Poštnina platana v
Leto LXVH., št. 5
Ljubljana, ponedeljek 8. januarja I934
Cena Din 1,—
Izhaja vaa* dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Inaerati do 30 petit vrst & Din 2.-. do 100 vrat a Din 2J50, od 100 do 300 vrat a Din S.-, večji inserati petit vrata Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica tt. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 m 8126
Podružnica: MARIBOR, Grajski trg št 8. — NOVO MESTO. Ljubljanska telefon 51. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon tt 66, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2. telefon s t 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101,
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
Naše občine pred težkimi nalogami
Občni zbor Županske zveze — Govor bana
ljanskega župana dr. Puca —
Ljubljana, 8. januarja. T*** H. redna občo! zbor županske zveze se je zbralo v Ljubljani iz vseh strani banovine toliko zavednih županov in zastopnikov občin, da je bila velika dvorana Kazine nabita do zadnjega kotička. Važnega, zborovanja so se udeležila tudi ban g. dr. Drago Marušič in pod ban g. dr. Pirkma-jer, senatorji gg. dr. Fran Novak, dr. Gre-gorin, dr. Ravnihar in dr. Rajer ter poslanci gg. Dermelj, Koman, Krejči, Mo-horič, Mravlje, Petovar, dr. Pivko, Pre-korSek, Pustoslemšek, dr. Rape, Urek in žemljic.
Otvoritev
Predsednik županske zveze g. Babnik je otvoril n. redni občni zbor s pozdravom senatorjev in poslancev ter bana in pod-bana. ki so jih navzoči pozdravili z živahnim aplavzom, seveda pa tudi vse župane in zastopnike občine, ki so navzlic slabemu vremenu prišli v Ljubljano iz najodda-Ijenejših vasi.
V svojem govoru je omenil, da zboruje Zveza o važnih dogodkih, ki so jih doživele naše občine v preteklem letu in zato je tem bolj potrebno, da si točno začrtamo pot v bodočnost. .Novi občinski zakon komasacije občin in občinske volitve, vse to pomeni popoln preokret na naših občinah in novoizvoljeni župani in občinski odborniki bodo imeli mnogo dela, da spravijo delo združenih občin v pravi tir. županska zveza je storila v preteklem letu svojo dolžnost in pri vseh oblastih je našla mnogo razumevanja za svoje prizadevanje. Iskreno se je predsednik zahvalil obema ministroma, dr. Kramejju in Puc-Iju, ki sta vedno rade volje pomagala Zvezi. Zahvalil se je tudi g. banu dr. Maru-šiču za vso gmotno in moralno podporo, enak^ pa tudi podbanu dr. Pirkmajerju ter ljubljanskemu županu dr. Pucu, ki je kot podpredsednik vedno radevolje podpiral Zvezo. Končno se je zahvalil tudi vsem poslancem in senatorjem ter drugim, ki so  podpirali  Zvezo  pri njenem delu.
Pred prehodom na dnevni red je predse i nI k predlagal naj se poš-lje Nj. Vel. kralju vdanostna, ministrskemu predsedniku in notranjemu ministru pa pozdravni brzojavki. Predloe je bil sprejet z navdušenjem
Govor bana dr. Marušiča
Za predsednikom se je oglasil ban g. dr. Drago Marušič ter iskreno pozdravil zbo-rovalce. Obenem je pa izrazil zadovoljstvo, da vse navzoče preveva skrb za ljudstvo in najgloblja privrženost kralju in državi. Težke naloge imajo naši župani, saj so naše občine dobile komasacijo, a tudi kriza se še ni omilila. S složnimi močmi in z voljo do dela ter trdno nado bo mogoče premagati vse te težke naloge, saj se župani čutijo za prave sinove Jugoslavije, da ljudstvu pomagajo po vseh silah. Zato je preverjen, da bodo naše občine izšle iz teh težkih časov ter spet procvitale, zato bodo pa župani tudi lahko dajali svoj odgovor. Ko je g. ban zborovalcem požele! mnogo uspeha, je zagotovil, da bo banovina kakor doslej tudi še nadalje podpirala stremljenja občin in z župani iskala poti in sredstev, da bo ta revna zemlja uspešno upravljana in pripeljana spet k sreči in blagostanju.
Govor župana dr. Puca
Govor je bil spremljan z živahnim odobravanjem, še posebej se je pa govorniku zahvalil predsednik g. Babnik, nato je pa imel obširen govor podpredsednik Županske zveze mestni župan ljubljanski g. dr. Ddnko Puc, ki je predvsem pozdravil zborovale e kot dobrodošle goste našega mesta, nato je pa izvajal, da se moramo s hvaležnostjo spominjati petletnice 6. januarja 1929, ki pomeni pravi blagoslov za vso državo. Narodno in državno edinstvo je v teh letih ostalo izven diskusije in premagana so vsa nasprotna stališča. Kralj je s svojim velikim činom pretrgal vse strankarske strasti, ki so se umirile, vendar pa še ni popolnega uspeha v tem pogledu, ker strasti še niso povsod izginile. Naša dolžnost je, da se ne povrnemo v kaos pred 6. januarjem 1929, odklanjamo pa tudi demokracijo, ki bi vodila v razmere pred tem zgodovinskim dnem, saj je demokratičnost mogoča brez strasti in smo si tudi lahko nasprotniki v marsičem, vendar pa ne smemo biti drug drugemu volk, da bi se pobijali z umazanim orožjem. (Veliko pritrjevanje.)
Kraljev korak je utrdil stališče naše države tudi v zunanjepolitičnem pogledu in neprijatelji so se morali prepričati, da so njih zlohotne nade propadle. Tudi delo diplomatov na čelu z modrim kraljem je bilo blagoslovljeno. zlasti pa pozdravljamo uspešne napore Male antante ter vlade, ki želi oživotvoriti idejo: Balkan balkanskim narodom. Zlasti nas veseli, da smo se približali sosednji Bolgariji in želimo z njo .vttateljskih razmer, da bodo zavarovane medsebojno mejo in bomo žeti tudi
velike gospodarske uspehe. Strinjamo se z napori prijateljske Francije za razorože-vanje, ker ta stremljenja vodijo k gospodarski obnovi, zato pa tudi mi vedno poudarjamo, da smo narod miru. Ne mislimo na vojno, a eno moramo zasledovati: Več kot topovi in duh pomeni trdna in enotna volja naroda, ker edino složen narod zmaga, nesložen pa mora podleči. V srcu moramo biti vedno pripravljeni na gospodarskem, kulturnem in političnem polju, zato pa narod mora postati enota in celota v vseh pogledih.
Lani smo na tem zborovanju še zavračali poizkuse desorientacij, ki so stremele nazaj. Prav smo storili, ko smo jih zavrnili, saj so občinske volitve sijajno dokazale pravilnost našega stališča. Z volitvami smo dokazali, da se bližamo cilju in da hočemo v miru in slogi na stališču narodnega državnega edinstva in šestojanuar-skega programa delati za edinstvo naroda. Vsi so dobrodošli in vse vabimo, da se nam pridružijo k temu delu, ker gre za to, da združimo vse dobre državljane.
Novi občinski zakon je podprl idejo, da je občina temelj države. Zdrava občinska uprava je predpogoj za zdravo upravo banovin in države. Pri tem pa moramo izraziti tudi željo, da bi se načela občinskega zakona izvajala taki, da bi spoznali, da se občina tudi na najvišjih mestih državne uprave smatra za temelj države. Z njo je pa združena tudi zdrava finančna uprava, kjer pa na žalost nismo dosegli vsega, kar bi želeli. V tem pogledu zahtevamo, da vlada ustvari občinam zdravo gospodarsko podlago, ker pretežka bremena brez novih virov po našem mnenju niso pravilna. 2elimo pravilno organizacijo financ, da pridemo k ustaljenemu gospodarstvu in lahko napravimo načrte za občinsko gospodarstvo za več let naprej.
V težkem položaju so kmet, trgovec in obrtnik ln povsod se širi brezposelnost. Vendar se pa vprašanje brezposelnosti rešuje brez trdnih načrtov. Naša banovina je sicer ustvarila bednostni fond v malem, a to še ni prava rešitev, ker je to vprašanje mogoče rešiti le z .ozdravljenjem vsega gospodarstva ali pa z velikopotezno akcijo države. V veliko nadlogo so nam zlasti delomržnežl, vendar pa nimamo prisilnih delavnic in podobnih zavodov, da bi se rešili delomržnežev, ki pomenijo tudi prav resno politično nevarnost. Po tujih vzorih bomo prisiljeni ustanoviti prisilne kompanije in tabore ter delavnice za delomržneže, za v resnici potrebne pa moramo preskrbeti dela z velikimi investicija/mi. Naša banovina teh državnih investicij ni deležna v veliki meri, saj se gradi čez 700 km železniških prog, pri nas pa prav nič, čeprav je za našo banovino vitalnega pomena zveza čez Kočevje z morjem, kakor je tudi velikega gospodarskega pomena v primeri z drugimi progami malenkostno kratka šentjanška proga Po vsej državi se tudi grade avtomobilske ceste, edino naša banovina še ni deležna teh velikih del. čeprav je najtočnej-ša plačnica davkov v vsej državi. Tudi mi moramo participirati na teh velikih delih, saj naša banovina ni samo kmečka, temveč tudi že precej industrijska in je zato brezposelnost pri nas vedno hujša.
Občinsko gospodarstvo in eospod arstvo našega prebivalstva pa posebno ogroža tudi nelikvidnost denarnih zavodov, ki lih moramo spraviti v red. Država mora nekaj storiti, pri tem pa poudarjamo, da srni z vso odločnostjo proti inflaciji, temveč želimo, da nam preskrbi ved likvidnih sredstev. Pasivnost finančne uprave v t?m pogledu ni na mestu, zato pa želimo, da bi pri posvetovanju o teh zadevah zaslišala tudi nas in ne bi t*h vprašani več obravnavala tajno. Predlog o kliringj. ki bi ©pet spravil denar v obtok, i i zaspal, in čuli smo samo. da ie Narodna banka kupila 7 kg zlata. Naj Narodna banka dela no zgledu Francije, kjer je Narodna banka rešila državo gospodarskega pr-ooada. Odkrito moramo povedati svoje akrbi. eai mi kot predstojniki občin nosimo tudi polno odgovornost za vse, kar se zgodi- Zato žalimo, da nas državna uprava tudi posluša in se ravna po naših nasvetih, ki so mišljeni najboljše. Kai nam pomaga, če imajo občine id^alnie tainike in urad-ništvo ter najlepše domov j, če pa narod propada v siromaštvu?
Ko je župan g. dr. Puc ob zakljjcku svojega, z odobravanjem in vzkliki večkrat prekinjenega govora, naprosil bana in podbana. nai tolmačita največjo vdanost in zvestobo kralju ih državi, so se mu za t?htna izvajanja zahvalili zborovalci z dolgotrajnim aplavzom, še oosebei mu je pa izrekel zahvalo p-^^dnik g. Babnik
Tajniško poročilo
Obširno, vzorno sestavljeno tajniško poročilo je podal tajnik g dr.. Riko Fux. Iz njegovega poročila posnemamo, da je Županska zveza predložila vsem merodaj-nim činiteljem svoje pripombe k novemu občinskemu zakonu, ki so pa bile le deloma upoštevane Zakon je sicer enoten za vso državo, vendar pa ne odvzema posameznim občinam možnosti inicijativnega dela v lastnem okralu županska zveza je sodelovala tudi pri komasnrlli občin, ki pomeni popoln prevrat v življenju naših občin. Prej smo imeli v naši banovini 1069 občin, zdaj jih imamo pa 377. Nihče
dr. Marušiča in ljub-Resolucije
ne more zanikati, đa je bila nujno po-tretna korenita izprememba v ustroju naših občin. Občinske uprave so po večini že prevzele vodstvo združenih občin, le ponekod še niso urejene nekatere formalnosti in zato vodijo dotične občine še stare uprave, županska zveza je priredila v preteklem letu pred volitvami 24, po volitvah pa 17 tečajev in na vseh je predaval banovinski tajnrk g. Gorkič. V Zvezi ni bilo včlanjenih v preteklem letu precej občin, deloma radi nerazumevanja, deloma pa radi denarnih težkoč. Glasilo Zveze >Samouprava^ je imelo lani 1321 naročnikov. Letos bo izhajala samouprava« dvakrat mesečno. Na Članarini je prejela Zveza lani 46.784.24 Din, izdatkov je pa imela 18.112.06 Din.
V zadnjem letu so se morale občine boriti z velikimi finančnimi težkočami in imeli smo prve primere v naši banovini, da so občine zaprosile za poravnavo, oziroma da so nekatere na tem, da to store. Deloma je tudi to, da davčne uprave ne nakazujejo občinam takoj potrebnih do-klad. Tozadevni zaostanki so zelo veliki in Županska zveza baš zbira podatke, da opozori merodajne činitelje na težke posledice takega postopanja in da se ugotovi, zakaj do"klade niso izplačane. Nujno je potrebna davčna reforma ter ureditev samoupravnih in državnih financ, potreben je pa tudi zakon o samoupravnih financah, ki edini more urediti nešteto visečih finančnih vprašanj, če vlada ne bo ukrenila v tem pogledu vsega potrebnega, groze občinam še težji časi. Vprašanje trošarine na vino je ostalo, kakor je bilo v preteklem letu in tudi v tekočem letu ne bo v tem pogledu večjih izpremeonb. Hude preglavice dela občinam pobiranje trošarin, ki so zaradi nerednega plačevanja Ln tihotapstva tako padle, da so bile pri mnogih občinah ogrožene občinsKe finance. Mnogo razburjenja povzroče zlasti način pobiranja trošarine po finančni kontroli, ki mora oddajati pobrano trošarino banski upravi in ta jo šele ponavadi po dolgem času nakaže občinam. Občine žele, da bi finančna kontrola nakazovala trošarino neposredno občinam.
Mnogo skrbi povzročajo občinam dolgovi za zidanje šol, in ponekod bo morala priskočiti na pomoč banovina ali država. Umestno bi bilo, da se v finančnem zakonu za leto 1934-35 sprejme določba, da se vsi občinski računi občin dravske banovine za leta 19-29 do 1931 smatrajo za rešene, če so v stvarnem pogledu v redu. Sedanje občinske uprave ne morejo popravljati grehov prejšnjih. Z uveljavlje-njem novega občinskega zakona je stopilo v ospredje tudi zelo važno vprašanje občinskih uslužbencev, posebno tajnikov. Odločitev prepušča zakon banskim svetom in ban mora izdati uredbo o občinskih uslužbencih, ki jo dobimo pri nas najbrže proti koncu januarja. Temu vprašanju je treba posvetiti vso pozornost, ker je od marljivih, sposobnih In gmotno dobro preskrbljenih občinskih uslužbencev odvisen uspeh dela po občinah. Naše novoorganizi-rane občine čaka v bodočnosti težko delo, ki bo odvisno od delavnosti občinskih uprav. Županska zveza bo v tem pogledu stala občinam ob strani
Resolucije
Končno je predlagal tajnik naslednje resolucije:
1. Kr. bansko upravo naprošamo, naj odredi, da finančni odddelki. ki pobirajo občinsko trošarino na vino, izplačajo pobrano občinsko trošarino direktno občinam in ne potom banske uprave.
