PRIMORSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini postale I gruppo Cena 80 lir Leto XXVII. St. 122 (7910) TRST, sreda, 26. maja 1971 20. KONFCRCNCA ŠTIRIH VCLCSH 0 BERLINU Zadovoljstvo v Bonnu za začetek obravnavanja konkretnih vprašanj ■v Štirje veleposlaniki so izjavili, da so «opravili dobro delo» - Zahodne velesile pristale na obravnavanje posameznih in ne globalnega vprašanja Berlina, kar sta predlagali Zahodna Nemčija in Sovjetska zveza isr;,rl ko so ga London, Pariz m vje?n'ngt°n dejansko zavrnili. So-tu,]| a zveza, s čimer se strinja 4 Zahodna Nemčija, predlaga, d0 s® začenja postopno in konkret-W^evati posamezna berlinska Hm., nja. o čemer so razpravljali Vn° tudi v Londonu. fojjrjtifcni opazovalci v Bonnu so bij j8™, da je napredek, ki je °0sežen na današnji seji pred- stavnikov štirih velesil v Berlinu, predvsem posledica ugodnega razvoja pogajanj med ZDA in Sovjetsko zvezo za omejevanje strateške oborožitve in možnosti pogajanj za obojestransko zmanjšanje oboroženih sil v Evropi. Francoski veleposlanik je v pogovoru s časnikarji izjavil, da sta popuščanje napetosti in ugodno ozračje, ki sta se v zadnjem času pojavila prav glede razorožitve, imeli precejšen vpliv tudi na današnje štiristranske pogovore o Berlinu. Zato v bonskih uradnih krogih gledajo z dokajšnjim optimizmom na razvoj in nadaljevanje teh pogajanj, ki lahko B BERLIN, 25. — Tu je bila danes 20. konferenca štirih velesil v Berlinu, katere so se udeležili ameriški, francoski in britanski .•'eposlaniki v Bonnu ter sovjetski veleposlanik v vzhodnem Berlinu, ^»poslaniki 50 razpravljali najprej o sovjetskem in zahodnem °kumentu, ki sta bila predložena na 16. in 17. konferenci in o Pfašanjih, ki so jih predstavniki štirih velesil in Zahodne Nemčije °°r«vnavali 17. in 18. maja v Londonu. Kot poročajo iz Bonna, se je kon-t r*nca zaključila po treh urah ^zprave. Dogovorili so se, da se do ponovno srečali 7. junija. Za-^tilvo je, ,ja uradno sporočilo o •našnjem srečanju govori «o korv-™*nih pogovorih o vprašanjih na "•vnem redu». Toda posamezni /'•poslaniki so bili po konferenci ,Jl zgovorni kot lakonično sporo-n časnikarjem so izrazili pozitiv-oceno o poteku današnjih pogo-#.r°V. Hkrati pa so potrdili, da so r*Vnavali predvsem vprašanje •meta po upadmcah, ki vežejo S“°dni del Berlina v Zahodno Nem-J0- francoski veleposlanik je pri Z dodal, da so glede tega vpra-t^vJa Prišli že v konkretno obrav-Vori°' ■F°l|daril je, da se lahko go-o konkretnem napredku po-IjOTov in izrazil prepričanje, da jco kmalu prišli v zaključno fazo. tel ,sov.ietski veleposlanik je de-d*l’ da so danes opravili dobro takt te®3 ninenja je bil tudi ve-Wslanik ZDA. ta 'X)nskd1 uradnih krogih so da-s0 /..zadovoljstvom zabeležili, da Stalil6 zallodni zavezniki sprejeli l9 ;sta bonske vlade (ki ga je da-tjjjj udi Sovjetska zveza) in ponu-sovjetskemu predsedniku, da Po aeJ° razpravljati konkretno o ja“^eznih vprašanjih Berlina ter ti0 Odložijo na «nadaljnji čas* dokonč-ureditev berlinskega vprašanja, to tan v Bonnu dodajajo, da bo Omočilo dejansko izboljšanje ^danjega zamrznjenega položaja. ijj Bonnu še posebno poudarjajo, stau° Sovjeti naklonjeni temu po-ker želijo čimprej doseči ■m, ac'jo moskovskega sporazu-r>o ^ed Sovjetsko zvezo in Zahod-io j.?mčijo. Zahodnonemška vlada Voi^Je časa vztraja pri zahodnih tjo lah, da se berlinsko vpraša-pjo 2ačne obravnavati postopno. To 5eišn' s^aBšče je povzročilo že pre-K>. »1 6 sporo z zahodnimi zavezni-' ko je Zahodna Nemčija po-rtijr' ocenila sovjetski dokument, ko so ga London, Pariz in postopno pripeljejo do rešitve berlinskega vprašanja. Seveda so s tem povezani tudi odnosi med Zahodno iri Vzhodno Nemčijo. Sicer Ra. ugotavljajo v Bonnu, da je celotno berlinsko vprašanje odvisno predvsem od razvoja in izboljšanja odnosov med Vzhodom in Zahodom. Belci v Budimpešti RIM, 25. — Podtajnik za zunanjo trgovino Belci je dopoldne odpotoval z letalom v Budimpešto, kjer bo jutri sodeloval na italijanskem dnevu na mednarodnem velesejmu, ki se vrši v teh dneh v madžarskem glavnem mestu. Belci je pred odhodom izjavil, da na velesejmu sodeluje 80 italijanskih podjetij ter da se trgovinska izmenjava med I-talijo in Madžarsko stalno krepi. VČERAJ V CASTELPOR ZIANU Predsednik republike Saragat sprejel predstavnike sindikalnih organizacij Poslanska zbornica nadaljuje obravnavo zakonskega predloga o reformi stanovanjske poKtike RIM, 25. — Predsednik republike je danes v Castelporzianu sprejel sindikalne predstavnike: za CGIL Luciana Lamo, Gina Guerro in Silvana Verzellija, za CISL Bruna Stor-tija, Lucia Scalio in Luigija Maca-ria, za UIL pa Raffaela Vannija, Lina Ravecco in Ruggera Ravenno. Gre za zanimivo in novo pobudo predsednika republike, ki odraža bistveno izpremenjene odnose ter novo vlogo sindikalnih organizacij pri reševanju ključnih socialnih in gospodarskih vplašanj, kot je prišlo tudi do izraza glede reforme stanovanjski politike, ko je poslanska zbornica osvojila osnovne teze sindikatov. Poslanska zbornica je danes nadaljevala razpravo o zakonskem predlogu o reformi stanovanjske politike. Po vsej verjetnosti bo zbornica dokončno glasovala jutri zvečer, v skrajnem primeru pa bo v ponedeljek zjutraj. Očitna je dobra volja, da čimprej pride do zaključka te razprave, čeprav pa se istočasno vrši v zbornici zanimiva bit- iiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiifiiiiiiiiiiijiiiiiniiiiiiiiiuuiiiiiiniiiiiiitiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin OB OBISKU SOVJETSKEGA PREDSEDNIKA V KAIRU Spremembe v egiptovskem vrhu niso okrnile prijateljstva s SZ To poudarjajo ne samo v Kairu in Moskvi, ampak tudi v Tel Avivu - Podgorni položil venec na Naserjev grob KAIRO, 25. — Predsednik vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Nikolaj Podgorni je popoldne dopotoval v Kairo na »prijateljski obisk* pri predsedniku Sadatu. Z njim so dospeli sekretar centralnega komiteja KP SZ Boris Ponomarjov, zunanji minister Andrej Gromiko in namestnik obrambnega ministra ter vrhovni poveljnik vojske Ivan Pavlovski. Sovjetske goste so na kairskem letališču pričakali najvišji e-giptovski predstavniki s predsednikom Sadatom na čelu. Podgorni je malo po prihodu položil venec na grob predsednika Naserja, nato pa ga je Sadat pospremil v palačo Kubbeh, kjer bo sovjetski predsednik stanoval v prihodnjih dneh. Še ni znano, koliko bo obisk trajal, domnevajo pa, da se bo Podgorni ustavil v Kairu štiri ali pet dni. Tudi ni bil najavljen seznam argumentov, ki jih bodo preučili na razgovorih. Kljub molku uradnih virov informacij pa ni težko predvideti, da bo glavna tema razgovorov razvoj sovjetsko - egiptovskih odnosov po zadnjih dogodkih v kairskem vodstvu. Dejstvo je, da je med odstranjenimi osebnostmi bilo veliko takih, ki so na splošno veljale za najbolj odločne pobudnike povezave s Sovjetsko zvezo, kar je verjetno vzbudilo v Moskvi nekoliko zaskrbljenosti. To zaskrbljenost skušajo odpraviti egiptovski listi, ki tudi danes, kot že včeraj, postavljajo poudarek na egiptovsko - sovjetskem prijateljstvu ter obsojajo poskuse zahodnih krogov, da bi to prijateljstvo okrnili. Podobno pa se na drugi strani izraža tudi moskovska «Pravda», ki med drugim trdi, da je prijateljstvo s SZ «ne-ločljiv del življenja egiptovskega ljudstva in njegovega boja ne samo proti Izraelu, ampak tudi proti notranji in zunanji reakciji*. Na isti liniji, pa čeprav iz povsem drugačnih razlogov, so tudi izraelski komentarji, ki poudarjajo, da zadnji politični dogodki v Kairu ne po- kpy?°nedeljek je prispel v Prago tajnik KP SZ »režnjev, ki zastopa sovjetsko partijo na kongresu ™ Na sliki od leve proti desnli tajnik KPC Husak, »režnjev in predsednik republike Svoboda menijo spremembe v odnosih med Egiptom in SZ, ki so še vedno zelo tesni. Komentatorji tudi opozarjajo, da bo pomoč Moskve Kairu ostala nespremenjena, kar seveda po drugi strani zahteva — čeprav seveda komentatorji tega ne omenjajo izrecno — da ostane nespremenjena tudi ameriška podpora Tel Avivu. V egiptovskem vrhu se medtem nadaljuje proces osebnih zamenjav, ki se je začel z ostavko Ali Sabri-ja. Predsednik Sadat je sinoči objavil dekret, ki imenuje Aziza Sid-kija za novega generalnega tajnika Arabske socialistične unije, potem ko je bilo vodstvo unije v celoti odstavljeno, njen centralni komite pa razpuščen. Sidki je podpredsednik vlade in minister za industrijo, petrolej in rudnike. Kaže, da se je njegov položaj po »političnem potresu* znatno utrdil, nekateri ga celo imajo za najmočnejšega predstavnika režima po predsedniku Sadatu. V zvezi z Arabsko socialistično unijo je današnji »Al Ahram* sporočil, da so zamrznili bančne račune vseh članov ASU, potem ko so ugotovili, da so se nekateri člani tajne organizacije unije polastili državnega denarja. List poroča tudi, da je preteklo noč policija preiskala stanovanja 46 bivših ministrov in funkcionarjev ASU. Preiskali so tudi hišo Ali Sabrija, v kateri so našli kakih petdeset magnetofonskih trakov, tujo valuto, filme in dokumente o tajni organizaciji ASU. Stanovanjska preiskava je trajala devet ur. Po vesteh iz policijskih krogov so med preiskavami zaplenili tri zaboje dokumentov, magnetofonskih trakov in drugega materiala, ki priča o poskusu zarote. Prvi pregled tega materiala je že privedel do aretacije 26 oseb, med katerimi so profesorji, odvetniki in podtajniki. Iz »obveščenih krogov* se je danes zvedelo, da je odstavljeni notranji minister Šavari Goma poskusil napraviti samomor v zaporu. Prerezal si je žile na zapestjih, vendar so mu zdravniki takoj priskočili na pomoč, tako da je sedaj njegovo zdravstveno stanje zadovoljivo. Zvedelo se je tudi, da je bivši minister za stanovanja Saad Zajed, ki je prav tako v zaporu, napravil gladovno stavko. ka o izboljšanju posameznih členov, ko je danes prišlo celo do odkritega spopada med vladnimi strankami. Do prvega spopada z originalnim izidom je prišlo v zvezi z zahtevo komunističnih poslancev, da se poveča sklad v blagajni za depozite in posojila od 300 na 500 milijard lir in to za rok ne treh, temveč petih let. Včeraj se je minister Lauricella s tem strinjal, danes pa je dejal, da je treba poslušati, »zaradi korektnosti*, tudi mnenje zakladnega ministra Ferrari - Aggra-dija. Zakladni minister pa je odločno nasprotoval, češ da ni dovolj sredstev ter da ni mogoče za toliko let sprejeti obveznosti. Socialistični poročevalec pa je vztrajal na predlogu, nakar je minister pozval zbornico, da naj upošteva njegove odgovorne izjave ter da naj se o-hrani ozračje, ki je bilo ustvarjeno že včeraj. Sejo zbornice so prekinili, sestala se je komisija devetih, ki je dosegla kompromisno rešitev. Komunisti so pristali, da njen popravek pretvori v resolucijo, ki naj obvezuje vlado, minister Ferrari Aggra-di pa je v imenu vlade izjavil, da se obvezuje, da bodo pozitivno odgovorili na potrebe, ki se bodo pojavile v letih 1974-75. Poslanska zbornica je nato odobrila brez težav celotno četrto poglavje zakona o reformi stanovanjske politike. To poglavje se nanaša na javne intervencije v triletju 1971-73. Do ostre bitke pa je prišlo v zvezi s predlogom ministra Lauricelle, da se dodeli 4 milijarde in pol lir za zmanjšanje najemnin za že zgrajena stanovanja zavodov za ljudska stanovanja. Demokristjan Zanibelli je oporekal, da je predlog presplo-šen in ponovno se je sestala komisija devetih, ki pa se je tokrat razbila: socialisti in komunisti so bili mnenja, da je predlog jasen, vsi ostali pa da je meglen. Končno je v burnem ozračju dal predsednik Pertini ministrov popravek na glasovanje. Popravek je bil sprejet z 222 glasovi proti 161, nobeden se ni vzdržal. Jutri bo poslanska zbornica obravnavala pelo poglavje, ki se nanaša na olajšave pri gradbeni dejavnosti in na finančne olajšave. V senatu se je danes nadaljevala razprava o zakonskem predlogu o reformi univerz. Načelniki skupin poslanske zbornice so se danes dogovorili, da bodo prekinili razpravo, čim bodo odobrili zakon o stanovanjski politiki. Zbornica se bo ponovno sestala 16. junija, ko se bodo dogovorili načelniki skupin o nadaljnjem dnevnem redu. Čestitke Titu ob rojstnem dnevu ....... i - * - * ’■> ^ Prijavljen sodišču namestnik kvestorja RIM, 25. — Rimski namestnik kvestorja Giocondo Mazzatosta, ki je odgovoren za javni red v notranjosti mestne univerze, je bil danes formalno obtožen neizvrševanja službenih dolžnosti. Obtožnico je izdal pretor dr. Morra po preiskavi na podlagi pisanja nekaterih časopisov. Funkcionarja obtožujejo, da je dovolil, da so neofašistične skupine povzročile na univerzi hude nerede, ne da bi pri tem interveniral. Časniki so pisali o zadevi pred nekaj meseci. Prijavo sodišču je sprožil neki profesor, ki je bil navzoč na univerzi, ko je prišlo do incidentov. Profesor je takrat pozval namestnika kvestorja, naj prepreči izgrede, ta pa mu je odvrnil, da naj se ne vmešava v take zadeve. Ker je profesor vztrajal, so ga policisti spravili v furgon ter ga odpeljali na policijsko postajo na zaslišanje. miiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiinniitiuiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiuniiiiiiuuiiiiiiiiiiiii V MUENCHNU ZASEDAJO BANČNI STROKOVNJAKI Razvoj mednarodnega monetarnega sistema Zahodnonemški zunanji minister zagovarja nihajočo marko MUNCHEN, 25. — Tu se je danes začelo zasedanje ustanove »International Banking Conference*, katerega se udeležuje 250 bančnih izvedencev iz vsega sveta, med njimi tudi deset guvernerjev o-srednjih bank članic »Kluba desetih* in drugih mednarodnih bančnih ustanov. Navzoč je tudi finančni minister ZDA Connaly. Na zasedanju, ki bo trajalo štiri dni, so začeli obravnavati mednarodni monetarni sistem in njegov bodoči razvoj. Zaključki zasedanja bodo služili predvsem kot osnova za mednarodno monetarno konferenco, ki bo jeseni v Washingtonu. Danes je bila v središču pozornosti zahodnonemška marka in njen nihajoči tečaj do dolarja. O tem je govoril bonski zunanji minister Schell, ki je ob odprtju zasedanja zahteval spremembo sedanjega monetarnega sistega, »da bo bolj učinkovit in primeren za današnje razmere*. Schell je odkrito govoril o posledicah gospodarskega položaja ZDA na vse države sveta in poudaril, «da je potrebno za vse priza- dete države, da ZDA zmanjšajo primanjkljaj svoje plgčilne bilance. Zahodnorosnmški zunanji minister je odtočno zagovarjal sklep njegove vlade o uvedbi nihajoče marke In dejal, da je bil to trenutno edini izhod za zahodnonemško gospodarstvo, saj so dolarske rezerve v zahodnonemški narodni banki narasle na 60 milijard mark in s tem postavile v nevarnost trdnost državnega gospodarstva. Danes pa je namestnik ravnatelja Bundesbank Emminger izjavil, na zasedanju v Miinchnu, da se mora marka čimprej vrniti na staro pariteto z dolarjem, in sicer iz dveh vzrokov: zaradi zvezne plačilne bilance, ki je v bistvu zdrava, in zaradi zahodnonemških cen industrijskih proizvodov, ki so sedaj višji kot v drugih državah. Če ne bo prišlo do tega, je poudaril Emminger, bo zahodnonemški izvoz u-trpel hud udarec. Pri tem pa je visoki funkcionar Narodne banke de.jal, da je treba sprejeti »zaščitne ukrepe* proti špekulativnemu kapitalu. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMivuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiMiiiiiiiimiiiiiii PREISKOVALNE KOMISIJE NA DELU NA LETALIŠČU NA KRKU Identificirana prva trupla žrtev letalske katastrofe Po mnenju pilota je nesrečo povzročit močan sunek vetra (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Komisija, ki preiskuje vzroke nesreče jugoslo. vanskega letala, v kateri je na letališču Rijeka na otoku Krku v nedeljo Izgubilo življenje 78 oseb, je nadaljevala danes z delom. Prav tako je nadaljevala z delom zdravniška 'komisija, ki skuša identificirati trupla ponesrečencev. Ta komisija je že zbrala vse potrebno gradivo ln že identificirala trupla treh stevardes, treh članov družine prof. Pupačlča lz Zagreba in nekaterih angleških turistov. Včeraj je na Reko prispelo 38 članov družin ponesrečenih angleških v iiiiiniiiiiiiiiiii>nniiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiniiinniininiiiiinninniiiniiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiliiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiin Štirinajsti kongres KP Češkoslovaške ^ polemični udeležbi Romunov, Italijanov, Francozov in Jugoslovanov - Otvoritveni govor tajnika partije Husaka ,-l npA, 25. — Danes se je pri-% trinajsti kongres češkoslova-»^huinjstične partije ob pritaji/ Ojnika KP SZ Brežnjeva. j"0 je, da so države varšav-SnJfckta (z značilno izjemo Ro-ha kongresu prisotne z ge-H ./hi tajniki. Prav tako pa je ;'ijan i ''n°. da sta francoska in ? 