GLAS SVOBODE SLOVENSKI TEDNIK Za Koristi Dklatnkoa Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. ‘OD BOJA DO ZMAGE”! “KDOR ME MIŠU SVOBODNO, SE ME MORE BORITI ZA SVOBODO”! Štev. 2. “Entered as Second-Class Matter July 8,’03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879 Chicago, 111., 8. januarja 1909. Subscription, $1.50 per year. Naročnina $1.50 za leto. Leto VIH. To&or drxiJît'Vci S. JV. P. J. Odbor “Jugosl. tisk. družbe” v Chicagu, 111.. katera se nahaja v deveti deželi, je dala letake na vse društva IS. ¡N. 'P. J. s katerimi berači podporo za “Proletarca.” Ti hinavci lažejo, 'kaj da je vse storil v prilog iS. N. P. J. (!!) Mi bi radi vedli v čem obstoji ta zasluga?! Dokazali pa bomo, da m ‘“Proletarec” oziroma njegovi u-redniki IS. N. P. J. dokaj škodil, kar nemorejo nikdar pivmiti. Posamesni člani IS. N. P. J. za-miorejo hinavce podpirati kolikor jim drago, saj kar dajo je tja vrženo,pripomnimo,pa da ako katero društvo le en cent iz društvene blagajne v prilog “Proletarca” daruje in da mi to zvemo, bode- mo vedli kaj nam je storiti, a za posledice nismo odgovorni. V letaku se neke delnice ponujajo. O tem pripomnimo, da ‘Proletarce ve’ delnice niso niti “počenega groša vredne”. “Proletarec” je v zadnjih zdihlejih in brca sedaj z fehitarijo in prevaro! V Pennslyvaniji so veliko število delnic “razpečali” a delničarji zahtevajo sedaj svoj denar nazaj, — pa ga dobiti ni kje. Letak bomo v prihodnji številki “Glas Svobode” s primernim kometarjem obelodanili, ker nam je, žal, prepozno v roke prišel. Ja, ja! Slepilo in laž bujno cvete toda sadu ne bo!! Razgled po svetu. Avstrija. Dunaj, 4. jan. Avstro-ogrska vlada je svojemu poslaniku v Belgradu, grof Forgaschu, naročila, naj zahteva od srbskega ministra vnanjih del, Milanovicsa: opravičevanje zaradi njegovega, proti avstriji naperjenega govora v srbskem državnem zboru. Tolmači se, da ako Avstrija povolj-nega zadoščenja ne dobi, bo av-stro-ogrski poslanik odpoklican. (Kar bi pomenilo vojno. Op. ur.; 'Milanovics je zmerno govoril, toda ministr je očito izjavil, da Avstro-Oj-N-k..- nima drugega cilja, kot pospešitev lastnih interesov in pridobitve, ter je vedno grozila napram Srbiji in ljudstva na Balkanu. Konečno je pristavil, da odkar je Rusija nakane na Balkanu opustila, je edina Avstrija, ktera princip “Balkan za prebivalstvo na Balkanu” zagro-zeva. Položaj se je nenadoma resno spremenil in na Dunaju so 'mnenja, da Srbija hoče vojsko. — London, 5. jan. Specijalni brzojav iz Dunaja javlja “Chro-micle”, da je srbski ministr Milanovi«?, avstro-ogrskem poslaniku izogibno odgovarjal, ko je le ta zadoščenje zahteval; nakar je poslanik odločno izjavil, da hoče -v 24 urah jasein odgovor imeti. — Dunaj, 5. jan. Iz Prage se poroča, da so se ondotni Nemci .združili in sklenili, da nakupijo, kolikor le mogoče posestva in zemlje, da si tam nemško stališče vtrde. Tudi nameravajo najemne hiše zgraditi ter Nemško kolonijo napraviti. Volitve v stari domovini. Dn,e 9. decembra m. 1. je bil v avstrijskem državnem zboru so-cijal demokrat Pernersdorfer za podpredsednika izvoljen. Dne 19. decembra so se pa v Ljubljani ožje volitve med 'kandidatoma soc. dem. Etbin Kristanom in liberai-com Josip Turkom, vršile. Izvoljen je Josip Turk z večino 467 glasov, dobil je 1829 a Kristan 1362 glasov. Italija. Rim, 4. jan. V Siciliji in v Ca-labriji je potres neznansko nesrečo povzročil; ceni se da je do 200.000 ljudi mrtvih in do 15.000 ranjenih. Mesto Messina je sko raj do cela porušeno; imelo je 90.000 prebivalcev a mrtvih je toliko število da jih nemorejo po kopati, ter misli vlada vse še živeče ljudi iz mesta spraviti, po-drtnine z apnom potresti in kordonom obkoliti, da mrliči kar v razvalinah ostanejo. Mesto Reg-gio je tudi do cela razdjano in tako veliko manjših mest, trgov in vasi. Gorja ni za popisati. Mi* lodari »e pobirajo malone po celem svetu. Nemčija. Berolin, 5. jan. Bivši predsed-, nik republike Venezuele, Castro, se je tukaj podvrgel operaciji, katero je izvršil dr. Israel. Castro je bil na ledvicah bolan in že enkrat doma operiran toda o-peracija ni bila pravilna toraj se je šlo za 'življenje. 'Pred operacijo je dal Castro sledečo izjavo: “Jaz zamorein z zadovoljstvom pripo-znati, da se bo nad menoj operacija vršila; naj ve ves svet, da nisem prišel1 v Nemičijo da bi se doma odgovornosti odtegnil, in še toliko manj, da bi bil vedel, kaj da se bo doma v moji odsotnosti zgodilo.” Castro je operacijo prestal in njegovo stanje je primeroma povoljno. — Berolin, 5. jan. Nemške državne železnice prevažajo vse mi-lodare za ponesrečence v Dol. Ita lijo brezplačno. Avstro-Ogrska je dovolila prevoz takega blaga ednine prosto. Rusija. Petrograd 5. jan Truplo pred tremi dnevi umrlega ruskega fanatika “(očeta Janeza (Father John) iz Braševa” (Kronstadt) so včeraj po ulicah glavnega mesta v samostan sv. Janeza prenesli. Ogromno število ljudstva, katero je sprevoda čakala, vzlic skrajno nevgodnega vremena, je pričalo, da je “oče Janez iz Braševa” bil v vonjavi nekake “svetosti.” Govorilo se je, da je imel “oče Janez” zelo velike zaklade denarja in dragocenosti, a po njegovi smrti niso našli — nič. Vse je bilo baje ukradeno, ko se je “svetnik” s smrtjo boril. Neka opatinja mu je roko vodila, ko je oporoko podpisal, da vse premoženje dotičnem' konventu zapušča. (Med staroverci je takisto denar bog, kot med “patent kristjani”. Svetniki in milijoni so tam, kot tu. sleparijo in ljudstvo prešajo tukaj, kot tam. Hurnbug pa denar gresta roka v roko. Op. ur.) — Petrograd1, o. jan. V nedeljo je bilo '50 smrtnih obsodb izrečenih in 14 jih je bilo obešenih; dne 1. jan. je pa vojno sodišče obsodilo 41 na smrt, 12 na dosmrtno in 48 na večletno ječo. Devet od le tih so se pred kratkem pregrešili a 32 jih je pa izza železniškega štrajka leta 1905. Obvestilo! Vsem onim, ko ji so knjigo o slovenski naselbini’ “Slovenia” pri gosp. V. Brunsehmid v Min-neapolisu, naročili, jo dobojo v teku nekaj dni, ker tiskana je že. in samo vezana mora biti, ter jo tiskarna odnošle na g. izdajatelja. Knjiga bi bila že v rokah naročnikov a je “Slovanska tiskarna” pred božičem v mašinarij-skem oddelku pogorela, kar je zamudo tiska povsročilo. I Upravništvo “Glas Svobode”. PANAMSKI PREKOP BO DOGRAJEN LETA 1915. (?) Iz San Francisco se poroča: Tajnik Bishof od Panamske-pre-ko pn e -ko mis i j e je Califomije Promotion Oomiteju uradno sporočil, da bo panamski prekop do 1. prosenca 1915 dograjen in prometu izročen. Od prevzetja gradnje prekopa vlade Zdr. držav se je približno 56 milijonov kubičnih gardov zemlje izkopalo. Kolikor se more preračunati, se je do sedaj ena tretina zemeljskega dela pri prekopu izvršilo. Leta 1908 se je do 1. novembra 31 milijonov gradeža, in v celem letu približno 37 milj. kubik-yardov izkopalo. V pretečenih trejih letih se je povprečno 36 milj, kubik-yardov gradeža izkopalo. V dar c v vodo. Z Standard Oil ljudmi se drugače postopa, kakor s Gomper-som. Tako se iz Jefferson City poroča, da je višje sodišče v Missouri dne 23. decembra m. 1. razsodilo, da se Standard Oil Com-paniji poslovanje v državi Missouri prepove. Water Pierce Oil Comfpanija se razpusti in vsaka Companija ima $5000 kazni plačati. Toda Water Pierce Oil Companija ima čas do 15. januarja, da višje sodišče prepriča, da samostojno, to se reče neodvisno od drugih kompanij, posluje. Se ve da, se ho višje sodišče o tem prepričati dalo. Višje sodišče je našlo, da kompanije trust v premogovem olju tvorijo in da državno zakone z nogami tepta. (To pač ni nič kaj novega. Op. ur.) Ta pravda je trajala od leta 1905. (Polžova hitrost, kadar se gre proti kapitalu. Op. ur.) “Špas” je drag. Washington, D. C. 4. jan. Col-nina za prevoz ameriške bojne flote skozi Sueški prekop znaša samo $130,000 do 140,000. Colni-na se odmeri po tonski vsebini ; vseeno so ladja prazna ali natovorjena se plača od vsake tone 7 frankov 75 centinov z vsemi pristojbinami. Flota je sestavljena iz 16 bojnih ladij in 3 drugi parniki. Ta “špas” je preklicano drag! Namesto za delavstvo se bojo v bodoče v kongresu v Washingtonu bavili za predsedniško plačo in sicer nameravajo isto povzdigniti iz 50,000 na 100,-000 dolarjev letno in ko neha biti predsednik Zdr. držav, bo pa penzijo dobival po 25,000 dolarjev na leto in vdova predsednika tudi 25,000 na leto. Great Scot! Časi se zbolšujejo in prosperiteta se vrača; bogme da, ne za delavca, pač pa za kapitalista! Čast Darwinu. CL2. feb. t. 1- hojo proslavljati vsi svobodomiselni elementi celega sveta stoletnico rojstva dose* daj največjega naravoslovca Karola Darwina. V Ameriškem mestu Baltimore, Md. bojo razni profesorji in učenjaki pri tem proslavljali tudi peddesetletnico prvega Darwinovega dela na tem polju, ki se je tiskalo 24. nov. 1. 1859. Slovenskim delavcom v San Francisco, Calif. se naznanja, da so se v tem mestu Jugoslav j anski delavci, t. j. Srbi, Bulgari in Hrvati, združili v en klub z namenom, da bi tem lažje vse tam živeče Jugoslavjame — delavce socijalistično organizirali in izobraževali. Klubove seje se više vsako nedeljo v Equality dvorani 139 Albion Ave. LJUDSKA SODBA!!! Cenjeni naročniki! Nekdo je bil svojemu rojaku in namišljenemu prijatelju zaupal blaga za pogojeno ceno. Le ta blaga duša je rojaka opeharil ter mu ne samo nič plačal, temveč se prav na debelo lagal! Mi prosimo, naj vsak naših cenjenih naročnikov in čitateljev 1 cent žrtvuje, in nam na poštni dopisnici piše svoje mnenje.: 1. Je tak človek zaupanja vreden, in 2. kakšno ime mu pristoia? Upravništvo “Glas Svobode”. Bela vrana. Philadelphia, 29. dec. Harry K. Thaw, čestokrat imenovani morilec new yorškega arhitekta Standford White, kateri se v državni bolnišnici za umobolne v Mattearwan, N. T. nahaja, ne bo v Pifctsburg priveden, da bi v njegovem konkurzu izpovedal. Tako je zvezno-okrožno-prizivno-sodiš-če razsodilo. Sedaj se še ne ve, če bo stvar višjemu zveznem sodišču predložena. (Svoje časno smo poročali, da je vsa tozadevna mahinacija vprizorjena samo, da bi lo< pova-milijonarja iz države New York privedli, potem bi bil prost, a prizivno sodišče je vendar nakano preprečilo, kar se zove “Bela vrana!'” Op. nr.) SLOVENSKA NARODNA POD-PORNA ZVEZA Listnica upravništva. Na več uprašanj naročnikov na “Svobodno Misel”, odgovarjamo, da so se vse naročnine vp-isa-i le pričenši z 1. januarjem 1909; t-onej dobojo naročniki prvi zvezek konec januarja ali pričenši februarja neposredno iz starega kraja dostavljeno. Za mesec december mi. 1. smo 12. snopič, 6. januarja h. 1. dobili; torej potrpljenje, že dobote. -— Pullman, 111, z dne 213. 