čepice i. dr. — Brisače, različna galanterija in kosmetika, — Vse to b ago razproda-jarao pod tržnimi cenami, samo dotlej dokler traja zaloga. Stroji za pletenje (Stricu- d. Ifllrftmaschlnen) kakor todl vse potrebščine н stroje od lulpoznafelSlb tsrdh kakor Feliks Ledcrar, Hlen. RHihelm Barfu. flpolda, Frltz Schiisfer, Chcmnltz, Sander i Oraff, Cbemnltz, v nalvetjl Izberi po zmernih cenah pri lamozastopnlku za Jugoslavijo Alfred Kozina, Osjek L Zupanlnska ulica bro] IZ. I _ _ ^ igl A. dE. Igle vieh štrallh vidno v zalogi. I Najnovejši MODELI I otroških VOZIČKOV 'in dvokoles - najceneje pri »TRIBUNA«, tovarna dvokoles in otroSkih vozičkov, Lfabliana, Karlov-ska cesta it. 4. — Ceniki franko. — Sprejemajo se tudi vsa popravila. 770 M0€ no. lepo ln poceni Slifffi® in kamgarn, blačevino, ceflr, tiskano (druk) platno, volneno blago in vso .nanufakturno robo kupite edino v veletrgovini R. STERHECKI, Celje. Kdor ne verjame, naj se sam prepriča. Zaloga velikanska. Trgovci engros cene. Cenik zastonj. Desinfekcijska sredstva! S A N IT O L proti nalezljivim boleznim LcJU E3 LdANA za toaletno uporabo. V vseh lekarnah in drogerijah Scbiffswerft Linz A. G. Ladje delnica Line A. G. Komercijelno ravnateljstvo: Wlen I., WoIlzelle No. 12. Telefon No. 74.306 in 76.484. Tovarne v Lin z a. d. Donau. I. oddelek: Livarna za jeklo in železo. Motorji z nizkim pritiskom na surovo olje za industrijske in poljedelske svrbe od 6 do 170 HP. Motorji z nizkim pritiskom na surovo olje za ladje od 10 do 600 HP _ počenSi od 80 HP s patentiranim krmilom. II. oddelek: Gradba ladij. Motorne in druge tečne ladje vsakega tipa kakor tudi manjSe pomorske ladje. 1П. oddelek: Gradba motorjev. Izdelovanje vseh litin, jeklenih in železnih delov v vsaki velikosti. Obisk inženirja in prorafiuni na željo brezplačno. Iščemo. Ponudbe na Laboritas d. d. za svarlvanje bakra I žetjeza. Bngreb, Palmotlčeva ulica 66. Naznanjam, da bom dne 1. aprila OTVOR3LA v Selenburgovi uallcl št. 1. VV«¥ icicarno P. n. občinstvu bom nudila vedno sveže SlaSilC-!, pecivo, bonbone In pristni m«d Podružnice čebelarskega društva za Ljubljano in okolico. Z odličnim spoštovanjem sl. TREO. M PRESELITEV! Popo norna varno naložite svoj denar pri Vzajemni posojilnici" v Ljubljani, r. z. z o. z. ki se ie PRESELILA iz hiše Uršulinskega samostana na Kongcesnem trgu poleg nunske cerkve v lastno palačo na Miklošičevi cesti poleg hotela „UKION". Hranilne vloge se obrestuiejo PO <6% brez odbitka rentnega ln Invalidskega davka. Vloge v tokotem računu se obrestujejo po 5 V2 %, ves. tudi po © °/0 In višje po dogovoru. Varnosi za hranilne vloge e zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica relativno vedno delnic stavbne delniške družbe hotela „Union" v Ljubljani. Vrhutega ie njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tu in inozemstvu. Oenar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. m мннманннавп I Bliski M - Russhoja Pečati d. z s. z. »o, ima v zalogi vse vrste rušiti!* Itr&ffgf, kakor beletristične, znanstvene, šolske in otroške, velika zaloga not, lastnih izdaj. Posebna biblioteka je ruski čitajoči publiki za malo odškodnino na razpolago. — Kataloge pošiljamo brezplačno. Cene znatno znižane. Plačljivo tudi v mesečnih obrokih. m m m p i 1 1 1 1 m @ i i i n i i! Вјмштјјјјвајјааввјјјзииииамдта TrboveUshl premog in drva dobavlja DRUŽBA ILIRIJA, Kralja Petra trg 8 I • I Plačilo tudi na obroke — Telefon it. 220 le Grem v Ameriko? Nad vse sijajno najdete urejeno v П1. razredu na državnih parobrodih Zedinjenih držav Ameriških Bremen-New York ali na čudoviti ladji »f №WIATHA№ ** Iz Southamptona ali Cherbourga. — Lepe, dobro prezračene in udobno opremljene sobe z dvema, 4 ali 6 posteljami, veliki družabni prostori, prvovrstna kuhinja, Številna kopališča. — Postrežba kot v I. razredu. Vsako popoldne in večer god-beni užitek. — Zahtevajte brezplačno ilustrovan cenik in razpored vožnje parnikov. 1309 u m t eITstaTe IUn e s n i3 iv 12 v: Beograd, Palata Beogradske Zadruge, Preko Hotel Brlutola; Hrvatskih Selja6kih zadruga za Bo>nn I Herzegovlnn, Aleiandrova ulica 82; Suaak, Banka za Pomorstvo. V 3 »i ШР шт V*>l\Sr Ш mm mm Stroški pri vporabi bencina. Vozi brez bencina I Adaptiraj svof aufo-traktor ali stabilni motor s patent H AG-gener ator 1 em. Kuri Z Prospekta In refsrenca dlje ogljem! $ugo-0ag J Ljubljana f Telefon 560 Bohoričeva ulica 24. K»* Stroški pri vporabi oglja. ELIN ** družba za elektrotehnično Industrijo d. z o. z. Gradi električne centrale in naprave. Velika zaloga motorjev in električnega materijala. Cene izredno nizke. — = — Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno. LJUBLJANA, Dunajska cesta 1. Telefon 88. MARIBOR. Veterinjska ulica 11. Telefon 239. „Erika" Najboljši in najpripravnejšl pisalni stroj za potovanje 1 THE REK Co., - Ljubljana I GRADIŠČE 10......Telefon 268 § g Opalografi v vseh velikostih In opalografilne potrebščine f vedno v zalogi. ТШИЛИЈУШШИШИ OBMOVfl гл™ Ljubljana ima stalno v zalogi: Reramitne plošče v vseh barvah Cevi Iz kamenine. Stisnjene zarezane strešnike patent Wienerberger. Azbestni skrllj „Salonit" za pokrivanje streh. »Oberoid' prvovr. strešno lepenko brez katrana ,Heralclit'-material in ,Her