DEMOKRACIJA Mož je fisfi, ki se svojim načelom ne odreka, pa če bi mu zalo ponujali fudi vse bogafsfvo svefa. TIT SCOTT Leto XIV. - Stev. 23 Trst-Gorica, 1. decembra 1960 Izhaja 1. in 15. v mesecu Nihala Hruščev v resnih škripcih Letošnja propadla letina mu stiska tilnik Nikita Hruščev, v tem času še vrhovni poglavar Sovjetije in svetovnega komunizma, preživlja težke čase. Pred tedni so v Moskvi spustili v svet prvi poizkusni balon, ki naj bi pripravil svetovni komunizem na morebitne presenetljive vesti o usodi Stalinovega naslednika. Ta se je v zadnjih dneh preklal z rdečekitajskimi komunisti trikrat več časa kot pa so pričakovali tudi največji črnogledi sovjet-skokitajskega ideološkega spora. Spor pa kljub temu ni bil poravnan, ampak samo odložen. Sedaj čakajo Nikito morda najtežji dnevi njegovega diktatorskega paševanja. Za 13. dcc. je v Moskvi sklicano izredno zasedanje centralnega komiteja sovjetske partije, na katerem bodo v glavnem razpravljali vprašanje sovjetskega kmetijstva. Kot poroča sovjetski tisk, bodo na situ in rešetu pretresali vzroke letošnje izredno slabe žitne letine. Dne 24. oktobra letos je »Pravda« zelo ostro -napadla krajevne partijske funkcionarje, ker je po številnih krajih Sovjetije pokril sneg nič manj kot 10,5 milijonov hektarjev površine z zrelim žitom. Najhujše so prizadeta področja v Kasak-stanu, kjer je letošnja žitna letina doživela še znatno večjo katastrofo kot pa se je to zgodilo ob lanski žetvi. Več kot polovico letošinje žitne letine je presenetil sneg in to prav na področjih, ki so jih pred nekaj leti po Hruščevih zamislih s suženjskim delom preobrazili v plodno zemljo. Točno pred letom dni so na plenumu centralnega komiteja raziskovali krivce za žitno katastrofo 1959. Takrat je moral Nikita pogoltniti marsikak gorjub očitek. Neposredno pred lanskim plenarnim zasedanjem je Nikita poskušal sovjetski javnosti prikriti fiasko žilnega pridelka. Dne 19. dec. 1959 je sovjetski ministrski svet pohvalil Kazaško republiko spričo »njenih velikih uspehov v kmetijstvu«. Partijskega tajnika Kasaške republike, Be-Ijajeva, so odlikovali in nagradili. Člani centralnega komiteja pa se takrat niso zadovoljili s hruščevskimi potvorba-JBiJn;jctepšesanii,-ampak so. .zahtevali, pojasnila iin dokumentacijo. Nikito so zri- nili v kot, pa si je spretno pomagal - kot je to v Sovjetiji tradicija - z grešnim kozlom. Nikita je moral priznati, da ie v Kasakstanu ostalo nič manj kot 1 , svojih satelitih nabrali -za vsako tono $7,47 dolarjev več kot je znašalo povprečje na mednarodnih tržiščih. Praktično so sateliti finansirali sovjetski petrolejski (tignping, List »24 (Tre"« očita družbi ENI ne samo podpiranje sovjetskega dumpinga, ampak uganjanje dumpinga v sami Italiji. List se pri tem sklicuje na izredno nizko bencinsko ceno AGIP-a. Država še danes močno obremenjuje bencinsko ceno, saj znaša neto cena za liter 85 oktanskega bencina Lir 26,18 pri zasebnih družbah, pri družbi AGIP pa celo 24,18 lir, kar naj bi bila absolutno negospodarska cena. Italijansko zasebno gospodarstvo je prepričano, da kompenzira ENI te izgube s svojim monopol-skim položajem na metanskem sektorju. Napad na družbo ENI pa je tudi političnega značaja, saj ustvarja tako zadržanje nevoljo v državah Srednjega in Bližnjega vzhoda. Sovjetija se je do danes polastila 20 odsto italijanskega petrolejskega tržišča. * # * FRANCOSKA NEVARNOST. Alžir spet preživlja demonstracije, nemire, prelivanje krvi. Francoski naseljenci ponovno zahtevajo odstop vlade in vojaški režim. Vse se dogaja tako kot pred dvema letoma in pol. Takrat so »francoski Alžirci« dosegli nekaj uspehov. Prekucnili so vlado in De Gaulle je prišel na oblast. Danes bi radi ponovili svoj upor od meseca maja 1958 z odstranitvijo prav tistega moža, ki so ga takrat posadili na oblast. Take zgodbe pa se ne ponavljajo. Nihče ne more De Gaulleu odrekati patriotizma. De Gaulle pa je spoznal, da barvnega nacionalizma ni mogoče zadržati. Vsak tak poizkus