/Primorski Št. 78 (15.180) leto LJ. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TOST - Ul, Montecchi 6 - Tel. 0t0/77%600 GORICA - Drevored 24 moggk) 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ POSINNA PLAĆANA V GOTOVN CISALPINA GKSTIONI.,. investicijski skladi DZ'll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dLIKd tržaška kreditna banka 1500 LIR TOREK, 21. MARCA 1995 Včerajšnji atentat na tokijsko podzemno želez- TO rm/-*1 ■!-i■*r tti/iittIIz- it r^uAisacm. strategiji, pravi ^kovostni skok z nepred-^idljivimi posledicami, tokrat ni bil rili tAmristir- ^ politični interesi kake-sovražnega režima ali ^^ve, kot je to značilno Za bližnjevzhodni terori-?.ein; cilj so bili navadni Judje. Bojni strup sarin ne tobira žrtev po ideološkem PrepriCanju, verski pripadnosti aU barvi kože, saj Uion vsevprek. V Tokiu je u^uj nekdo poskušal s Ci-sjiui terorjem zasejati strah med ljudi, porušiti Ujihove vrednote, naCeti v Japoncih zakoreninjeno PtepriCanje, da so del sku-PUosti, kolesce v domo-touskem stroju. Nekaj se j® v tem stroju zataknilo. .aj. bodo ugotavljali so-toologi in psihologi, storil-Ce pa bodo iskali preisko-jtolci. 2e sedaj pa lahko tr-tUio, da so atentat za-Steših ljudje, Id ne priznavajo sedajega japonskega ornovinskega stroja, ki Jtot je pri srcu drugačen. Jakuzi, japonski mafiji, j tak stroj še kar spre-totoljiv. Že res, da je oblast facela pred tremi leti proti Jakuzom pravo ofenzivo, a tozultati so bili bolj borni. Japonski domovinski stroj to morda nesprejemljiv za aobudisticno sekto "^tun Sinrikio«, a da bi to morih ljudi, med ka-totnni bi bili lahko tudi Jihovi prevrženci, je Seeno prehudo. Ostaja °rej le skrajnonacionali-Uua japoska desnica, ki 6 UoCe sprijazniti z zgo- ^Vinskim dAistvnm. Ha ia Ptad drugo svetovno voj-0. agresor, ki je teptal ajosnovnejše človekove Pravice na Kitajskem, v °mji in nato v osvajanjih ed drugo svetovno voj-t^Kljub porazu, kljub i ^jakemu procesu, na terem so na smrt obsodb glave japonske vojne °Cince, pa ni prešlo v Zayest Japoncev pre-" C3nje, da sn Icrivni. Za- ^ucioveka postaviti na a, na Japoskem pa tega j ° uiti poskušali, ker je vJaVi kliub porazu še edno načeloval cesar, ki v b 23 Japonce božanst-ni 'P^va je kljub formal-tu demokraciji vsa ta leta na, ?° Pazila, da ne bi tlptia, kake prekocljive ®toe Sedaj pa se hoCe °gokletni« socialistični nevmier. 0Praviciti, kar »velel!? .POi™Ujejo kot ,eizdajo«; m ne samo 118 skrajni desnici. I Odlok Carbone včeraj zapadel TRST - Včeraj opolnoči je prenehal veljati odlok predsednika deželnega odbora FJK št. 90 iz leta 1990, znan kot »odlok Carbone«, ki je uvedel vrsto »prehodnih zaščitnih norm« na območju kraškega parka. Za zdaj ni znano, ali bo deželna uprava veljavnost odloka podaljšala, sicer pa njegova zapadlost ne pomeni bistvene sprostitve gradbenih in drugih dejavnosti na Krasu, saj na njem veljajo številne druge urbanistične omejitve. Na 10. strani I Poklon Miranu ob obletnici smrti TRST - Ob prvi obletnici tragične smrti v Moga-dišu se je včeraj Trst z vrsto pobud želel spomniti televizijskega snemalca Mirana Hrovatina. Že dopoldne so na pročelju poslopja, v katerem so novinarkse stanovske organizacije, odkrili spominsko ploščo, zgodaj popoldne pa je bila v Barkovljah maša zadušnica. Popoldne so v mali dvorani deželnega sedeža RAI odprb fotografsko razstavo (foto KROMA), predvajali pa so tudi oddajo VVartape, ki jo je za tretjo mrežo RAI posnel Miran Hrovatin. Na 3. strani I m .. "X P j Hi JAPONSKA / SEST MRTVIH IN VEC KOT 3.000 ZASTRUPLJENIH V PODZEMSKI 2ELEZN1CI V Tokiu teroristi prvič uporabili živčni bojni strup proti ljudem TOKIO - Včerajšnji atentat z živčnim strupom sarinom v tokijski podzemski železnici ni terjal samo življenja Šestih oseb in povzročil približno 3.200 zastrupitev, porušil je tudi prepričanje, da je Tokio najvarnejše mesto na svetu. Oblasti so že priznale, da so storilci hoteli pobiti CimveC ljudi. Odgovornosti za podli atentat ni prevzela nobena teroristica. Po začetnih sumih na raCun Jakuze (japonska mafija) in neke neobudisticne verske sekte, se že širi prepričanje, da je vsega kriva skrajnona-cionalistiena japonska desnica, ki noče, da bi se premier Tomiici Murajama ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne oprostil za vse gorje, ki ga je japonska cesarska armada zagrešila Sirom Azije. Preiskovalci imajo za sedaj le slabe indice, priCavanja ljudi so namreč protislovna. Prav tako ni jasno, ali so sarin na skrivaj izdelali na Japonskem, ali pa prihaja iz arzenalov nekdanje Sovjetske zveze. Vojaške enote so takoj pričele z dekontaminacijo šestnajstih postaj tokijske podzemske železnice, kjer se je simultano začel Siriti živCni strup. Strokovnjaki za kemično vojno domnevajo, da je atentat izvedla dobro izurjena skupina, saj se je živčni strup začel širiti približno istočasno na 16 postajah. Sarin so izdelali nemški znanstveniki pred drugo svetovno vojno. Strup ohromi živCni sistem in človeka ubije v nekaj minutah. Sarin se je pojavil na Japonskem junija 1994 v mestu Matsumoto, kjer je strop ubil osem, zastrupil pa 200 oseb. Vsega naj bi bil kriv neki agronom, ki je nestrokovno raval s kemikalijami, za Čudo pa je ta agronom sedaj na prostosti. Na 15. strani ITALIJA / SKLEP VLADE LAMBERTA DINIJA Odlok za »par condicio' RIM - Vlada je včeraj odobrila odlok o enakih možnostih med volilno kampanjo (takozvani »par condicio«). Odlok, ki bo že danes stopil v veljavo, mora v roku dveh mesecih uzakoniti parlament, kar pomeni, da bodo nova »pravila igre« za volilno kampanjo stopila v veljavo že za aprilske upravne volitve. Vladni odlok vsebuje nekatere novosti, v marsičem pa potrjuje nekatere zakone, ki jih je doslej malokdo spoštoval. Gre predvsem za prepoved oddajanja in objavljanja plačane volilne reklame trideset dni pred volilno preizkušnjo. Novost predstavljajo nekatere nove pristojnosti vsedržavnega garanta za založniško dejavnost in nekatera tehnična pravila za televizijske nastope političnih predstavnikov in kandidatov. Vladni sklep zanima v glavnem zasebni televizijski sektor. Ministrski predsednik Dini je napovedal tudi predlog proti televizijskim monopolom, s katerim bi lahko parlament v prihodnjih tednih preprečil že napovedana ljudska referenduma o teh vprašanjih. Odlok za »par condicio« je doživel različne ocene. Desnica je pričakovala le zakonski osnutek, na levici pa je slišati proteste nad zamudami pri odobritvi zakona o televizijskih monopolih. Na3.strani RIM / PO »ČRNEM PETKU« Vzpon lire RIM -Italijanski denar se je včeraj vidno okrepil: nemška marka je sinoči veljala 1.235 lir in ameriški dolar 1.730 lir. Milanski borzni indeks MIBTEL se je zboljšal za 0, 70%, obseg poslov pa je bil skromen. Zatišje po petkovi nevihti, ko sta tako lira kot borzni kazatelj strmoglavila? Odgovor na to pride danes, ko bodo objavili najnovejše podatke o gibanju cen na drobno v najvecjih mestih. Ni verjeti, da bi inflacija popustila, upati pa je, da podatki ne bodo spet potlačili lire. Na 11. strani Kozarjev zahteva spremembo NATA PARIZ - Včeraj se je v Parizu začela konferenca o stabilnosti v Evropi, na kateri sodelujejo zunanji ministri in predsedniki vlad 52 evropskih držav. Za države Srednje in Vzhodne Evrope, kot tudi za hi baltiške države, ki So podpisale sporazum o dobrih sosedskih odnosih, to pomeni tudi korak naprej k članstvu v Evropski zvezi. Konferenco je odprl francoski premier Balladur, ki je dejal, da bi morali naCela dobrega sosedstva prenesti tudi na področje nekdanje Jugoslavije in Kavkaza. Morda bi zaceli z okroglo mizo za južni del Balkana, je predlagal Balladur. Ruski zunanji minister Kozirjev je v Parizu zahteval spremembe v strukturi Nata. »Nato je vojaška zveza, ki je nastala v Času, ko- je bila Evropa razdeljena,« je dejal Kozirjev. V Bosni zopet krvavi spopadi SARAJEVO - Bosanska vojska je včeraj zaCela najvecjo ofenzivo od začetka premirja januarja letos. Vladne sile so silovito obstreljevale srbske položaje na Maljevici vzhodno od Tuzle in v bližini VlašiCa. Dopoldne je v bližini Majevice odjeknilo petsto eksplozij, vladne sile pa so potrdile, da je bilo v jutranjih urah ubitih petindvajset vojakov. Popoldne se je položaj na bojišču umiril, ker je začelo snežiti. Bosanski radio poroCa, da so Srbi na ofenzivo odgovorili s topniškim napadom na okolico Tuzle, ki je sicer pod zaščito Združenih narodov. Predstavniki ZN navajajo, da so v tuzelsko bolnišnico prepeljali približno petdeset ranjencev. Eksplozije je bilo shšati tudi v bližini Travnika, v Sarajevu pa so bili spet na delu ostrostrelci - ubitih je bilo Sest ljudi. Na 16. strani Danes v Primorskem dnevniku Tržaški Uoyd privatizirati Deželni odbornik Degano in občinski odbornik Del Piero sta za privatizacijo Tržaškega Lloyda. Stran 4 Množični vpis na znanstveni licej Na znanstvenem liceju beležijo letos množičen vpis na eksperimentalno jezikovno smer. Stran 5 Jubilejno leto za SPDG Občni zbor Slovenskega planinskega društva v Gorici je potekid v znamenju 50-letnice delovanja. Stran 9 Uspeh Vesele pomladi v Rimu Openski zbor se je na nedavnem mednarodnem tekmovanju v Rimu Orlando di Lasso odlično odrezal. Stran 13 PO NEDELJSKIH IZJAVAH TAJNIKA DSL D’ALEME OBISK / SPREMLJA GA AGNELLIJEVA »Skupno omizje« še zelo razdvaja slranke Danes najbrž odločitev o simbolu Ljudske stranke RIM - Skupno »politično omizje« za vzpostavitev dialoga med strankami, ki ga je predlagal KDC in ki bi bilo za Massima D’Alemo sprejemljivo, moCno razdvaja stranke. Najbolj glasno je Nacionalno zavezništvo, po katerem je nedopustno, da DSL na tak način pogojuje politično življenje, predvsem pa Dinijevo vlado in celo Kvirinal. Gianfranco Fini in njegovi torej protestirajo, mnogi pa so prepričani, da bo NZ pristalo na dialog, a šele po aprilskih upravnih volitvah, na katerih računa, da bo dobilo veC glasov od Berlusconijeve stranke. Fini naj bi po 23.aprilu postal edini resni sogovornik sredine in levice, medtem ko je to sedaj, hočeš noCeš, predvsem Silvio Berlusconi. Po dolgem molku se je včeraj spet oglasil Umberto Bossi, ki raCuna na uveljavitev novega sredinskega volilnega zavezništva z Biancovo »Ljudsko stranko« in s Segnijevim gibanjem. »Senatur« je izkoristil priložnost za nov hud napad na Finija in NOVICE Berlusconija, katerima je očital politično norost in rovarjenje proti državnim interesom. Bossi je znova podprl Dinijevo vlado in se opredelil proti junijskim predčasnim volitvam, »ki jih v Italiji trenutno želijo le novi škvadristi«. Dialogu med političnimi strankami pa ne nasprotuje KršCansko-de-mokratski center (KDC), ki se v zadnjih dneh skuša za vsako ceno distancirati od nekaterih skrajnih stališč Kartela svoboščin. Tajnik Pierfer-dinando Casini skuša po neuspešni potezi Rocca Buttiglioneja na vsak način navezati stike s sredino in tudi celo z nekaterimi levosredinskimi strankami, začenši s poslancem Mariom Segnijem. KCD se bo, kot znano, samostojno predstavil na aprilskih upravnih volitvah in bo le v večinskem delu deželnih volitvah podprl predsedniške kandidate desnice. Casini in njegovi se očitno bojijo pretesnega političnega objema z Berlusconijem in predvsem s Finijem, ki se dan za dnem vse bolj uveljavlja kot lider desničarskega bloka. Z D’Alemo le delno soglaša vatikansko glasilo »Osservatore Romano«, ki zavraCa ostre in skoraj ultimativne tone tajnika DSL. Vatikanu torej niso všeč toni nedeljskega posega vodje Hrasta na kongresni skupščini Zelene liste, ki utegnejo le zaostriti situacijo, Čeprav je komentator vatikanskega dnevnika tudi zelo kritičen do Berlusconija zaradi njegove ostre opozicijske usmeritve do Dinijeve vlade. Vatikan milo reCeno podpira dialog med strankami, a zavrača ostro politično soočanje. Rimsko sodišče bo medtem danes formalno odločalo, komu pripada volilni simbol Ljudske stranke. Ali Gerardu Biancu, ki je prepričan, da ima za seboj večino stranke, ali Roc-cu Buttighoneju, ki pravi, da je izvolitev Bianca popolnoma nezakonita ter da je mesto Ljudske stranke v de-sno-sredinskem volilnem zavezništvu. Scalfaro včeraj dospel v Turčijo Danes in jutri pogovori v Ankari Pokojnska reforma: korak naprej RIM - Danes bi lahko dokončati tako imenovani tehnični dogovor o drugem poglavju pokojninske reforme, ki zadeva invalidnine in še nekatere z invalidninami povezane pokojninske prispevke. Tako je včeraj najavila konfederalna tajnica CISL Lia Ghisani, članica delegacije izvedencev, ki se že nekaj tednov pogaja z ministrom za delo Treuom o reformi pokojnin. Ce ne boprišlo do nepredvidenih zapletov naj bi torej že jutri generalni tajniki CGIL, CISL, UIL Cofferati, D'Antoni in Larizza podpisali sporazum o tem poglavju. Danes naj bi razpravljati o poenotenju invalidnin v javnem in zasebnem sektorju. Odprto pa ostaja vprašanje izračunavanja pokojnin. Po zakonu Amato izračunavajo pokojnine na podlagi vseh pokojninskih prispevkov, Iti jih je posameznik prispeval od začetka svojega delovnega odnosa. Ghi-sanijeva je včeraj najavila, da delavcev ne gre še naprej obremenjevati, morebitne omejevalne novosti pa naj bi veljale le za mlade delavce in za tiste, ki jih do upokojitve Caka še dolga delovna doba, ne pa za tiste delavce, ki so tik pred upokojitvijo. LIRA / POSLEDICA KATASTROFE NA DENARNEM TRGU Kavico si lahko privoščijo samo petični V Tokiu je za skodelico kave treba odšteti do 10.000 lir, za pivo pa tudi 12.000 RIM - Italijani so v svetu poznani kot turisti, ki radi trošijo. Toda padec vrednosti, ki ga je lira doživela v zadnjih tednih, bo mnoge silil k previdnosti. Ce je imel italijanski turist samo lire v žepu, je verjetno doživel pravi šok, ko je menjaval v bankah italijansko devizo in dobil v zameno vse manj tujih bankovcev. Spominki so postali kar čez noC dragi, cena nekaterih stvari - na primer kavice - pa je dosegla ponekod za italijanskega turista skoraj nesprejemljivo ceno. V Tokiu velja skodelica kave že deset tisoč lir. Skodelica kave, ki se ji poprečni Italijan težko odpove - je lahko merilo za pretres, ki ga je povzročila vihra teh tednov na denar- nem trgu. V Italiji skodelica kave velja v poprečju v baru 1.200 lir, v Parizu cena narase na 2.000 lir, v Bonnu na 3.500 v Tokiu pa doseže kar 10.000 lir, medtem ko je v Švici znatno cenejša, saj velja od 3.600 do 3.700 lir. Švicarji namreč kupujejo lire po ugodnejši ceni, najbrž zato, ker je obisk ita-lijanskib turistov precejšen. Kaj pa hamburger? V Rimu velja pri McDonald’su 2.300 lir, v Bonnu stane okoli 3.000 lir, v Ženevi se podraži do 4.800 lir in »zrase« do 7.000 lir. v Parizu in 8.000 v Tokiu. Podobno je tudi s coca colo. Pločevinka priljubljene ameriške pijaCe stane v Italiji v baru okoli 2.500 tir, v Parizu, Bonnu in Ženevi od 3.000 do 3.500 lir. V To- kiu se cena približuje italijanski v marketih, v barih pa poskoci na okoli 8.000 lir. Morda si samo s pivom italijanski turist prihrani prehud šok. Skoraj povsod mora odšteti le nekaj stotakov veC kot v Italiji. Izjema je Tokio, kjer vrček piva velja tudi do 12.000 tir. Povsem različno je stanje v Londonu, saj je tudi britanski funt dokaj šibak in se v primerjavi z liro ni ovrednotil preveč. Kavica, hamburger in cocca cola stanejo približno toliko kot v Italiji. Kaj pa telefon? Za minutko pogovora je treba odšteti 200 lir na Japonskem, v Franciji velja 6 minut 360 lir in nekoliko dražji je telefonski pogovor v Nemčiji, toda v Švici je za minutko treba odšteti okroglih 900 tir. ISTAMBUL - Predsednik italijanske repum1 ke Oscar Luigi Scalfaro (Telefoto Ap) je včeraj prispel na tridnevni obisk v Turčijo. Včeraj se je mudil v Istambulu. kjer se je srečal s študen nekega liceja in s pred stavni ki tamkajšnje itah janske skupnosti. V svo jih priložnostnih nagovo rih pa ni pozabil na težke politične razmere v Itah' ji. Večkrat je poudari , kako je važno, da vsakdo opravlja dosledno svojo dolžnost in da ne izda te meljnih vrednot, v katere verjame, pa Čeprav PJ1 tem ne žanje odobravanja vseh. Očitno se je nana šal na svoje težke odnose z Berlusconijem. Scalfaro se bo danes sestal v An kari z najvisjimi Pre^s^ vniki turških oblasti. Na obisku ga spremlja zuna nja ministrica Susanna Agnelli. Molotovka proti desničarskemu satiričnemu listu La Peste RIM - Včeraj malo po 11. uri so neznanci zalučali molotovko proti vhodnim vratom desničarskega satiričnega tista La Peste. Ko je odgovorni urednik Fabrizio De lorio odprl vrata, je opazil, da jih je načel ogenj, pred vrati pa je našel crknjeno ribo. »-Gre za "opozorilo" mafijskega tipa«, je povedal preiskovalcem. Posl. Gustavo Selva (NZ) je vložil v parlamentu vprašanje notranjemu ministru o atentatu, ki predstavlja napad na svobodo tiska. Letak skupine Ludvvig na domu rasističnega atentatorja PIŠA - Preiskava o atentatu z bombo-igraCo na dva romska otroka je privedla do novih odkritij. Preiskovalci so na domu enega od treh aretiranih, Emanueleja Časa, našli kopijo letaka nacistične skupine Ludvvig, v katerem si skupina prilašča očetovstvo nad napadi proti nekaterim afriškim priseljencem. Člani skupine so izvedli napade v Firencah na pust leta 1990. Letak je bil napisan z runsko pisavo in je povsem enak tistemu, ki je bil poslan 6. marca 1990 Časopisu Gazzetta di Firen-ze. Nadlegoval je deklice: obsojen na 2 leti in pol ječe PERUGIA - Kazensko sodišče je obsodilo 39-letne-ga Antonina Scutellaja na dve leti in pol jeCe zaradi opolzkih dejanj. Moški je spolno nadlegoval štiri deklice, ki so včeraj na procesu sodnikum ponovile resnico. Najmlajša je stara 7 let, najstarejša 11. Scutella je nadlegoval deklice lani v Assisiju med nekim seminarjem. Deklice so dogodek razkrile mestnemu redarju, od tod tudi prijava sodstvu. Moški je zanikal, da bi deklice nadlegoval. Sodnikom je dejal, da je le govoril z njimi... LUCCA / ZARADI KLAVZURE MINISTRSKE INŠPEKCIjj3' Zdravnica nima vstopa v kartuzijo Meniha je obšla slabost, toda zdravnica mu ni mogla pomagati LUCCA - Ko so menihi kartuzije Svetega duha iz Farnete pri Lucci poklicali rešilni avtomobil rdečega križa, ker je enega od redovnikov obšla slabost, sploh niso pomislili, da bi zdravnik lahko bil ženska. Naključje pa je hotelo, da je z rešilnim avtomobilom, ki je bil opremljen z vsemi naparavami za hitro pomoč, prišla prav zdravnica, predstavnika Zenskega spola, ki v kartuzijanski samostan, kjer so menihi v klavzuri, nima vstopa. Vratar kartuzije ni okleval niti za trenutek, ko se je zdravnica zglasila v vratarnici. Pravilo prepoveduje vstop ženskam, zato zdravnici Ga-brielli Petrini ni dovolil vstopa. Menih, ki je potreboval zdravniško pomoč (Slo je za 80-letnega Giacoma del Ria, potomca bogate španske družini, ki je veC kot dvajset let živel v klavzuri), je umrl, preden je lahko posegel zdravnik moškega spola, ki so ga nemudoma poklicali po radiu. »Mislim, da je bil sobrat že mrtev, ko smo poklicali rešilni avtomobil,« je pozneje povedal novinarjem opat Giovan Battista Brivio. »SrCni utrip ni bil več zaznaven in oko je bilo nepremično. Dvomim, da bi mu zdravnik lahko pomagal,« je dodal opat, ki je tudi pojasnil, da je pravilo o klavzuri zelo strogo. Praga kartuzije ne sme prestopiti nobena ženska, Četudi je mati ali sestra enega od menihov. »Ne znam presoditi, ali bi menihu lahko pomagala, ker ga nisem mogla pregledati,« je povedala zdravnica Gabriella Petrini. »Dogodek me je zmedel, prepričana pa sem, da so bili tudi menihi hudo prizadeti, saj so se prvič soočili s takim problemom. Moram pa dodati, da zdravnik ne sme posegati proti volji družine in v tem posebnem primeru se mi zdi, da so redovniki družinski elani umrlega meniha.« V Kartuziji Svetega duha v Fameti živi trideset redovnikov od 28. do 80. leta starosti. V glavnem živijo v samostanu, ob lepem vremenu pa si v popoldanskih urah v majhnih skupinah občasno privoščijo sprehod po okoliških gozdovih. Menihi kartuzijanskega samostana nimajo dosti stikov z zunanjim svetom. V začetku osemdesetih let pa so kljub temu prišli v spor s krajevnimi oblastmi, ki so načrtovale odlagališče smeti v bližini samostana. Ob tisti priložnosti je njihov protest prepričal tudi tedanjega premiera Bettina Craxija, ki se je zavzel za menihe in dosegel, da načrta o odlagališču odpadkov niso uresničili. VSM razdvojen Predstavniki sodnikov proti »laikom« RIM - Višji sodni svet se je razdvojil ob vprašanju ministrskih inšpekcij na tožilstvih. Problem sta telesu, ki upravlja italijansko sodstvo, zastavila šef milanskega državnega tožilstva Francesco Sa-verio Borrelli in palermskega državnega tožilstva Giancarlo Ca-setii. Inšpekcije je pred nekaj meseci odredil pravosodni minister Berlusconijeve vlade Alfredo Biondi, toda inšpektorji so bili po oceni šefov obeh tožilstev preveč radovedni in so vrtati predvsem v kočljive preiskave", ki so zadevale podkupninske afere. Borrelli se je proti vsiljivosti inšpektorjev pritožil na Višji sodni svet, Ca-selli pa enega od inšpektorjev celo osumil kaznivega dejanja. Višji sodni svet je vprašanje zaupal posebni komisiji, ki je dela- nj Časa in v kay d bili številni avniki Kartela Cin. Kaže, da je ija po daljšem leku pripravil3 lamo skupščino loroCilo, s kate-zavračala pritO' ilstev in opravi-ravnanje mini' i inšpektorjev. je izzvalo takoj-akcijo tistih cla-SM. ki so j in sodniki. Po nji-mnenju so miki inšpektorji li meje poobla-n zato bi VSM spet jasno zako reje teh poobla em problemu se včerajšnjem p16' m zasedanju ostra razprava, se je nekoliko a le, ko je svet l, da razčlembo 3ma odloži 0 inio ckimščine, VLADNI ODLOK O POTEKU VOLILNE KAMPANJE TRST / VRSTA POBUD Stranke bodo končno imele enake možnosti Sklep velja predvsem za zasebni televizijski sektor V spomin na Mirana leto dni po umoru Med drugim so včeraj popoldne na sedežu RAI odprli razstavo Hrovatinovih fotografij . RIM - Dinijeva vlada le odobrila odlok, ki ure-lu)e volilno propagando oziroma dostop politi-cMh strank do javnih oocil med volilno kam-Panjo. Gre za tako imenovane enake možnosti lali »par condicio«), ki Nadevajo predvsem ra-orjaki in se posebno za-sebni televizijski sektor, y katerem vlada trenu-oro zelo velika ztneda. ri najvecje zasebne TV Izreže so, kot znano, v Berlusconijevih rokah, ’ 'ar nedvomno zelo pogojuje potek volilne kampanje, a seveda tudi splosno politično zivlje-nie v Italiji. Vladni odlok potrjuje Prepoved oddajanja vodnih spotov trideset dni pred volilno preizkušnjo. V državi bodo splošne upravne volitve . 23-aprila, tako da bo Prepoved oddajanja vodne propagande začela veljati 23.marca. Spošto-Vanje zakona bo nadzo-roval garant za založni-ske dejavnosti, ki mu je Mada z včerajšnjim odlokom naložila neka-ere nove pristojnosti, lstocasno pa bo uvedla drozje kazni za kršilce Zakona. Prepoved plača-Ue volilne reklame ni n°vost za Italijo, v bi-stvu pa je dolgo let obdajala le na papirju, saj prant ni imel na razpo-lago učinkovitih sred-. v za dosledno uvel-lavljanje duha in Črke zakona. Včerajšnji odlok dolo-a celo vrste tehničnih pravil za enakopravno astopanje med volilno arnpanjo, za objavljanje javnomnenjskih predvodnik raziskav ter za po- sredovanje volilnih programov posameznih političnih strank. Vlada je s tem sklepom priznala tudi večje kontrolne pristojnosti deželnim radiotelevizijskim odborom, ki so doslej poslovali z zelo omejenimi pristojnostmi. Odlok, kot rečeno, velja predvsem za zasebne televizijske mreže, saj je RAI že pred nekaj leti odobril notranja pravila za enakopravno predvolilno nastopanje. Predsednik vlade Lamberto Dini upa, da bo včerajšnji odlok, ki začne veljati že danes, nekoliko umiril živčno predvolilno razpoloženje v državi. Dejal je tudi, da bo vlada v kratkem predložila parlamentu svoj zakonski predlog proti televizij- skim monopolom, ki je pravzaprav osrednje ja-boljko spora med Berlusconijem in njegovimi političnimi nasprotniki. Dini upa, da bodo stranke glede tega dosegle v kratkem politični kompromis in tako pravočasno preprečile že napovedani ljudski referendum o teh vprašanjih. Skoraj vse stranke so pozdravile vladni odlok o enakih možnostih med volilno kampanjo. Posebno desnica pa je pričakovala, da bo vlada predložila parlamentu zakonski osnutek o tem vprašanju, medtem ko je izbrala pot odloka, ki ga mora parlament uzakoniti v roku dveh mesecev. Nekateri dvomi se pojavljajo tudi na levici, kjer dvomijo v pravo učinkovitost tega sklepa, vse dokler ne bo parlament odobril resnega zakona o televizijskih monopolih. V primeru kršitve zakona bodo denarne kazni doletele predvsem založnike oziroma lastnike televizijskih mrež, medtem ko je bila vlada precej prizanesljiva do novinarjev. Zanje odlok ne predvideva posebnih denarnih ali drugih sankcij, ki bi lahko okrnile pravico svobodnega izražanja. Novinarji, ki bodo kršili zakon o enakih možnostih, bodo morali pred posebna razsodišča stanovskih združenj in organizacij. Tudi tukaj pravzaprav nič posebno novega, a le nekoliko jasnejša pravila za televizijske novinarje. FJK / PELIKANOVA VČERAJ PRI GUERROVI Konzulka RS pri deželni vladi Predstavitveni obisk nudil priložnost za poglobljen pogovor TRST - Včeraj se je nova generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Vlasta Valencie Pelikan mudila na predstavitvenem obisku pri predsednici deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Alessandri Guerri. Srečanje, ki se je odvijalo na sedežu deželne vlade v Trstu, sta Guerrova in Pelikanova izkoristili za dokaj poglobljeno izmenjavo informacij in pogledov. Obe sta se zavzeli za okrepitev sodelovanja med Republiko Slovenijo in Furlanijo-Julisko krajino, kajpak ob spoštovanju svojih pristojnosti. Hrovatin e- MOGAD1SC1C 20.3.1184 TRIESTE 20.30535 đ Danes v senatu o vladnih ukrepih TRST / V PRIČAKOVANJU EKSPERIMENTALNIH PROGRAMOV Tehnični poskusi za slovensko televizijo V tržaškem mestnem središču in ponekod v okolici od včeraj brez koprske televizije RIM - Senat se bo danes izrekel o gospodar-sMh ukrepih, s katerimi zeli italijanska vlada Uravnovesiti državni proračun. V zgornjem do-Uru parlamenta imajo stranke, ki podpirajo vla-Uo Lamberta Dinija, krepko večino, tako da odo-uritev ukrepov ni v dvomu. Problem bi lahko udi le popravki (okoli 100), ki jih Kartel svobo-Cln namerava predložiti in ki bi lahko znatne Upočasnili razpravo o vladnih ukrepih. Tudi zaradi tega je vlada, ki se je včeraj sesta-a’ da bi pripravila odlok o televizijski volilni Propagandi, sklenila, da bo ob potrebi zahtevala zaupnico tudi v senatu. Ko vlada zahteva zau-Puico, odpadejo vsi popravki in skupščina gla-uje le o besedilu, ob katerem je vlada zahtevala Potrditev zaupanja. Premier Dini je včeraj v intervjuju za milan-ski Corriere del la Sera kritično ocenil nekdanje Sopotnike Kartela svoboščin in je dejal, da sc Prejšnji teden skušali zrušiti vlado. Dan potem, ob »Črnem petku« za italijansko liro, ki je kre-PKo zgubila v odnosu do marke in dolarja, pa je P° premierovi oceni kdo skušal obračunati z ita-Pansko vlado in njenimi ukrepi s Spekulacijami a denarnem trgu. »Ne morem povezati obeh dcrt°]j[yV’ ^ejsIV0 Pa )e’ da so se zgodili,« je po- Možnost, da bi vlada tudi danes v senatu za- evala zaupnico, je izzvala ostro kritiko Kartela l]V°uoscin, ki je potrdil, da bo glasoval proti za-Puici. Reformisti pa podpirajo ta sklep, vendai P u Pogojem, da je zaupnica res nujna. TRST - Včeraj so se pričeli tehnični poskusi za televizijske oddaje v slovenščini. Državna radiotelevizijska ustanova RAI je tehnične preizkuse pričela po televizijskih kanalih (st. 64 in 40), ki oddajajo s Ferlu-gov in iz Milj v tržaški pokrajini, na kanalu St. 69 z Vrha na goriskem Krasu pa se bodo preizkusi pričeli v prihodnjih dneh. Gre za televizijske kanale, ki jih je RAI prevzel od tržaške družbe Ponteco. Na kanalih, na katerih bodo oddajali televizijske programe v slovenščini, oddaja trenutno tretja televizijska mreža RAI, na ekranu pa se občasno pojavljajo napisi v italijanščini in v slovenščini, ki opozarjajo gledalce, da gre za tehnične poskuse. Kot smo izvedeli, se bodo preizkusne oddaje slovenske televizije z razpoznavnim znakom po vsej verje- tnosti zaCele v ponedeljek, 27.marca ob 20.30. Preizkusno bodo oddajali že pripravljene posnetke programskega odseka, preizkusna televizij- ska poročila v slovenščini pa se bodo začela, ko bo RAI poskrbel za primerno Število osebja. Iz Rima so vsekakor pred nekaj dnevi ura- dno najavili zaposlitev dveh novinarjev, enega snemalca in dveh urednikov programskih oddaj. Od vCeraj pa v tržaškem mestnem središču in v nekaterih predmestjih pa ne vidijo veC koprske televizije, ki je doslej oddajala na zgoraj omenjenih kanalih Pon-teca. Tehniki deželnega sedeža RAI (na sliki-FO-TO KROMA) so medtem že konec prejšnjega tedna prekinili stavko, s katero so odločno protestirali nad neizpolnjenimi obvezami v zvezi s .^slovensko televizijo. Uslužbenci so protestno stavko, ki jo je oklicala sindikalna zveza CGIL, za nekaj dni preprečili oddajanje nočnega deželnega televizijskega dnevnika. Delavci so prekinili protest Sele potem, ko so iz Rima dobili formalna zagotovila o začetku slovenskih oddaj. TRST - Nasmejan, kot se ga najraje spominjajo številni prijatelji in znanci, Miran sprejme obiskovalce fotografske razstave, ki so jo pripravili ob prvi obletnici njegove tragične smrti v MogadiSu (na sliki zgoraj, foto KROMA). Odprtje razstave v mali dvorani deželnega sedeža RAI, ki so jo poimenovali po elanih televizijske ekipe, ubite v Mostarju le nekaj tednov pred atentatom na Mirana in novinarko Ilario Alpi v Somaliji, je bila ena od včerajšnjih slovesnosti, s katerimi se je Trst želel pokloniti spominu Mirana Hrovatina. Dopoldne so tabli posvečeni spominu Sase Ote, Marca Luchette in Daria D’Angela na pročelju poslopja, v katerem so novinarske stanovske organizacije, dodali Se spominsko tablo z imenom Mirana Hrovatina (na spodnji sliki, foto KROMA). Zgodaj popoldne je bila v Barkovljah masa zadušnica, popoldne ob 17. uri so odprli razstavo fotografij Mirana Hrovatina, pozno zvečer pa je tretja televizijska mreža RAI predvajala oddajo, v kateri so skuSali razvozlati vsaj ne-gatere uganke o vzrokih napada na Mirana Hrovatina in Ilario Alpi pred letom dni v MogadiSu. Kamorkoli je Miran Sel s televizijsko kamero, je vzel s seboj tudi fotografski aparat in tudi slikal. In izbor Miranovih slik - z nekaterih se Miran z nepogrešljivo kamero iskrivo in burkaško obenem smeji - je od včeraj razo-besen v mali dvorani tržaškega sedeža RAI. Po priložnostnih besedah Ful-via Molinarija, tržaškega župana Illyja, novinarja Sergia Cancianija in predstavnika agencije Video-est Gianfranca Radosa so predvajali tudi oddajo VVartape, ki jo je za tretjo mrežo RAI posnel Miran Hrovatin. Po nedeljski občuteni prireditvi v pomorskem društvu Sirena se bodo prijatelji spomnili Mirana Se z rock koncertom, ki bo v ponedeljek, 27. marca, v gledališču Miela. r-SESTANEK O USODI TRŽAŠKE PLOVNE DRUŽBEn Uoyda ne gre spojiti z Italio Sindikat pri Deganu in Del Pieru V prostorih deželne uprave je bil včeraj popoldne sestanek, na katerem so vzeli v pretres usodo Tržaškega Lloyda. Srečanja so se udeležili deželni odbornik za prevoze Cristia-no Degano, tržaški občinski odbornik za gospodarstvo Eugenio Del Piero ter predstavniki pokrajinskih tajništev sindikalnih organizacij CGIL (Riccardo Devescovi in Fabio San-zin), UIL (Giovanni Fanigliulo) in CI-SL (Carlo Nastasi). V prvi vrsti so se dotaknili kočljivega vprašanja, ki tiči v nekaterih protislovnih izjavah pooblaščenega upravnika finančnega holdinga Fin-mare dr. Zappija. Pred časom je Deganu in podpredsedniku deželne vlade Robertu Antonioneju zatrdil, da bodo postopek za spojitev plovnih družb Italia di Navigazione in Lloyd Triestino odložili za nedoločen čas, potem pa je nekako napovedal, da bo predsednik družbe Italia Eugenio Gallo prevzel tudi funkcijo pooblaščenega upravnika Tržaškega Lloyda in da bo generalni direktor tržaške družbe Angiolino Vignodelli postal še generalni direktor družbe Italia. Pri Finmareju so takšno možnost uradno demantirali, češ da je še prezgodaj govoriti o tem, ostaja pa dejstvo, da se govorice širijo in da se na ta način razburjajo duhovi. Odbornika Degano in Del Piero sta sindikalistom včeraj sporočila, da se bosta v sredo, 29. marca, v Rimu sestala z ministrom za prevoze Giovan-nijem Caravalejem ter se pri njem zavzela za to, da družbe Italia in Tržaškega Lloyda ne bi spojili, temveč naj bi tržaško podjetje privatizirali in tako ohranili ves njegov potencial. Istočasno bosta predstavnika deželne vlade Furlanije-Julijske krajine in tržaške mestne uprave zahtevala takojšnjo obnovitev pogajanj za naglo uresničitev protokola o soglasju za razmah tržaškega gospodarstva, ki so ga podpisali 8. julija lansko leto zastopniki tržaške, deželne in osrednje vlade; ta listina namreč izrecno predvideva tudi rešitev Tržaškega Lloyda. (dg) VOLITVE Dolina: ■ v ■ smoci vrsta srečanj Tudi včeraj je bila vdo-linski občini cela vrsta razgovorov in srečanj o aprilskih upravnih volitvah. V Borštu se je sestalo vodstvo stranke Slovenske skupnosti, seje so se udeležili tudi pokrajinski in deželni voditelji stranke. Zasedala je občinska sekcija Demokratične stranke levice, zbrali pa so se tudi podpisniki gibanja civilne družbe. Novosti je pričakovati v prihodnjih dneh, vsekakor pred koncem tedna, ko bo slika o zelo zapletenem položaju najbrž jasna in dokončna. Stranke so se vsekakor nekoliko oddahnile, potem ko je Prefektura podaljšala do srede, 29.3. časovni rok za predložitev kandidatnih list. ŽAVLJE / DANES SESTANEK MED SINDIKATI IN MONTESHELLOM Kdaj plinsko skladišče? Danes ob štirih popoldne se bo vodstvo družbe MonteShell sestalo s pokrajinskimi predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL ter stanovskih organizacij delavcev v petrokemijski industriji. Kakor je znano, naj bi omenjena družba skupaj z družbo SeaStock zgradila na območju nekdanje naftne čistilnice Aquila pri žavljah podzemeljski plinski terminal, pri čemer naj bi uporabili tudi del uslužbencev podjetja Savitri iz MonteShellovega sklopa, ki so že več kot osem let na cesti. Na današnjem sestanku bi se morali dogovoriti za podaljšanje dopolnilne blagajne delavcem, ki imajo do tega pravico. Šestnajst delovnih moči se je že upokojilo, nadaljnjih trinajst jih nima pogojev za to, a niti za ponoven vpis v dopolnilno bla- gajno, pač pa ta pritiče 27 delavcem. Ministrstvo za delo je njeno podaljšanje že pred časom obljubilo, toda ostalo je pri besedah, in vendar bi moral biti postopek avtomatičen. Sindikalisti bodo sogovornike zelo verjetno tudi povprašali, kako je kaj z načrtom za namestitev skladišča utekočinjenega plina, saj ni o njem zaenkrat ne duha ne sluha. Pri njegovi uresničitvi naj bi sodelovalo navedenih 27 delavcev, lahko pa tudi tistih 13, ki so ostali dokončno brez zaposlitve. Za speljavo načrta bi morala MonteShell in SeaStock ustanoviti družbo ad hoc, ta pa bo dolžna strogo spoštovati vse protionesnaževal-ne in varnostne predpise, povezane s prevozom plina. Ta se bo odvijal pretežno po železnici, ker je to varneje, deloma pa tudi po cesti, zaradi česar bo treba ustrezno premediti del prometnega omrežja v industrijski coni. Sindikalistov načrt kot tak pravzaprav ne zanima; oni zahtevajo edinole to, da se položaj delavcev, ki so že toliko časa brez zaposlitve, enkrat za vselej uredi, to pa pomeni, da lahko območje bivše rafinerije namenijo tudi kakšni drugi dejavnosti. Seveda je okrog namembe teh prostorov veliko špekulacij, saj gradbenike in druge podjetnike zanimajo predvsem zemljišča, nekako tako, kot se dogaja tudi s staro in novo luko, kjer ostajajo zaradi tega modernizacijski načrti neizkoriščeni in dela ustavljena. (dg) VREME JE ŠE MUHASTO Koledar nam pravi, da se nas morala razveseliti s danes poslavljamo od zi- cvetjem. Gornja slika, ki jo me, ki je bila letos v resnici je naš fotograf posnel na izjemno prizanesljiva, in Gročani, pa nam nasprotno stopamo v pomlad, ki bi pravi, da se v zimo pravza- Z ZELENIMI IN Z LIGO Dolinska LS se zavzema za sredinsko volilno listo Dolinska Ljudska stranka se zavzema za oblikovanje sredinskega volilnega zavezništva. To je na sinočnji seji strankinega pokrajinskega sveta potrdila tudi tajnica Elettra Dori-go, ki je dejala, da so zeleni in Severna liga že pokazali pripravljenost za snovanje tega volilnega kartela. V to smer si prizadeva tudi dolinski občinski svetovalec Zelene alternativne liste Alessandro Capuz-zo, ki je že sklical sestanek morebitnih zaveznikov. Dorigova je sinoči potrdila znano levosredinsko usmeritev stranke. Ostro je polemizirala z Roccom Buttiglio-nejem, ki se je zavzel za volilno sodelovanje s Finijem in z Berlusconijem. Zelo nejasen pa je še dalje deželni tajnik stranke Isidoro Gottar-do, ki je na vsedržavni ravni podprl Buttiglio-neja. Ker pri nas ne bo deželnih vohtev, je Got-tardo precej miren, čeprav je včeraj znova izključil možnost vsakršnega volilnega sodelovanja z Nacionalnim zavezništvom in s Komunistično prenovo. prav vračamo. Snezna odeja je včeraj zjutraj pre rila zlasti vzhodnokraš predel, kjer ga je zapad o več centimetrov. Dolgo Pa ne bo zdržal, saj je že v P° poldanski urah posijalo _ sonce. Temperatura je sice nekoliko padla, zapihala je rahla burja, a kaj hujšega ni bilo. Ge se bo v prihodnj dneh otophlo, bo verjetno naenkrat vse vzbrstelo, saj je zemlja dobro namočena' To bo koristilo tudi drevescem, ki jih bodo danes, na prvi dan pomladi, v parku Globojner pri Drasci posa dih osnovnošolci. Kot poz drav novemu letnemu času bodo namreč tudi letos na pobudo Gozdne zadruge Padric izpeljali zanimiv0 pobudo, sajenje malih ra stlin, s čimer naj bi me drugim otroke približa 1 naravi. Spodbudno je, da bodo pri akciji sodelov otroci iz raznih šol iz ®eS. in okolice, slovenskih 1 italijanskih: pri Drašci, kje so med drugim odprli tu okrepčevalnico, bo vse 1 vo, saj se bo zbralo okrog 300-400 osnovnošolcev. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, UL dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG CIVILNA ZAŠČITA / V SOBOTO IN NEDELJO Uspešne vaje v miljski občini V soboto so simulirali eksplozijo avtocisterne pri Lazaretu Miljska občinska organizacija civilne zaščite deluje zadovoljivo. To se je izkazalo na vajah civilne zaščite, ki so se odvijale konec preteklega tedna, točneje v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne. Vaje so obsegale praktičen in teoretski del. V prvem delu so preizkusili zmožnosti krajevne ekipe civilne zaščite, drugi oziroma nedeljski del pa je bil v glavnem posvečen izmenjavi informacij in izkušenj s sosednjimi občinami. Sobotni praktični del se je pričel okrog 14.30. V njem so simulirali prevrnitev in eksplozijo avtocisterne s strupenimi snovmi, in sicer na področju Lazareta. Izkazalo se je, da se je ekipa civilne zaščite aktivirala dokaj hitro. Pod poveljstvom načelnika Maria Čilija se je vseh 17 sodelujočih članov ekipe zbralo v teku dobrih 15 minut. V okviru simulirane reševalne akcije so morali nato evakuirati krajevno prebivalstvo in postaviti nekaj šotorov za zasilno prenočišče, in sicer v bližini stare miljske cerkve. Tudi pri tem so se dobro izkazali. Omenimo-naj, da je šlo v resnici za dokaj zapleteno operacijo, ki je med drugim zahtevala preizkus raznovrstne opreme, pa tudi vzpostavitev komunikacijskih stikov s krajevnimi občinskimi redarji ter z deželnim centrom za civilno zšCito v Palmanovi. V nedeljo dopoldne pa so se udeleženci zbrali v kulturnem središču G. Milio v Miljah. Pred samim središčem je občinska ekipa za civilno zaščito postavila šotor z razstavo o svoji dejavnosti, v dvorani pa je stekel posvet, ki ga je uvedel deželni ravnatelj za civilno zaščito Giorgio Verri. V glavnem je šlo za prikaz organizacije civilne zaščite na deželni ravni. Za Verri jem je spregovoril domači župan Sergio Milo, nakar so se v razpravi oglasili še predstavniki devinsko-nabrežinske, zgo-niške, dolinske in tržaške občine, kakor tudi tržaške prefekture. Posebno velja izpostaviti dejstvo, da se je posveta udeležil tudi predstavnik koprske občine. Naravne ujme in katastrofe ne poznajo meja, zaradi česar jih tudi organizacija civilne zaščite ne sme poznati, je bilo poudarjeno. Omenimo naj, da sta miljska in koprska občina že dalj časa razvili dobro sodelovanje zlasti pri gašenju gozdnih požarov. Miljske vaje civilne zaščite se uokvirjajo v aktivnosti, ki jih spodbuja in podpira Oddelek za civilno zaščito pri rimski vladi. Miljski občinski upravitelji so z doseženimi rezultati še kar zadovoljni. Tako tudi z odzivom prebivalstva. Zanimivo je, da je krajevna ekipa civilne zaščite ob tej priložnosti pridobila nekaj novih članov. RAZSTAVA / DANES V TK^ Kozolec kot spoznavno znamenje Slovenije Zveza slovenskih kulturnih društev in Tržaška knj^ gama sta pobudnika neobičajne in izvirne razstave,^ bo na ogled v prostorih galerije Tržaške knjigam® danes do 4. aprila 1995. ,'a Razstava nosi naslov Slovenski kozolec in jo sesta l 19 arhitektumih maket in risb, ki prikazujejo razvoj s venskega kozolca na Slovenskem, odkrivajo njihovo up loško bogastvo in poudarjajo ustvarjalni zagon 9 .. ( arhitekture. »Kozolci so spoznavno znamenje Slovel J pravi dr. Tone Cevc, razstavljeni modeh pa so večino nastali na osnovi študija posameznih stavb na tere Modeh so napravljeni v razhcnih merilih. Ob razstav j^ nem izbom lahko polno doživljamo ustvarjalni zag ljudskih stavbarjev. Modeh so razvrščeni v zapovrstj ^ ^ naglaša postopno razvojno rast kozolcev. Razstava so projekt Pot kulturne dediščine, ki ga razvija podj® Agens iz Žirovnice na Gorenjskem. ,L.e Odprtje razstave bo danes ob 17.30 v prostorih Trž3^ knjigarne. Razstavo, ki jo je oblikoval arhitekt d° Krelja, bo uvodno in strokovno predstavil etnolog uT ne Cevc, ki je med drugim tudi urednik slovensKo gleške dokumentarne fotomonografije Slovenski kozo Predavanje o Kogoju f kul. Inštitut za slovensko filologijo na Filozofski ta teti v Trstu prireja jutri ob 18. uri predavanje o s ^ datelju Mariju Kogoju. O njegovi ustvarjalno5 spregovoril prof. Pavle Merku. Za slušatelje slo ^ skega jezika in književnosti na filozofski fakulte^^ se letos Studijsko podrobneje ukvarjajo z eksp nizmom pri Grumu in Kosovelu, bo to med m 6gk. priložnost za primerjavo in iskanje povezav me spresionizom v glasbi in literaturi. ŠOLSTVO / OB LETOŠNJIH VPISIH ZA ŠOLNIKE NOVICE Jezikovne »težave« znanstvenega liceja Težave povzroča veliko število vpisanih (33) Veliko zanimanje za tečaj Schmidta Na trgovinski zbornici jutri o Bosni-Hercegovini S krajšim posegom predsednka Adalberta Do-naggia bodo jutri umestili delovno skupino, ki jo sestavljajo delegati desetih zbornic iz držav, ki so pristopile k Srednjeevropski pobudi. Namen sestanka je izdelava predloga za obnovo Bosne in Hercegovine. Predlog bodo zatem predstavili mednarodni javnosti. Prvotno je bilo predvideno, da bo sestanek v Sarajevu, Cesar pa tamkajšnje razmere ne omogočajo, zato so se odločili za nase mesto. »Se do pred nekaj leti je bilo v galiji zelo redko dobiti mladega, ki »i dobro poznal tuj jezik. To pa tu- zato, ker italijanska Šolska politika ni posvetila prave pozornosti Pouku tujih jezikov. Stvari se sedaj spreminjajo: zanimanje za tuje jezike narašča.« Citat iz članka Anto-ttia Troiana, ki ga je pretekli petek objavil milanski Corriere della sera, bl bil lahko lepa iztočnica za članek 0 velikem zanimanju slovenskih Oizjesolcev za tuje jezike. Pretekli teden smo pisali o šol-®kih izbirah dijakov, ki bodo junija dokončali obvezno šolo. Studij na visjih srednjih Šolah bo nadaljevalo dijakov. Skoraj polovica (63) se Ph je vpisalo na znanstveni licej, Vec kot polovica le-teh (33) pa se je odločila za eksperimentalno jezikovno smer, ki so jo pred leti bvedli na liceju Franceta Prešerna. Ponavadi tarnamo zaradi presk-r°ninih vpisov; tokrat povzroča težave... preobilen vpis. Na znanstvenem liceju F. Prešer-115 delujejo tri smeri: prirodoslov-tto-matematična, matematicno-fi-zikalna in eksperimentalna jezikovna smer. V prve razrede prvih dveh smeri se je vpisalo po 15 dijakov, Preostalih 33 pa na jezikovno. Po yeljavnih določilih pa je teh dijakov... preveč. Šolska zakonodaja namreč do-v°ljuje največ po 29 dijakov v enem razredu. Ce se v letnik vpiše Vec dijakov, jih morajo deliti v dva razreda. Vpisanih na jezikovno smer pa po veljavnih določilih ni niogoce deliti v dva razreda, ker gre Pac za eksperimentalno smer. »To prepoveduje 4. odstavek 7. mena medministrskega dekreta St. 131 z dne 15. aprila 1994,« je obrazložil ravnatelj liceja F. Prešerna Tomaž SimCiC. »Odstavek se nanaša na eksperimentalni pouk. Po em pravilu je treba za določitev Števila razredov deliti skupno Stevi-0 dijakov, vpisanih na vse smeri, s Parametrom števila dijakov v razre-OO- V našem primeru je treba skupno število dijakov 63 deliti z 29. akon torej omogoča odprtje treh razredov.« Tomaž Simčič »V 5. odstavku istega člena piše, kaj gre storiti v primeru, ko se na eksperimentalno smer vpise vec dijakov. Zavodskemu svetu je dana naloga, da določi kriterije za sprejem dijakov na eksperimentalno smer. Kriteriji so lahko različni: ali na podlagi ocen, ali pa tudi z žrebanjem. Na nekaterih italijanskih višjih srednjih šolah se je tudi to že dogodilo. Nad tako varianto nisem navdušen. Mnogo primernejši se mi zdi vpis na podlagi ocen iz tujih jezikov,« je pojasnil prof. SimCiC. Ravnatelj je zadevo osvetlil z drugim primerom: »Ce bi se vpisalo na klasični licej 33 dijakov, bi jih gotovo delili v dva razreda, ker na klasičnem liceju že deluje popoln oddelek. Jezikovna smer je eksperimentalna; vsak razred mora odobriti ministrstvo za šolstvo.« Kaj storiti, torej. Starši vpisanih bi lahko posegli pri šolskem skrb- niku in zahtevali dva razreda, malo verjetno pa je, da bi to zaleglo: 4. odstavek 7. Člena omenjenega dekreta je namreč zelo jasen. Zakaj se je letos toliko dijakov vpisalo na znanstveni licej in še posebej na jezikovno smer? Ravnatelj SimCiC je takole odgovoril: »Dovolj je, da pogledamo, katera šola je bila s tem "oškodovana": trgovska. Se do pred desetimi leti so se nižješol-ci množično vpisovali na trgovski zavod, ker jim je pri devetnajstih letih zagotavljal službo . Naša podjetja, banke so jih sprejemale v službo. Sedaj ni vec tako. Gospodarska kriza vpliva tudi na vpise. Dijaki se vpisujejo na znanstveni licej, ker jim omogoča dobro splošno znanje za vpis na univerzo. Mnogo je govora o Evropi, o jezikih; dijaki in njihovi starši so prepričani, da bodo imeli z znanjem jezikov odprto pot do dela v tej novi situaciji.« Pretekli teden sta se dva ravnatelja slovenskih nižjih srednjih šol različno izrekla o množičnem vpisu na znanstveni licej: ravnatelj Marjan Kravos (šola sv. Cirila in Metoda) je menil, da so se dijaki vpisali tjakaj, ker naj bi bil znanstveni licej lažja, manj zahtevna šola; ravnatelj Venceslav Devetak (šola S. Kosovela) pa je menil, da so nižješolci izbrali znanstveni licej zaradi mode in zato, ker naj bi bila to šola za elito (»in vsi bi želeli biti elita,« je dodal). Ravnatelj SimCiC je menil, da znemstveni licej že po definiciji ni izrazito selektivna šola. »Razlikuje se od trgovskih in poklicnih zavodov. Ko dokončaš tiste Sole, moraš nekaj znati, ker te Caka prehod v svet dela. Licej nima te naloge. Licej mora pripraviti dijaka za nadaljnji študij. Morda zato smo na naši šoli tudi bolj fleksibilni.« Ravnatelj je ostro zavrnil stereotipne očitke in ločitve šol na bolj ali manj elitne. »Na liceju je veC humanizma, vec splošnih, teoretičnih predmetov, a to še ne pomeni, da bi morala biti šola zaradi tega elitna. Na žalost so ti stereotipi uveljavljeni in težko jih je premostiti,« je zaključil. (M.K.) Razpis za tečaj, ki ga prireja občinski gledališki muzej Schmidi, je naletel na velik odziv med šolniki, zato so organizatorji sklenili, da se bodo tečaja lahko udeležili vsi, ki so za to zaprosili. Glede na precejšnje število prošenj -tudi z ozirom na ne preveč prostorne sobe muzeja - pa so se organizatorji odločili, da slušatelje razdelijo v dve skupini. V prvi bodo osnovnošolski učitelji, v drugi skupini pa profesorji, ki poučujejo na nižjib oz. na višjih srednjih šolah. Za prve bo tečaj potekal od 20. do 23. marca od 16. do 19. ure, za druge pa 6., 7. in 13. aprila, in sicer od 15.30 do 19.30. Predavanja za obe skupini bodo v prostorih muzeja v Ul. Imbriani. Tečaj, na katerem bodo skušali prikazati, kaj vse skriva tržaški gledališki muzej in kako je mogoCe prodreti v njegove skrivnosti, bo vodil Adriano Dugulin, ravnatelj tega muzeja in tudi tržaškega mestnega muzeja za zgodovino in umetnost. Z njim bo sodeloval Sergio Cimarosti z didaktične službe tržaških muzejev. TeCaj namreč sodi v okvir programov te službe, pokroviteljstvo pa nudijo vsa pokrajinska in deželno šolsko skrbništvo in zavod IRRSAE. Glavni namen pobude je seveda ta, da bi se najprej šolniki navadili, kako se lahko uporablja muzejsko gradivo in arhivi, nato pa to znanje, predvsem pa ljubezen do muzejev posredovali šolski mladini. Danes srečanje ANDOS »Naše pravice«: to je tema današnjega srečanja, ki sodi v okvir X. vsedržavnega dne »Nova pomlad za življenje«, pri katerem sodeluje 65 odborov ANDOS (vsedržavno združenje žensk, ki so bile operirane na dojki). V Trstu se bo zbralo številno zastopstvo osmih odborov, ki so v deželi (Gorica, Tržič, Pordenone, S. Daniele del Friuli, Spilimbergo, TolmeC, Videm in seveda Trst). Srečanje se bo pričelo z mašo v cerkvi Madonna del Mare (ob 10.30) in se bo po kosilu nadaljevalo v konferenčni dvorani Friu-lie v Ul. Locchi 19. Po nastopu mladinskega pevskega zbora (ob 15.30) bo uradna slovesnost z raznimi posegi, pričevanji in podelitvijo priznanj. Natečaj za tehnike Tržaška Občina je razpisala selekcijo, na podlagi katere bodo izbrali 4 »tehnične sodelavce« (risarji, V. funkcionalna kvalifikacija, tehniCno-naCrtovalno področje). V službo bo Četverica sprejeta s terminsko pogodbo (90 dni). Pri selekciji lahko sodelujejo italijanski državljani ali državljani ene od držav Članic Evropske zveze, ki niso presegli 40. leta starosti in razpolagajo z diplomo geometra ali umetnostnega mojstra. Prošnje je treba predstaviti v uradu za protokol tržaške Občine (Trg Unita 4) do 25. t.m. do vključno 12.30. Za podrobnejše informacije se zainteresirani lahko obrnejo na urad za osebje (Largo Granatieri 2, V. nadstr., soba št. 324 - tel. 6754429 ali 6754911). O varnosti na delu V konferenčni dvorani deželnega študijskega centra za mentalno zdravje se bo danes ob 8. uri pričel študijski seminar o zakonskem dekretu št. 626/94, ki se nanaša na izboljšanje varnosti in zdravstvenih pogojev na delovnem mestu. Seminarja se bodo udeležili sindikalni voditelji CGIL-CISL-UIL, poročila pa bodo podali izvedenci službe za medicino dela pri ustanovi za zdravstveno službo ter sindikalni izvedenci. Kreditne in finančne dejavnosti Na sedežu tiskovne agencija ANSA (Ul. Čampo Marzio 10) bo danes ob 11. uri tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavili mednarodno srečanje na temo »Sedanje značilnosti kreditnih in finančnih dejavnosti med evropskimi državami«. Dvodnevnega zasedanja se bodo udeležili predstavniki najvecjih evropskih bančnih zavodov. ŠOLSTVO Zanimive pobude na zgomški šoli Učenci četrtega in petega razreda osnovne šole »1. P13! 1945« iz Zgonika so v petek prijetno presenetili n razveselili svoje starše. Ob mentorstvu uciteljske-8a zbora so z velikim navdušenjem in ljubeznijo pripravili simpatično prireditev v Čast svojim mamicam n °Ckom ob praznovanju 8. marca oz. očetovega Praznika. Uprizorili so kar nekaj igric v narečju, ki so ■n sami oblikovali, obravnavale pa so solo, družino a okolje. Mame so prejele v dar robček z rožicami, °Cetje pa robček z monogramom. Na koncu so si vsi aeieženci ob dobro obloženi mizi (na prt so narisali raka) privezali dušo na bogati zakuski (bil je skoraj °rnpleten obrok), ki so jo pripravili in skuhali Požrtvovalni ucenci in uCenke. Q Na zgoniški šoli je tudi letos stekel niz predavanj spoznavanju okolja in naravoslovnih značilnosti v programa, ki ga z namenskimi prispevki pod- P'ra tržaška pokrajina. Biologinja Damjana Ota je na ja'etl dopoldanskih srečanjih najprej v razredu orisa-rastline in vegetacijo, ki so si jo nato ogledali v na-V1- Doslej so obiskali dolino Riselce in pobočje ,0 jrrka, v prihodnjih dneh pa bodo proučili okolje 6 Gejevi poti. (B) gabilo v Zeleni center ^ °venski dijaški dom Srečko Kosovel sporoča, da ^ ob sobotni in nedeljski (25. in 26. marca) odprti n T odprt Zeleni center na Tomažu pri Vrhpoljah. V ^®deljoj 26. t.m. ob 15. uri bo v Zelenem centru tudi jOcert štiridesetčlanske godbe na pihala iz Divače. ^.f^Kodomsko vodstvo vabi vse ljubitelje, zagovor-Hp ^,In^ru 'n omikanega sožitja, še posebno pa mla-’ da se srečanja udeležijo. Pridržana prognoza za priletnega pešca Na Miramarskem drevoredu se je vCeraj popoldne huje poškodoval 72-letni Carlo Luigi Penah, ki so ga v katinarski bolnišnici zaradi številnih udarcev sprejeli s pridržano prognozo. Penah, ki sicer živi v Bustu Arsiziu, a se trenutno mudi v Trstu, je bil na sprehodu z ženo, hotel je prečkati cesto. Ko je stopil je s pločnika (v bližini bara Holiday Inn, kjer ni prehoda za pešce) je konCal pod avtomobil fiat uno, ki ga je upravljal 32-letno Giovanni Petelin Michieletto iz Ul. Rittmeyer. V zgodnjih popoldanskih urah je rešilec Rdečega križa moral tudi v Ul. sv. Marije Magdalene (pri nogometnem igrišču Costalunge), kjer sta se zaletela vespa in avtomobil. Skupil jo je motociklist, 40-letni Bruno Mersini iz Ul. Mascagni, ki se bo zdravil 40 dni. POPOLDNE V UL. GRAVISI Nenavadna okvara na žičnici Italcementi ¥ I Na tovorni ZiCnici Ital- dračja, kjer žičnica preC-cementija je včeraj prišlo ka cesto, so sicer zavaro-do okvare, in sicer v Ul. vana, drugje (na zaseb-Gravisi, kjer so na tla nih terenih, kjer so vrto-zgrmeli trije vozički. Na vi, njive in sadovnjaki) sreCo se je vse končalo le pa je varnost prepuščena z materialno škodo, saj v slučaju in previdnosti ti-tistem trenutku pod žic- stih, ki se tamkaj za-nico ni bilo nikogar. Po- držujejo. Poštena najditeljica Pred dnevi je neka ženska prišla na komisariat javne varnosti za Rocol in Melaro ter agentom izročila zlato žensko zapestnico. Povedala je, da jo je našla blizu bencinske črpalke v Ul. Baia-monti, v višini hišne številke 66. Lastnik se lahko zglasi v uradu omenjenega komisariata v Ul. Koch 8. S sabo naj po možnosti prinese potrdilo, s katerim lahko dokaže, da je zakoniti lastnik in morebitno prijavo policiji, da je zapestnico izgubil. V eni roki pištolo a v drugi mimoze... V zaporu je že dobrih deset dni, obtožujejo ga poskusa izsiljevanja. Za 39-letnega Maura Palčiča iz Ul. del Pane pa se bo morda le obrnilo na bolje, sam javni tožilec je predlagal, da težko obtožbo spremenijo v »nadležno pijančevanje in poskus zasebnega nasilja«. Palčič je nedavno stopil v bar Altin v Ul. Conti, na vsak način je hotel pivo. Kaže, da je bil že nekajkrat v baru in da ni poravnal raCuna, zato mu pijaCe niso hoteli natočiti. Poleg tega je bil že vinjen. Vendar se z moškim ni bilo kaj šaliti, v roki je imel pištolo. Vse je sicer nekam Čudno zgledalo, saj je v drugi roki držal šop mimoz. Lastniku ni preostalo drugega, kot da mu ustreže. Ko pa je lastnikova žena hotela poklicati policijo, je Palčič prijel za slušalko in jo odložil, vendar nasilen ni bil. Zatem je zapustil bar, pištolo pustil na sedežu prijateljevega avtomobila in se vrnil. Zenska je medtem odšla, ni je oviral, Čeprav je bilo jasno, da namerava poklicah na pomoč. Prišli so karabinjerji, ugotovili so, da pištola ni bila nevarna, slo je za igračo. Kljub temu se je znašel v zaporu. Sedaj mora sodnik za predhodne preiskave odločiti, Ce sprejme predlog namestnika državnega pravdnika Niccolija in mu sodijo zaradi lažjih obtožb. DOLINA / SREČANJE REPENTABOR / DRAMSKA SKUPINA KD KRAŠKI DOM Nekdanji tigrovci terjajo priznanje Samo Pahor o odporništvu no Primorskem Prejšnjo soboto dopoldne je sejna dvorana dolinskega županstva gostila zanimivo kulturno-zgodovinsko pobudo, ki je prav gotovo pripomogla k dodatnemu spoznavanju odporniških in rodoljubnih organizacij primorskih Slovencev v obdobju med obema svetovnima vojnama. Tematsko okroglo mizo, ki jo je z daljšim in izčrpnim poročilom uvedel prof. Samo Pahor, je spodbudilo Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI-ANPI. Se pred javnim srečanjem je društvo imelo svojo redno razširjeno sejo, na kateri so se elani, s predsednikom Karlom Kocjančičem na Čelu, zavzeli za polnopravno priznanje organizacije TIGR (slovenske državne oblasti namreč še ne upoštevajo tigrovcev kot pripadnikov borčevskih organizacij) in obenem za postavitev osrednjega spomenika tigrovcem. Pripravljalni odbor bo dopolnil osnutek spomenice, s katero bo društvo pozvalo slovenske oblasti in javnost k priznanju pomembne zgodovinske vloge TIGR-a. Kot reCeno, je redni seji društva sledila okrogla miza na temo odporništva na Primorskem, s posebnim poudarkom na delovanju tigrovcev v Trstu in širši okolici. V uradnem pozdravu je podžupan Stefančič v imenu občinske uprave izrazil zadovoljstvo nad pobudami, ki poudarjajo pomen zavzemanja za narodne pravice, ohranjanja identitete in sploh za naš obstoj. Prof. Samo Pahor pa je v vlogi natančnega zgodovinskega raziskovalca podal kronološki presek delovanja odporništva na Primorskem in organizacij, ki so se vse od prihoda Italije do vojnih let oblikovale in delovale za ohranjanje narodnostne zavesti v teh krajih. Poudaril je, kako tigrovcev in še pred njimi članov ostalih rodoljubnih revolucionarnih organizacij ne moremo enostavno politično ali strankarsko opredeliliti, saj je šlo predvsem za odpor proti zatiralcu, za organiziran boj proti fašizmu. Iz teh izkušenj moramo torej danes črpati moralno moc, da si še naprej prizadevamo za uveljavitev lastnih pravic. Pahorjevemu poročilu so sledili številni posegi: vsak od teh je bil prispevek k razmišljanju in odkrivanju dobe v slovenski zgodovini, ki ji šele sedaj začenjajo tudi uradno posvečati dovolj pozornosti, (dam) Zgodba o dr. Faustu za 1 (Hotnico delovanja Narečno veseloigro je režiral Drogo Gorup Dramska skupina re-pentabrskega kulturnega društva Kraški dom se je spet izvrstno izkazala. Desetletnice svojega dokaj plodnega in uspešnega delovanja bi namreč ne mogla na lepši naCin obeležiti, kot jo je obeležila v soboto . V počastitev tega okroglega jubileja je v kulturnem domu na Colu postavila na oder (občinska uprava ga je primerno uredila in opremila) veseloigro v narečju v sedmih prizorih z naslovom »Zgodba o dr. Faustu«, ki jo je zrežiral Drago Gorup. Besedilo avtorja Jeana Variota je priredila Stana Milic, sceno si je omislil Milan Bizjak, luči pa je postavil Emil Puric. Res številno občinstvo, ki je tako na sobotni premieri kot na nedeljski reprizi napolnilo dvorano do zadnjega kotička, je uživalo ob spremljanju dogodivščin dr. Fausta, kako je prodal svojo dušo hudiCu v želji, da bi se pomladil in užival ob življenjskih nasladah. Protagonisti te zabavne zgodbe, ki so jo tekoCe uprizorili in se izkazali z zavidljivo uigranostjo, so bili: VValter Puric v nosilni vlogi Fausta, Gianni Sobani je poosebljal hudiča, Vesna Guštin je bila njegova žena, Katja Granier v vlogi hčere, nastopile pa so še kuharica Silvana Blazina, natakarica Sonja Lazar, študent Uroš Grilanc in stražar Dean Rebecchi. To je bila sedma igra, ki jo je naštudirala Prizor iz veseloigre Zgodba o dr. Faustu (Foto Križmančič/KROMA) dramska skupina Kraškega doma in s to uprizoritvijo je društvo hotelo, kot je naglasila tajnica Renata Cok, primerno obeležiti tudi praznik slovenske kulture. Zaželela je sreCo in mir ljudem, ki so vpleteni v krvavo vojno in se navezala na aktualnost Prešernovih verzov, da bi v bodoCe »ne vrag, le sosed bil mejak«. V imenu re-pentabrske občinske uprave je prinesel priložnostni pozdrav župan Aleksij Križman. Na petih panojih so društveni kulturni delavci s slikami in opisom prikazali delovanje in nastope dramske skupine v teh desetih letih, ko so »dali skozi« vec desetin predstav na domačem odru, v okoliških vaseh in tudi v matični domovini. (B) Prešernova proslava KD Rovte-Kolon kovec KD Rovte-Kolonkovec nas v zadnjem času veselo preseneča. Pred Časom so se člani društva predstavili z domačo igro »Jen še smuo letje«, s katero so z uspehom nastopih doma, na Opčinah, v Sempolaju, na Colu, v Trebčah in v Ospu, onkraj meje. V soboto pa je imelo društvo proslavo Dneva slovenske kulture. Na njej se je predstavil še domači zbor, ki šteje 10 pevk in pevcev in nima zborovodje, a je kljub temu lepo zapel vrsto pesmi in tako pokazal, da hoče s svojo pevsko dejavnostjo nadaljevati. Govornika na večeru sta bila Jolanda Gustinčič in Sergio Zampieri, ki sta v slovenščini in italijanščini poudarila pomen tega prazno^ vanja in med drugim povedala o navezanosti slovenskega naroda na svoje umetnike, katerih imena so nosile razne brigade in edinice v sklopu narodno osvobodilnega boja. Nastopil je tudi Fabio Viola, ki je podal nekaj Prešernovih pesmi. Večer bi bil prav gotovo se bolj uspel, Ce ne bi gripa in druga obolenja razredčila vrste elanov in prijateljev društva. N. L. SKEDENJ / PROSLAVLJANJE ŽENSKEGA PRAZNIKA V KD IVAN GRBEC OPČINE / PREMIERA IGRE Presenetljivo bogata prireditev KD Ivan Grbec je pripravilo ob ženskem prazniku pester kulturni večer z govorom, recitacijami, petjem in likovno razstavo. Po pozdravu predsednice društva Devane Cemic je imela kratek govor o pomenu 8. marca Roža Pockar. Sledil je nato bogat kulturni del, v katerega je društvo vključilo mlado pevko ženskega zbora Ivan Grbec Ivano Mahnič, dobitnico druge nagrade na natečaju v spomin na Albina Bubniča na temo »Tako so si služili vsakdanji kruh«. Mahničeva je prebrala nekaj odlomkov iz pogovorov s svojim dedom in babico iz Boršta, ki sta ji razkrila veliko zanimivega iz nekdanjega življenja. Da bi bil večer še bolj bogat, je društvo povabilo na prireditev tajnico KD Rovte Kolonkovec Jolando Gustinčič, ki je napisala že vrsto pesmi in je na tem večeru prebrala poslušalcem svojo pesem v slovenščini in italijanščini, namenjeno ženskam, predvsem pa slovenski ženski. Lojzka Umari in Bianka Furlan sta nato na kratko predstavili umetnika, ki sta pripravila razstavo svojih izdelkov. Mirka Guština iz Repna smo srečali že na raznih prireditvah, kjer se je predstavil s svojimi reliefi iz lesa, iz katerih diha želja po izražanju notranjih Čustev in velika ljubezen do rojstnega kraja, do domače zemlje in njenih lepot nasploh. Carmelo Giambo se je s svojimi hiškami, gradom, pa celo z naseljem napravljenih na kosu debla, prvič javno predstavil. O njem je nekaj vec povedala Bianka Furlan, ki je poudarila njegovo veliko angažiranost v raznih človekoljubnih akcijah, hkrati pa je povedala nekaj vec o njegovem hobiju, la ga predstavljajo majhni predmeti - miniature hiš, cerkva, gradu, pa tudi naselja, napravljenih iz slamnatih bilk in različnih kamnov in kamenčkov, ki jih umetnik zbira ne samo doma, temveč na vseh svojih potovanjih, sirom po svetu. Celoten program je še popestril nastop treh glasbenikov in pevca (na sliki), ki sestavljajo kvartet Nomos. Predstavnih so se z desetimi skladbami, v glavnem Mozartovih arij, nekaj slovenskih narodnih pesmi, dveh italijanskih samospevov in še s skladbo Gabriela Faure-ja »Sicihenne« za flavto in klavir. Nastopali so basit Aldo Žerjal, flavtist Federico Bmmat, fagotist Aljoša Tavčar in pianist Aljoša Saksida. Kvartet vadi v društvenih prostorih v Skednju in se pripravlja na samostojni nastop v mesecu maju, ah juniju. (N.L.) Živahna postavitev »Vaj v slogu« Režiserka Edita Frančeškin si je deio omislila kot kabaret V petek zveCer je bila v openskem Prosvetnem domu premiera igre »Vaje v slogu«. Delo francoskega avtorja Raymonda Queneauja je uprozorila gledališka skupina Slovenskega kulturnega društva Tabor, ki jo sestavlja osem mladih igralcev. Odersko postavitev dela si je režiserka Edita Frančeškin omislila kot kabaret, se pravi kot splet dramskega igranja, songov in plesa. Mladi igralci so se na odrskih deskah izkazali, Čeprav je stiska pred premiero morda rahlo pogojevala njihovo sproščenost pri nastopanju. Domiselna koreografija, učinkovita glasba (izvirno delo Nevia Mik- lavčiča) in prepričljiv ». stop igralcev so nare na publiko močan v ' tako da je mlado °kc, vo, ki se je zbralo v rani z navdušenj sprejelo živahno p0® tev. Igro, o kateri boV° izčrpneje še poroča i. y na Opčinah ponovni “b0,a totejtoG®« KRIŽ / JUBILEJ DPZ VESNA NA DANAŠNJI DAN PRED 50 LETI Kvalitetno petje dekliškega zbora Pevkam podelili Gallusove značke Napad na lonjerski bunker V nedeljo bo v Lonjerju proslavo Dekliški pevski zbor Vesna (na sliki Davorina KrižmanCiCa-Foto KROMA) )e v soboto z res imenitnim koncertom Praznoval 20-letnico delovanja. Prire-AiieV le v dvorano kulturnega doma ■nlberta Sirka privabila izredno veliko jdevilo ljudi, tolikšnega obiska se v inskem domu spominjajo le ob njego-1 otvoritvi, kar že samo na sebi priča 0 veliki priljubljenosti zbora v do-jbacem okolju. Med poslušalci pa je bi-o tudi lepo število ljubiteljev zborov-skega petja iz sosednjih krajev, iz me-®ta in iz drugih vasi tržaške pokrajine, kratka res lepa prireditev, ki bo ostala v trajnem spominu mladih pevk in njihovega neutrudnega dirigenta Bogdana Kralja. .. Dirigent, ki je svojcas prevzel tak-lrko od domačinke Pije Cah- Sirca, je Poskrbel za popolnoma nov program slovenskih narodnih in ljudskih pe-snri, ki so ga dekleta zelo tempera-arentno izvedla. Izbor pesmi (med ka-arirni je bila tudi slovaška ljudska pe-Sein) je bil kot nalašč izbran za proslavo obletnice obstoja zbora, zelo pri-srcen pa je bil zadnji del koncerta (trije Pesmi). Sedanjim pevkam so se nam-tec pridružile številne pevke, ki so v eh dvajsetih letih sodelovale v pevski skupini. Bila je to res originalna in zelo posrečena zamisel, ki jo je občinstvo zelo toplo sprejelo. Da je kriški dekliški zbor zelo cenjen in poznan ne samo doma, a tudi v širši okolici, pričajo tudi številne Čestitke (in cvetje), ki so jih pevke od vsepovsod dobile ob tem jubileju. V imenu Zveze slovenskih kulturnih društev je zboru Čestital predsednik Boris Pangerc, ki je nato pevke odlikoval z bronastimi, srebrnimi in zlatimi Gallusovimi značkami. Dirigent Kralj je dobil Gallusovo značko za več kot 25-letno dejavnost na zborovskem področju. 20-letno pot dekliškega zbora je občinstvu obnovila Ingrid Lozar, ki je z zanimivimi anekdotami obogatila pregled dejavnosti in tudi gostovanj, ki jih je zbor opravil širom po Sloveniji, po Italiji in tudi na Češkem. Program je napovedovala Sanja Sedmak, medtem ko je vezno besedo napisala Claudia Sedmach. Na sobotnem koncertu so sodelovali še Tamara Raseni (klavir), Tamara Tretjak (flavta) in Ivo Tuli (kitara). Dekleta in njihov dirigent so na koncu nagradili zaslužno pevko Sandro Gruden, ki je bila med ustanoviteljicami zbora in je še danes njegov steber. Štirideset dni je še manjkalo do konca vojne, toda Hitlerjeva soldateska v paničnem begu pred sovjetskimi in zapadnimi armadami, na Balkanu pa pred narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije, je na slovenskih tleh skupno s svojimi kolaboracionisti vztrajala v zločinski dejavnosti takorekoC do poslednjega dne tja do 1. maja in še Cez. Četrta armada JLA se je že približevala Trstu, enote slovenskega primorskega IX. korpusa pa so se po zadnjih hudih bojih na Cerkljanskem, Idrijskem in na Trnovski planoti tudi premaknile na izhodiščne položaje za prodor Cez Vipavsko dolino in Kras v smeri Trsta in Gorice. Aktivisti narodnoosvobodilnega gibanja in oboroženi borci enot Komande mesta Trst in Delavske enotnosti v mestu in okolici, so bili v vsakem trenutku pripravljeni, da sprejmejo Se poslednje spopade s sovražnikom. Poleg Nemcev so bili v Trstu koncetrirani Se oddelki krvoločne Collottije-ve policije in salojski republiki zveste zloglasne skupine X. Mas. S pomočjo vohljačev so vpadale v predmestne predele in bližnje vasi. Zganjale so teror nad ljudmi, streljale in morile, iskale skrivališča aktivistov, partizanskih borcev in obveščevalce. Po Borštu, kjer si je skupina borcev v bunkerju, v kateri so bili Franc Munih-Darko, Stanko Gruden, Danilo Petaros in radiotelegrafist Miran, raje sama vzela življenje, kot da bi padla v okupatorske roke, je v prvih jutranjih urah 21. marca BARKOVLJE / TRADICIONALNA PRIREDITEV Pokušnja vina in kruha p ^ soboto zvečer je bila dvorana ortiorskega kluba Sirena resnično Premajhna, da bi lahko sprejela vse, so si zeleh poskusiti najboljša do-aca vina in prigrizniti košček do-v ac®ga kruha ali peciva. Tako je ®eh dobrot zmanjaklo, ni pa anjkalo dobre kapljice, za katero 0 na sobotni prireditvi podelili po-® na priznanja. Strokovna komisija namreč pregledala in poskusila sto vzorcev belega in Črnega vina Proglasila dobitnike prvih nagrad. Za Crna vina so prejeli priz-panja: Mario Gregorič, Sandrino nrian in Franko Starec; za bela j? so bili nagrajeni Aldo Masi, ario Gregorič in Franko Starec. 1 °le so lahko povedali tudi ude-enci večera, ki so se izrekli za na Rina Mosettija in Savina Be-‘ acque (Na sliki - F. Magajna -Ur1 nagra)enciL Vsi so bili s priz-ra P zadovoljni, udeleženci vece-slad^ tUc^' Pstnajst vrst kruha in u o1?.)6 za to priložnost pripravile p *n'1. Nibrant, rezale in ureja-čla • S° i**1 *n nato nosile na mize nv,C? dnmaCega društva, br i kuhani sunki in drugih do-red't 80 A lahko udeleženci pri-od 1-7? Privoščili vse vrste kruha, elega, Črnega, do oljnatega, koruznega, makovega, kimlovega in še rezine orehove in makove potice, pa rezine šartlja, navadne in pince z janežem, pa še sladice s kandiranim sadjem. Prireditev in predajo priznanj sta vodila predsednik in tajnica društva Luciano Jagodic in Vera Poljšak. Nekaj besed o pomenu vsakoletne pokušnje in nato na- grajevanja domačih vin pa je povedal strokovnjak Mario Gregorič. V program prireditve so organ-zatorji vključili tudi loterijo, katere glavni dobitniki so bile prav okusne pince, potice in sartlji. Vse se je končalo v veselem razpoloženju, z obljubo, da se bodo taksni prazniki Se nadaljevali. Neva Lukeš prišel na vrsto Lonjer, partizanska vas, ki je med NOB odigrala pomembno vlogo. O dogajanju tistega usodnega dne pred petdesetimi leti je mnogo pričevanj še živih in tudi že umrlih akterjev, katerih zapise hrani Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici. V spominih so, kot je normalno, manjša razhajanja v podrobnostih, toda celotna slika je jasna v svoji dokumentiranosti. Povzamemo jo lahko takole. Tiste usodne noCi pred 50 leti, se je v Lonjerju v sicer dobro zakonspirira-nem bunkerju, po domače pri Pušarjevi hiši, zadrževala obveščevalna skupina šestih pripadnikov brigade VDV. V njej so bili: Pavel Petvar-Pavle iz Koprive, Albert Dovgan-Vinko iz Brkinov, Danilo Pertot iz Lonjerja, Angel Masten-Radivoj z Vojšci-ce, Edvard AntonCiC-Stojan, iz Križa in Ivan Otočan iz VlašiCev pri Kanfanarju v Istri. Collot-tijevci in pripadniki X. Mas so skupno z Nemci zaceli vas obkoljevati v nočnih oziroma v prvih urah 21. marca. Po raznih pričevanjih jih je bilo kakih 400. Glavno nalogo pri tem zločinskem podvigu so imeli collottijevci. Ti so, Se predno so se vaščani dobro zavedli, kaj se dogaja, začeli vdirati v hiše. Očitno obveščeni so med prvimi vdrli v hišo terenca Andreja Pertota, spraševali ženo po sinu Danilu (ki je bil v bunkerju) in po možu Andreju, ki je bil še v postelji. KonCno so ljudi zgnali v vaški Dopolavoro, jih tam zasliševali in mučili tudi na električnem stolu, ki so ga pripeljali s seboj. Potem so Andreja Pertota, katerega so spraSevah predvsem po sinu Danilu, odpeljali najprej k bunkerju na Novi cesti (sedanji Bazoviški), ki pa je bil prazen. Okrog 10. ure dopoldne so ga odpeljali k bunkerju pri Pušarjevi hiši, v katerem so bili pripadniki VDV in zahtevali, da ga odpre, Cesar pa ni hotel storiti, saj je vedel, da je v bunkerju tudi njegov sin. Tudi v bunkerju so se medtem, opazujoč skozi line, zavedli kaj se v vasi dogaja in ugotovili, da so obkoljeni. Ko so zaslišali streljanje iz brzostrelk, so se mrzlično odločali kaj storiti. Po tragičnem dogodku v Borštu je tudi med njimi bila prva misel uničiti vse kompromiti-rajoce gradivo v bunkerju z radiooddajno postajo vred, in si nato sami vzeti življenje. Potem je prevladala odločitev: prebiti se iz bunkerja za vsako ceno in pri tem pobiti CimveC fašistov. Tako se je tudi zgodilo. Prvi je skozi rov, ki je vodil iz bunkerja v hlev pri hiši, kjer je izhod pokrivala kamnita plošCa, zlezel komandir Pavle in zagnal med collottijevce ročno bombo, ki pa ni eksplodirala. Takoj za tem se je pognal iz rova in vrgel Se drugo bombo, hkrati so zaregljale strojnice. Ob istočasni eksploziji bombe in rafalov je prvi od šesterice padel smrtno zadet Pavle. Trenutk pred tem je fašistični rafal pokosil Danilovega oCeta Andreja, ki je obležal prav pred bunkerjem. V divjem streljanju, ki je sledilo, sta padla Se Radivoj in Stojan, Ivan pa je bil prvič ranjen. Pobitih je bilo tudi precej napadalcev, po nekaterih navedbah veC kot dvajset. Zadnji so se iz bunkerja prebijali Danilo, Ivan in Vinko. Ivan je bil pri tem Se drugič ranjen, vendar sta se skupno z Dgnilom prebila iz obroča, kar je v drugo smer preboja uspelo tudi Vinku. Danilo z ranjenim Ivanom se je u-mikal proti Podlonjerju in Sv. Ivanu. Med streljanjem zasledovalcev sta bežala Cez ograde in zidove, ko pa sta mislila, da sta že izven najvecje nevarnosti, sta v njuni bližini proti njima spet zare-gljali strojnici in Ivan je bil še tretjič ranjen. V roki je Se vedno držal že pripravljeno roCno bombo, a ni imel moči, da bi jo zagnal v smer streljanja. To je namesto njega storil Danilo. Ker ves okrvavljen in že krepko izmučen Ivan ni mogel nadaljevati umika, ga je Danilo skril v nek grm in se sam umikal Cez Resko cesto proti Drašci in proti Gropadi. Za njim je z najvecjimi napori prilezel Se Ivan in skupaj sta dosegla Gropado, kjer so ju domači aktivisti skrili v bunker, Čeprav so bili v vasi Nemci, ranjenemu in izčrpanemu Ivanu pa obvezali rane. Proti večeru se je do Gropade srečno prebil tudi Vinko. Medtem so collottijevci v Dopolavoro do poznega popoldneva ligitimirali, zasliševali in mucih domačine, jih končno kako polovico izpustih, enainstirideset pa proti večeru odpeljali na policijski komisariat na Kolonjo, kamor se je malo prej začasno iz tragične »Viha tiste« na Ul. Bel-losguardo, preselil krvnik Collotti s svojo bando. Po že preizkušenih metodah se je tudi tu nadaljevalo zasliševanje in mučenje. KonCno so vse zapornike premestili delno v zapore pri Jezuitih in delno v Ko-roneo, kjer so v zadnjih dneh aprila docakah osvoboditev. Tako se je na robu tržaškega mesta iztelda Se ena junaška epopeja skupine partizanskih borcev in domačih aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja. Se v istem letu so domačini padlim postavili spomenik iz naravnega kraškega kamna, toda naj-lepsi spomenik je tisti, ki ga nosimo v naših srcih in v naSih spominih na padle za svobodo. Gorje Ce bi zbledel. Jože Koren H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča nestalno nameščene solnike in pomožno osebje, da 31. t. m. zapade rok za vložitev prošenj za prejem doklade za brezposelnost z omejeno dodelitvijo. Doklado prejmejo uslužbenci, ki so v preteklem sončnem letu službovali na Šolah vsaj 78 dni. Morebitna pojasnila in obrazci so vam na razpolago na sedežu sindikata, Ul. Carducci 8, tel. 370301, po uradnem urniku: ob pon. 16-17.30, ob tor. 9-10.30, ob Cet. 16-1.30 in ob pet. 11-12.30. PRISPEVKI Ob 50. obletnici junaške smrti soborcev Stojana, Pavla, Angela in Andreja daruje Cvek 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lonjerju. Ob 20. obletnici prerane smrti dragega brata Darija Starca daruje Slava z družino 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Konto-velu in 50.000 lir za SD Konto vel. V spomin na Veselo Starc por. Legisa daruje Slava Starc 30.000 lir za SKD Cerovlje-Mavhinje. Ob 20-letnici smrti dragega oCeta Sergija PeCarja darujeta Nevenka in Radi z družinama 300.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. Ob prvi obletnici smrti brata Vittoriota Sirka darujejo Irina, Albina, Pino in Irene 100.000 lir ter Et-to s sorodniki 100.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim. Ob 50-letnici osvoboditve iz nacističnega taborišča smrti in v spomin na vse padle sotrpine v lagerjih ter vseh padlih Križanov v NOB daruje Viktor Bogateč 350.000 lir za Združenje bivših deportirancev ANED, 50.000 lir za Združenja aktivistov NOB, 50.000 lir za odbor VZPI-ANPI iz Trsta, 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič, 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine, 25.000 lir za MPZ Vesna, 25.000 lir za DPZ Vesna, 25.000 lir za SD Vesna, 25.000 lir za SD Mladina, 25.000 lir za kriško sekcijo VZPI-ANPI ter 25.000 lir za kriški spomenik padlim v NOB. V spomin na Onorata Bertocchi daruje družina Kodrič 50.000 lir za KD Kolonkovec. Ob Ricmanjskem tednu daruje Pino Deponte 50.000 lir za SKD Slavec. Za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah darujejo prijatelji društvenega bara 135.000 lir. Mimica Jeric daruje 50.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah. 21. 3. 1992 21. 3. 1995 Ob tretji obletnici smrti najine drage mame Sonje Stopar vd. Požar se je spominjava Alex in Sergij z družinama Trst, 21. marca 1995 GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 94/95 V Četrtek, 23. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Camerata Labacensis Tamara RASEM, klavir Dirigent: Stojan KURET (PrevorSek, Haydn, Šostakovič, Merku) SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE v sodelovanju z gledališčem LA CONTRADA Fulvio Tomizza BibEkb ■? ki je s tem v zvezi v televizijskem intervjuju v mstvu podprl staliSCa in Urterese goriskih trgov-oev, oglasil pokrajinski tpjnik policijskega sindikata Lisipo Mario De Marco. Posredno De Marco odgovarja tudi na Zel° ostro predvčerajšnje stališče trgovcev, ki so Bovorili o nekakšnem diktatu policijskih sindikatov, spričo katerega daj bi bile vse oblasti ne-Niocne in zaradi katerega Naj bi bili ogroženi ko-Niercialni interesi mesta, trgovci so omenjali tudi Nekatere nedoslednosti v lzvajanju del (dejansko se začela šele tretji an Po zaprtju mejnega Prehoda) in namigovali Na obstoj neke “skrivne Režije”, ki naj bi skušala Prizadeti goriske gospo- darske interese zlasti v trgovskem sektorju. De Marco se v imenu policijskega sindikata sicer ne spušCa v polemiko o teh namigih, opozarja pa na prave vzroke, zaradi katerih policisti niso hoteli sprejeti zasilnega odprtja prehoda z uporabo voznih pasov tik za poslopjem. Ti vzroki so izključno zdravstvenega značaja, poudarja, in je njihovo utemeljenost potrdila tudi KZE, ko je dala negativno mnenje glede odprtja. Ce je bil protest trgovcev razumljiv pred tem mnenjem, pravi De Marco, ni dopustno vztrajanje združenja Ascom sedaj, ko je uradno ugotovljena Škodljivost dela v neprimernih razmerah. »Ni ga denarja, ki bi poplačal zdravje in pravico do življenja«, piše predstavnik policistov, ki pričakuje od goriske javnosti, začenši z županom pa do občanov in trgovcev, večje upoštevanje in priznanje za delo policijskih organov. V teh pogojih bo treba za ponovno redno odprtje mejnega prehoda počakati prav do konca obnovitvenih del, v upanju, da se ne bi prekomerno zavlekla. Pred tem obstaja edinole še kompromisna možnost odprtja za pešce in kolesarje, ki paC ne onesnažujejo in torej ne bi ogrožali zdravja policijskih organov na meji. Za to delno odprtje, so nam povedali odgovorni pri mejni policiji, bo treba urediti še nekatere formalnosti. Ce ne bo zapletov, bodo najbrž prehod odprli že sredi tega tedna. PLANINCI / DRUŠTVO JE BILO OBNOVLJENO LETA 1945 Občni zbor SPDG v znamenju jubileja Ob obletnici pripravljajo vrsto pobud, predvsem pa želijo poživiti dejavnost Z občnega zbora SPDG v Kulturnem domu Sovodnjah (foto Studio Reportage) Slovensko planinsko društvo v Gorici slavi letos zlati jubilej - 50-letnico obnovitve in nepre-kinjenega delovanja. In nekako v znamenju okroglega jubileja je bil tudi Četrtkov občni zbor društva. Potekal je v So-vod-njah, v tamkajšnjem Kulturnem domu. Lani so se planinci zbrali na skupščini v Standrežu, predlanskim pa v Steverjanu tudi zato, da bi dejavnost društva približali članom, ki jih imajo veliko, tako v mestu, kakor tudi v drugih krajih v okobci Gorice. Dejavnost društva v letu 1994 se je odvijala na štirih osnovnih področjih: planinstvu, jamarstvu, zimskošportni dejavnosti in rekreaciji. Posebno aktivni so bili elani jamarskega odseka, ki skušajo svojo dejavnost okrepiti tudi z znanstvenim in raziskovalnim delom in ki že kakšni dve leti skrbno nadzorujejo vodni sistem Doberdobskega jezera in vestno beležijo podatke. Dobro so "vozili” tudi pri smučarskem odseku in pri rekreaciji. Povečalo se je, po drugi strani, zanimanje za klasične oblike planinske dejavnosti. Splošno oceno o delu v društvu je na obenem zboru podal predsednik Miran Cotar, podrobno tajniško poročilo je prebrala Biserka Sfiligoj, delo jamarjev prikazal Albano Marušič, Smučarskega odseka pa (v odsotnosti načelnika) Marta Vižintin. Shšali smo še poročilo o finančnem poslovanju (Mirjam Radinja) ter nadzornikov. Pomemben rezultat prizadevanj društva na kulturnem področju je izdaja publikacije o Krajevnih in ledinskih imenih v Steverjanu. Publikacija je izšla v začetku lanskega leta, kot prispevek društva k proslavam ob 100-letnici organiziranega planinstva na Slovenskem. Občni zbor sta pozdravila predstavnika SKGZ prof. Aldo Rupel, ki je podčrtal pomembno vlogo društva v goriškem in zamejskem prostoru in dejstvo, da je SPDG ena od ustanovnih Članic krovne organizacije na Goriškem, ter Marko Lutman, v imenu Zveze slovenskih športnih društev. Skupščine so se udeležili še predstavniki SPD Trst, PD Nova Gorica in PD Kanal. Uvodoma so zapela Sovo-denjska dekleta, medtem ko je Rajko Slokar, v imenu PZS podelil štiri priznanja za prehojeno Pot prijateljstva: Vidi in Zorku Cotarju, Ivu Gulinu in Miranu Cotarju. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA obvešča elane glavnega odbora SKGZ, da bo SEJA danes, 21. marca 1995, ob 19.30 v domu Andreja Budala v Standrežu, Ul. Montello 9. Iglasba / SEZONA CENTRA "EMIL KOMEL' Jutri koncert orkestra Camerata Labacensis Dirigent Stojan Kuret pri klavirju V, Pavio V okviru koncertne sezone Centra ?a glasbeno vzgojo “Emil Komel” bo jutri ob 20.30 v Kulturnem domu na-st°pil odlični komorni orkester Came-Njta Labacensis pod vodstvom Stojana Kureta, Orkester Camerata Labacensis Nadaljuje bogato glasbeno tradicijo slovenskega glavnega mesta, ki se je zacela pred skoraj tristo leti z ustano-Uvijo Accademie Philharmonicorum Ueta 1701). Sicer pa je bila Ljubljana Zln era j tesno povezana z glasbenimi uogajanji v Evropi in je v tem krogu ostala tudi danes. V Ljubljani so začeli SVojo kariero mnogi znani skladatelji Ut dirigenti, med temi Gustav Mahler, lltz Reiner, Vaclav Talich. Ljubljana °faja v krogu evropskih in svetovnih glasbenih središč tudi danes, o Čemer PrtCajo številna gostovanja znanih an-amblov, dirigentov in posameznih iz-sln CeV’ Pa tllcR gostovanja sloven-pN glasbenih poustvarjalcev in pev-eYNaevropskih odrih. Vodilna sila komornega ansambla anierata Labacensis je violinistka -__Nnika Skalar, sicer tudi solistka v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija in profesorica na ljubljanski Akademiji za glasbo. Veliko pozornost v ansamblu namenjajo predstavljanju in izvajanju del slovenskih skladateljev. Za jutrišnji nastop v Gorici - v Kulturnem domu ob 20.30 - je komorni orkester Camerata Labacensis pripravni zanimiv spored skladb. Tako v prvem, kakor v drugem delu koncerta bomo lahko prisluhnili tudi dvema slovenskima avtorjema: Urošu Prevoršku in Pavletu Merkuju. Program koncerta bo izpopolnil še Haydnov koncert za klavh' in orkester v D - duru ter Sos-takovičeva Komorna simfonija za godalni orkester. Naj ob koncu opozorimo še na nastop "domače” pianistke Valentine Pavio, nekdanje gojenke in zdaj profesorice na glasbenem centru Emil Komel in na nastop dirigenta Stojana Kureta, ki je, kakor se temu reče, tudi naše gore list in ki je znan tudi kot dirigent, oziroma umetniški vodja znanih zborov, med temi tudi APZ Tone Tomšič. RAZSTAVE / SELI SE V BENEČIJO Razstava čipk samo še danes Veliko zanimanje - Od 2. marca našteli nad tisoč obiskovalcev Razstava idrijskih Čipk bo odprta samo še danes od 9. do 13. ure in v večernih urah od 20. ure dalje, pred in med gledališko predstavo Deseti brat. Torej je danes zadnja priložnost za ogled zanimive razstave, ki so jo odprli 2. marca in ki je tudi v Gorici naletela na izredno zanimanje. Razstavo si je po ocenah prirediteljev ogledalo veC kot tisoC obiskovalcev, kar je nedvomno zavidljiva številka. Živahen obisk so zabeležili zlasti v jutranjih urah, največ je bilo seveda obiskovalk, pravijo v Kulturnem domu. Številne obiskovalke so prišle na razstavo s fotografskim aparatom ali celo filmsko kamero. Prireditelji razstave so upravni odbor Kulturne- ■ ■ NOVICE Jutri seja pokrajinskega sveta V sredo, 22. t.m. je skhcana seja gofiškega pokrajinskega sveta. Dnevni red zajema tokrat samo osem točk in, kot kaže, ne bi smelo biti prevelikih težav, razen seveda, Ce ne bodo spet izbruhnile polemike o odstopu dveh odbornikov, njimi zamenjavi ter o razširitvi zavezništva. V zadnjem Času pa je slišati napovedi o zamenjavah tudi v vodstvu podjetja APT. Predsedniško mesto naj bi prevzel sedanji odbornik Scuor. Seja je napovedana za 16. uro. Del prostorov v podgorski šoli naj bi dodelili spravnemu sodniku V Podgori se bo jutri, 22. t.m., ob 20. uri sestal rajonski svet. Sejo je sklical predsednik Maligoj po hitrem postopku z ozirom na vest, da namerava občinska uprava nameniti prostor v nekdanji osnovni šoli za potrebe spravnega sodnika. Na sejo je predsednik sveta povabil Zupana in načelnike svetovalskih skupin v občinskem svetu. V Četrtek, 23.t.m. ob 20.30, pa je napovedana seja rajonsekga sveta v Standrežu, ki bo razpravljal o resoluciji glede financarske šole ter o nekaterih drugih zadevah. Madžarska in proces evropskega združevanja V predavalnici na Univerzi (ul. Alviano) bo v petek, 24. t.m., predavanje na temo Madžarska in združevanje v Evropi. Govoril bo madžarski veleposlanik v Italiji Laszlo Szoerenyi. Predavanje je napovedano ob 10. uri. zatem pa bo razprava. Pokrajina začela postopek za izterjevanje davka TOSAP Pokrajinska uprava obvešCa, da je stekel postopek za izvajanje zakonskega dekreta št. 507/93, ki med drugim predvideva novosti glede pobiranja oziroma plačevanja nekaterih davkov. Tako bodo od ponedeljka, 27. t.m., v uradih Pokrajine na razpolago obrazci za prijavo in plačilo davka na zasedbo javnih prostorov (TOSAP) za leto 1994 in 1995. Obveznosti je treba poravnati do 20. aprila letos. Zadoščenje in zadovoljstvo CGIL ob oprostitvi obtoženih gasilcev Pokrajinsko tajništvo delavske zbornice CGIL in pokrajinsko tajništvo sindikata javnih uslužbencev CGIL izraža zadovoljstvo in zadoščenje ob oprostilni razsodbi, ki jo je izreklo goriško okrožno kazensko sodišče v postopku proti šestim pripadnikom gasilskega zbora. Gasilci proti katerim je bil sprožen kazenski postopek med protestno stavko in izven rednega delovnega umika niso hoteli opravljati dežurne službe med javno manifestacijo. Sodišče je oprostilno razsodbo utemeljilo z ugotovitvijo, da tovrstna dejavnost ne sodi med institucionalne in nujne naloge gasilskega zbora. Sindikalna zveza se ob izražanju zadovoljstva, da se je proces končal s popolno oprostitvijo, zahvaljuje gasilcem, ki so prevzeti riziko kazenskega procesa, da so lahko uveljaviti pravico do stavke. Obtožence sta branila odvetnika Battello in Donolato. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Josip Jurčič - Andrej Inkret DESETI BRAT Režija DUŠAN MLAKAR Danes, 21. marca 1995 (RED B), ob 20.30 uri v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass 20). ga doma, občina Idrija ter Mestni muzej iz Idrije, pokrovitelji pa goriška Pokrajina in Občina, Trgovinska zbornica iz Gorice, Generalni konzulat republike Slovenije iz Trsta, Čipkarska šola iz Idrije ter predsedstvo dežele Furlanije - Julijske krajine. Ogled idrijskih Čipk je možen še danes, zatem pa bodo razstavo prenesti v Speter Slove-nov, kjer bo na ogled od 1. do 22. aprila v Beneški galeriji, (ik) KATOLIŠKA KNJIGARNA - GORICA SREČANJE Z GORIŠKO IN CELOVŠKO MOHORJEVO Goriška Mohorjeva vabi na predstavitev slovensko italijanskega frazeološkega slovarja prof. Diomire Fabjan Bajc Dve muhi na en mah - Due piccioni con una tava Danes, 21. marca 1995, ob 18. uri. Slovar bo predstavila prof. Nada Pertot. Celovška Mohorjeva vabi na predstavitev knjige Draga Medveda Slovenski Dumy jutri, 22. marca 1995, ob 18. uri. Govorila bosta mag. A. Levstek in F. Katting barvna priloga: OBČIMA ŠTEVERJAM § izKorisrtite priložnost: za x/aš oglas: jjj pokličite IPutiliEMSt tel. [0-401 V "Z 9 BBS 8 |§ M KRAS / VČERAJ OPOLNOČI VIDEM / PREDVOLILNI MANEVRI »Odlok Caibone« prenehal veljati Odlok je zamrznil urbanistične dejavnosti na Krasu v pričakovanju ustanovitve parka Se nejasna slika volilnih zavezništev na Videmskem LS se pogovarja z Ligo, možen pa je tudi dogovor z levico TRST - Včeraj opolnoči je zapadla veljavnost odloka predsednika deželnega odbora FJK St. 90 z dne 20. februarja 1990, znanega kot »odlok Car-bone« po imenu tedanjega deželnega odbornika za urbanistiko. Odlok je uvedel »prehodne zaščitne norme« za tista območja tržaškega in gori-škega Krasa, ki so namenjena parku, in sicer v pričakovanju izdelave tako imenovanih ohrani-tveno-razvojnih načrtov, se pravi v pričakovanju ustanovitve parka. S preprostimi besedami bi lahko rekli, da je Kras ta hip nekoliko manj urbanistično vezan, kot je bil do včeraj. Seveda pa to še zdaleč ne pomeni, da so se zdaj na območju kraškega parka bistveno sprostile gradbene in druge dejavnosti urbanističnega interesa, saj so na njem ostale v veljavi številne druge omejitve. Za pravilnejše razumevanje tega dejstva, naj natančnje navedemo, kaj je »odlok Car-bone« pravzaprav predvideval. Odlok je v bistvu določal, da je za kateri koli urbanistični poseg na območju kraškega parka, ki zahteva krčenje gozdnatih ali pašniških površin, potrebno posebno dovoljenje deželne uprave. Točneje: omenjeno dovoljenje je lahko izdal edinole deželni odbor v primerih, ko je šlo za »posege posebne javne koristi ali neznatnega vpliva na okolje«. Pri tem je moral upoštevati mnenja dežel- nega ravnateljstva za gozdove, deželnega ravna-teljtva za parke ter deželne komisije za ambien-talne dobrine. Omenimo naj, da je »-odlok Carbone« prvotno veljal za 2 leti in da je njegovo veljavo podaljšal na 5 let deželni urbanistični zakon št. 22 iz leta 1991. Kot rečeno, pa z njegovo zapadlostjo na Krasu ne bo zavladalo urbanistično brezpravje. Poleg splošnih občinskih regulacijskih načrtov ostajajo v veljavi še druge vinkulacije, od hidro-geološke do krajinske na osnovi državnega zakona 431 iz leta 1985, znanega kot zakon Galasso. Zanimivo je, da v »odloku Carbone« ni nikjer določena velikost krčenja gozdnatih ali pašniških površin, zaradi česar je moral za dovoljenje deželne uprave vprašati, bodisi kdor je nameraval na območju parka vsaditi 20 trt bodisi kdor je nameraval zgraditi veliko poslopje. Zdaj se to ne bo več dogajalo. Zlasti za kmetijske dejavnosti se bo postopek za dosego urbanističnih dovoljenj nekoliko sprostil. Seveda pa ni izključeno, da bo deželna uprava v kratkem sprejela ukrep, s katerim bo na kak način podaljšala veljavnost »odloka Carbone«. Zadeva pa ni tako enostavna, saj bi to pomenilo ponovno podaljšati veljavnost norm, ki so vendarle »prehodne«. Prav zato se nekateri zavzemajo za to, da bi kratkomalo prišlo do dokončne ustanovitve kraškega parka, kar pa seveda spet ni tako preprosta zadeva. VIDEM - Videmska ljudska stranka išče partnerje za sestavo skupnega kartela za bližnje upravne volitve. Tako bi se lahko glasil mali oglas, če bi se italijanska politika, potem ko se je skoraj v celoti predala medijskim tokovom, tudi na taksen način lotila reševanja svojih težav. Dejstvo je, da se popolna zmeda, ki vlada v Ljudski stranki na vsedržavni ravni, neposredno odraža tudi na Videmskem, kjer tečejo križna pogajanja za sestavo list, ki naj bi tekmovale na občinskih in pokrajinskih volitvah. Furlanski predstavniki Ljudske stranke so se v teh dneh trudili, da bi prepričali Berlusconijeve pristaše, naj pustijo na cedilu Nacionalno zavezništvo in naj se premaknejo proti centru. Romo-li in somišljeniki pa so ponudbo bivših demokristjanov sprejeli le delno: predlagali so namreč skupno povezavo FI-LS v prvem krogu ter širšo koalicijo v balotaži s sodelovanjem Nacionalnega zavezništva. Pogoj Berlusconijevih pristašev je bil prehud, da bi ga LS lahko sprejela in v soboto ponoči sta se delegaciji obeh strank razšli, ne da bi našli skupnega jezika. Ker je časa za predložitev list zelo malo, so predstavniki Ljudske stranke bliskovito sobesednika in se približali Severni ligi, ki v Furlaniji lahko še računa na visok odstotek glasov. Pogajanja so se začela že v nedeljo in v tem trenutku je težko napovedati, kaj se bo zgodilo tudi zaradi dejstva, da je SL že pred dnevi začela pre- verjati pripravljenost DSL in drugih manjših laičnih formacij za sestavo skupnega kartela. Lahko se zgodi, da bo prišlo do široke koalicije med LS, SL in DSL ob sodelovanju manjših strankarskih parnterjev. Obstaja pa tudi možnost, da bo v prvem krogu vsaka stranka tekmovala zase in ugotovila, na kolikšno število glasov lahko računa. Na podlagi zbranega konsenza naj bi kasneje začeli pogajanja za sestavo zmagovitega kartela. V Ljudski stranki pa se tačas ne ukvarjajo le s predvolilnimi zavezništvi, težave imajo tudi znotraj stranke. Dejstvo je, da sta se tudi na Videmskem oblikovala dva tabora, eden za Rocca Buttiglioneja, drugi pa za novopečenega tajnika Ge-rarda Bianca. Za filozofa-politika so se, kot kaže, doslej opredelili že deželni tajnik Isidoro Got-tardo, deželni odbornik Oscarre Lepre ter nekaj županov manjših občin. Predsednik deželnega sveta Giancarlo Cruder, deželna svetovalca Bruno Longo in Giancarlo Vatri ter predsednik videmske Pokrajine Giovanni Peliz-zo so še neodločeni, čeravno nekateri zagotavljajo, da se bodo vendarle opredelili za levo strujo v LS. Za to opcijo pa so se že opredelili deželna svetovalca Ivano Strizzolo in Antonio Martini, senator Diego Carpenedo, pokrajinski odbornik Paolo Cu-drig, pokrajinski tajnik LS Massimo Cescutti ter številni upravitelji manjših občin. Rudi Pavšič NOVICE Drevi v Standrežu glavni odbor SKGZ GORICA - Drevi se bo v domu Andreja Budala v Standrežu sestal glavni odbor SKGZ. Na dnevnem redu je uvodno poročilo predsednika Klavdija Palčiča o kritičnem stanju mnogih manjšinskih ustanov, ki so že dolgo let v težavah zaradi negotovosti z javnimi finančnimi prispevki. Govor pa bo tudi o skupnem predstavništvu in o nujnosti, da se zaradi zaostrenih razmer skupno nastopanje okrepi. Seja bo tudi priložnost za razgovor o pripravah na 50-le-tnico osvoboditve. V spomin padlim partizanom VIDEM - Videmski VZPI-ANPI je skupno z občinsko upravo v Ahtenu priredil v nedeljo svečanost v spomin na partizane brigade Osoppo, ki so 22. marca 1945 padli v kraju Bosco di Ban. Udeleženci svečanosti so najprej položili vence pred spomenik padlim v Ahtenu, nato pa se povzpeh do kraja Salan-dri, kjer sta se padlih spomnila Zupan Ahtena Enzo Degano in bivši predsednik deželne vlade ter nekdanji partizanski komandant Antonio Comelli. Bogdan Berdon Pravno stanje jezikovnih pravic Slovencev v Italiji 86. Osnovni »naftni zakon« (st. 1741 od 2. 11. 1933) pravi v svojem 19. členu, da začasna zasedba zemljišč traja toliko časa, kolikor traja samo dovoljenje (concessione) za upravljanje rezervoarjev. Začasni značaj zasedbe (in ne razlastitve) poudarja tudi člen 43 zakona št. 1303 od 20.7.1934, ki zapoveduje: »Trajanje zasedbe zasebnih povšrin, potrebnih za postavitev rezervoarjev, se določi na osnovi roka, ki ga vsebuje dovoljenje pristojnega organa« (v našem primera ministrstvo za industrijo in trgovino). Navedli smo, da gre pri napravah za sh-ranjanje in predelovanje nafte za obrate, ki so izredne važnosti za državo. Ni čudno tedaj, da so take naprave podvržene strogim nadzorstvom. Zaradi tega »naftni zakon« ne predvideva dokončne razlastitve nepremičnin, ampak le začasno zasedbo (occu-pazione temporanea), kajti doba življenja takih podjetij je odvisna od veljavnosti ministrskega dovoljenja (koncesije). Pri vsem tem izpade nekoliko nejasno, da se podjetje za naftovod obrača na Prista- niško industrijsko ustanovo za razlastitev zemljišč, ki jih potrebuje za gradnjo rezervoarjev ter delno tudi cevovoda. Pristaniška ustanova lahko zahteva razlastitev nepremičnin same na osnovi ukaza št. 66 bivše ZVU od leta 1953. V svojem imenu lahko doseže razlastitev edino v primeru, da namerava graditi javne naprave (infrastrukture). Druge osebe in trgovske družbe pa lahko »zastopa« pri nasilnem odvzemu lastnine s prefektovim dekretom, samo če le-te hočejo graditi nove tovarne, oziroma razširiti že obstoječe industrijske obrate. Člen XIII. Ukaza 66/53 dobesedno pravi: »Dela, ki so na območju industrijskega pristanišča v Trstu potrebna za zgraditev in obratovanje industrijskih obratov, za socialne zaščitne ustanove ter splošno za dela, ki služijo javni upravi, se proglasijo za javno koristna. Za izvršitev takih del sme korporacija »Industrijsko pristanišče v Trstu« razlastiti za to potrebne nepremičnine«. Toda naftovod z rezervoarji vred ni niti industrijski obrat - tovarna, niti »socialna zaščitna ustanova«, niti »splošno delo, ki služi javni upravi«. Pojem industrijskega obrata (ali tovarne) je zelo jasen: potrebno je, da proizvaja dobrine. Rezervoar, ali cev kot taka, pa ne proizvaja prav ničesar. Pristaniška ustanova je zavrnila precej prošenj za »nakup« nepremičnin od raznih prevoznih podjetij, s trditvijo, da niso industrijska podjetja, ker le-ta prevažajo proizvode in jih ne proizvajajo. Menim, da je v tem primeru pravilno tolmačila meje zakonitega območja. Tudi v primera naftovoda bi se morala Pristaniška ustanova odreči nasilnemu »posre- dovanju«, to je razlaščanju za nadaljnje prekupčevanje z družbo SIOT (formalna lastnica naftovoda). Mnenje, po katerem naj bi Pristaniška ustanova imela neomejeno možnost razlaščanja, je dokaj netočno in neosnovano. Vendar tak način razmišljanja je žal zelo razširjen tudi pri predstavnikih oblasti. Ugotovili smo, da Pristaniška ustanova ne bi smela zahtevati razlastitve - in prefektura ne bi smela sprejeti te zahteve iz dveh glavnih razlogov: 1. Naftovod ni industrijski obrat in njegova proglasitev za javnokoristno delo (dichia-razione di pubblica utilita), ki je predpogoj vsake razlastitve, bi morala biti šele izdana. Ker take proglasitve ni, je razlaščanje v imenu družbe SIOT neosnovano in nezakonito. 2. »Naftni zakon«, ki ga je treba vsekakor upoštevati, ne predvideva dokončne razlastitve, ampak samo začasno zasedbo povšrin. Neverjetno je, da si Industrijska cona upa zaseči kakršnekoli površine v katerikoli namen izključno na osnovi zgrešenega mnenja o neskončni in neomejeni moči, ki naj bi ji jo dajal navedeni Ukaz 66/53 bivše ZVU. Prepogosto se pri tem pozablja, da je treba predvsem spoštovati zakon in zakonitost. Primorski dnevnik z dne 24. oktobra 1965 pa je objavil izredno pomembno novico. »Izredno važen sklep tržaške prefekture Način razlaščanja za nafotovod je nezakonit in neutemijen! Prefektura je izdala ta sklep na številne pritožbe razlaščencev - Sklep bo pripomogel k zaščiti pravic razlaščencev. (Se nadaljuje) PISMA UREDNIŠTVU Okus in kultura Okus in presoja Primorskega dnevnika, ko poroča o kulturi, presenečata! Preberite stavek na str. 14 PDn 17.3.95 v modro napol uokvirjeni viziti: vzporejanje pevk, konja in koze je skrajno neokusno in žaljivo! Janko Ban O občinski seji v Doberdobu Z ozirom na poročilo o zadnji občinski seji v Doberdobu, ki ga je podpisal J.M., bi rad dodal nekaj zaradi netočnosti poročanja. Zupan je govoril o namestitvi rezervoarja SIOT v Jamljah in predlagal odobritev točke na dnevnem redu, ne da bi bili pri tem na razpolago tehnični dokumenti in načrt. Predstavniki manjšine so izrazili svoje pomisleke o samem postopku poročanja, ki je obravnaval tudi zaščito okolja in predlagati drage rešitve, ki ne bi tako kvarno vplivale na kraško okolje. Zupan je trdil, da tehniki sicer zagotavljajo, da naprava ne bo kvarila okolja, saj so to izvedenci, ki jih je najela občinska uprava za preverjanje zagotovil družbe Slot, plačala bo te tehnike že itak sama druža Siot. Zupan trdi, da drugih namestitev ni mogoče izvesti, ker drugje bi tak objekt kvaril okolje. Proti takemu pogledu sta se izrekla dva predstavnika manjšine Gergolet in Quinzi. Visintin skupno s predstavnikom večine Jurenon pa se je vzdržal, toliko v dopolnilo članka z dne 17.3.95 Maks Gergolet Po osmem marcu Po vseh časopisih se je veliko pisalo o uveljavljanju ženskih pravic, o napredku, ki ga je ženska dosegla skozi stoletja od nemogočih srednjeveških razmer do danes, ko se udejstvuje v vseh poklicih z istimi pravicami kot moški. Svobodno voli in je vsepovsod uspešna enako kot moški. Vendar se zdi, da niso Se vsi tega resnično dojeti in preboleli. Kot prepričana prista-šinja ženske enakopravnosti v svetu, sem z velikim začudenjem zasledila te dni v desničarskem časopisju nedostojne pripombe na račun predstavnice krščanske levice v italijanski ljudski stranki (Ppi) Rosy Bindi, ki se je pogrnimo zoperstavila But-tiglionovemu preokretu na desno. Pisec ji očita neprivlačno zunanjost in pomanjkanje elegance. Bila sem ogorčena nad tako neprimernimi izjavami, ki nimajo nobene zveze s političnim delovanjem in ideologijo samostojne ženske. Zdi se, kot da hočejo nekateri dnevniki onemogočiti in osmešiti tik napredne ženske z neumestnimi opazkami, ki žalijo človeško dostojanstvo. Kot zagovornica vseh žensk, ki so si s trudom in sposobnostjo priborile v življenju ugled in enakopravnost z moškimi, ostro obsojani tak odnos do javne delavke. Ker nekatere moti zuna- njost ženske, ki ni top' model, naj presodijo, ah moške politične delavce volimo po njihovi zunanjosti. . Breda Budal Za iskanje skupne poti Po rojstvu sem Slovenec, a tega nisem sam kriv. Nisem pa nikoli zatajil'svojega narodnostnega porekla, niti pred sodniki in raznimi inkvizitorji, ki bi biti z velikim veseljem takšno zatajitev sprejeti. Po p°' litičnem prepričanju sem komunist, za to politično pot sem sam odgovoren, čeprav so moji izbiri botrovale odločilne okoliščine. Komunist sem bil, sem in ostanem. Niso pa več komunisti tisti, ki iz nejasnih razlogov žrtvujejo demokracijo in glasujejo skupaj s fašisti po logiki »čim slabše, tem bolje«-Po tej poti ne bobo dosegli ničesar slovenska manjšina v Italiji, demokracija, gospodarstvo, kultura, napredek, delavstvo in italijanski narod. Sem član Stranke komunistične prenove in moja izkaznica je dvojezična. V tej stranki nameravam ostati, če me ne bodo izgnali.Ostal pa bom komunist. Solidaren sem namreč s tovariši, ki so glasovali za zaupnico predsedniku DL niju. Predsednik Dini ni naš, vendar - če gledamo realistično - sedaj našega premiera ne moremo imeti. Vsak tudi majhen poraz proti Fini-jev in Berlusconijev poraz je korak naprej za obrambo demokracije. Zgodovina in politična strategija bi moral nekatere ljudi, predvsem za komuniste, kaj naučiti. Ali so se kaj naučiti od zgodovine ljudje, ki bi morali usmerjati v napredno pot, v razvoj socialne, gospodarske, kulturne in politične družbe? Ati ne vedo, da v imenu višjih človeških interesov se lahko sklene zavezništvo med nasprotniki proti skupnemu sovražniku? Naj navedem samo dva primera. Stalin ni bil Churchillov in Roosveltov prijatelj. Churchill in Roosvelt nista bila Stalinova prijatelja, pa so vseeno napravili skupno politično in vojaško zavezništvo proti skupnemu sovražniku. K° so zmagali, so se razšb, vendar Hitler je bil pre' magan in to je bilo važno. Palmiro Togliatti, dolgoletni generalni sekretar komunistične partije Italije, mednarodni komunistični voditelj in revolucionar m osporaval italijanski kraljevski družini, da bi ne užalil angleškega mo narhista Churchilla in Je uspesno zagovarjal pr0 blem enotnega boja proti nacifašizmu. Sodeloval je tudi v De Gasperj jevi vladi, v kateri je o1 pravosodni minister. Nisem napisal teh vr Stic, da bi komu solil pa met. V tem trenutku sem je sam največ pot#; ben. Smo pred dezekn mi in upravnimi volitvami. Iščimo skup8) pot. ki bo pripeljala ^ skupnega jezu proti la81 231 U Izidor Predan Dorič Zadružna I BANKA OPČINE Zadružna BANKA lt \ > t\ \ ||,NABREŽINA;, Zadružna kraška BANKA Ul. del Ricreatorio, 2 OPĆINE-TRST TEL 040/21491 FAX 040/211879 i PODATKI ZA LETO 1994 Italija zabeležila nov rekord v izvozu RIM - V blagovni menjavi s tujino, kjer je bila skoraj petdeset let redno pasivna, je Italija po izrednih dosežkih ^ leta 1993 lani zabeležila nov rekord: skupna vrednost izvoza je namreč pr-vic v analih italijanske zunanje trgovine presegla 300.000 milijard (305.419) jlr, skupna vrednost uvoza pa je znaša-a 269.987 milijard. Letna bilanca se je jako zaključila s prebitkom 35.432 mi-Rjard, ter Se izboljšala rekord iz Prejšnjega leta (33.223 milijard). ...Na povečanje konkurenčnosti ita-ujanskih izdelkov in proizvodov na Mednarodnih trgih je po eni strani vplivalo zmanjšanje notranjih stroškov delo po podpisu tako imenovanega socialnega sporazuma” med vlado, uelodajalci in sindikati, na drugi pa je k temu pripomogla tudi ukrotitev in-jMeije. Glavno besedo pa je imela pri tem razvrednotena lira, ki je brez dvo-Ma v največji meri pripomogla k Uveljavljanju izdelkov ”made in Italy” v zunanjem svetu. Velik presežek je Italija v lanskem Mtu zabeležila v blagovni menjavi z Z'IIA, Japonsko in novimi industrijski-Mi deželami Jugovzhodne Azije (Sin-gapurom, Južno Korejo, Tajwanom in rrong Kongom); menjava z glavnimi partnerji znotraj Evropske Unije je zabeležila le manjše premike navzgor ali navzdol z izjemo Nemčije, pri kateri se je prebitek v trgovinski bilanci lani vidno zmanjšal. V blagovni menjavi z državami Srednje in Vzhodne Evrope, iz katerih Italija uvaža čedalje več blaga, je v lanskem letu nastal primanjkljaj v višini 2.799 milijard lir, ki je celo za malenkost večji od primanjkljaja, ki ga Italija beleži v menjavi s "petrolejskimi” deželami članicami OPEČ. Tudi v prvih mesecih letošnjega leta se izvoz še vedno ugodno razvija, na obzorju pa se že pojavljajo prvi znaki postopnega popuščanja. Vrtoglave kotacije nemške marke (Nemčija "prispeva” dobro tretjino vsega italijanskega uvoza iz držav Evropske Unije) so že v preteklem decembru povzročile prvi mesečni primanjkljaj na teh trgovinskih realcijah. K temu je treba dodati tudi skokovito naraščanje uvoza surovin in polizdelkov za redne potrebe industrije in za ponovno vzpostavitev izčrpanih zalog. Zaradi tega je malo verjetno, da bi se letošnje leto lahko zaključilo z novim rekordom v italijanski blagovni menjavi s tujino. E.F. RIM / MARKA SINOČI 1.235 LIR Liri gre na bolje, borza umirjena, danes podatki o ravni inflacije RIM - Lira se je včeraj maščevala za udarec, ki ji ga je zadala petkova špekulacija. Ni sicer blestela, vendar se je še kar zaznavno okrepila. Nasproti marki se je na primer ovrednotila za 3%, saj je bilo potrebnih proti večeru za nemški bankovec 1.235 lir proti 1.274, 74 v petek, a zgodaj popoldne je bil tečaj se boljši (1.233). Italijanskemu denarju je šlo bolje tudi v primerjavi z ameriškim dolarjem, ki je pozno popoldne veljal 1.730 lir, medtem ko je pred tremi dnevi kotiral še 1.764, 89 lire. Seveda je lira še zmeraj hudo podcenjena, kar priznavajo tudi sami Nemci. Vodstva avtomobilskih družb, ki imajo podružnice v Italiji, so- glašajo, da bi se morala sukati realna vrednost marke okrog 1.000 in kvečjemu 1.100 lir. Precenjena marka škoduje namreč tudi njihovim interesom. »Za zdaj ne bomo navili cen, počakali bomo do septembra,« zatrjujejo in ne skrivajo zaskrbljenosti nad okoliščino, da bi utegnila lira še dodatno zdrkniti. Italijanski poslovneži so oprezni in pričakujejo, kaj bo ukrenila Dinijeva vlada na področju pokojninske reforme, predvsem pa so na trnih zaradi politične nestabilnosti. Zanimivo je, da med razloge za zaskrbljenost ne uvrščajo žgočega vprašanja enakih možnosti za vsa sredstva množičnega obveščanja, to je za vse televizijske medije, in vendar se kopja levosredinskih in desničarskih strank in gibanj lomijo predvsem okrog te problematike, od katere razrešitve je odvisna tudi nadaljnja stopnja demokracije v državi. Kako pa je bilo na milanski borzi? Indeks MIB je nazadoval za 0, 32% na 934, kar znaša 6, 6% manj kot 2. januarja, MIBTEL pa se je vzpel za 0, 70% na 9.399. Obseg poslov je bil razmeroma skromen. Zdaj je vse odvisno od današnje objave podatkov o inflaciji. Hitro železnico pogojuje tudi problem razlastitev MILAN - Kdaj bodo uresničili visokohitrostno železniško zvezo Lombardija- Piemont-Emilija/Romagna-Ve-neto, ni odvisno le od tega, koliko si bodo zavihala rokave podjetja, ki bodo imela dela v zakupu, temveč tudi od rešitve problema odškodnin za v ta namen razlaščena zemljišča. Kmečke organizacije v deželah, skozi katere bodo speljali hitro železniško progo, so včeraj predložile pristojni družbi TAV 17-člensko listino z odškodninskimi zahtevki, v kateri je predviden tudi poseben pas ob železnici, za katerega naj bi razlastitelji plačali še dodatno odškodnino, pač v skladu z ekonomsko škodo, ki jo bo gradnja proge prizadejala kmetom; ta pas naj bi se raztezal od 50 do 200 metrov vzdolž železnice, seveda na vsaki strani. Pooblaščeni upravnik družbe TAV Ercole Incalza meni, da se z gradnjo železnice mudi, in dodaja: »Ce se bodo gradbena dela za speljavo proge Firence-Bologna-Milan predolgo zavlekla, bo treba po sili razmer dodati avtocesti Milan-Bologna še četrto vozno stezo,« ki po njegovem ne bi bila podvržena naravovarstvenim omejitvam. ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ ^.IIIRIJAN£ V pRANKFURI JMINDON J^UNCHEN pTANBUL J^jOSKVO |£0PENHAGEN pARIZ piM KOPJE gPLIT JIRANO QUNAJ ^URICH Rezervacije in informacije: ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 AKTUALNA TEMA Ali bo škedenjska železarna zamudila ugodno konjunkturo? Zgodba o skedei^jski že- i Iezarni nima konca. Ago-n‘ia tega nekoč vodilnega lndustrijskega obrata na Tržaškem Maja že nekaj let in nič ne kaže, da j se njegovo stanje v kratkem anko bistveno spremenilo: sama komisarska uprava traja že leta in Postopku, na podlagi katerega naj m Železarno privatizirali, Se ni videti pravega konca, kakor lahko sk-Tpamo po nedavnem obisku podanika na ministrstvu za delo Fran-Ca /-isa v našem mestu. Po najno-vejsih vesteh sta se za odkup žele-zarne oziroma točneje za prevzem 'ffdine glavnice družbe AFS (Al-' Mru i e ferriere di Servola) v kednju priglasila dva interesenta ln sicer družba Bolmat, ki je tesno Povezana z industrijcem Pittinijem ‘z Osoppa pri Vidmu, in grupa occhini, ki ima svoj glavni sedež v Brescii in obrate v Lombardiji, . °Sceni in na Poljskem. Bolmat koa deželne razsežnosti, grupa ^__jjčchini pa deluje na mednarodni ravni. Obe sta menda ponudili okrog 30 milijard lir za prevzem večjega dela glavnice družbe AFS. Škedenjska železarna, ki bo tako ali drugače prihodnje leto praznovala svojo stoletnico, je začela hirati pred nekaj leti, ko je svetovno Železarstvo preživljalo obdobje hude krize, ki jo je Se stopnjeval ceneni uvoz železarskih proizvodov iz nekaterih vzhodnoevropskih dežel. Nastopil je trenutek, ko je bilo nadaljnje Življenje obrata odvisno od tega, ali bo družba našla bančni zavod, ki bi bil pripravljen anticipirati sredstva za nakup tovora rude ali premoga. Vsi se najbrž spominjamo, kolikokrat so se v Skednju v teh letih le zadnji trenutek z bančnim posojilom rešili, da ni bilo treba ugasiti plavža. Trend je bil pač neugoden in takim obratom, kakršna je škedenjska železarna, se niso odpirale nobene perspektive. Elio Fornazarič Toda v času, ko se v Rimu igračkajo s tem, ali naj se železarna vendarle proda zasebnikom in v takem primšru komu izmed dveh interesentov naj se končno prisodi, so se razmere na mednarodnem železarskem trgu korenito zasukale. Veliki in srednji metalurški kompleksi, ki so še pred par leti proizvajali primanjkljaje, delajo danes s polno paro in njihove bilance izkazujejo naraščajoče profite. Strokovni tisk tako naglasa, da se je lansko poslovanje angleške družbe British Steel, četrtega Železarskega velikana na svetu, zaključilo s čistim dobičkom okrog 1000 milijard lir. Prav tako sta bila v lanskem letu uspešna franoska velikana Usinor Sacilor in Ugine. Manj briljantno so lani poslovali nemški gigant Thys-sen Stahl in japonske železarne, strokovnjaki pa menijo, da se bo tudi zanje trend temeljito popravil v letošnjem letu. V evropski dvanajsterici je lanska proizvodnja surovega železa dosegla skupno 139 milijonov ton ter je bila za 5% večja kakor v letu 1993 in poznavalci razmer pri tem poudarjajo, da se je proizvodnja v drugi polovici leta povečala kar za 9, 2%. V prvih mesecih letošnjega leta se je ugodni trend na področju mednarodnega železarstva Se utrdil in vse daje misliti, da bo konjunktura trajala še vse leto 1996. V sami Italiji naj bi po mnenju znanega raziskovalnega instituta Prometeia potrošnja Železarskih proizvodov v dveletju 1995-96 poskočila z 23, 4 na 25, 9 milijona ton, proizvodnja pa s 26 na 28 milijonov ton. Prometeia tudi meni, da bo sedanji nivo prodajnih cen, ki je za okrog 13% višji kakor lani, prav tako vzdržal do konca prihodnjega leta. To naj bi še posebej veljalo za HHeI izdelke iz valjanega jekla, kar je mneda dobro znano milanskemu "Zelezarju” Emilu Rivi, ki je pravkar odkupil tarantsko jeklarno Ilva Laminati Piani ter se tako uvrstil med največje proizvajalce s tega področja v Evropi. Ce se bo sedanji ugodni trend res nadaljeval, kot predvidevajo napovedi, se bo jeklarna v Ta-rantu pratično odplačala sama od sebe. Vsa ta evforija na področju železarstva pa bo kot vse kaže šla povsem mimo škedenjske Železarne. Večno odlaganje dokončnega sklepa prisotjnih oblasti o ponovnem zagonu njenega obratovanja pod okriljem starega ali novega lastništva jo potiska čedalje bolj na rob tržišča. Tako preti resna nevarnost, da bo škedenjski obrat v tesnem oklepu komisarske uprave povem zamudil ugodno priložnost, ki se po daljšem času suhih krav v tem trenutku ponovno ponuja železarskim obratom na mednarodnem tržišču. SOSEDNJE REGIJE Torek, 21. marca 1995 NOVICE Predsednik Klestil bo obiskal Indonezijo, Tajsko in Vietnam DUNAJ - Avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil je včeraj začel desetdnevno potovanje, med katerim bo obiskal Indonezijo, Tajsko in Vietnam. Predsednika spremljajo zunanji minister Alois Mock, minister za promet Viktor Klima in številna delegacija avstrijskih gospodarstvenikov. Cilj potovanja je krepitev gospodarskega sodelovanje Avstrije z državami Aseana. Klestil je ob obisku poudaril, da si Avstrija kot članica Evropske zveze želi okrepiti sodelovanje z neevropskimi državami. Izgube ljudske stranke in socialdemokratov na občinskih volitvah v Nižji Avstriji ST. PĆLTEN - Na nedeljskih občinskih vohtvah v Nižji Avstriji je ljudska shanka (OVP) sicer ubranila svoj položaj, v primerjavi z volitvami leta 1989 pa je krepko izgubila. Za kandidate OVP je tokrat glasovalo le še 40,4 odstotka voblcev (leta 1989 še 49,5 odstotka), število Zupanov pa se kljub temu skorajda ni spremenilo (približno 450). Izgube so zabeležih tudi socialdemokrati, ki so zdrsnih na 32,5 odstotka glasov (1989: 37,4 odstotka), precej glasov pa so pridobih svobodnjaki (od 4,9 na 7,9 odstotka), Zeleni in imenske bste. Vohlnih upravičencev je bilo skoraj 1,3 mikjona. Konsum: 17.000 uslužbencev na skladu za izplačilo plač DUNAJ - Vodstvo nelikvidnega velepodjetja Konsum je skladu za izplačilo plač prijavilo približno 17 tisoč uslužbencev, ki so trenutno zaposleni v 650 podružnicah trgovske verige po vsej Avstriji. Vodstvo podjetja poudarja, da gre za zgolj formalni oziroma preventivni postopek, saj še ni jasno, ali bodo v trgovskem velikanu morali začeti poravnalni postopek (kvota 40 odstotkov) ali pa celo stečaj. Zadolženost podjetja znaša 12,9 milijarde šilingov, je sporočil predstavnik bank. O Konsumu so včeraj govorili tudi na izredni seji državnega zbora, ki so jo zahtevali Haiderjevi svobodnjaki. Inflacija padla na 2,4 odstotka DUNAJ - Inflacija v Avstriji upada. Po sporočilu Statističnega centralnega urada je v februarju znašala le še 2,4 odstotka in bila za 0,2 odstotka nižja od januarske. S trenutno stopnjo inflacije je Avstrija pod povprečjem držav članic Evropske zveze. Pripravljenost na spremebo deželnozborskega volilnega reda CELOVEC - Očitno pod vtisom odločitve ustavnega sodišča o razveljavitvi volilnega reda v zvezni deželi Salzburg so zdaj koroške stranke le pripravljene spremeniti volilni red pri deželno-zborskih volitvah v prid manjšim političnim (in etničnim) skupinam. Govorniki vseh treh strank, ki so zastopane v deželnem zboru, so se izrekli za znižanje kvote za osnovni mandat z zdajšnjih osem na štiri do pet odstotkov. Pet odstotkov je namreč najvišja kvota za osnovni mandat v ostalih zveznih deželah. AVSTRIJA / PO NEUSPEŠNEM ODKRIVANJU ATENTATORJEV Zamenjava na vrhu policijskega aparata Lćschnak predstavil novega šefa državne policije 1994. Direktor dunajske policije Bogi pa je postal tarča javne kritike tudi zaradi osebnih problemov. Kot je znano, o storilcih obeh atentatov na Gradiščanskem, ki sta na začetku februarja terjala življenje štirih Romov, in ostalih zločinov še vedno ni nikakršne sledi; notranji minister je te dni priznal, da so se varnostni organi očitno znašli v slepi ulici. K morebitnemu napredku pri odkrivanju storilcev ni prispevalo niti zvišanje nagrade za aretacijo storilca s treh na deset milijonov šilingov! Tudi fotoroboti atentatorjev iz Gornje Borte in Celovca doslej niso pomagali k odkritju zločincev. Ivan Lukan DUNAJ - Neuspeh pri odkrivanju storilcev atentatov s cevnimi in pisemskimi bombami na Gradiščanskem in Koroškem je zdaj privedel do napovedane zamenjave v vrhu avstrijske policije. Notranji minister Franz Ldschnak je včeraj sporočil, da bo sedanjega šefa državne policije Oswalda Kesslerja zamenjal 57-letni namestnik direktorja varnostne direkcije za Koroško in šef koroške državne policije Heinz-Jiirgen Mastalier, spornega šefa dunajske policije Giintherja Bogla pa vodja prezidialnega oddelka pri ministrstvu za notranje zadeve Peter Stiedl. Kessler bo premeščen na oddelek za elektronsko obdelavo podatkov pri notranjem ministr-stra, Bogla pa so tako rekoč poslali v pokoj. Za »odškodnino« mu bodo ponudili pogodbo za honorarno sodelovanje v boju proti mednarodnemu trgovanju z mamiti. K zamenjavi na vodilnih mestih v avstrijski in dunajski policiji so veliko prispevali tudi avstrijski mediji, ki so ostro kritizirali Kesslerjavo vedenje in neprofesionalno ravnanje po krvavem atentatu v Gornji Borti (Oberwart) na Gradiščanskem in pri odkrivanju storilcev atentatov s pi- Novi šef državne policije je H. J. Mastalier s Koroške semskimi bombami ter napadalca na dvojezično ljudsko šolo v Celovcu decembra 1993 in jeseni AVSTRIJA / ZARADI OŽIVLJANJA NEONACISTIČNE MISELNOSTI Kiisslov namestnik pred sodnikom Oživljanja neonacizma obtoženi Hans-Jorg Schimanek (levo) z vodjo VAPO Gottfriedom Kusslom leta 1987 DUNAJ - Proti enemu najožjih sodelavcev avstrijskega neonacista in nekdanjega voditelja de-snoekstremistične Ljudstvu zveste zunajparlamentarne opozicije (VAPO) Gottfrieda Ktissla, Hans-Jorgu Schimaneku, se je včeraj na dunajskem porotnim sodiščem začela sodna obravnava zaradi kršenja zakona o prepovedi oživljanja nacistične miselnosti. 