2. Finančno direkcijo v Ljubljani naprošamo, naj odredi, da se izplačajo občinam vsi zaostanki na občinskih dokladah, v kolikor so plačani. V bodoče se naj vplačane doklade takoj nakazujejo občinam. Davčne uprave naj predlože občinam vsakega četrt leta seznam že vplačanih do-klad.
3. Ugotavljamo, da so postale finančne težkoče občin dravske banovine radi velike gospodarske krize nevzdržne in zato pozivamo vse merodajne faktorje, naj upoštevajo težak položaj občin ter jih ne obremenjujejo z novimi deli.
4. Ugotavljamo, da občine le z največjo težav0 plačujejo zakonito določeno stanarino in kurjavo učiteljstvu. ter pozivamo merodajne faktorje, da čimprej ukrenejo vse potrebno, da se občine razbremeni e teh dajatev.
5. Pozivamo kr. vlado, da čimprej predloži narodni skupščini zakon o reformi davkov in zakon o samoupravnih financah.
6. Kr. banska uprava naj čimprej usta-novi poseben sklad za sanacijo občin, ki so zašle v finančne težkoče brez lastne krivde.
7. Ministrstvo socijalne politike naj čimprej predloži Narodni skupščini zakon, s katerim se prepreči nepotrebno beračenje ter ustanove v posameznih banovinah prisilni delavski oddelki. Izenači naj se zakonodaja o preskrbi občinskih ubožcev.
8. Merodajne faktorje pozivamo naj delujejo "a to. da se v finančni zakon za leto 1934-35 spre ime določba, da se smatrajo občinski raruni občin dravske banovine za leta 1929 do 1931 za rešene, ako so v stvarnem pogledu v redu, četudi bi
Nj. Vel. kralj in kraljica zopet v Zagrebu
Nj. Vel. kralj se je včeraj vrnil z Bleda, Nj* Vel. kraljica pa je davi prispela iz Beograda
Zagreb, 8. januarja. Danes o-b 9. se
je pripeljala v Zagreb Nj. Vel. kraljica Marija. Prebivalstvo je že po pripravah videlo, da se pričakuje njen prihod in je hitro napolnilo trg pred postajo. Na postaji so čakali na prihod dvornega vlaka maršal dvora general Dimitrije vić, minister dvora g. Antić, upravnik dvora general Vuković, adjntant Nj. Vel. kralja podpolkovnik Savić in upravnik policije g. Mihaldžič. Nekaj minut pred prihodom vlaka je prispela tudi dvorna dama ga. Tavčarjeva.
Dvorni vlak je popeljal točno ob 9. Nj. Vel. kraljica je v spremstvu dvorne dame g. Diundjerske stopila iz vlaka in sprejela poklone prisotnih ter krasen šopek cvetlic od ge. Tavčarjeve. Nato je odšla s spremstvom v dvorno čakalnico.
Ko je zbrano občinstvo zagledalo Nj. Vel. kraljico, jo je pozdravilo z burnimi ovacijami. Nj. Vel. kraljica se je nato v avtomobilu odpeljala v dvor.
Včeraj se je vrnil z Bleda v Zagreb tudi Nj. Vel. kralj.
Ostavka francoske vlade?
Ogromen razmah bayonnskega finančnega Skandala — Claautemps koče izsiliti ostavko kompromitirane ga ministra Dalamiera
Pariz, 8. jan. r. Kakor so listi že poročali, so odkrili nedavno pri mestni hranilnici v Bavonne velike poneverbe, ki jih je zagrešil ravnatelj Aleksander Stavinski. V času odkritja teh poneverb, ki so jih prvotno cenili na okrog 50 milijonov frankov, se je nahajal Stavinski na francoski rivijeri, kmalu nato pa je brez sledu izginil in ga doslej še niso izsledili. Točnej-ša preiskava pa je dognala, da so poneverbe mnogo večje in da ima vsa afera tudi šroko politično ozadje. Kolikor se je moglo ugotoviti na podlagi dosedanje preiskave in prijav oškodovancev, presegajo poneverbe 500 milijonov frankov to je skoraj poldrugo milijardo dinarjev. Francoske oblasti so za pobeglim Stavinskim izdale tiralico. Po zadnjih vesteh se baje skriva pri svojih znancih v Parizu in policija zatrjuje, da ga bo kmalu prijela, bodisi živega ali mrtvega.
Z odkritjem te afere pa se je pričela tudi huda politična kampanja, ki bo imela kakor vse kaže, dalekosežne posledice. V prvi vrsti napadajo gotovi pariški listi ministra za kolonije, češ da je podpiral goljufije Stavinskega in da je sokriv velikih poneverb, zaradi katerih je oškodovanih mnogo malih vlagateljev banke Dolgotrajni razgovori ki so se vršili zadnje dni med ministrom Dalimierom in ministrskim
predsednikom Chautempsom, se spravljajo v zvezo s to afero in zatrjuje se, da je Chautemps pozval Dalimiera, naj v svrho razčiščenja te afere poda ostavko. Po poročilih danasnih listov Dalimier odklanja vsako sokrivdo na aferah Stavinskega. čeprav priznava, da se je Stavinski mnogo gibal v njegovi družbi, enako pa tudi v družbi raznih drugih parlamentarcev. Danes popoldne se bo sestal ministrski svet k izredni seji, na kateri bo obravnaval to afero. V dobro poučenih vladnih krogih zatrjujejo, da bo Chautemps na tej seli ponovno pozval Dalimiera,, naj poda ostavko, če tega ne bo hotel storiti, bo Chautemps podal predsedniku republike ostavko celokupne ulade. Verjetno je, da bo na ta način iazločen iz vlade samo Dalimier.
Veliko pozornost je vzbudila tudi veat, da je bil odstavljen predsednik policije v Parizu Chiappe, o katerem se trdi. da Je bil še pred par dnevi gost Stavinskega in da je Stavinskemu izdal napačne dokumente. Chiappe se je mudil na dopustu v južni Franciji ter je bil brzojavno pozvan v Pariz. Prav tako listi hudo obremenjujejo župana mesta Bavonne Garratea, ki je bil po odredbi preiskovalnega sodnika aretiran.
Nebo se je usmililo mučarjev
Ljubljana, 8. januarja.
Ves teden so bila vremenska poročila neugodna, imeli smo prav^ jug. Smučarji in prijatelji bele prirode so bili že popolnoma obupani, saj so imeli pokvarjene že novoletne praznike in vse je kazalo, da bodo šli tudi vsi upi za Tri kralje po vodi. No, pa se je v petek zjasnilo m v soboto je celo pritisnil pohleven mraz. Z Gorenjskega so prišla ugodnejša poročila in ž© sobotni jutranji kakor tudi opoldanski ter popoldanski vlaki so potegnili na Gorenjsko, deloma pa tudi na Dolenjsko, precejšnjo množico smučarjev. Z jutranjim Gorenjcem jih je odpotovalo 540, z opoldanskim 480, popoldne pa 260, na Dolenjsko pa zjutraj 240 in opoldne 120. V noči od sobote na nedeljo se je vreme še zboljšalo, pritisnil je občuten mraz in zato so jo ubrali še vsi tisti, ki so v soboto oklevali. Včeraj je jutranji gorenjec potegnil s seboj 500, opoldanski vlak 430, popoldne pa lih je odpotovalo 220. a na Dolenjsko zjutraj in opoldne po 200. Izredno mnogo jih je ubralo rudi v Kamnik, večje trume so naskočile Veliko planino in Krvavec, najbolj idealni torišči bele-ga sporta.
Po vsej Gorenjski je bik> oba praznika jzredno živahno. Rekord je menda odnesel novi Smučarski dom Ljubljane na Pokljuki, kjer je samo včeraj prenoči-lo 143 izletnikov. Na Pokljuki je bilo naravnost idealno, prvi dan so imeli 4 stopinje mraza, včeraj pa 9. Sneg je bjl krasen, fin pršič.
Pravo romanje je trik) tudi na Kofce, ki so ves teden javljale ugodno vreme in idealno smuko. Smučarji niso bili prevarani, smuka je bila res izredno ugodna, v kočj pa so biili rrecej na tesnem.  Tudi iz
priloge ne bile pravilno kolekovane ter takse in davki pravilno odvedeni.
9. Kr. bansko upravo naprošamo: a) da poskrbi za enotno označbo občinskih organov po zakonu o občinah. Danes n. pr. se piie župan načelnik, predsednik itd. b) Da izda vzorne osnutke vseh pravilnikov in statutov po zakonu o občinah in c) da izda pravilnik za izdajanje živinskih potnih listov, ker s0 dosedanji predpisi radi izvršene spojitve občin, nevzdržni.
drugih krajev so poročila o smuki in vremenu prav zadovoljiva, z dobrim obiskom sta se pohvalila Kranjska gora in Planica.
Mnogi Ljubljančani so odšli tud} v neposredno ljubljansko okolico, zlasti na Katarino in vse bližnje holme, kjer pa je 'bilo precej ledeno in v 9pk>šnem smuka manj ugodna. Zadovoljni so bili tudj oni, ki so jo mahnili na Rakitno, naravnost krasno vreme in idealno smuko so iimeli pa včeraj tudi v Višnji gori
Obratovodja zakrivil rudniško nesrečo v Duchcovu
Pra«:a. 8. januarja h. Včeraj je bil 11a odredbo državnega tožilca aretiran in prepeljan v lapore okrožnega sodišča v Moatu obratovodja v onem oddelku rudnika >N>1-»on III.'. kjer še je pred dnevi pripetila zna-na rudniška nesrefa. Obratovodja inž. Bai-•tet je bil delnifar moteeke rudniške družbe in je bil pred meseci postavljen namesto ohratovodje. kjer se je moral umakniti prej šnji obratovodia Čeh Vokar. ki je bil med delavstvom telo priljubljen. Baisser ie bil
oni. ki je pri družbi uvedel skrajno štednjo in je dal redueirati v-«' one delavee. ki so odstranjevali premogov prah, iz katerega so v teku Jasa na-tali v rudniku dušljivi plini.
Praga, 8. januarja. A A. Pogreb nesrečnih žrtev požara v Duchcovu se bo na svečan način izvršil danes.
Nesreča na morju
London, 8. januarja. AA. Na Temzi sta trčila drug v drugega dva parnika. Eden izmed njiju, »Erling Linhoe« 9 1281 tonami, iz norveškega pristanišča Hauge-sund, se je skoraj pri priči potopil, vendar se je posadka lahko resila na breg. Drugi parnik je vožnjo nadaljeval.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
~ Devize: Amsterdam 2300.96 — 2312.32, Berlin 1359.03 — 1369.83, Bruselj 796.35 — 800.29, Curih 1108.35 — 1113.85, London 186.19 — 187.89, Newyork 3619.38—3647.64, Pariz 224.18 — 225.30, Praga 170.06 — 170.92, Trst 300.35 — 302.75 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kli-ringu 9.12.
INOZEMSKE BORZE. Curih, 8. januarja. Pariz 20.223, London 16.85.—, Newyork 326.—, Bruselj 71.85. Milan 27.14, Madrid 42.57, Amsterdam 207.55, Berlin 122.95, Dunaj 57.80, Praga 15.345, Varšava 58.05, Bukarešta 3.05.
Stran 2
/SLOVENSKI NAROD«, te S. Januarja 1934
Elitni kino Matica
Danca velefllm z ljubko
Szoke Saakall — Huaaar-'  Puffy, Paul Hdrbtger
■krbijo, da M publika zabava
FRANČ1ŠK0 GAAL        » ~"
Skandal v Budimpešti
Predstava ob 4., predstavi ob ?Va ta OVi odpadeta.
P red prodaja od 11. do pol IS.
Telefon 21-24
Sokolski načelniki
so zborovali
Seja zbora društvenih načelnikov na Taboru — Delovni
program za leto 1934
Gostovanje in nova komedija
Gostovanje Mirni Balkanske in Anite Mezetove — Gospod Sonjkin in
njegova sreča
Ljubljana, 8. januarja.
Nafialništvo Sokolske žjpe Ljubljana le sklicalo včeraj dopoldne v lutkovni dvorani na Taboru sejo zbora drušlv^nih načelnikov in nace-lniv, ki ie bila izredne važnosti za nadaijne amotreuo tehniJro delo v sokolskih •^dinicah. Seje ss }3 udeležilo po svojih delegatih 42 društev in 16 čet
Zborovanje je otvoril župni načelnik br. Lojze Vrbovec, ki ie pozdravil navz>č* brate in sestre tur prešel takoj na dnevni red.
Program dela za leto 1984. V letošnjem letu čakata naše sokolstvo dve važni sokolski nianLfeetaciji, namreč pokrajinska zlsta v Sarajevu na Vidovdan in v Zagrebu v začetku avgusta. Obeh zletov 63 bo ljiblian-ska župa udeležila v častnem številu. Ker v Eupi n* bo večjih sokolskih prireditev, se bo vsa delo posvečalo pravilni vzgoji članstva in naraščaja ter dece v sokolskih telovadnicah. Načeini&tvo in tehnični odbor Župe eda izdala v ta namen zbirko prostih vaj in vaj na orodju, kjeT se bodo vsi oddelki seznanili z osnovnimi načeli sokolska telovadba S tako pravilno vodeno sokol9ko telovadbo bo Sokol vzgojil dobre telovadce in teJovadk«, predvsem pa tekmovalca, oz. tekmovalke. Sploh mora biti letošnje leto posvečeno pravilni metodi in vzgoji sokol-akih pripadnikov, ne samo v tehničnem, temveč tudi v idejnem sokolake m pogledu. Poleg tega naj društva pridno vadijo tidi različne panose iz lahkoatletike in pa plavanje. V38 ta program se bo z društvenimi načelniki prededal na okrožnih delovnih sestankih. Temeljito pojasnjeno poročilo brata načelnika je bilo soglasno 6prejeto in odobreno.