'dri a partija poslali delegaci-6 vrste», kar velJa tudi za \ .v®hsko Zvezo komunistov. a tem kongresu prihaja tako Sta *a na zunai viden način do 0snovni spor med dvema 3 j„ahia: pravico vsakega naro- Sk. Vsake partije, da sama u-astno politiko; ali pravico be Pomoči*, odnosno bolje re-iNv *tl''eve teorije o možnosti li ta ani? v notranje zadeve tat S°cialistične države in de 6 Partije. Že sam naziv »štirinajsti kongres KPČ* je polemičen, saj je dobro znano, da se je prav med okupacijo sovjetskih čet vršil v Pragi v nekaki ilegali prvi »štirinajsti kongres*, na katerem je med drugim bil izvoljen v centralni komite tudi Husak, ki drugače sploh ne bi mogel biti v vodstvu češkoslovaške komunistične partije. Husak je danes govoril dobre štiri ure. Izrecno se je zahvalil Sovjetski zvezi (in tudi osebno tovarišu Brežnjevu) ter ostalim državam varšavskega pakta za vojaško intervencijo od 21. avgusta 1968. leta. V svojem poročilu je Husak kritiziral razdobje Novotnega, češ da je povzročilo propad tretjega gospodarskega načrta in resno krizo v letu 1967. Bivšega tajnika partije in predsednika države je obtožil nesposobnosti ideološkega in političnega vodstva ter subjektivizma. Obsežneje pa je Husak obravnaval razdobje 1968-69 in je bil zelo oster do Dubčka ter drugih voditeljev «nove smeri*, za katere je uporabil obtožbo »izdajstvo*. Husak je dejal, da niso krivi samo najvišji voditelji, temveč centralni komite, ki ni branil dosežke socializma, tako da so oportunistične desničarske sile lahko razbile sistem ter ustvarile pogoje za delovanje protirevo lucije ter za prevratno delovanje tujih sil. Nadaljeval je, da bi češkoslovaški delavski razred doživel popoln poraz, v kolikor ne bi prišlo do pravočasne pomoči zaveznikov. Zanimiv je bil odstavek, ko pravi Husak, da je desničarska večina v stranki odkrito izdala marksizem-leninizem z znanim proglasom pre- zidija centralnega komiteja od 21. avgusta 1968, ko je »skušala skriti resnico glede mednarodne pomoči zaveznikov*. Gre za znani proglas CK KPČ, ko so čete petih držav varšavskega pakta vdrle v Češkoslovaško in ko je češkoslovaška partija ugotovila, da je do tega prišlo brez sporazuma s predsednikom republike, s predsednikom skupščine, s predsednikom vlade odnosno s prvim tajnikom partije. Takrat je bilo tudi rečeno, da gre za dejanje, ki je v nasprotju z načeli, ki urejajo odnose med socialističnimi državami ter z načeli mednarodnega prava. Husak je mnenja, da je intervencija okrepila možnosti notranjih sil, da se obrani socializem v ČSSR. V nadaljevanju se je nato Husak zadržal na aprilu 1969, ko je za- turistov in skupina 30 angleških časnikarjev, ki podrobno obveščajo angleško javnost o eni najtežjih nesreč v jugoslovanskem civilnem letalstvu. Jutri bo v eni od cerkev na otoku Krku maša zadušnica za ponesrečene angleške turiste. Jutri bodo prav tako odločili, ali bodo posmrtni ostanki ponesrečenih angleških turistov pokopani na Krku, ali bodo prepeljani v domovino. Letališče Rijeka na otoku Krku Je še vedno zaprto za promet. Vsa letala, namenjena na to letališče so usmerjena na Pulj. Preden bo letališče ponovno odprto, bodo popravili tudi malo poškodbo, ki je nastala na stezi, ko je zgorelo krilo letala. Jugoslovanski komisiji, ki raziskuje vzroke nesreče, sta se pridružila tudi dva angleška strokovnjak:.. Na mesto nesreče je danes prišel tudi zastopnik sovjetskega podjetja, ki je prodalo letalo «Aviogemeksu». B. BOŽIČ menjal Dubčka v vodstvu in ko se je pričela čistka v partiji, v sindikatih ter raznih državnih in družbenih organizmih. Husak pravi, da se je utrdila politika vodilne vloge partije ter prijateljstva do Sovjetske zveze. V tej zvezi se ni dotaknil vprašanja »začasne prisotnosti* sovjetskih čet na ČSSR, ki bi se morale odstraniti iz države, ko se bo položaj »normaliziral*. O gospodarskih vprašanjih Husak ni mnogo govoril, saj bodo v o-spredju jutri, ko bo poročal predsednik vlade Ljubomir Strougal. Vztrajal pa je na nujnosti modernizacije naprav, povečanju produktivnosti dela, istočasno pa na krepitvi osrednjega načrtovanja ter čim večji integraciji gospodarskih dejavnosti s Sovjetsko zvezo in drugimi državami varšavskega pakta, da pred sabo nisem videl ničesar*. KRK, 25. — Vzroki letalske katastrofe na Krku še niso bili dokončno pojasnjeni. Tako je izjavil predstavnik letalske družbe «Aviogenex» Miroslav Vasic, ki je dodal, da u-radno poročilo preiskovalne komisije, ki je bilo objavljeno včeraj, »ni točno formulirano*. Trditev, da je počila zračnica na desnem kolesu, po njegovem mnenju še ne pojasnjuje, kako se je desno krilo odtrgalo od trupa letala. O vzrokih nesreče je dal danes izjavo tudi kapetan letala Miloš Markičevič, ki je še vedno na zdravljenju v bolnišnici v Kraljeviči. Po njegovem je nesrečo povzročil močan sunek vetra. »Močan veter — je dejal — je potisnil letalo navzgor, tedaj pa sem zgubil nadzorstvo. Takoj zatem smo treščili na stezo. Tako je deževalo, Novi zakon o ureditvi ONAIRC RIM, 25. Kakor poročajo iz Rima, je včeraj poslanska komisija za notranje zadeve odobrila na zakonodajni stopnji zakonski predlog o novi ureditvi ustanove ONAIRC, ki bo pod nadzorstvom predsedstva vlade, u-poštevajoč zakonodajno oblast avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine in avtonomne bocenske ter tridentinske pokrajine. Na podlagi novih zakonskih določb, ki jih mora odobriti še senat, bodo v osrednjem odboru ustanove tudi zastopniki dveh omenjenih pokrajin in sindikalnih organizacij osebja, ki je zaposleno pri ustanovi. V občinah, kjer delujejo otroški vrtci ONAIRC, se ustanovijo občinski posvetovalni odbori. Za otroške vrtnarice in drugo o-sebje je zelo važna določba, da bodo zanje od 1. januarja 1972 naprej veljali enaki mezdni in ju-ridični pogoji kot za osebje v državni službi. Medtem bodo zboljšali ekonomske pogoje osebja, ker novi zakon določa večjo državno podporo (1500 milijonov lir — za letos pa še 400 milijonov dodatka). ŠANGAJ, 25. — Italijanska gospodarska delegacija je danes zapustila Kitajsko. Med obiskom Šan-gaja so se dogovorili, da bo Italija sodelovala s paviljonom industrijskih izdelkov na razstavi, ki ho oktobra v Pekingu in da ta pobuda ne bo ošibila podobne razstave, na kateri Italija že sodeluje na velesejmu v Kantonu. Udeležba bo bolje urejena in bo imela uraden značaj. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Predsednik SFRJ maršal Tito Je zdrav in dobro razpoložen, kot vedno doslej, praznoval 6voj 79. rojstni dan. Med prvimi so predsedniku Titu v Belem dvoru čestitali k prazniku Edtvard Kardelj, Veljko Vlahovič, Marjan Brecelj, Mitja Ribičič, zastopniki sveta federacije, zvezne skupščine, predstavniki republik in pokraijln in diruge ugledne osebnosti Iz družbeno-poli ličnega življenja Iz republik in pokrajin. Ob 11.30 so Titu za rojstni dan čestitali pionirji in mladina s pionirskim pozdravom in pesmijo njegovega kraja: «Lepo to je Zagorje ze-len6». Tito je več kot eno uro prebil v družbi najmlajših, se z njimi razgovarjal in jih v kratkem govoru pozval, naj sledijo primerom starejših, naj se dobro učijo, naj nikdar ne pozabijo, da varujejo in utrjujejo bratstvo in enotnost in naj vedno gojijo in nadalje razvijajo tradicije lz narodnoosvobodilne borbe. Tito je pravzaprav pričel praznovati svoj rojstni dan že sinoči, ko se je skupno s soprogo, Edvardom Kardeljem, Mitjem Ribičičem In diugimt Jugoslovanskimi osebnostmi v Domu mladine v Beogradu udeležil tradicionalnega tovariškega večera, ki ga mladina Beograda vsako leto prireja na predvečer 25. maja, «dneva mladosti*, rojstnega dneva predsednika republike. Tito se je skoraj do polnoči zadržal v družbi mladih, ki so v njegovo čast pripravili lep program, izpolnjen s pesmijo, veseljem ln humorjem. Dan mladosti in proslava rojstnega dne predsednika Tita sta se končala s tradicionalno pestro prireditvijo nocoj na stadionu Jugoslovanske ljudske armade, kjer je nastopilo s folklornim In športnim programom okrog 5.000 mladeničev in mladenk iz vseh krajev Jugoslavije ln več sto pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade. Na koncu programa je mlademka-delavka Nazmlja Jamjeva, pripadnica albanske etnične skupine lz Kosava, v Imenu mladine narodov Jugoslavije Izročila predsedniku Titu štafetno palico In čestitala k rojstnemu dnevu z željo, da bi še dolgo živel ln delali v korist narodov in narodnosti Jugoslavije. Ob svojem rojstnem dnevu je predsednik Tito prejel številne brzojavne čestitke iz Jugoslavije in inozemstva; med številnimi tujimi državniki so predsedniku Titu čestitali k rojstnemu dnevu Indlra Gandi, Nixon, Ceausescu, Chaban Delmas, cesar Hajle Selasje, Ludvik Svoboda in drugi, B. B. Prekinjena pogajanja med Jugoslavijo in ZRN o vojni odškodnini BONN, 25. — Jugoslovansko«*-hodnanemška pogajanja o odškodnini žrtvam nacizma v Jugoslaviji, ki so se pričela 11. maja v Bonnu, so bila sporazumno odložena. O datumu nadaljnjih razgovorov se bosta obe vladi dogovorili po diplomatski pod. Do odložitve pogajanj je prišlo zaradi razlik v star Ušču obeh delegacij glede višine odškodnine. Jugoslavija zahteva odškodnino za 950.000 žrtev nacizma, preganjanih med drugo svetovno vojno. To število, kot se poudarja, je manjše od stvarnega števila. Kljub večkrat ponovljeni pripravljenosti Bonna, da to vprašanje reši, Je delegacija zahodnonemška vlade ponudila zelo nizko, lahko se reče simbolično odškodnino, četo manjšo od odškodnine, ki jo je Zahodna Nemčija priznala drugim dTžavam, ki so imele mnogo manj žrtev kot Jugoslavija. V krogih Jugoslovanske delegacije, z oziram na dobro voljo bonske vlade, sodijo, da bo v doglednem času to vprašanje vendarle rešeno na zadovoljiv n-oJUn 15. maja 1971 NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA Živahna razprava o obsegu javne pomoči telesno in umsko prizadetim bolnikom Z novim zakonom nameravajo podeliti po pol milijarde lir ustanovi za fizično rehabilitacijo v Vidmu in otroški bolnišnici «Burlo Garofolo» v Trstu - Različna mnenja svetovalcev Deželni svet .je včeraj začel razpravo o novem zakonskem načrtu, ki ga .je 24. marca letos predložil deželni odbor, in ki predvideva vrsto posegov deželne uprave v prid telesno in umsko prizadetim dežela nam. Pobuda za novi zakon izhaja iz osnovne ugotovitve, da se število bolnikov tudi pri nas postopoma veča, in sicer zaradi čedalje hitrejšega tempa sodobnega življenja in — kar se telesnih poškodb tiče — tudi čedalje obsežnejše motorizacije. Poseg deželne uprave je toliko bolj potreben spričo vesti, ki so se razširile zlasti v zadnjih letih v zvezi z raznimi nečloveškimi ravnanji s prizadetimi otroki po vsej Italiji, kar je še nedavno tega ponovno razburilo italijansko in deželno javno mnenje. Naša dežela je že enkrat priskočila na pomoč telesno in umsko prizadetim prebivalcem, in sicer z zakonom štev. 22 z dne 18. avgusta 1966, ko je sprožila pobudo za ponovno vrnitev bolnikov v socialno skupnost. V ta namen je dala na razpolago po 450 milijonov lir letno za razdobje 1969-71, z novim zakonom pa nameravajo deželne oblasti nameniti pomoči telesno in umsko prizadetim deželanom in zlasti o-trokom in mladini nadaljnjo vsoto 1 milijarde lir. Polovico omenjene vsote bo po tem zakonu prejela deželna ustanova za fizično rehabilitacijo v Vidmu, polovico pa pediatrična bolnišnica «Burlo Garofo-lo» v Trstu. Zakon sicer ne omenja izrecno niti ene niti druge bolnišnice, am pak se njegovo besedilo nanaša na širše področje zdravstvene oskrbe prizadetih bolnikov. Računa,jo namreč, da bodo pozneje ponovno finansirali zakon in da bodo v okviru novih finančnih razpoložljivosti lahko deležne deželne pomoči tudi druge znanstvene ustanove v Fur lani.ii - Julijski krajini. Tako naj bi podelili poseben prispevek zlasti tržaški organizaciji ANFAaS, ki bi potrebovala 90-110 milijonov lir za pripravo posebne delavnice, v kateri naj bi delala umsko prizadeta mladina. Zakon je naletel pri posameznih svetovalcih na dokaj različen odziv. V tej zvezi naj zabeležimo, da so se mnenja razhajala tud že v okviru pristojne komisije, ki je razpravljala o zakonu: zanj so glasovali pripadniki KD, PSI, PLI in MSI, pripadniki KPI, PSDI, PSIUP, SS in MF pa so se ustreznega glasovanja vzdržali. Včeraj so v razpravo posegli svetovalci Cecotto (MF), Morelli (M SI), Cogo (KD), Bergomas (KPI), Trauner (PLI). Rizzi (PSIUP), Štoka (SS), Ramami (KD) in Ginaldi (KD). Cecotto je napovedal, da bo njegova skupina glasovala proti zakonu. češ da ta ne urejuje vprašanja globalno, temveč le delno in pristransko. Maredli je izrazil mnenje, da je zakon dober, vendar bi ga morali še izboljšati, tako da bi v večji meri koristil približno 10.000 telesno in umsko prizadetim deželanom. Cogo je naglasil potrebo, naj bi dežela dala v ta namen večje finančne razpoložljivosti, pa čeprav bi bilo treba zato krčiti pobude na drugih področjih, na primer v turizmu. Bergomas je dejal, da je zakon pomanjkljiv, ker dopušča preveč svobode deželnemu odboru pri določanju ustanov, ki na.i bodo deležne javne pomoči ter naglasil, da bo njegova skupina glasovala za zakon le v primeru, če bo svet upošteval popravek, ki so ga vložili komunistični svetovalci. Trauner je naglasil, da bi morala bolnikom pravzaprav pomagati predvsem država, vendar pa da bo deželni poseg prav zaradi odsotnosti državne pomoči toliko bolj do brodošel. Zato je napovedal, da bo skupina liberalcev glasovala zanj. Psiupovec Rizzi ie očital deželnemu odboru, da je namenil milijardo lir le dvema zdravstvenima ustanovama, medtem ko bo večina prizadetih bolnikov še naprej prepuščena javnemu usmiljenju. Dežela ima Spravljenih okoli 130 «stanh» ;ni lijard in bi torej lahko pričakovali, da bi globlje posegla v blagajne in temeljiteje rešila to pereče vprašanje. Svetovalec Slovenske skupnosti dr. Štoka je dejal, da se strinja z deželnim zakonom, ker je z njim dežela naredila določen korak na poti postopnega reševanja vprašanj, ki zadevajo telesne in zlasti umske bolnike, naglasil pa ie potrebo po večji humanizaciji celotnega vprašanja in po premostitvi prepada, ki še vedno loči zdravo prebivalstvo od bolnega. V tej zvezi je nave del visoko kulturno stopnjo, ki je značilna za podobne javne posege na Švedskem, medtem ko se pri nas dogaja. da stanovalci neke stolpnice protestirajo zaradi tega ker jim je ob določenih urah izpostavljena skupina umsko prizadetih otrok med vsakdanjim sprehodom po dvorišču. Svetovalec Ramani je v polemiki z nekaterimi drugimi svetovalci na glasil, da deželni odbor pri pripravi novega zakona ni obšel deželnega sveta za zdravstvo, saj se Po mo ral ta na osnovi člena 3 novega zakona nujno izreči o samem zako nu neposredno po njegovem sprejetju v deželnem svetu. Zadnji je spregovoril svetovalec Ginaldi, ki je postavil zahtevo po raztegnitvi deželne pomoči tudi na druge kategorije bolnikov, med temi zlasti na slepce in gluhoneme deželane. Razpirava o novem zakonu se bo nadaljevala na današnji seji. Član IS SRS Mikoš v Trstu razpravljal o onesnaževanju voda V okviru čim tesnejšega sodelovanja med sosednimi področji, tudi ko gre za posamezna tehnična vprašanja, sta se v Trstu mudila včeraj minister za urbanistiko v slovenski vladi Mikoš in ravnatelj koprskega zavoda za zdravstvo dr. Hladnik. Spremljal ju je generalni konzul SFRJ v Trstu Trampuš. Goste je najprej sprejel tržaški župan inž. Spaccini, nato pa še predsednik pokrajinske uprave dr. Za-netti. Osrednja tema razgovorov je bilo onesnaževanje voda in še posebej možnosti onesnaženja vode v Timavi, kamor se izlivajo tudi vode reke Reke. Minister Mikoš je podrobno orisal županu in predsed niku tržaške pokrajine jugoslovanske načrte, kako zaščititi reko Reko pred onesnaženjem, predvsem na področju Ilirske Bistrice. Razgovarjali so se tudi o drugem vprašanju, ki zadeva naše področje, to je onesnaževanju voda tržaškega zaliva in o skupnih potezah za zaščito Krasa. Zmenili so se, da se bo v drugi polovici junija sestala posebna mešana delovna komisija, v kateri so tako ljudje iz krajevnih uprav, kakor tudi strokovnjaki o posameznih stvarnih vprašanjih. Tedaj si bodo člani komisije ogledali tudi področja, kjer odplaki v Reko zastrupljajo vode pri Ilirski Bistrici in v Škocjanski jami. Slovenski gostje so si nato v spremstvu ravnatelja Acegata De-carlija ogledali naprave podvodnega vodovoda in vodno postajo pri Štivanu. Dr. Černej o ustavnih spremembah v Jugoslaviji v krožku «G. Tonioio^ stvo Giusta glede posvetovalnih sestankov o šolski reformi in sklicuje za jutri prvi sestanek predstavnikov oblasti in šole. Sestanek bo ob 18. uri v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta. Povabili so župane vseh občin in odbornike za šolstvo, šolskega nadzornika, predstavnike profesorskih zborov, dijakov višjih srednjih šol in staršev, tajnike strank, zastopnike sindikalnih organizacij GCIL, CISL in UIL, sindikate šolnikov itd. Uvodno besedo bo imel predsednik pokrajine Zanetti, ki bo obrazložil namen in pomen posvetovanj. Nato bo odbornik Giust orisal predloge za novi šolski načrt, ki ga je izdalo ministrstvo za prosveto. Najvažnejša točka dnevnega reda pa bo določitev postopka za posvetovanja, ki ne bodo zajela samo predstavnikov javnih uprav in šole, ampak tudi politične in sindikalne sile. Kulturni krožek «G. Toniolo«, ki ga vodi posl. Corrado Belci, prireja jutri zvečer ob 19. uri v dvorani trgovinske zbornice v Ul. San Nicolft 5 predavanje člana ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Darka Če meja o ustavnih spremembah v Jugoslaviji. OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V TRSTU (tržaške podružnice deželnega sindikata slovenske šole) V soboto, 29. maja bo ob 9. url v Kultunrem domu 15. redni občni zbor Sindikata slovenske šole. Na dnevnem redu bodo poročila referentov, razrešnica dosedanjemu odboru ter volitve novega odbora. Tajništvo opozarja člane, naj čimprej obvestijo svoje ravnatelje, da se nameravajo udeležiti občnega zbora, ter jih še obvešča, da jim udeležba na občnem zboru ne bo šteta za odsotnost. RAZGOVOR Z GRŠKO IGRALKO ASPASSI0 PAPATHANASSiU «Če pri sosedu gori, pazi tudi na svoj dom» Pomen sporazuma med grškimi odporniškimi organizacijami • Skupni program: uničenje fašizma in demokratične volitve - Odnos do makedonske manjšine OSNOVNA ŠOLA CEMNO SPOMeMk NOB «Neki nemški socialistični mladinec mi je pred tednom dni dejal: Ko so se nemški antifašisti borili v toeimarski republiki, se vsa Evropa ni zganila zanje. Koliko je fašizem nevaren so se evropski na rodi zavedali šele tedaj, ko ie na oblast prišel Hitler. Ko sosedu hiša gori se delamo, ko da ne vidimo, kričimo pa tedaj, ko je ognjeni petelin na naši strehi...