koristi samo komunizmu, čeprav povsod drugod komunisti žigosajo sleherni nacionalizem za šovinizem. Ferhat Ab-bas ni komunist, kot nekoč tudi Hočiminh ni bil. Nevarnost, da bi Alžir sledil Hoči-minhu pa se veča z dneva v dan. De Gaulle poskuša tak razvoj preprečiti. Alžirski demonstranti pa svoj lasten poraz. Evropa mora samo želeti, da se general uveljavi, kajti zmaga demostrantov bi odprla komunizmu vse zapore. RAZLIČNE POPEVKE. Medtem ko so v Kremlju na dolgo in široko razpravljali in se kregali, ali je za zmago svetovnega komunizma vojna potrebna ali ni, so proti VVashingtonu brenkale kaj različne popevke. Zelo prijazne so bile besede, s katerimi je Nikita Hruščev pozdravil novega predsednika Združenih držav. Isto-časno z njegovim navdušenjem nad ero Roosevelt in zatrjevanjem, da zavisi svetovni mir od odnosov med Združenimi državami in Sovjetijo, so kitajski komunisti zmerjali Kennedy,i za »orodje ameriških monopolov«. Evropski komunistični sateliti so seveda posnemali Hruščeva in izvolitev novega ameriškega predsednika je prisotne komunistične prvake postavila pod neposredno Hruščevo nadzorstvo. POTEGAVŠČINE Z RUBLJEM. Pred kratkim so Sovjeti razglasili povredno-tenje rublja, ki ga bodo uveljavljavili 1. jan. 1961 v razmerju 1 dolar : 90 kopejk. Doslej je veljalo razmerje 1 dolar : 4 rublje. Novi rubelj bo vseboval 0,997 g čistega zlata (stari 0,222 g). Pri nakupih velja 1 g zlata 1 novi rubelj. Tako imenovana revalutacija rublja pa je praktično zgolj propagandistična poteza. Tudi novi rubelj ni svobodna deviza - kot bo verjetno novi dinar - in ne razpolaga s konvertibilnostjo, ki je piedpogoj sleherne mednarodne veljave. Res je, da se bo sovjetsko blago, s katerim kupčujejo na rubeljski osnovi, v tujini znatno podražilo. Prizadete pa bodo spet satelitske države, ki bodo morale plačevati višje cene za sovjetske izdelke, za svoje dobave pti bodo prejemale mnogo manj kot doslej. Na ta način se bodo torej pocenili sovjetski uvozi, podražili pa izvozi. Tako Sovjetija nadaljuje in še stopnjuje z oderuštvom svojih satelitov. Pri dosedanjih kupčijah s Sovjetijo na rubeljski podlagi (take kupčije pa so izjema, ker Sovjeti niti svoji lastni veljavi ne zaupajo, ampak sklepajo kupčije z Zahodom na dolarski podlagi) je veljalo razmerje 1 rubelj : 162 lir, za ostala plačila pa je veljal tečaj 1 rubelj : 65 lir. Ze sama ta razlika dokazuje popolno neenakost plačilne moči sovjetske devize, ki je s povečanjem zlate vrednosti ni mogoče odstraniti. Najnovejši sovjetski ukrep pa je v tesni zvezi s spremembo notranje kupne moči rublja, ki se bo prav tako uveljavila s 1. jan. 1961. Revalutacija rublja je predpisana v razmerju 1 : 10. Zaradi tega pomeni sedanji ukrep dejansko razvrednotenje rublja za 55,5 odsto, čeprav govori ministrski ukrep o revalutaciji. Ce bi namreč dvig rublja v zunanji trgovini dosegel isto višino kot v notranjem prometu!, bi morala nova zlata pariteta od 1. 1. 1961 dalje znašati 2,222 g. Ker pa znaša samo 0,987 g, pomeni novo igračkanje z rubljem dejansko razvrednotenje rublja za 55,5 odsto. URUGVAJANSKI PREDSEDNIK V RIMU. Predsednik Urugvaja, Benito Nar-done, ki je po poreklu Italijan, se je s svojim spremstvom v zadnjih dneh novembra zadržal na uradnem obisk'i v Rimu. * * * OZN ŠTEJE 100 CLANIC. Dne 28. rov. je nova afriška republika Mavretanija proglasila svojo neodvisnost. V OZN bo pristopila kot stota njena članica. postavi svojo zunanjo trgovino na solid-nejše temelje. Italija naj bi menda v ta namen prispevala 35 milijonov dolarjev. Poleg tega naj bi obe državi še poglobili svojo že tako in tako živahno gospodarsko izmenjavo in sodelovanje. Težko je prerokovati, kako bo z dolarji, toda v splošnem bi moral Popovič s svojo željo po povečanju gospodarskega sodelovanja med obema državama naleteti v Rimu na odprta vrata. Italijansko in ju goslovansko gospodarstvo se izrazito do-polnujeta, sta dve komplementarni ekonomiji in kot takšni imata od večje medsebojne