1909 (!) Dopisnico smo prejeli z vsebino: “Predrago Rojako vam naznanim daglas svobode ustavite tanaračnik seje priselil pasženič nevem kam vam bo zepisal beda-se ustavi. Adgo Zbogam.” — Smo hvaležni za obvestilo, toda še boli bi bili hvaležni, če bi nam hoteli naznaniti, komu da nai list ustavimo, ker nam ni mogoče vedit koga mislite. — Zdravi! — G. Frank Požar, Chisholm, Minn. Vaši želji n c moremo vstre-či, ker knjige 'kakor tudi list pošiljamo brez izjeme le proti predplačilu. Da ste prej enkrat denar poslali pa nič dobili, radi verujemo, ker jie bil vzoren red, in niste Vi edini ko se pritožuje, toda nas nemorete odgovorne delati. U-pravniški urad in pa osobje v njem, to je razloček! — Anton Dolinar., D., Minn. Prejeli smo od Vas sledeče pismo : “Jaz podpisani Dplinar Anton Vam pošiljam $2.50 denarja za preljubi mi list “Glas Svobode”, katerega redno vsaki teden dobivam že skozi celo leto. Toraj Vas prosim, pošiljajte ga mi še to prihodu o leto; kar pa preostaja te male svote čez eno leto pa darujem za Vašo kuharico. Prosim brez zamere. Vas lepo pozdravljam, vedno Vaš prijatelj. Anton Dolinar.” Vrlo fino! Kaj takega še nismo doživeli, toda naročnino smo Vam1 vpisali do 31. decembra 1909 in $1.00 smo obrnili listu v podporo. Naša kuharica, 'katera je Vam hvaležna za dober namen, je ob jenem dekla, uestunja, kuharica in soproga pa žena, tedaj vse v eni in tisti osebi, ker smo bolj pri ta revnih in ta revni moramo pa tako z vodo kuhati, ka kor Vam je znano. Zdravstvujte! Listnica uredništva. Vsi zaostali dopisi, pridejo v prihodnji štev. na vrsto; je pač vrag ker se papir ne da raztegniti. Brez zamere! v Chicagi, Dl. Dne 27. decembra m. 1. se je vršila seja društva št. 1. S. N. P. Zveze, katera je do sedaj poslovala kot ustanovno- društvo. Vsled sklepa se je vršila volitev glavnega odbora, kateri so objavljeni na drugem kraju in kateri bojo poslovali do prve konvencije, ki bo sklicana aprila meseca t. 1. “Glas SVobode” se je imenoval 'kot Zvezno Glasilo, v katerem bojo vsaki mesese enkrat in sicer za sedaj, v vsaki tretji izdaji v mesecu) obveščene vse društvene oziroma Zvezine zadeve. Stalno sprejetih društev je bilo do 27. decembra, 7 in dve društvi priglašeni ko jih člani so ases-m-ent in pristop že vplačali, samo zdravniških spričeval še ni podpisani prejel, da bi člane oziroma društva v matico vpisal in -certifikate izdelal. “Zveza” je pričela z dnem 1. januarj-am 1909 javno poslu hii. Rojaki, svita se! Celo nekaj članov je od dru-gih Jednot k “Zvezi” prestopilo, in smelo trdim, da so pravo pogodili. Ni se jim bati nikake preverán ci j e, ni se jim' bati nikake zgube in ni se jim bati pretiranih -asesmentev povrh vsega pa, da bi se konečno moral prepirati predno dobi, 'kar mu je zajamčeno. Vsega tega ne bo nikdar pri S. N. P. Zvezi, ker so na krmilu možje, katerem je dobro bit za rojaka nad vse in pa “Svoboda” “Napredek” in ‘Prosveta’ načeloma sveta stvar! [Bratje rojaki! Podajmo si roke n-od zastavo S. -N. P. Zveze, katera bo naša pomočnica v bolezni, nezgodi in smrti! Bratski pozdrav Jos. Ivanšek, tajnik. 1517 9. 43rd Ave. Chicago, 111. Listu v podporo. A. Wersbnickl $1.00; I. Pajk $1.00. T. 'Černič 50c. John Lekše, nabral in nam- poslal $1.85'; darovali so : B. H. 25c.; Anton M. 25c.; Neimenovan 25c.; Anton T. 26e; Neimenovan 5c.; Martin K. lOc.; Ne povem kdo lOc.; A. Komar 10.; John L. 25-c.; L. L. 25e.; Nadalje so darovali J. Supančič 50c.; F. Tomažin lOc.; Anton Dolinar $1.00; Fr. Perše 50c. Fr. Šeme 25-c. in J. Aubely 5'Oc. Živeli vrli podpiratelji! Rojak, kateremu si včeraj dal “Glas Svobode”, da je čifca-1, je danes pripravljen naročiti se nanj. pojdi in videl boš, da je re& DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ................. 50 kron, za $ 20.50 ................ 100 kron. za $ 41.00 ................ 200 kron, za $ 102.50 ............... 500 kron, za $ 204.50 .............. 1000 kron, za $1018.50 .............. 5000 kron, Poštar ina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr. poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Honey Order alipa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St„ New York «UM St. Olalr Ave., N. E.< Cleveland, Obi* Strahovalci dveh kron | 1^V_ ZGODOVINSKA POVEST. PRVI DEL. Spisal FRANJO LIPIČ WM. Ne bogajo me misli, žeijie vrače, Drevesom;, bilšaim|, rekam, hribom. ¡poti, Do njč ni njiim zastaviti mogoče. Prešeren. iKrqplka matom je plemiču An-Idreju Križiatmi pomagala, dia je, éilm je bite nevarnost ¡prestama., ja-Ika biforo okreval. Že čez n-eikaj dni je zia|pulstil posteljo in smeli todi1 za nekoliko časa na zrak. Tomo je z velseijem opaizovial, kako so se njegovemu gospodarju 'vračale moči in rldečila lica, samo Križanova nemirnost in ¡Zamišljenost moi je delate isiklrlbi in razvnemate v njegovem sren čedalje večjo nevoljo (ptrortil v ojl vodita ji Ašuniti, mikaj čutil je dobro, da je orna vzrok vseh Križanovih dušnih im srčnih bole-siti. AsUnita je Križana, odkar je zapustil ¡pastel!jo, le redkokdaj vi-Idieia. Prišla je pač vsalk dan enkrat vprašat Kržana, kalko se mu iždralvje Obrača na bolje, toda njeni Obilski so ibili vddno jako kratki im Križan se mi motil, s loteč, da se Akutna niamleinomia ogiblje daljšim pogovorom iž njim. Toda to mlu m,i jelmialo poguma. Stokrat na dlaln si je prisegel, da si mora pridobiti lepo vojlvodinjo, naj ga velja karkoli, i)n tako itrden jie bil ta njieigov -sklep, da ga ni. o mlaj al o ni-iti ouldno, Spremeni jIvo veldenje njegove iizivoljeinke, dasi mm je provzročailo brtildkoštii iin resne Idvomie, če si Osvoji toldi .njeno sred. Danes se mu je Asunta sme-ilrljala tako ljulbelznivo in vzpod-IblUjelvalho, da se je topil sreče, in iz njenih oči so odlsetvala tako gorka čutvtetva, da Ibi tjil najraje padel pneld njo nla kolena in ji razo-IčSetl svojo: ljubezen. Drugi dan pa je biila 'hladna in nepristopna, ponosna vojvodinja, ki je znala ta ko od .zgoraj doli gledati Od ljubezni do nje gitaevajočdga malega plefmiičai, dla bi se 'bil ta najraje razjokal. VnbUtega se-je pogosto-mia .zgodilo, dia je Kržan našel A-sulnto samio na vrtu in jo po celo oro opaizOval iz daljave, ikalko je jieprdmiično sedela na svojem mesita iin bila talko zatopljena v svoje imliisli, .da jie miti glasno 'klicanje mi vlzlbiudilo. iKoij nato pa je zniala biti razposajeno veteela, kakor da v vsemi lâSvljetnlJu. še ni padla ne Cnia seničida na ujeta o mlado srce. Konično je. prišel dan, ki ga je bil Kržan 'telžko pričakoval. Pa-'ter-iždrarvlnik je Ibil odvzel obvezo s Križanove ramte in je svojemr. pacijetato naznanil, da je popolno-ijma ždraiv. 'Ta dan je šel Križan iskat vojvodinjo Aisuuto z določnim mame-noim Idla izpreigovori z njo rasno Ibetsedo, Našel jo je na skalnatem obrelš.j-uH, v senci štiairodiavn iih ci-prels im pailin isiamiositianškaga parka. Približal se ji je s gracijOzno spoštljivostjo tiste dobe. —- Slvetla vojvodinja, dovolite svojemu pOkomdmiu služabniku ... >— Ah, vi iste,- plemič Kržan! Ravno prav. Sedite k m dni, zakaj govoriti meram z vami. (Ko se jie Kržan iz globokim .poklonom ulsedei poteg vojvodinje,, je tla 'hitro nadaljevala: •— Davi mi je moj oče naznanil, da Odpotujeva Iže danes ali višaj jtaitri .zjutraj. Doslej nisem hotela motiti najinega prijateljstva iz izrazi svoje hvaležnosti, dane® pa n.e moram več molčati. Danels,, ko se ločiVa najbliže ,za vse 'življenje, ,Vam mioraim povedati, da ostane vaše ime zapihata o v mojem hvaležnem sreni do zadnje moje ure, in dla bom vise ¡dni svojega življenja molila, da bi vas, hrabri im veliko-Idhišni pldmiilč, bolšja .milost čuivala nla 'vtsOb potih in vam- pomiagalai do maj večje sireče. — Ločiti se hočete od metae, Svetla voljivOditajia, je vels preplašen vteMiknil Kržan. Ne, to ni mogoče. Kaj naj bo iz metae, če greste klddVe kam? Nle zamerite mi itega vprašanja. Vam, dla pripadia- te najvišjemiu italijanskemu plemstvu in da voje roke, ko jo je Kržan vroče jta strastno poljubljal, nego mu jo maldovoljno prepustila, da je bil Križan ves blalžetai. — Veste-li,^plemiič Križan, je rekla Aštumta- s šegavo koketnostjo, da sem ves čas, odkar sem vas SpoBtaalai, razmišljala o Vaši osebi? Vlašla eksistenca se mi zdi nekako tatjiinsltvena. Kako je bilo mogoče, in kaj je vzrok, dia v .tej starosti živite v tej .puščavi? Kako je mogoče, da se izobražen, hraber plemič izaldovoljuje ¡z družbo kmetov in ribičev in da se zadovoljuje s službo, ki njega m,i vreldna, ko mu je vendar odprt ves svet. To mi je uganka. Dozdeva se mi, da Vals je velika- nelsneiča pregnala iz življenja v to uboižno samoto. — Motite sc, svetla vojvodinja, je nekako melanholično odgovoril Križata. Tako brezpomemben čke vdk setmi. da me sovražijo in mi delajo bridkosti sarmo raizbojniiki. Kair sem iživ, sie ni nihče 'zame za niiimal. Aloj oče je umrl že pred diavnilmi leti, dia.leč nekje v tojini, moja malti je' uimirla, ko sem prišel na smet-. — In sorodniki — kaj jih ni-mate nič? '—(Moja mlati je bila itz rodovine grofov Herbersteinov. Ti grofje Ipa so tlako mogočni in bogati, 'dia se jiimi nisclm nifkklar približal. Mislili bi bili, dia od njih kaj ¡želim — a jaiz setm preveč ponosen, da bi mogel kaj takega^j>rene8ti. Moj oče ni imel sorodnikov in jaz sem izaidtaji Križanovega rodu. Nekdaj je billa moja roldo vina ugledna in Vplivna na Kranjskem in jako 'bogata. A sčasoma je to bogastvo pošlo. Zadnje ostanke sta pognala moj1 očei in njegov brat in meni j.e ostal le ubotžn-i gradič, ki ste ga videli', ko ga je plamen Uničil. Kržan je utihnil. .Spomini na njegove rodbin iške razmere so ga mižalostliii, a ta žalost je izginila brez sledu), ko ga jie vojvodinja AsUnta pogladila s svojo drobno roko po gostiih laseh ita ruta neižno in sočuttao- rekla: — Ne zamerite mi, da sem Vam Vzbudila tako tožne spomine. A ker sva sklenite, prijateljstvo, je pač naravno, dar sem hotela- -poznati bo-leteti Vašega srca. Povejte mi le še to, izakaj ndtete nilkdar poskusili pridobiti si medi svetom kako Stališče. > — Sam ne vem, kako 'da mi to mi prišlo več 'kot le enkrat na misel. Do svojega dvajsetega leta sem Ibil pri stari grofici Herberstein, svoji teti v Ljubljani. Ko je umirlai, šemi (prevzel svoj gradič. Talklralt sem se pripravljali, da bi vstopil v armado beneške republike. Kar mi je blanlkiir -Leban iz Trsta sporočil, da ima naročilo, izplačati mi vsak mesec dvajset tolarjev. Kdo mu je dal denar, tega mi ni hotel povedati. Prisegel pa mi je, da. ga je dolbi! odi moža, ki ničesar drugega ne želi kot -mojo srečo. Dd tetílaj 'živim ta na obrežju in opravljam posle pomortškega valpta kneza Turjaškega. Lahko rečem, da sem v tej lastnosti izvršil imiarsiikako junaško in dobro delo in to mi je bilo zadoščenje za vse in mi je d'ajalo tisto notranjo izaldOvolljhiost, ki je pogoj sreči. Zdaj pa ¡zapustim -ta kraj. Aloja skromna eksistenca mi več ne zadostuje. Vas si hočem pridobiti svetla vojvodinja, in ta namen morami doseči. Ni je na svetu ne ovire ne moči ki Ibi me mogla iza-drlžatii. Sh’ojih ¡misli, svojih čuv-steiv in svojih želja me morem u-'klrotiiti, ker so močnejše od mene. LjUbezen premaga samo smrt. Z dekliško sram fiž.lj i vo-t j o- je -vojvOdilnja Aisunita poslušala Križanovo plamteče -priseganje in Kržan je bil srečen, videč, da Asunta rada posluša. — In sedaj, svetla