* S tema dvema stavkoma se da strniti tiskovno konferenco grške gledališke umetnice, ki živi v izgnanstvu. Aspassije Papathanassiu. ki jo je odbor za solidarnost z grškim ljudstvom priredil na sedežu odporniškega gibanja. Predstavil jo je arh. Costa, ki je pozdravu umetnici in politično razgledani Grkinji dodal še misel, da je ta tiskovna konferenca tembolj aktualna, ker preživljamo v Italiji hudo krizo, ko fašizem dviga glavo in ko se množijo primeri nasilja na vseh straneh. Igralka je nato odgovarjala na vprašanja, ki so zadevala sedanji položaj v Grčiji. Poudarila je najprej pomen skupnega sporazuma, ki so ga podpisale odporniške oraani- __—• • _ T) AT\/T frrvnin 1^1 NA PREDLOG ODBORNIKA GIUSTA Deželni odbor nakazal 192 milijonov lir za kulturne ustanove Furlanije-Jul. krajine Prvo posvetovanje o šolski reformi Pokrajinska uprava je sprejela pobudo deželnega odbornika za šol- Pomoči bo deležno sedem ustanov, med njimi tudi Slovensko gledališče v Trstu • 150 milijonov za revne deželane - Odobren sporazum o lekarniški oskrbi za kmetovalce, trgovce in obrtnike Deželni odbor je na svoji zadnji seji nazakal 192 milijonov lir kulturnim ustanovam in zavodom v Furlaniji-Julijski krajini. Deželno pomoč bo prejelo sedem kulturnih organizacij, ln sicer na osnovi u-streznega predloga odbornika za šolstvo in kulturo Giusta. Sredstva bo dežela nakazala iz razpoložljivosti po zakonu št. 11 iz leta 1969. Deželno pomoč bodo prejele naslednje organizacije: Deželna usta-nova za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini s sedežem v Trstu, Zavod za mit-televropska srečanja lz Gorice,, Center za kulturne pobude «Sagdt-tairia» iz Pordenona, Neodvisna u-stanova za občinsko gledališče «G. Verdi« v 'Trsti!, Neodvisna ustanova za stalno gledališče v Trstu, delo Stopperja in nakazal štirim pokrajinam skupno vsoto 150 milijonov lir za razne vrste pomoči revnim prebivalcem. Odbor je nadalje odobril okviren sporazum med deželno upravo in pokrajinskimi zdravstvenimi ustanovami, ki bodo nudile lekarniško oskrbo kmetovalcem, trgovcem, obrtnikom in njihovim svojcem. Julijske krajine Lizzero, nato pa še Bacicchi, Baracetti, Bergomas, Col-11, De Piero, Lovriha, Claudia No-vello, Šema in Zorzenon. Deklna pomoč oškodovancem po toči Slovensko gledališče v Trstu in Furlanska filološka družba v Vid- Na Isti seji Je deželni odbor sprejel tudi predlog odbornika za VČERAJ V GREGORČIČEVI DVORANI Ustanovni občni zbor Slavističnega društva Naloge in nameni društva - Za predsednika izvoljen prof. Josip Seražin VABILA ZA SOBOTNO AKADEMIJO v Kulturnem domu v Trstu lahko dvignete ali rezervirate na naslovih: Slovenska prosvetna zveza, tel. 31-H9 Kulturni dom, tel. 73-42-65/69 Glasbena matica, tel. 29-779 Tržaška knjigama, tel. 61792 Primorski dnevnik, tel. 93-808 Včeraj je bilo ustanovljeno Slavistično društvo v Trstu, ki bo imelo svoj sedež pri Študijski knjižnici v Ul. Geppa 9. Ustanovni občni zbor je bil včeraj ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani. Ustanovni člani so odobrili društvena pravila in izvolili odbor. Za predsednika je bil izvoljen prof. Josip Seražin, člani odbora pa so prof. Martin Jevni-kar, prof. Robert Petaros, prof. Zora Rebula in prof. Samo Pahor. Zamisel o ustanovitvi društva se porodila lani. Na pobudo prof. Staneta Miheliča, pedagoškega svetovalca za slovenske šole na Tržaškem, so se zbrali profesorji-slavi-sti in imenovali pripravljalni odbor, ki je sestavil pravila in pripravil ustanovni občni zbor. To je prvo slavistično društvo v Trstu in sploh v zamejstvu, kot je omenil v svojem uvodnem nagovoru prof. Josip Seražin, ki je predsedoval občnemu zboru. Pripomnil je tudi, da je bil že skrajni čas. da se tržaški in sploh zamejski slavisti združijo, da zberejo okrog sebe še druge mlajše moči in da se lotijo dela. saj je skoraj sramotno, da se z našimi jezikovnimi problemi ukvarjajo bolj drugi kot mi sami. Kakšne so naloge in nameni dru štva. je določeno v pravilih. Naloga društva je, da goji znanstveno raz iskovanje in obravnavanje slavst-č nih disciplin, posebno pa slovenščine. da posppšuje populariziranje znanstvenih izsledkov slavističnih disciplin ter skrbi za strokovno in pedagoško raven pouka slavističnih predmetov, posebno pa rabo slo venščine na šolah in v javnosti. Ta namen dosega tako, da organizira in podpira raziskovanje slavističnih disciplin, izdaja znanstvene in politične publikacije s področja slavi stike, organizira predavania in se stanke ter poučna potovanja in sodeluje z drugimi slavističnimi društvi, širi zanimanje za jezikovno kulturo in pomil ari žira Izsledke s področja slavistike, skrbi za ustrez no slovensko terminologijo za vse poiave javnega življenja v Italiji Spričo razmer, v katerih živimo ter vplivov oknlia in razvoja druž bp. ho slavistično društvo s svoiim sistematičnim delom in budnostio lahko opravljalo zelo koristno in pomembno delo za našo narodno sk>urnost, belimo mu obi'o uspeha Žal se ustanovnega r>hčnoi»a zbo ra niso udeležili povabljeni gostje iz Ljubljane in Kopra. 500 uradnikov in 400 tehnikov stavkalo v «ltalcantieri» Deželni odbornik za kmetijstvo Comelli in njegov kolega za finance Tripani sta si predvčerajšnjim ogledala področja v videmski in goriški pokrajini, ki jih je prizadela zadnja toča. Najhuje je toča klestila v krajih Campolongo al Torre, Ruda, Villesse, Cervignano in Ta-pogliano. Deželni odbor je na podlagi Co-mellijevega in Tripanijevega poročila naročil odborniku za finance, naj pripravi predlog o podelitvi posebne finančne pomoči prizadetim krajem in občinam, in sicer na o-snovi deželnega zakona štev. 33 iz leta 1965, ki določa deželno pomoč za podjetja, ki jih prizadevajo naravne nesreče. Toča in povodenj nista prizadejali le kmetijskih posestev, ampak tudi nekatere obrtniške in trgovske tvrdke. V zvezi s tem so komunistični svetovalci Moschioni, Pascolat, Bergomas in Coghetto vložili pri predsedniku deželnega odbora nujno vprašanje o ukrepih, ki jih namerava odbor sprejeti za olajšanje škode, ki jo je povzročilo neurje Nadaljujejo se stavke uradnikov in tehnikov vodstva vsedržavnega podjetja «Italcantieri», ki ima po znanih sklepih CIPE iz leta 1966 svoj sedež v Trstu. Skupaj je v dveh dneh stavkalo 900 ljudi — 500 uradnikov in 400 tehnikov. Tehniki so stavkali včeraj pol ure, prav toliko so stavkali predvčerajšnjim uradniki, ki so se zbrali pred ravnateljstvom in piskanjem opozorili na svoja nerešena vprašanja. Pogajanja za dopolnilno pogodbo, ki je predmet tega sindikalnega nastopa po vse; Italiji, se bodo nadaljevala jutri zjutraj na sedežu Intersinda (združenja ravnateljstev državnih podjetij). • Vodstvo Acegata opozarja, da so možne zaradi stavke, ki so jo oklicale sindikalne organizacije danes, 26. In juitrl, 27. t. m., razne nevšečnosti v fllobusnem prometu V Trstu simpozij o rakastih obolenjih Streljanje pri padrlškem teniškem igrišču Komisariat javne varnosti z Opčin je prijavil sodnim oblastem 24-letnega Giorgia Bacerja iz Ul. Giar dini 32. Pred nekaj dnevi, točneje 17. t.m. je namreč Bacer povzročil preče; preplaha, ko je v bližini padriškega teniškega igrišča nenadoma začel streljati. Krogle, ki so švigale mimo igrišča, so tako prestrašile nekatere igralce, da so nemudoma obvestili policijo. SZ Bor želi svojima bivšima odbojkaricama Nadji Švab in Kseniji Nibrandt ter njunima zakoncema srečno pot v novem življenju. racije PAM (domovinska fronta jo vodi Theodorakis). cDemokratič-na obramba* (liberalno - demokratska struja). «Svobodni Grki» (pro-tidiktatorsko usmerjeni vojaški častniki) in h kateremu bo menda pristopila tudi Papandreujeva struja PAK. Enotnost so vsilile ljudske množice, ki menijo, da je treba proti tujcem podložni diktaturi nastopiti enotno. Skupen program je demokratična ureditev družbenega življenja. Tedaj bodo lahko potekale svobodne volitve in vsaka izmed idejnih struj bo lahko razvila svoj specifični politični program. Govorila ie tudi o boju izobražencev in kulturnikov proti osovraženemu polkovniškemu režimu, ki --med drugim — skuša tudi vsiliti ljudstvu bolj arhaičen jezik, ki naj bi ga bolj približal «vrednotam grške -zahodne-krščanske kulture». Najprej so kulturniki — od igralcev, glasbenikov in pisateljev do znanstvenikov in zgodovinariev — oklicali ^kulturni molk*, sedaj pa so sprevideli, da ie vpliv polkovnikov na tem področju tako nemočen, da objavljajo svoja dela — z ostro protirežimsko vsebino — mimo mreže cenzure. Ta dela gredo v prodajo in jih že nekaj dni pozneje ni več na trgu. Ljudje se zanje pu lijo. Govorila je dalje o delavskem gibanju, ki organizira stavke in zahteva boljše pogoje, študentih, ki' so goreče zavzeti za delo odpora, če prav padajo po njih naihujši udarci policijskega režima. Pred kratkim so v Grčiji organizirali proslave 150-letnice vstaje proti Turkom. Režim ie skušal to vstajo svobodoliubov uskladiti s pojmom vstaje» (državnega udara) 21. aprila 1067. a jim to ni uspelo. Dovolj je bilo, da je kdo govornike vprašal, kje naj te stvari podrobneje prebere. da ga ie spravil v hudo za drego. Vprašali smo 10 tudi zu sodelo vanje v grškem odporništvu, ki ga nudijo egejski Makedonci. Povedala nam je, da sicer o njih malo ve. da je pa za levico (PAM) jasno, da je treba Makedoncem v Egeju priznati popolno svobodo. Papathanassiu ie nato še kritizirala socialistične države, ker išče jo najtesnejšega sodelovanja z gr škim režimom, kar utesnjuje med narodno gibanje za solidarnost grškimi antifašisti. Vsekakor pa takoj dodala, da Grki vedo. da so cialistične države ne goje do polkovnikov prijateljskih čustev in da jim narodi teh držav tudi pomagajo. Zvečer je imela umetnica uspel recital, o katerem bomo poročali jutri. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA KULTURNI DOM SOBOTA, 29. MAJA OB 21. URI AKADEMIJA ZA ŠOLO SPOMENIK NOB V CERKNEM Sodelujejo: GLASBENA MATICA (godalni orkester in solista) SLOVENSKO GLEDALIŠČE (recitacije igralcev SG) SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA (zbor Vasilij Mirk) Vstop samo z vabilom. Vabila lahko dobite na Glasbeni matici, v Kulturnem domu, pri Slovenski prosvetni zveži, v Tržaški knjigami in v uredništvu Primorskega dnevnika. ŠOLA GLASBENE MATICE TRST DANES, 26. maja 1971 ob 20.30 mala dvorana Kulturnega doma n. zaključna akademija solopetje klavir čelo trobenta klavirski trio trio blokflavt dekliški pevski zbor iz Nabrežine Vljudno vabljeni! Vstop prost! Gledaljšča VERDI V petek ob 21. url bo v simfonične sezone gledališča V®" koncert kvarteta Giorgia GaslinJJ** Pri gledališki blagajni (tiell. 288*" bodo danes začeli s prodajo vst«V nlc. Nazionale 16.00 «Le calde notti ® Don Giovanni)). Prepovedano B"*r dini pod 18. letom. * Fenice 16.00 «L’uomo dagli occhl ghiaccioi), Barbara Bouchet, N' tomio Sabato. Eden 16.00 «Di piu, ancora piu...». Technicoior. Prepoved®0" mladini pod 14. letom. j Grattacielo 16.30 «Cosl nano, perverso». Jane Birkin, Mic* , Dunn, Bernard Fresson. Tech"1 oolor. Izleti iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SPDT organizira v nedeljo, 13. junija jubilejni izlet z avtobusom na SNEŽNIK z društvenim kosilom na SVIŠČAKIH (prašiček na žaru) Vpisovanje do ponedeljka, 7. Junija v Ul. Geppa 9 tudi za tiste, ki se prijavijo samo za kosilo. Športno društvo Zarja, prosvel no društvo Lipa in Zveza partlza nov v Bazovici priredijo v nedeljo 6. junija 1971 z odhodom ob 5.30 zjutraj enodnevni izlet v Postojno, Cerknico, Ribnico, Kočevje, Kočevski Rog in na partizansko bazo 20 Vrnitev preko Dola, Toplic, Žužemberka, Muljave, Višnje gore in Ljubljane. Cena izleta (prevoz in kosilo v Dol. Toplicah) 3200 lir Vpisujejo pekama Marc, tobakama Križmančič, Ivan čač in Stanko Vo dopivec. Odbor Slovensko planinsko društvo Trst priredi v nedeljo, 30. maja, Izlet na Vremščico z osebnimi avtomobili ali z linijskim avtobusom. Podrobnosti bomo objavili pravočasno. P. d. «Vesna» priredi v nedeljo, 6. Junija izlet k Plitvičkim jezerom. Vpisovanje ln informacije v baru Ljudskega doma 1n v mali dvorani «A. Sirk» vsak večer od 20. do 23. ure. DEŽELNA KONFERENCA DELAVSKIH DELEGATOV 21. t. m. Pogajanja o novi cesti čez Mont« Croce Carnico CGIL: v deželnem odboru delujejo zaviralne sile Na poskus zavlačevanja reform bodo delavci odgovorili s splošno mobilizacijo in zaostritvijo nastopa - 30. maja enotna delavska demonstracija v Rimu Italijanska zveza za preprečeva nje rakastih obolenj bo priredila v nedeljo, 13. junija prvega od vrste simpozijev, na katerem bodo zdravniškega in s socialnega vidi ka obravnavali to hudo bolezen naših dni.. Letošnji simpozij, ki ga organiza torji nameravajo prirejati vsako le to, bo obsegal vprašanje rakastih obolenj na pljučih, razpravljali pa bodo o sanitetni vzgoji, o načinih za preprečitev patoloških obolenj na delovnih mestih, o sanitetni organizaciji, o ponovni vključitvi bolnikov v družbo, z znanstvenega stališča pa o diagnozah ter drugih kliničnih vprašanjih te bolezni. Simpozij, katerega se bodo udeležili priznani strokovnjaki iz Trsta in drugih italijanskih mest, bo vodil prof. Dino Merlini, vsedržavni tajnik italijanske zveze za preprečevanje rakastih obolenj, predsedoval pa mu bo dr. Fogher, predsed nik tržaškega združenja. Na tržaški prefekturi se je sinoči sešla medministrska komisija, ki jo vodi podtajnik na ministrstvu za javna dela Zannier in ki bo začela jutri s člani vzporedne avstrijske pogovore o gradnji nove cestne zveze čez prelaz Monte Cro ce Carnico. Komisiji morata določiti pravne in upravne pogoje, v okviru katerih se bo lahko uresničila omenjena pobuda. V italijanski komisiji so predstavniki predsedstva ministrskega sveta, ministrstva za promet, ministrstva za proračun, ministrstva za notranje zadeve, ministrstva za javna dela, ministrstva za zunanje zadeve ter predstavniki ANAS in »Societa Auto-strade*. V avstrijskem odposlanstvu, ki ga vodi opolnomočeni minister za zunanje zadeve Ladner, so predstavniki ministrstev za finance, za javna dela, za industrijo in trgovino ter predstavniki Koroške in družbe Felbertauernstrasse. Današnji pogovori bodo na sedežu deželnega odbora, jutri bo skupen ogled področja okoli prelaza Monte Croce Carnico, v petek pa bo v Trstu zaključna skupna seja. Nadaljnja pogajanja .ned Avstrijci in Italijani o tem vprašanju se bodo nadaljevala na vladni ravni. V torek zvečer se je na sedežu v Ul. Capitolina 3 sestal deželni komite KPI za Furlanijo — Julijsko karjino. Izvolil je iz svoje srede izvršni organ, v katerem so štirje pokrajinski tajniki, referenta za deželno svetovalsko in parlamentarno skupino in načelniki delovnih komisij. Izvolili so tudi deželno tajništvo KPI, ki ga bo — kot doslej — vodil Silvano Bacicchi. Njegov namestnik bo Mario Colli, v tajništvu pa sta še Arnaldo Ba-racptti in Antonino Cuffaro. V izvršnem organu KPI bodo pokrajinski tajniki Cuffaro (Trst), Proserpio (Pordenon), Menichino (Gorica) in Tarondo (Videm), načelnik svetovalske skupine v deželnem svetu Moschioni, načelnik parlamentarne skupine Furlanije — Prihodnjo medaljo bo v Rimu mogočna manifestacija za takojšnjo uresničitev reform z vsebino, kakršne si želijo delavci. Manifestacija bo organizirana ob zaključku enotne konference delavskih delegatov treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL in se je bodo udeležili tudi številni delavci iz Trsta in dežele Furlanije-Ju-lijske krajine. Deželno tajništvo CGIL je pred tem organiziralo v kraju Temzo d’Aquileia deželno konferenco tovarniških delegatov tn sindikalnih aktivistov. 