31-letni nekdanji poklicni vojak avstrijske vojske in sin nižjeavstrij-skega svobodnjaškega politika je obtožen ustanovitve neonacistične skupi- ne Langenlois, aktivnega sodelovanja pri nacistični VAPO ter sodelovanja pri pripravah za (nasilen) prevzem oblasti. Sodišče razpolaga z obširnim obremenilnim gradivom, med drugim obstajajo dokumenti d aktivnem sodelovanju obtoženca v omenjenih neonacističnih organizacijah. Sodišče nadalje razpolaga celo z video-posnetki, na katerih Schimanek uči mlajše člane skupine usmrtitve nasprotnikov. Kazenski okvir zaradi oživljanje neonacizma je v Avstriji od deset let zapora do dosmrtne ječe. (L L.) Za in proti Erhardu Buseku Razprava DUNAJ - V več tednov trajajočo razpra-vo o bodočem pred-sedniku ljudske stranke (ĆVP) se je konec tedna vklučil minister za gospodarstvo VVolfgang Schiis-sel. Kot pred njirn koroški deželni glavar Christof Zematto, se je Schiissel jasno izrekel za sedanjega predsednika stranke in podkanclerja Er-harda Buseka in ga označil za »izvrstnega strankinega predsednika«, za poraz pri državnozborskih volitvah 9. oktobra leta 1994 pa da so bili krivi ostali, ker so vodili »beden volilni boj«. V razpravo pa je znova posegel tudi častni predsednik stranke in zunanji minister A. Mock. V pogovoru za politični magazin Profil je napovedal, da je zanj resen kandidat obrambni minister Werner Fasslabend, ki bi proti Buseku nastopil na zveznem kongresu ČVP 22. aprila v Linzu. V igri pa je tudi še Josef Hochtl, državni poslanec in predsednik delojemalske organizacije ČVP. Hochtl se je včeraj mudil na Koroškem, ni pa hotel svoje morebitne kandidature ne potrditi ne zavrniti-Zelo jasno pa je na konferenci namignil-da je zanj zamenjava na vrhu ljudske stranke neobhodna Ivan Lukan ISTRA Federalisti naj bi pripravljali »revolucijo« REKA - Istrski federalisti, ki menijo, da je mogoče Istro spremeniti v republiko, tudi verjamejo, da polotok lahko vstopi v Evropo tudi brez Hrvaške. Na čelu skupine regionalistov je Ivan Pauletta, eden od ustanoviteljev Istrskega demokratičnega zbora (IDS), o katerem v nekaterih krogih menijo, da pripravlja »revolucijo« po vzoru kninskih upornikov. Pauletta, ki v hrvaški javnosti velja za »jastreba«, trdi, da se Evropa ne bo mogla združiti prek nacionalnih držav. Prepričan je namreč, da so nacionalne države zgodovinski anahronizem. Takšna razmišljanja v vrstah IDS niso redka, vodilni polo-toški politiki pa jih čedalje pogosteje glasno izražajo in s tem izzivajo bes javnosti, saj je za mnoge »prave« Hrvate, kakršen je denimo Franjo Tuđman, država nad vsem. Celo občasne nepristranske razprave o tem, kako bi bilo mogoče urediti nacionalno državo, da bi kar najbolj učinkovito delovala, imajo nekateri za narodno izdajo. Za vladajočo hade-zejevsko garnituro - obrambnega mi- nistra Gojka Suška, podpredsednika sabora Vladimirja Seksa, Vica Vuko-jeviča, Luka Bebiča in njihove somišljenike - je namreč lastna država končni cilj slehernega Hrvata. Dokler institucija države ne bo vzpostavljena »na vsaki pedi hrvaške zemlje« torej razprave o demokraciji, zaščiti človekovih pravic, svobodi informiranja torej ogrožajo temeljni narodni interes. V takšnih okoliščinah »oče naroda« Franjo Tuđman, ki mu nasprotniki očitajo, da je slaba kopija svojega zagorskega rojaka Tita, seveda trdno drži v rokah vse niti centralistične države. Dino De-beljuh, saborski poslanec iz Buj, pravi, da je Tuđman prezaposlen, zato poziva člane HDZ, naj odprejo oči, dokler je še čas, saj »utegnejo prihodnjič uzreti samo še temo«. Precejšen del opozicije se boji, da bi se utegnil Tuđman, ki ne odloča le o strateških vprašanjih vojne in miru, pač pa tudi o tem, kdo bo vodil teniško reprezentanco in kako se bo imenoval najbolj priljubljeni hrvaški nogometni klub, preleviti v di- Goran Moravcek ktatorja. Vladimir Bebič, neodvisni poslanec z Reke, je pred kratkim zastavil javno vprašanje, kaj bo s Hrvaško, če bi že bolehni in ostareli predsednik nenadoma zbolel. To je nedvomno tabu tema, enako kot vprašanje, do kod segajo pooblastila države, ki je mnoge Hrvate, potem ko so o njej dolgo sanjarili, krepko razočarala. V ozračju, kakršno danes prevladuje na Hrvaškem, se zamisli istrskih regionalistov, zlasti zagovornikov federalizacije države, zdijo Hrvatom bogokletne. Vseeno pa vodilni ljudje HDZ ne najdejo pravega odgovora na istrske izzive, zato se odnosi med polotokom in Zagrebom čedalje hitreje krhajo. Očitno je, da Istrani svoje zahteve radikalizirajo, čeprav ostro zavračajo obtožbe, po katerih naj bi nameravali Istro iztrgati iz objema hrvaške države. »IDS nasprotuje spreminjanju državnih meja, se pa zavzema za drugačen, bolj liberalen mejni režim,« pravi Dino Debeljuh. Regionaliste, ki od Zagreba in Ljubljane zahteva- jo, naj se dogovorita in vzpostavita »mehke« državne meje, podpira italijanska manjšina. Istrski Italijani se namreč ne strinjajo s tem, da bi se morali kot enotna narodnostna manjšina dveh republik nekdanje Jugoslavije zdaj razdehti. Simpatizerji Ivana Jakovčiča, prvega človeka IDS, verjamejo, da je različne nacionalne interese Hrvatov, Italijanov in Slovencev mogoče uskladiti z oblikovanjem regije brez meja. Ta naj bi se po prvotnih načrtih raztezala od Preluka pri Opatiji do italijanskega Milja, po najnovejših Jakovčičevih zamislih pa naj bi zavzemala kar celo območje razširjene nekdanje Julijske krajine. Pokrajine naj bi se na tem prostoru trdneje povezale med seboj, v odnosih z nacionalnimi državami - Hrvaško, Slovenijo, Italijo in Avstrijo - pa bi uživale visoko stopnjo avtonomije, vključno z lastnim parlamentom. Zagovorniki federalizma verjamejo, da bi imela Istra kot republika občutno večje možnosti za povezovanje z drugimi evropskimi območji. »Regija ne smemo enačiti z državo,« poudarja Pauletta, ki je prepričan, na je regionalizem pravi odgovor na vse nacionalne izzive, ne le na Hrva' škem, ampak v vsej Evropi. Furi Radin, predstavnik italijanske manj' šine v saboru, meni, da je regionaii zem nujnost in potreba: »To je edinj istrski izhod v Evropo. Je beg 0 anarhičnega, avtoritarnega in centra lističnega hrvaškega vsakdana.« Nekateri hrvaški strankarski prva ki se načelno sicer strinjajo z Ea(r. nom, nasprotujejo pa potezam, ^ Istro oddaljujejo od Hrvaške. Elnj Martinčič, nekoč predsednik IDS, je prestopil k Mesičevim narodnja kom, obtožuje Jakovčiča in Pauletto. da pokrovitelje istrskega vstopa evropske integracije iščeta med ezu li in italijanskimi neofašisti, ki ^ dali vse, da bi bil polotok znova it31 Ijanski. Tudi zato marsikdo prec®) sumničavo posluša zatrjevanja ms onalistov, češ da ne delujejo Pr° hrvaškim interesom, pač pa si sK šajo izboriti le višjo stopnjo lokam samouprave. GLASBA Stojan Kuret o začetnih korakih in o glasbi nasploh V četrtek bo v Kulturnem domu koncert abonmajske sezone Glasbene matice. Nastopila bo Camerata Labacensis pod vodstvom Stojana Kureta, kot solistka pa bo na klavir igrala Tamara Raseni. Skupina Camerata Labacensis bo večer prej nastopila v Gorici, sicer v okviru sezone centra Komel. V goriskem Kulturnem domu bo s skupino igrala pianistka Valentina Pavio. Camerata Labacensis. komorni orkester RTV Slovenije Ze vrsto let uspeSno nastopa doma in v tujini, snema za radijske in televizijske programe. Njegov bogati repertoar gre.od Baroka do sodobne glasbe. Posebno mesto je namenjeno domačim skladateljem. Stojan Kuret je diplomiral v klavirju na tržaškem konservatoriju. Studij dirigiranja je zaključil na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se nato Se izpopolnjeval v Italiji in Nemčiji. Že med Studijem je prevzel Mladinski pevski zbor GM, s katerim je prejel visoka priznanja. Pred Štirimi leti je ponovno obudil Mešani zbor J. Gallus, ki ga je 1. '45 ustanovil profesor Ubald Vrabec. Danes poučuje na tržaškem konservatoriju in vodi APZ T. Tomšič. »Dirigirati sem zaCel slučajno. Ko sem bil Se študent na GM, me je profesor Demšar vprašal, Ce bi prevzel Mladinski zbor. Star sem bil 17 let in sploh nisem premišljal, da bi se profesionalno vrgel v to dejavnost. Vendar me je ideja pritegnila in sprejel sem predlog. Vpisoval sem se na razne tečaje, nabral sem si izkušnje... Da sem sploh dokončal Studij, se moram zahvaliti svojim staršem, ki so bili bolj "trmasti” kot jaz. Kot otrok sem se -kot vsi - raje podil za žogo. Sele kasneje sem spoznal, da mi glasba daje posebno zadoščenje. Nastop pred publiko mi je Predvsem želja, da drugim pokažem svoja prepričanja, ali boljše, iskanje "svoje resnice". Jana Radovič Končni izdelek ni nikoli definitiven... Kot pri branju knjige spoznaS novega avtorja, novo delo, tako tudi v glasbi, in že to spoznanje je veliko zadoščenje. S tega vidika se mi zdi posebno zanimiva sodobna glasba: prvi si, ki zaorješ vanjo. Pri tako imenovanem klasičnem repertoarju je publika "razvajena" in že vnaprej sugestionirana od raznih posnetkov velikih interpretov. Upravni odbor GM me je letos zaprosil, da bi program usmeril v 20. stoletje. Kot vezno nit sem si zamislil dela D. Šostakoviča. Ta mi je posebno blizu, toda zadnje Čase se ga je malo izvajalo. Zato sem si želel, da ga predstavimo v različnih sestavah: violinska sonata, sonata za violončelo, kvartet,... Na tem koncertu bomo izvajali njegovo Komorno simfonijo, to je instrumentacija njegovega osmega kvarteta (Barshai). Napisan je bil v treh dneh, po obisku v porušenem Dresdenu po 2. svetovni vojni. Vsebina je mrka, otožna skozi celo skladbo. Ta je ena izmed Sostakovicevih partitur, ki je bila posvečena žrtvam nasilja, vojne, skratka to je skladba primerna za današnji Cas. Se ena zanimivost. Šostakovič začenja temo s toni DC Es H. To so njegove začetnice v nemščini. Ta tema se previja skozi celo skladbo, v stilu kot je delal Bach in drugi skladatelji. Izvajali bomo tudi Con-certo grosso G. Prevorska, ki praznuje letos 80-letnico. Povabili smo ga na koncert in upam, da se bo povabilu odzval. Zdi se mi pošteno, da ga s tem počastimo. Sledila bo Slovenska rapsodija P. Merkuja. Vključuje štiri ljudske pesmi. Zelo zanimiva skladba. Iz tega programa nekoliko izstopa Haydnov koncert. 2e vrsto let je odbor usmerjen, v to, da se tudi našim mladim glasbenikom nudijo možnosti nastopanja. Zal je izbira skladb s tovrstnim ansamblom omejena zgolj na klasični repertoar. Glede izbire repertoarja bi Se nekaj dodal. Na koncertih so se izvajale skladbe večina iz začetka stoletja, stoletje, ki sedaj poteka h koncu. Glasba kot umetnost je izraz Časa. Ce je življenje bolj surovo, polno konfliktov, tudi glasba ne more biti drugačna. Tako je danes ta bolj ostra, medtem, ko je večina publike Se zmeraj navajena le na blaga sozvočja. Seveda je prav, da se izvaja tudi klasični repertoar, moramo pa se zavedati, da je izraz določenega obdobja. Priznam, sodobno glasbo je težje sprejemati. Od svojih koncertov mi je ostalo v spominu sodelovanje s fagotistom S. Azzolinijem in s pianistko Dubravko TomSiC. Tudi sam se udeležujem tekmovanj. Ta pa so "dvorezni meC“... Lahko je izziv; meriš se s sovrstniki, spoznaS tehnično in interpretacijsko raven drugih, nastopaš pred strokovno publiko. V teh pogledih so gotovo pozitivna. Na začetku šem bil tudi skeptičen do dela v studiju. Je zelo duhomorno delo, nimaš odgovora publike, zadoščenje aplavza. Z leti pa sem uvidel, da je pomembna dokumentacija. Glasba na koncertu izzveni in nic vec ne ostane. Posnetek je odraz Časa in lastnega dela v njem. Ne glede na zvrsti obstaja le dobra in slaba glasba. Sam imam zelo rad jazz. Najprej sem spoznal Cisto klasični, nato pa improvizacijski jazz. Sodobni Črpa iz klasičnega, vendar idejno in harmonično razvija nove smeri. Sam sem bolj pristaš teh novih sodobnih smeri. Zadnje Čase me zelo zanima likovna umetnost. Rad hodim na razstave, pogovarjam se s slikarji. Privlačujejo me bolj sodobne smeri. Od koncerta v Trstu si želim, da bi bil najprej sam zadovoljen z izvajanjem. Poustvarjalci smo "egoisti". Najprej delaš iz lastnega veselja, program izbiraš po lastnem okusu in ga nato posreduješ. Veliko zadoščenje pa je, ko uspes s svojim izvajanjem zadovoljiti in prepričati publiko.« Slikarska razstava po vzorcu poezije V obliki poeziji, pod tem naslovom razstavlja te dni v bivši cerkvi San Sre-gorio v Sa-cileju Lu-dovica Cantarutti (na sliki). Razstava bo odprta do 10. aprila, in sicer vsak dan v popoldanskih urah, ob sobotah in praznikih poa tudi dopoldne. ■ Z BO RO V S KO P E T J E Velik uspeh pevskega zbora Vesela pomlad na tekmovanju v Rimu Nataša Sosič Fabjan ‘1*1^r »Želimo peti z vsem svojim srcem,« je geslo zbora Psalmos iz Litve, najboljšega zbora drugega mednarodnega pevskega tekmovanja Orlando di Lasso, ki je potekalo od 11. do 15. marca v Rimu. Na tem tekmovanju je sodeloval tudi MPZ Vesela pomlad z OpCin, ki je za to priložnost naštudiral Štiri slovenske in eno italijansko pesem. V soboto, 11. marca, se ni Se danilo, ko je MPZ Vesela pomlad z zborovodjo Francem PohajaCem, harmonikarjem Denisom Nova-tom in spremljevalci odpotoval z avtobusom na pot proti Rimu. Po krajših postankih so prispeli v zgodnjih popoldanskih urah v Rim, nakar so se napotili v obmorsko mestece An-zio, kjer je organizator, Courtial International, preskrbel prenočišče. Zvečer je bil v cerkvi sv. Ignacija v Rimu otvoritveni koncert deškega in moškega zbora "Cappella Musicale Pon-tificia", ki je pod vodstvom mojstra Domenica Bartoluccija izvedel koncert sakralne glasbe. Ze v nedeljo zjutraj pa je MPZ Vesela pomlad sodeloval pri masi v baziliki sv. Petra in gregorijansko petje Sestindvjsetih sodelujočih zborov, udeležencev tekmovanja, ki so prišli iz Francije, Nemčije Avstrije, Nizozemske, Mehike, Kolumbije, Hrvaške, Madžarske, Brazilije, Španije, Litve in Italije, je naredilo mogočen vtis na vse prisotne; posebno pozornost so pritegnila dekleta openskega zbora, ki so za to priložnost oblekla tržaške ljudske nose (na slild z Denisom Novatom)). Ves dan je bil promet v rimskem mestnem središču kaotičen zaradi maratona, ki je privabil veliko atletov in radovednežev. Zato se je moral tudi openski zbor prilagoditi vrvežu milijonskega mesta. Popoldne je zbor oblikoval v cerkvi Loretske Matere božje nedeljsko mašo za Slovence, ki živijo v Rimu. Maso sta darovala za msgr. Lojzeta Škerla frančiškan pater Miran Spelic in g. Milan Matjaž. Sledil je krajši koncert v cerkvi, nato pa so se pevke s harmonikarjem Denisom Novatom podale na stopnišče pred Trajanovim forumom, v neposredni bližini spomenika Vittoriano, in zazvenela je slovenska ljudska pesem ob igrivi spremljavi diatonične harmonike. Veliko poslušalcev in radovednežev se je zbralo okrog mladinskega zbora in sredi Rima je bilo slišati v polmraku, ko so se že prižgale prve luci, slovensko pesem. Pisan sprevod ljudskih noš se je nato vil do beneškega trga, kjer je avtobus Čakal mlade pevke, da jih odpelje v Anzio, saj jih je v ponedeljek Čakal naporen dan. Jutro je v obmorskem letovišCarskem kraju ob tirenski obali obetalo lep in sončen dan. Med vožnjo v Rim se je mrzlično pričakovanje za nastop stopnjevalo, dokler se niso pevke predstavile v veliki dvorani Palazzo della Cancelleria pred komisijo mednarodnega pevskega tekmovanja Orlando di Lasso. Sestavljali so jo glasbeni mojstri: Spanec Pa-blo Colino, Slovenec Jože Fiirst, Italijan Aldo Policardi in Nemca Gerhard Rabe in Hans Schlaud. Sobotni žreb je določil, da je pred Veselo pomladjo v kategoriji otroških zborov nastopil uveljavljeni in priznani ”Chor d er Huttenschule" iz Halleja v Nemčiji, opoldne pa so prišla na vrsto openska dekleta. Kot prvo so pod vodstvom zborovodje Franca Pohajaca zapele pesem Ivana Florjanca Plapolaj luC, sledile so Grbceva Pomladna ladja, Colacicchijeva II ragno e la mosca, Moc pesmi Radovana Gobca in rezijanska v priredbi Pavleta Merkuja Zeleni polog. Nastop mladih pevk je bil v mogočni dvorani, ki jo krasijo freske italijanskih umetnikov, enkraten. Ubra- no petje, sončni obrazi, slovenski šopek na dragocenih nošah, so ustvarili idealno koreografijo. Takoj po nastopu je bilo začutiti, da sta napetost in živčnost popustili, na vsakem obrazu je bilo zaznati občutek radosti in veselja. Prepričanju, da so bile predstavljene pesmi dobro zapete, je sledila popoldanska sprostitev. Pevkam, zborovodji in spremljevalcem se je pridružil skladatelj Ivan Florjane in skupaj so odšli najprej v kitajsko restavracijo, nato pa je skladatelj Ivan Florjane vodil ogled nekaterih zgodovinskih zanimivosti od trga Navona, Pantheona, Montecitoria, Trinita dei monti, Piazza di Spagna, Fontana di Tre-vi... pa spet na avtobus, kajti zvečer je bilo v veliki restavraciji na EUR-u družabno srečanje sodelujočih zborov. Po večerji se je vsak zbor predstavil z ljudsko pesmijo. Najprej so bili na vrsti zbori, ki so prišli iz najbolj oddaljenih držav. Živahni južnoameriški ritmi, otožnost petja severnih dežel, občuteno petje Špank, je postopoma uvajalo v posebno atmosfero in dajalo občutek, da pesem ne pozna meja. Kot gostiteljica je zadnja nastopila Italija in zastopala so jo mlada dekleta Vesele pomladi s slovensko pesmijo. Uvedle so tudi družabnost, saj je petje ljudske Mi se imamo radi ob spremljavi diatonične harmonike privabilo udeležence ostalih zborov, da so se strnili v krog in med prisotnimi je prevladalo razigrano vzdušje. Samostojno točko je imel na mednarodnem večeru Denis Novato. Družabnost se je nadaljevala Se dolgo v noc, a pevke so morale opolnoči v 70 km oddaljeni Anzio, kajti v torek zjutraj je bila v avditoriju Augustinianum 'v Rimu na vrsti razglasitev zmagovalcev. Velika dvorana modernega avditorija je bila že nabito polna, ko je v zadnjem trenutku prispela Vesela pomlad. Spregovoril je glavni organizator dr. Hans Albert Courtial in v imenu prisotne komisije poudaril pomen in uspešnost mednarodnega tekmovanja Orlando di Lasso. Vesela pomlad je za svoje dovršeno petje prejela 88, 6 točke, srebrno odličje in nagrado za najboljšo izvedbo ljudske pesmi. Uvrstitev je omogočila sodelovanje na celovečernem koncertu v baziliki Sant’An-drea della Valle v rimskem središču, kjer je nastopilo deset najbolje uvrščenih zborov. Koncertu so prisostvovali predstavniki oblasti in številno občinstvo, ki je zbrano sledilo petju. Poleg organizatorja je spregovoril mojster Pablo Colino, ki je z vzpodbudnimi besedami nagovoril prisotne. Podčrtal je vlogo zborovskega petja in pomen mednarodnih tekmovanj ter se zahvalil vsem sodelujočim. Pevske obveznosti so se v torek zvečer sklenile. Zaradi pevskega nastopa je bil popoldne ogled mesta skrajšan, zato pa je ostal Cas za nakupe spominčkov le v sredo zjutraj, ko je po ogledu Koloseja opoldne že Čakal avtobus in vožnja proti domu. V petih dneh so udeleženci potovanja doživeli v Rimu veliko lepega, zanimivega in vzpodbudnega. Naj gre zahvala vsem, ki so pripomogli, da .je prišlo do sodelovanja na mednarodnem natečaju, predvsem zborovodji, korepetitorki Zdenki KrižmanCiC, starSem in društvom, ki so dala na posodo tržaške ljudske noše. Poplačan za trud in vztrajnost pogostih pevskih vaj, se bo MPZ Vesela pomlad predstavil domačemu občinstvu ”z vsem srcem" v petek, 24. marca, ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Ob pevski točki bo tudi prestavitev kasete Muzikant iz Trsta, ki jo je harmonikar Denis Novato pred kratkim posnel v studiu Zlati zvoki. Vabilo vsem na drugačen, vesel večer. KULTURA Torek, 21. marca 1995 NA KRATKO FILM / MICHAEL DOUGLAS IN RAZKRITJE Pariški knjižni sejem PARIZ (dpa) - Francoski premier Eduard Balladur je svečano odprl pariški knjižni sejem. V svojem otvoritvenem govoru je poudaril, da se je treba v kulturi izogibati pravilom svobodnega tržnega gospodarstva: »Ce hočemo, da se bo francoska kultura razvijala tudi v bodoče, in da bomo imeli tudi v prihodnosti literaturo, romane in pesmi, se moramo v kulturi izogibati tržnemu gospodarstvu.« Usoda literature pa naj bi bila povezana z usodo filma, televizije in radia. Balladur je tudi poudaril, da gre pri tem za prizadevanja, ki so v »nacionalnem interesu«. Potem ko je Francija na pogajanjih o splošnem sporazumu o trgovini in carinah (GATT) uspela uveljaviti posebne pogoje za francosko kulturo, se zdaj bori tudi za to, da bi na francoski televiziji prikazovali čim manj tujih produkcij. Balladur se je po svojem nagovoru navzočim podal na enourni sprehod po knjižnem sejmu, na katerem letos 1556 založb razstavlja svoje izdelke. Pričakujejo, da bo sejem obiskalo skoraj 200 tisoč ljudi. Plesni festival v Cannesu PARIZ (AFP) - Prvi dan letošnjega 10. mednarodnega plesnega festivala v Cannesu, ki bo potekal med 22. in 28. marcem, bo otvorila švicarska skupina Mauricea Bejarta, zaključili pa elani ameriške skupine Lucinda Childs. Vsak dan bosta na sporedu dve predstavi, skupno bo nastopilo 16 plesnih skupin. Ladko Korošec 1920-1995 LJUBLJANA - S smrtjo Ladka Korošca (20. marca] smo Slovenci izgubili mednarodno priznanega opernega in koncertnega pevca ter interpreta buf-fo vlog. Ladko Korošec se je rodil 3. avgusta 1920 v Zagorju ob Savi. Petje je Študiral na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu profesorja J. Betetta. Ze v mladosti je obiskoval dramsko Solo GM in sodeloval v amaterskih gledališčih, poklicno pa je začel nastopati v ljubljanski Drami. Od leta 1941 je delal v Operi SNG Ljubljana in bil do 1971. leta eden njenih najpomembnejših solistov. Spominjamo se ga kot odličnega igralca in pevca z izjemno dikcijo. Se posebej se je uveljavil v komičnih opernih vlogah, znan pa je bil tudi po vrsti vlog iz slovenske operne literature. Gostoval je v Številnih najimenitnejših opernih hišah v Evropi, Aziji, Afriki in Ameriki. Ustvaril je več kot sto mzličnih vodilnih vlog, med katerimi se slovensko operno občinstvo Se posebej spominja vlog Figam (W. A. Mozart, Fi-garova svatba), Leporella (W. A. Mozart, Don Juan), Dona Pasquale (G. Doni-zetti, Don Pasquale), Dona Bartola (G. Bossini, Seviljski brivec), Sančo Panse (J.-E.-F. Masseneta, Don Kihot) in drugih. Nastopal je tudi kot koncertni pevec. Po upokojitvi je z nastopi po slovenskih krajih ostal zvest svojemu občinstvu in o tem napisal knjigo Na tista lepa pota. Izredno pomembno delo Ladka Korošca ni priznano Sele posthumno, saj je Se za časa Življenja prejel številna priznanja: tri Prešernove nagrade (1949, 1959, 1978) in Betettovo nagm-do (1988). (T. F.) Zakritost seksizma Po Usodni privlačnosti in Prvinskem nagonu M. Douglasa tudi v Razkritju ogroža ženska LJUBLJANA - Michael Douglas si v zadnjem času izbira vloge moških, ki so žrtve nenasitne zenske spolne želje. V Usodni privlačnosti ga je ogrožala fatalna Glenn Glose, v Prvinskem nagonu inteligentna in »usodno privlačna« Sharon Stone, v Razkritju pa nadrejena Demi Moore. Prva in zadnja vloga imata kar nekaj skupnih točk - Douglas igra poročenega moža, in če je v prvem se pristal na izvenzakonski koitus, se mu je tokrat odpovedal (iz izkušnje prvega filma se je vendarle nečesa naučil). Toda rezultat je slabsi. Ce ga je v Usodni privlačnosti ženska ogrožala samo v privatni sferi, v Prvinskem nagonu v javni, ga v Razkritju ogroža v obeh. Demi Moore namreč ne samo prevzame položaj, ki je bil namenjen njemu in s tem celo postane njegova Šefinja, temveč poseže tudi v njegovo intimno okolje, saj na zaslišanju podrobnosti o njunih nespodobnostih posluša njegova žena. Z razvojem enakopravnosti žensk se občutek ogroženosti pri moških stopnjuje, in prav ti trije filmi so svojevrsten kazalec tega stopnjevanja. Razkritje je najbolj zakrit od vseh omenjenih filmov. Zakrit v tem, da seksistične predpostavke, ki so v obeh prej omenjenih filmih Se jasno razvidne, in to prav preko značilne čr-no-bele karakterizacije ženskih likov, režiser Barry Levinson spretno zakrije in ovije v prepletanje odnosov kompleksnih moških in ženskih likov. Na ravni karakterizacije (tako moških kot Zenskih likov) se je izognil čerem stereotipnosti spolnih vlog, prav tako pa je na ravni podobe subtilno orisal samoumevnost nekaterih predpostavk moškosrediščne družbe. Tako Douglasovo gledanje za privlačno žensko prikaže s subjektivnim pogledom kamere, ki počasi drsi od njenih nog navzgor, njegovo bežno in vsakdanje, zanj neproblematično tleskanje tajnice po zadnjici, verbalno ocenjevanje med moškimi nove šefinje glede na njen privlačen videz in podobno. Vendar se jim ni mogel v popolnosti izogniti - in to prav v izhodiščih. Kajti že sama tema - spolno nadlegovanje - za katerega je znano, da so v 95 odstotkih tožnice ženske - obravnava s stališča moškega, ki je spolno nadlegovan. Izbor je sicer opredljen z literarno predlogo Chrichton'ovega romana, toda simptomatično je že to, da se je Hollywood odločil ravno za ekranizacijo tega dela, ne pa na primer kakšnega od medijsko odmevnih primerov, v katerih je bila to-žnica ženska, in ki jih je bilo v zadnjih letih kar lepo število. Ta izbor ponovno dokazuje, da je Hollywood še vedno reproducent seksističnih vzorcev obnašanja in da je njegov ciljni gledalec beli moški srednjih let. V filmu tako slišimo tudi več izjav v stilu (sledečo iz ust Douglasove žene): »Zakaj si jo tožil, jaz nadlegovanje trpim že dolgo, pa še nisem šla tako daleč s samoljubljnostjo, da bi zaradi tega šla v javnost.« Torej tožiš, če si samoljuben. Njegova tajnica ga sicer ni tožila, se pa ji je po lastni izkušnji nadlegovanja za svoje »samoumevnosti« opravičil. Douglasov lik je kompleksen, lik njegove žene prav tako, zato pa je lik »ogroževalke« izključno negativen, izražen le preko njene podobe v javnem življenju, ne da bi omogočil gledalcem, da bi se preko njene - bog ne daj - lepše podobe v osebnem življenju (tako kot v primeru Douglasa, čeprav je on pozitivec v obeh sferah) poistovetil tudi z njo. Je pač simbol ženske na oblasti in krilatice »Spolno nadlegovanje ni vprašanje spola, ampak moči«. S čimer se lahko samo strinjamo, toda žal je moč še vedno v rokah moških. Vesna Rojko r Demolition Group Deep True Love; funk/punk/pop rock; kompaktni disk ali kaseta; izdalo SMG Ljubljana, distribucija Dallas, cena 2.252 tolarjev. Demolition Group so se poleg rockovskega delovanja uveljavili tudi na drugih področjih. Uspešno sodelovanje z Matjažem Pograjcem pri predstavi Roberto Zucco (SMG, 1994) je imelo za posledico ponovno združitev sil za predstavo Butterendfly (SMG in Glej, 1995). Na plošči Deep True Love (v prevodu Globoka in resnična ljubezen) je glasba iz obeh predstav. Novinarji uglednega angleškega glasbenega časopisa New Mu-sical Express so jo označili za »...jam session Dr. Feelgooda ter roadijev Killing Joke po zaužitju obilnih količin poživil«. Avtorji glasbe so Demolition Group razen dveh skladb, ki so si jih izposodili pri g. Pucciniju, za tri skladbe pa so si izposodili ameriško pevko Evening. Skupina je bila ustanovljena leta 1983 z imenom Gastrbajtrs in si je utrla pot s hitom Japanci rade za nas (v prevodu Japonci delajo namesto nas). PR Paradise 3001 Sunspots; ambientalna plesna glasba; 65 minut; uvaža NIKA; cena 2.800 tolarjev. The Grb, Orbital, Eat S tatic, Aphex Twin, Banco De Gaia, Psykik Warriors Ov Gaia; Paradise 3001: Koliko je pravzaprav »glasbenikov iz spalnic«, vse noči bolščečih v kompjuter, vrtečih gumbov na sample-rju, tipk pritiskajočih, asocialnih, mamila goltajočih, redko zunaj se pojavljajočih ljudi? Za majhno vojsko, vam pravim. Za majhno vojsko stotnikov, od katerih vsak na pravem plesišču ob pravem času ukazuje več sto ljudem. To niso navadna plesišča, niti to niso navadni ljudje. Vendar so pripadniki plemena, ki pleše; podobno kot glasbenikom, ki jih hranijo z ritmičnimi vzorci, jim je dosti do tega, da se izgubijo v ritmu, vsa sredstva, ki peljejo k temu posvečenemu cilju, pa so dovoljena. Sploh pa, kaj hudiča pomeni »ambientalna plesna glasba«? Ce je ambientalna, ni ritmična, torej se nanjo ne da plesati, in obratno. Vprašanje je težko, in mogoče bo pravilen odgovor nanj podala Sele naslednja generacija plesalcev. Do takrat se kopamo v neubesedljivem, v neZnih ritmih, ki podlagajo mantrično preproste melodije, ki spet predstavljajo pojme, kot Modra lava, Transtromer in Zemlja proti Vesolju. Mogoče bo izvedencem bolj jasno za kaj gre, če povem, da prihaja zadeva z Nizozemske. (M. P-) KONCERTI Od baročne in resne glasbe do popa V veliki dvorani Slovenske filharmonije bo nocoj ob 18. uri zaključni koncert nagrajencev 24. tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije. V četrtek pa se bodo na evropskem koncertu ob 19.30. uri predstavili tudi prvonagrajenci nacionalnih tekmovanj iz Nizozemske, Švice in Slovenije. Na gradu Fužine bo nocoj ob 20. uri nastopil Ramovš Consort. Ljubitelji opere si lahko jutri na odru ljubljanske Opere ogledate premiero Donizettijevega Ljubezenskega napoja. Iz cikla Mini koncert lahko v Vodnikovi domačiji jutri ob 18. uri prisluhnete klarinetistu Tomažu Kmetiču. V četrtek in petek bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma ob 19.30. uri koncert orkestra Slovenske filharmonije s solistoma violončelistom Aleksandrom Rudinom, oboistom Matejem Sarcom in flavtistom Alešem Kacjanom. V KUD France Prešeren bo v četrtek nastopil Jani Kovačič, v prostorih Kluba CD pa Oliver Dragojevič. V petek bo v portorškem Avditoriju na slavnostnem koncertu ob 80. obletnici skladatelja Uroša Prevorška nastopil Komorni orekster RTV Slovenija. V ponedeljek pa lahko v Slovenski filharmoniji ob 19.30. uri prisluhnete violinistki Maji Cerar in pianistu Gerardu Wyssu. (T. F.) Društvo slovenskih skladateljev, ki je bilo ustanovljeno 22. decembra 1945, je strokovno združenje skladateljev in glasbenih piscev. Njegovi člani se zavedajo dejstva, da mora biti slovenskim glasbenim ustvarjalcem odprta pot za neposredno mednarodno kulturno sodelovanje s svetom. O njegovi zgodovini: Predzgodovino društva lahko vežemo na založniško politiko Glasbene matice (1872-1945) in vrsto glasbenih revij, kot so Novi akordi (1901-1914), Pevec (1921-1938), Zbori (1925-1934), Nova muzika (1928-1929), ki so načrtno izdajale dela slovenskih skladateljev. 1965. leta je DSS ustanovilo svoj Koncertni atelje. Delavnica je tako v 27-ih letih predstavila veliko število novih komornih skladb in s tem obogatila zakladnico slovenske komorne ustvarjalnosti, ki predstavlja del identitete slovenske umetnosti. Atelje si je pridobil ugled elitnega glasbenega salona v Ljubljani, kjer se srečuje- jo strokovnjaki in ljubitelji umetnosti. Splošne in redne dejavnosti: Ena temeljnih nalog DSS je, kot nam je sporočil njegov tajnik Maks Strmčnik, tiskanje slovenskih skladb, zato so slovenski skladatelji leta 1954 ustanovili svojo založbo Edicije DSS, ki jo od leta 1971 vodi Ivo Petrič. Založba avtorsko založniško ščiti, tiska, zastopa in propagira dela slovenskih skladateljev. Društvo enkrat na leto pripravi tudi koncert z naslovom Noč slovenskih skladateljev, ki predstavlja prerez celotne glasbene ustvarjalnosti pri nas. Po obšimosti in zgoščenosti programa je Noč slovenskih skladateljev vsekakor med prvimi na svetu. Po osamosvojitvi Slovenije pa je DSS pričelo aktivno delovati tudi na mednarodnem področju in si pridobilo status rednega člana v mednarodnih združenjih, pomembnih za skladatelje. Naslov: Društvo slovenskih skladateljev, Trg francoske revolucije 6, 61000 Ljubljana, tel./fax. 061/213-487. Pripravlja: Tanja Fajon Janez Gregorc (Foto: Tihomir Pinter) Janez Gregorc, predsednik Društva slovenskih skladateljev: »S pljuskom demokracije je v nas pljusknilo tudi neverjetno veselje, da se primerjamo z bolj razvitimi državami. Pojava tako organiziranih umetniških društev, kot jih imamo pri oas, v tujini ne poznajo, torej jih moramo, Ce želimo biti vsaj približno enako razviti, ukiniti. S tem se slovenski glasbeniki strinjamo. Prosimo le, da ne bi istočasno pozabili Se na nekaj dnigin manjših podrobnosti, primerjave: Prispevek za kulturo v teh državah ni sramotnih 0, 70 odstotka družbenega bruto prt>i-zvoda kot pri nas, temveč 1,5 do 2, 5 odstotkov. Zanimivo je, da Avstrijo, ki je edina država, ki prispeva za kulturo veC kot za vojsko, prenekateri razglašajo za državo jodlarske kulture. Tudi sponzorstvo in donatorstvo sta zunaj ustaljena praksa in ne farsa kot pri nas, kjer se podjetju na račun sponzorstva odbije 0,2 odstotka od davčne osnove in ne od samega davka-Podatek, da TV Slovenija na leto plača TeleComu 210 milijonov SIT za fizične storitve pri pobimnju TV naročnine, fa izplačilo celotnih avtorskih honorarjev pa kar tri kmt manj, }6 prav tako dovolj močan pokazatelj, kako visoko ceno ima slovenski glasbenik. Naj nam torej nosa demokratična in suverena država ne zameri, če se glasbeniki oprijemamo svojega društva, preko katerega smo se doslej povezovali s sorodnimi društvi po svetu, skrbeh za pretok informacij in se trudili za promocijo slovenske glasbe.« ________JAPONSKA / PORUŠIL SE JE MIT JAPONSKE PRESTOLNICE, VARNE PRED TERORIZMOM_ Nevaren bojni strup sarin moril ljudi v tokijski podzemni železnici Šestih mrtvih in več kot 3.000 zastrupljenih - Policija mrzlično išče krivce za atentat TOKIO - Včerajšnji atentat z ZivCnim strupom v tokijski podzemni Železnici je terjal življenje Šestih °seb in povzročil približno 3200 zastrupitev. Oblasti so že razglasile, da je to bil nameren poskus Oinozicnega poboja, doslej pa se nihče ni prevzel odgovornosti za atentat. Premier Tomiici Muraja-ttia je po izredni vladni seji uradno izjavil: »Tega dejanja ne morem dovolj strogo oceniti.« Vojaške enote, specializirane za tovrstne pri-Biere, so takoj začele ke-Diično dekontaminacijo šestnajstih postaj tokijske podzemne železnice, kjer se je hkrati zaCel Siriti živčni strup. Po prvih podatkih, ki jih je Posredovala tokijska policija, je umrlo Sest oseb: Pet potnikov ih uslužbenec podzemne železnice, ki je skusal odstraniti sumljivo posodo z živčnim strupom. Zastrupljenih je bilo kar 3227 oseb, ki so jih nemudoma sprejeli v 105 bolnišnic japonskega glavnega mesta. Šestnajst zastrupljenih je v kritičnem stanju, večina Potnikov pa je bila le la-^je zastrupljena in je bolnišnico lahko zapu-stila skoraj takoj. Na zdravljenju je ostalo le še 603 oseb. »Menimo, da so atentatorji uporabili živčni strup sarin,« je izjavil Sigeaki Hinohara, pri-jnarij bolnišnice St. Lu-ke’s Hospital v četrti Tsukiji v vzhodnem delu Tokia. Njegov namestnik Jukio Matsuji je dodal, da so simptomi zastrupitve motnje vida, bruhanje, glavobol in te-Zave pri dihanju. Strokovnjaki za kemično orožje domnevajo, da je atentat skupinsko delo, saj se je živčni strup zaCel Siriti skoraj hkrati na 16 postajah, jUalo po osmih zjutraj po krajevnem Času. KeiiCi tsuneiši, profesor družbenih ved na univerzi ^anagava, je novinarjem dejal: »Ce bi bil atentat dejanje kakšne politične organizacije, bi ta verjetno že prevzela odgovor-d°st zanj, zato menim, da napad ni imel pose-nih političnih ciljev.« Tsuneisi je stroko-vnjak za zloglasno japonsko raziskovalno skupino Enoto 731, ki se Je ukvarajala z bakterio-.°sko in kemično vojno tn je med drugo sveto-vno vojno na Kitajskem opravila vrsto poskusov 113 ljudeh. Tudi drugi znanstveniki so mnenja, a lahko s sarinom ra-vnajo samo strokovnjaki ^organsko kemijo. . dor je vodil operacijo, Je gotovo znal ravnati s 0 snovjo, saj je sarin v ednji fazi proizvodnje eto nevaren,« je dejal Žunji ISikura, profesor etnije na tokijski znan-stveni univerzi. Sarin so izdelali nem- tah. Čeprav ga na Japonskem ne izdelujejo, ga nekatere bližnjevzhodne države izdelujejo že od leta 1945. Sarin je na Japonskem razburil duhove že junija 1994: v mestu Matsu-moto v osrednji Japonski so se skozi odprta okna stanovanj in hiš namreč zaceli širiti strupeni hlapi, ki so povzročili smrt osmih oseb in hudo zastrupitev kar dvesto prebivalcev. Doslej Se niso aretirali storilca skrivnostnega dejanja, tokijska policija pa ni sporočila, ali je atentat v Tokiu povezan z incidentom v Matsu-motu. »Taka dejanja proti nedolžnim osebam so zaničevanja vredna. To je strahoten poskus množičnega umora,« je na tiskovni konferenci izjavil vladni predstavnik Kozo Igaraši. »Nemogoče je, da bi to storila ena sama oseba,« je še dejal in zaključil: »Čeprav so podrobnosti v zvezi z nesrečo še nepotrjene, kaže, da ni šlo za dejanje enega samega neuravnovesenca ali za naključno nesrečo.« 26-letni uradnik Nori-hiro Takahasi je izjavil, da je videl posodo z bojnim strupom. »Na ploščadi sem videl paket, zavit v papir in pokrit s prozorno plastično vrečko. V njem sta bili dve steklenici, iz katerih je uhajala neka tekočina. Sel sem mimo paketa in stopil na prosto. Kakšnih petnajst minut pozneje, ko sem bil na poti v pisarno, se mi je nenadoma zazdelo, da je sončna svetloba postala slepeča, pogled se mi je zameglil, začutil sem, da me stiska v prsih, vrat mi je nenadoma otrdel, glava pa me je začela boleti.