vojvodinja, ulkalžilte, kaj naj- storim. — Zdaj Vam še ne morem ničesar ufcaizaiti, je odgovorila Asunta. Aloji' načrti dozore šele sčasoma. Dotlej je dovolj, če vem, kje da ste, kam se moralni obrniti, da Vas 'dobim, če bi potrebovala Vaše pomoči . A če bi Vam izdaj rekla: “Ljubi plemič Andrej Križan, glej, da iizkaižeš sinje moči — kaj bi storili?” '— Potem -bi storil, kar mi hodi 'že nekaj časa ma miiSel, odkar je namreč prišel pod' mojo streho tisti skrivnostni kiuipčevalec s konji, ki miii je pomagal pri rešitvi Vašega očeta in Vate. Šel hi v tujo -deželo in poskusil tam svojo srečo. — In kanu ibi šli ? Svet je velik, ljubi plemič Andrej. — Šel bi v Levanto, šel toliko raje, ker vem', da je tamkaj otok. kjer je navadno -bivališče svetlega vojivode P'al'l Ferro in njegove ljubljene hčerke Asunte, Asunta se- je tega naiznamila sko-ro iprestrašila. Videti je bilo, da ji Kržanov sklep -nikakor ni ugajal, a ker ni ničesar rekla, je tudi Križan molčal, dasi ni um el, kaj bi mogla Asunta ugovarjati njegovemu namenu. — Kdaj mislite odipotov'ati ? je po dolgemu molku- vprašala Asunta in ne čakajte odgovora, hitro dostavila: Odlpotuijte ko j jutri, kajti metni bi' bilo neljubo, če bi ostali po nepotrebnemu le en sam 'data v tej samoti. Iu sedaj, dovolite mi le gtno vprašanje: Vato' li dopuščajo sredstva itd na tako potovanje? Kržan je nekoliko zatrdel in mrki njegov .pogled' je razodeval njegovo nlžaljemost, toda Asunta je hitro položila svojo- roko na njegovo ramo. — Ne zamerite mi — nisem Vas bótete ponižati. Prijatelja sva, če ne že fcalj več, in v imenu tega prijateljstva Vas prosim, dovolite vi, dla se zanimam za Vaše razmere, — Ne delajte si skrbi zaradi mene. Bankir Leban v Trsta mi ibo pač za primemo nagrado rad izplačal za etan lelto, -kar mi je namenil moj skrivnostni dobrotnik. — O, tako -pojde, je z veselim glasom' vzkliknila Asunta. In iždaj mi je res laglje pri srcu. Ah. iplemič Križan, Vi si ne morete misliti, kako teižkio ¡mii je bilo, Vas v tern oziru vprašati. Sedaj je vse v redti ita sedaj lahko odpotuj-ete. — Najbolje bo, da o-didlelm še nocoj. 'Talko Vsaj ne zamUdim nobene ure. — In v Trsta počakajte toliko časa, db dobite moj-e pismo. Ne vem namreč še, 'kam se moj oče najprej obrne, ali v Gradec do avstrijskega nadvojvode, ali v Benetke, do- doiža. 'Ašunita je vstala in podala Krt 'žatau blbe roki1. — In zdaj, ljubi plemič Kržan, še enkrat Vam- bodli zahvala za vse, kar ste Storili zaime in -za očeta in 'potujte srečtao. — Svetla vojvodinja .. . Kržan je poljubljal Atentati ro'ke, a govoriti ni mogel, -tako so ga bila prevzela njegova čuvsitva. Svetla vojvodinja;, ne pozabite name ... .moja ljubezen Vas bo spremljala na vteeh Vaših potih . . . Zbogom, plemič Kržan! A-sutata se- je naglo obrnite in odhitela proti začasnemu domu. Prav 'ko je prišla do vrat, ji je padel z plaS rdeč trak in. Kržan ga je pobral ter poljubi 1.-Atentate se je o-bUnila in to videla. Njene oči so se nasmehnile -Križanu, pozdravila ga je še1 enkrat njena roka, potem je izginila za vratni. (Dalje prihodnjič.) DOPISI. Calumet, Alieh-. 28. dec. 1908. iProlsi-ml, da sprejmete sledeči dopite v predale cenjenega lista “Glas Svobode.” 'Ker se ono, na umu bolno revice zopet najavlja iz Calumeta, v Vašem listu z dne 18. d-ec., sem primoran, da oteim nekoliko spregovorim. To revšče hoče nekaj narodu povedati, ker pa ne pozna resnice, trosi svojo navadno umazano laž med dobro slovensko ljudstvo. To nizkotno revšče je iže tako nizko padlo,, da se na ulici ne upa v človeka pogledati, temveč si svojo (če je rete njegova) muco kar na oči potegne, kar iznači slabo vest. ^ Lalžeš kot pes teče, da je gos-kar predlagal na gl. zborovanja ¡S. H. Z., da se morajo vsi člani S. N. P. -J. iz S. H. Z. v teku 60 dni izključiti. ReShi-oa je, da je on, ko je prišla zadeva v pretres, 'Vso izad-evo pojasnil in celo zagovarjal člane iS. N. P. J. Povedal j-e|, d'a k-oOiikor so njemu znane pravila S. -N. P. J., mi nikoli citai -n-ilti ene besedice, kar bi bilo naperjeno proti katoliški cerkvi, ali pa društva im da naj -delegat-ji na to ozir jemljejo. V tem pa je -o-n “goškar” naletel! Zavrnil je mta takoj neki delegat: “Kaj vraga boš Ti te Oalumetsfce suci-jaliste zagovarjal!” Tukaj je zopet oni “goskam” 'razložil, kaj da so naši rutdečkarji in člani S. N. P. J. Dokazal je d'a so to dve različne stranke, katere se razločite kot n.oč in dlan. Tukaj je ži^va .resnica;, kaj jie govoril, po tebi imieniolvani goskar na gl. zborovanju iS. H. Z. To je fact! Ti nizkotni malopridnež, zakaj tega ne očitaš oni osebi, koja je to izrekla, da člani ',S. N. P. J. se mlorajo veta iizooditi Lt.d. V Pri nas v Oalumeta. so večinoma dobri in pošteni ljudje ; -imamo jiih pa samio en par takih ne-zadOvoljmežeiv,, kterim ni mič po volji, ko bi bilo po njihovo, potem bi bilo vse na zemlji rudeče, Teh par nezadovoljnežev je vzrok da tudi drugi1 pošteni ljudje zraven njih trpajo. Večkrat čitam v Vašemi eenj. listu, da imate v Ohi-eaigi dVoje vrste socij-alist-e, ravno tako je tud! pri na®, -mi jih tildi- imamo dvoje vrlste. Ti prvi so, teh je večje število, •taki, dia se ne brigajo za druge-ljudi, vsakega ¡pustiijo popolnoma -pri miru kot ¡pametni možje, imajo svoje geslo kojega se strogo držijo, glasi se: “Alind your own business.” Ti- drugi pa so, katerih je samo nekaj, in- k tem, spada tudi to-reivšče. Ti so pa vise kalj drugega, kot so ti prvi. Oni pravijo, d'a so bolj “smart.” Pravijo, da imajo svoja pravilar ïfli'I&o'Ije rečeno-svojo novo “vero”, po 'kateri se je vsaki njih strogo pod kaznijo zaiveizam ravnati. (To je ravno žalostno, da je veliko takih, in tudi tukaj v Ohieagi, kteri se ponašajo, dla so pristni, ja celo nekaki “obersocijalistd” pa imajo v pravem soicijalizimh toliko pojma, kot zajete. Da je to -resnica., pride čas. ko 'bomo to dbkazali. Op. ur.) Le ta “nova vera” se glasi ko- (Dalje na 8. strani.) PRESELITEV! p Frank Sakser Co. m i i i “Glas Naroda se nahaja od sedaj naprej v lastn i hiši 82 CORTLANDT ST. i To je tik Pennsylvania železnice, Y postaja Cortlandt St. Station ali dober blok od Baltimore & Ohio železnice.............. . . *. . . . 3 PRAVICA V LJUBLJANI. Po-ročail-i smo vižo, kako da lj.u-bl'jainläkü) c. k. «radi proti slovenskem easolpisijiu kirutto postopa, ter dla imia “’Slovenski Narod”, največ iirlpetiii, ker gia dtažavni prav d-titUc ¡zaiplenijiitje aa to, ki resnico piše, a resnica v oči bode. Ljubljan-sika vlaldia je na tak način preprečila, da niilso luimipiarige v javnost prišle, «šobit o pa, da ljudstvo ni avedilo, kialkšlni ba'nid i da sv o.j denar zaiupuje. Lgtalbljamski župan gosp. Hribar jo itoiaaldevino iin-ter-ipdaeijo v dlrlžaivtaelm ižbortu predložili iiz klaitere je poč-ettge “kmanj-slke bnain illntiice” v braitskim objemita 'kramjlskie deželne vlade, v 'bengalični raizsveltljavi viditi. Da se naši rojaki varujejo Skodle, podajamo tta ipomatis interpelacije iiz “ISloivem^kega Naroda” z 'dne 16. decembra 1908 : Kranjska, hranilnica. kz iintempeiattitj poslanca Ivana Hribarja in tovarišev, podanih v 114. seji poslamslke1 tabornice dne 4. defcemibra 1908, do gospoda voditelja ministrstva pravosodja za-naldi k lota f iSkiaeij člankov im ¡noric “iSloivenskega Naroda”, ki se takole glase: “Kranjska hranilnica” 'Gospoda ustavo pri tem zavodu je Ibilo vedno slalbo. To se vildi Iže iz dejstva, da je “■Kramglslka hratailnica” imela vedno dosti imiainij dobička, kakor pa h! ga morala imeti po Stanju svojih vlog. ¡Svoj čas je 'bil pri ‘ ‘ Kranjski hra-niln.ki” Iblalgajnilk Pnisnitz, ki je kradel htaainiltaiičui ¡denar ¡kakor sraka. Kradel je več let, kakor je hotel, in niihče ni tega videl, k nadel je na debelo in na drobno, kakor se mta je zdelo, in niso irniu prišli na sled. Šele sltačaij je (nanesel, da je prišla tatvina na dan, miaikar je bil Prisniitiz obsojen m tri leta ječe. Zavod, pri katerem je mogoče, dla krade blagajnik tako, kakor je kinaldel Prisnitz, pač ne ¡zasluži nobenega ¡zaupanja, tak zavod ni varen in takemu zavodu ne bo noben človek zaupal svojega denarja. Pa tudi rutami- drugi slučaji kažejo, da pri “Kranjski hranilnici” lahko človek obogati. Znamo je, da je “Kranjska hranilnica” last 65 nemškutarjev. Ti nič me jamčijo za ¡zaupani jiirn denar. To so ljudje, ki se gnetejo o-■krog hranilnice sataio, da bi ujeli kako (kost. Nemškkitar dobi pri “Kranjski ' brauiiltadlci” kreldilta desetkrat več, kalkor ga je 'vrddein. “Kranjski hranilnici ” j-e prva skrb, da pod pira nemškutarje, magari če pri tem tudi kaj ¡izgubi. Vsak nem sklultar ima ¡pri hranilnici kredita kolikor ga rabi, šalimo da laglje konkurira proti -Slovencem. Kar imlajo ljubljanski nemški; tar ji premoženja, so si ga napravili s bratailtaičlnim denarjem-. Do bivali so od’ hranilnice denar po 3% in so ga po 6% in 7% naprej pošojali. Ni čuda, da so se nalezli dninarja. Seveda se da pri hranilnici na raizličme načinie zasluižiti.. Rajtai Jianetedbiftiz, ki je ‘bil v svoji mladosti maivadem pisar, je imel kot ravnatelj “Kranjske h-ra-nilice” 4000 gld. a še! Jednota je vže veliko trpela zaradi vsiljencev, katerim se bič plete! Gospodje nadzorniki pravijo, “da se red vzdržuje le na ta način, da ste dve sili.” No ja, ena sila drži nered, ne pa red. pri glavi a druga sila pa pri repu. Ako bi bil ves čas tak red pri Jednoti, bi bila Jednota že zdavnej pri vragu! Kako nam zamorete, Vi gg. nadzorniki dokazati, da je toliko dela pri Jednoti, da sta nepogojno potrebna dVa uradnika? Nikakor ne! Vi nam nemorete to dokazati jz sledečih razlogov. 1. Gosp. Andolšek nimia o Jednot-nem uradovanju niti trohice pojma in sicer a.) ker nikoli pri takem podjetju uradoval ni; b.) se o delovanju pri S. N. P. J. nikoli ni poučil, da bi znal o tem soditi; e.) ni dovolj razsoden, da bi znal svojo resno nalogo ceniti; in d.) podpisal je “Izjavo” g. Kržetu na ljubo. 