136 delegatov Je razpravljalo o vsebini reform, o nujnosti, da se delavci izčrpno Informirajo o poteku boja na vseh ravneh ln končno o deželnem okviru tega boja. Točneje so se sindikalni delegati sporazumeli, da je treba boj za korenite družbene reforme zaostriti, tudi zato, ker skušata tako rimska, kakor tudi deželna vlada, zavlačevati z uresničitvijo potrebnih preosnov, Istočasno pa skušajo vsebino predloženih ukrepov tako spremeniti, da izgubijo na učinkovitosti. V Rimu skuša vlada zavleči reforme v nedogled, po možnosti do prihodnjih parlamentarnih volitev, v Trstu pa delujejo v notranjosti deželnega odbora zaviralne sile. Prav zato pa predlaga CGIL zaostritev boja na vseh ravneh in v vseh strokah, da se pritisne na deželno vlado in jo prisili k stvarnim pogajanjem. Tri sindikalne organizacije Imajo na deželni ravni že Izdelano platformo, ki je del splošne politike reform na vsedržavni ravni, istočasno pa upošteva krajevne posebnosti in zahteve posameznih pokrajin in področij. Da bo pritisk na deželno vlado, ln posredno tudi na Rim, čim u-člnfcovltejši vztraja CGIL na stališču, da je treba posplošiti ustvar-janje novih delavskih organizmov na vseh ravneh ln na vseh delovnih mestih. To pa bo nujno okrepilo proces združevanja sindikalnih organizacij v naši deželi. V bistvu je to kratek povzetek Obširnega pomočila deželnega tajnika CGIL Artura Calabrie in posegov 25 delegatov v razpravo. Konferenco je zaldjučll član vse- ŠolsM vesti Državno učiteljišče a.M. .Slo.n.iea v Trstu sporoča, da sprejema prošnje za vstopne Izpite do vključno 29 maja. Prošnje za Jesenski rok pa je treba vložiti do 21 avgusta. Srednja Sola Simon Gregorčič Dolini bo imela zaključno prireditev v torek, l. Junija ob 21. url na šolskem dvorišču. Vljudno vab ljeni. državnega tajništva CGIL Aldo Bo-nacclmi. Obtožil je vlado, da ne spoštuje danih obljub in sprejetih obveznosti, da skušajo zmerne sile v koaliciji zavirati uresničitev tudi tistih reform, ki so prišle do parlamenta, kjer jih skušajo poslabšati ali vsebinsko tako spremeniti, da izgube na učinkovitosti. Ta pojav pa ni slučajen, Je nadaljeval Bonaccini, nasprotno dokazuje prav premike v političnem vodstvu države, kl zaskrbljujejo. Sindikati se bodo temu premiku uprli. Zato pa morajo na vseh ravneh okrepiti svojo prisotnost ln ustvariti trdnejša zavezništva z drugimi sloji. Okrepiti morajo obveščanje delavoev, ustvariti trdnejšo vez med sindikalnimi vodstvi ln delavsko bazo, kjer je hrbtenica boja za reforme prav v nastajajočih organizmih neposredne demokracije v tovarnah in na posameznih področjih. Bonaccini je omenil nadalje srečanja, kl so jih sindikati imeli s predstavniki strank in na katerih so govorili o reformah zdravstva stanovanjske politike ln davčnem sistemu. Vsakemu poskusu, da bi reforme poslabšali ali z njihovo uresničitvijo zavlačevali, je zaključil, bodo delavci odgovorili s splošno mobilizacijo in prav rimsko zborovanje bo primer, kako bo delavski razred odgovoril na zgrešeno politiko. Seja odborov Sindikata slovenske šole pred občnim zborom V petek, 28. maja bo ob 18. url seja vseh odborov Sindikata slovenske Sole. Na dnevnem redu bodo: pregled odbo-rovega delovanja ln razprava o poročilih na občnem zboru Razstave Excelsior 16.00 «L’amlca delle 5 « yv® mezzoi), Barbra Streisand, Montand Ritz 15.30 «Quante belle figlie dl- > Terry Corday, Glenn Saxon. povedano mladini pod 18. let?/ Alabarda 16.30 «Attenzione, arrV no 1 mostrli), A. Natsuki, Y. yakawa. Colorscope. ^ Filodrammatico 16.30 «L’uom° . menteo. Jean Louis Tritig°®v» 14. V Prepovedano mladini pod tom. Aurora 16.00 «Le belve», Lando zanca. Prepovedano mladini r 18 le'om Trtnl- Impero 16.00 «Lo chtamavano nitš» Terence Hill, Bud Spe” Technicoior Cristallo 16.30 «La lucertola d®11* pelie di donna». Florinda Jean Sorel Technicoior PreP0 dano mladini pod 18 letom V? # Capitol 16 00 «Rto Lobo», John ne. Technicoior Moderno 16.00 «Assoluto nat111* y, Silva Koščina, Lawrence H ari’* Technioolor. Prepovedano m** ni pod 18. letom. ,,tt Vittorio Venetu 15.30 «Le oopP' Monica Vitti, Alberto Sordi T nicolor ^ Ideale 16.00 «Spie contro H \ do», Stewart Granger, Lee Technicoior. „ 00P Astra 16.30 »Con quale amer«. ^ quanto amorev>, Catherine Lou Castel, Claude Rich. TeC_j color. Prepovedano mladini r 14. letom. stC Abbazia 16.30 «La piu gramde tnl) Chafl^ mai raccontatan. Seston, Carici Baker, John ne, Van Heflin. Technicoior. V galeriji «La Lantema* v Ulici sv. Nikolaja 6 Je razstava del Antonia Guaccla Razstava bo odprta do 28. maja. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unitk dTtalia bo od 21. do 29. t. m razstavljala tržaška slikarka Megl Pepeu. V Tržaški knjigarni, Ul. sv. Fran čiška 20, razstavlja do konca maja svoja olja Silvester Godina. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unltk dTtalia bo od 21. do 29. t. m razstavljal slikar Aldo Scara-mella. Včeraj-danes Danes, sreda, 26. maja FILIP Sonce vzide ob 4.23 tn zatone ob 19.40. Dolžina dneva 15.17. Luna vzide ob 5.28 ln zatone ob 22.17. Jutri, četrtek, 27. maja JANEZ Vrdne včeraj: naj višja dnevna temperatura 23,8, majinlžja 15,7, ob 19 uri 20,4 stopinje, zračni tlak 1007,1 stanoviten, veter 12 km na uro jug-Jugovzhodnik, vlaga 56-od-stotna, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj. IZŠLA JE 28.-29. ŠTEVILKA Zaliva Z BOGATO IN AKTUALNO VSEBINO ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 25. maja 1971 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa Je 6 oseb. Umrli so: 81-letnl Bartolomeo Carmen, 87-letna Lulsa Vecchl vd. Soala, 79-letna Elana Gluppanl, 76-letna Giulia de Colomban vd. Run-ti. 49-letna Anna Maria Heizlar vd. Zanetti, 81-letnl Nlcola Cra-ssa, 67-letna Lldla Černigoj vd. Blazich. DNEVNA služba lekarn (od 13. do 16. ure) Dr. Gmelner, Ul. Giulia 14, Man-zonl, Largo Somnino 4, INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2, Al Gemelli, Ul. Zorutti 19/c. nočna služba lekarn (od 19.30 do 8.30) AlTAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8, Clpolla, Ul. Belpoggio 4, Ai Due Luccl, Ul. Gtnnastica 44, Miani, Drev. Miramare 117 (Barkovlje). Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom V nedeljo, 30. t. m. ob 16- ^ Vltallano Brenčati RAFFAELE (komedija v treh dejanjih s prologom) ZADNJIC rtJ| V KULTURNEM D°M Razna obvestila V petek, 28. Um. ob 20.30 p stadionu «Prvi maj», Vrdri sta 7, ob prisotnosti pre^^jir Baskovskega odporništva

«vitan.ii postaji, to je na Trgu San- Da sta s sumljivo naglico % a- Prav tedaj je Stella opa-\JJhJateljico, 23-letno Loredano V*?, bor. Zanetti iz Ul. Ghirlan-Hi (7,1. predvsem pa njeno od-Sl r°'C0, Zanetti .jeva je seveda b°8ledala vanjo in s presene-Sf?. °bazila, da ji je zman jkala SL,c,a. v kateri .je poleg doku- V ganila tudi približno 10 000 nista izgubljali časa. Brž I r, Pili iz avtobusa, ustavili SthoRa temenica Ferranta iz Ul. So rciaIe 95. W te tedaj privozil avtom, in ga zaprosili za JU Jsi skupaj so se odpeljali I Sv ftansovino. kjer je Stella pobi' ki . oiantu domnevnega žepar ISoj 1? hodil po stopnišču Ul. I N# k°.i fia je spoznala za IS tj.-)1' ^ vstopil na Goldonije-t IfH, -flpanjti dtem ko ie stella stekla v avtobus, saj ii je zaradi I Sa *n blač vi joličaste barve ter I,soknjiča ostal dobro v spo- telefonu in na številč-k »M f 'a «113». te Ferrante sle-I v.te-t.a tar»tu. Tako je opazil, da si Ik^ta u' 1 aK0 ,e °Pazu> ua I .Va| ORledoval rdečo denarnico, |5Sel n6kai iz nje, nato pa jo Sli t>.Ood ustavljen avto v za->1 Capitolina. Fant je nato I S i, bližnji bar, kamor mu je Odd Ferrante, ki ga je za- držal, dokler ni prišla policijska ] opazil na tleh negibnega priletnega izvidnica. Fant, ki so ga identificirali za 20-letnega Dragana Božiča, je pod te žo dokazov takoj klonil in priznal svoj žeparski podvig. Pri tem ie posredoval agentom tudi ime svojega pajdaša. 20-letnega Miloša Petroviča, ki so ga kasneje prijeli na malo prej prišel z deskami na ra-glavni železniški postaji. j menih iz bližnje mizarske delavni- Na včerajšnji razpravi sta bila | ce in da verjetno nd opazil tovor- moža. Na kraj nesreče so prišli agenti cestne policije, ki so uvedli pire iskavo. Kako je prišlo do nesreče, nihče rri znal obrazložiti in tudi prvostopna razprava ne povsem. Ne kateri so povedali, da ie Mezzavilla oba Beograjčana prisotna v pripc tem stanju. Božič .je na predsedni kova vprašanja priznal, da je vstopil v avtobus z namenom, da kaj pokrade, medtem ko se ie Petrovič opravičeval, da mu je Božič sicer res dal nekaj denarja, da pa ni vedel, da je denar ukraden. Javni tožilec dr. Brenči je predlagal za vsakega po 1 leto zapora in 60 tisoč lir denarne kazni, u-radni branilec oriv. Strudthoff pa najnižjo kazen. Sodniki so prisodili vsakemu pogojno po 5 mesecev in 10 dni zapora ter 20 tisoč lir de name kazni. • * « Pred tržaškim prizivnim sodiščem ipreds. Franz, tož. Pascoli, zapis. Mosca) pa so sodniki obravnavali primer bliskovite nesreče, ki se je pripetila 15. aprila lani in ki je terjala življenje 78-letnega Franco-sca Mezzavillo iz Ul. Palmanova 1. Manjkalo je deset minut do dveh popoldne, ko so redki ljudje na cesti videli tovornjak, ki se je z vzvratno vožnjo pripravljal, da zavije na gradbišče. Pri hišni številki 6 pa je šofer tovornjaka fiat 682 goriške registracije, 33-letni Orlando Mazzuchin iz Ul. dei Pini 12 v Zagraju, začutil neko oviro. Komaj so zadnja kolesa zadela na neki predmet in odskočila, je šofer pritisnil na zavore in stekel pogledat, kaj se je pripetilo. Z grozo je Proučili so zlasti krizo v nekaterih industrijah in kmetijstvu, ki narekuje odločne ukrepe za obrambo gospodarstva Pred dnevi so trije sindikati na Goriškem napravili še en korak dalje na poti do enotnega sindikata. CGIL, CISL in UIL so na skupnem posvetu svojih treh glavnih svetov, ki mu je predsedoval deželni koordinator Marchesan, proučili gospodarski in zaposlitveni položaj na Goriškem na osnovi posebnega dokumenta, ki smo ga prejšnji teden objavili tudi v našem listu. Bilo je to prvič, da so se voditelji treh sindikalnih organizacij zbrali na skupnem sestanku, da bi obravnavali in poskušali najti ustrezno rešitev za gospodarski in zaposlitveni problem na Goriškem. Elio Zuliani je podal uvodno poročilo, v katerem je prikazal položaj na področjih, ki so najbolj pri zadeta ob sedanji krizi, zlasti tekstilno, gradbeno, prehrambeno in kmetijsko področje. Trije sindikati morajo voditi hude borbe za o-brambo ogroženega gospodarstva Sindikalist Debeus je predlagal izplačilo pravične odškodnine kmetom za zemljišča ki pridejo v poštev za razlastitev. Lodolo je poudaril splošne smernice reforme, hudo tekstilno krizo in krizo na lesnem področju. Pizzignacco je govoril o problemih tržiškega pristanišča, ki naj bi postalo evropskega obsega z odstranitvijo ovir funkcionalne avtonomije. Papais je govoril o ponovnem razvoju metalurške industrije. Collenz je govoril o kočljivem problemu dela na domu in o potrebi reforme v prevozništvu z uvedbo javnih prevozov v deželnem obsegu. Martin je poudaril pomen take skupne seje na poti do sindikalne združitve. Colautti je poudaril potrebo po razširitvi območja za pogajanja preko sindikalnih organizacij. Casonato je podrobneje proučil proces in postopek pri sindikalnem združevanju. Lui-gi Zuliani je govoril o zamudah INPS pri urejevanju pokojnin in zahteval energičen poseg, da se odpravi ta pomanjkljivost. Giovanni Padovan je končno zaključil debato ter izrazil željo, da bi pobude treh sindikalnih organizacij prišle do konkretnih zaključkov v obrambi koristi delavcev na Goriškem, ki z zaupanjem pričakujejo nadaljevanje poti za dosego novih ciljev. področjih v Gorici. Posvet bo vodil predsednik Pro loko dr. Pellis. Začetek ob 21. uri. Ta sestanek bi s', moral vršiti že v petek prejšnje ga tedna, pa so ga morali odložiti zaradi nujne zadržanosti nekaterih predstavnikov, ki so bili vabljeni na ta sestanek. Obvestilo županstva iz Sovodenj Z županstva v Sovodnjah sporočajo, da bodo te dni začeli z oddajo občinske košenine za oddajo košnje. Kdor se zanima za prevzem košnje na posameznih občinskih parcelah, naj se zglasi čimprej na županstvu za podrobnejša pojasnila. Vesti iz Tržiča V videmski bolnišnici je včeraj podlegla poškodbam 17-letna Gloria Toffolo iz Štaranzana, ki jo je 13 maja pri nadvozu v Ronkah podrl neki avtomobilist, ko se je peljala z mopedom. Takrat so ji v Tržiču ugotovili udarec v lobanjo in zlom stegnenice. Dne 19. t. m. pa so jo zaradi komplikacij pripeljali v videmsko bolnišnico, kjer je včeraj podlegla. Goriški korzo asfaltirajo Delavci mestnega ekonomata v Gorici so včeraj začeli z obnovo asfalta na goriškem korzu Italia. Kot smo že včeraj javili, so v ta namen zaprli za promet odsek od gledališča Verdi pa do U. Rossini. Tudi avtomobili ki stalno parkirajo na obeh straneh ceste na tem odseku, so se morali za to priliko premakniti drugam in pravtako mestni avtobusi na progi št. 1, ki so morau voziti na obvozni cesti. Včeraj popoldne so ta odsek Korza zaključili in danes bodo z asfaltiranjem nadaljevali mimo Parka Rimembranze proti železniški postaji. • Včeraj popoldne so se na županstvu v Tržiču sestali načelniki strank v občinskem svetu ln nekateri drugi predstavniki. Raagovair-jali so se o medobčinskem urbanističnem načrtu ln njegovi izvedbi za vse občine trtlškega okrada. Na tej osnovi bodo proučili problem in poiskali zanj primerno rešitev Mnogo se govori in piše o de- načrtovanje v Gorici začelo s siste-........................... matičnim zbiranjem podatkov. Zato so začeli izvajati anketo predvsem med prizadetimi dijaki, ki so jim razposlali posebno vprašalno polo z ustreznimi vprašanji, na katera naj bi ti odgovorili. Na vprašalni poli je treba navesti šolo, ki jo dijak obiskuje, odkod se vozi k pouku, s kakšnim prevoznim sredstvom, kakšne so pri tem njegove gospodarske težave in stroški, vštev-ši tudi izgubo časa. Podatki, ki jih bo na ta način zbral urad za načrtovanje bodo vsekakor zanimivi, saj bodo sloneli na izjavah dijakov samih, ki so pri tem najbolj prizadeti. lavcih, ki stanujejo daleč od svojega delovnega mesta ter morajo zaradi tega izgubiti mnogo dragocenega časa in denarja za vožnjo na delo. Zato predstavlja ta problem veliko negativno postavko v gospodarsko - socialnem položaju. Manj znan, čeprav dostikrat nič manj pereč je podoben problem pri dijakih nižje in višje srednje šole, ki se morajo voziti v šolo v mesto, zlasti v Gorico. To velja n. pr. za vse dijake s podeželja, ki obiskujejo slovenske srednje šole v Gorici, vključno nižjo srednjo šolo, ki je obvezna. Da bi ugotovili točen obseg tega problema in da bi na osnovi točnih podatkov lahko bolje proučili to stanje in podvzeli primerne ukrepe, je občinsko odbomištvo za mi Obvezni nalepki na zavarovanih avtomobilih ..................................................................... OBVEZNO ZAVAROVANJE AVTOMOBILISTOV njaka. Ko ie hotel čez cesto pa ga je težko vozilo podrlo na tla, kjer je mrtev obležal. Pred tržaškim kazenskim sodiščem se je Mazzuchin zagovarjal, da je zelo previdno opravljal vzvratno vožnjo in se dodobra prepričal, da ni nikogar zadaj. Sodniki so bili mnenja, da je vsekakor treba 50 odst. krivde za nesrečo pripisati tudi žrtvi, obtoženca pa so kljub temu pogojno za dobo 5 let in brez vpisa v kazenski list obsodili na 8 mesecev zapora ter na odvzem vozniškega dovoljenja za 1 leto. Na včerajšnji razpravi pred pri zivnim sodiščem, .je Mezzavilla ponovil, kar je že dejal na prvostopni razpravi. Javni tožilec in zagovornik prizadete stranke, odv. Poilucri sta predlagala potrditev prvostopne kazni, branilec odv. Roncelli pa o-prostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so v razsodbi znižali Maz zuchinu odlok o odvzemu vozniške-ga dovoljenja na 6 mesecev, v ostalem pa s priznanjem stoodstotne krivde na nesrečo obtožencu potrdili prvostopno kazen. Danes seja občinskega sveta v Gorici Občinski svet v Gorici bo danes zvečer z začetkom ob 18.30 nadaljeval svojo obravnavo točk in problemov, ki so ostali nerešeni na dnevnem redu do prejšnjih sej. Kot ponavadi bodo po vsej verjetnosti prvo sejno uro posvetili razpravi o vloženih interpelacijah in resolucijah, ki jih je še vedno precej na dnevnem redu. Med drugim je na dnevnem redu tudi odobritev načrta za gradnjo nove italijanske nižje srednje šole v Ul. Leoni za katero je predvidenih okrog 250 milijonov lir stroškov. & hiailta liHjigaina ^T . uijca sv Frančiška 20 • Telefon 61-792 Furlanski gospodarstveniki v Moskvo, Kijev in Leningrad Prejšnje dni je s posebnim letalom odpotovalo z ronžikega letališča v Sovjetsko zvezo večje gospodarsko odposlanstvo Iz videmske pokrajine, ki ga vodita predsednik pokrajinske uprave Turallo ln podpredsednik videmskega združenja tndustrtjoeiv Cogolo. Odposlanstvo, v katerem Je okoli 40 gospodarstvenikov, med njimi predsednik deželnega združenja trgovinskih zbornic Maramgone, predsednik združenja industrijoev Bertoli, predsednik deželne usta nove za razvoj obrtništva Dl Naitale ln drugi, se bo med svojim bivanjem v Sovjetski zvezi do 26. maja ogledalo Moskvo, Leningrad in Kijev ter navezalo stike s fumkelomairji Gosplana ter s predstavniki ministrstev za lahko Industrijo, kemijo, prehrambeno Industrijo in zunanjo trgovino. Potovanje sta or ganlzirall industrijsko združenje in trgovinska zbomioa lz Vidma, in sicer z namenom, da bi okrepili že obstoječe poslovne stike ter TOpostavlli nove partnerske zveze na Industrijskem in trgovinskem področju. Dr. TureJlo, ki je tudi predsednik Mednarodnega centra za mehanične vede, se bo v Sovjetski zvezi posebej sestal s predstavniki tamkajšnjih znanstvenih krogov. Najavljeno Je, da bo skupina so vjetskih znanstvenikov sodelovala m jesenskem študijskem zasedanju pri omenjenem centru. Posvet o turizmu pri Lantcrni na Gradu Jutri, v četrtek 27. t. m., bo na sedežu goriške turistične ustanove Pro loco v prostorih Lanterna d'oro na goriškem gradu posvet predsednikov turističnih organizacij in raznih drugih ustanov, ki se v Go rici bavijo s turističnimi in kul turnimi problemi, da bi proučili program bodočega dela na teh Opozorilo izletnikom v Avstrijo Goriškim izletnikom Primorskega dnevnika v Avstrijo