Predlog za okrožne lahkoatletske tekme. Brat načelnik \e nato prečital predlog tehničnega odbora za izvedbo lahkoatl 3>tskih tekem po okrožjih, ki bi obemem služile kot izbirne tekme za Žirpne, ki bodo letos iess-ni. Lahkoatletske tekme se bodo vršile samo v vrstah s 4 tekmovalci, oz. tskmovar kami. Pri župnih tekmah se bo tekmovalo samo v višjem in nižjom oddelku, znamko-valo pa se bo po predpisih Jugoel. lahkoatl. saveza. Ravno tako bodo razpisane tekme na orodju po okrožjih in 9ic3r za vjčii, srednji in nižji oddeie<k. Točnejša navodila bo izdalo župno naeeJniStvo. oz. tehnični odbor v>en okrožnim načeJniŠtvom-
Glede javnih telovadnih nastopov društev in čet je izdalo župno načslništvo poseben pravilnik, ki bo predložen v odobritev tjdj župni glavni skupščini. Pravilnik je prav posrečeno sestavljen t*r je samo želja, da b! vsi naSi nastopi tako uspeli kot jih predvideva pravilnik. Zborovalci so predloženi pravilnik soglasno sprejeli m odobrili.
Pri volitvah novega nočelnistva so bili za leto 19&4 soglasno izvoljeni: načelnik br. Lojze Vrhovec, Ljublj. Sokol, prvi podna-čelnik br. Ivan Proeenc, Sokol I Tabor, drugi podnačelnik br. Jože Zalokar, Ljubijana-Šlgka. za načelnico sestra Silva Boltauznr i*va, Ljublj. Sokol, r>rva podnaoelnica sestra Marta Podpacova, Sokol I Tabor, druga pod. načelnica sestra Adha Kubar}*va, Ljublj. Sokol-
Pri slučajnostih so se obravnavale Se nekatere Interne sokolske teh n ion* zadeve, nakar Is brat načelnik zaključil jspelo so-kote&o zborovanje. Popoldne se )3 vržila na Taboru pridelava prostih vaj za člane in članice ob prav lepi udeležbi.
Prosvetni večer
viškega Sokola
Vič, 8. januarja, Agilni prosvetni odbor viškega Sokola, ki nam je v lsneki sezoni priredil že več lepih prosvetnih in družabnih prireditev, nas J« v soboto prijetno iznenadil s prav posrečenim prosvetnim večerom, ki je pri. vabil številno občinstvo v sokolsko dvorano. Društveni prosvetar br. Rudi Marin-fcic je uvodoma pozdravil navzoče, posebej pa predavatelja prof. br. Vojka Štruklja in operno pevko prof. sestro Mileno Ver-bičevo, ki se vselej rade volje odzove vabilu vi&kega Sokola.
Predavatelj prof. Štrukelj   je imel prav posrečeno predavanje   >Jugoslovenski Jadran, njegov pomen za nase narodno gospodarstvo.«   Najprej   nas je seznanil z geografskim položajem našega sinjega Jadrana,   nato pa v preglednem zgodovinskem oziru.   Kakor je bratom Poljakom Gdinija sveta,   tako nam mora biti tudi naš Jadran svet ter ga moramo braniti in čuvati pred imperijalizmom naših nasprotnikov. Pesniško nam je očrtal krasote našega morja ob solnčnem vzhodu m zatonu. Neizmerne važnosti je sa nas tudi tujski promet, ki se z vsakim letom stalno dviga. Po statistiki za leto 1930 je posetilo naš Jadran nad 130.000 ljudi, med njimi nad 60% inozemoev, ki ne morejo prehvaliti krasot našega Jadrana. Velike važnosti je tudi brodarstvo in pa pomorska trgovina. Nato je predavatelj temeljito pojasnil tudi umetnine v Dalmaciji, ki izvirajo iz najstarejše dobe, ko so pri nas gospodovali Se Rimljana in drugi narodi. Zlasti v Dalmaciji so arheologi odkrili razne zgodovinske   umetnine,   arhitektonska dela, kipe itd., zato ni čudno, da se hočejo nafti neprijatelji   onstran Jadrana   polastiti te krasne jugoslovenskc zemlje. Ob zaključku svojega predavanja je brat predavatelj rortval navzoče, naj povsod propagirajo z« "aš ponosni sinji Jadran. Sledila je serija sktoptUft* 0k$ te 6» B*m pokazal* vrne
krasote jadranske obale, otokov in mest. Občinstvo je nagradilo predavatelja s toplim odobravanjem.
Prof. štruklju se je zahvalil prosvetar br. Marinčič, nakar je nastopila, burno pozdravljena, operna pevka sestra Milena Verbičeva. S svojim krasnim mezzosopra-nom nam je zapela štritofovo »Pa kaj to more biti« Hatzejevo »Majko« in Lajovi-čeve »Bujne vetre v polju«. Med viharnimi ovacijami je morala, dodati še arijo iz opere >Carmen«, nakar ji je bil poklonjen lep lonček svežih -!klam. Pri klavirju, ki pa je za spremijev- ji solopevcev in pevk neprimeren in skrajno slab, je sestro Verbi-Čevo diskretno spremljal prof. Rančigaj. Po oficijelnem sporedu je sledil s sodelovanjem sokolskega orkestra in pevskega zbora prijeten družabni veCer v zadovoljstvo vseh posetnikov. Takih večerov si želimo še več, agilnemu prosvetnemu odboru viškega Sokola pa naše priznanje. Zdravo!
J. H.
Skupščina Sokola v Laškem
V petek 5. t. m. je imelo laško Sokolsko društvo svojo redno letno skupščino, ki je bila obenem prva skupščina v lastnem domu, že to dejstvo samo je privabilo številno članstvo sokolske družine na zborovanje, ki ga je otvoril društveni starosta br. dr. Roš. spomlnjajoč se predvsem onih preminulih bratov, ki so stali ob zibelki laškega Sokola. Opozarjajoč na krasen dom je pozival br. starosta vse brate in sestre k neumornemu sokolskemu delu. Sokol v Laškem ima zdaj lasten dom, do-čtm je bilo doslej sokolsko delovanje ovirano, ker niso imeli lastnega torišča za razvoj sokolskega dela ln sokolskih idej.
Iz referatov posameznin funkcijonarjev smo povzeli, da so vsi odseki storili v polni meri svojo dolžnoet, čeprav je bilo posvečeno glavno delo zgraditvi doma. Koliko žrtev, truda in požrtvovalnosti je bilo treba, da je zaplapolaia raz dovršene stavbe državna trobojnica, smo posneli iz referata predsednika gradbenega odseka. Delo je končano! Zato so pa tudi vsi govorniki apelirali na članstvo ln naraščajnike, da se zavedajoč teh žrtev posvete z vsemi fizičnimi in duševnimi silami idejnemu sokolskemu delu in grade dalje na veličini sokolske ideje in države.
Da se olajša delo br. blagajniku, ki ga čakajo — kljub temu, da je dom dograjen — še težke naloge, je bilo sklenjeno koncentrirati denarni promet v glavni društveni blagajni, dočim se blagajne posameznih odsekov opuste. Iz istega razloga Je bil sprejet tudj predlog glede ustanovitve gospodarskega odseka, ki bo vodil celokupno gospodarstvo ter stavil potrebne predloge društveni upravi.
člani so bili opozorjeni, da je za vsakega do 26 let telovadba obvezna, obenem je bilo pa sklenjeno uvesti telovadne ure tudi za starejše člane.
Nadalje se je sklenilo vzidati v vestibUu spominsko ploščo, ki naj oznanja še poznim rodovom, da je bil zgrajen ta dom v letih 1932/33 pod društvenim starostom br. dr. Rošem.
Pri volitvah so bili izvoljeni v društveno upravo skoraj brez Izjeme dosedanji funk-cijonarji. število odborniških mest pa se Je povišalo — glede na novo ustanovljeni gospodarski odsek — na 10.
Po izčrpan em dnevnem redu in referatih, ki so vsi jasno pričali, kako ogromno delo je opravila upava v zaključenem poslovnem letu, je br. starosta zaključil zborovanje z bodrilom na delo za Sokola, narod in državo.
Naše Gledališče
DRAMA
Začetek ob 20- uri. Ponedeljek, 8. januarja: Zaprto. Torek, 9. januarja: Zaprto. Sreda, 10. januarja:   Sonjkin in njeg va
sreča. Red B. Četrtek, 11. Januarja: Komedija zmešn; .v.
Red Četrtek. Petek, 12. januaja: Ob 15. uri Cvrček za.
pečjo. Dijaška predstava. Cene od 5 do
14 Din.
Prihodnja dijaška predstava v ljubljanski drami bo v petek, dne 12. t, m. ob 15. uri popoldne. Uprizori se drama Cvrček za pečjo po globoko znižanih ee^ah od 6 do 15 Din za sedeže.
OPERA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 8. januarja: Zaprto. Torek, 9. januarja: Zaprto. Sreda, 10. januarja: Tičar. Red Sreda. Četrtek, 11. januarja: Boheme. Red C. Petek, 12. januarja: Zaprto.
*
ljubljanska opera pripravlja uprizoritev opere Jenufa, ki je poleg Prodane neveste brez dvoma najmočnejše in najboljše delo vse češke operne literature. Premiera bo v soboto, dne 13. t. m.
Resnično življenje.
— Moj oče je že mnogim ljudem pomagal, da vidijo stvari take, kakor so v resnici.
— Kaj jc filozof?
— Ne, optik, prodaja očala.
Ljubljana, 8. januarja.
Gospodični Anita Mszetova in So* kova sta nastopali v" soboto popoldne drugič v »Bohemi«, prva ■ močnejšim is* razom v dramatičnih prizorih, druga pa je pokazala večjo silo v glasu, a zato manjšo zanesljivost v ritmiki. Vsekakor je treba Sokovi ša mnogo učenja v petju in slasti v igri, predan nastopi iznova.
Gdč. Mezetova, ki s« vrača na Dunaj, bo morala po dobljenih izkušnjah usmeriti svoj študij na dramatičnost opernega petja, na iadelanje kontrastov med 1 irskimi m dramatičnimi prizori partij in na popolno jasnost v izgovarjanju besedila- V igri je že danes zadovoljivo svobodna in ker jo odlikujeta temperament in čustvo, ni dvoma, da nedostatke z rutino naglo odstrani. 2ela je mnogo priznanja in publika jo je opetovano pozvala pred zastor. Predstava je bila vobče prav animirana. Zlasti gosp. G o s t i č v partiji Rudolfa je občinstvo s svojim toplim petjem (zlasti arijo v 1. dej. je podal odlično) navduševal in imel resnično prav srečen dan. živahnost.in hura orno s t bohemienov, na čelu jim g. Betet-to s svojim filozofom in vzorno izvajano arijo v zadnjem dejanju, je zmagovita, in gre priznanje gg. Primožiču, tudi kot režiserju, Janku in hišnemu gospodarju Zupanu. Da gdč. Mezetova ni izgubila mirnosti, ko ji je Mussetta pozabila prinesti muf, je dokaz, da si zna v zadregi pomagati in da bo kmalu na odru kakor doma.
Skratka, gostovanje gdč. Mezetove, naše vrle pevke prelepega glasu, nas je potrdilo v nadah, ki jih gojimo za njeno bodočnost. 2al, da je njen nastop v partiji Nedde (Glumači) zaradi negativnega odgovora g. PJjavca, ki bi naj pel Turida, moral od pasti
V drami so imeli zopet novost, in sicer tridejansko komedijo iz ruskega židovskega življenja »Gospod Sonjkin In njegova sreča«, spisal S. Juškijevdč, režiral g. prof. O. 6est. Glavno moško vlogo Sonjkina, bednega uradnika, Id postane milijonar in od nenadne sreče zblazni, je prav fino igral g. Danes, njegovo ženo zelo narav, no ga, M. Danilova, mater ga. R a -karjeva, a sorodnico ga. N a b 1 o c k a, krasno individualizirane in zanimive vloge, vse podajane živo in prisrčno. Močan tip Je podala s izvrstno masko ga, Nablocka, odlična karakterizatorka; zelo simpatično Puzisa g. J a n, ki je v slikanju dobrih značajev vselej toplo naraven, še štiri za-
Vlanja eora, 7. januarja.
Današnji dan pomeni važen mejnik v napredku doslej tako zapostavljene in pozabljene Višnje *jore m njene okolice. Imeli smo občna zbora dveh 'društev, Tujsko prometnega ln olepševalnega ter krajevnega odbora >Krke<. Oba občna zbora sta se vršila, v prostorih znane gostilne A. škutfca iti pokazala sta, da se tudi naše mesto s svojo okolico drami Iz tipične dolenjske zaspanosti in stopa med one kraje, ki so že spoznali, da se morajo v delu za svoje blagostanje zanašati v prvi vrsti na lastne moči Udeležba na obeh občnih zborih je bila izredno lepa,
Najprej Je polagalo račune o delovanju v preteklem letu Tujsko prometno in olepševalno društvo. Zborovanje je otvoril ln vodil marljivi društveni predsednik Javni notar g. dr. Beno P e h a n i, ki je najprej prisrčno pozdravil predsednika centralnega odbora »Krke« g. dr. Milana P e r k a in poročevalca >SIovenskega Naroda« zahvaljujoč se jima za pozornost. Potem Je podal kratko predsedniško poročilo, ki Je v nJem omenjal, da je prevzel vodstvo društva v najneugodnejših razmerah, da je naletelo društvo v svojem delovanju na mnoge, deloma žal nepremagljive ovire, vendar je pa storilo vse, kar je bilo v danih prilikah mogoče. Društvo Je poskrbelo, da Je dobila okolica kolodvora luči, da so pota v okolico Višnje gore deloma Že markirana, da so bile popravila nujno potrebne ceste ln pota popravljena in da se je odplačala dobra polovica dolga Toplo zahvalo je izrekel bivšemu županu Višnje gore g. Bre-garju, ki je bil društvu zelo naklonjen in je pokazal za njegovo prizadevanje polno razumevanja. •Izrazil je trdno upanje, da bo lahko društvo na čelu z novim odborom se z večjim uspehom delovalo, ker so zdaj združene okoliške občine z višnje-gorsko v eno močno upravno celoto. V zvezi s tem je izrazil svoje prepričanje, da bo našlo društvo tudi v županu združene občine c. Jožetu Erjavcu vnetega podpornika in inicijativnoga sotrudnika. Končno je naslovil na zborovalce in na vae prebivalce Višnje gore ter okolice zelo umesten apel, naj se končno že napravi konec medsebojnim razprtijam, malenkostnim osebrim računom in intrigam, ker se drugače ne bo dalo delati.
Tajniško in blagajniško poročilo je podal agilni tajnik g. Franc Dolenc, ki je poročal, da je moral po odstopu blagajni-čarke ge. Hdtzel-Lehrmannove prevzeti tudi bagajniške posle. Društvo je imelo okrog 8500 Din dohodkov in nekaj več izdatkov, tako da zaključuje poslovilo leto z neznatnim primanjkljajem, ki bo pa kmalu pokrit. Ker je bil obenem tudi blagajnik, odnosno tajnik krajevnega odbora >Krke«, se je vodila blagajna kar skupno. Dr. Perko je pojasnil zborovalcem, da se morata voditi blagajni obeh društev ločeno, obenem je pa sprožil vprašanje ali bi ne kazalo združiti obeh društev tako. da bi se Tujsko prometno ii olepševalno društvo razpustilo in članici pridružili krajevnemu odboru »Krke«. Sklenjeno je bilo, naj delujeta društvi tudi v bodoče ločeno, odbora naj pa proučita morebitno potrebo in  možnosti združitve.