« 31-letni prodajalec Hideaki Kuma-haši je opisal dogajanje, potem ko so mu ukazali, naj zapusti vlak na postaji KodenmaCo: »Medtem ko smo Čakali na ploščadi, so se tri osebe zgrudile.« Kumahaši, ki se zdravi v bolnišnici St. Luke’s, je dejal, da je videl, da so številni ljudje bruhali na ulici pred postajo. Nekateri potniki so izjavili, da so v vrvežu videli moškega s plinsko masko, drugi pa naj bi videli moškega s temnimi očali, ki je puščal pakete na vlakih in na ploščadih. Policija ni komentirala teh izjav, vendar je na delu že več kot tristo preiskovalcev. Policija in poznavalci za zdaj še ne vedo, zakaj je do za-hrbtenga atentata sploh prišlo. Reševalci pomagajo ranjencem pred vhodom na postajo podzemne železnice (AP) »Opravičilo« je za številne zgrešeno TOKIO - Medtem ko preiskovalci iščejo krivce za včerajšnji atentat med pripadniki japonske mafije in neke neobudistiCne verske sekte, pa se že Siri domneva, da je zanj kriva japonska skrajna desnica. Premier Tomiici Murajama naj bi se ob 50-letni-ci konca druge svetovne vojne slovesno opravičil za vse gorje, ki ga je storila japonska cesarska armada. Kar 270 poslancev (tudi iz vladnih vrst) se je temu uprlo in v nekaj dneh zbralo kar 4,5 milijona podpisov ljudi, ki nočejo, da bi se Japonska opravičila. Japonska je bila Ze večkrat prizorišče nepojasnjenih zločinov. Lani junija je v Matsumotu »neizkušen« agronom pri mešanju kemikalij povzročil nastanek strupenega oblaka, ki je ubil sedem, zastrupil pa približno 50 ljudi. Zadevo so arhivirali, agronom pa je na prostosti. ____BOJNI STRUP, Ki PREKINE ŽIVČNA SPOROČILA_ Sarin je močnejši od aizena RIM - ZivCni bojni strup sarin je izdelal nemški kemik Gerhard Schrader leta 1938, tako da je v strokovni literaturi znan tudi pod nazivom German-B. Ta bojni strup, ki je dvajsetkrat močnejši od arzena, je zmes organskega fosforja (fosforne kisline), alkohola (izopropiličnega), dušikovega fluora in drugih kemikalij. Tekočina je zelo hlapljiva, tako da se ozračje s sarinom kar hitro nasici, v zaprtem prostoru pa je sarin še učinkovitejši. Ze 0,01 miligrama na kilogram telesne teže je človeku usodno, ker sarin onesposobi prenos živčnih sporočil. Po kašlja- li dru znanstveniki med 8° svetovno vojno. ne- ruP je dvajsetkrat Urnejši od ciankalija, J deluje tako, da ohro-v V2ivCni sistem in clo-e a ubije v nekaj minu- Samo tri leta se borijo proti Jakuzi TOKIO - Japonska mafija, znana pod imenom Jakuza, ima na Japo-skem približno 60 tisoč »zaposlenih« in 25 tisoC privržencev. K tem je treba še dodati jakuze, ki delujejo v ZDA, na Filipinih in na azijskem jugovzhodu, tako da ni pretirana številka, da ima Jakuza na plačilnem seznamu skoraj sto tisoč ljudi. Tradicionalno se ta mafija ukvarja s finančnimi in nepremičninskimi špekulacijami, prekupčevanjem z mamili, izkoriščanjem prostitucije, hazardnimi igrami in izsiljevanjem. V zadnjem času se japonska Jakuza ukvarja tudi z ilegalim priseljevanjem in prekupčevanjem z orožjem. V sodelovanju z rusko mafijo je baje vpletena tudi v prekupčevanje z jedrskim materialom iz nekdanje Sovjetske zveze. Po približnih ocenah ustvari letno za 1500 milijard jenov prometa in je globoko zakoreninjena v japonski družbi. Oblasti so se začele proti njej sistematično boriti šele pred tremi leti, ko so aprila 1992 sprejele zakon, ki je Jakuzo uvrstil med mafijske organizacije. Policija je v teh letih zaprla številne voditelje, a pojava ni omejila, dosegla je le, da ima Jakuza zdaj manj privržencev, a več »zaposlenih« jakuz. Prisvajajo si vse imetje privržencev TOKIO - Po trditvah nekaterih bi lahko storilce včerajšnjega atentata v tokijski podzemeljski železnici poiskali med pripadniki neobudi-stične verske sekte Aum Sinrikio (Učenje renicej. Sekto je leta 1986 ustanovil takrat Sele 31-letni Soko Asahara, ki je trdil, da ga je Buda »razsvetlil«. Ta neobudistična sekta ima svoj osrednji sedež v Fudžino-miji pod sveto goro Fudžijama. Ker od svojih privržencev sejeta zahteva, da ji v zameno za osvoboditev od zemeljskih strasti izročijo vse imetje, je bila že večkrat predmet sodnih preiskav. Njeni privrženci hodijo bosi, oblečeni pa so v preprosto belo tuniko. Teb neobudi-stov je na faponskem nekaj več kot deset tisoč, sekta pa se širi tudi v Moskvi in na ruskem Daljnem vzhodu. Zanjo je značilna izredna strogost in fanatizem, za zdaj pa preiskovalci še nimajo dokazov, da bi za njo nastajal finančni imperij. Vsekakor pa vodstvo sekte preprečuje svojim privržencem, da bi se vrnili v normalno življenje. Tako je policija pred dvema dnevoma aretirala tri voditelje, ker so ugrabili nekega mladega privrženca, ker se je njegova družina uprla tej verski izbiri. nju nastopijo dihalne težave, bolečine v trebuhu, bruhanje, nekoordinacija mišičevja, krči, paraliza in končno smrt. Že 35 miligramov sarina v kubičnem metru zraka onesposobi vsakega vojaka brez zaščitne opreme. Smrtna koncentracija pa je od 70 do 100 miligramov na kubični meter. Ta strup prodre v človeški organizem predvsem prek dihal, a tudi skozi kožo, tako da sta edino zaščitno sredstvo plinska maska in neprepusten kombinezon. Tako oblečeni pa so vojaki skoraj nesposobni za vojaške akcije. Prav zato imajo vojske posebna zdravila, ki nekoliko omilijo smrtonosne učinke sarina. V zalivski vojni so imeli zavezniški vojaki tri protisarinske sisteme. Prvega so sestavljale tri avtomatične injekcijske brizgalke z dvema miligramoma atropina, drugega tri brizgalke s 600 miligrami pralidosimskega klonira, ki ga je bilo treba vbrizgniti po atropinu za vnovično vzpostavitev mišične aktivnosti, tretjega pa tri brizgalke z 10 miligrami diazepama, ki naj bi preprečil krče, če bi se kljub atropinu vseeno pojavili. Poleg tega so imeli v Zalivu še posebne napihljive hlače, ki so poti- skale kri iz nog proti trupu. Ob teh vojaških zdravilih proti sarinu pa je treba zastrupljencem čim prej pomagati v zdravstvenih ustanovah. Naj-večjo skrb morajo posvetiti predvsem dihalom, ki so kljub samodejnemu vbrizgu atropina skoraj vedno poškodovana. Živčne pline je prepovedal že ženevski protokol iz leta 1925, nato pa še mednarodna konvencija o kemičnem orožju iz leta 1972. Nemci sarina v drugi svetovni vojni niso uporabili, ker so se bali, da bi jim zavezniki vrnili milo za drago. Vesti o uporabi tega živčnega bojnega strupa v vojaških spopadih po drugi svetovni vojni so protislovna in nezanesljiva, ker bi lahko šlo za kakšen drug živčni strup. Vsekakor pa so bojne strupe uporabile po drugi svetovni vojni najrazličnejše armade egiptovska v vojni proti Jemnu (1965-67), vietnamska v Laosu in Kambodži (1975-1980), sovjetska v Afganistanu (1979-1988) in iraška proti Kurdom in šiitom (1985-1988). Le ZDA, nekdanja SZ in Irak so priznali, da imajo v svojih vojaških arzenalih tudi sarin. Po mnenju vojaških izvedencev pa imajo, ta bojni strup tudi armade drugih držav, med katerimi predvsem Libija, Burma, Kuba, Peru, Etiopija, Vietnam in Angola. Sarin je navsezadnje še kar cenen in preprost bojni strup, ki ga lahko izdelajo v vsakem boljšem laboratoriju. Izurjen kemik pa ga lahko naredi že v obrtniškem labo- ratoriju s pomočjo dveh v kmetijstvu rabljenih kemikalij, ki jih spoji s pomočjo acetonitrila (metilcianila), posebnega topila, ki je prav tako v prosti prodaji. Operacija seveda ni preprosta, zato je profesor Tadaši Mijasaka z japonske univerze Sova prepričan, da so sarin izdelali ljudje, za katere kemija skoraj nima skrivnosti. Okužbe našmskm platnu RIM - Strupeni plini in okužbe so pogosto navdihovali filmske režiserje. Vohunstvo, nesreče, kriminal: to so filmske zvrsti, v katerih so režiserji najpogosteje posegali po strupenih plinih. Klasični film za to je Goldfinger, v katerem se James Bond zoperstavi pustolovcem, ki so hoteli s pomočjo strupenih plinov izropati Fort Knox. Poleg tega filma pa je verjetno najbolj znan Cassan-dra Crossing, film o vlaku, v katerem se znajde okuženec z virusom, ki so ga pripravile tajne službe za bakterološko vojno. Uspešnica je tudi Andromeda Roberta VVisea, ko astronavti nehote prinesejo na Zemljo virus iz vesolja. Torek, 21. marca 1995 HRVAŠKA / RAZKOL V HDZ Naveličani Tudmanovih kompromisov ZAGREB - Odkar se je hrvaški predsednik Tuđman vrnil iz Kebenhavna in VVashingtona, kjer se je dogovoril o spremenjenem mandatu mirovnih sil, mu nasmeh Se ni izginil z obraza. Vendar pa vsi niso prepričani, da sta predsednik in njegova diplomacija res povlekla hvalevredno potezo. Tuđmana je zaradi njegovega popuščanja pod ameriškimi pritiski prva napadla opozicija, kar je povsem razumljivo. Javnosti pa 'v teh dneh postaja jasno, da je predsednik republike zaradi svojih odločitev postal tudi tarča napadov določenih krogov znotraj lastne stranke. Desnica oziroma radikalni del vladajoče HDZ (to je tista struja, M se zavzema za radikalne poteze predvsem v odnosih s Srbi) namreč ostro nasprotuje Tudmanovi popustljivosti in ne sprejema »kozmetičnega popravka« mandata modrih Čelad. Desnici je dovolj »kompro- misarskega in omahljivega« Tuđmana, piše reški neodvisni Časopis Novi list, ki se sklicuje na zaupne vire. Hadezejevski radikalci so svoje nezadovoljstvo najbolj očitno izrazili na sestanku poslanskega kluba, kjer so se Tuđmanu odkrito posta-vili po robu. Zanimivo je, da »trda struja« najmočnejše hrvaške stranke pričakuje, da jo bo v napadih na Tuđmana podprla opozicija. Kot ocenjujejo politični poznavalci, pa je opozicija v tem trenutku »ponižana in razžaljena«, saj se je pri odrekanju gostoljubnosti Unproforju posta- vila na Tudmanovo stran, slednji pa je nato v Koben-havnu napravil bliskovit »salto mortale«. Opozicijske stranke so tako pri svojih volilcih izgubile dobršen del verodostojnosti. VeC kot logično je, da imajo Tudmanove mednarodne »akrobacije« povratni učinek na domači politični sceni. Ko se je glasovalo o odpovedi mirovnim silam, je bila Hrvaška enotna, zdaj pa mora vsakdo - tako opozicija kot združenje pregnancev in sama HDZ - zavzeti nova politična stališča. Po drugi strani Tuđman vztraja pri trdivtvi, da Hrvaška po zaslugi njegovih potez ohra- nja mednarodno priznane meje, pri čemer naj bi bila še zlasti pomembna podpora Združenih držav. In dejstvo je, da si bo redkokdo upal trditi, da Hrvaška ne potrebuje tako modlih zaveznikov, kot so Američani. Ce je bil Tuđman do včeraj pod silovitim pritiskom mednarodne skupnosti, potem je danes pod (ne ravno šibkim) pritiskom domače politične javnosti in celo strankarskh kolegov. Toda, sodeč po dosedanjih izkušnjah, bo hrvaški voditelj tudi tokrat našel izhod iz navidezno slepe ulice. Nedvomno mu gre trenutno na roko »Čas za premislek«, ki so si ga vzeh Združeni narodi, preden sprejmejo novo resolucijo. Ko pa bo Madeleine Albright uskladila svoje poglede z ruskimi, francoskimi in britanskimi in bo ugledala luC sveta nova lisitna Varnostnega sveta, bo zadeva tako ali tako »ad acta«, pa Ce bo Tuđman v Zagrebu žel pohvale ah grajo. Tiste posameznike, ki preglasno »razgrajajo« in vnašajo neslogo v vrste vladajoče stranke, pa najverjetneje Caka izgon, kakršnega sta nekoč že doživela Mesič in Manolić, ki sta danes na hrvaškem političnem prizorišču povsem obrobni figuri. Darko PaviCiC BLIŽNJEVZHODNI MIROVNI PROCES Atentat Hamasa v Hebronu V VVashingtonu so se začela izraelsko-sirska pogajanja JERUZALEM, VVASHINGTON (Reuter, dpa) - V Hebronu na Zahodnem bregu so palestinski skrajneži, pripadniki mihtantnega krila PLO Hamas, v noči na ponedeljek napadli turistični avtobus in ubili dva Izraelca, več potnikov pa je bilo ranjenih. Razbesnjeni Zidovski priseljenci, ki živijo na tem območju, so kmalu po tem, ko so izvedeli za incident, napadli nekaj palestinskih trgovin v Hebronu. Posredovati so morale celo izraelske oborožene sile. Vojska je postavila tudi številne cestne zapore in nadzorne točke, saj so izraelske oblasti v Hebronu v upanju, da bodo dobile v pest atentatorje, prepovedale izhod iz mesta. Izraelska vlada pa je v Her-bron poslala nove vojaške enote, ki naj bi poskusile preprečiti morebitne maščevalne akcije tamkajšnjih židovskih priseljencev. Na včerajšnjem srečanju predstavnikov vseh židovsldh naselji na Zahodnem bregu so med drugim ostro napadli vlado premiera Ji- caka Rabina in njen predlog, ki predvideva umik izraelske vojske z nadzornih točk okrog palestinskih naseljih na Zahodnem bregu. Židovski predstavniki vladi med drugim očitajo, da svojim državljanom ni sposobna zago-taviti varnosti in da Palestincem preveč popušča. Po njihovem mnenju naj bi prav to spodbudilo palestinske skrajneže k terorističnim aktivnostim. Tudi v Jeruzalemu so včeraj potekale protivladne demonstracije. V VVashingtonu pa so se medtem za strogo zaprtimi vrati začele priprave na izraelsko-sirska pogajanja o nadaljevanju mirovnega procesa na Bližnjem Vzhodu. Izraelski veleposlanik v ZDA Itmar Rabinovich in njegov sirski kolega VValid el Moualem se bosta sešla danes, je povedal uslužbenec izraelskega veleposlaništva, ki pa ni želel biti imenovan. Hkrati bodo v VVashingtonu potekali tudi pogovori med vojaškimi pre-stavniki obeh držav. Ena od žrtev atentata v Hebronu (Telefoto: AP) SVET Morebitni umik bo vodil Nato BRUSELJ - NaCrt umika modrih Čelad iz Bosne, ki ga pripravlja Nato, bo kmalu izdelan, izvedli pa naj bi ga s pomočjo najmanj 40 tisoč dodatnih vojakov in z letalsko podporo, so sporočili iz dobro obveščenih virov. V načrtu popolnega umika iz Bosne je vojaško poveljstvo Severnoatlantske zveze predvidelo udeležbo vseh kontingentov modrih Čelad držav Članic. NaCrt številka 40.104 z naslovom »Neomajni trud« predvideva, da bo umik potekal pod poveljstvom ameriškega poveljnika Severnoatlantske zveze za južno Evropo, ki ima sedež v Italiji, pomagal pa naj bi mu francoski poveljnik Unproforja. Operacija, za katero bo zeleno luč prižgala OZN, naj bi trajala tri ali štiri mesece, »ce bo vse potekalo po nacrtu«, je povedal eden od vojaških predstavnikov. Iz Bosne naj bi se umaknilo približno 24 tisoč pripadnikov modrih Čelad s celotno opremo in oborožitvijo, s 6000 vozili in 9000 zabojniki. Ameriška udeležba pri operaciji »Neomajni trud«, Ce bo potekala v skladu z obljubami Billa Clintona, naj bi bila omejena na Bosno. Kljub temu je precej diplomatov in vojaških analitikov v Evropi prepričanih, da ameriški vojaki ne bodo stopili na bosanska tla. Umik naj bi potekal po običajnih poteh, ki vodijo proti morju (iz Sarajeva v Split in PloCe), po katerih navadno vozijo vozila modrih Čelad, pri njem pa naj bi sodelovale evropske Čete. Umik naj bi varovale intervencijske Čete Nata, katerih sedež je v Nemčiji, poveljuje pa jim britanski general. Odigrale naj bi poglavitno vlogo v Bosni, so še sporočili iz dobro obveščenih krogov. Pri teh enotah naj bi ustanovili tudi generalštab s sedežem v Kiseljaku (v bližini Sarajeva), ki bi usklajeval in poveljeval operaciji umika modrih Čelad iz Bosne. Francozi naj bi podvojili število svojih vojakov, kar pomeni, da bi se sedanjim modrim Čeladam pridružilo še pet tisoč mož, Nemčija pa naj bi zagotovila 2000 mož za logistiko, ki naj ne bi stopili na bosansko ozemlje. Tudi Portugalska je že zagotovila 800 mož, ki naj bi sodelovali pri umiku. NaCrt o umiku modrih Čelad je postal predmet precej napornih pogajanj med Evropejci in Američani. Očitno so Evropejci na Čelu s Francijo in Veliko Britanijo privolili v zamisel, da ameriški vojaki ne bi stopili na bosanska tla, v zameno za to pa so dobili ključna poveljniška mesta v operaciji. Pariz naj bi zahteval, da sedanji poveljnik Unproforja general Bernard Janvier ne bi bil samo namestnik ameriškega generala Leighto-na Smitha, poveljnika Nata za južno Evropo v Neaplju, pac pa naj bi skrbel za »kopenski del operacije«. Pogajalci so francoski zahtevi menda ugodili. Philippe Rater/AFP Spopad za ribe na mrtvi točki BRUSELJ (Reuter) - PredstavniJd Evropske komisije so ponovili, da imajo španski in portugalski ribici pravico loviti grenlandske morske liste v mednarodnih vodah pred novofundlandsko obalo. »Ladje Evropske zveze imajo v teh vodah vse ribolovne pravice,« je poudaril Marco Zatterin, tiskovni predstavnik evropske komisarke za ribolov. »Želimo, da bi spor rešili v okviru Severnoatlantske ribolovne organizacije (NAFO).« Vendar izrednega sestanka NAFO, ki bi moral biti ta teden, ne bo. Kanadčani namreč menijo, da zaradi njihovega spora z evropskimi ribici (še) ni treba sklicevati sestanka rilmlovne organizacije.__ ALBANIJA TUJA VLAGANJA Grških poslovnežev ne zanimajo politični spori ll'*.'- .V; TIRANA - »Dobrodosh v Albaniji -vaša Coca Cola« je mogoče prebrati ob vstopu v Tirano. Torej ni nobenega dvoma več, da je kapitalizem prišel tudi v to najrevnejšo evropsko državo. Tuje družbe, Id bi rade našle nove trge, gradile in služile denar, so posejala prva semena tržne ekonomije tudi v državi, ki je bila več kot pol stoletja zastrta z železno zaveso. Prvi so prišh v postkomunistično Albanijo grški poslovneži, ki se zdaj najbolj zavzemajo za to, da bi bili odnosi med sosednjima državama kar najboljši - le tako bi se nemudoma lahko lotili poslov. »Mi smo na prvi bojni črti, smo tisti, ki se zavzemamo za Čimbolj odprto mejo,« meni Ilias Katsuris, Cigar mešano podjetje s pomočjo tiranskega distributerja po vsej Albaniji prodaja pivo L6wenbrau, ki ga varijo v Grčiji. »Boljši ko bodo odnosi, bolj bodo cveteh posli.« Poulični prodajalci, ki ponujajo od klobas do strojnega olja, so se kot gobe po dežju razmnožili po vsej Albaniji, ki je še vedno pretežno kmetijska dežela in je bila donedavna šolski primer stalinističnega gopodarstva. Zanemarjena prestolnica, v kateri so nekdanji komunistični voditelji več kot 40 let živeli v visoko obzidani Četrti, skriti očem javnosti, se zdaj lahko pohvali s prvimi prestižnimi trgovinami, v katerih ponujajo italijansko keramiko in dragulje. Do leta 1991 nihče ni smel imeti svojega avtomobila. Zdaj jih po Tirani kroži že več kot 300 tisoč, Albanci pa okušajo slabe strani pločevinaste gneče. »Tukaj je tako kot v Grčiji pred 50 leti, a se hkrati vse razvija hitreje kot v drugih vzhodnoevropskih državah,« je prepričan Katsuris. »Kakor hitro zaCne Grčija z izgoni nezakonito priseljenih Albancev, se ustavi dotok deviznih nakazil in nihče več ne kupuje piva,« še pojasni. Nesoglasja v minulih dveh letih, ki so ločevala državi, so škodovala poslom in povzročila veliko skrbi EZ in ZDA. Po veCmeseCnih diplomatskih povračilnih akcijah in izgonih, procesu zoper voditelje grške narodnostne manjšine v Tirani in množičnem izgonu nezakonito priseljenih albanskih delavcev iz Grčije zdaj obe drža- Dina Kvriakidou / Reuter vi izjavljata, da želita Cimprej zgladiti nesoglasja in se usmeriti v gospodarsko sodelovanje. Katsuris je bil elan poslovne delegacije, ki je spremljala grškega zunanjega ministra Karlosa Papuliasa med njegovim obiskom v Tirani. To je bil prvi obisk na tako visoki ravhi po lanskem maju, med njim pa je Albanija zaprosila Grčijo, naj ji pomaga odpreti vrata na njen in evropski trg. Grške družbe pa so že prej iztegnile svoje tipalke v Albanijo, skoraj neposredno po tem, ko se je leta 1990 sesula vlada prejšnjega režima. Grki so zdaj - kar zadeva neposredna vlaganja - na drugem mestu, in sicer takoj za Italijani. »Neposredno po zlomu komunistične oblasti se je razpasel kriminal. Prišlo je obdobje, ko smo se bali za svoje glave. Zdaj je policija veliko bolje organizirana, Albanija pa je razmeroma varna država,« je izjavil Konstantin Saran-topulos, predsednik enega najveejih grških gradbenih podjetij, ki gradi albanske ceste. Po podatkih grškega zunanjega ministra so doslej ustanovili sto novih grško-albanskih podjetij, v katere so vložili 50 milijonov dolarjev. Ugotavljajo tudi, da je 32 odstotkov albanskega uvoza v letu 1993, katerega vrednost je znašala 394 milijonov dolarjev, prišlo iz Grčije, 40 odstotkov pa iz Italije. Grški poslovneži pritiskajo na svojo vlado, da bi Cimprej prenehala s političnimi prepiri in stopila na stran tistih podjetij, ki so si dovolj zgodaj drznila stopiti na albanski trg. »V Albaniji bi morali imeti grško banko, vec poletov med Atenami in Tirano, vize pa bi morali odpraviti,« je izjavil Sarantopulos, predsednik KI Sa-rantopulos, podjetja, ki je leta 1993 ustvarilo 13 milijard drahem dobička (56, 5 milijona dolarjev). Njegova družba, ki je videla priložnosti na albanskem trgu še pred zlomom komunističnega režima, je podpisala pogodbo, po kateri bo zgradila trideset kilometrov dveh cest, ene, ki bo vodila od Tirane do Skadra, in druge, ki bo peljala do Podgradca na Ohridskem ježem. Projekta je podprla tudi Svetovna banka. Albansko gospodarstvo je še vedno odvisno od tuje pomoči in deviznih nakazil, ki jih domov pošiljajo alban- ski zdomci. Po mnenju nekaterih gospodarskih analitikov naj bi nakazila zdomcev še vedno predstavljala skoraj polovico domačega BDP. Po uradnih podatkih je lani vrednost BDP znašala tri milijarde dolarjev, kar pomeni, da se je njegov obseg v primerjavi z letom 1993 povečal za osem odstotkov. V okviru povračilnih ukrepov leta 1994 so Atene zatrjevale, da v Grčiji nezakonito dela približno 150 tisoč albanskih delavcev, ki vsako leto nakažejo svojim družinam 300 milijonov dolarjev-Tirana zagotavlja, da je teh delavcev več, in sicer 300 tisoč. Ti delavci so postali eno najveCjm jabolk spora med državama, skupaj z vprašanjem grške manjšine, ki živi v Albaniji, za katereo Atene ocenjujej0’ da šteje 300 tisoč pripadnikov, Tiran3 pa meni, da ta številka znaša le 60 i soC. Ko se je Albanija obvezala, da 0 spoštovala njeno veroizpoved in Jin zagotovila šolanje v njenem jeziku, so Atene obljubile, da bodo našle pot, P° kateri bi bilo bivanje albanskih delav cev v Grčiji - zakonito. Dina Kyriakidou / Reu^__ SVET ______ZRUŽENI ARABSKI EMIRATI_ Največji sejem orožja v Zalivu Abu Dobi želi kupiti vojaške helikopterje ABU DABI - V Združenih ameriških emiratih (ZAE) so v nedeljo odprli najveCji sejem orožja v Zalivu. V petih dneh bodo sklenili veliko večmiljonskih pogodb, med njimi tudi pogodbo o nakupu dvanajstih palubnih helikopterjev, ki jih želi imeti vlada v Abu Dabi-ju. Njihovo vrednost poznavalci ocenjujejo na 300 do 350 milijonov dolarjev. Arabski vojaški anlitik, ki je dobro seznanjen z obrambnim programom ZAE, je izjavil, da se za posel potegujeta le Se dva prozvajalca - ameriški Sikorsky s svojim sea-hawkom in francoski Ae-rospatialov El s panthe- rjem. Pred tem je za favorita veljal britanski VVest-land s super lynxom, vendar so ga oblasti ZAE zaradi prilagajanja zahtevanih sprememb črtale s seznama. Približno Šeststo proizvajalcev orožja se je zbra- lo na sejmu Idex ’95 v Abu Dabiju. To je že druga tovrstna prireditev v ZAE in ena največjih razstav orožja na svetu. Kot vse druge z nafto bogate arabske države tudi ZAE največkrat plačujejo kar z gotovino. Njihov vojaški program je eden največjih in zajema tudi nakup 80 bojnih letal dolgega dole-taa, prestreznikov, helikopterjev in fregat. Francozi so dolgoletni vojaški partner emiratov. Na prejšnjem sejmu orožja Idex Abu Dabi ’93 so ZAE naročili francoske tanke leclerc v vrednosti 3,62 milijarde dolarjev. Poleg tega že imajo tudi vrsto Aerospatialovih vodenih izstrelkov in heli- ja posel z Združenimi arabskimi emirati se poteguje tudi ameriško podjetje Sikorsk/ s palubnim helikopterjem Seahovvk kopterjev. Helikopter, ki ga ponujajo Francozi, je opremljen za boj s podmornicami, vendar ga je mogoče preurediti tudi za boj z ladjami na površju. Sikorsky je lani začel skupno podjetje z Združenimi arabskimi emirati, ki ga ti zahtevajo od dobaviteljev orožja. Zanimanje za protipodmorniski boj se je v tej arabski državi povečalo Sele pred kratkim, ko je Irak iz Rusije dobil dve tovrstni plovili razreda klio. ZAE in Irak so v sporu zaradi treh otokov v Zalivu. Napetost se je povečala, ko so Združene države sporočile, da je Irak namestil protiletalske rakete na otoke. Čeprav poznavalci ocenjujejo, da nakup palubnih helikopterjev ne bo imel neposrednega vpliva na izbor fregat, so mnogi prepričani o nasprotnem. Proizvajalci fregat na Idexu tekmujejo med seboj, vendar ZAE tega posla na sejmu se ne bodo sklenili. Nekateri viri zatrjujejo, da bodo emirati izbrali fregato type 21 ameriškega podjetja New-port News Shipbuilding, če bodo prej izbrali helikopter seahavvk. Nevvport je pred kratkim vložil 200 milijonov dolarjev v ladjedelnico v Abu Dabiju. To pomeni, da bo lahko ponudil znatno nižje cene od ostalih proizvajalcev -nizozemskega, nemškega in dveh britanskih. Ashraf Fouad / Reuter Torek, 21. marca 1995 Sporazum o neširjenju jedrskega orožja LONDON - Velike sile so zelo zaskrbljene, saj se bojijo, da konferenca o reviziji Sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT), ki se bo začela prihodnji mesec, ne bo izpolnila njihovih pričakovanj. Čeprav so bili ameriški, britanski, francoski in ruski predstavniki v zadnjih mesecih izredno dejavni, se je iz diplomatskih virov izvedelo, da predlog o časovno neomejeni veljavnosti NPT na konferenci ne bo dobil zadostne podpore. Sporazum o neširjenju jedrskega orožja, ki je postal mednarodnopravno obvezujoč leta 1970, je podpisalo več kot 170 držav. Predzadnji člen sporazuma določa, da velja 25 let. Pravico do posedovanja jedrskega orožja sporazum priznava le ZDA, Rusiji, Kitajsld, Franciji in Veliki Britaniji, medtem ko so se druge podpisnice vsaj uradno odrekle jedrski oborožitvi in se obvezale, da bodo jedrsko energijo izkoriščale izključno v miroljubne namene. Predstavniki stalnih članic Varnostnega sveta opozarjajo, da je tihotapljenje jedrskega orožja, ki je postalo izredno pereč problem predvsem po razpadu nekdanje SZ, huda grožnja mednarodnemu miru in varnosti. Poleg tega, opozarjajo vodilni zahodni diplomati, ne smemo pozabiti tudi na severnokorejske in iraške jedrske ambicije. Zahodne države, ki so se odločile, da bodo z vsemi sredstvi preprečile nadaljnje sirjenje jedrske oborožitve, se seveda zavzemajo zato, da bi sporazmn postal časovno neomejen. Številne dežele v razvoju temu nasprotujejo, saj menijo, da bi morale ZDA in Rusija najprej bistveno zmanjšati svojo jedrsko oborožitev ter podpisati sporazum o prepovedi jedrskih poskusov. Velikim silam očitajo hinavščino, saj naj bi te skušale ohraniti svoj ekskluzivni jedrski klub. Za časovno neomejeno veljavnost Sporazuma o neširjenju jedrskega orožja se mora izreči absolutna večina vseh podpisnic, se pravi 86 držav. »Po zadnjih podatkih naj bi se le približno 70 podpisnic strinjalo s časovno neomejeno veljavnostjo NPT,« je izjavil neki diplomat, ki ni želel biti imenovan, in dodal: »Verjetno bo tudi na konferenci, ki se začenja prihodnji mesec v NewTorku, precej podkupovanja in tajnih pogajanj.« Nekateri vidnejši predstavniki Clintonove administracije so že pred nekaj meseci izrazih upanje, da se bo večina podpisnic izrekla za časovno neomejeno veljavnost NPT, saj bi časovno omejeno podaljšanje veljavnosti Sporazuma po njihovem mnenju le pospešilo širjenje jedrske oborožitve. »V tem prime-ru bi se morala mednarodna skupnost soočiti z nekaterimi državami, ki skušajo pridobiti jedrsko orožje, da bi tako lahko uresničile svoje ideološke in ekspanzionistične cilje,« je pred kratkim izjavil ameriški predsednik Bill Clinton. Nekatere države, kot so denimo Izrael, Indija in Pakistan, ki naj bi imele jedrsko orožje, sporazuma Se niso podpisale. Arabske države in Iran pa Zahodu očitajo, da tolerira izraelskcr »predrznost« na tem področju predvsem zato, ker je židovska država glavni zahodni zaveznik na Bližnjem vzhodu. Diplomati menijo, da je nadaljnja usoda NPT odvisna predvsem od gibanja neuvrščenih, ki zdrtižuje več kot sto držav, ki se med hladno vojno niso želele opredeliti za enega od blokov. »Težko je napovedati, kako bodo glasovale neuvrščene države. Res pa je, da so številne neuvrščene države proti neomejeni časovni veljavnosti sporazuma,« je še dejal neimenovani diplomat. Nicholas Doughty / Reuter IZRAEL Jedrska skrivnost ministra Simona Peresa Bradlev Burston / Reuter DIMONA - Leta 1963 je predsednik Kennedy na sestanku v Beli hiši povsem zmedel izraelskega obrambnega ministra s preprostim vprašanjem: »Ah razvijate jedrsko orožje?« »Moral sem razmišljati bliskovito,« je v svojih spominih zapisal Simon Peres, sedanji izraelski zunanji minister. »Moj spontani odgovor je bil:‘Ne bomo prvi z jedrskim orožjem na Bližnjem vzhodu.’ Sčasoma je ta odgovor postal uradno izraelsko stališče o teni občutljivem vprašanju.« Tudi tri desetletja pozneje izraelski predstavniki niso pripravljeni vsaj deloma odgrniti tančice z jedrske skrivnosti. Svet v Peresu vidi neumornega Nobelovega nagrajenca, ki je bistveni Člen bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Toda v 50. in 60. letih je Prav ta varovanec očeta izraelske države Davida Ben-Guriona nadzoroval gradnjo skrivnostnega reaktorja v puščavskem mestecu Dimoni. Po nekaterih ocenah so atomski fiziki tam se- stavili več kot 300 jedrskih bomb. Nedavno je jedrska preteklost začela preganjati Peresa. Nanj se je zvalilo največje breme arabske diplomatske ofenzive, s katero poskušajo židovsko državo prisiliti k podpisu Mednarodnega sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT). Čeprav se bo aprila iztekel zadnji rok za podpis NPT, ni videti, da bi Peres obžaloval izraelsko zavračanje mednarodnega nadzora. Ko je bil še mlad uradnik, je bil izjemno vnet občudovalec jedrskega orožja. Reaktor v Dimoni je biograf Matti Golan ocenil kot »njegovo največjo ljubezen.« Peres je izjavil, da je izraelski jedrski program več let igral najpomembnejšo vlogo v njegovem življenju. V program se je vključil kot tridesetletnik leta 1953, ko je postal generalni sekretar v obrambnem ministrstvu. V istem desetletju je spretno prepričal francoske strokovnjake, da so pomagali pri razvoju reaktorja v samotni puščavi Negev, kjer so tudi precejšnje zaloge urana. Peres je za dosego cilja uporabil vsa sredstva, ženam francoskih inženirjev pa je obljubil celo lepotilni salon v puščavi. Vendar so jih ob prihodu pričakale le skromne barake. V svoji biografiji Peres pri opisu arhitekture reaktorja uporablja ognjevit besdnjak: »Gre za najlepši in najpri-vlačnejši industrijski kompleks v državi. Obkrožen je s čudovitimi palmami, ki se dotikajo puščavskega neba.« Ničesar pa ne pove o tem, kaj je znotraj. Mordečaija Vanunuja, edinega Izraelca, ki je to storil, so zaradi izdaje na skrivnem procesu takoj obsodili. Leta 1986 so namreč v Sunday Timesu objavili fotografije, ki so pričale o obsežnem jedrskem programu v Dimoni. Vanunuja so po hitrem postopku prepeljali iz Londona v Rim in nato v Izrael, kjer prestaja 18-letno zaporno kazen. Peresov odgovor Ken-nedyju je sprožil govorice o Dimoni, ki so jih Izraelci cenili kot vrsto za- straševalnega orožja. »Poznam Arabce, odrasel sem z njimi,« pojasnjuje Jaki Aburgil, ki se je iz Maroka v Dimom preselih leta 1962. »Nekaj smo morah imeh, da smo Arabcem vzbujali strah. Drugače bi se lahko zbrali in nas iztrebih, kot so to poskusih nacisti. Samo sijajen nasmeh Simona Peresa ni zadostoval.« Senca nacish-čnega genocida nad židi v drugi svetovni vojni je bila prav gotovo gonilo razvoja izraelskega jedrskega orožja, pojasnjuje pa tudi Peresov volilni poraz po ostrem boju z Menahemom Beginom leta 1981. Nekaj tednov pred volitvami je tedanji predsednik vlade Begin poslal izraelska bojna letala nad Irak. kjer so bombardirala jedrski reaktor blizu Bagdada. »Ce reaktorja ne bi uničili, bi se nad židovsko ljudstvo zgrnil novi holokavst,« je Begin povedal navdušenim Izraelcem. Novinarjem je sporočil, da je Peres operaciji nasprotoval, in tako za dlako premagal izzivalca. »Vedel sem, da v iraškem reaktorju ne morejo izdelah jedrskega orožja,« je v spominih zapisal Peres. Nasprotovanje NPT kaže, da svojega prepričanja o jedrskem orožju ni spremenil. Na nedavnem sestanku v VVashingtonu, kjer se je sešel z arabskimi voditelji, je bil nenavadno razdražen. Vznemiril ga je zlasti egiptovski zunanji minister Amir Musa, ki poskuša ves svet prepričah o nujno-sti mednarodnega nadzora Dimone. »Prišlo je do ostre izmenjave mnenj, toda Izrael svojega stahSča ne bo spremenil,« je po sestanku izjavil Peres. V Dimoni pa se medtem že porajajo strahovi, da iz reaktorja uhajajo radioaktivni delci. Kljub temu večina Izraelcev ceni grožnjo, ki jo Dimona predstavlja sovražnikom. »Peres naj kar obdrži svojo Nobelovo nagrado in si prihrani besede,« meni neka natakarica v Dimoni. »Menim, da je reaktor naredil več za mir kot vsa pogajanja skupaj.« Torek, 21. marca 1995 SPORAZUM O STABILNOSTI Preseči zapuščino hladne vojne PARIZ - Rusija je včeraj na konferenci o sporazumu o stabilnosti v Evropi kritizirala načrte zveze Nato, da bi v svoje vrste sprejela tudi nekdanje komunistične države. Kljub temu je 52 držav sprejelo sporazum o stabilnosti, ki naj bi presegel razmerja iz časov hladne vojne. Tik za tem, ko so zunanji ministri in voditelji vlad iz vse Evrope sprejeli dokument, ki vključuje tudi spoštovanje meja in etničnih manjšin, se je oglasila Rusija in načela eno najbolj žgočih varnostnih vprašanj Evrope. Ruski zunanji minister Andrej Kozirjev je na zasedanju dvodnevne konference dejal, da so načrti zveze Nato, po katerih bi med svoje članice uvrstil tudi države, kakršni sta Poljska in Madžarska, nevarni, in da bi veljalo več naporov posvetiti cilju, da bi se v varnostne strukture vključile vse države. »Zakaj hiteti, če s tem tvegamo ustvarjanje nove ločitvene črte?« se je vprašal Kozirjev in tako ponovil pogosto izraženi strah Moskve, da bi ostala osamljena. »Karkoli si že mislimo o Natu, je to še vedno vojaško zave- zništvo, ki so ga ustanovili v času, ko je bila Evropa razdeljena. Zamenjati bi ga moral nov model, ki bi temeljil na vsestranski varnosti.« Kozirjev se bo predvidoma v četrtek v Ženevi sešel z ameriškim zunanjim ministrom Warrenom Christophe-rjem, osrednja tema njunega pogovora pa bodo odnosi med Rusijo in zvezo Nato. Pred tem se je Kozirjev pridružil ministrom petnajsterice, držav srednje in vzhodne Evrope ter baltiških držav, ki so sprejeli več sporazumov o mejah in pravicah etničnih manjšin. Konferenco je odprl pred- EVROPSKA ZVEZA Odločno proti prevaram in umazanemu denarju BRUSELJ (Reuter) - Finančni ministri Evropske zveze so se v ponedeljek strinjali, da je v boju proti pranju denarja v petnajsterici treba storiti več. Sporazumeli so se tudi za skupno akcijo v boju proti prevaram, ki so krepko načele 80 milijard letnega proračuna petnajsterice. »Svet finančnih ministrov se strinja s stališčem Evropske komisije, da zahteva krepitev sistemov v boju proti pranju umazanega denarja tesnejše sodelovanje med različnimi organi oblasti, ki se sodelujejo v boju proti temu pojavu,« so v posebni izjavi zapisah finančni ministri. Ministri so bili zadovoljni s poročilom Evropske komisije o prevarah in pranju umazanega denarja, ki ga je predstavila v začetku marca. V njem je zapisala, da je v boju proti pranju umazanega denarja opaziti določen napredek. Bruseljska komisija mora končno poročilo oddati v osemnajstih mesecih. Ministri petnajsterice so se strinjali, da je treba za izkoreninjenje množičnih prevar treba storiti več na področju usklajevanja nacionalnih zakonodaj. Sporazum o okvirnem dokumentu, na temelju katerega bi sestavili načrt za ukrepanje, bodo predvidoma sprejeli 22. maja, ko se bodo I znova sešli na formalnem srečanju. V Burundiju ubili tri Belgijce BUJUMBURA - V napadu na konvoj v bližini burudnij-ske prestolnice je bilo v nedeljo ubitih pet oseb - trije belgijski državljani (zakonski par in njun otrok) in dva Burmidijca. Po še neuradnih podatkih so napad izvedli pripadniki skrajne hutujske milice, ki jo sestavljajo v glavnem nekdanji vojaki burundskih oboroženih sil. Novica o napadu je včeraj v središču Bujumbure izzvala spopade med pripadniki večinskega plemena Hutujev in manjšinskimi Tutsiji. Kot poroča državni radio, je življenje izgubilo najmanj pet oseb. (dpa) Elizabeta II. na obisku v JAR CAPETOVVN - Britanska kraljica Elizabeta h. je včeraj po 48 letih spet stopila na južnoafriška tla. V Gapetovvnu jo je z vsemi državniškimi častmi sprejel predsednik Nelson Mandela. V predsedniški palači je Elizabeta H. južnoafriškega voditelja za njegove zasluge nagradila z visokim kraljevskim odlikovanjem. Kraljica pa je prejela »Odlikovanje dobrega upanja«, najvišje priznanje Južnoafriške republike. Elizabeta h. je včeraj spregovorila tudi poslancem obeh domov južnoafriškega parlamenta. (Reuter, Telefoto: AP) SVET Konferenco v Parizu je odprl francoski premier Edouard Balladur sednik francoske vlade Edouard Balladur. V svojem nagovo-m je dejal, da ima Evropa pred seboj preprosto izbiro: ali bo prevzela glavno vlogo na svetovnem prizorišču - ah potonila v stare prepire, ki so v tem stoletju sprožili toliko vojn. Na predvečer pariške konference sta Madžarska in Slovaška podpisali ključen sporazum, ki naj bi pomagal etničnim manjšinam na obeh straneh. Romunija in Madžarska sta se neuspešno pogajali vso noč, ko sta se skušali sporazumeti o podobnem dokumentu, ki bi ga dodali približno 80 pogodbam sporazuma o stabilnosti. Nicholas Doughty / Reuter Sporazum o stabilnosti - Obvezujemo se, da bomb zdužili svoje napore za zagotovitev stabilnosti v Evropi. - Stabilna Evropa je Evropa, kjer ljudje demokratično izražajo svojo voljo, kjer se spoštujejo človekove pravice, tudi predstavnikov etničnih manjšin, kjer enakopravne in suverene države sodelujejo med seboj tudi prek meja in razvijajo dobre sosedske odnose. Stabilna Evropa je potrebna za mednarodni mir in varnost - Dobri sosedski odnosi dajejo prednost regionalnemu gospodarskemu razvoju, da bi zmanjšali gospodarske in socialne neenakosti, Id se stopnjujejo v napetosti, ter razviti sodelovanje prek meja, Id omogoča razvoj na področju gospodarstva, kulture, administracije, prost pretok ljudi, idej, dobrin in storitev. - Sporazum je za nas postal osnovna politična referenca za razvijanje odnosov med narodi vse Evrope. Zavezujemo se, da mu bomo nudih svojo pobtično podporo, tako individualno kot kolektivno. - Sporazum o stabilnosti v Evropi predajamo Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi in ji zaupamo, da ga bo izvajala. FINSKA / PARLAMENTARNE VOLITVE Zmagali socialdemokrati Se dolga pot do vladne koalicije - Manj glasov za ženske HELSINKI (Reuter, dpa) - Finskim socialdemokratom je uspelo. Paavo Lip-ponen bo postal mandatar za sestavo nove vlade, v parlamentu pa je zdaj 'rdečih’ 63 od 200 sedežev. Petnajst novih mandatov in 28, 3 odstotka glasov volil-cev je njihov največji uspeh po drugi svetovni vojni. Zmaga je bila pričakovana, saj je desnosredinska vlada premiera Eska Ahoja v svojem štiriletnem mandatu 'pridelala' eno najvisjih stopenj brezposelnosti v Evropi (skoraj 20-odsto-tno), njeni poskusi, da bi zmanjšala posledice recesije pa niso obrodili sadov. Socialdemokrati so pred volitvami nastopili z jasnimi napovedmi. Njihov stabilizacijski program predvideva zvišanje davkov na dodano vrednost in davkov na kapitalske dohodke ter novo obdavčitev elektrike. Lipponen je vo-lilcem glasno povedal, da jih čakajo težki časi. Čeprav socialdemokrati v svojem programu niso hib izvimejši od \dadajoče koalicije, so jim Finke in Finci izkazali zaupanje. Težko delo, ki so ga dobili na pleča z zmago na volitvah, se začenja že z izbiro koalicijskega partnerja. Predsednik republike Martti Ahtisaari je. napovedal, da se bodo pogajanja o sestavi vlade začela 29. marca, takoj po konstitutivni seji novega parlamenta. Mandatar Lipponen predvideva izvolitev nove vlade se pred prvim majem in namerava sestaviti široko, trdno koalicijo, v kateri njegovo vodilno mesto ne bo vprašljivo. Dosedanji predsednik vlade Aho je že ponudil sodelovanje, svoje Stranke centra v morebitni koaliciji, za mesto v vladi pa se zanimajo tudi konservativci, koalicijski partnerji centristov. Obe dosedanji vladajoči stranki sta na nedeljskih volitvah izgubih del glasov, vendar sta glede na pričakovan poraz prepričali dovolj volilcev, da lahko tudi praznujeta. Stranka centra je izgubila pet odstotkov glasov in ima z 19, 9 odstotka glasov 44 sedežev v parlamentu, kar je enajst manj kot prej. Konservativci so dobili 17, 9 odstotka volilnih glasov, kar je samo 1, 4 odstotka manj kot na volitvah leta 1991. Stranka zdaj namesto na Štiridesetih sedežih v parlamentu sedi na devetintridesetih. Poleg koalicijskih strank so bile poraženke na finskih volitvah tudi ženske. V dvestosedežnem parlamentu je bilo do zdaj 77 poslank, po volitvah pa jih bo 'samo' Se 67. Za evropske, pa tudi za skandinavske razmere je tretjina poslanskih sedežev v ženskih rokah Se vedno visoka številka, toda Finke so pričakovale, da bodo postale prve v zgodovini, ki jim bo uspelo prevzeti absolutno večino v državnem parlamentu. Volilna udeležba je bila tudi tokrat visoka, kar 72, 2 odstotna, čeprav je bila predvolilna kampanja izjemno nezanimiva. Stranke niso mogle vzbuditi pretiranega zanimanja med volilci, ker so ti zadnjih deset dni pred vohtvami navdušeno spremljali prenose tekmovanj s svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah v kanadskem Thunder Bayu. Mlačno se je odzval tudi finski finančni trg. Po objavi izidov volitev na helsinški borzi ni bilo resnejših sprememb, saj je zmaga opozicije potrdila napovedi. Tečaj finske marke ostaja trden, padla pa je donosnost vladnih obveznic, vendar je padec predvsem posledica rasti vrednosti nemških državnih obveznic na mednarodnih trgih. Finska se z izidom nedeljskih volitev pridružuje drugim skandinavskim državam, kjer so socialdemokrati v zadnjih letih prevzeli vodenje vladnih kabinetov. Volilci na severu Evrope so svojim politikom jasno sporočili, da si ne dovolijo odvzeti že tradicionalnih dobrin socialne države. Vprašanje cene vstopa v Evropsko zvezo in dilema »nevtralnost da ali ne« bosta bržkone Sele na dnevnem redu naslednjih volitev. -vv I A _...J'...j O čem pišejo drugje po svefu O konferenci o evropski stabilnosti »Postavlja se vprašanje, ali sporazum o stabilnosti v Evropi ne predstavlja le Se ene elegantne diplomatske akcije, katere glavni cilj je zavlačevanje širitve Evropske zveze na vzhod. Seveda je logično, da si EZ v svoji sredini Zeli le države, ki imajo rešeno vprašanje manjšin. Toda s članstvom Madžarske in njenih sosed bi se marsikateri problem rešil sam od sebe. Maksimalna prepustnost mej, evroregije in izenačitev življenjskega standarda - te logične posledice pristopa k EZ so po zahodnoevropskih izkušnjah najboljša zdravila za tako imenovane 'bolezni manjšin’. Balladurje-va prizadevanja v tem pogledu spominjajo na človekoljubno akcijo, pri kateri se pogajajo o delitvi vode iz cistern - kjer pa bi bilo veliko enostavneje, da bi že obstoječe vodovode podaljšali za nekaj kilometrov.