2. Gospod Frank Mladiču, odrekamo sposobnost nadzornika in sicer iz sledečega: a.) On je salonar, gleda na svoj business in v prilog temu se ne sme ne e-nemui in ne drugemu zameriti; b.) zaradi pod a. navedenega vzroka je famozno “Izjavo” skoval, ali pa prepisal, ter jo g. Krže, kot Jednoten gl. tajnik in urednik “Glasila” sebi v čast in glorifikacijo prikrojil, in c.) ne umi -o uradovanju ničesar, kar sam ,g. Krže javno trdi. 3. Gospod Bernik, je pa podpisal iz razlogov a.) b.) in. e.) ker tiska za Jadnoto tiskovine v svoji tiskarni (?!) in si je mislil: “Ena roka, drugo umije, kšeft je kšeft. A vsi trije so pa po Jednotnih pravilih zaslužili, da se jih takoj — izključi! Le ti gospodje pravijo v “Izjavi”, in kar je celo debelo tiskano, da je “do danes —• to je 10. novembra. — priglašenih STO društev”; ako pa pogledamo “Glasilo” od 15. decembra, tako najdemo, da je zadnje društvo “Sokol” St. 98 in od teh moramo 5 društev, katerih ni, odšteti, tedaj jih ostane le 93 ne pa 100, Morebiti štejejo za 7 društev, o-glas, s kojim nekdo krojaškega pomočnika išče in je koj za društvi v vrščen. No, Vi gg. nadzorniki, kje imate 100 društev? Razjasnite nam to, ker pravite, da ste tako grozno natančni! (Tukaj smo zopet neizpodbiten dokaz podali, da so gospodje nadzorniki v uje stavljeno zaupanje v zrak pognali, ker so namen slepila Jednotnih članov dejansko izvršili. Koliko bo dela povzročilo pristop k Jednoti ženskih društev, nam ni znano, toliko pa smelo trdimo, da vsa ženskna društva ne bojo Jednotne člane nadomestili kolikoršno število jih je bilo za časa, ko je g. Krže gl. tajništvo Jednote prevzel! Osmi odstavek “Izjave” je smešen od sile! Ali ni bilo g. Ki’-žetit, tistemu “brzodelavcu” dovoljen pisar, da zaostalo v red spravita in sicer začetkoma za o tednov; potem je g. Krže toliko časa dokazoval, da je od samega dela? kurja očesa dobil; dovolilo se mn je pomočnika za 3 mesesce. Vedno je “po jasno val”, da je domialone celi gl. odbor ob pamet prišel in da mu je štirinajst dni od samega “pojasnovanja” po ušesih brenčalo, a g. Krže še ni miroval, najel si je zlobno “Izjavo”, da razven gl. odbora tudi vsa društva in vse člane do dobrega preslepi. Dosegel je-svoj namen in bi ga bil še bolje dosegel, da ne bi ¡bilo “Glas 'Svobode”. Le ta list mora svojemu naslovu čast delati, ne-oziraje se na to. da je v sršenovo zalego posegel in tudi tiste postenj akbviče -razburil, kateri sedaj •žveplo in ogenj na “Glas Svobode” in na M. V. Konda bljujejo. ker se ¡pri tej priliki tudi njih razkrinkava, kakšni ‘ ‘ delavski prijatelji”, da so, in ker so nameravali “delavsko prijateljstvo” s tem pokazati, ko so pri krivali npijoče falzificiranje pri Jednoti. Potuhnili so se, kakor to takim- možakarjem pristoja, toda “Glas Svobode” bo tudi tem krinko raiz obraza potegnil, ko pride čas in kateri se skokoma bliža. Deseti in ob enem' konični odstavek “Izjave” se glasi: “Nadzorni odbor bi ne mogel prevzeti odgovornosti za posledice, ki bi nastale v poslovanju, če bi se od stranilo -pomločnika. Za red pa, kakoršen je danes je treba dveh močij-. (Že zopet!) Zato je nadzorni odbor jednakega mnenja in prepričanja, da je potreben v tajniškem uradu stalen pomagač. Toliko v vednost vsem dru-štvam S. N. P. J. -Chicago, dne 10. novembra ’08. -Za nadzorni odboT: Louis Andolšek, 1. r. Frauk Mladič, 1. r. Frank Bernik, 1. r. Gospod Frank Mladiča, vprašamo za danes le toliko, naj nam pove koliko mu je g. Krže dal za skovan je oziroma prepis “vzorne Izjave”?! (Pride še.) STRAH IMAJO. 'To je očiito, da je obsodba Gom-ipensai, na eno leto ječe, vse politi-kasttre in vso bourgeois! j o močno iiznemiiriila, ako ne naravnost prestrašila. Ako se- gre zia kakšnega socijalista, kat-eri je tako ali talko -zapisatn na črni poli, in s katero štramkro je pogajam j e nemogoče bi stvar Ižle še šla. Toda Gompers je bil pridem-, on je delavcem, kateri so miu zaupali, vedno mleko polbolžnega mišljenja varoval, om je -imel A’eiliko čislanje pred vsem “ Amieriktaniiztoomi”, bil je posta-voljiulbeh ddžavljam-, imel je neomejeno spoštovanje do sodnikov in bil je odločen sovralžnink soci-jalištov, 'tako-, da je ¡ta nezaslišana oibšodlba eh pnarvealt.i škandal. Saj se ga bi bilo lahko v malo denarno kiajzehi -obsodilo ; s tem bi ¡bil naroeh : delaivštiva oplašiti-, tudi dosežen in sredstvo za delavce ¡preganjati bi bilo ostalo. Na ta način se je pa bati, da omenjeno mleko pobožnega mišljenja se ¡spreobrne v vzhajajoči gadji strup im povroči razu e nUpnilike, prodno se naizbiurjehi duhovi poležejo. Talko govori slaba vest vladajoče štnahlke im tudi' m-i verujemo, da se v tem slučaju ne moti. Toda či-stto vama pa vendar stvar ni pri ameriškem -delavstva, kajti nit pottripefžlji-v-ofelti bi imela biti vže izdaVnej pretrgana, 'a doživeli smo. dia tudi morilno streljanje na bežeče cM-aivee, nj'ih zau,panje v po-ivzro-čitelje in oldobnaivitelje prelivanja krvi, ni omajalo. ‘Le ta strah pred delavci, ali v daljšem pomenu besede, pred u-boigiim ljtuldlstvonu, je čifeto Splošen ipoijav novejšega časa; a za sedla j se mora to prištevati več slabi vesti vladajočih, kot pa na vladne pripomočke tlačenih. Ta masa se ¡v pretežni- večini situacije še ne ¡zaveldia, v kfteiri živi; oni rečejo, d a so obstoječe razmere preveč brez-imiiselne, ljlulte im nečloveške, da bi se zam-ogle na površju vzdrža-vati. Od tod prihajajo po vseb de-¡žeilalb zahteve po tafcoiiimenovaini sočijialni reformi. Nemčija je bila -v t-etm- naprej pred -Vs-e-mi drugimi deželami, zato ker se je ljudstvo tiam prej razreldh-o zavedalo in sf prej pričelo delavsko gibanje; druge dbžave in dežele so Nemčiji sledile salmlo mi- tu v Ameriki Stojimo z Rusijo na eni in- tisti kulturni! stopinji. Znano pa- je, da se Rusija k barbarskim državam prišteva. tedaj k'je smo mi? — Toda ta prizadevanja so le pro-•dluikt Strahu; one nimajo nikjer n varni-etn na absolutnim vladanju 'kapitalizma kaj predrugačiti, ter so na vsak način veliko manj e, kot polovične naredbe, ako sploh v pravorniočnošt stopijo. Velikokrat ostanejo samo načrti, od katerih se samo- govoril, -da se oblažilno vpivà, potettu se pa k spisom položijo v večni počitek, ali jih pa postavodiajni odsek tako razmrcvari, dla sploh nimajo nič ref-or- Slovenska Narodna Podporna Zveza v Chicago, Illinois. Vstanovljena dne 1. septembra 1908. Glavni Odbor: Anton Mladič, predsednik; 937 Blue Island A ve. Josip Ivanšek, tajnik; 1517 S. 43rd Ave. _ Anton Duller, blagajnik; 24. W. 25. Str. Nadzorniki: Josip Vrščaj, Martin v. Konda, Alojs Skubic. Zdravnik: B. J. Dvors£y. 55. Fisk Str. Vsi v Chicagi, Illinois. Vsa pisma in vpraSanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Josip IvanSek, 1317, S. 43rd Ave. Chicago, lil. matortlčnega na sebi. Za to imamo premnogo vzgledov pri postavo-daiji v Angleški), Franciji, I-tialiji. Avstriji in v Nemčiji. Tu spominjamo nia uSodo starostne oskrbe in načrta davčne reforme na Francoskem in rudlarstveni zakon na PruSkem. Y Avstriji se- je nekoliko Storilo o StaroBtIni oskubi; zakon je skrajno pomankljiv, a za sedaj je vendar nekaj. . Prdi tam- se vsemogoče raizmišlja, bodla do- zaključka se ne pride in nepride1, dla smo vs-i opravičeni do človeškega1 življenja. Ako od vla-diajoče stranke nastopijo v prilog starostne -olbol ele-iin onemogle-o- skrbie, tako imajo vsigda.r pred o črni raizbremenjenega ulbožnega proračuna in se za to skrbi, da o-škriba. mieiro podpore ubogih nit za cent ne prekorači. Ako se varstvo otrok vpelje, tako se to ne zgodi, dia bi imeli potomci ubogih človeku primemo ‘življenje, temveč, dia1 »e mladenči pripravij-o za vojake, kateri imajo nalogo svoje, za svojo pravico se boreče brate, pobijati. S ipo-ltolo ralzdoč-nolStjo nastopa ne-eanpho sovraštvo, katero vladia delavcem naproti prinese v načrtu postave za dtelaivško- zbornico To bi imelo bilti kos socijalne re forme, ih v resnici bi- zamogla taka zibomilca, vsaj toliko a-ko ne •več, dobrega storiti-, kot storijo trgoiviske in Obrtne Zbornice. Toda tega se moče tapeti, dla bi delavci svojo zbornico imeli, temveč hočejo- prisiliti, da naj delavski zastopniki- sktupno z delodajalci se posvetujejo in delujejo. Raizven tega hi- imeli biti predsedniki take institucije odi vlade imenovani, ter vse delovanje od vlade naidizo-rOviaho, kar bi toliko pomenilo, da ¡bi vlada precejšn-o število svojih panasibov na račun delavstva dobro priskrbela a delavci ne bi vendar nobenih pravic imeli. To je sairoo etdefn izgled vseh tistih slavospevov, kateri se, kot so-cijalna reforma v nebo kuje. Ylzliie temu se da pri tej stvari t-udi dobra strah pridobiti, ako 'delaivci pozorno in z ostro sodibo opazujejo početje vlade in tistih elementov v postaivodajalni-m odseku. Otni imajo sltrab, so preveč nepošteni- ih samOgolfni, da bi poboljšan j e pokaizali. Oni hočejo v bodoče tako-, kakor do sedaj delavce oslepariti, samo da na novi niačiu, in ravho zia to se gre, da mlasa sprevidi sleparsko igro in d!a- sleparjem karte jz rok izbije. — Farme na prodaj! 120 akrov farma, 4 milje od Naylor, Mo., šola zraven, studenci na obeh straneh farme, 70 a-krov čistega sveta, drugo lepi gozd, hiša, hlev in precej lepi vrt. 10 akrov kameni tega sveta a drugo brez kamna. Celo posvestvo fino za živinorejo, trtje, sadje i.f.d. Zaradi dedičev mora biti prodano do 20. januarja. Cena $900. Ako ni prodano do omenjenega dne, proda se na prostovoljni javni dražbi. Informacije daje F. Gram, Naylor, Mo. Del&ree j« opravičen do vsega produkta, kar ga taxa producira. Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto 1909 e dobiti s po tnino vred za 30c. Koledar je zelo obsežen in primerna darilo za božic ali novo leto. Naročila naj se pošiljajo Upravnlštvu “Glas Naroda“, 82 Cortlandt St., New York John 0. Hruby f . 589-591 So. Centre Avenue Chicago, 111. Priporočam veliko zalogo pohištva za spalne in jedilne sobe, preproge, zastorje, Karpeti, otročji vozički itd., ter razno vrstno železnino, peči in drugih potrebščin. *@*NAJNIŽJE CENE“®® Najsolldnejše blago“©8 NA ZDAR ROJAKI! SALOON z lepo urejenim kegljiščem! Sveže Schoenbofen pivo v ~ sodčkih in buteljkah in drage razno vrstne naravne pijače ter fine unijske smodke. Vsem Slovencem in drugim Slov. sa priporoča. Anton Mladič, 937 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. P $ ItVI DOLAH prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar prihranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogast- tva. Odprite še danes vlogo s V. A'--$ 652 Blue Island Ave. Odprtvo ako soboto večer do 8 ure «SIN Ro % WISCONSIN PHO----- I m m 9 * » S * lil ill * #----------— --------- * novanjem in hrano * * iti S IČPNOSHA PHONE 413 tp 8' 1» m- m Dvorana za društvene seje JJJ in veselice. Popotniki do- J bro došli. Postrežba s sta- # • v m 24 Union Street. Slovanska Delavska Podporna Zveza v Conemaugh Vstnnovljena dne Pennsylvania. 16. avgusta 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. E. D. No i. Conemaugh, Pa. Podpredsednik: IVAN BREZOVEC, ” Glavni tajnik: IVAN PAJK, P. O. Box 328 ” ” Pomožni tajnik: JOSIP DREMELJ, ” ” Blagajnik: IVAN KUKOVIČA, P. O. Box 435 Nadzorniki ) Predsednik: FRANK ŠEGA, Box 406 f II. nadzornik: JOSIP CULJKAR, | III. ” IVAN GLAVIČ, ) Predsed.: MICHAEL AMERŠEK, 824 Park Ave, Johnstown, Pa Porotni f //. odbornik: IVAN SPEND AL, Conemaugh, Pa odbor j. jjj » MARTIN PETRIČ, Zapisnikar: FRANK PAVLOVČIČ, Vrhovni zdravnik: J. M. FERREL, ” ” Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se blagovolijo pošiljati na gl. tajnika IVAN PAJK, Box328 Conemaugh, Pa. Novo pristopivše društvo “Zvesti bratje” št. 6 Garrett, Pa. Ivan Žnidaršič, cert. št. 144; Anton Istenič, c. št. 145; Lovrenc Lešnjaik, c. št. 146; Valentin Lešnjak, e. št. 147; Ignac Zupančič, e. št. 148; Mihael Petrovčič, c. št. 149; Josip Vivoda, c. št. 150; Jakob Kocjan, c. št. 151; Anton Male, c. št. 152; Ivan Kralj, o. št. 153; Andrej Mele, c. št. 154; Anton Jaki, c. št. 155; Frank Švigelj, a, št. 156, • • '* PRISTOPILI: K društvu ** Boritelj” št. 1. Conemaugh, Pa.: Ivan Butarasa, c. št. 157; Ivan Hrovatin, c. št. 158, „ K društvu “Pomočnik” št. 2. Johnstown, Pa.: Ferdinand Ojsteršek, e. št. 159; Alojz Cvelfer, c. št. 160; Frank Ključavšek, c. št. 161; August Klepe j, c. št. 162; Andrej Vidrih, c. št. 163. K društvu “Zavedni Slovenec” št. 4; Lloydell, Pa.: Josip Žgajnar, c. št. 164; Josip Famjalc c. št. 165. SUSPENDIRANI: Od društva “Boritelj” št. 1. Conemaugh, Pa.: Elija Jakovljevič, c. št. 16. Od društva “Avstria” št. 5. Ralphton, Pa.: Alojz Lovko, c. št. 138. Ivan Pajk, gl. tajnik. Mesečni imenik krajevnih društev: Društvo “Boritelj” št. 1. Co nemauigb, Pa.: I. Lovše, preds. Box 292; I. Rupnik, taj. Box 203; Fr. Perko, blag. Box 101. — Seja vsako 1 nedeljo v imesecu v dvo rani dr. sv. Alojzija. (Dnuštvo “Pomočnik” št. 2. Johnstown, Pa.: Fr. Kovačič, preds.; Mart. Klučevšek, taj.; I Kukenberger, blag. Vsi na R. F. D. 3. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu ,pri I. Kukenbergerju Društvo “Zaveznik” št. 3. Franki™, Ogh., Pa.:. J. Ošaben, preds. Box 388; Fr. Zaman, taj. Box 451; A. Stražišar, blag. Box 511. — Seja vsako 4 nedeljo v mesecu pri J. Govekarju. Društvo “Zevedni Slovenec” št. 4. Lloydel, Pa.: J. Culjkar, preds. Box 106; Ferd. Kalin, taj. Box 52; Fr. Kotar, blag. Box 106. — Seja vsako 1 nedeljo v mesecu. Društvo “Avstrija” štev. 5. Ralphton, Pa.: I. Dedič, preds Felic. Volčko, taj. Mart. Obram. blag. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu. Društvo “Zvesti Bratje” št. 6. Garrett, Pa.: J. Kocjan, preds. I. Kralj, taj. Fr. Lešnjak, ‘blag. — Seja vsako 1 nedeljo v mesecu. DOPISI. Oum‘berlandi, Wyo. 21. 12. 08. Dragi oni “ Glas Svobode”. Gotovo si že mislil;, da one ni več •med iživimi, ali pa d'a se za ka;j iz-vanreduega pripravljam, a temu ni tako, vse po starem, vse je jed-natkoiinerno in dolgočasno, kot v Sahari, nič ižpremomtbe. — O ;pač, nOvo leto se približuje. Hm. ikakŠtno? Bode li drugačno, kot preteklo, ali sedanje? Ne, ne ravno takšno! Doživel sem jih že precej, imam že tri (križe na “pu-■klu”, a vsako novo leto je starim jednaiko. Za delavca je vedno trda in navadno več novih let kot si dočaka, tem slabše mu gre, ker je starejši, dokler ni za v “ peuizjon ”, ali drugače povedano, dokler mu delodajalci ne odrelko dela. — če ni toga ‘že v mladosti dobil. Eden je zgubil nogo,, drugi roko, tretji kaj 'dru-zega ijt.d. >Li irnia delavec kedaj veselo novo leto? Ne, nima ga, in imel ga n Obode, dokler poljubuje bič. iz katerim ga kapitalizem dan za dnevom napHeta, to je dokler ne zgine sedanji gnili kapitalistični sistem popolnoma iz površja. To pa prej ne mora priti, dokler so dlelaivei ne združeni. Le v edin-stvu je moč. (Naše zjedinijenje pa ovirajo v prvi vrsti Vsi tisti, kar teri iSoeijalizeitt krivo razlagajo, (Imate popolnoma, prav! Socija-lizem povsem poznati, ni dovelj ■ako se čiita nekoliko Marxa, En-gelna, in morebiti tudi Sehappen-hauerja i. dr., toda potrebno je lastno prepričanje in zdravo razsodnost imeti, kajti Socijaližem se imiora času primerjati in kakor se ¡čaši spreminjajo talko je (treba soeijalizeto času primerno tolmačiti. Kdor misli, da se stvar kar čeiz note naredi, je tepec in žal, da tepcov je več, kot preveč. Op. ur.) ga črnijo kar se naj več da, im ravno za ta posel in laž pa so pravi mojstri “nebeški agentje”. Ti zakleti sovraižniki napredka^ omike in svobode, so najboljši stebri kapitalizma. Dasiravno ita business ne gre tako, kot v srednjem1 veku, vendar še “maziljen a,”' mora tlači večino narodov, katere telesno in duševno polk! var j a.. Večkrat odgaja in napravi iz dobro nadarjenega človeka1 pravcatega sužnja ali eeio tepca, kateri iz svojimi lastnimi možgani nemora nič misliti, nič preudariti, a vsako še tako grdo in golo laž pohrusta z naj več jim apetitom ako pride iz ust “božjih.” “Gaspud” se mu pa reži kot pečen maček. Pa če se sme je naj se, saj se nobeden ne spametuje. Temu se še saimi dobrotljivi nebeški oče mora krohotati, bo gleda skoizi obblake na svoje namestnike, kateri svoje ovčice kar z “penzelceim” mažejo in strižejo Ibreiz Škarji da je groza, ovčice pa pokoro delajo celo živl-je» njet, nazadnje so pa še “ferda-mane” ako nimajo zadosti volne za očenaše im odpustke. lAkloravno ima, zadosti volne, če ipa plemenite krvi ni, pa nebo-de prišel v nebesa. Tam so sami vladarji, škofi, dušni pastirji in taka zmes; gospoda skupaj drži, Vsi svetniki so gospodlsiki, beračev tami nočejo. Kakor molitev reveža ni nikoli uslišana pač pa bogatina ; za vsaki1 cenit je škoda ako ga daš duhovniku, ker bog ne mora za. reveža, kar nebeški a-genti dobro vedo; vseeno pa imia-jo ti zakrhlnjeni grešniki vse na prodaj: sv. zakramente, očenaše. vsakeso-rte odpustke in drugo. ga delavskega lista ter onim ki so Zb rani pod zastavo jednako-sti, bratstva in pravice, ter pospešimo da pride ves suženjski rod pod to zastavo, kajti le potem nastopi srečno im veselo novo leto! Zaljubničar. Zaslepljeni dčlavec popolnoma top za premišljevanje, obožuje le gospoda in kapital misleč, da ga bolg ljubi1 ako mU pošilja vrhu revščine še bolefeen, in ‘ako mu družba plačo zniža delavni čas pa po vikša. Pozdrav vsem čitateljem naše- Mystic, Iowa, 23. dec. 1908 Ni še dolgo od kar sem prišel iz drž. Mbnt. v Mystic, la. ker sem čital v časnikih o prosperi-teti ki je knam v Montano ni bilo. Mislil sem si, bom pa šel v vshodme dhžave; prehodil sem več krajev toda tiste zaželjene prosperitete nisem nikjer mogel dobiti, ter sam se prepričal, da je povsod i enaka mizerija. Ko-mečno setm vendar dobil delo in board tukaj. 'Ali tukaj se dela kadar nekoliko zimia pritisne a po leto se sploh ne dela. iza to nikomur ne svetujem iz daljnih krajev hoditi sem dela iskati. Tu hočem nekoliko poročati iz mojega življenja v Montani. Delal sem v premogofcopu na Brid-ger, (Mont., in kar nenadoma je vse zastopalo; moral je iti Vsaki, rad ali nerald z trebuhom, zn kruhom, Jaz in moj prijatelj sva se odločila, da greva na Jo o ek City, ker sva Večkrat slišala o to-mošnji bogati rudi, ter sva mislila da ibo dosti dela. in to teimVeč; ker jie Coocik City v visokih hribih in 63 milj oddaljeno od Mizne železnice Gardiner. Podala sva se ‘čez hribe Bear tooth Mountain, ali žalibog tudi tam ni bilo dela doibiii, ker še tisti niso vsi delali, kar jih je tam bilo. Prisiljena sva bila poit r adaljevat čez Yellowstone Park proti Gardiner in dalje v Aldridge. Tam sva imela zopet smolo in podala sva se naprej proti Trail Creek, Mont., in tam je šelej bosis obljubil delo čez teden dni kjer sva tudi čakala.. iPrehodiila sva 190 milj, večji del po puščavi. V Trail Creek sva začetkoma še nekaj zaslužila, a potem je kraj postal slab in nisva mogla več kaj zaslužiti. Zahtevala sva Od1 bossa, da namia zaslužek priboljša, pa je rekel, da tega nemo r e storiti; toda pač ni hotel, ko unija je samo za meseč-nino pobirati, iza drugo se ae izmeni, in mielsečnina znaša celo po $1.25, ker so sami podrepniki za officirje. Odgovor sem dobil: če ne boš ti, Ibo pa drugi. Ker ja večje število premogokopov štopalo, je ibilo poVsod dosti ljudi. Cital sem o prošperiteti po volitvah, a iskala sva jo z prijateljem do sedaj zaman, če je bil prav Taft izvoljen predsednikom. Kapitalistični agentje so zopet dobro i potegnili za nos ubogega trpina-delavea. Nevam, ali se bode ked'aj spametovalo delavsko ljudstvo! Konečno moram še omeniti nekega slovenskega salonarja na Trail Creek, ko prav dobro zasto-pi svoj 'busdmess, a žena mu tudi ne zaostaja. Alko kateri Slovencev prinese check iza ¡zmenat, že začne baba upiti: “Halo, ta pi ima check, cheek! Sedaj borna pa pili, pili! Sedaj ipa boš trata, treta! ! ” Kaj vraga, misli da sem ga na cesti pobral! In če ni drugače, mu pa dajo skrivaj kaj v čašo. da potiem nemo r e naprej iti, iu ipredino se glava izčisti je pa tudi žep čifet. •Sedaj pa pozdravim -vse čita-telje iin čitateljiice “Glas Svoboda” Iter Vam voščim veselo novo leto, Tebi dragi mi list pa obilo predplačnikov. Sežepoznamo. Clevalandi, 0. 21. dec. 1908. Tukaj Vam pošljem mojo, že izd a vn e j poteklo naročnio za pri-Ijlubljeni list “Glas Svobode.” Nij molja krivda, da nisem 'že poravnal naročnino poprad, marveč ikri v je kapital ¡Stičen, mamon. Brosiim Vas, da stojite vedno na straži ter opazujte uradhike S. N. P. Jednoite, in obelodanite ni jih dto škrajnosbi nečuvano po-četjja. ■Vam želim srečne božične praznika i.t.d. 'Soc. pozdrav • • ■ k t a * t 1 AVSTRHMERIKANSKA-LINIJA, V NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO PARNIKI PLUJEJO IZ NEW YORKA: Martha Washington ó. feb ’09 Alice...........17. feb. ’09 Laura........... 3. mar.’09 “Laura in “Alice” sta «ova parnika «a dva vijaka. “Francesca” in “Sofie Hohenberg” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena. NaŠS pristanišča so: K3T Za Avstrijo—TRST, za Ogrsko—REKA Železniške cene na teh ozemljab so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp Bros. &. Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Zaloga pohištva Dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno velika izbira. Tapetniško blago in železno pohištvo. V. KOBZINA-tu 580-582 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROQA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi, La Provence........30,000 HP ¡La Lorraine.......22.000 BP La Savoie..........22.000 HP | La Touraine......20.000 HP Chicago, nov parnik....9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na j amikil družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE ïï. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, IU. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111, VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111. Trgovina s novodobnim obuvalom Vstanovljoim leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah, JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Banke Dobra Unijska Gostilna,kjerse dobi mrzel in gorak prigri- |AC Q Cfocfnv zek. : Pod vodstvom JvJ« JlflOHIy 650 Bloe Island Ave. Veliki Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. WELKY’S Restavracija in gostilna 55 2 Blue Island Ave. CHICAGO vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 1458 JOSIP REMSKO GOSTILNIČAR 163 Reed St., Milwaukee, Wis. se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpolago KEGLJIŠČE in DVORANA V ITALIJO v Egipt in adrijansko morje, ter a-zorsko obrežje in Maderc, vse v div-nih pokrajinah, kjer je zimsko podnebje kot poleti, preplujejo parniki Cimard Line« Društvo vstanovljeno leta 1840 (pd sluje 69 let.) Velikanski novi parniki novodobno opremljeni' CARMANIA. “e m. . največji in najlepši brod sveta, CAR0NIA, (f dvojnimi vijaki) v- --vjuuiu vij hm; i , ljevdolg, in z 20.000 binske moči. Dva najvedja parnika sveta; pluje iz New Yc januarja in 4. mi CARMANIA januarja in 4. m riDANI A odPlBje iz New Yorki VAIwl! IA bruarja 1909. V Ozore, Madera, Gibraltar, i va,Neapo1,Aleksandrijo,Trst in Vsi novi in novodobno opremljeni Carpathia z 13.600 tonami Slavotiia z 10.600 ,, Potitiania z 10.000 Ultottia z 10.400 Vse pojasnila daje CIJNAR robrodao društvo, L. t. d. F. G. WHITING, Nlgr. West D 's. S E.’ CORNER Dearborn in Eandol] CHICAGO. Kakor tudi vsi lokalni agenti. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugi! neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 140 Največja zaloga raznovrstnih harmonik. Pišite po cenik. Raznovrstne GLASBENE INSTRUMENTE prodaja in popravlja Josip Jiran 459 W. 18th St. Chicago, Ul. IZ STARE DOMOVINE Nesreča. Dne 16. dec. se je 25-letni delavec Ernest Cepelin v rudniku' v Zagorju ¡pri razstreljevanja. z dinamitom, po glavi tako poškodoval, da so ga miorali prepeljati v deželno bolnišnico. Pod vlak je skočila pri Delnicah pri Reki 341etna Frančiška Mal-ner. Kaj je žensko gnalo v smrt, ni znano. V njenem koveegu so dobili 1700 K denarja. Umor in dva samoumora. Na fin. postaji v Kredu pri Kobaridu se je 2. dec. ustrelil eden tam službujočih fin. nadstražnikov. 10. dec. je pa v bližnji vasi Staro-selo ustrelil fin. respicijent 801et-nega gostilničarja Burča in samega seibe. V morje je skočila v Trstu 33-letna Domienika Pesjak, a so jo še ¡pravočasno Tešili. Moža je vrgla božjast, ko je videl ženo skočiti v vodo. Prijet pustolovec. Tržaška policija je prijela pustolovca, za katerega ime se še pravzaprav ne ve. V Benetkah je osleparil za 3000 lir, v Trstu ¡je imel pa tudi take namene. Imenoval se je Charles Oarreto iz Nice doma, druigič Osvald Queiros iz Brazilije, potem Duiiuant in De Blund. Veliko pomanjkanje vode so je pojavilo tudi na Notranjskem. V vipavski dolini hodijo iz mnogih vasi z vozmii v Vipavo po vodo. Podnanoške in pivške vasi se boje, da j im bo v kratkem zmanjkalo vode za živino. Ljudstvo in živina bo hudo trpela, če se bo morala v zimskem mrazu dovažati iz oddaljenih studencev voda za domačo porabo. Krstiti ga ni hotel. Z Iga se poroča : Žena g. 'Nikolaja Škabra z Iga je porodila pred nekaj dnevi dete, katero je tako nesrečno, da ga kaplan ni hotel krstiti. Otrok je že teden dni brez krsta. Krstiti ga pa ni hotel zato, ker je boter g. Jožef ¡Hiteje na sumu, da je so-cialnodemokratieen, akoravno to ni res. Tudi g. Mauring sovraži g. botra, ker je njegov sosed! Pri zadnji deželnozborski volitvii niso vsi Ižanci volili klerikalnega poslanca in zato nam je iz jeze odpovedal biro, za katero se mu Ižanci prav lepo zahvalimo. Tako se guli ljudstvo! Pri Sv. Emi pri Šmarju se je nabiralo za nove cerkvene zvonove in se je nabralo 3000 K. Ko bi pa bilo treba plačati, pa denarja ni bilo nikjer in ljubi farmam so imeli čast znova zložiti potrebno svoto. Denar je pobiral neki kaplan. — Tudi iz Laišfeeiga trga 'dohajajo čudne stvari, katere bo začela preiskovati oblast. — Tako se menida praktično izvršuje bojni klic duhovščine: Z Bogom in Marijo za ljudstvo! Tako je prav! Tudi slovenski vlagatelji nemških 'hranilnic v Celju, Mariboru in- Ptuju so se začeli zavedati svoje narodne dolžnosti ter dvigati slovenski denar in ga nalagati v slovenske denarne zavode. Nekateri ga pošiljajo celo v Ljubljano v Mestno 'hranilnico. Tako je prav! — “Neki kmet je rekel: “Eh, tako mora biti! Lopov se drži lopova, cigan cigana, Nemec Nemca, Slovenec, ti pa se drži brata Slovenca!” Divji ljubimec. 251etni hlapec Jožef Kožar in Jožefa Novak, rejenka posestnika Ajleea, v Malem Janžem vrhu pri Radgoni sta se mislila vzeti pred' adventom. Ravno zadnji čas se je pa zaroka razbila, ker je bil Kožar sirov in nasilen. ¡Šla sta namreč že delat “pismlo”, kjer se je pri notarju .pirnica spuntala, češ, da se ji s poroko še^ne mudi tako zelo. To je Kožarja spravilo v ogenj. Kupil je samokres in dekletu zagrozil, da jo ustreli. Šel je pit in razgrajal in kazal samokres, dokler miui ga ni orožnik vzel. Kožar si je kupil' drug revolver, streljal ž njim proti Novakovi in razbil vse šilpe pri Ajlecu. Divjal je toliko časa, dokler ga niso zaprli. Pred mariborskim okrožnim sodiščem je 'bil obsojen na 8 mesecev težke ječe. Mir med prebivalstvom v Bosni? Spominjajo se naši čitatelji, ka-' ko kruto so bosanske oblasti pred nekaj meseci obsodile na več let ječe nekatere urednike časopisov v Banjaluki, ker so pisali odkrito resnico o vladnem sistemu v Bosni. Reklo se je takrat, da je bosansko prebivalstvo zadovoljno s svojo usodo in da so ti obsojeni 'bili le hujskači. A 'cujmo! Pred nekaj tedni so bili ti mučeniki pomiloščeni in ko so se vrnili iz ogrskih ječ v Banjaluko, jih je čakala tamkaj množica nad 15000 ljudi ter jih nemo sicer, kakor to vsled nasilnega vladnega sistema mora biti, a navdušeno pozdravila, Takšno je torej, tisto “Avstriji prijazno” razpoloženj; med prebivalstvom Bosne in Her cegovine, o katerem' lažejo avstrijski oficijelni časopisi! Beg dveh ljubimcev iz Galicije Dne 15. decembra je došla na tržaško policijo iz Pomorzanov Galiciji brzojavka nekega Stanislava Graff, s katero je naprosil, naj se aretira dr. Roman Urysz, ki da je pobegnil z njegovo mladoletno hčerjo Stanislavo. Policija je nato poizvedovala, ali brez uspeha. Šele 8 dec. je policija zasačila neki parček v trenotku, ko se je hotel ukrcati1 na parnik “Avstro Američane ”“Soifija Hohenberg”, ki je odhajal v Ameriko. Bil je to dolgo iskan parček Izvedelo se je potem od Graffa, ki je upravitelj posestev grofa Potookeiga, da je dr. Urysz že o ženjen, in da 'je zapustil ženo o Galiciji, da bi pobegnil z mlado 201et.no Stanislavo Graffovo. Na policiji je dr. Urysz rekel, da je pobegnil, ker ni mogel več strpeti pri ženi in je neznansko ljubil lepo Stanislavo. Dekle je izpove dalo, da jo je oče strašno sitnaril, tako da si je celo hotela vzeti življenje, — a našla je toiažnika v zdravniku dr. Uryszu. Radi tega, da se je vanj strastno zaljubi la in sklenila ž njimi pobegniti. Rotila se je, da ni imela dosedaj nikake intimne zveze ž njim in da je pripravljena podvreči sc zdravniški' viziti. Dr. Urysza, ki je zakrivil zločin ugrabitve mladoletne, so pridržali v zaporu, do-čim sta spremila njegovo ljubico dva policijska agenta na kolodvor, da jo odpremita na njem dom. Resnica o uporu 36. pehotnega polka v Brodu. V “'Srbobranu” čitamo: “36. pehotni polk je prišel okoli 11. ponoči v Slavonski Brod. Tu so se vojaki odpočili. Odpočitek je bil tako kratek, da so vojaki imeli samo toliko časa, da so se vsedli in popili čašo piva. Zaeno s temi polkom je prispel v Brod tudi 35 pehotni polk, sami Nemci, dočim so pri 36 pehotnem' polku sami Čehi iz Mlade Boleslave. Iz ¡Slovanskega Broda so se odpeljali v Bosanski Brod; odkoder bi se morali ob 2. po polnoči odipeljat-i dalje proti Sarajevu. V Bosanskem Brodu sta bila pripravljena dva posebna vlaka za ta polka. Nemce so spravili v zakurjene vozove III. razreda, a Čehe so hoteli stlačiti v mrzle, odprte živinske vozove, kjer seveda ni peči. Boječ se, da v teh vozovih zmrznejo — v posavski nižini je bilo mraza — 10° C, v bosanski ravnini — 15° do — 170'1 C, in razjarjeni, da so se itak že iz Plzna do Broda morali voziti v mrzlih vozovih, so se vzp roti vili in niso hoteli vstopiti v vagone. Nastala je velikanska zmešnjava. Častniki, razumevajoč resnost položaja, so nemiudo m a poslali v Bosanski Brod po madžarski 39 pehotni polk. Ta polk je v najkrajšem času prihitel z nasajenimi bajoneti na lice mesta, obkolil Čehe in jih razorožil. Nato so jih spravili v vagone in jih pod stražo bajonetov odpravili proti Sarajevu. Tu je suha resnica. ¡Kaj se je dalje z reveži dogodilo, se ne ve.” lAko d'o sedaj ni nobeno sredstvo proti Tvojemu revmatizmu pomagalo, tako ni nikakega povoda, da nebi “Pain Expeller s sidro” pomagal. On bo pomagal! Preko 30 letna raba v vseh deželah syeta dokazuje njegovo vrednost. Naredi poiskušnjo ž njim in bodi prost Tvojih bolečini Samo 26cts. in 50cts. NAVARNO ZNAMENJE Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadom, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je POKVARJEN APETIT kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode JOSEPH TEXXEE’a lWw» REGISTERS» K* pospešilo dober tek, popolno prebavljenje, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje. Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker ee lahko daje otrokom kako* odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo. UPR AŠ AN J E. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno. Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih, Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju JOS. TRINER, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Podpisani naznanjam Slovencom in Hrvatom da točim v svoji gostiln-i zraven Atlas pivovarne razven dobre Atlasove pive MAGNET tudi najboljša Californijska vina ter izvrstne rakije, in sicer na 680 BLUE ISLAND AVENUE Nadalje postrežem s prostim mrzlem in gorkem prigriskom dopoldne in popoldne, a opoldne dajem izvrstno kosilo za I5c s kozarcem pive ali vina. IG. F. HALLER, lastnik J. HERMANEK 633 Blae Island Avenue. Chicago, lil. Ostrige, raki, ribe in velika zaloga konzerv Gabriel Vouk, slovenski krojač v Chicagi: naznanja slav. občinstvu, da je prevzel obrt od g. M. Erklauca, ter nakupil raznega blaga v izdelovanje novih in popravo starih oblek po zmerno nizkih cenah. Se priporoča Gabriel Vouk, 624 S. Centre Ave. CHICAGO.! 1LL. VACLAV DONAT izdeluje neopojne pijače, so-dovico in mineralno vodo. IS6 IS Sl, Tel, Ganal 8296 i» 17 JEWELED RAILROAD WATCH Patentiran navijalnik, za možke aliženske 18k SOLID GOLD filled z lepodkrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas, primerne idelavcem na železnicah. AMČENA ZA 20 let. Ža prihodnjih oO dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot __ se tu reprezetira N E PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko Slačaš $35.00 za ravno takšno uro ako 1o kupiš od omačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlačeno verižico in p**ivezek darujemo z vsako uro. ^ EXCELSIOR WATCH Co 9OT ATHINH«M B'L»’«, Chicaga w. SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM bj. 6 Bine Island Avenue, Chicago TELEFON CANAL 955 Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. L' Kašparjeva Državna Banka, --------vogal Bine Island Ave. & 19. «1.- VLOGE 32.500,000.00 GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00 Prva in edina češka državna banka v Cbicagl. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. SEMI JE CAS. Zakaj ne darte svojim prijateljem DOBRE SLIKE za božično darilo. Sedaj je čas,da si jih date narediti pri Izk-ašenem fotografu on je mož za to, in čas je sedaj, da podarite sorodnikom in prijateljem lepe slike po nizki ceni. 391-393 Blue Island Ave., vogal 14. Place Ustanovljena l. 1883 - CHICA®© Prone Canal 38f Štev. 1005. - Garantirano pod “Food and Drugs” A*ct, dne 30. junia, 1906. alcohol n vmcmt. Vsi lekarnarji ga prodojajo, ker je v resnici najboljše in najzanesljivejše zdravilo za vsakovrstem kašelj, piehkc in za vse bolezni v grlu. Cena 25 in 50 centov. Thal »I Lop, C*sM«* ¡A ul«. ; M W, . pneumortl». Croup, n __i ..S£3i~ Hi““U - 5 . rmcrco CÍNTS 5 Gosp. Pavel Novak, 16 Chapman st., Wiliman-tic, Cann., nam je pisal on dan, kot sledi “Pošiljam Vam svoje srčno zahvalo za Vaš Balzam za pljuča, ker me je rešil gotove jetike. Imel sem hud kašelj, a sedaj se prav dobro počutin.” Vprašajte za Severov Almanah za leto 1909, dobite ga zastonj VPRAŠAJTE PRI DRUGISTIH. Vnetje. Tonika. Otekline, vnetje in bolečine živcev; hitra živčni ali od vnetja povzročneni revmatismem, nevralgija, nervoznost trganje v gležnjih in bolečine take vrste bodejo izginile, ako boleče prostore nanažete z mazilom, kot je Ako je vaša kri oslabela, ako so vaši prebavni organi v neredu, ako trpite na navadni sla^ bostiali ako ste podvrženi zabasanosti, potem počnite rabiti SEVEROVO OLJE sv. GGTHARDA. SEVEROV BALZAM ŽIVIMI. Namažite boleče prostorem s tem mazilom. Lehko ga vribljeta z rokami kakih deset ali petnajst minut. To se naj nadaljuje po dva ali trikrat na dan. Oritko nemočite v Seve-rovoOljesv. Gotharda. To Vam bo v gotovo pomoč. Cena 50 centov. Oživi in okrepča kri ter deluje na prebavne organe, ker je idealna tonika. Osebe, ki so ravno ozdrveale od kake bolezni bodejo našle v tem zdravilu zdatno pomoč in okrepčilo. Možje in žene ga čislajo. Cena 75 centov. ©«§3)<2§3)<2 Slovenci pozor! % Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge Ki važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se og-tp lasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini, Čistim stare obleke in izdelujem nove J»“ j. najnovejši modi in nizki ceni. JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Avs. blizo 18. ulice Chicago, lil. fr « Nekatere prodajalne trde, da Pozor rojaki! Potujočim rojakom po Združenih državah. onim v Chicagi in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojem ravnoku-pljenem saloonu “Triglav” Vedno sveže “Atlas” pivo in vsakovrstne likerje. Unijske smodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegljišče in “pool” miza. Zagotavljam solidno postrežbo in se priporočam za obilp'n obisk. John Mladič 611 So, Center Ave., blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL. cena tega ali onega je za polovico. nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za m«ške obleke. Oglejte si našo zalogo OBUČE.^ ANTON EINHARD & SON — Pogrebnika — Kočije za dobiti za vse priložnosti 471 W. 19th Street Chicago, 111 Edward Paucli ------ gostilničar---- * 663 Blue Island Avenue CHICAGO.; Kloboučnia a ItAKÁZK0VE «id VERDIE SE * ZVLÁÍTm roZORRQST I Uil t.T Inid zbožtm vypravnÿm 598-600 BLUE, ISLAND AVENUE GOSTILNA SLOVENSKI DOM NA NOVEM PROSTORU 583 S. Centre Ave. vogal 18. St. Slovenci in drugi bratje Slovani, kateri hočejo izvanredno dobro postreženi biti, naj pridejo da se prepričajo osebno. Za kar vabi s poštonvanjem Mohor Mladič se RAZNO IN DRUGO. 0 pobeglem puljskem proštu Zanettiju o katerem smo že poročili se sumi, da je v Italiji. V njegovi cerkveni upravi baje manjka 160.000 K. Bojkot na Češkem. Ministrski predsednik Bienerth je izjavil, da je sedanji bojkot na Češkem in Moravskem prot ¿postave n ter bo izdal .proti njemu vsa postavna sredstva. Češki časopisi, ki zapišejo le besedo o bojkotu, so zaplenjeni. Vratar podedoval 10 milijonov. ‘V Budapešti je umrla grofica Batthiany Tamoczy, Iki je zapustila celo svoje premoženje 10 milijonov Aleksandru Tamoczy-jui, ki je portir v nekem hotelu v Maku. Občinski sodnik — poglavar roparjev. V Pricsianu na Ogrskem je bilo nedavno vlomljeno, v občinski urad. Roparji so odnesli vso imovino. Sedaj so zaprli sodnika sosednje občine, ki je v družbi z nekaterimi imovitimi kmeti izvršil rop. Zapuščina Ivana Ortha, bivšega avstrijskega nadvojvoda, znaša 30 milijonov ter dobiva obresti Leoipold W61flimg. Cesar je sedaj odredil, da se premoženje razdeli leta 1017. med sorodnike, ako do tačas ne bo glasu o Orthu. Devico Orleansko proglasijo v najkrajšem času za svetnico. Papež je izjavil francoskim škofom, da upa, da se bo Francija na priprošnjo nove svetnice vrnila v naročje katoliške cerkve!??______ Slovanska trobojnica na Dantejevem spomeniku. Na Dantejevem spomeniku v Tridentu je nekdo ponoči izobesil italijansko zastavo z napisom “Slava belf;-jorskim mučenikom!” in slovansko trobojnico z napisom “Slava. Prahi!” Policija je obe zastavi odstranila. Zagonetna smrt vseučiliškega profesorja. V Bukareštu je umrl vseučilišču i profesor, senator Cantile, ki je stanoval v svoji vili z neko mlado damo. Ko so ga pokopali, se je izkazalo, da manjka iz njetgovega premoženja 900.000 kron. Na sumlu je mlada sostanovalka, da je profesorja zastrupi, la. : Nemčija proti avstro-ogrski trgovini na Turškem. Nemške pa-robrodne družbe, ki se dotikajo na svojem potovanju turskih luk, nočejo več sprejemati za prevoz niti onega blaga, ki se pošilja iz Avstrije preko Hamburga in ¡Bremena V Turčijo. Tako je Nemčija med glavnimi čini tel,] i v podpiranju trgovinskega bojkota proti Avstriji. Leu;a zaveznica! Židje v Budimpešti. Pred 40 leti ye bilo 40.000 Židov, a danes y.u je že nad 200.000, to je skoraj tretjina vsega prebivalstva. Toda v mestnem občinskem svetu pa imajo veliko večino. Izmed 200 voljenih občinskih svetnikov je namreč 178 Židov in le 22 kristjanov. O mestnem, gospodarstvu odločujejo potemtakem le Židje. Sicer pa je oholim Madžarom skoraj privoščiti tako pokoro, ker bi sicer samozavestnega napuha popokali. Harem sultana Abdula Aziza Odstavljeni maroški sultan je dober poznavalec žensk. V svojem haremu ima zbirko nad 200 čer-keških lepotic. Taka zbirka je v orijentu del dvorskega sijaja. Odkar je sultan izgubil krono, mn tudi potratnega harema ni treba. Tako vsaj sodi njegov braL sedanji sultan Mulej Hafid. ki je ponudil bratu lepo vsoto za njegov harem. Ker je Abdul v denarnih stiskah, se kupčija med bratoma najbrže sklene. Bringant Giovami Carbone. Iz Milana se piše : Zastopnik ndkefga tukajšnega lista je preld kratkimi v CiviitaiveCcbiia nekdanjega rotpanskieiga vodja stare idilične šole abfckah kaltbri se maha. ja v štoli jamski ječi, iln to je: Gio-vami Garboma. Le ta je bil koncem šetslttdebefeiga lelta sltrah provinc Avetlibo in Salomo. Potem, ko je vlada preko 500 njegovih sorod- nikov Jur prijateljev pozaprla, zaradi . izaščilte, se je: Carbone sam ipredštavil takratnemu avstrijskemu generalu Pallaivicini, da je bedi svojih pristašev konec storil. Lelta 1871 je bil od porotnega sodišča v Aivedliinu, na smrt obsojen toda v dosmrtno ječo pomil o-šeem. Za časa njegov ega “delovanja” boit «¡parski vodja, je bil ndaričnač ilzvainreldne lepote in ei-lošti tier je še danes prilknipljive vnaajosti in svežega duha. Na vprašanje žumaililslta, če je njegova tolpa tuldi umore doprinašala, je Oaribone odgovoril: “'Mi smio pač tri ali štiri može ulsmiltili in nekaj vojakov ubili, kateri so po našemi življenju stregli.” “'V temi slučaju se je šlo za o-pravičeno samoobrambo ? ’ ’ ‘“Popolnotaia prav; ker je moje življenje goltovo več vredno, kakor naljlsrilbo kteiro dlruigo, tako je bilo naravno, da sem nasprotnike z polti spravil, dla niso mene prehiteli.” “Po/vejlte mri, Oarlbone, kot inteligenten človek, kakšen razloček je med tistim ki krade, in tistem, ko denar grozilnim potom z pilsmii izsiljuje, kakor ste Vi to storili ? ’ ’ “Poiglddilte Vi, kdor krade, stori podlost; in jaz najdem, da je Vse druga stvar, vsleld grozilnih piiselm deniar dobiti.” — ‘“Ali ste verni?” “Kolt mladenič seim bil zelo religiozen, a poltem ko sem toliko prestal in trpel, setm vero zgubil.” “Ali radi citate?” “Ko seim še dobro vida 1, sem mnogo čital. Rioimialni se mri ne db-ipaldejo, so brezkoristne basni. Tem nalsprotno gprme zgodovinske iklnjige vedno zanimriivale. jaz sem zgodbo od Cainito (Najbrže “Storila diagiri Italiami” italijanskega zgodovinarja. Oip. ur.) čital, poltem se mri je življenje Napoleona I. ¡Izvrstno dbpadlo. in nič marnje je imela iza me privlačno moč “Nebeška komedija”. (Dante. Op. ur.) “Kaj Vam najbolj manjka v zaporu?” “'Svoboda.” “Ali raizmeroima se Vam tukaj slabo ne godi?” “Pred letom' 1800 smo imeli velike zlorabe in bestijalne paznike, toda danes je bolje. Živela civilizacija v Italiji! Verujte mi, da človek se le tedaj poboljša, ako se mu z dobrim nasproti pride.”* “Vi ste predstojnik; Vaše skupinic?” , ; ' . | “«Jr.ž nisem niitktoli hotel kak u-raid iimeiti. Nelkelga dlne mi je rav-naltelj ponudil, da bi predstiojni-štvo krojaštiva preiVzel, a sem ga prosil da naj to misel opusti. Človek mlona. prosit biiti, ko pa kakšen urald imia takoj krožijo razne vesti o njem. In potem, dla se Ukazuje mora človek biti oduren in tr« dlosrčen itm to se mi n,e diopade.” “Ko ste mladi bili, ste lepe dekleta radi jmelrii?” “Ne, j;az nisem nikoli ljubavno razmerje imel. Posebno, ko sem imiojii tolpi načeloval, sem imel pred ženškalmi strah. One bi bile imeni past naistorvile in policiji izdale; kajti žetmSkia poprej Judež postane, kot pa moški. ’ ’ (Iz vseh betsad Oarbonrijia se zrcali plemenitost. V mladosti je bil na triletno ječo obsojen1 po nedolžnem, in ko se mu je posrečilo pobegniti, ubežal je ibiil v gorovje. Kmali se je četo raznih elementov okoli njega izbrala, tieg ga za naieelnika izvolila. Bil je strog s svojim podložnikom, ter ni navadile rope poznal in ne pripustil, a za revno ijhidistvo je bil pravi blagoslov, ker je vse mield revne razdelil, kar je od bogaltilnov izsilil. Da se je bal ženskega iiadajal-stlvai, si je skoraj gotovo predistav-lja.1 svojega “velikegia” rojaka Rinaldo Rrinaldrilnija. kalterega je bila ljubica Roza iždala. ITalkrilsto je konjedercova hčer Ana. pri Dunaju glalsoviitega “ Šim-derhanelsa'” ilzdlaila. Nile bolje se ni godilo Joso TIdmaniču pri Zagrebu. Ženske, Oh te ženske! Op. ur.) Vsak slovenski delavec mora citati “Glas Svobode”! IZBRUH ETNE. Potres v Siciliji ni samo povzročil, da je pričel Etna ogenj bljuvati, temiveč povzročil je tudi, da je naš sosed tam izza plota, začel bljuvati njemu prirojeno gnojnico, na nas. Lopovi, revolver žurnalistii, zavijači i.t.d. kar okrog nas fr če. Toda, te psovke ndbojo na nas obtičale, marveč vrnili jih 'bomo v dostojnem tonu) z 100% obrestmi, da bo vsaj kaj zaleglo. Pri vsem ‘bojnem klicu z dne 29. dec. 1. 