Sledile so volitve in je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: Predsednik odvetnik dr. Gojmlr Tomfnšek, podpredsednik Ivan Zupančič, posestnik v Zavrta-čah, člani odbora pa Frenk T u r k, Franc Dež man, Fran G rožnik, notar dr. Beno P e h a n i, župan Jože Erjavec, župnfk Franc Vidmar, Alojz Zupan-č i č, Ivan B a š a r, Jože N o v 1 J a n s Peščen jeka. Stane Zaje s Pristave, Jože Zupančič In Jože Erjavec iz Križ-ke vas! ter Alojzij M 1 k 1 a v č 1 č Iz Nove vasi. Novi odbor je sestavljen tako. d« to primerno upoštevane tudi okoliške va-
nimivs epizodne tipe pa gg. Lipah, Pota-kar, Bratina in Gabrijelčićeva. G. Danes je zlasti lepo in verjetno Uvajal prehod v blaznost in tragično svojo komičnost; psi, holoako logična kreacija. G. Jan se je pokazal v novi, morda svoji močnejši luči in nas razveselil s ustvaritvijo, ki kaže njegovo mnogostranost.
Komedija, polna notranjega dejanja in brez zunanjih senzacij, je učinkovala prisrčno; v dejanje pa ae je treba poglobiti, da človek razume tragedijo morjene duše blagega slabiča, sanjarja, ki ga sreča ubije. Literarna stvarca psiholoških fines.
Menda pa so naši ljudje že vnaprej zaslutili, da se jim ponuja dobra komedija in so — izostali. Zanje so pač le »Kumare«!
Čudno je, da ni bilo pričakovanega odziva, ko se jim je nudila prvovrstna senzacija: nastop bolgarske operetne dive ge. Mirni Balkanske. V Zagrebu je imela 6 razprodanih hiš, blagajna se zvečer sploh ni odpirala, ker so bile razgrabljene vstopnice že prejšnje dneve, in zdaj se dama zopet vrača tja za nove nastope. Pri nas pa niti dva večera ni bilo gledališče polno. Ali je balo krivo nezaupanje do juga ali pa so bile vzrok višje cene vstopnic ?
Gotovo je ga. Mirni Balkanska šarmantna igralka idealne zunanjosti, vročega temperamenta, elegantna pojava in moj-strca prekrasnih modnih toalet. V teh ozi-rih je bila na višku in je žela tako v damskih kakor moških krogih uprav navdušeno občudovanje. Oči vi dno je tudi izvrstna, sila elastična, naravnost kabaretsko smela plesalka.
V petju in dialogu pa ima svoj stil, ki je zelo drastičen in morda na južnem Balkanu priljubljen. Pri nas zahtevamo tudi v opereti uglajenost v petju in govorici. Nekontrolirana eksplozivnost nam ne prija. Dama ima v glasu mezzosopranski, v govorici celo altovski značaj; zato se višinam izogiblje, jih postavlja nižje, a gotove pevske točke sploh izpušča. Dramatične prizore v prozi izraža neredko preostro in ne umirjeno.
Skratka, zrela operetna rutiserka velikega osebnega čara, a za Bal okus premajhne pevske in govorne kulture.
Kakor bolgarski tenor g. Rajčev nam Je bila bolgarska pevka ga. Balkanska zelo dobrodoSel gost: spozna 1mo in ljubimo se! In pa da vidimo, kaj sami znamo in imamo ... oziroma ne znamo in nimamo...
Fr. G.
si, kar Je najboljše jamstvo, da bo lahko uspešno delal.
Sledil je takoj občni zbor krajevnega odbora »Krke«, ki ga Je tudi otvoril in vodil kot predsednik notar g. dr. Pihani. Predsedniško poročilo je odpadlo, ker je bilo aapopedeno večinoma že v poročilu o delovanju Tujsko prometnega in olepševalnega društva, enako tudi tajniško ln blagajniško poročilo. K besedi se je oglasil predsednik centralnega odbora »Krke« g. dr. M. Perko, ki se Je kratko pomudil pri programu in ciljih >Krke« ter omenil, da bo v kratkem ustanovljenih šest novih krajevnih odborov, in sicer na pobudo iz dotičnih krajev samih. Cilji >Krke« so plemeniti, program se izvaja točno, z dosedanjimi uspehi smo lahko glede na splošne težke razmere zadovoljni, čaka nas pa še mnogo važnih nalog in podrobnega dela Za dosego vseh ciljev je treba časa, zlasti je pa treba pošteno prijeti za delo, kajti samo delo, ustvarjajoče, nesebično delo nas bo rešilo iz sedanjih razdrapanih razmer.
Toplo sprejetim, vzpodbujaj očim besedam g. dr. Perka so sledile volitve ln je bil soglasno izvoljen za predsednika učitelj Edmund Turnher, za podpredsednika Matej Hal mer, za tajnika notar dr. Beno P e h a n i, sa blagajnika Franc Dolenc, za člane odbora pa Franc G rožnik, Srečko Erjavec, Mihael O m a h e n, Lojze Vidmar in posestnik iz Zavrtač Peter Z a v i r š e k.
S tem sta bila oba občna zbora zaključena in zborov alci so se razšli v trdnem prepričanju, da bosta delovali obe društvi z novimi močmi in še večjo vnemo, kakor doslej. Dosedanjemu predsedniku obeh društev notarju g. dr. Pehanlju je bila izrečena iskrena zahvala in priznanje, da je s tako globokim razumevanjem ostal v odborih obeh društev ter izjavil, da bo z največjim veseljem in požrtvovalnostjo tudi v bod oče delal za skupnost. Na pobudo g. dr. Perka je bilo sklenjeno, da priredita obe društvi v kratkem v Višnji gori veliko smučarsko veselico, ki bo prva prireditev te vrste pri nas. Želimo, da bi delo obeh društev pod novim vodstvom obrodilo čim več sadov.
Pravoslavni in evangelicani
Ljubljana, 8. januarja.
V mestu Ljubljani imamo tudi že od Trjbarjevih Časov več evangetličanov, saj vemo, da je bila v reformaciji velika večina Slovenije prot jetantska. Zaradi strašnega preganjanja se je njih število skrčilo na minimum, ker so vse preernali iz dežele, a še* \i v minulem stoMiu se ie število evanger ličanov pri nas spet pomnožilo. Mnogo več ie pa v našem mestu pravoslavnih, ki so kmalu po prevratu ustanovili tudi svojo cerkveno občino.
Pravoslavna cerkvena ©Mina ljubljanska obsega vso ttjfcda.nio dezMo Kranjsko, kar - o-talo v mejah naSa države. Bres vojakov šteje danes že 1500 duš, pač so pa v to število vštate tudi oficirsk? drjžine.
Najvažnejši dogodek minulega leta ie dozidava nove veličastne cerkve sv. Cirila in Metoda v Trubarjevem parku. Cerkev ie v surovem ^anju gotova in pokrita, a poool-noma dodelana bo letošnje lato, če bo dosti sred-si?v. Ker so se Lhibliančani z darovi za pravoelavni hram odlično izkazali, zato smo preverjeni, da bodo odslej 6e z v*čio vnemo podpirali dovršitev eerkve. Važen dogodek v živlr>nju pravoslavne cerkvene občine eo bili obiski metropolite g. Dosrteja- 2e m->eeca avgusta si ie visoki pravoslavni cerkveni dostojanstvenik nasljžbeno ogledal naš? kraje, zlasti pa Lfublisno in Gorenjsko, nato je pa meseca novembra obiskal Ljubljano tudi uradno ter ft bil pevtod
sprejet % najvsejimi Častmi.
V pravoslavni kapeli sv. Nikolaja v Mi Sićevi vojašnici je bilo krščenih 28 otrok, ki )t bilo med njimi kar 17 krepkih fantov, a tudi vas deklice so bile zdravi. Porok js bilo 18, kar znači, da pravoslavns porok« v našem mestu zadnje (ase padajo. Kar se etaroati novo porod enih parov tios. ni bilo med njimi niti preveč mladih, niti zelo sts-rih. V primeri z rojstvi je pa precei smrti, saj s večino umirajo samski vojaki. Vseh smrtnih primerov je bilo namr>č 84 b? vei umrli eo oiii v sr^injih letih, le neka žena. ki |e bila naia domačinka, ie dosegla 75 let. Ker v naših krajih Is nimamo pravoslavnih vpoko]?ncev, :e tasnio, da pe ni )tv mo imeti starih mrličev. Stavilo pfavoalif nih vernikov ljubljanske turmije je skorai konstantno tsr ne pada ln tudi ne rasle.
Ljubljanska evangeUku cerkvena ©b*inn ie že od 1. novembra 1931. brez župnika in jo upravlja rel1»ki Župnik, ki mu je od 1. aprila dodeljen vikar cand. th*ol. Franr Morgenthal»r, rodom iz Bačk*. Sedaj js v cerkvi na Gospoarvetski cesti spot redna služba božjfl in je vpeljana tudi za otroke, kar i i cerkvena občina ž> dohjo pogrešala-Novi vikar je na svojih p>potovaniih z notornim kolesom odkril mnogo ovangeliča-nov, tako n. pr. v Novem mestu 14 oseb in 4 Šoloobvezne otroke, v Liti i i 13 vernikov in dva otroka, v Kočevju 5 družin z v?čimi otroki, raz?n teh so pa otroci tudi na Bledu in na Mirni. Sedaj, imajo v Kranju po (Jv-uri verouka na teden, v &kofji L>!<i in v Novem meehi pa vsakih 14 dni po ecio ttro. V Novem m setu hi v Kranju so o božiču imeli turii bolje sdužbo Administrator prihaja :3 Celja redno v Ljubljano in poenaca svojemu vikarfj.
Krščenih je bilo v Ljubljani 6 otrok, ročenih 5 parov, a umrlo je 6 o*eb. meri ml tudi en Bei-Uncan, ki ga f* smrt dohiteln na počitnicah na Bledu. V mislih im*nm slsvneca filmakoga igralca Maksa Landatia. pozabiti pa tudi smemo Gejrga Kčniga rz Nfirnberga, ki je postal žrtev letalske r??-ereče.
KOLEDAR.
Danes: Ponedeljek, 8. januarja katoličani: Severin, Bogoljub, pravoslavni 26. decembra.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica: Skandal v Budimpešti (Frančiška Gaa.li. Samo ob 16.
Kino Ideal: Mala pustolovka (Dollv Haas).
Kino Dvor: Morski volk.
ZKD: »Dunaj, mesto pesmic ob 14.30 v kinu Matici.
Kino Šiška: Nekoč je živel muzikant.
Grafični prosvetni večer ob 20. v Delavski zbornici.
Celi »t B. Lesk o vic ln pianist LipovSek koncert ob 20. v Filharmonični dvorani. DEŽURNE LEKARNE,
Danes: Mr. Bahovec, Kongresni trg 12, Hočevar, Ljubljana VH, Celovška cesta 34, in Ustar, Sv. Petra cesta 78.
4/351* c c? sita
Čudne reči se gode zadnje čase pri nas. Ne vem, ali ste že kaj slišali o številnih odjavah avtomobilov ali ne. če še niste, vam moramo povedati, da se odjave av tomobilov  tako  katastrofalno množe, da kmalu ne bo nobenega avtomobila več na cesti in si bodo pešci globoko oddahnili Lastniki avtomobilov so namreč prišli do spoznanja, da se da hoditi tudi peš. vsa] dokler ne bo zadela nog ista usoda, kakor je avtomobile. Baje se namerava naš Av toklub korporativno vpisati   v Slovensko planinsko društvo in bo odslej gojil samo turistiko. Odobravamo ta korak in veseli nas, da se vrste pešcev tako hitro mnotc. In kuluk bo odpadel, ker mu ne bo treln: več popravljati cest.    Purani, kolikor jih priženo k nam južni bratje, nam cest men da ne bodo razdejali.
Pokret naših vrlih avtomobilistov je pa vreden tudi posnemanja. Sajbolje bo, dd se kar vsi lotimo odjavljanja. Eni bomo odjavili tovarne in stanovanja, drugi hiie in vile, tretji trgovine in delavnice, četrti pekarne in slaščičarne, peti pa roke in glave, če jih je sploh vredno odja\'iti. Ko bo vse srečno odjavljeno, .skličemo vsi skupaj velik protestni shod in ustanovimo na njem obljubljeno deželo, kjer bomo V5i brez izjeme molzli krave, ki so posebnost med rogato živino, ker imajo samo vimena, gobcev pa ne.
Okra) iz živalskih rogov
V svetem mestu Tibeta Lhassi imajo čuden okraj, kjer so vse hiše zgrajene iz živalskih rogov. Za ta okraj so morali dati roge po pretežni večini voli in ovni. Ker imajo voli v Tibetu krasne 'bele Ln gladke rogove, ovru pa črne in robate, so poslopja v arhitektonskem pogledu nekaj posebnega, saj so znali 'graditelji roge volov in ovnov tako le-•po združiti, da so nastale krasne kombinacije. Hiše imajo ostra visoka okna in ploščate strehe ter so tako lepe, da ■bi bilo lahko ponosno na nje vsako velemesto. Vrzeli med rogovi so zapolnjene z apnom ;n čeprav stoje te hiše "že nad 100 let, j'h zob časa še ni načel.
Ker nh dež neprestano pere, so šc •vedno kakor TK've.
Stanovalci kur ne morejo prehvaliti teh hiš, kako so poleti hladne, pozimi ■pa tople. Od zunaj so hiše podobne palačam, notranja oorema je pa kaj priprosta in ie v čudnem nasprotju z lepo •zunanjostjo. Na glinastih tleh stoji sred 'hiše velika glinasta posoda, ki nadome-•stuje peč. Kurijo v teh pečeh s posušenim veBblodjim apnom. Vse pohištvo obstoji navadno iz kotličev in kožuhov, na katerih Tibetanci spe. Samo bogati Tibetanci, ki so spoznali lepo pohištvo pri Kitajcih, imajo lepše opremljene hiše.
V trgovini
Trgovec: Še svod živ dan nisem videl tako lenega učenca. Stoji tu in buli tja v en dan.
Učenec: Kaj pa naj počnem, gosipod šef?
— Ujemi neVaj muh ki p^eni ilh na reklamno muholovko. Čudno, da ti no pride nič oametaega na mi$el.