« (Mlada fronta dnes, Praga) »Več kot slovesne in neobvezne obljube Balladurjeva naj-novejSa prizadevanja tako ali tako ne morejo prinesti. Vsaj dokler za srednje- in vzhodnoevropske reformne države ne bodo sestavili konkretnega integracijskega Voznega reda’. V njem bi morali natančno določiti mogoče oblike članstva v EZ m Natu, kar bi preseglo neobvezujoče dogovore o pridruženem članstvu in Partnerstvu za mir. Dvoshanski dogovori reformnih držav, kakršen je pogodba med Madžarsko in Slovaško, nikakor ne morejo nadomestiti takega načrta postopnega približevanja Evropi.« (Der Standard, Dunaj) O madžarsko-slovaSkem sporazumu »Zaradi podpisa madžarsko-slovaškega sporazuma o dobrem jsedstvu se je veliko izbojšalo mnenje, ki ga ima Evropa o celotni vzhodnoevropski regiji. Hkrati pa je izgubila na teži trditev, da je srednja Evropa zaradi etničnih napetosti nestabilno območje. Pokazalo se je, da so tudi majhne države srednje Evrope sposobne razkčne napetosti reševati s pomočjo kompromisov zahodnega sloga... Pogodba o dobrem sosedstvu pravzaprav se ne resi težav Madžarske in Slovaške, vodi pa v novo obdobje, v katerem bosta lahko obe državi svoja prizadevanja uveljavljali na bistveno drugačni osnovi.« (Magyar Hirlap, Budimpešta) O izidu finskih volitev »Zmago socialdemokratov bi lahko kaj hitro podcenjevali, če bi upoštevati dejstvo, da je stranka pričakovala Se boljši izid. Kljub vsemu pa je izid enkraten, in zdaj lahko opazujemo, kako se bodo socialdemokrati znašli v svoji novi vlogi vodilne stranke v državi. Socialdemorati so si kot prtljago v to novo obdobje prinesli splošno nezadovoljstvo Fincev z javnimi službami in meščanskim srednjim razredom, otopelost med brezposelnimi in pričakovanje vseh, da bodo soialdemokrati zdaj resiti vse težave ... Seveda je res, da so si volilci zaželeti sprememb. Dobili bomo povsem novo vlado, kjer bodo v središču socialdemokrati. Gotovo bodo sestaviti koalicijo treh strank in si prizadevali za splošen konsenz, ne glede na stranke, ki bodo želele sodelovati v vladi.« (Hufvudstadbladet, Helsinki) O nasilju v Turčiji »Po Alžiriji, Egiptu in Palestini je fundamentalistični vihar zdaj zajel tudi Turčijo. Turčija je edina država, ki je hkrati ostala islamska, laična in zahodno usmerjena. Predstavlja pa tudi enega najpomebnejših stebrov strategije Nata na njegovem južnem krilu ... Državi je treba pomagati, da se v vsakem pogledu liberalzira in se izogne nasilju - in to predvsem tistemu proti Kurdom. Končno pa je treba Turčijo sprejeti v veliko pristanišče Evropske zveze - preden se bo še bolj poglobil novi spor 'sever - jug’.« (La Štampa, Rim) e w ji' Mandatar nove finske vlade Paavo Liponem in Arja Alho (Telefoto: AP) podučio zo poraoo naj di nekateri razumeli narobe Mnenje poslancev o tem, kakšna bodi proslava, je različno - Opozicija hoče razmejiti boj proti okupatorju in revolucijo LJUBLJANA - Priprave na obeležitev 50-letnice konca druge svetovne vojne so se začele že novembra lani, ko je vlada ustanovila odbor za pripravo programa prireditev, ki 6iu predseduje Janez Drnovšek. Hkrati je ustanovila tudi Koordinacijski odbor, ki ga vodi minister Jelko Kacin. Ta je Zadolžen za izvedbo osrednje prireditve, ki bo 13. maja zve-Cer v Cankarjevem domu, naslednji dan pa naj bi bila slavnostno zasedanje državnega zbora in vojaška parada. Ob tem se je v državnem zboru oblikoval Se Častni odbor za obeležitev konca druge svetovne vojne, ki ga sestavljajo Predstavniki poslanskih sku-Pin, predsedstva, vlade, sodi-Sca, univerze, Cerkve, borcev NOV, Slovenske izseljenske niatice in Svetovnega sloven-skega kongresa. Častni odbor je na dosedanjih dveh sestankih razpravljal o okvirni vsebini Prireditev. Poleg prireditev, ki jih je določila že vlada, so na predlog predstavnika katoliške Cerkve med osrednje uvrstili še slovesno maso za domovino, ki naj bi bila 14. maja v ljubljanski stolnici. Med spremljajoče dogodke pa je odbor na predlog Predsednika Milana Kučana Uvrstil postavitev spomenika vsem Slovencem, žrtvam vojne, ne glede na to, na kateri strani so padh; sprejem zakona, ti bo svojcem omogočil pridobitev listine za doslej zamolčane žrtve; zgodovinski simpozij, Posvečen analizi dogajanj med urugo svetovno vojno in po njej; prireditev v bolnici Franji ni proslavo-v Topolšici in Pogani, kjer so potekati zadnji boji uruge svetovne vojne. Doslej je bilo v javnosti naj-VeC polemik v zvezi z izvedbo vojaške parade, za katero se je odločila vlada že novembra lani- Po zagotovilih nekaterih elanov častnega odbora je zgodba Ptenapihnjena. Parade niso ra-^uneii v smislu mititaristične-gn razkazovanja mod, paC pa le k°t simbolni mimohod udele-jtencev druge svetovne vojne, ^ogovorili so se le, da bo 14. utaja v Ljubljani vojaška parada z udeležbo Slovenske vojske, slovenske policije in veteranov. Udeležili pa naj bi se je tudi veterani iz držav protifašistične koalicije in tudi simbolične vojaške enote. Bolj kot parada pa je bil na zadnji seji Častnega odbora polemičen predlog predstavnika katoliške Cerkve Janeza Grila. Predlagal je, da bi morali na osrednji proslavi prikazati, da je bil boj proti nacifasizmu v Sloveniji poseben, saj je bil hkrati komunistična revolucija in bratomorna vojna. Zato je poleg omenjenih prireditev predlagal Se maso za pobite domobrance v Kočevskem rogu. Med slavnostnimi govorniki na osrednji prireditvi pa naj bi bil tudi ljubljanski nadškof. Odbor ni soglašal s predlogom, naj vse prireditve opozorijo tudi na bratomorno vojno in revolucijo, ker je obeležitev namenjena 50-letnici konca druge svetovne vojne in zmagi nad fašizmom, ki se je spominja ves svet. Preučevanja novejše slovenske zgodovine in prizadevanja za spravo pa zadevajo slovenske notranje razmere tistega časa. Odbor je zavrnil tudi predlog, da bi v častni odbor povabiti predstavnika Nove slovenske zaveze in Zedinjene Slovenije iz Argentine, ker bi bilo vključevanje le ene organizacije Slovencev po svetu di-skriminatomo. Član odbora Miroslav Mozetič (SKD) je ob tem dejal, da osebno podpira praznovanje obletnice zmage nad fašizmom. Problematično pri tem pa je, ker se bo ob tej proslavi poglobila razdvojenost med ljudmi. Dejstvo je, da so bile med drugo svetovno vojno različne razmere v Sloveniji, po zmagi nad fašizmom m zmagi revolucije pa je bil vzpostavljen totalitarni komunistični sistem, ki je zaznamoval povojno obdobje. Ker se to povezuje, je to proslavljanje enosbansko. Zdi se, da nekateri poskušajo zakriti dejansko dogajanje. Državni zbor bi se moral s posebno izjavo opredeliti do teh dogodkov, poleg tega mora sprejeti Se vrsto zakonov, ki naj bi popraviti storjene krivice. Brez tega bo vsak proslavljal na svojem bregu. Maks Lavrinc (LDS) pa je dejal, da se v predlogu cerkvenega predstavnika vidi želja po rehabilitaciji domobranstva, ki je v zadnjem Času sploSno navzoča. To in nenehno poudarjanje komunističnega prevrata se mesa z zmago nad fašizmom. To se odraža tudi pri sprejemanju zakona o popravi krivic, pri katerem prejšnjim predlagateljem ni Slo predvsem za rešitev, paC pa za stalno »mrcvarjenje« te občutljive tematike. Janez Podobnik (SLS) pa meni, da bi se moral častni odbor sestati Cim prej in se opredeliti do vec vprašanj, od parade do osrednje proslave. Na partizanstvo kot boj proti okupatorju in boj za slovensko do- Spoštovanje izkazati tudi pobitim po vojni? (Foto: B. V./BOBO) movino gledajo s spostova- na proslavi. Obdobje po drugi njem, nepopustljivi kritiki pa svetovni vojni namreč ni bilo so do komunistične revolucije. obdobje demokracije. Ta razlika naj bo prikazana tudi Matjaž Albreht SOCIALNA PROBLEMATIKA / NASILJE NAD OTROKI Kdaj zavetišče za »Ive tipinčenih? Iz petinštiridesetih centrov za socialno delo dobili podatke o 1300primerih nasilja LJUBLJANA - Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar je včeraj dejala, da si bo ministrstvo že v okviru letošnjega proračuna prizadevalo pridobiti sredstva za izgradnjo zavetišča za žrtve nasilja. Zaradi tragične smrti Štiriletnega Amesa iz Velenja je ministrstvo centre za socialno delo zaprosilo za porodio o njihovem delu na področju varstva trpinčenih otrok. Odgovore so že dobiti iz 45 centrov, tako da podatki zajemajo približno 70 odstotkov prebivalstva. V teh centrih so obravnavati 1301 primer nasilja nad otroki, pri Čemer je v veC kot Šeststo primerih slo za zanemarjanje otrok, nad 203 otroki je bilo izvršeno telesno nasilje, v 72 primerih pa so biti spolno zlorabljeni. V ostalih primerih socialni delavci menijo, da obstaja sum o neustreznem ravnanju. Centri za socialno delo so v petnajstih primerih starSem otroka odvzeti, v 77 primerih pa so prijaviti kaznivo dejanje. Ministrica je včeraj obljubila, da si bodo v prihodnje Se bolj prizadevali za uresničevanje preventivnih programov, da bi tako otrokom po- magati, preden pride do Se bolj tragičnih posledic. V okviru letošnjega proračuna si bo ministrstvo prizadevalo tudi končati gradnjo ptujskega doma za starejše občane in začeti gradnjo šentjurskega doma. Klinarjeva je včeraj tudi opozorila, da v Ljubljani kar Šeststo prosilcev Caka na sprejem v dom za starejše občane, v Mariboru pa je prosilcev manj. »Za gradnjo novega doma z dvesto ležišči je potrebno od 400 do 500 milijonov tolarjev oziroma toliko, kot bo stala gradnja spominskega parka v Teharjah,« je še dejala Klinarjeva. Mateja Bertoncelj Brez masla (na glavi) letiš! ■—iffmi' ...............mm Peter Božic To je pravzaprav pravi naslov ne samo PograjCeve, ampak tudi veliko večje in že tri-četrt stoletja trajajoče igre -od leta 1918 naprej. Zaradi tega bom Pograjčevo igro nesramno spolitiziral oziroma politično zlorabil, pa naj je to samovšečni in sterilni »strokovni« kritiki všeč ali ne. Ta namreč gledališču, ki ne bi bilo samo sebi namen, sploh ne pusti dihati. Spor med gledališčem in takšno kritiko je že star (rekel bi, da izvim še iz časov Josipa Vidmarja), vendar je škoda, da je potem, ko je izbrana in čisto nič spektakelsko usmerjena publika z ekstatičnim navdušenjem sprejela to predstavo, vse ostalo prepuščeno zgolj reklami, Id gre od ust do ust. Spor je namreč prav v tem, da omenjena predstava deluje ne le na estetski ravni, temveč tudi na eksistencialni, celo usodnostni ravni, saj nam govori o Balkanu, la je bil ne samo naša povojna, socialistična, marveč tudi predvojna, kapitalistična usoda. Govori nam predvsem o tem, kar sem pred skoraj desetimi leti hotel povedati, ko sem novinarki Dnevnika na vprašanje, kaj mislim o odcepitvi, dejal: »Najprej bi se bilo treba odcepiti od podalpskih golšarjev, potem pa bi bilo treba razmisliti, od koga še!« Za kaj torej gre v tej desetletja Bajajoči igri z gornjim naslovom? V njej se srečujemo z nekim fenomenom, Id smo ga poznali prej, ko je Jugoslavija še obstajala in ki ga, začuda, še močneje občutimo zdaj, ko Jugoslavije ni več. Gre za žulj, na katerega nam stopa Pograjc, jaz bi temu rekel kod, ki je izreden po svoji tipologiji. Imenuje se Arkan! Ta je temeljni kod Balkana. Arkanove poroke se je udeležilo na stotine svatov. Poroke njega, Cigar zgodba je vredna Rističa ali Bore Dmškoviča. Začela se je z bančnimi ropi in ustreljenimi bančnimi uradniki, uličnimi poboji po beograjskih ulicah, umori po naročilu državne tajne službe, razbijaškimi pohodi po nogometnih mestih nekdanje Jugoslavije, končala se je s požiganjem in ropanjem mest in celih pokrajin, množičnimi posilstvi v znamenju boja za »svetu srpsku zajednicu«. Vse skupaj pa se je lepo zaokrožilo v poslovno uspešnost, kakršno poznamo že pri Milošu Obrenoviču, ki je najprej iztrebil prejšnjo dinastijo, nato pa vse, ki se niso strinjali z njim, in na koncu postal največji trgovec s svinjami na Balkanu. In naš, slovenski kod? V osrednjem časopisu zaradi kon-kurečnega obračuna z drugim časopisom oblatimo Safti in tako skoraj uničimo gospodarske temelje Slovencev v Italiji, dan in noč odkrivamo mrliče, plemenske duhove iz preteklosti, ki nas stmšijo s kljukastimi križi in črnimi belogardističnimi čepicami... Ko pa se v Sloveniji pojavi general Aksentije-’ vič, živi duh iz pmv tako poražene vojske, nas nenadoma zgrabi panika oziroma prava podalpska paranoja pred duhovi iz onostmnstva, ki poglavarjem plemen, katerih imena se vsa po vrsti končujejo z SS, ne dajo miru ne podnevi ne ponoči. In s tem bremenom v glavi hodijo ti liderii naokoli in sklicujejo tiskovne konference. Manjka le še to, da pridejo na oblast in uresničijo vse tisto, kar sodi v njihov kod. Kot rečeno, ta kod pa je tisti, ki ga je na odru enkrat za vselej opredelil Pograjc: vse njegove osebe so naravnost grozljive po tem, da po svojem izvoru in identiteti sicer nimajo ničesar skupnega z Balkanom, vendar živijo in delajo po enaki plemenski morali kot Arkan, na primer tako, da branijo sveto slovensko zemljo pred generali brez vojske. O tem govori Pograjc in to je tista zgrešena investicija več genemcij, Id ji ni videti konca. Človek pa vendar živi samo enkrat! JjVlAZ / IMENOVANJE NOVEGA PREDSEDNIKA ODBORA ZA MEDNARODNE ODNOSE POKOJNINE / USKLADITEV Uspelo Pahorju, Peterietu ali Šetincu (Foto: B. V./BOBO) Preizkus trdnosti vladne koalicije v pooglejskem obdobju Kljub pričakovanjem še ni prišlo do sporazuma med liberalno demokracijo in krščanskimi demokrati LJUBLJANA - Člani komisije za volitve in imenovanja naj bi na današnji seji končno določili kandidata za novega predsednika odbora za mednarodne odnose (OMO). Po imenovanju dotedanjega predsednika Zorana Thalerja za zunanjega ministra je to mesto nezasedeno že dva meseca, delo pa vodi podpredsednik Borut Pahor (ZLSD), sicer eden od treh kandidatov za novega predsednika. Ob njem se za to mesto potegujeta Se Lojze Peterle (SKD) in Marjan Šetinc (LDS). Prav zaradi očitne neusklajenosti med vladnimi partnerji je postalo imenovanje novega predsednika OMO eden od preizkusov trdnosti koalicije v pooglejskem obdobju slovenske politike. To še posebej velja za odnose med LDS in SKD, saj ZL v njunih pogajanjih in usklajevanjih ni sodelovala. S tem argumentom tudi utemeljujejo kandidaturo Boruta Pahorja, ob naštevanju njegovih siceršnjih pozitivnih referenc. Drugi dve stranki različno tolmačita rezultate svojih pogajanj: v SKD so razumeli, da je zamenjava Peterle-Thaler avtomatična, v LDS pa vsaj formalno o tem nič ne vedo. V ozadju je seveda bojazen pred »nekooperativnostjo«, ki je bila značilna za Thalerja in Peterleta, ko je bil slednji še minister. Zdaj, ko je slovenska zunanja politika v enem najobčutljivejših obdobij in je cimsirši konsenz eden od temeljnih pogojev za njen uspeh, bi Thaler potreboval predvsem naklonjenost OMO. Združena lista opazuje najnovejsi spopad med LDS in SKD bolj ali manj brez moCi. Sama nima dovolj glasov, prav tako pa ni zelo verjetno, da bi Boruta Pahorja SirSe podprli opozicijski poslanci, Čeprav je v zadnjem času kot predsedujoči OMO potegnil nekaj potez, ki so bile v opoziciji dobro sprejete (povabilo Mirka Tremaglie v Ljubljano ter »drugačen« pogled na posledice umika italijanskega veta). Vse je torej odvisno od dogovora LDS-SKD, do katerega kljub pričakovanjem do vCeraj ni prišlo. Ob tem je Dušan Kumer, glavni tajnik ZL, opozoril na ostre kritike, ki jih je na račun Peterletovega dela izrekla LDS, zato bi bila njegova morebitna izvolitev za šefa OMO, po Kumrovih besedah, »kravja« kupčija dveh vladnih strank. Boštjan Lajovic V marcu za 0,2 odstotka nižje To odločitev so sprejeli zaradi znižanja plač vseh zaposlenih LJUBLJANA (STA) -Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je na včerajšnji korespondenčni seji sprejel sklep, po katerem se pokojnine v marcu uskladijo tako, da se zmanjšajo za 0, 2 odstotka. Enako zmanjšanje velja tudi pri uskladitvi drugih prejemkov, ki se usklajujeo v odvisnosti od gibanj pokojnin. Upravni odbor ZPIZ je uskladitev pokojnin sprejel na podlagi statističnega podatka, ki je bil objavljen 15. marca, da so se povprečne plače vseh zaposlenih v letošnjem januarju v primerjavi z lanskim decembrom znižale za 0, 2 odstotka. Upravni odbor je pri sprejetju tega sklepa upošteval tudi mnenje državnega zbora, sprejetega julija 1993, po katerem se znižanje povprečnih plač upošteva le pri izplačilih pokojnin v mesecu, v katerem je bil objavljen statistični podatek o zmanjševanju plač in ne za nazaj. To tudi pomeni, da ni negativnih poračunov. Po uradnih statističnih podatkih je povprečna bruto plača na zaposlenega v državi, izplačana za letošnji januar, znašala 107.061 tolarja ati 0, 2 odstotka manj kot v predhodnem mesecu. Navedeni znesek place, preračunane skladno s 44. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v neto vrednost, znaša 67.342 tolarjev, kar je za 0, 2 odstotka manj kot v predhodnem mesecu. Pokojnine se po določbah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju usklajujejo na podlagi uradnih podatkov o mesečnem gibanju plaC vseh zaposlenih. ® RAI 1 RETE 4 IT SLOVENIJA 1 6B Koper 6.45 9.35 10.05 11.45 12.25 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 8.00, 9.00, 9.30. 10.00) dnevnik, 7.35 Gospodarstvo Nan.: Cuori senza eta Film: Dove le Alpi sono in fiore (Nem. ’56), vmes (11.00) dnevnik Tutti a tavola: vabilo k mizi Vreme in dnevnik 12.35 13.30 14.00 14.20 14.50 15.45 17.30 17.55 18.00 18.10 18.50 19.35 20.30 20.40 23.05 23.15 0.05 0.15 0.25 0.55 Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik Aktualno: TGl Motori Kviz: Sala giochi Nan.: Mancuso F.B.I. Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Dnevne zanimivosti TGl: Italia sera Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci) Vreme in dnevnik Aktualna tema: II fatto Variete: Numero Uno (vodi Pippo Baudo) Dnevnik Variete: Seconda serata (vodi Alessandra Casella) Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Videosapere - Green: kronika - Moda-Znamenja Aktualno: Sottovoce RAI 2 7.00 7.50 8.40 10.30 11.30 Variete za otroke, risanke Nan.: Donizavri, 8.15 Black Stallion Nad.: Quando si ama Aktualno: Lo sportello del cittadino, 11.00 Fra le righe TG2-33,11.45 dnevnik 12.00 13.00 13.45 14.30 15.40 Variete: I fatti vostri Dnevnik, TG 2 O zdravju in vreme Variete: Quante storie!, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara Kronika v živo (vodi A. Cecchi Paone), vmes (15.45,17.00) dnevnik Sport in vreme Sereno variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: Oltre il ricatto (dram., ZDA ’93, i. R. Sil-ver, R, De Mornay) Aktualno: Mixer dokumenti Vse najboljše za rojstni dan, Kino! Dnevnik, pregled drugačnega tiska, vreme Košarka 4E* RAI 3 6.30 6.45 10.25 11.10 12.00 12.30 12.40 14.00 14.50 15.15 15.30 16.30 18.30 19.00 Pregled tiska Videosapere: angleščina, filozofija. Potovanje po Italiji, Naši otroci, itd. Fantastica Eta Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti,dnevnik TGR Bellitalia Odprti prostor Sport: odbojka, rokomet, jadranje Videosapere: Argo, 16.45 Parlato semplice, 18.00 dok. Geo Sport, Insieme in vreme Dnevnik, Deželne vesti 19.50 20.30 22.30 Blob Soup, 20.10 Blob Aktualno: Chi Pha visto? (vodi G. Milella) Dnevnik, deželne vesti 22.55 24.00 0.30 1.10 Aktualno: Ad armi pari Pred premiero Dnevnik, pregled tiska, vreme, filmske novosti Film: La rabbia ('63) 7.20 8.00 9.55 Nan.: Strega p er amore, 7.40 Tre cuori in affitto Nad.: Manuela, 9.05 Gua-dalupe, 9.30 Catene d’amore Variete: Buona giornata. vmes 10.00 Grandi Ma-gazzini, 11.00 nad. Feb-bre d’amore, 12.00 Rubi, 13.00 Sentieri vmes 14.00 14.20 17.15 20.45 23.45 23.50 (11.25,13.30) dnevnik Rubrika o lepooti Nad.: Sentieri, 15.20 Cuore selvaggio, 16.00 La donna del mistero Aktualno: Perdonami, 18.00 Funari News, vmes (19.00) dnevnik Film: II Padrino - Parte 3. (dram., ZDA '90, i. Al Pa-cino, A. Garcia) Dnevnik Film: L’inquilino del 3. piano (dram., Fr. ’76, r. R. Polanski, i. I. Adjani) @ CANALE5 1 Na prvi strani, 8.45 Iz Parlamenta 1 Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami-glia (vodi A. Castagna) Agenzia matrimoniale Otroški variete TG5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Film: Ghe vita da cani! (kom., ZDA ’91, r.-i. Mel Brooks, L.A. VVarren) Večerni dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) dnevnik ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Aktualno: Village Odprti studio Aktualno: Fatti e misfatti Sport studio Otroški variete Odprti studio Variete: Talk radio Variete: Non e la RAI Variete: Smile Nan,: Star Trek Aktualno: Village Nan.: II principe di Bel Air, 18.10 Superboy, 18.45 Village, 18.50 Primi baci Odprti studio, vreme Sport studio Variete: Karaoke Variete: Re per una notte Fatti e misfatti Sport: Torkov priziv Italia 1 šport Sgarbi quotidiani # TELE 4 13.30 20.30 19.30, 22.25, 0.05 Dogodki in odmevi Nan.: Agente speciale Hunter, 21.20 Le spie Zverinice iz Rezije, 11/13 del lutkovne serije Nasmehni se mi, EBU drama Veliki osvajalec, pon. ameriškega filma TV avtomagazin, pon. Poročila H Sedma steza H Sobotna noč, pon. BS Mostovi Podarim - dobim, pon. TV dnevnik 1 Žepni nož, 5/7 del nizozemske nadaljevanke Medvedkove dogodivščine, 3/8 del finske dokumentarne nanizanke K. Kovič: Moj prijatel Piki Jakob, 3/7 del nanizanke Regionalni studio Koper Lingo, TV igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Moj prijatelj, 5. del angl. humoristične serije Penn & Teller, 4/6 del angl. zabavne serije Osmi dan TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Poslovna borza Sova Naravnost fantastično, 3/12 del angl. nanizanke Francija Derrick, 7/12 del nemške nanizanke Beatrice in smrt ft" SLOVENIJA 2 Euronevvs National Geographic, 1/16 del dokumentarne serije Karaoke, ponovitev Sova, ponovitev Murphy Brovvn, 13. epizoda ameriške nanizanke Ponižno ... Derrick, 6/12 del nemške nanizanke Tihi umor Iz življenja za življenje Podarim - dobim J Videošpon Gore in ljudje Roka rocka D. Eadie: Z otoka, britanska drama Svet poroCa A KANALA Luč svetlobe, ponovitev Dežurna lekarna, pon. Video igralnica A-shop, Spot tedna CMT Spot tedna A-shop Tekma z vetrom, pon. Rodeo Poročila Risanka Luč svetlobe, 387. del Fresno, 4. del am, nad. Poročila Ljubezenski vodič, angl. dokumentarna oddaja Upravljanje, 22. del Rodeo, ponovitev Spot tedna /am/MMTV (62. kanal) MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 H Dnevnik, 13.30 Sport grfm Film: Un scrriso per vi- vere (’81, i. M. Rooney) Film: Se domani verra Variete: Tappeto volante Časa: Cosa? Vesela nedeia, ponov. Obvestila Risanke MMTV shop Domači zdravnik Ressurection Of Zachary VVheeler, film z Angie Dickinson Death dreams, ameriška grozljivka MMTV shop ■ Euronevvs H Ponedeljkov športni pregled, ponovitev IMM Globus B Slovenski program Studio 2 - pogovor Primorska kronika ggnffl TV dnevnik TV sola Euronevvs Vsedanes - aktualnosti: Sredozemlje Rhythm & News, vodi Andrea F. Slike iz Sečuana: Bambus Vsedanes - tv dnevnik Sportel - oddaja o zamejskem športu in športnikih DEHP Avstrija 1 Ponovitve Otroški program Vesoljska ladja Enterprise Talos IV - tabu Knight Rider Med dvema ženskama Strašno prijazna družina Sef Nas hrupni dom Luknja v ušesu Naš učitelj dr. Specht Pri Huxtablovih Cvetača in ples Cas v sliki, kultura Pogledi od strani Skrivno življenje rastlin, 1/6 del dokumentarne serije sir Davida Attenboro-ugha Chichago Hope, 3. del serije Strah je prisoten Krik po svobodi, amer.-angl. film, 1987 Igrajo: Kevin Kline, Den-zel VVashington in drugi Režija: sir Richard Atten-borough Cas v sliki Zenska v cementu, ameriška kriminalka, 1968 Frank Sinatra, Raquel Welch in drugi Rezija: Gordon Douglas Strašno prijazna družina, ponovitev Vsak dan s Schiejokom, pon. Dobrodošli v Avstriji, ponovitev Akti X, ponovitev MH!0 Avstrija 2 13.00 13.10 14.00 14.25 15.10 16.00 17.05 19.00 19.30 20.00 20.15 21.10 22.00 22.30 23.00 00.30 01.50 Cas v sliki Tema, ponovitev Pravica do ljubezni Moc strasti, serija Skrbi zaradi Stefana Umor, je napisala Kopriva ne pozebe Schiejok vsak dan Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Sport Akti X - skrivnostni primeri FBI Svarilo Poročilo Cas v sliki Na prizorišču Neznano kje pokopani, avstrijski dokumentarec o 180 Zidih, ustreljenih-deset dni pred osvoboditvijo, katerih grob še iščejo. Kri z obraza, ameriški dokumentarec o fašizmu v ZDA. Film brez komentarja prikazuje samoime-novarie »bele nadljudi«, ki se združujejo kot Ku-Klux-Klan, Evroameriška zveza ali kot nacisti. TisoC mojstrovin Slovenija 1 5.00, 6.00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila: 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8,40 Novakovi; 10.30 Pregled slov. tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 Ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.30 informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. '\ tualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo station; 16.00 Modri val- glasbeno popoldne; 18.00 Ito-lijanska glasba; 18.45 II flauto magico; 20.00 RMI- R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme: 8,15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 11.45 Borza znanja; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 18.15 Okrogla miza; 23.00 Ego-style; 24.00 Hits; 2.00 Sat. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Koledar prireditev; 8.45 Radio most; 11.30 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldan, obvestila; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Lingvistični kotiček; 17.50 Sport; 18.15 Fiesta latina; 19.30 Štos - še v torek obujamo spomine; 21.00 Zgodnja dela; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.20-23.00 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00,Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.45 Izšlo je; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Musicora 1995; 21.15 Literarni večer; 22.45 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Nočni pr. Radio Koper (slovenski program) 6.00 Otvoritev; 8.30, 10.30, 13,30, 14.30 Poročila; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije, prireditve; 9.45 Iz odvetnikove pisarne; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.15 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej... kontaktna odd.; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Dnevnik; 19.30 Večerni pr. Modrega Vala; 22.30 Torkov koncert na Modrem Valu, Radio Koper (italijanski program) 6.15. 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kultura; 11.30 Ak- Radio Kranj 9.00, 14.0), 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Na vrtiljaku z Romano; 19.30 Večerni pr.; 20.00 911 Turbo. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske m iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Študij in glasba; 19.30 športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniški program. Radio študent 9.00 Jajčkova lestvica; 12.00 Kondicija dvojiSke-ga sistema; 14.00 OF (24 ur in-fo); 15.00 Recenzije & Napovedi; 17.00 Joculator; 19.00 TB: Porti-shead; 20.00 Undergo-rund International, Tech-no; 24.00 Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Cigani, večni potniki; 8.40 Slovenska lahka glasba: 9.15 Odprta knjiga: Kar po domače (O. Šest, r. M. Maver, 14. nad). 10.30 Intermezzo; IT45 Okrogla miza; 12.45 Pri' morska poje; 13.20 Glasba po željah: 14.00 Deželna kronika; 14. m Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: harmonikar C. Rojac, 18.00 igra: Sanje stareg0 Murna (D. Rupel, prod. RS); 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba P° željah; 15.00 Rok z Vam( 18.00 Otroški vrtiljak; 20.0° Oddaja SKD Tabor Opčine; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin. / NAPOVEDI PRIREDITEV Torek 21. marca 1995 21 GLEDALIŠČA SLOVENIJA kLUBUANA SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 21. marca, ob 19.30: T. Stoppard - ARKADIJA, za abonma Studentski drugi in izven. Predstava bo še v sredo, 22. marca, ob isti uri, za abonma sreda in izven. V četrtek, 23. marca, ob 19.30: D. Zajc ■ GRMACE, za izven. Zadnjikrat v sezoni! Rziser MU F. KORUN, v glavnih vlogah IVO RAN ____________in/ERNE/ŠUGMAN._______________ Mala drama, tel.: oei/221-511 V sredo, 22. marca, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven. V petek, 24. marca, ob 20. uri: F. °oyer - ALI BOG LAJA? za izven. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 21. marca, ob 19.30: T. Bemhard - PRED UPOKOJITVIJO, za abonma torek. V četrtek, 23. marca, ob 19.30: F. G. Lorca - YERMA SNG OPERA, tel.: 061/331-950 * Četrtek, 23. marca, ob 19. uri: BALETNI VE-CER - PIROVI PLESI n, HIMERA, ORFEJ, za V sredo, 22. marca, ob 19. uri: G. Donizetti - LJUBEZENSKI NAPOJ, premiera. red Četrtek II in izven. SMG, tel.: 061/125 3312 V sredo, 22. marca, ob 19.30: BUTTEREDNFLV. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/312-860 V sredo, 22. marca, ob 19.30: A. Hieng - ZAKLADI GOSPE BERTE, za izven. V Četrtek, 23. marca, ob 16.30: J. JurCiC-A. Inkret -ZGODBA O DESETEM BRATU, za izven. Predstava bo se v soboto, 25. marca, ob isti uri. LGL, tel.: 061/314-962 KULTURNICA, Zidovska steza 1 V četrtek, 23. marca, ob 17. uri: N. Simončič - VELIKI KIKIRIKI, za izven. VELIKI ODER V soboto, 25. marca, ob 11. uri: M. Loboda -PEPELKA, za izven. CEDE SLG, tel.: 063/25-332 Danes, 21. marca, ob 11. uri: J. Kranjc - DETEKTIV MEGLA, za abonma Gimnazija Center Celje. V Četrtek, 23. marca, ob 10. uri: A. VVendt - TIČEV JAKA, za atmnma Čebelica 4 in ob 16. uri, za abonma Čebelica 2 in izven. ODERPODODROM, tel.: 063/ 25-332 V petek, 24. marca, ob 20.30: Z. Hočevar - SMEJCI, za izven. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 Danes, 21. marca, ob 19.30 uri: D. Smole: ZLATA ČEVELJČKA, za abonma modri in izven. Predstava t>o se v sredo, 22. marca, ob isti uri, za abonma rumeni in izven. MARIBOR SNG DRAMA, tel.: 062/ 221-206 V sredo, 22. marca, Minoritska cerkev ob 20. uri: Serling-D. Lukič - OBMOČJE SOMRAKA, za abonente in izven. V petek, 24. marca, Stara dvorana ob 19.30: E. Al-bee - KDO SE BOJI VIRGINIJE WOLF, za abonente in izven. Predstava bo Se v soboto, 25. marca, ob isti uri, za red sobota 1 in izven. V nedeljo, 26. marca, Minoritska cerkev ob 20. uri: FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA IBst Kulturni dom SSG ponovi danes, 21. t.m., ob 10.00 in jutri, t.m., ob 11.00 mladinsko igro Fulvia To-juizze »Bolhe v operi». Režija Boris Kobal. gledališče Rossetti Danes, 21. t. m., ob 20.30 (red premiera) G. . eydeau »II tacchino« z Aroldom Tierijem JJ1 Giuliano Lojodice. Režija Giancarlo Sepe. Predstava v abonmaju - 9G. Za abonente po- ^ teku je predprodaja vstopnic za predstavo ®L’onorevole Ercole Malladri« - v abonmaju 9A. Danes, 21. t. m. se začne predprodaja vsto-Paic, samo za abonente, za musical »Dolci Klzi al foro« v izvedbi gledališke skupine Lompagnia della Rancia, ki bo na sporedu .y. in 12. aprila. Izven abonmaja. Dfnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in I6.00-i9.oo ob delavnikih (tel. 54331) in pri pagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12'30 in 16.00-19.00. KOROŠKA tek, 23. t. m., ob 19.30 koncert mešanega komornega zbora Ljubljanski madrigalisti. Mladinski dom, Mikschallee 4: v petek, 24. t. m., ob 17. uri občni zbor Društva pisateljev. SVEČE v soli: danes, 21. t. m., ob 19.30 predavanje z diapozitivi »Ikona - sveta slika«. SlLOVEC Mestno gledališče: danes, 21. t. m., ob 19.30 SJUsical »Cabaret«. Dbcinski center Sentrupert-Avstrijsko-slo-,6nska družba: jutri, 22. t. m., ob 18.30 pre-avanje z diapozitivi »Pettau-Ptuj - Stadt an Ser Drau-mesto ob Dravi«. rednja dvorana Doma glasbe-KKZ: v Cetr- Gledalisce Cristallo - La Contrada Danes, 21. t.m., ob 16.30 gostovanje gledališke skupine Lavia (Massa) z delom F. Dostojevskega »II sogno di un uomo ridicolo«. V glavni vlogi Gabriele Lavia. Jutri, 22. t. m., ob 18. uri se bo Gabriele Lavia srečal s publiko. Vstop prost. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 11. in v četrtek, 12. aprila, ob 20.30 bo na sporedu komedija Eduarda De Filippa »II contratto« v priredbi Luče De Filippo. Režija Bruno Garofalo. GORICA Kulturni dom Danes, 21. t. m., ob 20.30 (red B) gostovanje Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta s predstavo J. JurCiCa - A. Inkreta »Deseti brat«. Režija Dušan Mlakar. RAZNE PRIREDITVE [SLOVENIJA MUBLjANA Mestni muzej Ljubljana vas vabi, da skupaj po-flivimo pomlad na prostoru starokrščanskega Prehod po Emoni in ogleu bzeju pod strokovnim vodstvom. društvo slovenskih pisateljev Jonisiceva 12 Bles, 21. marca, ob 19. uri: predavanje JOŽETA in j TpKA STABEJA z naslovom Prevajalec, lektor in jT'kovna zavest. S® FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 3*es, 21. marca, bo v Kudu prireditev, ki je del JT'Pske mladinske akcije proti rasizmu, antisemiti-(ru> ksenofobiji in nestrpnosti. Ob 20. uri bo otvori-, razstave del različnih avtorjev, ki so bili povablje-s, Sodelovanju pri tem projektu. Ob 21. uri bo na-nJj a Se ciganska gledališka skupina iz Prekmurja s predstavo LOLIPHAUBA (jabolko). skl™,'..22- marca, ob 20. uri: TANJA RENER - Zen-studije, ženskih študij, ženskim študijam... JSnVALNA DVORANA, tel: 061/329-184 tuies, 21. marca, ob 21.30 in v sredo, 22. marca, ob u un: plesna predstava POTOHODNIK1. NARODNA GALERIJA, Puharjeva ulica 9 V sredo, 22. marca, ob 18. uri: predavanje BRANKA ŠUŠTARJA - Beli ljubljani slovenske šole in svoje vseučilišče - o dr. Ivanu Hribarju in razvoju šolstva. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE -CEKINOV GRAD V sredo, 22. marca, ob 18. uri: avdiovizuelno predavanje SIMONA KRAVANJE - Zelena prostranstva -potepanja od Kolumbije do Brazilije. KOPER GLEDALIŠČE KOPER V petek, 23. marca, ob 20. uri: javna radijska oddaja AB ITANTI SO V ISTRI. MARIBOR MALI ODER SNG MARIBOR, Slovenska 27 V četrtek, 23. marca, ob 17. uri: kabinet prof. Sedmaka. Gost: VOJKO POGAČAR. ROTOVŽ, Rotovški trg 1 Danes, 21. marca, ob 18. uri: predstavitev knjige TOMA KRIŽNARJA - Samotne sledi. VELENJE DOM KULTURE VELENJE V petek, 24. marca, ob 19. uri: tradicionalna dobrodelna prireditev ob materinskem dnevu BOLERO 95. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA 2o|e^0rC*Ceva dvorana (UL sv. Frančiška D v petek, 24. t. m., ob 20.30, 41. redni j J11 z°or Slovenskega planinskega društva ~ trsta. rZaska knjigarna: v četrtek, 23. t. m., ob 17.30 predstavitev fotomonografije Draga Medveda »Slovenski Dunaj«. Filozofska fakulteta (Ul. Lazzaretto vecchio 8-1. nad.): jutri, 22. t. m., ob 18. uri predavanje prof. Pavla Merkuja »O glasbi Marija Kogoja«. Predavanje bo v italijanščini. V petek, 24. marca, bo v Savinovem likovnem salonu v Žalcu ob 18. uri otvoritev razstave risb METKE KRAŠOVEC ■■■■■i ""SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V četrtek, 23., in v petek, 24. marca, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za modri abonma I in H. Program: Salieri, Haydn, Lipovšek, Šostakovič (GD). KLUB CD, tel.: 061/176 72 28 Danes, 21. marca, ob 21. uri: koncert HANSA THEESSINK & BLUE GROOVE . V četrtek, 23. marca, ob 21. uri: koncert OLIVERJA DRAGOJEVICA. SLOVENSKA FILHARMONIJA V sredo, 22. marca, ob 19.30: komorni koncert flavtistk POLONE PICMAN in JASNE NADLES ob klavirski spremljavi Vlaste Do-ležal-Rus. NARODFNA GALERIJA, Cankarjeva 20 V petek, 24. marca, ob 19.30: pomladni koncert IRENE BAAR (vokal), ŽARKA IGNJATOVIČA (kitara) in VLADIMIRJA MLINARICA (klavir). SKUC, Stari trg Danes, 21. marca, ob 18. uri: koncert skupine LOLITA. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V četrtek, 23. marca, ob 20.30: PIJANO BAR - skupina KILT ROBERTA BURNSA z JANIJEM KOVAČIČEM na čelu. CELJE NARODNI DOM, tel.: 063/ 24-516 Danes, 21. marca, ob 19.30: koncert CEL-SKEGA GODALNEGA ORKESTRA. Prt gram: Petrič, Bach, Lipovšek, First. KOSTANJ EVIĆA V sredo, 22. marca, Frančiškanski samo stan ob 20. uri: koncert pihalnega kvinte taSLOVVIND. PORTOROŽ AVDITORIJ V petek, 24. marca, ob 19. uri: koncert ob življenjskem jubileju violinista, dirigenta in skladatelja UROŠA PREVORSKA. RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 V Sprejemni dvorani je do 26. marca na ogled mednarodna razstava ilustracij za oboke PODOBE DOMIŠLJIJE. Razstava fotografij MARKA MODICA je na ogled do 29. marca (Mala galerija). MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava Zimski salon, na kateri se predstavljata umetnici ALMIRA SADAR in MARIJA STARIČ JENKO, je na ogled do 26. marca. GALERIJA AVLA, Trg republike 2 Razstava slik KARLA in ROKA ZELENKA je na ogled do 9. aprila. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava plastik LOVRA INKRETA je na ogled do 6. aprila. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava skulptur JIRIJA BEZLAJA je na ogled do 26. marca. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava slik KIARJA MESKA in kipov MARJANA KERSICA-BELACA je na ogled do 31. marca. JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9 Razstava slik TONETA LAPAJNE je na ogled do 26. marca. GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska 22 Danes, 21. marca, bo ob 19. uri otvoritev razstave MILOŠA POPOVIČA. Razstava bo na ogled do 20. aprila. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Razstava FRAGMENTI... NAMIŠLJENIH BENETK je na ogled do 31. marca. TOBAČNI MUZEJ, Tobačna 5 Razstave TL 95 - s tematiko ženskega akta. Razstavljajo: JANEZ KNEZ, NIKOLAJ BEER, MARJAN SKUMAVC, MILAN RAZBORSEK, JANEZ MISO KNEZ. GALERIJA KOS, Stefanova 5 Razstava del BOŠTJANA DEBELAKA. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 V sredo, 22. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave DARKA SLAVCA. Razstava bo na ogled do 11. aprila. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava grafik, risb in slik BOŽIDARJA JAKCA je na ogled do 5. aprila. INSTITUT JOŽEF STEFAN Danes, 21. marca, bo ob 15. uri otvoritev razstave slik JOŽETA CIUHE. Razstava bo na ogled do 21. aprila. CEUE LIKOVNI SALON CELJE, DELIM/-R je na ogled do 1. aprila. KOPER GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 34 Razstava slik SASE HRIBERNIK je na ogled do 5. aprila. ŠKOFJA LOKA GALERIJA L GROHARJA, Mestni trg 37 Razstava slik JASNE SAMARIN. MARIBOR RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ Danes, 21. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik, risb in objektov FRANCA MESARICA. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TPST Tržaška knjigarna (UL Sv. Frančiška 20): danes, 21. t. m., ob 17.30 odprtje razstave arhitekturnih maket in risb »Slovenski kozolec«. Razstavo je oblikoval arh. Boran Hrelja, predstavil pa jo bo etnoloh dr. Tone Cevc. Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera Wa-gner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, Četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Giorgia Schumanna. Galerija Le Caveau (Ul. sv. Frančiška 51/a): do 4. aprila je na ogled razstava slik očeta in sina Seriani. OPČINE Prosvetni dom: do 31. t. m. je na ogled razstava slik Stefana Turka. RICMANJE Ricmanjski teden: v Babni hiši je na ogled razstava likovnikov s tržaškega in goriskega SPETER Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Laure Battich in Marine Bergnach. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: do 30. aprila razstavlja Marie Lassnig. Hiša umetnikov - Mala galerija: Do 24. t.m. je na ogled razstava »Prostori« - keramični objekti in skulpture. TINJE Dom: na ogled je razstava fotografij Ivana Klariča »Hrepenenja«. ROŽEK Galerija Sikoronja: do 26. t. m. razstavlja »Tihožitja iz narave« VVerner Neuvvirth. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Tovarna Knecht: na ogled je razstava Helmuta Blažcja. GLASBA FJK TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 V Četrtek, 23. t. m., ob 20.30 koncert Camerata Libacen-sis. Dirigent Stojan Kuret. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 V Četrtek, 23. t. m., ob 20.30 (red A) premierska predstava »Rbdemption« C. Francka. Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo: V ponedeljek, 27. t.m., ob •20.30 koncert Joacquina Achucarra. OPČINE - Finžgarjev dom V petek, 24. t. m., ob 20.30 predstavitev kasete »Muzikant iz Trsta« Denisa No-vata in nastop MPZ Vesela pomlad. GORICA Kulturni dom Jutri, 22. t. m., bo na sporedu koncert Camerate Laba-censiss. Nastopa Valentina Pavio (klavir). Dirigent Stojan Kuret. PORDENON Koncert ansambla Litfiba bo 7. aprila v Palasportu v Pordenonu (ter 5. aprila v Veroni - Palasport); 8. aprila pa bo v Bologni (Palasport) koncert ansambla Mega-death. MENJALNIŠKI TEČAJI 20. marca 1995 Nemška marka Avstrijski šiling Italijanska lira menjalnica (tečaj za 1 DEM) (tečaj za 1 ATS) (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 81,10 82,00 11,39 11,65 6,60 6,90 A banka Koper 80,50 81,80 11,29 11,63 6,55 6,89 A banka Nova Gorica 80,70 81,80 11,30 11,63 6,56 6,89 Banka Celje d.d., t: 063/431-459 - - - - - - Banka Noricum* d.d., t: 133-40-55 80,90 82,00 11,40 11,60 6,60 7,00 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 80,80 81,78 11,30 11,63 6,25 6,81 Bund Ljubljana, t: 18-51-318 81,30 81,80 11,30 11,60 6,60 6,90 Come 2 us* 81,37 81,87 11,52 11,62 6,50 6,82 Tel: 061/ 15-92-635, od 8-/5, sob od 9-12 Creditanstalt d. d. 81,20 81,80 11,30 11,70 6,70 7,30 Kida, od 7-19, sob od 7-14 81,52 81,57 11,51 11,54 6,75 6,80 Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095 81,56 81,73 11,54 11,57 6,64 6,67 Kompas Hertz Celje* 81,30 81,90 11,43 11,53 6,40 6,70 Tel: 063/25515, od 7-19, sob od 7-15 Kompas Hertz Velenje 81,30 81,70 11,43 11,53 6,40 6,70 Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Idrija* 81,30 81,80 11,43 11,53 6,40 6,70 Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 Kompas Hertz Tolmin* 81,30 81,80 11,43 11,53 6,40 6,70 Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15 Kompas Hertz Bled* 81,30 81,80 11,43 11,53 6,40 6,70 Tel: 064/ 741-519, od 8-12, 17-19, sob od 7-16 Kompas Hertz Nova Gorica* 81,30 81,80 11,43 11,53 6,40 6,70 Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19 Kompas Hertz Maribor* 81,30 81,80 11,43 11,53 6,40 6,70 Tel: 062/225252, od 7-19, sob Od 7-13 Nova kreditna banka Maribor d.d.* 80,25 82,00 11,40 11,75 6,40 7,05 Lemo Šempeter*,): 065/ 32-250 81,05 81,70 11,34 11,54 6,40 6,79 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 81,30 82,00 11,45 11,65 6,60 7,20 Postna banka Slovenije* 79,80 81,60 10,83 11,49 6,25 6,95 Publikum Ljubljana, t: 312-570 81,52 81,60 11,55 11,57 6,78 6,80 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 81,25 81,70 11,41 11,55 6,50 7,85 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 81,30 81,60 11,45 11,54 6,70 7,15 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 81,30 81,59 11,48 11,52 6,40 7,00 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 79,90 81,90 11,20 11,58 6,50 7,10 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 81,45 81,73 11,35 11,59 6,59 6,79 Publikum NM, t: 068/ 322-490 81,30 81,80 11,40 11,56 6,50 7,00 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 81,25 81,90 11,35 11,50 6,20 7,15 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 81,25 81,90 11,45 11,55 6,20 7,29 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 81,40 81,90 11,45 11,68 6,49 6,83 Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670 ' - - - - - - Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822 81,25 81,80 11,34 11,59 6,75 7,10 Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842 80,80 81,78 11,31 11,49 6,40 7,20 SKB d.d.,*** 80,40 81,90 10,90 11,65 6,40 7,20 SHP Kranj, t: 064/331-741 81,60 81,80 11,50 11,58 6,90 7,00 SZKB d.d. Ljubljana 81,30 82,00 11,41 11,62 6,59 7,20 UBK Ljubljana, 1:061/444-358 80,60 81,90 11,35 11,63 6,40 7,05 Upimo Ljubljana, t: 212-073 81,55 81,62 11,53 11,56 6,75 6,82 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * ' Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*'"' Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 20. MAREC 1995 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1700,00 17705,00 nemška marka 1220,00 1270,00 francoski frank 341,00 359,00 holandski gulden 1088,00 1142,00 belgijski frank 59,00 62,00 funt šterling 2685,00 2820,00 irski Šterling 2680,00 2830,00 danska krona 302,00 319,00 grška drahma 7,00 7,90 kanadski dolar 1200,00 1269,00 japonski jen 19,00 19,90 švicarski frank 1467,00 1542,00 avstrijski šiling 173,00 182,50 non/eška krona 271,50 286,50 švedska krona 233,00 246,00 portugalski escudo 11,00 12,15 španska pezeta 13,00 14,00 avstralski dolar 1237,00 1308,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 14,00 14,90 hrvaški dinar-kuna 320,00 335,00 20. MAREC 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1710,00 1755,00 nemška marka 1233,00 1268,00 francoski frank 344,00 359,00 holandski gulden 1094,00 1122,00 belgijski frank 59,40 60,60 funt šterling 2706,00 2796,00 irski šterling 2702,00 2792,00 danska krona 304,00 312,00 grška drahma 7,40 8,00 kanadski dolar 1211,00 1256,00 švicarski frank 1484,00 1514,00 avstrijski šiling 174,30 179,30 slovenski tolar 14,00 14,80 17. MAREC 1995 drZava banka nakupni prodajni Avstrijd Posojilnica Pliberk 8,30 8,90 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 9,00 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 7,80 9,20 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gorica 14,00 14,80 Italija faaška kreditna banka 14,00 14,90 14, MAREC 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4098 francoski frank 28.0770 nbozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar ' 0.9945 japonski jen - 1.5464 švicarski frank 20.0700 avstrijski šiling 14.2070 Mjanska lira 0.6365 švedska krona 19.4450 ABANKA D.D. LJUBLJANA Tetajna lista za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij, Valuta veljavna dne 21.3.95 Enota Nakupni Prodajni ATS 100 1.1S7J601 1.160,7118 DEM 100 0.145,0000 8.170,00000 USD 1 1142173 1145678 X Tečaji so obimi, pri konkretnih poslih so motna odstopanja. MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 054 z dne 20. 3. 1995-Tečaji veljajo od 21.3. 1995 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota Avstralija 036 avstr, dolar 1 Avstrija 040 šiling 100 Belgija 056 frank 100 Kanada 124 dolar 1 Danska 208 krona 100 Finska 246 marka 100 Francija 250 frank 100 Nemčija 280 marka 100 Grčija 300 grd 100 Irska 372 funt 1 Italija 380 lira 100 Rep. Hrvaška 385 hrv. kuna 100 Japonska 392 jen 100 Nizozemska 528 gulden 100 Norveška 578 krona 100 Portugalska 620 escudo 100 Švedska 752 krona 100 Švica 756 frank 100 Velika Britanija 826 funt šterling 1 ZDA 840 dolar 1 Evropska unija 955 ECU 1 Španija 995 peseta 100 ZA DEVIZE nakupni 83,0322 1157,3583 394,5625 81,0566 2030,3260 2603,5878 2287,5077 8146,3949 6,5905 127,6214 7263,0813 1818,3568 76,9835 1567,3664 9800,9276 181,3387 114,2369 147,9385 88,6735 srednji 83,2820 1160,8408 395,7497 81,3005 2036,4353 2611,4221 2294,3909 8170,9076 49,8262 182,1295 6,6103 2200,0000 128,0054 7284,9361 1823,8283 77,2151 1572,0826 9830,4189 181,8844 114,5806 148,3837 88,9403 prodajni 83,5318 H 64,3233 396,9369 81 2042,5446 2619,2564 2301,2741 8195,4203 49,9757 182,6759 6,6301 128,3894 7306,7909 1829,2998 77,446J 1576,7988 9859,9102 182,4301 114,9243 148,8289 89,2071 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 21.3.1995^ št. dni do zapadlosti. veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) — (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAG/ VJNI5KI ZAPISI, ZPLAČLJIVI 1 2.5. 1995: 1,500,000 821,250 811,156 1,632,406__ 52 109.5001% 108.1541% 108.8271% 150,000 82,125 81,116 163,241___ TTTf^^TT Tečajnica borznega trga št.: 52 Datum: 20. 3. 1995 UVtUAVL STOCI UCHANGL P»C Vrednost. papir obr. rndiv. ex kupon SLda[(3) enotni tečaj % sprem dalum povprai poiadba Max. Mm. lodošrr »i r.T.T ircunTr LEKĆ 796 (4.5.93) 12.000 17.3. 11.400 12.1X10 PUB 1.000 (6.6.94) 13.802 1,79 20.3. 13.600 13.800 14.000 13.600 1.491 SAL 500 (7)(29.8.94) 20.452 75 20.3. 20110 20.500 20.500 20.040 4.704 SKBR 458 (16.5.94.) 34.404 1,08- 20.3. 34.300 34.070 34.780 34.000 12.248 2222 smo BHE jsm RS01 8,0 4.(31.12.94) 97,7 ,19- 20.3. 97,7 98,0 97,8 97,4 10.639 RS02 9,5 8,(1.10.94) 103,3 ,38 20.3. 103,2 104,1 103,6 102,9 41.002 RS08 5,0 3.(30.11.94) 83,3 17.2. 80,1 90,0 RS11 7,0 4.(15.1.95) 89,5 17.3. 86,3 90,0 RSLlD 8,0 4.(31.12.94) 96,8A ,02 20.3. 96,7 97,8 96,8 96,8 73 RSL2D 9,5 8.(1.10.94) 10O,OA 1,01 20.3. 99,0 100,0 100,0 85 SKBl 10,0 4.(1.11.94) 95,6 ,81 20.3. 94,9 95,6 95,6 94,6 3.943 Ttira 'irM' BTBR 11.000 9,84* 20.3. 11.900 11.000 11.000 330 DAD 10.1X10 (1.6.94.) 127.943 ,32 20.3. 127.450 128.800 130.950 123.01X1 17.656 FMD M 15.807 4,15 20.3. 15.300 16.000 15.900 15.780 038 GPGR 17.000 16.3. 17.000 HMER 16.600 9,31 20.3. 14.200 16.000 16.600 16.600 17 MKZ 218 (30.3.93.) 9.130 ,05 203. 9.020 9.130 9.130 9.130 228 N1KR 4.000 (8)(10.6.94.) 4.021 1,78- 203. 4.010 4.070 4.100 4.000 2.348 TCTR (5) 711,4 255- 203. 713,0 720,0 714,0 710,0 1.690 2QE !»iril:E ITTttltT KBTP 4000 (23.5.94) 36.467 ,64- 20.3. 35.100 36.51X1 36.700 36.000 2.188 PFNP 36.000 1,69- 20.3. 36.000 36700 36.000 36.000 1.116 RGSP (6) 2.034 1,08 20.3. 1.850 2.050 2.050 1.820 35 UBKP 12.000 1,25 203. 11.260 12.000 12.000 12.1X10 60 VIPP 40.800 16.3. 41.000 41.100 irrrfT LEK2 12,0 4.(1.11.94) 97,5A 203. 97,5 97,5 8 OZG 11,0 4,(1.1.95) 89,7 17.3. 88,1 90,0 PCE 12,0 6.(1.12.94) 98,2A ,72 203. . 98,2 98,2 98,2 525 PLJ 12,0 7.(1,1.95] 98,9A ,06- 203. 98,7 99,2 99,0 98,0 435 PGO 10,0 1.(1,6.94] 95,1 15.3. 92,0 95,0 RSGSl 10,0 4.(1.6.94) 90,0 1,10- 20.3. 89,0 91,0 90,00 90,0 514 Tečajnica izvenborznega trga ST. 52/95-20. 3. 1995 Vrednost. papir nt. ex kupon štdat(3) enotni tečaj %| sprem ; datum povpraS ponudb Max. Min. imstr ;ear 4.450 13.3. 2.600 4.500 GRDO 119 (8.3.94.] 6.500 17.3. 580,0 10.01X1 HBR0 3.180 15.3. 2.100 2.980 m 3.690 ,27- 20.3. 3.500 3.695 3.690 3.690 37 RDR0 17.400A ,57- 20.3. 10.100 17.500 17.400 17.400 1.044 RGSR 502,1 1,19- 20.3. 471,0 500,0 505,0 500,0 67 HBP0 2.973 16.3. 2.970 3.250 7 KBP1 1.000 KBPP 48.200 10.3. 30.000 39.000 UBKC 5.975 3,24 20.3. 5.950 6.000 6.200 5.800 478 GORO 10,0 9.(15.1.951 98,0 ,05- 20.3. 98,0 105,0 98,0 97,5 409 LOK (1.10.94) 83,8 3.3. 84,0 94,9 HL|0 (1.4.94) 92,6 1,00- 20.3. 93,1 93,8 93,1 92,0 2.565 3SM0 (1.10.94) 83,1 9.3. 78,0 82,0 M) 81,9.94) 85,5A ,40 20.3. 83,0 86,0 85,5 85,5 997 DNM (1.8.94) 89,3A ,17- 20.3. 85,5 89,0 89,3 89,3 487 DP0 6.(1.2.951 84,5A 1,98- 20.3. 85,0 92,9 84,5 84,5 234 IM (15.10.94) 80,0 15.3. 25,0 VPI0 (1.10.94) 98,5 30.1. 92,0 99,5 KO dnevni (vSIT) 90 dnevni (v SIT) |l20 dnevni (v SIT) BNB2brezni.lmia(1.6.95) (1.6.95) 96,5 ,26 20.3. 96,6 96,6 96,6 96,3 74.318 pl nat. bona (v Stil NBSl 52.984 17.3. 40.000 |dčlnak.l*)na(vSrr)NBS2 16.636 ,68- 20.3. 16.600 16.670 17.380 16.260 159.126 1150.000 SiTshpaj maj parski del maj 108,6 2.3. Ideviznidelmaj 150.000 SITskupaj maj parski del maj (devizni del maj 20.3.95 preišnii d T d% 1.208,26 1.209,38 -1,12 -0,09 Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v od- olajSava; A - aplikacijski teCaj: borzni p S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena 30-oostotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Ce ni navedeno drugače; max. - najvišji teCaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnizji teCaj določenega vrednostnega papirja. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 21. marca 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajnh Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaje na tre šiling frank marka lira funt dolar (vimi. Pri kon iu deviz oz. r 100 100 100 100 1 1 ikretnih [ roseben 1157,8705 2288,5200 8150,0000 6,5934 181,4190 114,2875 Kislih je možno odsi doaovor. 1161,4223 2295,5400 8175,0000 6,6136 181,9755 114,6380 opanje glede na banka valuta nakupni prodgjDL- Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 81,35 81,40 panje. 81,70 81,70 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečaj velja dne 21. marca 1995 od 00.00 do 24 >djetij ure — banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dob vefavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih va oziroma zmanjšano za 055odstotne točke. T do ECU = 30.000 na dan. Pri večjh prilivih in nak * Banke, ki objavfamo tečde, se zavezigemc nem tečc^ in v skiackj s tekstom, ki dopolr^te DEM DEM DEM DEM DEM ;enl na podle utah pa je razi 5čai veljajo zc upin se tečaj kupovati 'n pogoje nakup 81,40 81,40 81,30 81,50 81,38 gi srednjih tečaj neije Banke Slov ockup prilivov ir jdodvsporazurr xodajati tujo vok. a ač prodaje. 81,70 81,55 81,60 81,75 81,70 ev po tren*" to po objavi 20. MAREC 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodgigu ameriški dolar — 1736,720 - ECU — 2249,230 — nemška marka — 1239,190 francoski frank — 347,900 — funt Šterling — 2750,270 — holandski gulden — 1104,920 — belgijski frank - 60,020 — španska pezeta — 13,480 — danska krona — 308,890 — irski funt — 2758,610 — grška drahma — 7,558 — portugalski escudo - 11,719 — kanadski dolar — 1231,450 — japonski jen — 19,400 — švicarski frank — 1490,750 — avstrijski šiling - 176,070 — non/eška krona — 276,660 — švedska krona — 238,270 — finska marka — 395,700 ZVEZ^BANK CELOVEC ■heeesSS 20. MAREC 1995 valuta nakupni prodajni. ameriški dolar kanadski dolar funt šterling švicarski frank belgijski frank francoski frank holandski gulden nemška marka italijanska lira danska krona norveška krona Švedska krona finska marka portugalski escudo španska peseta japonski jen 9.7000 6,8500 15,3000 829.0000 33,5500 194.5000 615.5000 690,7000 0,5510 170.0000 153.0000 131,2000 218.5000 6,5800 7,4800 10.7000 10,2000 7,2500 16,1000 861,0000 34,8500 202.5000 639.5000 716,7000 0,5850 178.0000 160.0000 137,8000 228.5000 6.9200 7.9200 11,2000 slovenski tolar hrvaška kuna Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. KOŠARKA / VRNITEV NAJVEČJEGA ZVEZDNIKA NBA PO SKORAJ DVELETNI ODSOTNOSTI Michael Jordan spet na igriščih »Biki« pa so kljub temu izgubili z Indiano INDIANAPOLIS (dpa) ' Prav gotovo največji košarkarski dogodek leta se je zgodil v nedeljo v ameriškem Indianapoli-SU. Po več kot enaindvaj-Setih mesecih premora, se je na košarkarskem Parketu znova pojavil Michael Jordan. V prepolni dvorani v Indianapolisu 8a je skoraj 17 tisoč gledalcev sprejelo z glasnim Navdušenjem. Jordan je zadnjo tekmo odigral ju-Nja 1993, ko so »biki« iz Chicaga osvojili tretji za-Poredni naslov, le nekaj dni potem pa je svet presenetila novica, da Jordan 2apušča košarko. Takrat je bilo precej govoric o razlogu za Jordanov odhod izpod obročev. Nekateri so me-Nili, da se je Jordan zapletel v mafijske posle, drugi so govorili o bleščeči ba-seballski karieri, ki se mu obeta, tretji pa so menili, da je Jordan pač dosegel vse, kar je bilo v ameriški poklicni ligi mogoče. Jordan si je vrnitev pod obroče najbrž predstavljal drugače. Njegovi »biki« so namreč v nedeljo izgubili po podaljšku proti Indiana Pacers s 96:103. Dvaintridesetletni superzvezdnik je igral 43 minut, samo sedem metov izmed 28 pa je zletelo skozi obroč. Poleg 19 točk je imel še po šest skokov in asistenc. Kljub nekaterim umetnijam, ki jih je izvedel, je še nekoliko oddaljen od svoje nekdanje forme. »Pred začetkom tekme sem imel tremo, ki pa je nato izginila. Lepo je znova igrati,« je dejal Jordan, ki "(SMUČANJE / ZASLU2KI NAJBOLJŠIH Vreni Schneider in Alberto Tomba zaslužila največ Jure Košir peti MUNCHEN (dpa) -Skupna zmagovalca svetovnega pokala v alpskem smučanju Alberto Tomba in Vreni Schneider sta ob koncu sezone najboljša tudi po zaslužku. Italijan je z enajstimi zmagami v tej sezoni zaslužil 308.500 Švicarskih frankov, kar je več kot dvakrat več °d zaslužka Švicarke, ki je v sezoni 1994/95 zmagala štirikrat in zaslužila 141.180 frankov. Nemka Katja Seizin-ger, ki je v skupnem seštevku zasedla drugo toesto, se je morala za dve zmagi zadovoljiti s »samo« 57.740 franki. Iz sklada nemške smučarske zveze je 22-tetna olimpijska zmago-vnlka v smuku dobila dodatnih 290.300 Nemških mark. Lani je Aeni Schneider s 167.000 franki »ugna-a« skupnega zmagoval-Ca pri moških, Norveža-Na Kjetila Andrea Aa-toodta. Se naprej je skupni nagradni sklad za smučarje, ki znaša dva Nuli j ona frankov, dvak-tat večji od ženskega sklada. Najbolje plača-N° tekmovanje je bilo riiova v Kitzbiihlu, saj s° v tirolskem zimskem etoviscu na treh tek-teah razdelili 300 tisoč ankov. Se več denarja 1 bilo na voljo za slalo-tea na ledeniku Saas ee (120.000 frankov za tooske in 80.000 rankov za ženske), NNdar pa sta zaradi abifi vremenskih raz-"l6r odpadla. Za sku-Ptoina zmagovalcema °mbo in Schneiderje- vo sta največ zaslužila zmagovalca v smuku Luc Alphand (104.000 frankov) in Picabo Street (96 740). Poleg denarnih nagrad organizatorjev so tekmovalci dobili tudi premije od svojih opremljevalcev in pokroviteljev. Alberto Tomba je tako v enem letu dobil približno osem do deset milijonov frankov, k tej vsoti pa je treba prišteti 2000 frankov na meseč, ki jih dobi kot karabinjer. Jure Košir je pri moških po zaslužku na petem mestu, med najboljšo deseterico pri dekletih pa ni nobene Slovenke. Denarne nagrade v sezoni 1994/95 - moški: 1. Alberto Tomba (Ita) 308.500 frankov, 2. Luc Alphand (Fra) 104.000, 3. Armin Assinger (Avt) 91.700, 4. Marc Girardelli (Luks) 76.000, 5. Jure Košir (Slo) 63.000, 6. Michael Tritscher (Avt) 56.550, 7. A.J. Kitt (ZDA) 51.300, 8. Giinther Ma-der (Avt) 49.100, 9. Mario Reber (Avt) 47.200. 10. Patrick Ortlieb (Avt) 46.000; ženske: 1. Vreni Schneider (Svi) 141.180, 2. Picabo Street (ZDA) 96.740, 3. Heidi Zeller-Bahler (Svi) 86.240, 4. Katja Seizinger (Nem) 57.740, 5. Anita Wach-ter (Avt) 55.650, 6. Per-nilla VViberg (Sve) 43.650, 7. Sabina Pan-zanini (Ita) 42.120, 8. Martina Ertl (Nem) 41.500, 9. Deborah Compagnoni (Ita) 37.300, 10. Hilary Lindli (ZDA) 30.800. pa je samokritično dodal: »Prava forma ne pride čez noč.« Njegov prijatelj Charles Barkley je skeptičen: »Michael ne bo nikoli več tako dober, kot je bil prej. To je nemogoče.« V ligi NBA je samo nekaj minut po objavi Jordanove vrnitve znova izbruhnila prava vročica. V nedeljo so preprodajalci v Indianapiolisu za eno vstopnico zahtevali-1500 ameriških dolarjev, razdvojeni navijači so zanjo ponujali celo krznene plašče. Vse vstopnice za preostalih 16 tekem Bull-sov so razprodali v eni uri in telefonska centrala Bullsove prodajalne se je zaradi obremenitve nekajkrat pokvarila. Srečneži, ki so smeli obdržati svoje zimske plašče, so videli junaka pri njegovem najljubšem opravilu. Toda zvezdniku se je dolg odmor zelo poznal. Jordan je deloval utrujeno, tako da ga je zvezdnik Pacersov Reggie Miller učinkovito pokrival. Organizator igre »bikov« je zgrešil prvih šest metov in prvič zadel po dobrih 4 minutah druge četrtine. Kljub temu v klubu vsi upajo, da bo povprečne »bike« popeljal do četrtega naslova v zadnjih petih letih. »Čudovito, da je Michael spet z nami. Z njim je vse mogoče. Zelo sem si oddahnil,« je dejal trener »bikov« Phil Jackson, »toda če ne bi poskušal z baseballom, se ne bi vrnil.« Po presenetljivem odhodu 6. oktobra 1993 je Jordan poskušal igrati baseball pri moštvu Whi-te Sox, vendar pa njegov napredek ni veliko obe- Michael Air Jordan (v boju z Reggijem Millerjem in Markom Jacksonom) bo spet »letel« pod koši (AP) tal. Zato se je prejšnji teden odločil, da bo uradno končal baseballsko kariero in se vrnil pod obroče. V ligaškem delu tekmovanja ne bo igral na vseh tekmah, ker bi se preveč dolgočasil. Pogodbo z »biki« je sklenil za dve leti za plačo štiri milijone dolarjev na sezono. Velikemu mojstru so ploskali tudi navijači Pacersov. »Topel sprejem me je ganil. Nisem še najbolje pripravljen, toda do končnice imam še mesec dni časa. Vrnitev je bila dobro načrtovana,« je dejal vidno vznemirjeni Jordan. »Z Michaelom bomo imeli še veliko veselja. Čudovit je,« je dejal njegov klubski kolega Steve Kerr, ki je prvič igral z Jordanom, »končno lahko preneham z molitvijo. Bog se je vrnil.« Toda Kerr ni vedel, da je bilo zaradi neposrednega televizijskega prenosa tekme, na maši bolj malo ljudi. Jordan se je trudil, vepdar ni bilo tako, kot v najboljših časih. Na koncu dramatične tekme je imel celo bolečine v mečih. Kljub temu je že na prvi tekmi v NBA prinesel s seboj karizmo, eleganco, navdušenje in sposobnost, da povsem navadnim potezam vdihne nekaj spektakularnega. Namesto številke 23, ki so jo po njegovem odhodu dvignili pod strop dvorane, je nosil številko 45, njegove roke pa so bile po dviganju uteži bistveno bolj mišičaste kot pred dvema letoma. »Sem spočit in se že veselim končnice,« je dejal Jordan, ki bo do takrat nastopil samo na tretjini tekem. »Boljša je tretjina Jordana, kot če sploh ne bi bilo Jordana,« je dejal šef lige NBA David Stem. NOVICE Smrtna nesreča na olimpijskem stadionu v Atlanti ATLANTA - Na gradbišču novega olimpijskega stadiona v Atlanti za poletne olimpijske igre prihodnje leto je včeraj prišlo do nesreče, v Kateri je umrl vsaj en delavec, trije pa so bili ranjeni. Kot so poročale nekatere privatne radijske postaje, se je podrl eden od stebrov za reflektorje. Rodman poškodovan v nesreči z motorjem SAN ANTONIO (STA/AP) - Ameriški profesionalni košarkar Denis Rodman, znan po pogostem spreminjanju barve las, tetoviranem telesu in neverjetnih skakalnih sposobnostih, si je pri padcu s motociklom izpahnil ramo, kar pomeni, da ga ne bo na parketu najmanj mesec dni. »Zaželel si je malo vožnje z motorjem, nato pa je v nekem križišču spregledal prometni znak za neprednostno cesto, hitro zavrl, kaj sledi, pa si najbrž predstavljate...,« je novinarjem povedal trener San Antonio Spurs Bob Hill. Kofelnikov prvi v St. Petersburgu ST. PETERSBURG (STA/AP) - Prvi nosilec teniškega turnirja v St. Petersburgu z nagradnim skladom 300.000 Rus Jevgenij Kafelnikov je v finalu brez težav s 6:2 in 6:2 premagal Francoza Guillama Rauxa. Helsinki kandidat za SP 1997 HELSINKI (STA/AP) - Helsinki, glavno mesto Finske, so Mednarodni atletski zvezi (IAAF) poslali kandidaturo za organizacijo svetovnega prvenstva leta 1997. Ta bi sicer moral biti v Mehiki, ki pa ga je zaradi slabih ekonomskih razmer odpovedala. Poleg Helsinkov bi prvenstvo rada organizirala tudi Madrid in Atene. Predsednik Finske atletske zveze Ikka Kanerva je izjavil, da imajo Helsinki vse potrebne pogoje za uspešno organizacijo. Glavno mesto Finske je bilo namreč leta 1983 prvo prizorišče boja za naslove svetovnih prvakov, lani pa so tam nastopih najboljši evropski atleti. Tako že imajo vse potrebne objekte in infrastrukturo. Sacchi ni poklical Vialllja Za kvalifikacijski tekmi za nastop na zaključnem delu evropskega nogometnega prvenstva proti Estoniji (v soboto) in Ukrajini (sreda, 29.) zvezni selektor italijanske nogometne reprezentance Arrigo Sacchi v reprezentanco ni poklical Gianluce Viallija, ki ga mnogi v Italiji spet imajo za najboljšega napadalca prvenstva. Namesto njega pa je v selektorjevem seznamu njegov klubski tovariš v Juventusu Alessandro Del Piero, ki je v zadnjih mesecih odlično nadomestil poškodovanega Roberta Baggia. Preseneča, da v reprezentanci ni Milanovega branilca Costacurte. Na Sacchijevem seznamu so: Pagliuca (Inter), Peruzzi (Juventus), Negro (Lazio), Benarrivo (Parma), Apolloni (Parma), Minotti (Parma), Maldini (Milan), Carboni (Roma), Lombardo (Sampdoria), Eranio (Milan), Albertini (Milan), Di Matteo (Lazio), Crippa (Parma), Berti (Inter), Baggio (Parma), Zola (Parma), Del Piero (Juventus), Casiraghi (Lazio), Ravanelfi (Juventus). Marchioro dvakrat odstavljen GENOVA - Italijanski prvoligaški trener Pippo Marchioro je dosegel nezavidljiv rekord. V isti sezoni je dvakrat izgubil službo. Potem ko ga je odslovila Reggiana, mu je. včeraj pokazal vrata tudi predsednik Genoe Spinelli. Ko je pred štirimi meseci najel Marchiora, je slovesno izjavil: »On bo naš trener za naslednjih deset let,« očitno pa se je premislil. Marchiora bo na klopi Genoe nasledil trener mladincev Gladio Maselli. r NOGOMETNA PRVENSTVA NA TUJEM / CRN DAN BORUSSIE DORTMUND Blackbum ima že 6 točk prednosti V Španiji nov spodrsljaj Deportiva LIVERPOOL - V velikem derbiju dveh najbolj uspešnih angleških ekip vseh časov, Liverpoola in Manchester Uniteda seveda, so someščani Beatlesov s klasičnim izidom strli odpor »rdečih vragov«, ki zdaj za vodilnim Blackbumom zaostajajo za zaskrbljujočih šest točk. Na Anfieldu je Liverpool povsem gospodaril, takoj povedel z mladim Redknappom in dosegel drugi zadetek z avtogolom Uni-tedovega kapetana Brucea. Namučil, a je vsaj odnesel tem bolj dragoceno zmago, se je tudi Blackburn, ki je na domačem Ewood Parku celo izgubljal proti Chelseaju, toda z goloma Shervvooda in Shearerja (100. gol v 200 tekmah v prvi ligi) je razmerje spreobrnil že v teku prvega dela. V boju za uvrstitev v pokal UEFA je pomembno zmago zabeležil Nevvcastle (proti Arsenalu), upa pa še tudi Leeds, kateremu je nove moči (in gole) vlil Veboah. Ali se ga še spominjate? Zapustil je Ein- tracht Frankfurt in redno začel tresti mreže tudi v Angliji. VRSTNI RED: Blackburn* 76, Manchester Utd* 70, Nevvcastle*** 63, Nottingham* in Liverpool**** 57, Leeds*** 52. (*tekma manj) V«bundesligi« so vodilne ekipe tokrat nabrale rekordno slab izkupiček. Borussia Dort-mund je med tednom za pol leta izgubila svojega »golgeterja« Chapuisata in se še pod šokom kar doma s 3:0 predala Bayerju Leverkusen. Dvoboj je bil zanimiv tudi za Juventus in Parmo, ki bosta proti nemškima moštvoma igrala v polfinalu pokala UEFA. VVerder Bremen je moral priznati premoč Borussie Mbn-chengladbach, ki z Effenbergom svetovnega formata resno razmišlja o naslovu. Kaiserslautem je doma oddal točko ne ravno nepremostljivemu Bayerju Uer-dingen, najslabše pa se je godilo Freiburgu, ki je dingi C zapored izgubil, tokrat doma proti Bo-chumu. Bochum, zadnji po je- senskem delu, je v petih tekmah povratnega dela dvakrat izgubil doma, a zato trikrat slavil v gosteh! Bayem je igral neodločeno v Hamburgu, čeprav je z golom mladega Scholla vodil do zadnje minute. VRSTNI RED: Borussia Dt. 33, VVerder 32, Borussia MG in Kaiserslautem 30, Freiburg in Bayem 28. Rekordni dobiček na španski »Quinieli«, športni stavi (pet-najstica), je prejšnji teden (ko so vse prve tri ekipe na lestvici zgubili) srečnežem prinesel čednih 770 milijonov pezet, kar je obilnih Sest milijonov dolarjev. Morda bo tudi ta teden izkupiček dobitnikov precejšen, saj je Deportivo spet poražen zapustil igrišče (doma proti Atleticu iz Madrida), Barcelona pa je na Nou Čampu manj nepričakovano igrala brez golov proti solidni Valencii. Ravno po olju ni šlo niti Real Madridu, ki je doina z »golčkom« Zamorana strl Espanola. Pri Madridu, ob malodane zagotovljeni zmagi v »Ligi«, že razmišljajo o naslednji sezoni. Eden izmed najbolj možnih nakupov je bosanski golgeter Real Sociedada Meh o Kodro, prišel naj bi tudi zvezdnik Athletic Bilbaa Julen Guerrero, med tujci pa so zlasti visoke kotacije Portugalca Figa, v znanstveno fantastiko pa sodi napoved madridskega dnevnika El Pais, ki omenja tudi prihod Roberta Baggia. VRSTNI RED: Real Madrid 39, Barcelona 34, Deportivo in Real Betis 32, Zaragoza 31. Zelo zanimivo je bilo ta teden tudi na Balkanu. Na Hrvaškem kaže zagrebška Croatia znake popuščanja in Hajduk se je bivšim dinamovcem približal le na eno točko. V Beogradu pa so igrali veliki derbi med Partizanom in Crveno zvezdo. V zanimivi tekmi sta se moštvi razšli pri izidu 2:2; najbolj se tega veseli vodilna Vojvodina, ki ima kljub porazu še vedno vsega spoštovanja vredno prednost treh točk. (dk) izidi in lestvice Deželni mladinci IZIDI 23. KOLA: Cormonese - Ronchi 1:0, Itala S. Marco - Ponziana 1:0, Ludnico - Portuale 0:3, San Canzian - Juventim 1:0, San Luigi - Fortitudo 0:0, San Sergio - Gradese 8:2, Staranzano - San Giovanni 0:1. VRSTNI RED: Ronchi 36, San Sergio 34, Cormonese 33, Ponziana 28, Staranzano 26, Itala 25, San Giovan-ni 24, Juventina 22, San Canzian 21, Fortitudo 16, San Luigi 15, Gradese in Lucinico 11, Portuale 8. PRIHODNJE KOLO: Fortitudo - San Canzian, Gradese - Cormonese, Juventina - Lucinico, Ponziana - San Sergio, Portuale - Staranzano, Ronchi - San Luigi, San Giovanni - Itala S. M. Pokrajinski mladinci IZIDI: Chiarbola - Costalunga 2:2, Edile Adriatica -San Marco 0:0, Muggesana - Sant’Andrea 1:1, Olim-pia - Zaule 6:0, Opicina - Montebello D. Bosco 4:1, Vesna - Primorje 0:2. VRSTNI RED: Domio in Opicina 30, Costalunga 25, Olhnpia 24, Sant’Andrea 23, Muggesana 21, Edile Adriatica 20, San Marco 19, Chiarbola 18, Montebello D. Bosco, Primalje in Zaule 15, Vesna 1. PRIHODNJE KOLO: Costalunga - Muggesana, Domio - Edile Adriatica, Primorje - Opicina, San Marco -Olimpia, Sant’Andrea - Vesna, Zaule - Chiarbola, Montebelo D. B. prost Naraščajniki IZIDI: Alt. Muggesana - Fortitudo odložena, CCS -Costalunga 0:0, J. Aurisina - Chiarbola 0:7, Montebello D. B,- Olimpia 0:5, Opicina - Domio 5:1, Ponziana - Sant’Andrea 0:4, Portuale - Zarja Adriaimpex 0:2, San Sergio - Esperia 3:0. VRSTNI RED: Sant’Andrea 45, Fortitudo in Zarja Adriaimpex 39, Opicina 36, Domio 27, Alt. Muggesana 26, Olimpia 25, Costalunga 24, Chiarbola 23, San Sergio 20, CCS 16, Portuale 15, Montebello D. B. 13, Ponziana 8, Esperia 6, J. Aurisina 0. PRIHODNJE KOLO: Zarja Adriaimpex - Opicina. Najmlajši IZIDI: Alt. Muggesana - Fortitudo 1:0, Domio - Bor Farm 0:1, Esperia - Opicina 1:3, Fani Olimpia - CCS 6:0, Ponziana - San Sergio 0:11, Sant’ Andrea - Mont. Don Bosco 0:2, San Luigi - Chiarbola 0:2, Costalunga prosta. VRSTNI RED: Fani Olimpia 43, San Sergio 37, Montebello D. B. in Bor Farm 35, Opicina in Alt, Muggesana 27, Fortitudo 22, Esperia in Chiarbola 16, Domio 15, Costalunga 12, Sant’Andrea in CCS 11, Ponziana 8, San Luigi 7. Začetniki Skupina A IZIDI 3. KOLA: Chiarbola - Costalunga 1:1, CCS -San Luigi A 2:4, Primorje Interland A - Altura Muggesana 2:0, Fortitudo - Portuale 0:5, Triestina A - San Giovanni 3:1, Fani Olimpia - San Sergio A 1:5. VRSTNI RED: Triestina A, San Sergio A, San Luigi A 4, Portuale in Primorje Interland A 3, CCS, Fortitudo, Fani Olimpia 2, Chiarbola, Altura Muggesana, San Giovanni, Costalunga 1. PRIHODNJE KOLO: San Luigi A - Primorje Inter- landA Skupina B IZIDI: San Sergio B - Roianese 3:0, Esperia - Domio 6:0, Primorje Interland B - Zaule 2:1, Sant’Andrea -Opicina 1:1, Triestina B - Montebello D. B. 1:2, San Luigi B - Ponziana 6:0. VRSTNI RED: San Sergio B 6, Esperia 5, San Luigi B in Montebello D. B. 4, Primorje Interland B, Opicina in Sant’Andrea 3, Triestina B 2, Roianese, Domio 1, Zaule, Ponziana 0. PRIHODNJE KOLO: Domio - Primorje Interland B Obvestila SKBRDINA organizira v nedeljo, 26. trn. avtobusni izlet v Sappado ob priliki društvene tekme. Vpisovanje na St. 212859, 226271, 299573 ob večernih urah najkasneje do Četrtka, 23. marca. SD GRMADA vabi elane na 8. redni občni zbor, ki bo jutri, 22. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenem sedežu v Mavhinjah z običajnim dnevnim redom. JKCUPA obveSCa elane, da bo izredni občni zbor v petek, 24.t.m., ob 20.30 v Športnem centru v Vižovljah. Dnevni red: sprememba društvenega statuta. Sledi 23. redni občni zbor. Dnevni red: otvoritev občnega zbora; poročilo predsednika in odbornikov; oddobritev obračuna in predračuna; razreSnica odboru; izvobtev novega odbora; razno. Vabljeni. TPK SIRENA sporoča, da bo 18. REDNI OBČNI ZBOR elanov v soboto, 25. marca na pomorskem sedežu - Drevored Miram are 32 ob 20. uri v 1. in ob 20.30 v 2. sklicanju. Dnevni red: poročila, odobritev obračuna in proračuna, vobtve novih organov kluba ter razprava. PLAVALNI KLUB BOR sklicuje 8. REDNI OBČNI ZBOR dne 29. marca 1995 ob 18. uri v Borovem športnem centru z naslednjim dnevnim redom: otvoritev, predsedniško poročilo, diskusija, poročilo nadzornega odbora, volitve in razno MC PRIMOTOR organizira v nedeljo, 26. L m. izlet v dolino Kolpe in Gorski Kotar. Obvezno vpisovanje in vse podrobnejše informacije vsak Četrtek, petek in soboto, od 20.30 do 21.30 v gostilni Sancin v Bol juncu (Dean Starec). NOGOMET / POKRAJINSKO MLADINSKO PRVENSTVO Primorje zasluženo dobilo tudi drugi derbi s kriško Vesno Vesna - Primorje 0:2 (0:1) STRELCA: P. Emili, Pa-cor iz enajstmetrovke. VESNA: Gruden, Babi-ch (od 70. min. PraSelj), Glavina, Morassut, Urlini, M. Emili, SteSe, Cacciotto-li, Amato, Monte (od 60. min. Pizziventi), Beno (od 46. min. Polh). PRIMORJE: Husu, Ferfolja, Luksa, Braini, Turk, Lovrečič, Pacor, P. Emih, Ban, Kuk, Bembich. Tudi drugi mladinski pokrajinski derbi so zasluženo dobiti nogometaši Primorja, ki pa so se morati pošteno potruditi, da so strli odpor trdoživih kriških nogometašev. V prvem polčasu so veC priložnosti za gol imeti gostje, kriška obramba pa je bila vedno na mestu. Pro-seCani so povedli že po izteku prvega polčasa s prostim strelom, ki ga je izve- del kapetan Peter Emili. Tudi drugi polčas je bil dokaj iženaCen, dokler ni bil v 60. min. izključen Morassut, ki je bil dotlej eden izmed najboljših v Vesninih vrstah. Drugi gol je padel po dvomljivi enajstmetrovki. Najstrožjo kazen je izvedel Pacor, ki je gal sicer kega itanaB Tekma je bila zelo fer, Primorje pa je zasluženo in je imelo tudi veliko veC priložnosti za gol. Kriške nogometaše pa je treba pohvaliti za veliko mero požrtvovalnosti, predvsem ko so igrali z igralcem manj. NOGOMET / ZAČETNIKI A m B ekipa s Proseka zmagali Primorje Interland A pa je prikazalo tudi precej lepo igro Skupina A Primorje Interland A - Altura Muggesana 2:0 (1:0) Strelec: Merlak 2 PRIMORJE A: Furlan, Kante, I. Križ-mancic, Pilat, V. Križmancie, Milic, Švara, Merlak, Pavletič, Strain, Puzzer. V lepem srečanju so mladi ProseCani zasluženo in zanesljivo premagati Altu-ro Muggesano, da pa končni rezultat ni bil Se bolj prepričljiv, se lahko gostje zahvalijo le sred. Primorje je imelo stalno pobudo, zelo dobro so ProseCani zaigrali na sredini igrišča in organizirati nekaj res lepih akcij. Vodilni zadetek je padel po akciji Straina, ki je prodrl v kazenski prostor in podal do Merlaka, ki je z lepim strelom premagal gostujočega vratarja. V drugem delu je tempo igre nekoliko popustil. Merlak je dosegel še en zadetek, ko je skoraj iz mrtvega kota z lepim lobom premagal vratarja Alture Muggesane. Skupina B Primorje Interland B - Zaule Rabuiese 2:1 (1:1) Strelec za Primorje: Jerman 2 PRIMORJE B: Suc, Milkovič, D. Gre-gori, Stoka, Antonini, Desco, A. Gregori, Jerman, Pipan, Privileggi, Lonzar. ProseCani, ki so nastopiti le z 11 igralci, so sicer premagali zelo skromnega nasprotnika, vendar pa z igro Se zdaleč niso zadovoljiti. Kot opravičilo lahko povemo, da je ekipa zaradi bolezni in slabega vremena v zadnjem Času manj trenirala. Toda proti takemu nasprotniku, kot so Zaule, bi moralo Primorje doseči kopico golov. PremoC je bila sicer na strani domačinov, ki so tudi prvi povedli z golom Jermana iz protinapada. Gostom je ob koncu polčasa uspelo izenačiti, v nadaljevanju pa je Jerman na podoben način kot v prvem polčasu prepredi neprijetno presenečenje. NOGOMET / NARAŠČAJNIKI IN NAJMLAjgl Zarja Adriaimpex ponovno uspešna Sreča borovcev No Goriškem so Sovodenjci glodko izgubili z ekipo iz Ronk NARAŠČAJNIKI Portuale - Zarja Adriaimpeoc 0:2 (0:2) Strelec za Zarjo: Šušteršič. ZARJA ADRIAIMPEK: Damjan Gregori (Babuder), fozz3; Bikavec, Jan Gregori, Križmancie, Curnian (Damjan Grego-ri), Manzin, Lorenzi, Mitiani, Šušteršič, Blazina. Zarjani so tedenski poraz proti prvouvršCeneinjj Sant’Andreu takoj pozabili in proti Portualeju takoj pn6'1 do zmage in tako obdržati tretje mesto. Tekmo so naši nog0' metasi odločili že po prvih 45 minutah, ko je Šušteršič v kazenskem prostom dvakrat zadel v polno. Toda naša združena ekipa se v začetku tekme nikakor ni znašla in kaj kniah1 bi domačini povedli, toda žoga se je odbila od prečke. Potem so zarjani le stisnili domačine na njihovo polovico H1 sad tega sta bila dva zadetka. , . V nadaljevanju tekme so zarjam nekoliko popustili, kljTJ temu so si ustvariti še nekaj zrelih priložnosti za gol, toda rezultat se do konca ni spremenil. Domačini so skušali po*1 do Častnega zadetka, toda veC kot še ene prečke niso zn*0' gti. Zmaga je bila tokrat vsekakor dobrodošla in za našo etapo spodbudna, saj bodo v nedeljo igrati z Opicino. Ta tekma bo odločala o končnem tretjem, morda pa celo o drugem mestu na lestvici, (d.gr.) NAJMLAJSI Domio - Bor Farco 0:1 (0:0) Strelec za Bor: Strajn. IZKLJUČEN: Škabar. BOR FARCO: Hrovatin (Jaš gregori), Škabar, BatiC, BerOj. Grgič, Primosi, Gabrovec (martini), Cemjava, Longo (Strajni-Zomada (Babudri), Giraldi, (Tul). Kljub skromnemu tekmecu in stalni premoči so borovci s precejšnjo mero sreče strti odpor trdoživega Domia, ki 56 je v glavnem branil in odbijal žoge globoko na Borovo polovica igrišča. O tekmi sami lahko reCemo, da sploh ni bil, zanimiva. Bila je raztrgana in prilik za gol v prvem delu ni bilo. Domačini so le enkrat streljati na vrata, naši pa dvakra in še trije streti so Sli mimo vrat. Bolj Živahne so bile sam0 uvodne minute v drugi polovici srečanja. Naši nogometa5' so odločneje pritisniti na vrata domačih in si priborili vrst kotov. Pred vrati Domia so se vrstile nevarne gneče in v eni izmed njih je Strajn s precej sreče le spravil žogo v mrežu Igra se tudi po vodstvu ni bistveno izboljšala. Borovci so imeli veC od igre, a do podvojitve ni prišlo. Proti koncu srečanja pa so domačini postati nevarnejši, saj jim je nekajkrat uspelo prodreti v kazenski prostor. In tudi ko so nas igrati z igralcem manj, zaradi dvojnega opomina Škabarja-so Batic in ostati obdržati minimalno vodstvo, (d.gr.) Ronchi - Sovodnje 4:1 (2:1) Strelec za Sovodnje: Simčič SOVODNJE: Gergolet, Mami, Cotič, Bagon, R. Tom5' ’ Figelj, Faganel, Valle, Simčič, S. TomsiC, Mozetič. Sovodnje so v Ronkah doživele prepričljiv poraz, k ) dozorel v drugem delu, ko so biti domačini precej boljši na sprotnik. Prvi del je bil bolj izenačen, toda domačini so 2® 2. minuti povedli iz protinapada. Sovodenjci so knalu k® naCili z lepim golom SimCiCa, tik pred koncem prvega d® pa so domačini dosegli še en zadetek V drugem delu je ekipa iz Ronk vec napadala in že v p vih minutah nadaljevanja dosegla se dva gola. Sovodenj so si nato prizadevati, da bi vsaj zmanjšali rezultat, to kljub nekaterim priložnostim napadalci niso bili dovo učinkoviti. (A. P.) KOŠARKA / V PRVENSTVU NARAŠČAJNIKOV IN DEČKOV H? Domove! presenetili Don Bosco Uspeh Bora, Sokol in Jadran izgubila NARAŠČAJNIKI Don Bosco A - Dom 78:79 (34:39) DOM: Stefančič 6 (0:2), Hrovatin 24(2:3), Bogateč, Krizetic, Guštin 26 (6:12), Valente 4, Zobin 19 (3:13), Puntar, Brundula, 3T: Hrovatin 3, Guštin 2. Dom je tokrat proti vsakemu pričakovanju zmagal proti močni ekipi Don Bosca A. Pred tekmo so biti domovci sicer precej pesimistično raZpoloženi pesimistično, a zaceli so še kar dobro in po prvem polčasu voditi proti slabši postavi. V drugem polčasu pa je na igrišče stopila prva peterka gostiteljev in misliti so, da bodo z lahkoto premagali domovce. Tako pa ni bilo, saj so domovci spretno nadzorovati rezultat. V 35. minuti pa so VremCevi fantje zaostajati za celih 10 točk. Z velikim trudom so nato rezultat izenačili in s prostimi meti celo povedli. Zadnji napad so imeti sicer gostitelji, a ga niso izkoristili. Domovci so tako prvič premagati ekipo Don Bosca A in so obenem tudi edina tržaška ekipa, ki je v tem uspela. (M. Guštin) DEČKI Jadran Farco - Acti Ronchi 72:83 (25:48) JADRAN: Žagar 2, Špacapan 17 (1:2), Kalc, Gregori 5 (1:2), L’ Abbate 2, Sibelja, Kocijančič 14, leram 3 (1:2), Lakovič 29 (3:6), trener Vremec. PM 6:12. SON: 19. PON: Špacapan (38). TRI TOČKE: Lakovič 1. Ce bi jadranovci igrati tako uspešno kot v zadnji Četrtini, bi gotovo premagali moštvo iz Ronk. 2e po prvih dveh Četrtinah so zaostajali kar za 23 točk, v tretji pa so dosegli le pidih 8 toCk. V zadnji Četrtini pa velik preobrat: jadranovci so z bolj agresivno obrambo povsem onemogočili napade gostov in zmanjšali razliko na pičlih 11 točk. Tedaj pa je spet stopil v ospredje visoki in tehnično zelo dobri gostujoči košarkar Mas-simo Nelci, ki je dal kar 37 točk, in dve točki sta odšli v Ronke. Brescialat Gorica - Sokol 97:76 (61:39) SOKOL: Grilanc 6, Pavletič 28, Šušteršič 17 (0:2), Frandoli 8 (2:6), Doglia 7 (2:6), Jaklič, Semec 10 (0:1), Bogateč, Hrovatin. TRI TOČKE: Šušteršič in Doglia (1). SON: 15. V soboto je Sokol zasluženo izgubil proti solidni goriški ekipi Brescialat. Gostje so slabo odigrali ves prvi del tekme. Se zlasti je šepala obramba, saj so domačini brez večjih ovir uspešno zaključevali svoje napade. Sokolovci jih niso ovirali niti z osebnimi napakami. Stika tekme se je precej spremenila v drugem polčasu, ko so Nabrežinci konCno le zaigrati nekoliko bolj odločno v obrambi in tako dovoliti domačinom, da so dosegli precej manj točk kot v prvem polisu. Zal pa je bila razlika iz prvega polčasa prevelika, da bi lahko Sokol upal v zmag0-Ceprav je v zadnjih dvajsetih minutah dosegel veC točk od nasprotnika. (A.T.) Poggi B - Bor Edi Auto 70:107 (32:55) BOR: Kafol, Zobec 8 (0:2), SmiloviC (2:4), Gaburro 10 (0:2), Stokelj 25 (IL^j’ Santi 8 (2:4), Krmec 4 (2:2), Bosari 18 (2:’J’ Tolentino 5 (3:4), KrCaliC 2, Lovriha 1 (1:3), trener Krečič; PM: 23:38; PON: Kai° in Santi. Borovci so v nedeljo odigrati najbolj tekmo v sezoni in prepričljivo premaga ekipo Poggi B. Naši so z odlično 0bra® že v 10. minuti voditi s 34:8. V takem sl°6^ so nadaljevali skozi ves prvi polčas, ki s®) ^ zaključil z njihovo visoko prednostjo. V ua daljevanju so naši vodstvo se zvišali m zadnjih minutah izvedli nekaj lepih Pr° napadov. Nasprotniki, ki tako močnih rovcev sploh niso pričakovali, pa s0 ,.tj povsem nemočni. Tokrat je treba pohva ^ vse igralce za zelo požrtvovalno ’§F°0 obrambi in točnost v napadu. Naj ornem1 ^ da so KreCiCevi in Giacominijevi fan J®^. zadnjih šestih tekmah kar petkrat slavi (Niko Stokelj) n- ŠAH / PO U. ZAMEJSKEM PRVENSTVU Dobrih šahistov imamo pri nas dovolj, peša pa organizacijska plat Prvič se je uveljavil mojster Pino Lakovič Z zasluženo in predvideno zmago mojstra Pina Lakoviča iz Gorice se je v soboto v Gregorčičevi dvorani v Trstu zaključilo ii. zamejsko Šahovsko prvenstvo, veljavno za 7. memorial Zlatka Jelinčiča, ki ga je priredila Šahovska komisija Združenja slovenskih Športnih društev v Italiji. Osvojil je pet točk ih pol °d Šestih možnih in v svoji igri ni imel nihanj. V Četrtem kolu je premagal svojega najbolj nevarnega tekmeca Draga Bajca, drugače pa je rutinsko, razen z BenedetiCem, opravil z nasprotniki. Pozna se mu, da je že tri desetletja v samem državnem vrhu, saj je značilnost njegove sicer nenavadne igre solidnost, ki izhaja predvsem iz izkušnje. Drugo mesto je zasluženo osvojil Bajc, ki je znan po svoji briljantni in napadalni igri, s katero se je izkazal Predvsem proti Benedeticu in Rudežu. Na tretjem mestu pa je pristal državni clrugokategomik Jelinčič, ki pa igra zelo redko. Omenili bi, da je bilo letošnje prvenstvo okrnjeno, saj sta manjkala mladi mojstrski kandidat iz Gorice Jan Bed-narzik in državni prvokategornik Egon Pertot, ki sta prav ta dan odigrala redno kolo italijanske državne ekipne A lige v Bologni. Nastopala sta namreč za Trzic oz. Trst. Ne smemo pa pozabiti, da je to prvo zamejsko Šahovsko prvenstvo brez nepozabnega mojstra Božidarja Filipo-viCa, ki je pred dvema letoma tudi °svojil zadnje, jubilejno deseto prvenstvo. Filipovič je bil dolga leta najboljši 2amejski šahist, dolgo pa tudi med najmočnejšimi v državi, bil pa je tudi odličen organizator. Umrl je malo po osvojitvi prvenstva, v njegov spomin pa se v Trstu prireja mednarodni ekipni Šahovski turnir, v kratkem pa bo izšla knjiga z njegovimi najboljšimi Partijami in s spominskimi članki. Filipovič in Pertot sta bila edina zmagovalca dosedanjih zamejskih prvenstev. Na mdnjih Šestih turnirjih sta npr. zmagala po dvakrat, dvakrat pa sta si delila prvo mesto! Sedaj je vrsta prišla na Lakoviča, svetlo bodočnost pa lahko zanesljivo napovemo 21-letnemu Bed-naržiku. Kljub izvedbi po dveletnem premoru že 11. prventva, so problemi v zamejskem Šahu Se kako pereči. S smrtjo Filipoviča smo izgubili glavno organizacijsko moc, tako da je to področje se manj krito, kot sicer. Poleg tega pa obstaja anomalija, da imamo zamejci odlične posameznike, ki bi lahko nastopali (in nastopajo za druge ekipe!) v prvi italijanski ligi z lastno ekipo, vendar pa ni mladih. Brez baze pa ne moreš graditi nobene bodočnosti. Se Čudež je, da enkrat vsako desetletje zraste kak odličen šahist, vendar pa je to naključno in ne sad sistematičnega dela. Prvenstvo so odigrali po sistemu aktivnega šaha, kar pomeni, da je imel vsak pol ure za razmišljanje za partijo. Prvi trije uvrščeni so prejeli pokal, vsi udeleženci pa spominske kolajne ZSS-DI. Sobotni izidi, 5. kolo: Rudež - Lakovič 0:1, Jelinčič - Ukmar 1:0, Benedetic - Petaros remi, počival Bajc. 6. kolo: Ukmar - Benedetic remi, Lakovič - Jelinčič 1:0, Bajc - Rudež 1:0, počival Benedetic. 7. kolo: Jelinčič - Bajc remi, Benedetic - Lakovič remi, Petaros - Ukmar remi, počival Rudež. Končni vrstni red: Pino Lakovič 5, 5 točke; Drago Bajc 4, 5; Dušan Jelinčič 3, 5; Pino Rudež 3; Filibert Benedetic 2, 5; Mitja Petaros in Danilo Ukmar 1 točka. Na sliki (z leve proti desni): Drago Bajc, Pino Lakovič in DuSan Jelinčič ODBOJKA / 1. 2ENSKA DIVIZIJA NA TRŽAŠKEM V tekmi za začasno prvo mesto prvi poraz Sloge Brežankam in Kontovelkom v boju za obstanek trda prede Derbija v 2. diviziji sta se končala z zmago Sloge A in Bora Virtus - Sloga 3:2 (11:15, 15:11, 15:13, 12:15,17:15) SLOGA: Ciocchi, Ferlu-ga, Kosmina, Perini, Spacal, Starc, Tensi, Vi dali, ZubaliC, Živec. V zadnjem kolu prvega dela prvenstva sta se srečah Se nepremagali ekipi in to je tudi glavna kandidata za napredovanje v D ligo. Tekma je bila izredno izenačena, kot kažejo tudi delni izidi v posameznih setih. Tesen poraz v gosteh bi za našo ekipo sicer bil lahko sprejemljiv rezultat, vendar ostaja tokrat le nekaj grenkobe, saj je bil Virtus premagljiv nasprotnik. Zal pa so na tej tekmi odpovedale nekatere kljucne igralke, tako da je bil slo-gin napad, zlasti s krilnih pozicij, precej manj učinkovit kot običajno, znano pa je, da predstavlja prav napad glavno odliko naše ekipe. Se najbolj dramatičen je bil razplet v tie-breaku, ko se je po začetni izenačenosti Virtus oddaljil in povedel s 13:8. Sloga je tedaj zaCe-.Fa zmanjševati razliko, imela celo set žogo pri izidu 15:14, vendar je bil Virtus na koncu le priseb-nejši. 2e v naslednjem kolu Caka Slogo spet težka tekma proti tržaškemu Palla-volu, ki sestavlja letos z našo ekipo in Virtusom najboljšo trojico prvenstva. (INKA) Breg - Prevenire 2:3 (15:10, 5:15, 15:10, 2:15, 15:17) BREG: S. Sancin, L. Sturman, Mauri, M. Sancin, F. Sancin, S. Mauri, I. Pettirosso, S. Mauro, N. Canziani. Brežanke so si v soboto zapravile enkratno priložnost, da bi odnesle Se dve točki. Ze od vsega začetka je kazalo, da bodo domačinke zmagale brez problemov, saj so nasprotnice le s težave spravljale žogo čez mrežo. Po prvem setu so nasprotnice nalezle s svojo slabo igro tudi brežanke tako, da tudi domačinke niso več reagirale in so še same začele delati celo vrsto napak, od zgrešenih servisov do slabih podaj in Se slabših napadov. Drugi set so tako po zelo slabi igri prepustile nasprotnikom. NiC boljši ni-bil tretji set, Čeprav so ga brežanke osvojile. V Četrtem setu so domače igralke popolnoma popustile, tako da je Prevenire povedel kar 14:0. V tie breaku sta se ekipi izmenjavah v vodstvu, Prevenire pa je kljub slabi igri obdržal mirnejše živce. (M.S.) Kontovel - Killjoy 1:3 (15:2, 2:15, 6:15, 4:15) KONTOVEL: Sossa, Škrk, Ferluga, Starec, Ko-bau, Stoka, Obad, Bogateč. Kontovel je doživel še en poraz, ki bi v boju za obstanek lahko že bil usoden. Srečanje pa se je začelo zelo spodbudno. Z res dobro igro so Konto-velke povsem nadigrale nasprotnice, ki so najbrž pričakovale šibkejšega nasprotnika. Toda v nadaljevanju se je slika na igrišču povsem spremenila. Gostje so prevzele pobudo in gladko zmagale, pa Čeprav Kontovelke niso igrale slabo. Ostali izid 7. kola: Pal-lavolo - S. Andrea 3:0. Vrstni red: Virtus 14, Sloga in Pallavolo Trieste 12, Killjoy 8, S. Andrea 6, Prevenire 4, Breg 2, Kontovel 0. Prihodnje kolo: Pallavolo - Sloga, Breg - Kil-ljoy, S. Andrea - Kontovel. 2. ZENSKA DIVIZIJA Skupina A Sokol - Sloga A 0:3 (11:15,12:15,14:16) SOKOL: Golemac, Švara, Franco, Visintin, Kralj, Radetič, Legisa, Vidau, Španu. SLOGA: Molassi, Babu-dri, Grgič, Sosič, Furlan, Ban, Kalc, Kocijančič, Ku-fersin, Criti. Slogasice so po pričakovanjih osvojile derbi, vendar jim je Sokol v vseh treh setih precej grenil pot do zmage. Sloga je bila boljša, vendar je na trenutke igrala precej zmedeno, Sokol pa tega, zaradi slabšega napada in kljub trudu, v končnicah ni znal izkoristiti. Na koncu so bili lahko oboji zadovoljni: gostje predvsem zaradi zmage, gostiteljice pa zaradi solidnega nastopa. Ostati izid 5. kola: Nuo-va Pallavolo - Julia 3:0. Altura ni igrala. Vrstni red: Nuova Pallavolo 8, Juha in Sloga 4, Sokol 2, Altura 0. Prihodnje kolo: Sokol -Altura, Sloga A - Nuova Pallavolo. Skupina B Sloga B - Bor Friulex-port 0:3 (5:15,5:15,3:15) SLOGA B: Canziani, D’Agostini, Di Guida, Ferluga, Kette, Milic, Sosič, Strajn, Žagar. BOR FRIULEKPORT: Bogateč, Orel, Sternad, Tomaselli, Flego, Macho, Rogelja, Sadlovvski, Miličevič, Faimann. V zadnjem kolu prvega dela prvenstva je bil v Re-pnu slovenski derbi. Zmagale so boravke in to brez težav, saj so jim slogasice nudile lo medel odpor. Boravke so se predstavile kot solidna in dobro uigrana celota, v kateri je tudi nekaj perspektivnih igralk, ki so jim ob dobrem delu obeta še lepa odbojkarska prihodnost. Slogasice pa so tokrat zaigrale precej manj učinkovito, kot so sicer sposobne, kar seveda ni bilo dovolj, da bi lahko ogrozile Borov uspeh. (Inka) Ostali izid 5. kola: S. Andrea - Sgt 0:3. Virtus ni igral. Vrstni red: Sgt in Bor Friulexport 6, Virtus in S. Andrea 4, Sloga B 0. Prihodnje kolo: Sloga B - Virtus, Bor Friulexport -S. Andrea. Naraščajnice Sokola (Foto KROMA) ODBOJKA / SLOGINi DEČKI PREMOČNO OSVOJILI PRVO MESTO NA TR2AŽKEM ODBOJKA / 1. MOŠKA DIVIZIJA Naslov po dvanajstih zaporednih zmagah s 3:0 ^zadovoljiv izkupiček borovcev - Naraščajnice: Sloga A se je oddolžila Virtusu, uspešne tudi ostale naše ekipe g^Artus - Koimpex 0:3 (5:15, KOlMPEX: DrasiC (5+5), Grego-J D+0), Milič (4+0), Peterlin Ritossa (9+5), Stopar (1+0). , v soboto se je zaključilo prven-o dečkov. Za razvrstitev na le-Vlci tekma sploh ni bila po-enibna, saj si je Koimpex že Počasno zagotovil pokrajinski v . 0v, Virtus pa zadnje mesto. OttnpeKu je si0 samo ge zato, da g A1 tokrat zmaga brez izgubljene-seta in tako vknjiži dvanajsti Poredni gladki uspeh. In to je de1111 f^tom tudi uspelo. Pobu-23®+ imeli v svojih rokah od etka, vse do zadnjega sodniko-8a žvižga Razigrati se sicer niso llQ saj je bil nasprotnik resnic-preskromen, vendar so zelo y; ° grešili in Čakali na napake 'jTogini dečki bodo tako zasto-n * tržaško pokrajino na dežel-jj, . orralu, ki bo 30. aprila in 1. Vsja v Trstu, že zdaj pa zaslužijo s ri ?°hvalo: 12 zaporednih zmag za/™1 predstavlja lep uspeh, voljni pa smo lahko tudi z Prv e™0m' ki so ga fantje med pokazati, saj je uigra-ekipe rasla iz tekme v tekmo, pa tudi tehnični napredek posameznih igralcev je bil velik. (INKA) Bor - Volley 80 0:3 (5:15,13:15, 10:15) BOR: Mauri (3+4), Bosari (0+1), Krmec (0+0), Jančar (4+3), Lunaz-zi (2+1), Mikolj (2+1), Pipan, Sa-varin (7+4). Nasi fantje so tudi v zadnjem kolu potegnili krajši konec ter tako končali prvenstvo s skromnim izkupičkom Štirih zmag. Proti Volleyu 80 so v prvem delu borovci klonih Sele v tie breku. Tokrat pa so gostom zadostovali trije nizi. Naši odbojkarji so v zadnjem delu prvenstva neopravičeno povsem popustih. S slabo igro pa so podati zmago tudi Volleyu 80, ki ni bil nepremagljiv, a proti razo-roženim borovcem ni imel težkega dela. Končni obračun pa gotovo ni zadovoljiv, kajti vsi so pred pričetkom prvenstva pričakovali mnogo boljši izkupiček, naSi pa so malokdaj res prepričali. (Dejan) Ostali izid zadnjega kola: Ri-creatori - Volley club bo jutri. Nepopolni končni vrstni red: Koimpex 24, Vohey club 18, Vol-ley 80 12, Pallavolo Trieste 10, Bor 8, Ricreatori 4, Virtus 0. NARAŠČAJNICE Skupina A Virtus - Sloga A 1:2 (9:15, 0:15, 15:10) SLOGA A: Alessio, Berzi, Gre-gori, Grgič, KovaCiC, Križman, Sosič, Sossi. V prvem povratnem kolu so se slogasice Virtusu oddolžile za poraz iz prvega dela prvenstva. Nase mlade odbojkarice so opravile res soliden nastop in z lepimi akcijami v prvih dveh setih popolnoma nadigrale domačo ekipo. V zadnjem nizu jim je potem zbranost nekoliko padla, kar je izkoristil Virtus in tako osvojil Častni niz in obenem točko, s katero je na lestvici še vedno pred našo ekipo. (Inka) Kontovel - S. Andrea 3:0 (15:2, 15:5,15:4) KONTOVEL: Sossa, Antonini, Stoka, Strekelj, Bukavec, Kante, Furlan, Milkovič, Milič. Proti zadnjemu na lestvici Kontovelke niso imele nikakršnih problemov. Čeprav je bila kakovostna razlika med ekipama zelo velika, pa so mlade KuSarjeve varovanke igrale zelo dobro in zbrano ves Cas tekme. Posebno pohvalo pa zasluži BukavCeva, ki igra iz tekme v tekmo bolje. Ostali izid 8. kola: Pallavolo Trieste - Oma B 0:3. Ricreatori ni igral. Vrstni red: Oma B 18, Kontovel 17, VirtuslS, Sloga A 11, Ricreatori 6, Pallavolo Trieste 4, S. Andrea 0. Prihodnje kolo: Sloga A - Kontovel. Skupina B Sokol - Orna A 2:1 (15:3, 15:5, 12:15) SOKOL: Švara, Legiša, Sanna, Španu, Vidau, Bogateč. Sokol je v prvih dveh setih igral dobro in povsem nadigral šibkejše nasprotnice, v tretjem setu pa precej popustil in zaradi prevelikega števila napak set tudi izgubil. Za dober nastop velja tok-ratz pohvaliti Lauro Bogateč, ki je ena najmlajsih v Sokolovi Šesterici. Altura - Breg 0:3 Ostati izid 6. kola: Sloga B - Bor Friulexport bo 22.3 Vrstni red: Breg 15, Bor Friu-lexport 13, Sloga B 10, Sokol 8, Orna A 6, Altura 0. (Bor in Sloga B imata tekmo manj) Prihodnje kolo: Breg - Sloga B, Bor Friulexport - Sokol. Mejše Le Volpi ugnale združeno ekipo Korting Le Volpi - Korting 3:1 (14:16,15:7,15:11,15:8) KORTING: Miot (5+4), Veljak (1+9), Pertot (0+0), Deli-se (8+6), Cuk (1+0), Furlanic (5+10), Šušteršič (1+0), Volčič (1+1), Micalessi (2+5), Glavina. Servis (tocke/napake): 3/15; napake: Korting 37, Le Volpi 18. Sobotno srečanje je bilo dokaz, da je treba pri odbojki predvsem razmišljati. Proti tehnično slabemu nasprotniku, a »lisicno zvitemu«, se je združena ekipa Sloge in Bora predala. V prvem setu smo bili priCa lepim in učinkovitim akcijam. Le Volpi so zaceli učinkovito in vodili kar 6:3, Drasicevi varovanci pa so razliko nadoknadili, se pustih ponovno prehiteti na 12:7 in 14:12, nato pa so vendarle reagirali in osvojiti set. Ostati trije seti pa so bili enosmerni. Izkušeni igralci Le Volpi so prestregli vsako žogo. Korting pa bi jih lahko presenetil, samo Ce bi igral hitreje. Poraz gre torej pripisati neučinkoviti igri in pomanjkanju izkušenosti. Vendar je tudi res, da prisotnost na treningih ni zadovoljiva. Ce k temu dodamo Se, da je bil en igralec v tretjem setu izključen zaradi nesramnega obnašanja do sodnika, je slika popolna. Zal, nekateri se ne zavedajo, da vlagata društvi v združeno ekipo veliko truda. Posledica tega so skromnejši rezultati od pričakovanega. Sedaj je najmanj končno drugo mesto (in napredovanje v D ligo) zelo pod vprašajem. O vsem tem, zlasti pa nad obnašanjem nekaterih posameznikov, bi se morali obe društvi zamisliti, predvsem pa ukrepati. (Marij) Ostati izidi 9. kola: S. Andrea - Old Cats 3:1, Volley 80 - Prevenire 2:3, Pallavolo Trieste - Nuova Pallavolo 1:3. Vrstni red: Nuova Pallavolo Trieste 16, Pallavolo Trieste 14, Le Volpi 12, Korting 10, Volley club, Prevenire in S. Andrea 6, Old Cats 2, Volley 80 0. Prihodnje kolo: Korting - S. Andrea / \ Horoskop zapisal B. R. K. M M M At kh OVEN 21.3.-20.4,: Uspeh vam bo udaril v glavo, zato se boste nosili kot pav. Če menite, da vam nihče ni dorasel, se globoko motite. Počepnite, pa se boste prepričah o nasprotnem. BIK 21,4.-20.5.: Čeprav boste z mislimi vseskozi drugje, samo pri delu ne, boste vsakdanje opravke premagali kot za Salo. Oseba, M se vam mota po glavi, torej sodeluje, čeprav ni sodelavec. DVOJČKA 21. 5. - 21, 6.: Napolniti se boste z energijo in se vidno pomladiti. Nekateri bodo ugibali, če morda niste v nekoga na sveze zaljubljeni. Le vi boste vedeli, da ljubite sebe. RAK 22. 6. - 22. 7.: Obnoviti boste prijateljstvo s človekom, ki ste ga zaradi nesporazuma odsloviti iz svojega življenja. Popravila bosta stare napake in se podala v nove prijateljske načrte. LEV 23. 7. - 23. 8.: Napočil je čas korenitih sprememb, Ne glede na to, ati ste z doseženim zadovoljni ali ne, se boste z optimizmom spopadli z novimi življenjskimi izzivi. Uspeh je vas. DEVICA 24.8.-22.9.: Problem v ljubezenskem gnezdecu vam bo zrasel čez glavo. Pritisniti boste na partnerja, ga postavili pred dejstva in izsilili spremembo. Nekateri se brez palice ne zganejo. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Čeprav boste nekoliko omahovati, se boste vendarle z veseljem odzvali na ponudbo novega delovnega mesta. Tam vas ne čakale večja plača, marveč tudi več srčne radosti. ŠKORPIJON 23. TO. - 22. Tl.: S sodelavcem se boste zapletli v zanimiv spor. Sprva boste triumfi-rali vi, ko pa bo razkril nekaj vaših slabosti, bo cvetel on. Končna zmagovalca bosta oba. STRELEC 23. T1. - 21.12,: Postavljali se boste z znanjem, s kakršnim se lahko le malokdo pohvali. Imate pač srečo, da vedna tipa po kotičkih sveta, vi pa si lahko privoščite tudi izlet vase. KOZOROG 22.12. - 20,1.: Zelje po potrjevanju vam bodo začele presedati; ne zato, ker jih ne bi mogli izpolniti, ampak zato, ker vas vselej puščajo na cedilu. Srce potrebuje nekaj drugega. VODNAR 21.1,-19. 2.: Obremenjevati se boste s skrbmi v zvezi s prihodnostjo našega skupnega doma, vse bolj zasvinjanega planeta, nato pa boste sedli v avto in se odpeljati na izlet RIBI 20. 2. - 20. 3.: Ker boste prezrli pomemben namig, boste zgrešili lepo priložnost. V zameno se vam bo ponudila druga, še lepša. Prezrli jo boste namenoma, kajti zavedali se boste, da je zgolj past. KRIŽANKA Vodoravno: 1. kratica slovenske tiskovne agencije, 4. pokrivalo, 8. pokrajina na skrajnem jugu Italije, 11. Adamov sin po bibliji, 12. spomladi cvetoč grm, 13. travnik ob vodi, 14. kanaanska boginja ljubezni, 15. končni deli rok in nog, 17. otok grške mitološke čarovnice Kirke, 18. tiskarsko sito, 20. prid, 23. južnoameriška kukavica, 24. ime nekdanje sovjetske drsalke Ro-dnine, 28. deska v plotu, 30. zastarelo ime za dušik, 32. žlebič v dogah, 32. konec življenja, 33. dežela na Bližnjem vzhodu, 35. stari Germani, 36. himalajska koza. Navpično: 1. bojna trofeja severnoameriških Indijancev, 2. začasno vojaško počivališče, 3. ime novinarja Stakula, 4. kratica za kilobyte, 5. pritok reke Marice v Bolgariji, 6. slovenski risar in kipar (Nikolaj), 7. polopica z Madagaskarja, imenovana tudi dolgoprstež, 9. mesto jugovzhodno od Rima, 10. suita ruskega skiasda-telja Rimskega Korsakova, 16. glavno mesto romunske pokrajine Moldavije, 19. sla, poželenje, 20. votla livarska oblika, v katero se vliva raztaljena kovina, da se strdi, 21. starogrški kipar, 22. nekdanji finski atlet (Vlile), 25. turško mesto ob Marmarskem morju, 26. boginja usode v germanski mitologiji, 27. perzijski pesnik in pisatelj (Farid ad Din), 29. grški bog vojne, 34. kemijski znak za silicij. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 27 28 29 • 30 31 • 32 33 34 35 36 •ib; ‘isBg ‘Bupsapd ‘puus ‘io;n ‘;ozb ‘b;bj ‘butij ‘iub ‘;stio^ ‘ia;sBi ‘B[y ‘psid ‘;Buy ‘B5[Oi ‘naip T0qV ‘Bdu^ ‘VJ.S :ouABiopoA Aaiisan Katera pot je prava? ŠAH Kasparov - Jusupov / Horgen 1994 Z napadom na belo damo je želel črni osvojiti kmeta c2 in tako uspostaviti materialno ravnotežje na šahovnici. Toda svetovni pr" vak Kasparov, ki je na potezi,ima s krni odgovor. Ta potrjuje dobro postavo belih figur, ki sloni na slabosti osme vrste. Tako smo že nakazali pot, ki vodi do zmage belega! Rešitev naloge Kasparov je hitro odkril slabosti v črni pm ziciji in najprej žrtvoval damo l.Dc8:+-Le8: 2.Tb8 Sg8 / črnemu ne pomaga 2.-g 3.Tc8:+ Kg7 4.Tc7! Dc7: 5.Se8+ in B.ScJ:/ a b C d e f g h V partiji je še sledilo: 3.Tc8. Da7 AKMhBe' 3 li kralj se umika pred šahi Crne dame grozi 5.Ld5 in Sf7 mat. 4...De7 5.Te8 in cm1 se je vdal! SilvoJKovaC SKANDINAVSKA KRIŽANKA 218 ČLOVEK, KI IMA RAD IZBRANE JEDI NAJJUZNEJS DEL JUŽNE AMERIKE NIZOZEMSKO MESTO, ZNANO PO SIRU' -ST. PEVKA NOVAKOVIČ GRŠKA 0SV0B0DILN/ ARMADA OERSTED HALUCI- NOGENA DROGA SVETOVNA REKA V GR. MIT. Z DREVJEM PORASEL SVET ANGLEŠKI LITERARNI KRITIK RICHARDS MLADA POMLADANSKA KOKOS VELIKA AZUSKA OVCA AVTOR: SIMON BIZJAK ENOCLENIK V MATEMATIKI JUŽNOAME- RIŠKA KUKAVICA SL. SKLADATELJ (MARJAN, »EKVI-NOKCU« MOLIVEC V STKRSC. UMETNOSTI X JUTRANJA ZARJA, ZORA LADIJSKA KABINA FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC TELUR VEDAO PODZEM- SKIH JAMAH EGIPTOVSKI BOMBAŽ »ELEKTRIČNA RIBA ERIČ CLAPTON STAREJŠI SL. POPEVKAR NAZIVU. POSLANCEV KOVINSKI BAROMETER iRAŠiSf podkožno maščobno tkMU CHATEAU- BRIANDOV ROMAN NERED, ZMEDA DUHOVŠČINA GLAVNO MESTO SIRIJE IT. POPEVKAR CELENTAN0 PERZIJSKI DUH ZLA IVAN NAVRATIL EGIPC. KURTIZANA IT. MESTO Z. OD FIRENC EISENHOWER JEV VZDEVEK OLGA GRACEU DROBNA FEVD. P0SES1 V NEKDANJI TURČIJI KOPNO OBDANO Z MORJEM INDUSTR. RASTLINA IND. PRAOČE ČLOVEŠTVA ZRAK (LAT., GR.) IT. SKLAD. IMUIZ01 RAZST. IN VRIVANJE BESED FIGURA NIZOZEMSKA ITALIJANSKI PEVEC [S6IVATDRFI PRIPRAVA ZA MERJENJE KOTOV ZVEZDA V ORLU MIRAN ALISIC TNALO AM. METALNA VRV Z ZANKO REKA V ČRNI GORI SL. PISEC (JAKOB) NASPROTJE FEDERA- LIZMA MONGOLSKI VLADARSKI NASLOV KRAJ PRI ČRNEM KALU STARO NIZ. MESTO ORGAN VOHA SL PESNIK JENKO DEL PUŠKE LOJZE KRAKAR PRAV. VERSKA PODOBA IND. BOGINJA, ZENA SIVE KONEC POLOTOKA TOMO ČESEN IZBRIZGANA SEMENSKA TEKOČINA ZNAČILNOST RDEČELIČNIH DUDI LJUDSTVO V BURMI IN NA TAJSKEM RUSKI VLADARSKI NASLOV 1 RADKO POLIC ORIEN- TALSKO BARVILO ZA LASE STAR SLOVAN 103 OSEBNI ZAIMEK - BRANJE - ZANIMIVOSTI Torek, 21. marca 1995 27 'SKANDINAVIJA V LJUBLJANI VečerBang & Olufsen Vrhunske avdio naprave , Pred dnevi so v Lju-*18111 v prostorih trgovi-e hterdecor na Canka-jl^em nabrežju priredili ako imenovani skandi-8Vski večer, na katerem 0 z glasbo, hrano in diapozitivi predstavili Skan-•Oavijo, pa tudi znano Oosko podjetje Bang & , *ufsen, ki proizvaja vr-OJiske avdio in vizualne ttaPrave. Podjetje Bang & Oluf-i?11 J® družinsko podjetje, že od leta 1925 naprej , arekuje tako tehnološke °* tudi oblikovalske smernice na področju zabavne elektronike. V Sloveniji jih zastopa podjetje Bofex, v katerem pravijo, da so njihovi izdelki sicer dragi, vendar se za nakup odloča čedalje več ljudi, predvsem oblikovalcev in arhitektov, torej ljudi, ki znajo ceniti lepoto. Bofex zastopa podjetje Bang & Olufsen v Sloveniji že dve leti, odprli pa so tudi trgovino Big Bang, kjer lahko nekaj njihovih izdelkov tudi vidite in predvsem slišite. (A. K.) BAROMETER RAZPOLOŽENJA Zaloge naše življenjske energije bodo obnovljene Letos je leto Marsa, ki bo krepil našo samozavest in odprtost Tranzitno Sonce bo 22. marca zapustilo znamenje Rib in se začelo gibati po znamenju Ovna. S tem prehodom se bo začel nov letni ciklus Zodiakovega kroga, hkrati pa se bo začela tudi pomlad. V znamenju Ovna je Sonce v eksakaciji, kar pomeni, da bo prišlo do prepletanja najboljših lastnosti Sonca in tega znamenja. Zaloge naše življenjske energije bodo obnovljene, zato si bomo lahko privoščili polno mero ustvarjalnega utripa. Naša izrazita aktivnost bo poleg običajnih zajela tudi nekatera povsem nova področja. Marsikdo bo imel priložnost, da v sebi odkrije skrit talent. Povečanje vitalnosti bo v nas občasno prebujalo Zeljo po avanturističnem razkrivanju določenih skrivnosti, pri čemer se lahko veliko naučimo. Lunin zadnji krajec, do katerega bo prišlo 23. marca ob 20 uri in 10 minut na 2 stop. in 44 min. Kozoroga, bo na nas deloval podobno kot Sonce v Ovnu. Vzpodbujal bo nase ambicije, podkrepljene s povečanimi mentahiimi sposobnoshni. Tudi intuicija nam bo stala ob strani in nam prek notranjega glasu pomagala k pravim odločitvam. Diplomacija nam ne bo sla dobro od rok, saj se bomo nagibali k iskrenemu pristopu. Mars bo 24. marca zopet prešel v direktno gibanje, kar bo našo vitalnost Se povečalo. Letos je Marsovo leto, zato lahko pričakujemo, da bo njegov vpliv še večji. V znamenju Leva, kjer se nahaja v tem času, se počuti prav dobro. Pomagal nam bo k odprtemu odnosu do okolice, krepil pa bo tudi samozaupanje. V tem tednu se bo torej sprostilo veliko sveže energije, ki jo bomo lahko s pridom uporabljali za svoj pomladni preporod. (A. O.) LABIRINT manja Ime in priimek:. Telefon in naslov:. Glasbena želja:. en ^navski večer so priredili v ljubljanski trgovini Interde-r*Foto: Denis Sarkič/BOBO) Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v ujem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani. Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupček denarja... POČUTJE, ZDRAVJE sprostitev ..O o ✓ o o o X šport o o ✓ z z o post, dieta ..O o ✓ o o X X težja fizična dela ..O X X o o z z izlet ..o ✓ ✓ z z o o DRUŽBA, ODNOSI obisk znancev ..o o o o o o o domaCa zabava ..X X o o o o o družinski posvet ..o / ✓ z z o o družabne igre ..o o ✓ z z o o urejanje uradnih zadev ✓ / ✓ o o X X POSEL, DENAR poslovno srečanje ✓ o o o X X naložbe in nakupi ..o ✓ ✓ z o o X zamenjava službe ..X X X o o o o izposoja denarja ✓ ✓ o o o o igre na sreCo ..o o o z z z o LJUBEZEN, SPOLNOST osvajanje ✓ ✓ z o o o iskren pogovor ..o o / z z o o zmenek ..o / ✓ z o o z ljubljenje / ✓ o z z z prekinitev zveze ..X X X o o o z UMSKE DEJAVNOSTI branje ..o' o ✓ z z o o uCenje, širjenje obzorja. ..o ✓ / z o o X raziskovanje ..o o / z z z o umetniško ustvarjanje . ✓ / o o o z reševanje težav ..o o / z z z o LEGENDA: ✓ ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan Dashiell Hammett Umor v Farewellu «B) j. Rit>ggo je nehal obdelovati pete-na in me presenečeno pogledal. Najprej ga je treba nabiti, sicer ® bo slo,” sem mu rekel, potegnil 8TCUSU nož iz roke in Sel pobrat eyolver, ki ga Sherry ni več posku-Sal doseči. Sherry je zdaj ležal na hrbtu, lesove oči so bile zaprte. Kazalo je, da je mrtev, in sodec Po tem, kako je bil prerešetan, je bil a)brž tudi res mrtev. M uPan)u' da le ni mrtev, sem P kleknil k njemu - potem ko sem iT °j1S(;l, ker sem iz tiste smeri lah-,° Poenern pazil na Ringga - in mu s 8yo malo dvignil s tal. Sherry!"sem ga poklical. 6herry!” Ni se ganil. Veke mu niso zatrepetale. Nlalo sem skrčil prste roke, s ka-r° sem mu zadaj držal glavo, tako aa aeie glava zganila. se ^ )e Ringgo ubil Kawalowa?” 111 vPraSal mrtvega ali umirajočega. Tudi ko ne bi bil vedel, da me Ringgo gleda, bi bil čutil njegov pogled. “Ali ga je on ubil, Sherry?” sem zavpil v negibni obraz. Mrtvi ali umirajoči se ni ganil. Previdno sem Se enkrat premaknil prste, tako da je mrtva ali umirajoča glava dvakrat prikimala. Potem sem njegovo glavo potisnil nazaj in jo nežno položil na tla. “Tako,” sem rekel in vstal, “končno sem vas dobil.” XI Se zdaj ne vem, ali bi bil v primeru, da se Ringgu zločina ne bi dalo dokazati, res stopil na prostor za priče in prisegel, da je bil Sherry Se živ, ko je prikimal; in da je prikimal iz proste volje. Krive prisege ne maram, toda vedel sem, da je Ringgo kriv, in zdaj sem ga imel. Na srečo se mi ni bilo treba odločati. Ringgo je verjel, da je Sherry prikimal, in potem ko je Marcus pokazal svojo pravo barvo, se Ringgo ni več mogel izvleči. Ni se nam bilo treba preveč napenjati, da smo iz Marcusa izvlekli vso zgodbo. Ringgo je ubil njegovega ljubega kapetana. Crnca smo zlahka prepričali, da ga bo zakon najbolje maščeval. Ko je Marcus povedal svoje, je bil tudi Ringgo pripravljen govoriti. V bolnišnici je ostal do dne pred začetkom obravnave. Nož, ki mu ga je Marcus vrgel v hrbet, mu je za vedno ohromil nogo, sicer pa se je dobro pozdravil. Marcus je imel v sebi tri Ringgove krogle. Dve so zdravniki izbezali na dan, tretjo pa so se bali izrezati. Zdelo se je, da mu ne povzroča težav. Ko so ga odpeljali na sever, da je za svoj delež pri umoru Kavvalovrova v San Quentinu nastopil zaporno kazen nedoločenega trajanja, se je zdel popolnoma zdrav. Ringgo ni nikoli povsem verjel, da sem ga sumil že prej, preden sem vdrl v bungalov. “Seveda sem vas sumil, že od začetka,” sem branil svoje sposobnosti slednega psa. Takrat je Se ležal v bolnišnici. “Nisem verjel, da je Sherry nor. Bil je prav trdna baraba zdravega videza. In nisem verjel, da sodi med ljudi tiste vrste, ki si zaradi nekdanje smole delajo sive lase. Da hoče Kawalowov skalp, sem rad verjel, toda le v primeru, če bi mu to kaj prineslo. Zato sem Sel spat in zato vam nisem mogel preprečiti, da ne bi staremu gospodu prerezali vratu. Mislil sem, da mu hoče Sherry samo vliti v kosti grozo, da bi mu lahko izma-mil veliko denarja. No, ko sem opazil, da sem se motil, sem se začel ozirati naokoli. Kolikor sem vedel, je bila vaSa Zena očetova dedinja. Po tistem, kar sem videl, sem si lahko mislil, da vas žena tako ljubi, da jo imate popolnoma v oblasti. Torej se je zdelo, da ste kot dedinjin mož vi tisti, ki bi'mu smrt Kavvalovva najbolj neposredno koristila. Ce bi umrl, bi vi razpolagali z njegovim premoženjem. Sherry bi imel od umora dobiček samo, če bi sodeloval z vami.” “Toda ali vam ni dalo misliti dejstvo, da mi je zlomil roko?” “Vsekakor. Hlinjeno poškodbo bi razumel, zlomljena roka pa se mi je zdela malo pretirana. Vsekakor pa ste naredili napako, ki mi je pomagala. Zelo ste se potrudili, da bi na vratu Kavvalovva posnemali rez, kakršnega bi naredil levičar. Ko ste to storili, ste mu stali pri glavi in gledali v telo - namesto da bi stali ob telesu in gledali v glavo, in lok reza vas je izdal. Tudi to, da ste nož vrgli skozi okno, ni bilo posebno pametno. Sicer pa, kako je prišlo do tega, da vam je zlomil roko? Je bilo nesrečno naključje?” (Se nadaljuje) VREME IN ZANIMIVOSTI 28 Torek, 21. marca 1995 ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA HLADNA FRONTA SREDIŠČE OKLU ZIJA CIKLONA 6 66 666 VREMENSKA SUKA Nad vzhodno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska, nad zahodno in srednjo Evropo pa se krepi območje visokega zračne-ga pritiska. S severnimi vetrovi priteka k nam zelo hladen zrak. Podatke pripravlja in posreduje O Hidrometeorološki zavod. •uno DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.04 in zašlo ob 18.15. Dan bo dolg 12 ur in 11 minut. Luna bo vzšla ob 23.47. in zašla ob 8.30. 's— PLIMOVANJE Danes: ob 6.05 najnizje -42 cm, ob 12.16 najvisje 21 cm, ob 17.46 najnizje -20 cm. [utri: ob 0.02 najvisje 37 cm, ob 6.59 najnizje -35 cm, ob 13.26 najvisje 13 cm, ob 18.32 najnizje -9 cm. SNEŽNE RAZMERE Rogla Kope Krvavec Vogel Kranjska Gora Mariborsko Pohorje do 140 Rakitna Kanin Cerkno KaliC Soriška planina Velika planina Golte Pokljuka cm 5 na od 140 do 340 135 180 60 do 120 150 20 na 150 Zaradi vremenskih razmer naprave na Pokljuki, Kaninu, Kopah in Golteh danes ne bodo obratovale. Na Veliki planini obratujeta samo nihalka in sedežnica, Žagarjev graben na Voglu je zaprt. Na Soriški planini, Mariborskem Pohorju in Rogti so urejene proge za tek na smučeh. Ceste na Mariborsko Pohorje, Roglo in Pokljuko so prevozne z zimsko opremo. Do smuCiSC Vogel, Cerkno, Mariborsko Pohorje, Rogla, ter med gozd Martuljkom in Zelenci v Podkorenu vozijo smučarski avtobusi. BIOPROGiNO: Vpliv vremena bo ugoden, le popoldne se pri vremensko najbolj občutljivih ljudeh lahko pojavijo težave s koncentracijo in nerazpoloženost. Potreba po spanju bo povečana, spanec bo globok in krepilen. ONESNAŽEI Konc. SO v mg/mJ 20.03. med 6 in 7 uro LJ Bežigrad...........9 Maribor..............39 Trbovlje.............13 Velenje...............1 Šoštanj...............4 Hrastnik..............1 v SVET / SLIKA PRI SLIKI... ZGODBA PRI ZGODBI... PA ČE RES JE ~ ^ PARIZ / PREDNOST IMAJO SENZACIJE Izzivalnost in zbeganost današnje luksuzne mode PARIZ - Beg v preteklost in nenavadne napovedi prihodnosti: v luksuzni ženski modi, ki jo te dni prikazujejo v Parizu, se tako prepletajo spomini na preteklost in želja po drugačni prihodnosti. Vse to se seveda izraža v svojstveni govorici modnih kreatorjev, ki vsak na svoj način, vendar pa skoraj vsi, izražajo precejšnjo zbeganost nad trenutnim dogajanjem in z dokajšno mero strahu pričakujejo prihod novega tisočletja. Zato je bilo na dosedanjih modnih revijah veliko primerov, ki spominjajo na modo iz preteklih desetletij, modeli, ki naj bi napovedovali tretje tisočletje, pa so bili praviloma precej grozljivi. Sicer pa po splošni oceni obiskovalcev in poznavalcev doslej na pariških modnh pi-stah ni bilo videti veliko lepega. Tudi zato, ker večina daje prednost senzacijam, ki se navadno bijejo z eleganco oblek. Odločno proti »neresnosti reklamnih prijemov« se je izrekel sloviti Valentino, ki je sinoči predstavil »prave obleke za prave Zenske«. Japonski kreator Issey Miyake se je tudi raje odločil za spektakel in je s pomočjo razgaljenih deklet predstavil življenjski ciklus. Samo rahlo zastrte in z odločnimi razporki so nastopile tudi manekenke z modeli Chantal Thomass (na sliki desno model v Cmem, Te-lefoto: AP). Veliko bolj drzna kot doslej pa je bila angleška kreatorka Vivienhe VVestvvood, ki je v skladu s precej izrazito usmerjenostjo številnih modnih kreatorjev dala nesorazmerno veliko poudarka zadnjici. Za »žensko« žensko pa se je kot zmeraj opredelil Ungaro, ki se tudi tokrat ni odpovedal barvam (na sliki levo model v rožnatem, Telefoto: AP). Za barve so se odločili tudi v hiši Coveri, ki jo po bratovi smrti vodi sestra. Zelo uspešen pa je bil prikaz japonskega mojstra Kenza, ki je svoje žametno-zlate modele predstavil v pariški operi. In končno so za italijansko hišo Roccobarocco nastopile manekenke v rdeCe obrobljenih uniformah.