sporočamo, da jih bo avtobus peljal naravnost iz Gorice. Odhod s Travnika bo v torek, 1. junija zjutraj ob 6.45. Bodite točni! Premalo avtomobilistov si je doslej nabavilo zavarovalno «nalepko» Š« 18 dni nas loči od 12. junija • V Gorki si je doslej le tretjina lastnikov vozil nabavila kvadratno «nalepko» Fotografski natečaj v Ločniku Fotografski krožek iz Ločnika ob sodelovanju revije tlniziativa ison-tina» prireja svoj tretji fotografski natečaj na temo «Furlanija - Jul-krajina v svojih značilnostih». Udeleženci lahko predložijo do največ pet črno-belih posnetkov, do 18, julija s priporočeno poštno pošiljko na naslov *Circolo fotografico isontino — 34170 Lucinico — Via G. Cesare 41» —■ Za nagrade je na razpolago več pokalov, zlatih in drugih značk, ki so jih prispevali deželni in krajevni predstavniki oblasti Čez osemnajst dni, 12. junija 1971, stopi v veljavo obvezno zavarovanje za avtomobile, motorna kolesa, motorne čolne. Zakon je bil izglasovan pred časom v italijanskem parlamentu, tako da bomo odslej tudi Italijo prištevali med tiste države, v katerih je zavarovanje motornih vozil obvezno. Število zavarovanih šoferjev je bilo doslej majhno, v severnih pokrajinah je bilo zavarovanih precej ljudi, na Jugu pa so se ljudje in nerazumljivih razlogov tega zavarovanja otepali. Za ljudi, ki živijo v severnih pokrajinah, zlasti v obmejnih, je bilo zavarovanje že sedaj skoro obvezno, kajti ob izletih v Avstrijo, Nemčijo, Francijo, da omenimo samo nekatere države, je bilo treba imeti vozilo zavarovano. Italijanski zakon o obveznem zavarovanju določa, da mora imeti lastnik vozila na vidnem mestu predpisano nalepko, podobno kot potrdilo o plačani avtomobilski taksi. Zaradi tega mora biti pobotnica o plačani zavarovalnici nalepljena na šipi znotraj avtomobila, tako da jo je od zunaj moč videti. V večini primerov smo videli kvadratno nalepko zavarovalnice poleg o-krogle nalepke avtomobilske takse. Pri nas v Italiji vladajo čudne navade. Vse obvezne takse se plačujejo v zadnjih dneh, od radijske naročnine do avtomobilske takse, od takse na vozniško dovoljenje do vsakovrstnih davkov. Tako .ie tudi s to novo obvezno zavarovalno takso. Šli smo včeraj po mestu in ugotovili, da je le malo ljudi nabavilo ta obvezni kvadratek. Nalepljen je, osemnajst dni pred 12. junijem, le na treh-štirih avtomobilih med desetimi. To pomeni, da so le ne- kateri ljudje doslej opravili to svo-lda ne bo rok 12. junija podaljšan, jo novo dolžnost, ostali pa verjet-[Po tem datumu bodo financarji in no čakajo zadnje dni. Tedaj bodo morali čakati v vrstah v uradih raznih zavarovalnic. V teh dneh je v zavarovalnih u-radih polno dela in to raste iz dneva v dan. Včeraj popoldne smo se pogovarjali po telefonu z nekaterimi uradi zavarovalnic v Gorici in dobili zelo različne podatke v odstotkih. Vsi so nam povedali, da so se s pismi obrnili do svojih zavarovancev in jih obvestili o nujnosti nabave obvezne nalepke. Največ dela je doslej najbrž opravila goriška podružnica zavarovalnice INA. Ta je pričela s pošiljanjem vabil svojim klientom že po prvem aprilu in je doslej dala obvezni kvadratek že trem četrtinam svojih zavarovancev. Pri Phoenix-Soleil so nam povedali, da je svojo dolžnost opravila približno polovica n|ihovih zavarovancev, pri Lloyd Adriatico pt, so nam povedali, da so stvari uredili s 19 oestotki svojih klientov. Tudi gorišk i podružnica RAS je povabila svoje kliente naj se javijo v uradu: doslej so izročili kvadratke tretjini zavarovancev. Pd General; pa imajo polne roke dela, ker so se ljuaje pričeli javljati šele v teh dneh pri Assicurazioni Latina pa so uredili stvari s polovico svojih zavarovancev. Tako je tudi pri drugih. Vsi pa so nam povedali, da so v zadnjih dneh pridobili precej novih klientov, v glavnem lastnikov motorjev in mopedov. Vsi vabijo svoje kliente naj se čimprej javijo v uradih, da ne bodo morali v zadnjih dneh čakati dolge vrste. Brez zavarovalne nalepke ne bo moč po 12. juniju voziti. Prav v teh dneh smo v časopisih brali, niiiimiifiiifiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiHiiniiHiiiiiiHniiiMiiiiHiiiiimiiiimmiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiUHiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiMiimiiiiiiii« prometna policija pazili, da ne bi kdo krožil brez predpisane nalepke. Vpisovanje v hotelsko šolo v Nabrežini Ustanova ENALC v Gorici sporoča, da bodo prihodnji mesec začeli vpisovati moške gojence za hotelsko šolo v Nabrežini (ob morju). Tečaji so dveletni in za naslednje stroke: natakarji, kuharji, tajniki, in vratarji. Kandidati morajo imeti od 14 do 20 let ter pridejo v poštev tudi tisti, ki bodo prihodnji mesec dokončali nižjo srednjo šolo. Nadaljnja podrobnejša pojasnila dobijo kandidati lahko na sedežu ENALC v Geriči, Ul. Mazzini 4 — tel. 51-31. Tekel Je za avtobusom in padel Včeraj so sprejeli za 6 dni na zdravljenje v goriško bolnišnico 69-letnega upokojenca Viktorja Vittori iz Gorice, Ulica Pola 10, ki so mu zdravniki ugotovili pretres možganov in rano nad desnim očesom. Policijski agenti, ki so ga pospremili v bolnišnico, so izjavili, da je mož v Ulici Carducci tekel za avtobusom, ki mu je pred nosom u-šel, pri tem pa se je spotaknil in padel- Tkant* uAedhtitvu VESTI Z ONSTRAN MEJE Ob jubileju bodo povečali tovarno igel TIK v Kobaridu Razstava kopij fresk v Goriškem muzeju - Koncert pihalnega orkestra iz Conegliana Goriški muzej kaže zadnje čase I ter predstavljajo kulturno zgodovin-precej aktivno razstavno dejavnost.' sko dragocenost. Po razstavi o slovenskem tisku na Primorskem je priredil te dni obsežno razstavo fresk, ki jih je akademski slikar Izidor Mole kopiral v zadnjih letih po raznih krajih Slovenije. Razstava bo odprta vsak dan in ob nedeljah do 23. junija. Omenjeni umetnik, ki se je zelo u velja vil z restavratorskimi deli, je kopije fresk razstavljal že v Kopru ter v Kraški hiši v Velikem Repnu. Dela, ki so razstavljena v Novi Gorici pa predstavljajo zametek bodoče galerije v muzejski zbirki. V Goriškem muzeju razstavlja 1-zidor Mole skupaj 30 kopij fresk. Kopiral pa jih je po cerkvicah in drugih stavbah v vseh krajih Slovenije od Prilesja pri Plavah in Oprtalja v Istri pa do Mirne na Dolenjskem. Pretežna večina fresk ie bilo izdelanih v VL in 15. stoletju javnost, ker gre za eno najbolj u-spešnih podjetij na Tolminskem. Zraslo je iz skromne delavnice, W se je začela ukvarjati z izdelovanjem šivalnih igel, nakar je osvojila številne nove izdelke, s katerimi vzbuja precej pozornosti tudi na tujih trgih, saj bo letos izvozila že nad četrtino celotne proizvodnje. TIK je zdaj po številu zaposlenih — 371 — ter letni realizaciji, ki se približuje trem milijardam starih dinarjev, najmočnejše podjetje v tolminski občini. Lani je sklenilo poslovno kooperacijo z znano italijansko tvrdko Lamborghini za izdelovanje gorilnikov za centralne kurjave v stanovanjih in manjših poslovnih prostorih. Letna izmenjava med obema podjetjema bo po pogodbi znašala okoli milijardo Ur. Da bi uspeli zadovoljiti V kobariški tovarni TIK so sla kupce bodo v TIK kmalu začeU gra-viU te dni 20. obletnico obstoja pod-, diti novo proizvodno dvorano na po-jetja. Jubilej je zanimiv za širšo Ivršini okoU 1500 kvadratnih metrov. V soboto zvečer je bil že drugič na obisku v Novi Gorici pihalni orkester iz Conegliana. Kot prvič je tudi tokrat priredil promenadni koncert z opernimi arijami in drugimi klasičnimi deli italijanskih mojstrov Rossinija, Verdija in drugih. Za 12. junij pa napovedujejo v No vi Gorici obisk pevskega zbora iz istega mesta. V šempetrski dvorani bo priredil poseben koncert skupni s člani Goriškega okteta. Omenimo naj, da vzdržuje .lovogoriška obči na s Coneglianom že olje časa pristne kulturne stike. Obe mesti sta si že izmenjali več kulturnih in oblast venih delegacij. lepe Slaba usluga turizmu Prejšnji teden, na praznik, nas je šla skupina domačinov iz Ronk in okoUce s štirimi avtomobili na izlet preko meje. Preko Grgarja smo krenili na Banjščico in potem še v Čepovan ter od tu na Lokve. Bili smo navdušeni spričo lepot prebu jajoče se spomladanske narave Gorah in smo prispeU na Lokve v najlepšem razpoloženju. Žal pa nam je neljub dogodek v tem kraju pokvaril zaključek izleta in vtise. Ustavili smo se pri gostilni Win-kler n> Lokvah. Z nami je bilo nekaj otrok, ki so se sproščeno za bavali v prosti naravi. Kar naenkrat je prihrumel nadnje, neki možakar domačin, 40 do 50 let, ki jih je zelo surovo napadel češ, da mu povzročajo škodo na travi. Od besed je prišel k dejanju ter jih začel pretepati. Lotil se je tudi nekega starejšega člana družbe, ki je pristopil, da bi ga pomiril Poleg tega pa je še zahteval visoko od škodnino za škodo, lu je sploh ni bilo. Takrat 'e bilo pred gostilno pri hotelu Poldanovec vsepolno gostov, ki so bili priča temu neljubemu prizoru ter seveda napravili svoje zaključke, ki prav gotovo ne bodo v korist turizma na Lokvah. Zato bi bilo prav, če bi domačini v podobnih primerih posredovali in ooskrbeli, da živčnega ali pijane« moTakaria ukrotiio. da se v bodoče taki prizori ne bi več ponovili. Družina Bizjak iz Ronk Zborovanje v Čedadu o kulturi Langobardov Že nekaj dni se vrši v Rimu mednarodno študijsko zborovanje o življenju in kulturi Langobardov na katerem so znani strokovnjaki in zgodovinarji razpravljali o značilnostih kulture tega germanskega plemena, ki se je izselilo v Italijo in pustilo najbolj vidne sledove predvsem v Čedadu in okolici. Prav zato bodo učenjaki nadaljevali svoje zborovanje o tej temi jutri, v četrtek in petek v Čedadu, kjer je znan muzej z Langobardskimi zanimivostmi in grobnicami. Za jutri ob 17 30 je predviden sprejem v salonu pretorske palače, kjer bo goste pozdravil župan in senator Pelizzo. Čedajski profesor Mario Brozzi pa bo imel razpravo o temi cTopografija in sestava langobardskih pokopališč v Čedadu». V petek si bodo gostje ogledali mali langobardski tempelj, državni arheološki muzej, mestni muzej in stolnico ter druge mestne zanimivosti. Iz goriškega matičnega urada Dne 24. maja so na goriškem matičnem uradu prijavili 7 rojstev in eno smrt. Rojstva: Ingrid Fogar, Tamara Schiozzi, Elena Bacciocchini, Ga-briella Paparella, Claudia Carli, Martina Candusso, Simona Pelesson, Eros Flghin, Alessandra Couri, Da niela Petruzzi in Piero Comel. Umrli: 80-letna gospodinja Antonia Tognan vd. Marizza. \ ERDI 17.00-22.00: «Mattaio!». Car rado Pan! ln L. Castal, kinetna-skop v barvah. COK&O 17.Ib—22.00: «<4uesto sparoo mondo meraviglioso«. Dokumentarni tlim v barvan. Mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISM1MU 17.00—22.00: «La smanla adossou A. SLroyberg m Nino Castalnuovo. Ital. film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.15—21.30: «La prima volta dd JenniXer», J. Wod’ward ln J. Olson. Film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan VITTORI A 17.15—21.30: «11 casteilo daUe por te dl fuooo«, E. Sohu-rer ln C. Quinney; film je v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. Tržič AZZURRO 17.30: «Prete spoeaiboa, Lando Buzzanca in R. Podesti, klnemaskop v barvah. EXCEL81UR 16.00: «L’assoluto o*-turaleo, Silva &oš£lna ln Lavren-oe OUvier. PRINCIPE 18.00: »American searet seirvloe«, Franco Franchi ln Olc-cio Ingrassia. I\ova Gorica SOČA (Nova Gorica): » sprotnikom. Ne kažite v preveliki meri svojo drznost. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Spričo težkoč ne boste še dosegli svojega cilja. Z lepo besedo boste odpravili spor med prijatelji. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Od zaostritve nekega poslovnega odnosa boste imeli več koristi kot škode. Bodite v svojih stališčih bolj popustljivi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Spodbudno vzdušje na delovnem mestu. Čakajo vas težavne naloge Ne podlegajte neutemeljenemu strahu. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Primeren dan za posege v javnih uradih. V svoji čustveni zadevi se posvetujte s prijateljem. dite slabe točke svojega življenjskega sistema. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Disciplinirajte svojo borbenost in jo u-smerite proti konkretnim ciljem. Premislite dobro preden greste na pot. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) S svojim smislom za stvarnost se boste znali obvarovati pred iluzijami. Otresite se ljubosumja. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) L.&V 1,00 46.i. ao 44.0.) vazna ^ -......' sprememba v poklicnem delu. Utr l Sporazumeli se boste z nekim na- V prvih toplejših dneh ob prihodu poletja je že opaziti po u-llcah, v katero smer bo zavila nova moda. Seveda ne gre tu le za obleke, ki so primerne za ta letni čas im za novo modno sezono, pač pa za obleke, ki jih vsak izbere po lastnem okusu. Tudi tokrat se je pokazalo, da so večinoma vsi izbrali svobodno, taiko da so se odločili za o-sebno potezo v oblačenju, po pravilih, ki niso vedno tista, ki jih nakažejo modni ustvarjalci ali modne revije. V nasprotju s prepričanjem, da se bo večina zavzela za modne predloge, so ljudje raje izbrali nekatere obleke, ki so bile značilne za prejšnje poletje in se na tak način bolj približali tradicionalnemu načinu o-blačenja. Večinoma se torej moda «ma-xi» in (ilomguette* ni obnesla. Zenske nosijo sedaj največkrat dolge hlače z majicami ali puloverji, mlajše se odločajo tudi za pisane bluze in za pas na bokih. Večidel pa nosijo kratke obleke brez rokavov, včasih z jopico. Večinoma torej sprejemajo ali pa še naprej nosijo obleke, ki so bile moderne pred časom, ki Jih pa, čeprav morda niso nove, lahko uskladijo z novo smerjo v oblačenju. Znova jie opaziti mini krila, ki jih lani poleti ni bilo več toliko, saj se niso še vse mlajše ženske mogle odločiti za drzne »vroče hlačke«. Kar naj bi bila torej najbolj značilna moda letošnjega poletja, ni doživela takšnega u-speha, kakršnega so nekateri pričakovali. Le malo je oblek, ki spominjajo na modo tridesetih a-Trenutno so najbolj uveljavi jeli štiridesetih let, na obutev »mokasini« ali včasih škornji, za katere nima pomena, če niso najnovejši. Med novimi vrstami škornjev pa so se uveljavili taki iz blaga «blue jeans«, včasih s široko peto, Tudi moški so se v tej sezoni začeli oblačiti na bolj tradicionalen način, v tem nekateri celo pretiravajo. Zdi se, da se pojavlja tudi pri moških to, kar se je zgodilo pri ženskah: to se pravi, da tudi moški niso voljni preveč obnoviti in razširiti svoje garderobe z novimi nakupi. Moški nosi v teh dneh navadno suknjič in svetlomodro srajco, ki je včasih nekoliko vzorčasta. Čeprav so pred časom trdili, da bo modna barva za letošnje poletje siva, ni videti, da bi to držalo, zopet se je pojavila modra ali svetlomodra barva. Poileg o-bleke svetlomodre ali modre barve, pa se včasih moški odloči za vzorčaste obleke, IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Ljubo Lah v «Mignon» V galeriji Mignon razstavlja slikar iz Sarajeva, ki pa nosi vprav primorsko ime: Ljubo Lah. Sorodno ime ima tudi pri nas rojem a v Zagrebu delujoča Kiparka Ljuba Lah. Slikar pa se je rodil v Sarajevu pred 41 leti, tam dokončal umetniško šolo ter se mto izpopolnjeval še v Beogradu. Že zgodaj je sodeloval no vseh razstavah umetnikov Bosne in Hercegovine in predstavljal nje slikarstvo na jugoslovanskih razstavah v tujini, tako v Rimu kot v Indiji ter še m razstatn Metafora» na Poljskem. Še mlad je zmagal na razstavi mladinskega festivala v Beogradu, ob proslavi osvoboditve Sarajeva, pred leti pa je prejel nagrado mesta, nedavno pa v Tuzli nagrado za najbolje podano lastno podobo. Da jo je kot portretist tudi zaslužil, pričajo tu prikazane velike podobe ljudi, Je pa v tem portretiranju Lah tako barvno kot slogovno daleč od meščanske samodopadljivosti obrazov rožnate polti in slikovite podrobnosti noš, kar bi pač pričakovali od slikarja iz bosenskega okolja, kajti njegovo slikarstvo je v obnavljanju izkušenj starih mojstrov. Čeprav so obrisi likov za-megleni, podanim obrazom ne manjka življenjskega utripa resničnosti, ki pa je za čuda pomaknjem v preteklost, skoro kot prividi pokojnikov. Vse to pa zaradi temno pridušene barvne lestvice, ki v slikah postaja navidezno načeta od zoba časa, ker Lah vtira v brazde že posušene barve rjavkast pokost. Enako počne v slikah pokrajin, podanih s krepko igro zamahov čopiča in zvest občutju preteklosti, ne vnaša vanje odraza sodobnega gradbeništva. Vse to pa ustvarja pri gledalcu zavest, da ustvarja Ljubo Lah na ustaljenih likovnih vrednotah z znanjem pravega slikarja. MILKO BAMBIČ Pred dobrimi tremi leti je izšla v slovenščini prva knjiga iz zbirke Ilustrirana enciklopedija živali, ki jo je za slovenske bralce pripravila založba Mladinska knjiga. Od takrat dalje smo dobili še ostale knjige, posvečene sesalcem, ribam, ptičem, dvoživkam, plazilcem, žuželkam in zdaj, kot zadnjo še knjigo, posvečeno nižjim živalim. Izid te enciklopedije je bil za slovenske knjižne razmere vsekakor velik dogodek. Poleg sodobne ilustrirane enciklopedije je bila to druga enciklopedična izdaja, ki jo je Mladinska knjiga pripravila ob sodelovanju z inozemsko založbo. Originalna izdaja Ilustrirane enciklopedije živali je izšla namreč pri založbi Doubledap v New Torku, tako da je slovenska izdaja pomenila tako rekoč prvi poseg v tuj