Tudi Višnja gora se drami
Občni zbor Tujskoprometnega in olepševalnega društva ter krajevnega odbora »Krke«
^tev 5
/SLOVENSKI N A H O D«, dne 8. Januarja 1934
^lian S.
MED. UNIV.
đr. Ernest Ham mer schmid t
Specijalist za kožne in spolne bolezni ter
kozmetiko
naznanja, da ie otvoril svojo prakso.
Ordinira od 10—1. in od 3—5,
TyrŠeva (Dunajska) cesta 1 II (Palača Ljubljanske kreditne banke)
Val najmodernejši zdravilni pripomočki in električne terapevtske naprave — Uretroakopične preiskave. — Oglj. kisi sneg. — Kozmetično zdravljenje. Ločene
čakalnice.
Dnevne vesti
— Dražba občinskih lovišč. Sresko na-čelstvo v Ljubljani razglaša, da se bodo oddajala IS. februarja ob 9. na sreskem načelatvu soba št. 9 na javni dražbi v zakup lovišča občine Brezovica (cenilna vrednost 10.000, izklicna cena 5000 Din), občine Grosuplje, območje bivšo občine Slivnica (cenilna vrednost 4000 Din, izklicna cena 2000 Din) in občine Zgornja Šiška (cenilna vrednost 4000 Din, izklicna cena 2000 Din). Pri sreskem načelstvu v Laškem se bo pa oddajal 20. februarja ob 8. na javni dražbi v zakup lov občine Sv. Krištof (izklicna cena 3000 Din).
— Razid kluba. Športni klub Mars v LJubljani se je prostoročno razšel.
Centrala trgovskih potnikov v Zagrebu. Zagrebško udruženje trgovskih potnikov je imelo v soboto občni zbor, ki je bilo na njem sklenjeno ustanoviti centralo trgovskih potnikov za vso državo v Zagrebu. Pobudo za to so dale organizacije trgovskih potnikov v Beogradu in Ljubljani.
— V Beogradu odjavljenih 800 avtomobilov. Po uradnih podatkih je odjavljenih v Beogradu že 800 avtomobilov. Le redki so svoje avtomobile registrirali.
_ Krajevni šolski oooor v Teznem pri Mariboru je daroval Ciril Metodovi družbi mesto venca na grob bivšega šolskega upravitelja Antona Brumna 300 Din. Lepa hvala! H*n _ Dražba lovišč občin Dobrunje, Rudnik in zelimlje bo 16. februarja ob 9. pri sreskem načelstvu v Ljubljani in ne 25. februarja kakor smo pomotoma poročali v četrtok
Za žrtve bede v Trbovljah je zbralo novinarsko omizje na lanskem GregorlČe-vem fotoamatersrkein izletu v Slovenske gorice nekaj prispevkov, nekaj je pa priložil £. Uregorič sam, da smo poslali v Trbovlje 200 Din.
_ Nov grob. Včeraj je umrl v Ljubljani v visoki starosti 82 let upokojeni vadnionl učitelj g. Poniž Benedikt. Pokojni Je bil simpatičen, značajen mož Ln radi so ga imeli vsi, ki so ga poznali. Pogreb bo danes ob 14.30 izpred mrtvaške veže, Vidovdanska cesta 9. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje!
Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stanovitno, deloma oblačno In hladno vreme, ponekod sne^j. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 7, v Ljubljani —1.4, iz drugih krajev pa ni poročila o stanju temperature. Davi je kazal barometer v Ljubljani 773, temperatura je znašala —o.
_ Pomladni dan v Zagrebu. V Zagrebu
so imeli včeraj krasen, 6koraj pomladni dan. Solnce je toplo sijalo in okolica mesta je bila polna izletnikov. Temperatura je znašala opoldne 12 stopinj.
_ \a pokopališču si "je prerezal vrat.
Na zagrebškem pokopališču si je hotel končati življenje 50-letni upokojeni železniški uradnik Anton Radulovič. Z britvijo si je prerezal vrat pa je priskočil v zadnjem hipu neki delavec, ki ga je prijel za roko in ga toliko zadržal, da se je samo močno obreza! Prepeljali so ga v bolnico. Na grobu je pustil listek z napisom: Moje smrti je kriva žena in otroci, oni naj odgovarjajo. Mož si je hotel končati življenje na grobu svojefra sina.
_ Dve nesreči. Jože Jeras, 201etni strojnik v tobačni tovarni, je včeraj nesrečno
padel in si nalomil levo nogo. _ Druga
žrtev nesreče Je postal kurjač Valentin Jerneje, zaposlen v tovarni za klej. Doma v kuhinji je padel in se nekoliko pobil na glavi. Oba so morali prepeljati v bolnico
Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zama-ščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čase. »Franz Josefovaa r renči ca se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
_lj Irobesite zasU 'e! Jjtri burno praznovali rojstni d*o Nj V*l. kraljice Mari:e. Vsi državni uradi in ;avna . blasiva do tudi zasebniki naj izobesijo državne zastave.
_lj   živahen   predpust.  Poln  zabav se
nam obeta, saj vsak dan čitamo več prijav o najrazličnejših prireditvah, ki vsaka hoče biti najpotrebnejša ln najimenitnejša. O marsikaterem plesu bi lahko sodili, da bi morda obstali tudi brez njega, vendar pa ne rečemo ničesar, ker smo navzlic taki množini zaba? preverjeni, da bo tra-dicijonalni večer Jadranske straže, ki bo 20. t m. v vseh prostorih hotela »Unionc, Imel tudi letos največji uspeh. Vsakoletni večer Jadranske straže tako slovi po Ljubljani in deželi, da nimamo niti najmanjšega dvoma o največji udeležbi iz vseh krogov na njem. Na eni strani ima namreč Jadranska straža v Ljubljani že nad 5000 članov in gotovo še tudi toliko iobrih prijateljev, da bi lahko napolnili več največjih ljubljanskih dvoran, tia drugI strani nam pa prireditveni odbor pripravlja taka presenečenja, da jih bo občudoval tudi najbolj razvajeni tzbirčnež. Prireditev bo predvsem tudi popolnoma demokratska m tudi ob tem času splošnega štedenja zaradi nizke vstopnine vsakemu pristopna
_lj  Druga ofenziva zime.  Prazniki so
minili s počitnicami ln vremenskimi blagodati vred. Ves čas Je trajalo babje leto, de smo se lahko kopali v lužah in praznovali praznike doma. Zdaj, ko je praznikov konec, se Js sprevrglo tudi vreme.
Smučarji, ki se udejstvujejo samo doma,
se ne bodo mogli potolažiti z novo zimo, ker so Imeli Ie ob praznikih čas za eport. Davi se je začel ponujati sneg, ker se je nekoliko dvignila temperatura. Vendar je barometer precej visoko, zato najbrž ne bo mnogo belega blagoslova Na ulicah imamo še stare zaloge snega, zato nismo vsi preveč navdušeni za novi sneg Ln tudi ca magistratu niso posebno veseli nove >I>o8fljke«. Na Sv. Petra nasipu mečejo delavci navoženi sneg v Ljubljanico, da bo dovolj prostora za drugi sneg. Morda se bodo končno usmilili snega na Masaryko-vi cesti, kjer se ustavljajo avtoizvoščkl in kjer je tramvajsko postajališče. Kongresni trg je odkidan, kar je treba povedati, ker pride navadno vedno nazadnje na vrsto. Kot kaže, bo še dovolj dela s snegom vprašanje Je le. kje bodo jemali denar' zanj.
Dame, ki si barvajo las«, to delikatno delo zaupajo specijalistinji Olgi Gorazd, Beethovnova ul. 14 (Dunav).
—lj Umrli so v Ljubljani od 29. decembra do 4. januarja: Rožič Tomaž, 24 dni, sin br:v«keera mojstra. Vodnikova ul. 17; 2aear Apolonira, 37 let. hči čevljarja in hižaria Vidovdanska a 9; Habig Marija, roj. Gosna-vec, 90 let, vdova cerkovnika, Vidovdanska c. 9: Pr^lovec Franc, 78 let. sodni nadofici-ial v p.. Stari trg 4: Poljanec Marija, 81 le* vdova podobaria, Tvrševa a 17; Lavri5 Tvo, 63 let, davčni nadupravitelf v p., Križevni-5ka ul. 3; Suster Leonoldirm, roj. Kaoslj. 63 let. vdova kniieo\**z*. Japlieva ul 2; Gruden Terezija, roj. Brodnik. 62 let. Žena poštnega poduradnika v p.. Celovška e. 42; Jakil Kristina, roj. Fa^anel. 70 Ift. pocestnica. Prisofna ul- 1: Ziecrler Frančiška, 76 let. delavka tobačne tovarne v p., Vidovdana&a c. 9: Šiftar Ljudmila, roi. Kancler 27 N žena trgovca. Apihova ul. 22; Benedik Dra gotin. 72 let nadint?lj v p. in posestnik. Hrad*>okega c. 44; \Vriel Elizabeta. 84 let. hiralka. Polianaka c. 16: Kumo Andrej. 90 Nt, počim" sprevodnik v p.. Vidovdanska c 9. V ljubljanski bolnici «o umrli; Cudermen Urban, 73 let. kajžar. Bareli 12 pri Kranju: Šuler Marija, 69 1 *t, žena nadučKelja v p., Brezje 9 pri Logatcu; Koprivnik Franc. 3 leta, sin delavca, Dragovško 11 pri Litiji; SorČ Josip, 45 let, posestnik. Boh. fteua 1G8; Sčurk Ana, 18 let, hči posestnika, C uspe rs 6 pri Grosupljem: Rožanc Franc, 17 le«t, dninar, Sp. Dal* 15 pri Krškem; Dolenc Julijana, 10 let. hči delavca, Vic 123; Novak Otmar, 65 let, polkovnik v p., G raz; Šibenik Anica, 16 let, šiviljska vajenka. Knezova ul. 28.
I
TAJFUN
—lj    Po    naših    kinematografih. Film >škatidal  v  Budimpeštu  Je  sprejelo tudi
nase občinstvo z velikim zanimanjem. Ljudje se imenitno zabavajo, da toliko smeha že dolgo ni bilo. Pripravlja se nam pa že novo prijetno presenečenje, namreč film >Tajfun«, ki bomo v njem videli Japonce in njihovo življenje. Ta film je naj-pretresljivejSa fUmska drama, kar smo jih k-daj videli. V njem bomo slišali tudi japonsko glasbo. Gre za pristno japonsko vohunstvo, obenem je pa film poln krasnih prizorov iz japonskega življenja V filmu >Taj£un« nastopa sovjetski igralec Juklsinov, poleg njega pa Liane Haid ln Viiktor de Kova ZKD nam pa pripravlja za pred pust zelo pester In zanimiv programi. Po znižanih cenah si bodo lahko ogledali tudi siromasnejsi sloji filme, ki se bodo ob njih od srca nasmejali. V petek ob 14.30 bo prva taka predstava v elitnem kinu Matici.
_lj   Predavanje  o   Martinu  Luthru in
reformaciji. Ljubljanski klub Ima jutri zvečer sestanek, ki bo na nJem predaval g. Fran Ter6eglav ob priliki 4 50letnice rojstva Martina Luthra o reformaciji, njenem pomenu in usodi v zgodovini. Večer se prične ob 19.30 v prostorih Ljubljanskega kluba in člani lahko privedejo tudi svoje prijatelje.
_lj  Oficirski družabni večer. Jutri 9.
t. m. na rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije bo v veliki dvorani Zvezde oficirski družabni večer, ki se prične ob 21. Pozivajo se rezervni oficirji in oni, ki imajo vabila, da se večera udeleže.
—lj 01'fni zbor krajevnega odbora Jadransko straže. Krajevni odbor JS v Ljjblja-ni obvešča vee svoje Člane in prijatelje, da se bo vršil v tor* dne 30. ian. 1934. ob 20. uri zvečer v prostorih restavracije SlamiČ traiji redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo upravnega odbora, 2. poročilo nadzornega odbora. 3. predlogi in sklepanje o absolutoriju, 4. volitev predsednika in Članov upravnega in nadzornega odbora 5. predlogi članov. 6. smernic* za bodoče delo, 7. volitev delegatov za oblastno skupščino, 8- slučajnosti. Priporoča se vsem članom, naj se zanesljivo udeleže. Obenem opozarjamo Sanetvo in javnost da se vrši dne 20. t m. ob 20. uri zvver v unionski dvorani tradicijonalni >Večer Jadranske straže< 6 sodelovanjem narodnih nos. Vstopnice so v predprodafi po Din 10 za osebo in po Din 25 za družino treh članov in se dobe v pisarni JS na Tyrš?vi cesti la/IV. in v narodni trgovini Tičar v Selenbjrgovj ul. Vstopnice v pr3dprodaji se morejo nabaviti najkasneje do 12 ure dopoldne na dam prireditve- Pozneje nabavljene vstopnice stanejo za osdbo Din 15. družinskih vstopnic pa ne bo več.
—lj Narodnemu ienstvn sporofa ženska eekeija Jadraneke straže, da se ii fe posr* čilo dobiti večje Stavilo krasnih narodnih noš iz južnih krajev, proti odškodnini Din 100 za kompletno nošo. Reflektantkinie s? nai pismeno ali osebno javijo najkasneje do
torka 9. t m. dopoldne v pisanu Jadranske straže Trrseva cesta la/IV.
—41 Kuharska Sela ▼ 0«n*i1iiišksiii doma
bo končale svoj tečaj ob koncu mes3ca januarja. Pri radi pa z ozirom na nove prijave nov trimesečni tečaj s pjeetkom meseca februarja- Šola sprejme še nekai novih ud^i-» iancev, ki naj takoj obvezno prijavijo svoto udeležbo na tedau. Informacij* ie dobe v pisarni Združenja gostilniških podletij v LJubljani. Privez 11, telefon 26-75.
—lj Akademsko starešinske društvo Jadran« v Ljubijaai sklicuje svoj r.^lni U*ni občni »bor v nelJlj3. 14 t. m ob 10 uri dopoldne v prostorih Zveia ku turnih drtJtev v poslopju Kazinr ne Kongresnem trgu. Odbor vabi gg. starešine, da ms> občnega zbora polnoetevilno ud*l^e. ftpnarjamo na § 14. pravil o sklepčnosti občnuga zbora. Po ob* Čnem zboru se vrti skupni pn.atolifki ee-stanak v r?*Uv?3ir »Zvez lat, <M1kt-
^.Ij Proslava badnjaka. Kakor vsa prejšnja leta, so tudi včeraj naš; pravoslavni bratje po starem tradicijonalnem običaju proslavili badnjak. Včeraj zjutraj so odeli vojaki z vojaško godbo, s prapori in cvetjem in zelenem okra-senimi vozovi v tivolski gozd, kjer so nasekali badnjake. Dolg sprevod okrašenih vozov, avtomobilov, Jezdecev, de! pehote, nažih stražnikov in civilistov je pa popoldne krenil iz vojašnic skozi mesto na Mirje, kjer so generalu Cukavcu izročili badnjak ter mu voščili čestit boaič. Vesele proslave badnjaka Po tradicionalnih običajih so se vršile tudi po vseh vojašnicah.