1. št. 68 je čez vse značilno, da gospodje streljajo izza kota na nas; izpod nadpisa S. Gomipers, kliče vsečasti vredni g. Zajvrtnik članom S. N. P. J. v spomin oni nasvet konvenciji S. N. P. J. na kateri se je maja meseca 1908 baje sklenilo, da se -mora list “Glas Svobode” bojkotirati. To je svetoval Kržetov o-proda in tajni svetnik, koji sliši na ime Zavertnik — ne Zavrtnik. Da je večina konvencije predlog sprejela (?) je tako verjetno kakor je verjetno da so bili dele-gatje konvencije povsem pravilno izvoljeni. Sicer pobožna želja ig. Zavrtnika in ne Er že ta se ne bo izpolnila, ker “Glas Svobode” stoji danes na boljšemu stališču, 'kot je ikedaj popred, in bo tudi v prihodnje stal, če je to gospodom izza plota prav ali ne. Toliko pa .pripomnimo že danes, da ako zvemo le za en slučaj, da se kakšnemu naših naročnikov, kateri je tudi član S. N. P. J. najmanjša krivica dela, borno vedli, kaj da nam je storiti. Izbruh steki j ih slin je naravna posledica, ker razkrinkavamo go-rostasno početje v gl. uradu S. N. P. J. in sicer stvari katere so tajni svetniki g. Kržeta prikriti hoteli. In le ti pravijo, da so delavski prijatelji!! Saj ti ljudje niti ne vedo, kaj je delavski prijatelj, ali bolje rečeno nočejo vedeti, ko ravno nasprotno dokazujejo z djamji, kar pišejo. Ogenj je bil že v strehi, ko so bili prisiljeni, da so zakrulili: “'No ja, za par sto dolarjev se gre pri Jednoti” pa konc besedi. Vi gospodje! Vam ne bi niti enega centa zaupali, kajti ako Vam je par sto dolarjev bagatein ost, potem vemo pri čem,, da smo! Sicer pa, saj vemo s kom, da imamo opraviti! Tako so tudi gospodje pri listu izza plota z nasvetom pri rokah, da bi se nas iz ameriške javnosti iztrebilo. Hm, velikodušno! Zakaj pa ne kar iz Amerike sploh tja v staro domovino zapoditi? Zato, ker vedo, da mi zamoremo hoditi, komor hočemo, kar je n)jim preprečeno, n. pr. Podnara, Ljubljana, Logatec, Trst, Pulj i.t.d. so okuženi kraji, ker bi jih sicer sprejeli toda možje, koji čez krajec lune gledajo in bi jim takoj pasje nagobčnike natakni- li. Tako je s tem vzor-gospodom! In pri vsem teni, da so oči to delavski sovražniki, se predrznejo, da pri vsih društvih S. N. P. J. beračijo za pomoč ter svoje bera čenje podpirajo s tem, da pravijo koliko so v prospeh Jednoti storili! O, ti prokleta nesramnost! Nadjam«, da bojo društva “slepilo” vrnili s pripombo: “Se ne sprejme”. (Refrnse.) Ali ne bi hotli gospodje navesti v kom obstoji tisto “dobro” v prilog 'S. N. P. J.? Ali morebiti, da je g. Zavrtnik Jednoti koristil, ko je dva ali tri dni računal o Jednotni blagajni, da je bil ves poten-, a ko je bil pozvan, naj račun pokaže, da se vidi kako stvar stoji, je vse svoje delo v peč porinil, ter izjavil, da računstvo ni njelgova stvar, a dnevnine iz Jednotne blagajne je pa le v žep vtaknil! Mi, ko smo lopovi, ne bi imogli kaj takega storiti, a g. Zavrtnifcu je dovoljeno, ker je poštenjak od vrha do tal! Tako, na svidenje, da Vam lopove pošteno vrnemo! Rojak, kiateirema si včeraj da? “Glas Svobode”, dia je čital, je d'&nies pripravljen naročiti se nanj. Pojdi k njemu in videl boš, da je res. Pozor Milwaukee ! 'Skoraj je nodlofetojno za nas Milwauâke Slovence, ker se”za nais taiko malo ve tudii na zuinaj. to jie v javmosti. Živtilmio tako rekoč bolj imiimio življenje. Domače, meidselboj'me ralzmere uravnamo rajši sami mleldi seibo j. Vidi se kakor, da bi nas bilo prav malo ali pa, dla smo zaispatati oziroma na-rodho mrtvi ; vendar temu ni tako v resnici. Rialznih medsebojnih doživlja! jd v, ne trobimo radi v svet. Rete pa jei, da živimo sami med seboj živathlnio, d!a včasih celo burno žilvlj'dn.. Ravnioldušno radi prenašamo vsalko Ihiiibo, 'ki prileti na nas, Ibodi si od! etn'e ali druige- 'strani. Ravlno taikto p pl iva jo na nas do-.gddfci, vnanjega sveta; toda svojim čultdlom nedaimo izraza širši javmosti. Otetaja nam vedno le v krapkeim spominu, kalki pretresljivi dogodki, ki se odigravajo v Stari domovini. Talko globoko sočutje do svojih bratov vlaglo se je tuldi v naša srca, ko so morali dime 20. septembra v LjluIMjani' krStiti z nedolžno krtv-jo naših braltov ‘krivično- tlalčeno domovino. Nltemlo pozabili še pre-itreisljivih dogodkov! Ostanejo nam tuidi poMsetm, na videž skoro mrtvim Slovetoicdm v vednem spo^ mintu. S|pomilo je živ in popelje nais nazaj v Ono d!obo pros vitij en e avstrijske vlado, 'ko so c. kr. grofi v iraetaui cetearja vzeli našim de-dlom zemljo in njih1 premoženje, ugrabili jim lep« hčere, a nje samo pa ralbili živinsko kot zavržene sulžnije. Še živijo sivi stiahčki. ki o knultilh dOgddlkih priipovedhje-jo svojcem, o 'zatiranju priproste-ga ljudstva. Maliteilkak bridki izdih izvije se starcu, ob takih pripovedovanj in solza mlu zalije že moltino, omazamo dkd. IFri tem ni čuldla, ako nam ne zavre kri iln vzplamti tem neuitešlj i-vejše sovraštvo do krvoželne mačehe Avstrije. Pomilujemo tem bolj te(pbalnie rojake, navdaja nas •tem bolj s sdčultjem, če pomislimo, ■da tišče ulbogo ljuidlstvo še danes k tlom iteti krvosesi, zaradi katerih je bilo nate mtnogo rojenih v relvščiinl, zaradi kterih je- nas mnogo duševno ubitih, zaradi kterih se.nas mtnogo potika po divji tujini za kruhom!, da si je naša domovina dovolj bogata, — toda za tujca! Avtetrijteka vi aida ve, da se Slo-vetnieii poitegiujejio iza pravično ¡stvar : da bi samiim sebi rta lastnih tleh dali za uradnike svoje sinove, dla bi trgovci 'postali njih lastni otroci' in da bi imdulsltrija dala dobrega- zaslužka našim rodnim delavcem. Zalto, pa je kot sitara mam sovražnica, nastopila pxroti nam tako slepo, tako krvavo. Ta sramotni nastop uibuldil je pri mas tem večjie ogorčenje, ker se premnogi tuldi zavedamo, kot primorani izgredi proti državnem sistemu. Podivjanost aivfeltrijislke vlade, pretresla je tudi nekoliko močnejše naše živce- Skoraj lahko rečemo, da ogorčenje proti avstrijski vladi je precej veliko med nami. Vtel-eid talkah in enakih dogodkov., polžuiriii so se tukaj rojaki in rojakinje pokazati svoj pravi .značaj v narodnem vprašanju. Y to isvilbo priredita Slovenski pevski klub “ZvOn” in Slovenski taimlbu-raišlfai Mtalb “ Adrija ”, izvirno za-loigro “Narodni mučeniki.” Igra je krasna vipremenjema z pred-in po-iigri, kakor huldi v treh dejanjih. Celi iigrofcaz predlstavdja pretresljive dogodke v Ljubljani. dne 30. septembra 1908, ter se predstava priredi, dne 10. januarja 1909 v Turn Halle na National Ave. Začetek igre točno ob 2 uri popoldan. Po igri bode ,profeta zabava do polnoči , čitetti dohodek je namen -jen v pomoč ranjenem' dne 20. sept. v Ljtuhljaini, kakor tudi kot prispevek za spominek slovemfekim narodnim mlučenmikom. ‘Z Ozirom na blag nameni, se pričakuje, dla bode vdeletaba rojakov Slovencev, velika. Slovenci! Pokaižimo, dne 10. januarja, d’a čutimo z našimi rojaki «no stran oceana. Zberimo se na o-¡hrambo naše slovenske meje in tako ščitimo zemljo dedov naših. Le (talko nato bo mogoče se šteti pravim potomcem stare “Slovenije.” Na strani pustimo nekoristno tetrankaTfeitivo, zdnulžaimo se v j eden steber, katerega moč bo presegala našega sovraga, ter združeno močjo pridobimo mi srvoje pravice in se Otreteemo tiranstva, ki nas tlači že Stoletja. S. R. . Nadaljevanje iz 2. strani. likor je mieni znano, takole : 1. Ker je pri nas vedno v žepu suša, daj mi do prihodnje plače $5.00, in ko pride plača, povrne samo $4.00, ostalo je jza obresti1 o-nemu ki je posodil. 2. Ob Vsaki plači moramo igrati za denar, nič nismo izbirčni, vse razumemo, bodisi “amjs”. “poeker” ali pa “dice boks”. To se mora nadaljevati tako dolgo, dokler ni zopet popolnoma suša. Ko dospemo na dom k svoji družini, in če žena vpraša kje je denar, da plača v prodajalni itn mesnici, tuldi ni izbora, udarimo kar po glavi' ali hrbtu; to se mora strogo spolnjevati. 3. Visi gostilničarji morajo dati več kot pet čaš piva za 'kvoder. mora jih hiti višaj dešet. Tudi če je kaj v omari nismo nič izbirčni, če “lunch” stoji eden ali dva dni ali pa celi mesec, je vseeno dobro, to vse md čisto posnaižimo. eaia trohica ne sme ostati. 4. Vsi ljudje na svetu moramo biti enaki, potem bode 'zadovoljstvo. Zakaj ima oni več kot jaz, to ni prav, mi moramo to razdeliti. Mi, mi ker smio “šmart”; in '5. 'Mi smo vzor -Slovenskega naroda v Calumetu, nas vsi posnemajte! Brrr, bediakoviči! Še nekaj. Nekoč se je sestalo več možakov v neki gostilni in med govorom je prišlo vprašanje kaj, da je -vzrok, da so žene teh “obersoeljalištoiv” tako suhe in mršave. Odgovor je bil ta: “Morajo biti mršave, na kredit ni ,za-dobiti nikjer nič, denarja tudi ni in naposled še vsaki teden tepena, to je groza kaj ti 'bedakovi&i uganjajo. Goska-r ni še nikoli nikjer brce dobil, kot ti nesramni tihotapec. Gradiva še dov-oflij pri meni Vam poznateml Prestarju. Op. ur. S tem je stvar -za nas končana. Bradley, 111., 29. dec. 1908. Dedo se je tukaj za eno kur je očetece žboljšalo in gg. bossi nas tudi ne gledajo iveč tako hudo. Vreme imamo do sedaj prijazno, nič še nitemo vid'li belih petakov da Ibi iz neba padali, akora-vno pravijo stare ¡ženice, da le ti beli ipetaki niso sneg, marveč revnih duš cape. Na božični dan smo se kaj dobro imeli in veseli smo bili, 'ker sta d-mela Gran Pa. in Ma. svoje otroke, vnuke, izete in snahe o-kolo selbe. Po 2r2 let ih so se sestali. Tudi Santa ClaUs je pritresel polno vrečo daril. Vse je bilo veselo in še petelin je veselja zapel in ječmenovca je bilo tudi dovolj Naša rojaka Math Požak in njegova vrla soproga iz -Jolieta sta nam veselje delala, ko sta izape-la: “Lepa naša domovina” in več slovenskih pesmi. Mi jima klilčemio: Živela mnogo let! in da bi nam še zapela-: “Mi smo Slovenci, hrabri -junaki.’’ — ¡Sedaj se pa -prisrčno 'zahvaljujem -za -veteeli dan, kterega smo imeli na božič, posebno pa Santa Claus iu vsimi prijateljem ter našemu rojaku Math Požakul in njegovi soprogi za prijateljski o-bisik in veselo novo leto vsirn naročnikom “Glas (Svobode.’’ M. S. G. Koledar zastonj! "Vprašajte Vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili za izvod Severn-vega Slovenskega Almanaha za leto 190©. Ta koledar lastuje razna navodila in priporočila, ki so jaika dobra, za Vsakdanje življenje. Prepotreben je za vsako hišo. Dobit« ga brezplačno, ako vprašate zanj v lekarnah. Ako ga pa nimajo pa pišite naravnost na nas. "W. P. Severa Oo., Oedar Rapids, low». Bolečine v hrbtu in nogah izginejo popolnoma* ako se ud parkrat nariba z Dr. RICHTERJEVIM SitroPainExpellerjem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, o bolečinam v prsih, proti j*, glavo- in zobobolu. V vseh lekarnah, 25 in wr 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. # 215 Pearl St. New York. POZOR ROJAKU Opozarjamo rojake, da nam bode feniga “Opatov Praporščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35c. poštnine prosta. J. C. HERMANEK,. SLOVANSKI LEKARNAR 585 S. Centre Ave. Chicago, 111. ima v zalogi razven vedno svežih zdravil, tudi vse kiurgiene priprave, eno in dvestranske kilne pasove. Glas Svobode Vsem društvam, gostilničarjem, trgovcem kakor tudi posamesni-kom se priporoča “Glas Svobode” za nabavi jen je vsakovrstnih tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine; priskrbi društvena pravila in prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik ali obratno. Vsa pojasnila se dajajo naročnikom “Glas Svobode” brezplačno, samo poštna znamka za 2c, je za odgovor priložiti. Najnovejša slovanska tvrdka EMIL BACHMAN So. Centre be., Chicago, lil. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina Kdor pij« naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! ATLAS BREWING C0. •lnje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. | LAQER | MAGNET j GRANAT j Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. n