založniški svet, vsekakor pa prvo živalsko enciklopedijo v slovenščini. Kot je k predgovoru k prvi knjigi zapisal akademik, univ. profesor dr. Hadži, smo s to izdajo dobili Slovenci najsodobnejši prirodopis živalstva. Prirodopis, pri katerem je poudarek na slikoimem gradivu, na barvnih fotografijah. Medtem ko so stari prirodopisi imeli sicer barvne podobe, vendar risane, ima sodobna ilustrirana enciklopedija zgolj barvne fotografije živali, in to prave mojstrske dosežke. V sedmih samostojnih delih je dosežen višek tega, kar nam lahko daje taka publikacija. Prav tako so seveda posamezni avtorji, priznani strokovnjaki, posvetili veliko skrb besedilu, pri čemer je vsako panogo obdelal drug avtor, strokovnjak za tisto vrsto živali. Za slovensko izdajo pa je pomembno še to, da so pri njej sodelovali vsi priznani slovenski zoologi, bodisi kot strokovni svetovalci, uredniki ali prevajalci, ki so morali pri prevajanju premagati marsikatero težavo in včasih tudi ustvarjati nova imena. Deloma pa so tekst dopolnili s podatki o domačih živalskih vrstah. Res je, da je v knjigah te izdaje nekaj pomanjkljivosti. Tako je knjiga pisana predvsem za ameriške bralce in upošteva tam živeče živali. Prav tako se knjiga o nižjih živalih opira na sedaj že zastarelo teorijo o zgodovinskem razvoju teh tako številnih živalskih skupin. Vendar pa je celotna izdaja edinstvena živalska enciklopedija, ki je tudi slovenskim prijateljem živali v izredno bogatem slikovnem gradivu in razumljivo napisanem besedilu, posredovala najnovejša dognanja o vseh živalih sveta. Razumljivo je zato, da je bil odmev tudi pri nas na to izdajo izredno velik in da so te knjige tako rekoč razprodane Ko je Mladinska knjiga pred kratkim izdala zadnjo, sedmo knjigo te enciklopedije, je tudi napovedala novo, drugo izdajo enciklopedije, kar pomeni torej izjemen založniški uspeh. Pred seboj imamo torej zdaj poslednjo knjigo Ilustrirane enciklopedije živali, posvečeno nižjim vrstam živali. Napisala sta jo Ralph Buchs-baum in Lorus J. Milne, dva znana ameriška profesorja zoologije. V slovenščino pa sta delo prevedla dr. Janez Matjašič in dr. Anton Polenec. Knjiga, posvečena nižjim živalim, nam predstavlja svet, ki je sicer manj znan, vendar enako zanimiv. Ta živa bitja, o katerih je govor v tej knjigi, srečujemo povsod, na kopnem od severa do tropskega juga, zlasti pa v vseh oceanih in vodah. Nekatere teh živali žive tudi v drugih živih bitjih. Nekatere živali so mikroskopsko majhne, druge so ogromne: nekateri pajki žive v gorskih višavah, druge živali v globinah oceanov. Gre torej za izredno pestre in raznovrstne živali, ki jih malo ali bolj slabo poznamo, kolikor pa zanje vemo, nam večkrat vzbujajo prav posebne predstave. Te živali nenehno proučujejo po raznih zooloških inštitutih po svetu in prav tem tihim znanstvenim sodelavcem je posvečena tudi ta knjiga. Govori pa, kot rečeno, o pra- živalih, mnogoceličarjih, črvih, osi’ galkarjih, mehkužcih, kolobarnikvh členonožcih, iglokožcih, strunarji’ glistah, pajkih, rakih, moških Jel' kih, spožvah, trakuljah in drugi" podobnih živalih nižje vrste. Knjiga je izredno bogata s slikovnim gradivom, besedilo samo 1e jasno in razumljivo vsakomur, <-*" prav napisana znanstveno in seveda daleč presega značaj preproste-ljudske izdaje. Gre pa vendar izdajo, ki je namenjena predvsem nestrokovnjakom in tak namen di dosega. Veliko zanimanje za J* knjige je temu dokaz. Ko je saai slovenska izdaja Ilustrirane encudf pedije živali zaključena, smo ko samo zadovoljni, da je za^oZ~l to edicijo v razmeroma kratkem času posredovala slovenski iaVJz. sti. Priznanje pa gre tudi domačt strokovnjakom, ki so pomagali izdajo ponašiti. Sl. Ru- V NEDELJO ZVEČER V SESLJANSKI ŠOLI S petjem in plesom končali šolsko leto Spomnili so se tudi mladinskega pisatelja RibičičO V soli je tudi bogata razstava ročnih del V nedeljo zvečer je bila v Ses-ljanu zaključna prireditev, ki so jo s pomočjo učiteljic pripravili slovenski osnovnošolski otroci. Ob isti priložnosti so si starši in drugi lahko ogledali tudi bogato razstavo ročnih del, ki sta jo učiteljici Marija Mislejeva in Marija Legiševa odprli že zjutraj. Najprej bi se ustavili kar pri razstavi, ki so jo otroci in učiteljici zelo skrbno pripravili v eni od dveh učilnic, ki ju ima slovenska šola na razpolago. S sicer nespretnimi rokami so otroci pod vodstvom učiteljic in verjetno tudi s pomočjo nekaterih bolj spretnih mamic pripravili vrsto malih umetnin, od bogato vezenih do pletenih prtičkov, od fino izrezljanih lesenih škatel do košaric in drugih najrazličnejših izdelkov. Po ogledu razstave preidimo v sosedno učilnico, v kateri so se že začeli obirati starši in sorodniki otrok. Slovensko osnovno šolo v Sesljanu obiskuje skupno 22 otrok, ki so, kot v večini naših vasi, razdeljeni v dve skupini, V prvem in drugem razredu, kjer poučuje učiteljica Marija Trobec, je skupno 10 otrok (dva otroka v prvem in osem otrok v drugem razredu, skupno tri deklice in sedem fantkov), v tretjem, četrtem in petem razredu, v katerih poučuje učiteljica Marija Legiša, je 12 otrok (dva otroka v tretjem, po pet otrok pa v četrtem in petem razredu, skupno devet de- razstave ročnih seslja nskih osnovnošolskih otrok klic in trije fantki). Najmanj je torej v prvem razredu, z® pa, da bo prihodnje leto stanje P cej boljše. Ob vstopu v razred je takoj P® tegnila pozornost oglasna d?s“m na katero otroci obešajo svoj® . terame prispevke, ali članke, ka« jih sami imenujejo. Deska je razdeljena po rubrikah: spl°s . kronika, tretja stran. Namerava^ sem samo bežno pregledati Pr’sPes, ke, pa sem takoj ugotovila, d*.." jih splača prebrati. Pod »razno* je bil na primer spis ute ke iz prvega razreda z našlo' . »Torba pripoveduje*. Dekličina 5 _ ska torba se je pritoževala nad . marnostjo svoje lastnice.- N® drugih prispevkov je bilo P°sV jj. nih rojstnemu kraju, Sesljanu, govi zgodovini in sedanjosti- literarni prispevki so bili °Pre Ijeni z risbicami. Zmotil me je tedaj glas napovedovalke Loredane — -fi-3. razreda, — ki je prisrčno zdravila navzoče in jim P°ve da je zaključna prireditev P°sVtU(£ na vsem materam, hkrati P8J.jg, spominu Josipa Ribičiča, P^^S' ki je napisal mnogo del za dinske odre. Prvi so nastopili učenci Pr'^a. in drugega razreda z vrsto cij. Prvi del sporeda so za^jro-z ritmično vajo in s pesmico * bentica mala*. Spored, ki so ga izvajali ute ci višjih razredov, je bil ®®voleg precej zahtevnejši in daljši-vrste daljših recitacij, pri je nastopalo po več otrok, sf> y rinka, Dario in Mirjam Pr’,. so Ribičičevo sliko »Mati*, predstavili dva smešna priz°r e\o Andrejka in Marinka sta nato ubrano zapeli pesem «Sarafan*ajj§j troci pa so pripravili tudi o ^ prizor «Lepa Vida*, o kateri J® be-redana povedala nekaj uvod® -j0 sed. Navzoče pa je čakalo v „\e presenečenje, ko so doklice z®*J,o in zaplesale belokranjsko naIW «Lepa Anka*. ■ Za zaključek so vsi otroci jj vodstvom učiteljice I.egiševe še tri pesmi in podarili ®at šopek cvetja in pisemce. ^ Nagajiva Loredana je še' vsem vesele počitnice in j® ^ iP bila na prireditev, ki bo— 0Diet«-ključku prihodnjega šolskega ___________:________________ ___________.________ TONE SVETINA 91. IHANA lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll PRVA KNJIGA Zato se je umiril, preden bi izrekel neumnost, zaradi katere bi se moral kesati. Prižgal je čik in se odkašljal. šele ko je jeza minila ln ko je ugotovil, da mu komisar želi samo dobro, je umirjeno nadaljeval: «Med nama rečeno, vsega je kriva ženska. Zdaj sem ozdravljen. Bom odkrit, če boš obdržal zase. Zmedla me je kot karte hazarderja. Zaradi nje sem izgubil četo izpred oči tn še sebe. Miislil sem, da si me želi, da jo bom dobil prvič, ko bova sama, pa je nisem,« je dejal Orlov z glasom, da se Je samemu sebi smilil. «Dajala mi Je samozavest in upanje in mi ga jemala. Izrabljala je mojo naklonjenost glede na pomembnost, ki sem ji jo prisojal. Ta ženska je sfinga, kača, mačka in riba, vse v eni koži. Ali bolj po domače, devica in oipa. Za nobenega od nas ji ni nič. šla bi z Američanom. Ni Ji bilo ne za četo ne za gibanje. Plehka ženska, ki najbrž še sama ne ve, kaj hoče. Predlagam ti, komisar, da se Je čimprej znebimo« Pajku se je daljšal obraz, tako se Je čudil. Nedavno Jo je še hvalil, in če si samo omenil kaj o njej, Je vzkipel 1« se užaljeno kremžil. To je bil Orlov. Zdaj navdušen do nfljs, potem spet na tleh, padajoč iz skrajnosti v skrajnost. Pajk je vedel, da je vzrok njegove spremembe Anir« naklonjenost do Primoža. «Ta predlog Je vreden premisleka.* »Brez premisleka, Pajk. Odkar se je vrnila, ml pomeni manj od vsakega drugega v četi. In tega se bom držal, dokler bo pri nas. Vsak dan odkrivam nekaj novega, kar me odbija. Skrajno je apolitična. Prava malomeščanska gos. Prepričana je, da se vsi vrtimo okoli nje. Vse razumem, le tega ne, kakšen veter prinese take cvetke v vojno in revolucijo.« «Pa celo skojevka, taka malomeščanska gos,« ga je zbodel Pajk, ker jo je Orlov v času naklonjenosti spravil v organizacijo. «Saj imamo celo v partiji marsikakšnega malomeščana,« se je izognil odgovoru Orlov in dodal: «Tej ženski je vse, kar se ne vrti okoli nje, popolnoma tuje.« lki zmaga na letošnji dirki po Italiji. Današnja etapa je povzročila velike spremembe na skupni lestvici. Prvo mesto si je priboril “go Colombo, ki vodi s 15" naskoku pred veteranom Moserjem. Današnji vzpon na Gran Sasso je vzbiijal v dirkačih in organizatorjih veliko živčnost. Prvi so se bali hudega napora, ki jih je čakal, drugi pa so bili v skrbeh zaradi 'Temena. Tudi danes so stopili v °spredje manj znani kolesarji, ki Ju poživili dirko s stalnimi poskusi “ega. Asi pa so znova razočarali, *er so se stalno nadzorovali med ®eboj in nihče si ni upal napadati, luko so vsi najboljši prispeli na eilj z več kot desetminutno zamudo zmagovalcem. Roza majica je dobila novega lastnika. Danes jo je ?hlekel Colombo. Temu se je le za ®s uspelo, da si je priboril prvo jhesto na skupni lestvici, saj mu je pjeviti Moser tik za petami s pič-Jj01 zaostankom- petnajstih sekund. a dva sta že starejša kolesarja, Veudar sta se že od prve etape zagrizeno borila ter sta sodelovala Jkoraj pri vsakem poskusu bega. uunašnji prvi dve mesti sta zanju Pravilna nagrada. Motta, Gimondi [d drugi asi se ju bodo morali zelo “Uti. kajti se ne bosta zlahka pre-dala. Med voditelji raznih ekip se še vedno vleče polemika zaradi pre- i viccc jjuiuiuna /.ata *|ika Motte. Ta je namreč hJul kolo v nedeljski etapi, vendar ■k spoštoval pravilnika ter je začel Voziti z novim stroiem. ko še ni bil na koncu skupine dirkačev. Nekateri voditelji so se pritožili in so zahtevali naj sodnija kaznuje predstavnika Salvaranija tako, da mu pripiše še petnajst minut zaostanka. Organizatorji pa te zahteve niso sprejeli in so kaznovali kolesarja samo z denarno globo. Ta odločitev pa ni bila vsem po godu in od tod so nastale ostre polemike. Odločilni beg je nastal 100 km pred koncem, ko je kakih dvajset kolesarjev zapustilo glavnino. Pridno so sodelovali in stalno večali svoj naskok. Na cilj so privozili približno deset minut pred vsemi najboljšimi. Tako danes na cilju: 1. Lopez Carril Vicente, ki je prevozil 198 km dolgo progo v času 6.9'40” s poprečno hitrostjo 32,136 km/h 2. Houbrecht Antonie z zaostankom 4” 3. Vianelli Franco 30” 4. Ritter Ole 40" 5. Swuerts Roger 50" 6. Michelotto 7. Pettersson E. 8. Moser A. 9. Colombo Id. 10. Giuliani Po današnji etapi je skupna lestvica sledeča: 1. Ugo Colombo 29.43"36” 2. Moser Aldo 15" 3. Michelotto 52” 4. Schiavon 1T7" 5. Polidori 4 45” 6. Houbrecht 5'02” 7. Vianelli 5'38" 8. Paolini 5'47” 9. Giuliani 5'57" 10. Motta 6'42” KOLESARSTVO Zmagovalec prve etape tradicionalne mednarodne kolesarske dirke Alpe - Adria na kronometer na progi Pulj - Medulin - Pulj, v dolžini 22 km, je postalo moštvo GS Fil-cas iz Valvasone v Italiji, ki .je prevozilo progo v 27'25” s poprečno hitrostjo 44,800 km na uro. Na drugem mestu .je SC Padovani iz Pado ve s 27'31”, na tretjem US ViMorio Veneto 28’01". Najbolje uvrščena jugoslovanska ekipa je bila Rog I. iz Ljubljane in sicer peta s časom 2811”. mammam «Agjlaia» je zmagala na regati za visokomorskie jadrnice, na progi Trst-Gradež-Trst. Prireditev organizira YC Adriaoo. Razdalja, ki so jo morali prevoziti tekmovalci, je kratka, vendar to tekmovanje odlična priprava za zahtevnejšo regato Trst-Rovinj-Trst, ki bo v petek. NARAŠČAJNIŠKO SREČANJE TS-GO V TELOVADNEM POLIGONU IN MINIBASKETU V TRSTU Dve prvi mesti za dolinske tekmovalce po eno za Goričane in Svetoivančane Srečanje se je odvijalo pod pokroviteljstvom komisije za dorašcajočo mladino pri SKGZ Na stadionu «1. maj» v Trstu navdušenjem sledili nastopam svo- je bilo v nedeljo zjutraj srečanje med naraščajniki s Tržaškega in z Goriškega, ki so se pomerili med seboj v mlnibasketu in telovadnem poligonu. Srečanja, ki se je odvijalo pod pokroviteljstvom komisije za dora-ščajočo mladino pri SKGZ, se Je udeležilo okrog 80 otrok, ki so z Jih vrstnikov in seveda, so tudi sami zavzeto tekmovali. Vsi so se izredno potrudili, pri mnogih pa Je bilo videti, da se v njih skrivajo bodoči nadarjeni športniki, saj so pokazali — poleg dobre pripravljenosti — tudi ostale osnovne prvine dobrega tekmovalca: hitrost, spretnost, moč in borbenost. KOŠARKA Mi V PRVENSTVU «1 DIVISIONE* z novim strojem, .......... niiiiuiuuiiinimimi mimMuiMimmiHiinmiiimnuiim ODBOJKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Peti niz odločilen V dramatični tekmi Bor za točko boljši V prvenstvu dečkov bo danes derbi med Borom in Poletom «Prima divisione» BOR — TRICOLORE 46:45 20:21, 39:39) ®°r B — Primorec B 3:2 (15:9, 14:16, 15:11, 6:15, 15:12) jjR: Barrazutti, Trost, Stavar, Ni-Jfandt, Merkandel, Parovel in JtUkovič. '"IMOREC: Živic, Milkovič, Kralj h-. A. in N., Crissani, Čuk, Pa-hovan, Bellina, Dragoni in Kalc. Primazzoni, zapisnikar: SODNIK; ^°vetti. D v Prvem povratnem kolu ženske U^jhocijske lige skupine B, se bi v nedel-)° srečati v Trebčah šesterki domačega Primorca . oora. Zaradi muhastega vreme-Pa je bilo treba tekmo odigrati (j? stadionu cPrvi maj*, ker se je £ ,Pred pričetkom ulila ploha in bilo igrišče neuporabno. l feltma sama tehnično ni bila nič uJmposebnega. Glede borbenosti in fj/hn^akovanih preobratov pa je jiai*a mnogo več. Obe šesterki h? se po svojih močeh pognali v ^kompromisen boj za vsako žo-točko. Prav zato je bila tekma privlačna, zanimiva in tudi ta derbi se je končal po 90 minutah igre ter 5 odigranih nizih. Prvi set so zasluženo osvojile Tržačanke, ki so povedle na samem začetku. Prednost so ohranile vse do 15. točke. Tudi v drugem nizu so bile že na pragu zmage, saj so vodile s 14:6, ko se jim je pričelo zatikati in Trebenke so nadoknadile zamujeno. Zasluženo so zmagale ter stanje izenačile. V naslednjih dveh setih pa je najprej zmagal Bor potem pa mu je Primorec vračal milo za drago. Zadnji in odločilni niz se je pričel za »plave* katastrofalno. Pri menjavi igrišča je bilo stanje 8:1 za Primorca. Borovke so prav od tega trenutka naprej zaigrale precej bolj zanesljivo in dobro servirale. Nasprotnice so dohitele pri enajstici in zasluženo osvojile set s 15:12 in s tem tudi končno zmago. To je bila druga letošnja zmaga najmlajših borovk. G. F. POSTAVI: Boii: Zavadial 13, Kafol 4, što-kcij o, Kttjiiiunu Jtviaij s, Sore 4, Vaiter firvauc, Martin ivraij /, bto-jan mvalic 8. i rtKiuiicnui,: Sabadin 2, Fontanot 4, i-eiiuga 4, Ouargnam, Kaoesicn la, Jeliusig, Marassi, bcndcl 14, jarazzam b, Sunan. Sodnata: Mimussi in Strissia (TS) Prosti meti: Dor 12:2U, Tncoiore 5:18. Po zelo zanimivi, v ključnih minutah aramaticni tekmi, je Bor po podaljšali premagal le za eno Uičko eaipo Iricoiore in se ji je tako od-uoizii za poraz v prvem delu prvenstva. V zadnjih dramatičnih minutah je vse kazaio, da bodo borovci tekmo zgupiii. Gostje so namreč že vodih s 45:41. Tedaj pa so se »plavi* zagrizeno vrgli v borbo in so nadoknadili zamujeno. Nekaj sekund pred koncem je Kafol dosegel odločim! koš (.46:45 za Bor) a je pri tem napravil osebno napako. Igralec Trikoloreja Sabadin pa je zgrešil oba prosta meta. Borovci so zmagali. Veselje v našem taboru je bilo seveda izredno, kajti nihče si ni več obetal zmage. Tekma je bila izenačena že od vsega začetka. Borovci so enakovredno odgovorili na vsako nasprotnikovo poDudo, predvsem po zaslugi Danijela Zavadlala, ki je tokrat igral res dobro. Več kot zadovoljivo je opravil svojo nalogo Renato Štokelj, ki je bil zelo točen pri metih od daleč (3:4). Sicer pa so vsi na splošno pripomogli k tej pomembni zmagi. Prvenstvo deklic INTERCLUB - POLET 37:14 (18:8) Poletova postava: Morana Tau-čer 8, Volčič 2, Škerlavaj, Sosič, Fučka 4, Wilhelm, Hrovatin. Poletove deklice so v Miljah proti Interclubu doživele poraz. Kljub temu pa so »oranžne* na splošno zadovoljile. Fučkova, Volčičeva in Sosičeva so tokrat krepko pripomogle k ureditvi igre svoje ekipe. Nekoliko pod običajno ravnijo je igrala Morana Taučer, ki pa je bila vseeno najboljša strelka Poleta. Dosegla je namreč 8 točk. Prvenstvo dečkov Danes ob 17. uri bo na igrišču »Prvi maj* v Trstu slovenski derbi med ekipama dečkov Bora in Poleta. V prvi tekmi so zmagali borovci. Tokrat pa se bodo hoteli po-letovci oddolžiti za poraz. Tekma bo torej