Naznanilo
Predstave ob 7 Vi In 9!/< v Elitnem ld-nu Matici danes zaradi koncerta odpadejo. Jutri normalen program z ljubko Frančiško Gaal »Skandal v Budimpešti«.
_|j  Nasproti  gimnazije  v Gajevi ulici
je nastalo kar čez noč smetišče. Nekdo je sesul za poln voz nesnage tik ob cesti. Sploh smatrajo nekateri Gajevo uiioo najprimernejšo za odlaganje smeti, ne glede na mogočne palače Pokojninskega zavoda. Lju-Jean je treba dopovedati, da nezazidane parcele in neregulirane ceste niso namenjene za smetišča in ne is skladišča razne ropotije. Znano je namreč, da ee najbolj postavljamo bas z Gajevo ulico zaradi nebotičnika, s smetiščem te pa ne moremo ponašati v nobeni ulici.
_ Sokol   S tepanja  va«    sklicuj« svoj
radni občni zbor na nedeljo dne 14. Januarja 1934 ob H. uri v društveni telovadnici. V sredo dne 10. Januarja 1&34 pa bo sestanek članstva v svrho sestave kandidatne liste za bodočo društveno upravo. Tudi ta sestanek se bo vršil v društveni telovadnici, in sicer ob pol 20. uri. Članstvo se vabi, da se polnoetevilno udeleži tako sestanka, kakor tudi občnega »bora.
—lj Društvo »Bela Krajina« vljudno vabi vse svoje člane in prijatelje na sestanek, ki bo v torek 9. t. m. ob 20. v restavraciji >Zvez^la<. Na sporedu je predavanje g. dr. Josipa Pretnarja o planinah Južne Srbije in Crne gore, izpopolnjeno z mnogimi skioptičnimi slikami. Udeležite se predavanja vsi zanesljivo!
_lj Poljansko cesto in tudi tlakovane
ceste, kjer grade tramvajsko krožno progo, bodo morali pretlakovati. Nova tira namreč nista položena povsod v isti višini s cestiščem. Cestišče bo torej treba ravnati po tirih. Pozimi pa seveda ne morejo tlakovati cest. Spomladi bo torej treba opraviti precej tlakovalnlh del, razen na Tvrsevi cesti, ki so jo tlakovali že jeseni.
_lj Obrtniški Vajeniški dom v Lfpiče-v| ulic! v Ljubljani. Drevi ob 18.30 predavanje o temi »Kako ie nastal premog«. Predava prof. Dolžan.
I
TAJFUN
Iz Litije
— »FeterčKove poslednje sanje.« Na sokolskem odru so nam priredili naši diletant je v režiji br. Bena P senika znano Golijevo mladinsko Igro >Peterčkove poslednje sanje«. Z vso vnemo so se odrezali tudi nasi najmlajši odrski umetniki. Reži* ser je igro opremil z novimi kulisami, prireditev pa so povzdignile tudi primerne obleke. Kronika našega sokolskega odra beleži z uprizoritvijo lep uspeh,. Naše bratske čestitke i režiserju i igralskemu oso b ju.
— Štiri silvestrovanja. Letošnjega Silvestra so pričakovali pri nas na štirih krajih: naj odličnejše so ga pričakali v veselem razpoloženju v litijskem Sokolskem domu, kjer so bili udeležniki presenečeni s pestrim programom. Del Litijanov se je pa pozabaval na družabnem večeru pri Frankotu, letos so pričakali novo leto prvič pn sosednjem Sokolskem društvu na Ponovicah. prav tako tudi nasi »južni« sosedje v fimartnem.
— Skoki iz vsaka so nedovoljeni. Zadnjič se je namenila v okolico Save pri Litiji neka mladenka, ki se je vračala domov iz savske banovine. V Zidanem mostu je pa sedla v brzo vlak namestu v osebni vlak. Zmoto je opazila sele takrat, ko se je vlak pomaknil mimo Trbovelj. Zbala se je sitnosti, ker ni imela denarja za doplačilo vozne karte. Nesrečna potnica se je med vožnjo odločila za nevaren korak. V bližini postaje Save je odprla vrata in skočila iz drvečega vlaka. Zgodilo se ji sicer ni nič hudega, pač pa so jo pri skoku opazili železniški uslužbenci, ki so jo prijavili sodišču. Dekle je moralo stopiti pred sodnike ter je morala za 24 ur v sodne zapore. Prav tak primer pa se je pripetil na litijskem kolodvoru v sredo pri večernem ljubljanskem vlaku. Ko se je vlak že pomikal s postaje, so se pri nekem vagonu nenadoma odprla vrata, nakar je priletela iz vagona najprej pletena košara, za njo pa se je pognala neka mladenka. Skočila pa je s hrbtom v smeri drvečega vlaka, zato jo je seveda zavrtelo po tleh in Je bila le sreča v nesreči, da se ni zavalila pod kolesja Zatorej, previdnost!
— Krajevni   šolski odbor.   V zadnjem
času smo dobili nov krajevni Šolski odbor, ki ga tvorijo: župan g Lajovic kot predsednik. Šolski upravitelj g. Rostohar kot poslovodja, notar dr. Ivan Grašič pa Je bil izvoljen soglasno za blagajnika. V odboru pa so Se naslednji občinski odborniki: podžupan g. Vojko firibar, g. Vidovič Gojko, g. Končar Franc ter zdravnik g. dr. Orel. Proračun izdatkov za prihodnje Šolsko leto znala 78.090 Din.
Sezono praznikov smo odrinili
Zda) smo se okrepčali moralno in materijelno za vse leto ter lahko nastopimo novo leto z najlepšimi upi
Ljubljana, 8. januarja.
Zdaj se bomo morali zopet sprijazniti s trdo prozo po poeziji nepregledne vrste praznikov. Pol meseca smo bili praznično vzneseni in naneseni, pol meseca so se nam luščile s jezika same sladke ln slovesne besede, izrekali smo epohalne napitnice, po katerih se mora na mah vse spremeniti, govorili smo navdušeno o idealizmu — polnih ust ter skrbeli s podvojeno skrb-Jo in pozornostjo za svoje telesne blagre.
Včeraj Je pa bil zaključek vsega tega. Reci je treba, da je bil primemo slovesen ter dostojen. Pri nas so sploh vsi prazniki nadvse dostojni, o tem ni treba izgubljati besed. Ves teden smo si želeli srečno novo leto in se blaženi spominjali Silvestrovih večerov, v soboto in včeraj smo pa Se praznovali v formi ln blaženosti mnogo obetajočega prvega dne imenitnega novega leta. Zdaj smo se torej okrepčali moralno in materijalno za vse leto ter lahko nastopimo novo leto pogumno in z najlepšimi upi. Bilance smo zaključili — že zaradi tega je bil potreben poseben praznik —, začrtali smo si zopet najlepše smernice, izdelani so sijajni programi — bodočnost je pred nami in niti velikih besed ni več treba.
V soboto so prišli v deželo trije modri. (Lahko jim tudi posvetite veliko »ačetni-co.) Prišli so v našo deželo. Toda te ob božiču so hodili po naših ulicah. Zvezda jih je vodila tudi po gostoljubnih lokalih, kdo bi ji ne sledil! Pri nas ji slede vedno vsi, če jo vidijo ali ne. Toda letos modrih nismo več sprejemali gostoljubno, menda smo se bali, da bi nas tolikšna modrost preplavila, kajti modri so se neznansko naglo množil L Zato je nase belo mesto izdalo odlok, da se modri ne smejo sprehajati po naših ulicah. Modri so se morali potuhniti. Kljub temu je pa bila sobota posvečena modrim. Kdove, če so res prišli v našo deželo. Morda so se ustrašili slavnostnega sprejema ali krize, o kateri smo toliko govorili, ko smo sklepali bilance. Toda ne govorimo o krizi, nego o zvezdi. Kdo bi tudi ne bil tako vznesen in bi ne dvignil pogleda tudi nekoliko navzgor, zlasti ob tako slovesnih dneh! Zvezde smo se pa dotaknili samo zato, da bi je kdo ne zamenjal s kakšnim športnim kanonom ali s Skilaato filmsko zvezdo. Vsi ljudje pač ns razumejo visokih besed, ne visoke poezije in ne višje matematike. Marsikdo se ne spomni na zvezdo vodnico niti ob praz-
rrTpnnnnnnnnr rrTTrrinnnnnmnDnn □ □
G        Oanes senzacijonalni velefilm □
R        MORSKI VOLK
g   Zvočnem kinu Dvor
§ Telefon 27-30
n Senzacija kakršne fle niste videli. □ Predstave ob L, 7. in 9. uri.
cpomooDpno
□
!□□□□
Iz Celja
_c Mestno gledališče. Celiski igralci bodo pod vodstvom riiisaria c Milana Koiiča uprizorili v četrtek 11. t- m- ob 20. uri v Mestnem gledališču znano voino dramo Le->nharda Franka >Karl in Ana«. Predstava bo za abonma. Neabonenti naj si takoj Preskrbijo vstopnice v knjigarni K. Goričana vdove.
—c Za mestnega kaplana in kateheta ie
imenovan g. Franc Babšek, doslei kaplan na Ljubnem-
_c XVL obrtniški ples, ki ga je priredilo Slovensko obrtno draštvs) v Celju 3. t. m. v dvorani Ljudske posolilnice, je bil z^-lo dobro obiskan. V^eelo, prierčno ?*/jpolo-ženie ie trajalo do prvih jutranjih ur.
Usoden padec. V torek ee ie 38*btna železni carjeva žena Frančiška Mlakarjeva na Grobednem pri padcu na zrn rali cesti močno poškodovala dssno roko v koiuolcu. Mlaknrieva se zdravi v celjski bolnici.
—c Umrl je v nedeljo 7. t. m. popoldne v Celju (Prešernova oL 10) v 48. letu sta-rosti višji stražnik v p. Josip Ruiič. Pogreb bo v torek 9. t. in- ob 16. iz mrtvašnica okoliškega pokopališča. V petek 5. t m. i© umrla v Osi ju (Na okopih št 1) 72-letna kjharica Terezija Mikoličeva. Pokojnima bodi ohranjen blag spomin, preostalim na^e iskreno sožalje!
Iz Hrastnika
_ Bogat lovski plen. V četrtek se je
zbrala večja družba lovcev iz Hrastnika, Zidanega mosta in Sevnice na lovišču ve-ietrgovca g. Zupana iz Sevnice. V zasneženih gozdovih in na livadah so imeli izredno srečo. Ustrelil; so 8 zajcev, 3 krasne lisjake in 3 divje prašiče, od katerih je vsak tehtal nad SO kg". Prijazni g. Zupane je potem povabil vse lovce s seboj, kjer so v prijetni družbi namakali ustreljeno divjačino.
_ Občni zbor savezne strelske družine
Hrastnik - Dol bo v četrtek 11. t. m. ob S. uri v Sokolskem domu. Ker je občni zbor Izredne važnosti za nadaljnji razvoj strelske družine, je dolžnost vsega članstva, da se istega polnoetevilno udeleži. Obenem se opozarjajo člani, da ima pravico do glasovanja na občnem zboru samo tisti, ki ima plačano Članarino.
— Osebna vest. Kemična tovarna v Hrastniku je dobila novega inženjerja kemije g. Josifa Kesselringa iz Jaše Tomi-ča. Ob tej priliki se nam zdi vredno pripomniti, da bi se kemična tovarna predvsem lahko ozirala na številne sposobne slovenske inženjerje.
DOLLY HAAS
kot
MALA PUSTOLOVKA
Smeha in zabave kot se nikdar v
Zvočnem kina Ideal «
Predstave ob 4^ 7. ln 0%. I
niku modrih. Baje imajo ljudje, narodi, skupine in menda tudi cvička rs ka omizja tudi dandanes nekakšne zvezde vodnice, o čemer ni treba dvomiti in ne pripominjati, da jih vodijo za nos Kazen tega so še baje zvezde zvodnice, o čemer časopisje če-šCe piše. In s to visoko filozofijo in poezijo smo se bavili ta dva praznika.
V soboto smo bili sicer tudi nekoliko posvetni. Sijalo je solnce nekaj minut. Promenirali smo in mešaH brozgo. Na smuča rstvo ni več nihče mislil. Sploh ni več nihče mislil na nič grešnega. Mislili smo na pomlad in same višje stvari. Začal se je sicer predpust, vendar sezona karnevalov, kravalov in jadranja v blaženi zakon ni Še nastopila z vsemi prilastki. Razen promenade, praznovanja in požrtvovalnega dela pri pogrnjenih mizah ne preostane skoraj nič meščanu, če ne more ipatl brez uspavalnih sredstev. Seveda, dovolj je vedno tudi kulturnih dogodkov, ki imajo vedno pozorišče v gledališču, kjer so stopili krizi pošteno na rep. (Ne zamenjavajte repa z repertoarjem!) Do dna presunjeni smo se zopet jokali in smejali.
Včeraj nam je bilo nebo še bolj naklonjeno. Ljubljano je zalilo morje megle; naše slovite, priljubljene in poetične megle. Dopoldne je bila tako gosta, da bi se moral zaradi nje ustaviti ves promet, če bi pri nas sploh bU cestni promet. Odkar so izpregli smučarji, ni več prometa na naših ulicah. Razen tega smo pa tudi penzijoni-rali precej avtomobilov in motociklov. Dopoldne je kazalo, da je mesto izumrlo, da smo se zadušili v megli.
Popoldne smo se pa začeli počasi buditi. Opazili smo, da so zamrznile luže in da se je zopet začela smučarska sezona. Od ure do ure je bilo bolj Živahno na ulicah. Smučarji so korakali triumfalno v Tivoli, na Grad in na Golovec. Nekateri so se zbudili zelo pozno, Sele ob mraku se jim je mudilo na prosto uživat idealno smuko. Malo je snega, zato je treba izrabiti dragoceni čas in lepo priliko, kajti nihče ne ve ne dneva ne ure, kdaj bo zopet splavalo vse po vodi.
Kronist je imel lahek opravek, ker mu ni bilo treba beležiti razburljivih, ne izredno važnih ln ne predpustnih kot tudi ne kulturnih dogodkov. Sre&na zvezda vodnica nas Je zvodila ta dneva mimo vseh skušnjav ln nevarnosti do mirnega in kislega ponedeljka.