povezave samo obojestransko korist. Kljub manjši gospodarski razvitost1 in moči države, katero predstavlja, Popovič gotovo ne prihaja v Rim kot odposlanec ki samo prosi, ne da bi istočasno nudil primerne protidajatve, na katerih sta gotovo močno zainteresirana tako italijanska industrija kot italijanska trgovina s svojimi milijoni od njune konjukture odvisnih ljudi. Z ozirom na okoliščine in naravo ti gospodarski problemi torej kljub svoji važnosti ne- bi smeli predstavljati ovir, da bi v Rimu njim na voljo pozabili na vedno večjo potrebo po dokončni in zadovoljitvi ureditvi položaja slovenske manjšine v Italiji. Nasprotno, z ozirom na že omenjeno komplementarnost gospodarstev obeh držav lahko trdimo, da so eminentno politični manjšinski problemi v tej gospodarski senci še lažje rešljivi kot bi bili sicer. Drugi namen, s katerim prihaja Popovič v Rim, se torej ne križa s prvim. V danih razmerah mu je celo v naravno dopolnilo. V ostalem je to odkrito napovedal tudi sam jugoslovanski zunanji minister, ko je na Dunaju izrecno izjavil, da se bo v Rimu zanimal tudi za slovenske rojake, ki žive v Italiji: Koči Popoviču, ki je eden izmed ustvarjalcev londonskega sporazuma, s katerim je bilo STO razdeljeno med Italijo in Jugoslavijo, ne more biti neznano, koliko tega, kar nam je bilo tedaj zagotovljenega do danes še ni uresničenega. Tudi italijanska vlada ve, da Spomenica o soglasju in priloženi Posebni statut do danes še nimata v državi zakonite moči. Kljub zagotovljeni dvojezičnosti so še vedno v veljavi paragrafi fašističnega zakona, ki predvidevajo kazen za slovenskega človeka, ki bi na sodišču ne hotel got>oriti po italijansko. Ce hoče torej Popovič kaj storiti, mu argumentov ne manjka. V ostalem veže Popoviča na to že gola moralna dolžnost. Država, katero predstavlja in Italija, s katere predstavniki se bo srečal v Rimu, ne pa pripadniki slovenske manjšine na Tržaškem ali italijanske manjšine v Istri, sta podpisnici londonskih sporazumov. Zato se morata brez izgovorov potruditi in zavzeti za izpolnitev dane besede. Pa ne samo na Tržaškem, kjer je vsaj v Posebnem statutu marsikaj že predvidevano, čeprav še ni uzakonjeno, ampak tudi v ostalih področjih republike, v katerih žive Slovenci, še vedno ni veljavnih predpisov o stvarni obliki tiste zaščite, kakor jo predvideva ustava. Res je to čisto italijanska notranja zadeva, toda v duhu. prijateljstva in če naj bo medsebojno sodelovanje zares iskreno, ne sme biti ovir, da bi se državniki v Rimu tega vprašanja ne dotaknili in tako prispevali k njegovi ureditvi: Slovenci v Italiji bomo torej pozorno spremljali potek obiska Koče Popoviča in bomo znali pravilno oceniti njegove dosežke. * * * Popoviča spremljajo: pomočnik ministra dr. Jože Brilej, tajnik ministrstva, Drago Vučinič, opol. minister Djuro Jovič in svetnika Ljubo Ljubič in Svetozar Petrovič V soboto, dne 14. februarja 1961 ob 21. uri v HOTELU EXCELSIOR PALAČE X. TRADICIONALNI DOBRODELNI PLES ""mi" ""Umi' niiim1"" 'milini minili" miiliim',,l|miiiiiii mninm miuim murni" umni' ........................................................................................................................... iniiiih"......"Milimi" Vstop samo z vabilom. Vstopnice in rezerviranje miz v Ul. Machiavelli 22 telefon 36-275 dnevno od 17. do 19 ure. SDD v TRSTU VESTI z GORIŠKEGA ! Slouenska prošnja ministrskemu predsedniku: Prosimo Vas, da ustavita zapostavljanje in raznarodovanje Slovencev! Leta 1866 je Italija obljubila spoštovanje vseh pravic Slovencev v Videmski pokrajini. Zaradi tega so plebiscitarno glasovali za Italijo in ne za Avstrijo. Zgodilo pa se je, da je »tiranska« Avstrija proglasila enakopravnost vseh narodov cesarstva in jo dejanski tudi uvedla in izvajala. Italija pa še danes ne priznava niti enega samega razreda osnovne slovenske šole v pokrajini, kjer se dogaja, da kaznujejo z denarno globo slovenske otroke, ki spregovorijo slovensko besedo v italijanski šoli. To trdijo slovenski listi