zanimiva. b. L iiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiuuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii ■gnrni Prva zmaga Mladosti v naraščajniški ligi Neuspeh okrnjene ekipe Gaje ljubljanskega Mercatorja v nedeljo v Bazovici premagala v prijateljski tekmi doma do Zarjo s 6:3 S. Michele — Mladost 1:3 (1:1) MLADOST: Ferfolja, Kosič, Marušič, Jarc, Gergolet, Černič, Pahor, Gerin, Frandolič, Peric, V. Frandolič. STRELCI: Pahor v 3. min. p.p., Gazzetta. v 14. min. p.p., I. Frandolič v 20. min. d.p., Pahor v 25. min. d.p. Naraščajniki Mladosti so končno (JdštfgU.pivo žrtisgo v letošnjem prvenstvu. Premagali so tržiško e-kipo S. Michele in so tako končno prekinili dolgo vrsto zaporednih porazov. Doberdobci so bili v nedeljo res veseli, ker so se slednjič le prikopali do zmage, ki je nagrada za vso njihovo prizadevnost. Tekma je bila lepa in zelo zanimi va. Enajsterici nista igrali grobo, ampak sta se vedli zelo športno. Ekipi sta si bili v prvem polča su enakovredni in sta se odpravili k počitku z neodločenim rezultatom. V drugem delu srečanja pa so se Kraševci »prebudili*. Prevzeli so pobudo v svoje roke in so stalno ogrožali nasprotnikova vrata. Plačilo za njihov trud sta bila dva gola. Kronika: Mladost je začela dobro. Pahor je že v tretji minuti dosegel prednost za svoje moštvo. Domačini pa so si po prejetem golu zavihali rokave ter so se pogumno vrgli v napad. V 14. minuti so izenačili z Gazzetto, ki je ukanil nasprotnega | vratarja z lepim kazenskim strelom. V drugem polčasu so Doberdobci odločno prevzeli pobudo v svoje roke. Tržiška vrata so bila vedno pogosteje v nevarnosti. Mladost je dosegla drugi gol, ko je Kosič preigral obrambo S. Michela in lepo podal Frandoliču. Ta je preigral branilca in vratarja ter je poslal usnje v nezavarovana vrata. Tretji gol je dosegel Pahor v 25. minuti, ko je preigral nasprotno n^rnmbn in je ukanil vratarja z močnim strelom. S to akcijo je bilo praktično tekme konec. Najboljši igralci Mladosti so bili Gerin, Pahor in Kosič, a tudi vsi ostali so igrali zelo požrtvovalno. Naraščajniki Mladosti bodo igrali prihodnjo nedeljo znova v Tržiču, proti ekipi Pro Monfal-cone ob 10. uri. F. K. Libertas Ts Gaja'-4:1 (2:1) ~ ~ 1 POSTAVA GAJE: Moro, L. Milkovič, J. Križmančič, Grgič, B. Križmančič, Ražem, R. Milkovič, Marc, Roveredo, Grisoni. Enajsterica Gaje je tokrat proti Libertasu iz Trsta doživela hud poraz. Takoj pa moramo pripomniti, da so naši nogometaši nastopili v desetih in se je poleg tega po nekaj minutah igre huje poškodoval Iztok Grgič, katerega so odpeljali celo v bolnišnico. Gaja je tako o-stala z devetimi igralci. Naloga nasprotnikov je postala vse lažja in to prednost so tudi nogometaši Li-bertasa takoj izkoristili, saj so v 14. min. igre dosegli kar dva gola. Naši predstavniki pa nikakor niso popustili. Nasprotno, borbeno so se vrgli v borbo in so z Marcem tudi zmanjšali razliko na 1:2. Marc je namreč dosegel zadetek kar iz prostega strela. S tem izidom se je tudi zaključil prvi del igre. V drugem polčasu so nogometaši Libertasa huje napadali. Bilo je pravo obleganje vrat Gaje. Naši nogometaši so nasprotni pritisk spočetka zdržali, nato pa so Tržačani dosegli še dva gola. Z izidom 4:1 se je tudi zaključilo to srečanje. Kljub porazu pa gajevci niso slabo igrali. V devetih res niso mogli več napraviti kot to, da so se vseskozi požrtvovalno borili in skušali odgovoriti na stalne napade nasprotnikov b. 1. Istočasno s telovadnim poligonom se je odvijalo na prostem tudi srečanje v mlnibasketu med ekipo, katero so sestavljali tržaški člani RMV in goriškim Domom. Žal je srečanje ob polovici prekinil naliv In ga niso mogli več nadaljevati. Ob prekinitvi je bilo stanje 22:16 v korist Tržačanov. Po zaključku obeh tekmovanj so se otroci zbrali na zakuski v prostorih SD S. Škamperle, kjer Jih je pozdravila načelnica komisije za doraščajočo mladino prt SKGZ, Nadja Pahorjeva, ki jih je nato tudi nagradila. Vsak udeleženec srečanja je namreč prejel spominsko medaljo, s posebnimi kolajnami pa so bili nagrajeni tudi po trije najboljši tekmovalci v vsaki skupini. Končne lestvioe tekmovanja v poligonu so naslednje: ! 1. in 2. razred DEČKI 1. Golja Pavel SI 41” 2. Vižintin Miran GO 42” 3. Valtritsch Aleš GO 44”5 4. Kozina Dejan DO 51” Dornik Ugo GO diskvalificiran DEKLICE 1. Kocijančič Ksenija DO 40” 2. Bensa Sidanija GO 40”5 3. Tul 2iva DO 42" 4. 2erjal Franka DO 44" 5. Mbn.tana.rl Sandra SI In Bavcon Katja GO 45” 3., 4. in 5. razred DEČKI 1. Dornik Mauro GO 1’05” 2. Dolgan Fulvij SI 1’09” 3 Tomažič, Bojan SI 1’12” 4. Brana Igor SI 1'13” 5. Rožič. Livij GO 1’13”5 6. Bak Stefan SI 1’15”1 7. Breščak Artur GO 1’15”5 8. Lutman Marko GO 1*17” 9. Pegan Andrej SI 1*18” 10. Lovrečič Pavel DO 1’19”4 11. Slavec Boris DO r20”2 12. Kocijančič MavriciJ 1’20”5 13. Nanut Lučo GO ln Pahor Igor GO 1’21” 15. Kocijančič Igor SI 1’25” 16 Marmolja Boris GO 1’32” 17. Sekollč Pavel DO 1’34” 18. Tul Germlno DO 1*37” 19. Pegan Stefan SI 1’56” DEKLICE 1. Kocijančič Klavdija DO 36” , 2. Slavec Kseni ja DO 38” 3 Pangerc Eda rfo '»P'"7 ’ 4. Korošec Adrljana DO ln Nacinovlč Elizabeta ‘SI '41” 6. Breščak Stana GO 4I"5 1X1 < 7. Pangerc Florijana DO 42” 8. Rupel Danijela SI 43” 9 Švab Mojca DO 44” 10 Rustja Barbara GO 45” 11. Prašelj Lijana DO 46” 12. Cok Klavdija SI 46”5 13. Dovgan Adrljana SI 47” 14. Oto Katja DO 48” 15. Bak Neva SI 48”5 16. Kalin Silva SI 52” 17. Gruden Barbara SI 58"5 18. Sancin Savina DO 1*01 Nižja gimnazija 1. Pahor UviJ 31”5 2. Ožbot Katarina 32”5 3. Cubej Marko 33”5 4. Rustja Goran 36” 5. Zavadlal Gracljela 36”5 Tekmovalci nižje gimnazije so nastopili izven uradne konkurence. Oe točkujemo po šest najboljših v vsaki skupini, potem pridemo do podatka, da so zbrali otroci s Tržaškega 57 točk, z Goriškega pa 24. Ce pa točkujemo vsak kraj pose-bej (v katerem so naraščajnik! v preteklem letu gojili telovadbo), potem prednjači Dolina s 34 točkami, Gorica ima 24, Sv. Ivan pa 23 točk. Podajamo še postavi obeh košarkarskih ekip: RMV: Košuta, Obersnel, Vatovec, Lorenzetto, Race, Bufon, Volk. DOM: Mučič, Dornik, Nanut, Ču-bej, Marinčič, Pisk, Tabaj, Figel, Rustja Ožbot. Mladi udeleženci dvoboja med Trstom in Gorico niso le tekmovali, ampak tudi vneto navijali za svoje barve. Čeprav so bili gledalci majhni, pa so navijali «kot veliki...* Naraščajniki so morali med tekmovanjem v poligonu premagati vrsto ovir. Med drugim so se morali splaziti tudi pod nizko zapreko, kot kaže naša slika Na igrišču na prostem so se pomerili tudi najmlajši košarkarji Doma (Gorica) In RMV (Trst). 2al jih je pregnal izpod košev dež še pred koncem tekme Načelnica komisije za doraščajočo mladino pri SKGZ, Nadja Švab, je nagradila tekmovalce s kolajnami, obema vaditeljema, profesorje, ma Aldu Ruplu ln Franku Drasiču, ki sta požrtvovalno pripravljala mlade telovadce, pa je izročila šopka cvetja Fo naporih tekmovanja se Je v zgornjih prostorih stadiona «1. maj» prilegla zakuska. Mladi tekmovalci so vneto praznili krožnike in steklenice (kajpak, cocacole) (V ogenj in obsvetljeval s podplutbami pomodrelo nogo lu je prišla k sebi, ga pogledala z uničujočim pogledom {(Kaj sd predstavljaš, tovariš? In kakšne neumnosti tie SovoriS? Takoj bom odšla h komisarju s tem, kar si pri-Blaj se Je zdrznil ob mdsld, da se Je zmotil in pepel-ta stra*1 s® mu Je zarisal v lica: «Ne hodi! In ostani, če sd Je P^eti- Oba sva izgubljena. Saj si ti Helga?« Potem ji 0jP°vedai še geslo. Pomirila se je, izraz jeze pa je ostal na ^*%a Zdaj J* vedela, da to ni bila provokacija Orlova ali "^ohro,« mu je odvrnila, ne da bi mu povedala drugi del {j Pravne parole. Na hitro ga je obvezala ln ga odslovila waj grede ni ušel kuharju. Slišala je, kako ga je Nande VjgT'cal, ga ujel v precep in ga kavkljal s potrpežljivostjo 1^ plačanega preiskovalca, da mu je zagrenil večerjo, noč nekaj dni povrhu. s*trivnost, kaj je v zavojčku, Jo Je žgala s strahom ln ra-fck^tinostj0. Prestopala se Je živčno okoli ognja, nekaj pretil wala> kar ni bilo prav nič potrebno, šla k vratom in ko nikogar, še ni upala odpreti. Sedaj Je prišlo nadnjo, ^ r se je vseskozi bala. Wolf ne pozaba nikogar, vsakogar bjjpntnni v pravem času. Izdajalka ne bo, to se Je odločila, 1^®*) je odprla. Ko je obvladala prvo vznemirjenost, se je \ ®hkrat prepričala, da nikogar ni v bližini, potem je stopila in odprla zavojček. Roke so se ji tresle, ko ga je Df ^Jada. Med povoji Je bilo pismo ln škatlica z napisom: za rane. Vtaknila je škatlico v žep ln se lotila pisma t>relProbnem lističu. Pisal je z običajno šifro, ki Jo je zlahka ko- ala- Od besede do besede je bledela. Pismo Je bilo krat Naročam, da s priloženo dozo zastrupite četo na uj{ U! Jutri zvečer pride moja enota na vaš položaj ob 22.0i 1 P. s. Vračate se z enoto v bazo!» ^ Uganila je listek ln ga spravila v nedrje, škatlico pa je (L^fcla v žepu. Sedla je na klop pred kočo ln začutila je, j^Jo obliva pot. Skušala Je umiriti dihanje. Hvaležno se Je r a v mrak, ki se je plazil iz gozda, ker bi Jo pri belem , - • ~..................................... dnevu vsakdo povprašal, če jd Je slabo. Spomin na puškine cevi, namerjene v hrbet, je vzbujal grozo. Polaščal se je je strah živali, preganjane od psov, ko ji popustijo moči in za seboj sliši lajež In drgeče v pričakovanju, kdaj jo bodo raztrgali Ta občutek je zganil misel na beg. Kamor koli bi bežala, samo da bi ušla. Vedela je, da bodo kmalu prišli po hrano in da bosta k ognju prišla tudi Orlov in Pajk. Zato je hotela misliti trezno in zbrati v sebi nekaj jasnega in odločnega. Možnost, da bi izpolnila povelje, je bila lahka. Misel, da bi jutri padla Wolfu v objem, je zavrgla z gnusom. Preveč so ji pomenili fantje v četi. Zamižala Je, pa so se zvrstili obrazi, včasih nasmejani, pa žalostni, otrpli v strahu ln bolečinah. To je četa. Travnlkarjev, Tinček, ki mu dolguje obisk pri materi, Primož, zapuščena zemlja s požganimi domovi, Vojko, neupogljivi Pajk in tudi Orlov, ki je po svoje dober. Hranili so jo in jo varovali. Vse, kar je doživela, da Jo je napravilo boljšo, je bilo z njimi. Grozno! Kaj si je zamislil Wolf! Ti ljudje bi se valjali v bolečinah, prekleli bi jo v poslednjem dihu. Edina pot, ki Jo Je vodila Iz njene stiske, Je bil Primož Misel nanj jo Je prešinila z bolečino. K njemu se bo zatekla Toda, kako mu zadati udarec? In kdo Ji ostane? Nihče ved V gozdu je zaslišala glasove. Prišli so po hrano in za njimi sta prišla Orlov in Pajk. Sedla sta k ognju in si iz navade grela roke. Sprejela ju je z narejenim smehljajem in se ponudila, da jima prinese večerjo. Pajk je dobrohotno prikimal. Šla Je iskat, in ko je prinesla za vse tri, je šla jest ven na klop in se silila, da bi spravila vase nekaj žlic. Hrana Je bila brez okusa in tek se ji je ustavil. Orlov se je pozanimal, če je obvezala Blaja in kakšne so bile njegove rane. Povedala mu je o podplutbah in da je imel eno rano odprto. V njegovih besedah je čutila nezaupljivost in hlad. Orlov se Je do nje, odkar sta se vrnila s Primožem, čez noč spremenil. Od slepote se je zatekal v sovražnost. Ko sta se Orlov ln Pajk zapletla v razgovor, je vzela torbico in zamrmrala, da mora še nekatere previti. Nista se zmenila zanjo. V gozdu Je bilo temno. Tla so bila nastlana z gnilim list- jem in iglicami, zato je bal korak rahel in Uh. Sedla je na korenine drevesa in spustila borce, kn so nosili hrano zasedam, naprej, da so utonila v goščavi. Val strahu se je vrnil. V gozdu je bilo spet vse Uho. Skozi drevje je medlo odseval ogenj iz kuhinje. Zablodila je dalje v gozd, dokler svit ni utonil in še naprej. Spotaknila se je ob korenine in kamenje in čdm bolj se je bližala robu, tem bolj so jo veje nizkega bukovja bile v obraz in se stezale nad njo kot roke, ki iščejo in Jo bodo zgrabile. Nad hribi onstran doline je vzšel mesec. Blodila Je kakor zbegana žival, ki ne najde zavetja. Vstajali so pomisleki. Blaja so Nemci gotovo prisilili. Kaj bo, če ga primejo in Orlovu prizna, da je bdi poslan? Ko se vrne, jo bodo zgrabili in našli pri njej strup in nobeno zatrjevanje, da jih ni imela namena zastrupiti, Ji ne bo pomagalo in Je ne bo rešilo. Sla Je naprej proti skalovju, ne da bi vedela, kaj pravzaprav namerava. V gozdu Je počila veja. Obstala' je in noge so Ji postale težke. Ko se je ozrla, se je med drevjem zganila temna senca. Pomislila je, da ji sledijo. Vzela je v roke strup in sporočilo, da ga bo odvrgla, preden Jo bodo prijeli. Pomislila je na to, da bi ga raje zakopala. Vendar tega ni storila. Bežala je pred senco, ne da bi se ozrla nazaj. Večkrat je padla, se pobrala in šla dalje. Davno bi že morala biU na robu, od koder pelje steza k Primožu v zasedo. Mora k njemu, pa je zablodila preveč levo v gozd. Zbala se Je, da se bo izgubila. Globoko je sopla in tiščalo jo je v prsih. Utrujena se je sesedla pod drevo, se oprijela zveriženih korenin, kd so oklepale skale, in se tiho razjokala. Počutila se Je osamljeno in prazno. V njeno praznoto se Je natakala želja po smrti. Vžigalice Je imela pri sebi in toliko bo že svetlobe, da bi napisala Primožu nekaj besed in bi se zastrupila. Odšla bi v blaženo deželo senc. Tja, kamor ne seže roka varnostne obveščevalne službe in ne gestapa, kamor ji ne bo nihče več sledil. Tja, kjer ni neba, ne vetra v laseh, ne božajočih trav in tudi ne toplote ognja. Sploh ničesar več, razen noči in tišine. Zmrazilo jo je, in telo ji je vzdrhtelo. Ce napraviš to, bodo rekli: kriva Je bila in sama si je sodila. Ko bo prišla Melita v hosto, »o sestra izdajalke. Blisk jo bo pustil. Nemci bodo kljub temu udarili na sedlo in bodo nove žrtve. Prej mora povedati Primožu, potem pa naj umre, raje si bo sodila sama, kakor da bi ji drugi. Vstala je in se napotila dalje, zavila Je na levo. Kmalu Ji je svetloba med redkim drevjem naznanila, da je na pravi poti. šla je proti njej in se znašla na robu skalovja. Od tu pa so se malo niže začenjali položaji zased. Iskala je besede, kako bi povedala Primožu. Njeno trenutno zbranost so spla^ šile velike oranžno rumene odi, ki so strmele nepremično vanjo. Obstala je, groza ji je kamenlla noge, srce je utišalo burni utrip, kriknila bi, pa ni mogla. «Senca, ki mi je sledila,# je pomislila. Ko se je premaknila, da bi zbežala, so oči izginile in šumno so zaplahutale peruti nočne ptice, ki se je zvi-jugala med drevjem in utonila v gozdu. Vsa se je tresla, ko je šla skozi gozd in šele svetloba Ji Je vrnila nekaj poguma. Niže spodaj jo Je ustavil stražar. Povedala mu je, da je zgrešila stezo k prvemu vodu. Stražar ji je pokazal gredino v skalovju, kjer je bilo v škrbini, ki je molela iz skalovja, Primoževo mitralješko gnezdo. Krenila Je kar počez in ga našla zleknjenega na kupu smrekovih vej, kjer sta se z Vojkom, zavita v koce, pogovarjala. Začudeno sta jo gledala, prišla Je tako tiho, da je nista slišala. «Kaj pa ti strašiš ponoči na položajih?« Jo je vprašal Primož, ki je mislil, da je gotovo kaj narobe z Orlovom. «Nič, Primož! Prišla sem k tebi, nekaj bi se rada pogovorila s teboj.« «K nama se usedi! Tu tl napraviva prostor,# jo Je povabil Vojko. «Oh, ne! S Primožem bi rada na samem govorila in zelo Je nujno, oprosti.# Vojko je zganil z rameni, Primož pa se je opasal in vstal. IVC7 »M .1- Neredi v oporišču so trajali sko- imel sicilski plemenitaš Bertolino raj do jutra. Policijski organi so aretirali več kot sto vojakov oporišča. Neki glasnik oporišča je izjavil, da je gasilec James Mosber- vodita preiskavo v zvezi z umorom dr. Scaglioneja in njegovega šoferja. Carusa so ugrabitelji spustili na dan velike noči. Čeprav njegova družina zagotavlja, da ni plačala nobene odkupnine, je pa splošno mnenje, da so ugrabiteljem odšteli velikansko vsoto. Grisolia je sprejel tudi branilca Ferranteja. človeka, ki so ga kot znano priprli isti večer, ko se je zgodil umor, medtem ko se je skušal vkrcati na ladjo, da bi se odpeljal v Genovo. Danes bi balistični izvedenec moral izročiti preiskovalnima sodnikoma svoje zaključke, kar pa se ni zgodilo. Izročil jih bo verjetno jutri ali pojutrišnjem. Niti policija jima še ni izročila svojih zaključkov. Medtem so demantirali vest. da je policija dobila anonimno pismo, v katerem naj bi opisali vzrok u-mora in pa razkrili ime morilca.^ Za Ferranteja .je danes sodišče izdalo zaporni nalog. Danes bi moral namreč zapasti rok 20 dni in bi ga morali spustiti na svobodo PORTO EMPEDOCLE, 25. — Na Linoso .je prispel še zadnji mafijec Salvatore Sanfilippo, ki ga je med prvim prevozom zadela kap in so ga morali peljali nazaj na kontinent. Na Linasi je tako sedaj 18 domnevnih mafijcev. Pred Sanfilip-pom je prišel na Linoso Vincenzo Parlapiano, ki je prej nadzoroval Tovornjak med množico: sedemdeset mrtvih NOVI DELHI, 25. - Med neko versko prireditvijo v vasici na cesti med Kumoolom in Hajderabadom v Indiji je bilo pri prometni nesreči sedemdeset mrtvih povečini žena starčkov in otrok. Do nesreče je prišlo, ko je kamion nenadoma zavozil med množico, približno 500 ljudi, ki se je procesije udeležila. Bilo je tudi šestdeset ranjenih, katerih stanje je v veliki večini kritično. Kaže, da so šoferja aretirali: menda je zgubil nadzorstvo nad težkim vozilom. V Iranu uničena skupina gverilcev TEHERAN, 25. — Iranska policija je sporočila, da so tri osebe bile ubite in šest ranjenih v spopadu med agenti in gverilci. Ti so začeli streljati in metati ročne bombe na policijske enote, ki so jih obkolile nekje v Teheranu. To gverilsko skupino je policija iskala že dalj časa, ker ji je pripisovala umor predsednika iranskega vojaškega sodišča. V skrivališču so našli prečejšnjo količino eksploziva, ročne bombe, 20 pištol, material za razmnoževanje letakov, nekaj devičarskih letakov* ter vsoto denarja, približno 16 milijonov lir. ..............................................................mn.. ger umrl zaradi srčne kapi, ko je skušal gasiti požar v vojašnici. Nekaj pred polnočjo je poveljnik izjavil, da je v vsakem oporišču vla- dal popoln mir, toda opazovalci so menili, da še ni prišlo do popolne pomiritve, ker so še vedno pnha-Lh i« & ■ —I FTa NFligls jali gasilci iz številnih bližnjih krajev, reševalni avtomobili in obo- | SREDA, 26. MAJA 1971 roženi policijski oddelki. TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15. 