Z Jesenic
— življenje in umiranje. V minulem ie> t-i je bilo v fcs*niski občini rojenih tli otrok, umrlo je 75 oseb, okucanih je bila 53, jioicčenih pa 33 pa-r" V pr^jinje-n letu pa \e bik) roj. 108, umrlo je 7o oseb. okli-canih je bilo 47 poročenih pa 26 parov.
— Zirljenje ob pratnikih. Minulo soboto in nedeljo smo imeli krasna solnčna dneva, ki sta izvabila mnogo ljudi v okolico Skoraj vsj je bilo na smučeh, na stotin* otrok se |e 6niučalo in sankalo po okolici, športna društva pa so imela vsak svoj klubski 1an. Dopoldne $»o se vršile na desni strani reke Save smuske tekmi >Bratstvs< popoldne pa na skakalnici tekme v skokih pripadnikov istega kluba. TK >SaLa« podružnica Jesenice, pa ie imel tekma za klubsko prvenstvo v kombinaciji na planini Rošci. Rezjltali obojih takem še niso znani.' objavili pa fih bomo jutri- Zanimivo je, da pripadniki »Bratetvac vežbajo v pretežni večini smulki tek in s>uiuske skoke, pripadniki >Skale< pa na j veđ vežbajo v smuku in v amuskih likih ter 6o v obeh disciplinah izborni tekmovalci.
_ RazSirjenjo otroškega vrtca. Nov raz
red otroškega vrtca se ustanovi 10. t. m- v stari Soli na Jesenicah. Dolco vrsto IM tto sJ želeli starši vrtec na Jesenicah, kamor bi pošilji«1.! svoje malčki, da se časa nauče in vzgajajo v ljubezni do kralja io domovin1-.'. Za vrtec se ie zavzel g. župan 2abkar. ki je 9 evoiim vplivom Ln odločnostjo dosegel kar ie pred volitvami obljubil. G. žjpan se tudi zavz3ma za ustanovitev otroškega vrtca na Hrušici, ki bo morebiti kmalu otvor-ien.
— Pomladek Rdečega križa Narodne sole je v božičnem času obdaroval mladino z obleko, jopicami in galošami. Posebni pa je obdaril šolski upravi teli s pomočjo darovan ^ca zneska z blagom, čevlji, jopicami, srajcami itd- še 18 otrok. Sola smatra za dolžnost, lajšati mladini bedo m Jo utrjevati v ljubezni do bližnjega.
SPORT
Smučarsko klubsko
prvenstvo Ljubljana
Včerajšnji dan je bil določen za klubska prvenstvena tekmovanja. Skoraj večina klubov je priredila tekmovanja, tako tudi Ljubljana na Mrzlem studencu. Start in cilj je bil pri Smučarskem domu na Gorel jeku ob 9. zjutraj, in sicer so tekmovali seniorji na približno 20, juniorji pa na 8 km dolgi progi, ki jo je izbral in določil trener Stechlik. Mladi ceh je silno navdušen za naše kraje in pravi, da so tereni naravnost idealni, kar velja v prvi vrsti za Pokljuko. Rezultati so bili naslednji:
Seniorjd: 1. Jakopič Gustl 1:47.20, 2. Bae-bler 1:51.30, 3 Sramei 1:52.10, 4. Dečman 1:53.52, 5. Tavčar 1:54.27, 6 Močnik 1:57.52 itd. Startalo 1e 13 tekmovalcev, med temi je manjkal Bervar. ki zaradi poškodbe še ne more tekmovati.
Juniorji: 1. Mihalek 51 50. 2. Močnik 52, 3. švigelj 53:31. 4. Jese 55:23. 5. Podkraj-šek 56:59, 6. Svetina 58:20.
+
— Športni klub Ilirija, Mnurar»k* aekei.
ja. Danea ob 18- uri »e vrfii Sija prireditvenega odbora za štadionsko prireditev. Pozivajo s? sledeči: dr. Korbar, Vučnik. Balte-zar. Vidic, Mahkovec, Banko. Karba. Subic, Jenko in Rosehaupel.
Manjše zlo.
Ona: »Hudobni ieziki pravijo, da je bolje ljubiti majhne ženske, nego velike. Kaj misliš ti, Oskar?c
»Seveda je bolje Izbrati izmed dveh manjše zlo.«
Dobra primera.
Zenica: IVožiček. če bi te hotela primerjati z denarjem, bi dejala, da si tisočak.
Mož: — Kako to?
— Ker     tudi nikoli ne vidim.
Strma 4.
»SLOVENSKI N A R O Dc, dne 8. januarja 1994
A. u tanerr: 262
siroti
P o m »■
Indijanec je hotel vzeti torbo, da bi jo pritrdil k sedlu, toda poročnik je to odklonil, češ, da bo že sam nosil svojo torbo.
Indijanec je bil nekoliko presenečen. Komaj vidno so mu zadrhtele ustnice.
— Dobro, — je dejal.
Potem je pa odšel v sosedno sobo.
Zgodaj zjutraj so se pripravili na pot. Poročnik je zopet odklonil Indijanca, ko je hotel vzeti njegovo torbo, da bi jo privezal konju na hrbet.
To početje je utrdilo v vodniku domnevo, da mora biti v torbi nekaj zelo važnega. Vendar pa ni hotel pokazati, da kaj sluti.
Potem so krenili na pot in Indijanec je zavzel svoje mesto dobrih dvajset korakov pred obema potnikoma.
Marjana je takoj izrabila to, da ni mogel slišati njunega pogovora, da je izrazila možu svojo bojazen.
— Ali si povsem miren, prijatelj? — je vprašala.
— Popolnoma, — je odgovoril poročnik smeje.
— Si opazil nasmeh tega Indijanca? ... Ce se skrivaj ozrem nanj, me kar mraz spreleti
— Puj-uiva .»larjana, — je dejal poročnik, — take misli si je treba izbiti iz glave, ker niso niti najmanj utemeljene.
Marjana je zopet za hip umolknila.
Poročnik je pa začel tudi sam razmišljati. Nehote se je ozrl na Indijanca pred seboj.
Baš tisti hip se je Indijanec obrnil v sedlu in poročnik je dobro videl nasmeh, ki je tako vznemirjal njegovo ženo.
Prvič je imel tudi on neprijeten občutek. Vendar pa ni hotel tega pokazati, tem manj, ker je Marjana zopet navezala prekinjeni pogovor.
—Seveda, s teboj se čutim varno povsod — je dejala.
— Sicer pa, Marjana, — je pripomnil poročnik, — mar nisi več tista junaška žena, ki je na krovu »Ulorieuxa« tako sijajno dokazala svojo neustraše-nost?... Gotovo bi našla v sebi zopet ves pogum, če bi ti pretila nevarnost ...
— Seveda, — je odgovorila Marjana. — Saj bi se tudi ne bala zase, če bi nama pretila nevarnost...
— Jaz bi te pa zjial ščititi, če bi se nama kaj pripetilo, — je pripomnil poročnik.  Toda, — je nadaljeval smeje,
— zdi se mi, da ne bom imel prilike rabiti dveh pištol, ki ju imam pri sebi, niti tegale bodala.
In poročnik je potegnil izpod obleke dolgo, ostro bodalo.
— Edino to bodalo sem si pridržal od stričevega imetja. To je namreč zgodovinsko orožje, pripeljano iz Indije. Stric ga je visoko cenil.
— Ali ni namočeno v strup? — je vprašala Marjana.
— Mislim, da je; moj stric se je dotikal tega bodala zelo previdno. Ker se bojiš tega nevarnega orožja, ga spravim nazaj v nožnico in zataknem za sedlo. Upam, da ostane tam vso pot.
Toda poročnik je bil zelo presenečen, ko ga je Marjana prosila, če bi smela imeti bodalo pri sebi.
—Kaj hočeš biti tudi ti oborožena?
— je vprašal poročnik; — mar ne zadostuje, da sem oborožen jaz?
Marjana je povesila oči, poročnik je pa nadaljeval:
— Misliš torej, da bi mogla priti v tako grozen položaj, da bi morala tudi ti seči po orožju?
Marjana je dvignila glavo in odgovorila:
— Najina pot bo dolga, zelo dolga; vodila naju bo skozi velike pustinje in goste pragozdove... V tej deželi je mnogo nevarnih plazilcev.
In mlada žena se je pri teh besedah zdrznila, kajti spomnila se je groznega prizora na Yvonnini svatbi, ko je rešila življenje svojemu bodočemu možu.
In kot da ji je stopil ta prizor živo pred oči je Marjana zadrhtela.
Tudi poročnik se je spomnil, Kako se mu je bila strupena kača ovila okrog noge. In hvaležno je pogledal svoj 3 ženo.
Potem je pa dejal veselo:
— Upajva, draga moja, da se nama ne bo treba braniti niti plazilcev, niti Indijancev v angleški službi... Ne po* zabi, da so najinega vodnika v krčmi dobro poznali. To ni vojščak, temveč pošten in delaven mož. On se ne preživlja z ropanjem, temveč s poštenim delom ... Sicer pa, kar poglej ga... Mar mu ne igra neprestano smehljaj na obrazu?
— Da, — je odgovorila Marjana, — vedno isti smehljaj... Toda... je vzdihnila globoko, — ta smehljaj mi ne ugaja
Poročnik je hotel končati ta pogovor in zato ni odgovoril. Hotel je spraviti bodalo, ki ga je držal v roki.
Toda Marjana ga je začela znova prositi, naj ji da orožje. Ni ji mogel odbiti prošnje in tako je mlada i- na vzela bodalo ter ga spravila •» '«-jp pod pasom.
Imela boš bodalo pri rukah — je dejal poročnik.
Tisti hip se je Indijanec obrnil in začel mahati z rokami v znak, naj se ustavita. Potem je pa pokazal z roko naprej, češ, da stoji na poti ovira.
— Kaj pa je? — je vprašal poročnik.
— Siouxi so tam doli, — je odgovoril Indijanec. — Angleži pa tudi ne bodo daleč.
— No in kaj naj storimo?
— Po drugi poti krenemo.
— Vražja strela! — je zagodrnjal poročnik, ki vpričo Marjane ni hotel pokazati, da se boji. — Vsa pota vodijo v Virginijo... kakor v Rim.
— S tem se ne bomo prav nič zadržali, — je dejal Indijanec smeje.
Marjana niti za hip ni odvrnila pogleda od njega. Opazila je, kako se je skrivaj ozrl na torbo, privezano k po-ročnikovemu sedlu.
In zopet je zadrhtela po vsem telesu. Vendar pa svojemu možu nii povedala, kaj je opazila. Sicer se je bil pa poročnik baš obrnil k Indijancu, rekdč:
— Zaupava ti. Ti si najin vodnik in sledila ti bova, kamor naju povedeš.
— Tja! — je pokazal Indijanec z roko.
Zapustili so prvotno pot in krenili v stepo, kjer so kmalu izginili v visoki travi.
Cez nekaj minut je Indijanec ustavil popotnika in ju pozval, naj razjašeta konja. Potem je pa na poseben način zažvižgal in konja sta takoj legla.
— Storimo tudi mi tako, — je dejal Indijanec.
Na poročnikov migljaj je tudi Marjana sedla v travo. Nalašč se je pa naslonila na hrbet konja, ki je nosil po-ročnikovo torbo.
Poročnik je prvi prekinil tišino.
— Kako dolgo ostanemo tu? — je vprašal ves v skrbeh.
— Dokler bodo Siouxi pred nami.
— Kaj jih vidiš?
— Ne, pač pa slišim, — je odgovoril Indijanec. — Le poslušajte!...
Poročnik je pritisnil uho na zemljo, kakor je bil storil Indijanec. In zaslišal je zamolklo bobnenje, ki je pa naenkrat utihnilo.
— Dejal bi, — je zašepetal, — da je pred nami četa jezdecev, ki se ne morejo odločiti, kam bi krenili.
— Da, — je pritrdil Indijanec... Siouxi nekaj iščejo.
Potem je pa prisluhnil in pripomnil:
— Da... toda zdi se mi, da se topot oddaljuje. Siouxi so namenjeni k potoku.
— Ah, torej potok je tu nekje?
— Da!... In prepričan sem, da iščejo Indijanci kraj, kjer bi se mogli angleški jezdeci na varnem utaboriti, da bi se odipočilfl in napojili konje.
— Torej ne moremo nadaljevati poti? — je vprašal poročnik.
— Takoj jo bomo lahko nadaljevali. Indijanec je zopet prisluhnil. Potem
je pa naglo vstal, rekoč:
— Grem pogledat, kje so.
— A naju pustite sama tu? — je vprašala Marjana prestrašeno.
— Ne dolgo, — je odgovoril Indijanec. — Cim se prepričam, da bomo lahko brez nevarnosti nadaljevali pot, se nemudoma vrnem.
In ne da bi čakal, kaj poreče na to poročnik ali njegova žena, je izginil, plazeč se po vseh štirih.
Marjana je takoj stopila k svojemu možu.
— Bojim se, — je dejala.
Ellsworthovi poleti
nad Antarktide
Ameriški milijonar je organiziral polarno ekspedicjo, ki ima pred seboj važne cilje
Polarna ekspedicija, ki jo je organiziral in financiral ameriški milijonar •Lincoln El)sworth, je sedaj v Antarktiki, kjer se pripravlja na več poletov. Preleteli hoče nad južnim polarnim ozemljem okrog 5000 km. Namen ekspedicije je odkriti razliko med kulturo vzhodne in zapadne Antarktide med Tihim in Indijskim oceanom. Ce sodimo po rokavih zemlje, znanih z ; vzhodne antarktične celine, je podobna i ta zemlja ploščatim skalam, kakršne najdemo v Avstraliji, dočim je celina zapadne Antarktide najbrž nadaljevanje ali pa morda konec mlajših forma-
cij, Kar&ne vadimo v juziii .-unenki in v Andih, na Južni Georgiji, na otokih Sand\vich, na Orknejih in na ameriškem antarktičnem polotoku. Glavni cilj ekspedicije je ugotoviti, kje se ta tako različna tipa gorovij stikata. Najbrž se stikata med Rossovim morjem s strani Tihega oceana in med VVeddellovim morjem z atlantske strani. Razdalja med tema dvema morjema znaša 2500 km in to dolgo pot hoče ElIswortn pre-leteti brez vsake etape med Ballenyje-vim zalivom, kjer je prezimoval Amundsen in Bvrdovo Malo Ameriko ter med ledeno barijero, ki jo je dosegel Filchner, kjer je najbrž konec celine "VVeddellovega morja.