12.31 Zabavni spored: 13.20 «Fi-schiatutto*; 14.00 Popoldanska od- 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Majhen koncert 14.15, da ja; 15.45 Giro dltalia; 16.00 Spo- lahke glasbe; 14.35 Naši poslušalci 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja red za otroke; 16.20 Za vas mla- L. 1 "s !:: '< Jjetos bodo menda v modi tudi takšne kopalne obleke glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Pianist Garner; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Trio Boschetti; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Flavtist M. Pahor in čem-balistka D. Slama; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazz; 19.40 »Gor de; 18.00 Plošča za poletje; 19.45 Kronike Juga; 20.55 Prenos tekme Juventus — Leeds United. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.45, 16.30, 19.30, 22.30 Poročila; 7.40 Pojeta D. Warwick in M. Reita-no; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska in dol po sred’ vasi*; 20.00 Šport: jgra: 10.05 in 12.35 Plošča za po- 20.35 Simf. koncert; 22.35 Zabavna ietje; 10.35 Telefonski pogovori; glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 »Čari stomei*; 16.00 Simf. koncert. KOPER 7.30, 8.00, 12.30, 14.00, 15.30, 18.00, 20.15, 22.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutranja glasba; 9-30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.15 Pod senčnikom; 10.45 Plošče; 11.30 Ansambel K. Wunderlich; 11.45 Plošče; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.15 Polke in valčki; 14.30 Popevke; 15.00 Praški simf. orkester; 16.00 Spored RL; 16.30 Od Triglava do Jadrana; 17.00 Primorski dnevnik; 17.20 Melodije za vsakogar; 18.10 Plošče; 18.30 Oddaja za otroke; 19.00 Jazz; 19.20 Operna glasba; 20.30 Spored RL; 23.20 Ansambel A. Pizzigoni; 23.35 Komorna glasba; 24.00 Spored RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 14.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.25 Orkestri; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.20 Verdi: «Traviata», I. dej.; 12.10 Plošča za poletje; 14.15 in 18.05 Kako in zakaj; 15.40 Enotni razred; 16.05 «Studio aper-to»: 18.15 Plošče; 18.45 Potovanje na Vzhod; 19.18 Giro dltalia; 20.10 Operna glasba; 22.40 Florence Nightingale — radij, nadalj.; 23.05 Lahka glasba. čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Popoldanski preludij; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Na obisku v studiu 14; 17.10 Jezikovni pogovori; 17.25 Od »Man-doline* do «Mini-maxija»; 18.15 Giancarlo Menotti: »Telefon*; 18.40 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Koncert lahke in zabavne glasbe s simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Bela Bartok; 11.40 Sodobna ital. glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Kal-man: Čardaška kneginja*; 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 Mahler 1971. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.45 Baročni koncert; 10.20 Angleška opera; 13.00 Medigra; 12.30 Plošče; 13.30 Simf. koncert. SLOVENIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Sever — Jug; 13.30 Dnevnik; 15.30 Giro dTtalia: 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 šport in gospodarska kronika; 20.30 Dnevnik; 20.55 Prenos tekme Juventus — Leeds; 22.45 Petnajst minut s Patrickom Samsonom; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 Film: «L’as-sassino*. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 23.05 Poročila: 9.15 TV v šoli; 17.15 Nogomet CZ: Sloboda; mir r\i___m OA ..DIDn 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Operna matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.20 Iz glasbenih šol; 9.40 S pevcema T. Ke-sovija in K. Slabincem; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Klarinetist Alojz Zupan; 12.30 Kmetijski nasveti; 19.15 Obzornik; 19.30 »Pika nogavička*, švedski film; 20.05 Od filma do filma; 20.20 Po sledeh napredka; 21.35 Teh naših 50 let: Leto 1947; 22.35 E. W. Ferrari: Prebrisana vdova - n. del. KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.00 Risanke; 20.30 Jazz; 21.00 Modna revija; ob koncu dnevnik. CATANIA, 25. — V vasici Fornazzo vlada popoln preplah. Žareča ognjeniška reka se nevarno približuje zaselku, kar je prisililo oblasti, da so začele ukrepati za izselitev prebivalcev. Potem ko je lava prešla ravnico «dei Tartari* ter je že presekala cesto «Mareneve», se je davi zlila korito hudournika Sambuco. V tem trenutku se približuje vasi For-nazzi s hitrostjo kakih 50 m na uro. Ta hitrost se morda zdi nepomembna, toda če se pomisli, da se velika razbeljena gmota lahko v desetih urah pomakne kar za pol kilometra naprej, potem je povsem razumljiva zaskrbljenost prebivalstva Fornazza. Čelo ognjeniškega izliva, ki je visoko približno 12 metrov ter široko okoli 300, je v trenutku ko pišemo, oddaljeno od Fornazza karih 300 metrov. Že v prihodnjih urah bi se lahko zgodilo, da bi ognjena reka začela uničevati hiše, ki so na severnem delu vasi. Župan občine Milo, kateri pripada Fomaz-zo, je danes poletel čez prizadeto področje s helikopterjem, da bi videl, kakšno je dejansko stanje. Pozneje so se na občini sestali strokovnjaki, predstavniki občinskih oblasti ter sam podprefekt dr. Aba-telli. Na sestanku so sprejeli okvirni načrt za izselitev prebivalstva iz ogroženih področij. Načrt bodo začeli izvajati le v primeru, če bo to nujno potrebno. Med drugim so sklenili, da se izseljene družine preselijo v stanovanja zasebnikov občine Milo, in sicer na področja, ki vsaj za sedaj niso ogrožena od ognjenika. Gre za vile raznih imo-vitejših občanov iz Mila, ki imajo svoje poletne hišice v bližnji okolici! Oblasti so začasno rekvirirale te hiše ter jih bodo dodelile morebitnim beguncem. Prefektura je nadalje sklenila, da bo zasegla razna druga stanovanja in hiše ter hotele na področju ognjenika Etne. Že v prejšnjih dneh je bil potek izbruha lave iz ognjenika Etne v višini 1-800 m zelo nevaren za va si oo Fornazzo. Ta nevarnost pa se je povečala, ko je ognjena magma prestopila korito hudournika San-buco ter se potem razdelila v dva rokava. En rokav .je nadaljeval svojo pot po koritu hudournika, drugi pa .je šel na desno ter se takoj usmeril proti vasici. Najbolj ogroženo področje vasi gre od osrednje-a trga do »»krajinske ceste proti preprečiti ognjeniško stihijo, da bi pa električni stol. Seale je star 34 —i«.- ----- ----1;- let, Ericka Huggins pa 23. ta ne uničila nižje ležeča naselja, pa so bila mnenja deljena. Prof. Tazieff je priporočil, da bi bombardirali ognjeniška žrela ter s tem preusmerili lavin tok. Večina znanstvenih strokovnjakov pa ni bila tega mnenja. Med drugim tudi zato, ker italijanski zakon prepoveduje preusmerjanje rek in tokov iz naravne stihije. Razveljavili proces proti Bobbyju Sealu NEW YORK, 25. — Proces proti Bobbyju Sealu so razveljavili, ker se porotniki niso mogli zmeniti in doseči soglasnost o usodi «leaderja» črnih panterjev in soobtoženke E-ricke Huggins. Porotniki si niso bili edini niti v eni sami točki obtožnice, ki pa jih je bilo devet. Ko jih je sodnik Harold Mulvey vprašal ali je njihova odločitev nepreklicna in dobil pritrdilni odgovor, je proces prekinil. Množica je izrazila dokaj burno svoje neodobravanje. Tožilec pa je takoj izjavil, da bodo nemudoma začeli z novim postopkom, češ da se pravici na tak način ne more zadostiti. Bobby Seale in Ericka Huggins sta se nekaj časa zadržala s svojimi branilci, nakar so ju spet prepeljali v ječo. Branilci so dejali, da bodo zah tevali, da spustijo oba obtoženca na začasno svobodo ter da bodo takoj sprožili postopek za razveljav ljenje obtožbe. Bobby Seale in Ericka Huggins morata odgovarjati zaradi ugrabitve in umora Alexa Rackleya. Tvegata od 12 let do doživljenjske ječe ali ga trga Linguaglossi. Tudi rokav, ki teče po suhem koritu hudournika San- buco bi utegnil postati nevaren, če bi nenadoma spremenil svojo smer. V tem primeru bi namreč uničil kakih 10 kmečkih hiš, ki so v bližini Fornazza. Vulkanoloski inštitut catarvijske u-niverze .je danes objavil naslednje sporočilo: »Lava, ki teče po koritu hudournika Sanbuco ter po drugi smeri kakih 150 m proti jugu, se potnika počasneje v višini približno 990 m. Domneva se, da bo prišlo V kratkem do združenja obeh rokavov. Strokovnjaki so izmerili hitrost lavinega čela (v približni višini 1-000 m) ter so ugotovili, da se ta pwmdka navzdol s kakimi 50 metri hitrosti*. Strokovnjaki in znanstveniki se sedaj živahno prepirajo glede ukre pav, ki bi .jih bilo treba sprejeti, da bi preprečili uničenje vasi na obronkih ognjenika. Na sestanku, katerega smo omenili in ki so se ga udeležili poleg občinskih oblasti tu di številni vulkanologi, kot n. pr prof. Alfredo Rittman, predsednik mednarodnega vulkanološkega inštituta, prof. Hanin Tazieff, ki pouču je vulkanologi.jo v Parizu, prof. Salvatore Cucuzza Silvestri s catanij-ske univerze ter drugi predstavniki te ustanove, so se dalj časa prere kali glede številnih vprašanj, ki zadevajo sedanji izbruh. Vsi se strinjajo v glavnem, da je vulkan Et na edinstven glede poteka svojega ognjeniškega delovanja, saj so se pač izjalovila vsa prejšnja predvidevanja glede njegove pi miritve za radi izbruha velikih količin plinov v določeni višini gore. Kako pa FORT MEADE (Maryland), 25. ■ Eden od obtožencev na procesu za pokol v Mi Laju polkovnik Oran Henderson, je izjavil, da je verjetno velika večina večjih enot v Vietnamu imela svoje Mi Laje, za katere se ne bo verjetno nikoli ničesar zvedelo. «Osebno upam, da podobnih epizod nikoli več ne odkrijejo*. Henderson je bil neposredni nadrejeni poročnika Calleya, ki je poveljeval oddelku, ki je zakrivil pokol. Henderson je po činu - najstarejši častnik zapleten v proces. Tudi stanje Enrica Manzanija. kj si je pred dnevi prerezal žile n* levi roki in požrl večjo kokon uspavalnih praškov se je od*00”; izboljšalo. Fant se je bal, da 8, bodo obtožili, da je sodeloval P** umoru Milene, ker je poznal oo-zana. Danes so ga odpustili iz D® nišnice in ga izročili staršem- "Ju traj so ga še enkrat zaslišali-Iz vile vdove Costa je nemogoče priti do morja. Raziskovalci zaj~ posvečajo največjo pozornost kana* ki ga je Bozano označil na m3" in po katerem teče potok Castagna-Bozano ima dve luknji v svojeri alibiju: prvo za popoldne, ko J® bila Milena ugrabljena, drugo P3 tisto noč. Kanal loči od ceste sart» nizek zidek, po kanalu pa bi k®»' koli lahko prišel do morja. Taksno rekonstrukcijo, čeprav dokaj **' pleteno naj bi potrjevala nekaki, dejstva: v prvi vrsti zemljevid, * ga je Bozano narisal, drugič pa stvo, da je Bozano odrasel Pra'^ia tistem predelu Genove in je " njegovega očeta oddaljena le sto metrov od tam: torej podroO zelo dobro pozna. . ,,i Medtem so ugotovili, čigav J® ® pas z eno samo rdečo utežjo, ki *" ga našli pred dnevi. Ime lasto13 je Parodi, o njem pa se ne ve ** sedaj ničesar. .. Z Mileninega trupla so tudi dobi prstne odtise, tako bodo lahko bg tovili, če je bila v Bozanovem avt ’ ali v njegovem stanovanju, vedjr manj dvomov pa je o vzrokih srnvL zdravniki so ugotovili, da so de7* zadušili. Če sodimo po vsebini z__ lodoa, so jo ubili kmalu po ug1-bitvi- O Bozanovi osebnosti je P°.‘ ■ • zvedla še nekaj. Nekje ob polo^L novembra se je Bozano udel®^ slavnostnega kosila in se podpis®^i knjigo prisotnih z imenom SerIP Gadolla. Tajnica kluba, kjer J* bilo kosilo, je izrazila svoje dvofb® o njegovi istovetnosti, ker je s*' Gadolle videla na časopisih. zano pa ji je zagotovil, da je P*"., on Gadolla. Tudi neko dekle, s *, terim je Bozano plesal tisti ver® mu je telefoniralo drugo jutro: govoril je jasno Gadolla, ki o v5* zadevi ni vedel ničesar. Pred dnevi je italijanski industrijec Monzino prispel na Severu* čaj. Na poti se je po služil pasjih vpreg ■ llllllllllllllllllIllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllUlllillIlllIlllIlIlliilIllIllIlIlllllllllIHlK11 PO LETIH BLISKOVITEGA GOSPODARSKEGA RAZVOJA Ali grozi tudi Japonski kriza? Japonski delavci vse bolj sindikalno zavedni Predvidevanja japonskih ekonomistov niso več tako optimistična kot pred nedavnim. Tudi na Japonskem se pojavljajo težnje po inflaciji, manj je privatnih investicij, primanjkuje delovne sile in povečanje produktivnosti ne krije poviškov plač. Seveda so vsa ta stališča stališča kapitalističnih krogov, ki z velikim nezadovoljstvom gledajo postopni, vendar razmeroma hiter razvoj »sindikalnega* duha japonskih delavcev. Japonska industrija se je v prejšnjem desetletju tako razvila na račun kmetijstva, kateremu je poceni črpala delovno moč, in pa na račun mladine, ki še ni v tako velikem številu obiskovala višje šole in univerze. Kmetijstvo je trenutno močno izčrpano in staro in ne more več dajati delavcev, število študentov pa je izredno naraslo. Leta 1955 se je na Japonskem polovica 15-letnikov vpisala na višje šole, lani se je odstotek povečal do 85, v prihodnjih petih letih pa predvidevajo porast do 90 odstotkov. Lahko si je predstavljati, da so bili ljudje s podeželja željni čim hitrejšega zaslužka, in mladina zaradi večje fizične moči in vzdržljivosti, veliko bolj produktivni kot pa delavci iz mest. V lanskem letu se je japonska proizvodnja povečala za 13 odstotkov, plače delavcev pa za približno 20. Gospodarski krogi se zgražajo, ker skoraj tretjina japonskih industrijskih podjetij ni dosegla predvidenih ciljev, po dolgih letih nemotenega izkoriščanja pa se japonski velikani pritožujejo, da že komaj izhajajo. Družba Tokyo Shi-baura Electric je morala lani za plače izdati 21,7 odstotka več kot leto prej, avtomobilska tovarna Toyo Kogyo pa je lani imela za 20,6 odstotka manj dobička, čeprav se je proizvodnja povečala za 8,5 odstotka. Za letos predvideva »izgubo* tudi družba National Cash Register, ki bo morala za plače izdati kar 25,3 odstotka več kot lani. Sindikati postajajo vse močnejši in vsak namen ali ukrep vlade, da bi zaustavila pot k izboljšavam naleti na aktivno nasprotovanje. Da bi nova bremena naložili ponovno delavcem računajo industrijske družbe na uvedbo sistema plač po delovni sposobnosti. Delavec naj bi z leti dobival vedno manj, ker bi se s starostjo manjšala njegova delovna sposobnost. Nove oblike zaposlitve naj bi uvedli tudi za ženske, ki naj bi delale samo štiri ure na dan (s polovično plačo seveda !) Industrijci silijo tudi vlado, da bi odprla meje države naseljevanju iz drugih revnih azijskih držav, od koder bi lahko dobili sindikalno nezrele in sploh delavce, ki bi za kos kruha delali kot mravlje. B. K. sedaj strokovnjaki rešili števil°f probleme ter upajo, da se tej *l?ii novejši sondi ne bo zgodilo n. 'neka! Čez tri dni «Mariner 9» v vesolju NEW YORK, 25. — Ameriška sonda «Mariner 9», ki bi morala v kratkem raziskovati površino planeta Marsa, bo morda odpotovala z vzletišča 29. maja. Kot smo že poročali, se je njena predhodnica »Mariner 8* razbila na zemeljski površini komaj nekaj minut po vzletu. Pozneje so sklenili, da bo »Mariner 9» poletel 18. maja, toda je prišlo medtem do raznih nevšečnosti in odlaganj. Kot poročajo, so lic IIU is™-- I podobnega kot njeni predhodnic ■ f bo šlo vse po sreči, bo **“a\«ar- 'sneta ^ sa v novembru in bo začel 9» začel krožiti okoli planeta <29 I« Ln •»OPPl ^ i!« jati na zemljo posnetke iz ra,z b« okoli 800 km. Upajo tudi, da o sonda posredovala razne Poc'at„jna' Marsovi atmosferi, njegovi *® sti ter površinski temperaturi- Avstrijska gornika o odpravi na Everest isL KATMANDU, 25. - Dva av,;ži)» ska gornika, ki sta se odev, mednarodne odprave na Ev ^ sta danes pri svojem Pr'b0o» z* nos1 Katmandu naprtila odgovorn neuspeh šefoma odprave Dyhrenfurthu in Jamesu ni Avstrijska gornika sta Wolf>ijc3 Axt in Leo Schlommer. a|9 sta s svojima izjavama z8S„/ K> stališča raznih članov oclPra 'jifi' so že pred časom odstopili >n gj< tizirali vodstvo odprave sato®; jjj-za francoskega poslanca PierTf_ (er seauda, Italijana Carla MaUriJ ^ za švicarska zakonca Wachet ■ in Schlommer sta izjavila, i« Dvrebfurth in Rnhprts skl®n! rfnfi „i otf0Vl čisto popolnoma osebnih ra/,oriiiK> naj se samo dva angleška 2 gori povzpneta na vrh najvisj® 0jjl> sveta in da tako nista ° drugim gornikom, ki so bl D1 tako odlično pripravljeni-prišli do tega cilja. Kot je znano, se je m®^n?na ? odprava na Evverest poneS.rCtff ^ so sedaj že vsi njeni člani v domovino.