Ellsworth je prispel na Novo Zelandijo 11. avgusta in vkrcal se je na bivšo ladjo norveških ribičev »Wyatt Earp«, ki je preurejena za to ekspedicijo in je odplula z letalom na krovu 30. julija iz Bergena. Priplula je do Cape Towna proti koncu septembra, do Dunedina na Novi Zelandiji pa 10. novembra. Tam so letalo pregledali in ladja je odplula z njim 5. decembra na zadnjo etapo svoje poti. Poleg šefa ekspedicije Ellswortha ima na krovu ameriškega letalca norveškega porekla Bernta Balchena, ki je letel 1. 1929 z admiralom Bvrdom na južni tečaj in ki bo zdaj pilotiral Eilsworthu, dalje znanega polarnega letalca sira Huberta \Villkinsa, ki bo skrbel za brezžično zvezo s celino in poročal »Newyork Timesu«, strokovnjaka v meteorologiji dr. Jorgena Holenboe, ki bo opazoval vremenske prilike in ugotovil, kdaj je za polet ugodno vreme ter končno kapitana Baarda Holthe s posadko 12 mož.
13. decembra je preplula ladja 63. stopinjo in čez dva dni je naletela na polarnem krogu na ledenike, ki so zadržali njen prihod v Baiienyjev zaliv, kjer bo baza ekspedicije. Cim prispe ladja tja, se Ellsworth takoj dvigne z letalom in poleti naravnost proti Wed-dellovemu morju. Ce se izkaže, da meji skalovje Gorovja kraljice Maud neposredno na vzhodni strani na to morje, poleti letalo naprej nad zemljo, kjer bo mogoče risati zemljevid. Letalo bo letelo tako, da bo mogoče zemljo dobro pregledati. V kartografske namene bosta na razpolago dva prvovrstna foto-grafična aparata za vodoravne posnetke in en aparat najnovejšega tipa, ki bo
fotografiral avtomatično vsakih 10 sekund poleta tako, da nastane nepretrgana slika krajine, nad katero bo Ells-worth letal. Po povratku v Ameriko bodo te fotografije izpremenjene v zemljevid po metodah fotogrametrične perspektive. Astronomična iega letala med poletom bo ugotovljena na poenostavljeni način, ki ga je odkrilo za polete v velikih višinah Ameriško zemljepisno društvo.
Letela bosta samo Ells\vorth in Bal-chen, drugi člani ekspedicije pa ostanejo v Ballenyjevem zalivu, kjer bo Hubert Wilkins v brezžični zvezi z letalom in svetom. Letalo je bilo zgrajeno nalašč za Ells\vorthovo ekpedicijo. To je model Northtrop, ves kovinast, eno-krilnik s trupom nad krili. Tehta samo 1650 kg, ima motor Wasp s 500 HP in vanj se lahko natovori skoraj 1000 kg. Dasiravno bo letalo obteženo čim manj, bodo v njem vendar za vsak slučaj za letalca zaloge živil za več dni. Na ladjo so natovorili za vseh 17 ljudi hrane z\ 18 mesecev, Čeprav namerava EHs-worrh zapustiti Ballenvjev zaJiv proti koncu arktičnega leta torej februarja ali marca, ko se vrne v Ameriko.
Zaklad na dnu morja
Ravnatelj italijanske družbe Sorina za dviganje potopljenih ladij Luigi Fag-gian se je vrnil te dni iz Turina v Rim in dal novinarjem zanimive informacije o največjem delu, kar jih je prevzela dosiej družba. Gre za zaklad angleške motorne ladje »Glenardnev«, ki se je eta 1918 na poti iz Singapura v Tunis blizu rtiča Bon potopila, ker jo ie nemška podmornica torpedirala. Angleška ladja je vozila s seboj za 1,200.000 funtov šterlingov dragocenih kovin. Ker so se vsi dosedanji poskusi clv:gniti zaklad iz morja izjalovi '. ie. angleška vlada pozvala izkušene potapljače rarnika »Artiglio«, naj se !ote te težke naloge.
Dva parnika, ki ju je družda na.ašč v La namen opremila, sta ugotovila, da leži angieška motorna ladja 225 m globoko. Gre torej za globino, ki iz nje še ni b la dvignjena nobena potop jena ladja. Ladjo na morskem dnu razstrs'e. potem bodo pa potapljači p >skus* i dvigniti zaklad. Ravnatelj drjžbe ie prepr.čan, da se bo to posreči'o. Par-nik »Artiglio« je dvignil nedavno iz ^'ob.ne 150 m zaklad potopljenegi angleškega parnika »Egypt«.
Lenoba podaljšuje življenje
Da si ne bo kdo napačno razlagal teh vrstic. Gre za pretiravanje v sportu. Neki francoski zdravnik pravi, da pretirano gibanje človeku ni koristno, temveč nasprotno, da mu prevelika vnema v sportu škoduje. Bodoča po-kolenja se bodo prav tako čudila, kakor mi, kako smo mogli žrtvovati toliko Časa in energije sportu. Dr. Nathan pravi, da bi se moral človek v vsem svojem nehanju ravnati po živalih. Naravoslovci so ugotovili, da večina živali ne dela nobenih nepotrebnih kretenj. Živalim niti na misel ne pride, da bi zjutraj telovadile ali da bi se sploh pečale z gimnastiko. In čudno, živali, ki se gibljejo zelo hitro, imajo v primeri z drugimi zelo kratko življenje.
Tako živi pes povprečno 10 do 15 let, veverica, znana po svoji izredni gibčnosti pa 10 do 12 let. Zajec, ki ga ni še nihče videl, da bi jo mahal mirno in dostojanstveno po cesti in strigel zadovoljno z ušesi, živi 7—8 let. pa še to le pogojno, če mu lovci prej ne upihnejo luči življenja. Miška, ki skače kakor živo srebro, pa živi komaj 3 do 4 'eta Nasprotno pa vidimo želvo kot a.ijbo!- leno žival, da živi 200 do 300 let. Sion, ki se mu tudi nikamor ne mudi, živi 150 do 200 let. Labod, znan po svojih elegantnih počasnih kretnjah, dočaka često visoko starost nad 100 Idi. Zato pravi francoski zdravnik, da bi ne smeli tako vneto gojiti spona, če hočemo dolgo živeti. Z drugimi bese-
dami bi se dalo to povedati tako, da si čovek lahko z lenobo podaljša življenje.
Iz Ptuja
— Tihotapstvo. Orožinska patrulja iz Sv. Janža na Dr. polju je pri svojem službenem obhodu naletela na banovinski cesti Vurberg na brezposelnega delavca Tarku-ša Ivana iz Maribora, ki se patrulji ni mogel legitimirati. Kei se je mož patrulji zdel sumljiv, ga je preiskala in nasla pri njem vtihotapljenc vžigalnike, saharin, cigaretni papir in kresilne kamenčke. Mož je izjavil, da je te predmete kupil na trgu v Mariboru za svojo porabo, bližnji sosedje pa so povedali, da jim jih je ponujal v nakup. Ker je mož sumljiv, so ga aretirali in odvrdli v ptujske soane zapore.
— Kazenski oddelek ptujskega sodišča je lani sprejel pod svojo streho 1168 kaz-nencev, od katerih je bilo 184 preiskovancev.
— Spremembe v sodni službi. Dosedanji sodnik v. kazenskega oddelka dr. LipiČ je prevzel posle spornega oddelka za desni breg Drave, sodnik nespornega oddelka dr. Muhič pa je prevzel posle kazenskega sodnika. Izvršilni sodnik dr. Muha je prevzel posle nespornega odde'ka. sodnik spornega oddelka za desni breg Drave dr. Suha-dolnik pa je prevzel posle izvršilnega sodnika.
— Postna vest. z odlokom ministrstva za promet je imenovana poštna odpravnica gdč. Novak Amalija iz Ptuja za pogodbeno poštarico pri pošti Sv. Andraž v Halozah, kjer bo prevzela posle 20. t. m.
— Tatvina suknje. Tomažič Ivan, posestnikov sin iz Male vasi, je pogrešal že del j časa svojo zimsko suknjo, ki mu jo je nekdo odnesel iz stanovanja. Sedaj pa jo je spoznal na Francu Fištravcu, posestni-kovemu sinu iz Muretinc. Orožniki so Fi-štravca prijeli in jim je tatvino tudi priznal, češ, da je ukradel suknjo zato, ker je Tomažič njemu vzel karabinko. Zadnja beseda bo izrečena na sodišču.
— Nesreča. Hudo se je poparila po rokah dekla Kostevšek Neža iz Sp. Brega pri Ptuju. Zaposlena je bila pri postavljanju lonca v peč za kuhanje svinjske hrane, pa se je iz neprevidnosti prevrnil lonec vrele vode. Kostevskova je morala v ptujsko bolnico.
— Velika konferenca gospodarsko pridobitnih krogov se je vršila dne 6. t. m. v dvorani tukajšnjega Narodnega doma. Konferenco je sklical Odbor za splošno izobrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja pod predsedstvom veletrgovca gosp. Milka Senčarja. Konference so se udeležili številni obrtniki in trgovci iz mesta in dežele, kakor tudi zastopniki iz Ormoža, Ljutomera in Središča. Na konferenci je poročal narodni poslanec g. Lovto Peto-var o zakonodajnem delu Narodne skupščine ter o finančnem in gospodarskem položaju naše države sploh. V imenu Zbornice TOI je podal obširen referat davčni konzulent g. 2agar. O delovanju Zbornice TOI na polju obrtnega naraščaja pa je poročal g. Zadravec iz Središča. Zborovanja so se med drugim udeležili sreski načelnik dr. Bratina, mestni župan Jerše in banovinski svetnik dr. Senčar. Predsednik g. Senčar Milko se je pred prehodom na dnevni red tudi spominjal preminulega zaslužnega delavca Ivana Rebeka, katerega spomin so navzoči počastili s trikratnim > slava«.
— Nasilnež. Pred dnevi se je pojavil pred hišo posestni ce Duh Marije v Kicarju njen zet Bobnar Anton, ki je brez vsakega povoda razbil s pestjo devet Šip na oknih. Tri dni pozneje pa se je pojavil s krampom v rokah ter začel razbijati po hišnih vratih, tako da je razbil dve deski. Svoji tašči je pa zagrozil, da bo vse pobil s krampom. Orožniki so ga ovadili sodišču.
— Badnjak. Tukajšnja garnizija proslavlja svoj pravoslavni božič. V soboto so odšli oficirji in vojaki po badnjak v bližnji Ljudski vrt, kjer jih je pričakoval žandarmerijski major g. Cvetković. Z badnjakom Je krenil sprevod skozi mestne ulice v vojašnico, kjer se je vršila domača slava.
Iz Trbovelj
— Rudnik opozarja. ,]a je vsak dostop k skladišču na Lakonci |>od Bukovo goro najstrožje zabran ien. Sklad išče jl± namreč, v zadnjem času zastraženo po vojaštvu, ki bo najstrožje postopalo proti osebam, ki bi zašle v okoliš te^a 6kJadišoa. Od mraka do zori je zabranjena hoja tudi po stezi, ki vodi od R?-t j a okrog Bukove urore neposredno nad skladiščeni, kakor tudi po ri^sti, ki vodi od Sušnika preko sedla na Lakonci.
— Nesreča pri delu. pri razkladanju tesa na ko'odvorj s? e v pele'v ponesrečil delavec Cvikl Ivan. S tovariš n. sla razkladala iz vagona vrhaee na majhne vozirk » rudniške železnice. Pri leta pa je Cviklu radi mokrili tal v vagonu nenadoma spodrsnilo, pri čem?r mu te padel že ivignieni vrhaČ pa levo nogo, ki mu jo r? v gležnju zlomilo.
Težko življenje
— Ah kako težko je življenje! Po vsaki jedi mi ie slabo, po pivu me boli trebuh, kaditi ne smem in oženjen sem tudi.
V svojem in v imenu vseh sorodnikov naznanjam, da je preminul nepričakovano v 83. latu starosti naš nepozabni oče, ozi-J    roma dedek, gospod
1 PONIŽ BENEDIKT
vadnični učitelj v p.
Pogreb bo v ponedeljek, dne 8. januarja 1934 ob % 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže, Vidovdanska cesta št. 9, na pokopališče k Sv. Križu.
LJubljana, dne 7. januarja 1934.
GROZDAN — vnuk MILENA — hči
in ostalo sorodstvo
o 3
! i
i
ti
m
će si izposodite, ni treba kupiti
plošč ali gramofona. Za par dinarjev vam jih izposodi:
„ŠLAGER"
Aleksandrova cesta i. prehod »Viktorije«
Sveze, najfinejše norveško
RIBJE OLJE
iz lekarne DR. G. PICCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam
91 'L.
MESEČNO SOBO
v centrumu mesta, za 1 osebo s vso postrežbo, eventualno tudi s hrano, oddam. — Naslov pri upravi »Slovenskega Naroda«. 5040
Modna konfekcija
Najboljši nakup A.   PRESKEK, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 6/T
TELEFON 2059
P K k n o
SUHA DK VA
rugacnik,  Bohoričeva b.
VILO NA BLEDU
v bližini jezera, z velikim vrtom, prodam. Informacije daje B. Lergetporer, Bled. 391
ŽELEZNO BLAGAJNO
rabljeno, kupimo. Ponudbe z navedbo cene in dimenzij na Upravo občinske klavnice, Trbovlje. 392
BUFFET S TRAFIKO V
ZAGREBU
zelo dobro vpeljano že od leta 1921., s čistim mesečnim donosom 4000 Din— najemnina zelo nizka — skupno z blagom za Din 45.000 prodam zaradi selitve v svojo hišo. Vprašati v Agenciji »Kontinent«, Zagreb, Martićeva št. 31-6, n. kat. 393
EKONOM-VRTNAR
išče službo. Gilčvert Ignac, Spodnja Hudinja št. 86, pri Celju. 394
SPOSOBNEGA
sadjarja, vinogradnika in vrtnarja (Slovenca iz Goriškega) sprejmem. Nasad zgodnjega sadja obstoji že več sto let. Upoštevajo se samo strokovnjaki s soudeležbo pri produkciji. Obširne ponudbe na naslov: D. Palčič, Zagreb, Klai-čeva 30. 395
Razprodaja prvovrstnih kislih štajerskih JABOLK
Cena od 4 do 6 Din.
S p e c e r i j a, kolonijale
I. VERBIC.
Poljanska cesta štev. 33.
392
DVA LOKALA
na dvorišču, takoj oddam v na-I jem za mirno obrt ali pa za pisarno v Ljubljani, Frančiškanska ulica 8. 390
i IZGOTOVLJENE PERNICE
t 180X115 iz finega puh perja j Din 230.- do Din 280.-; Ia puh
Din 450.- in 610.-. j SVILENE PUHASTE ODEJE Din 780.- in 950.-. Na zalogi vse vrste klotaste odeje. — Razpošilja po povzetju — Rudolf Sever, Ljubljana, Marijin trg št. 2. 4/T
JLJreiuje: Josip Zupančič Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezerše*
— Za upravo ID inserainj dei usia. oioo wDxi*ioj — Vsi v Ljubljani