že precej let ne da bi naleteli na kako zanikanje od stiani italijanskih obiasti in listov. Niti v otroških vrtcih ni dovoljena slovenska učiteljica, slovenska govorica, in slovenska božja beseda. V času fašizma si je neki učitelj dovolil pljuvali ^ v usta slovenskih otrok na Vipavskem. lega nismo pozabili in tudi nc bomo... V slovenske kraje nameščajo italijanske duhovnike, ki ne poznajo jezica vernkov in ki so zelo često odkrito nerazpoloženi do slovenske besede in do pravic slovenskega ljudstva. Gre torej za očitno in načrtno raznarodovanje naših bratov v dolinah Nadiže, Tera in Bele ter gor do Bele peči. Na Goriškem in Tržaškem imamo Slovenci svoje šole, ker smo si jih sami obnovili, potem ko nam jih ie italijanski fašizem vse uničil in smo si jih bili pod Avstrijo priborili. Leta 1918 je tudi nam obljubila lUlija spoštovanje ne samo tistih pravic, ki smo jih uživali pod Avstrijo, ampak še mnogo več. Toda, »passala la festa, gabbato lo santo«. in preganjanje nas kn Hrvatov v Istri se je začelo, lahko rečemo istočasno z danimi obljubami, saj so nam že leta 1923 z Gentilejevo šolsko reformo šole umčili, za njimi pa še vsa kulturna in izobraževalna društva ter končno tudi tisk. Proti slovenskemu gospodarstvu se je že od lepega začetka vodila načrtna politika ugonabljanja, ne samo denarnih zavodov, ampak tudi zasebnih gospodarstev, saj je končno bil ustanovljen »Zavod treh Benečij«, ki je pokupoval slovenske kmetije in nanje naseljeval italijanske družine iz notranjščine. Fašizem, ki je vodil Italijo in vse uganjal v njenem imenu, je Slovence in Hrvate dejansko obsodil na nacionalno smrt in na gospodarsko propast. Po zlomu fašizma je tudi demokratična vlada prišla na dan z obljubami. Tako je vlada izdala 11. julija 1945 znano izjavo, da bomo Slovenci uživali prav vse pravice. »Dovoljeno bo prosto občevanje v materinem jeziku, ne samo v zasebnih trgovinskih odnosih, na javnih zborovanjih, v verskem udejstvovanju in v tiska, ampak tudi v odnosu •' politično, upravno in sodno oblastjo«. Tako glasi izjava in nadaljuje z obljubo poučevanja materinščine v javnih šolah in uvedbo krajevnih samouprav. Tej izjavi je sledila okrožnica videmskega prefekta št. 4569/Gab. z dne 18. 9., 1945, ki se je sklicevala prav na to vladno izjavo in zagotovila »popolno spoštovanje pravice do kulta slovenske narodnosti v mejah Italije« in zatrjevala, da bodo v tem smislu izdana vsa tozadevna navodila. Sledilo je od strani ustavodajne skupščine junija 1947 priznavanje posebne avtonomije deželi Furlaniji-Julijski krajini in to tudi zaradi prisotnosti Slovencev na tem področju, saj je bilo v parlamentarni komisiji za uvedbo deželnih avtonomij in onih s posebnim statutom izrecno poudarjeno da je treba Slovencem popraviti krivice’ ki jim jih je storil fašizem ter jim vrniti zaupanje v pravičnost Italije. Toda glej, takoj za tem so se podali v Rim večni sovražniki Slovencev in preprečili, da se posebna avtonomija izvede; to pa samo zato, da bi mi Slovenci ne prišli do uživanja svojih pravic. Kljub temu je v X. členu prehodnih in končnih ustavnih določil zapisano, »da ostane v veljavi določilo 6. člena, ki narekuje vladi zaščito jezikovnih manjšin.« Sledil je potem ukaz prosvetnega ministrstva št. 5113/76 L z dne 25. novembra 1949, da se morajo otroci slovenskih optantov izgnati iz slovenskih šol. Ta ukaz so seveda povzročili krajevni organi iz gole mržnje do naših šol in hudobnega nerazpoloženja do nas Slovencev v pogledu pravic, ki nam po božjem in človeškem zakonu pripadajo. Koliko so naši otroci pri tem krivičnem uknpu trpeli, z njimi pa njihove družine in vsa šola, ni moči dopovedati. Nihče, niti sam takratni ministrski predsednik, se naših otrok ni usmilil. Morali so v italijansko šolo, kjer se ne poučuje slovenščina, kakor se poučuje italijanščina na slovenskih. Gonja proti slovenski šoli je šla naprej, več ali manj tiha; več ali manj javna. Ko so slovenski starši zahtevali šolo v Loč-niku, je bilo takoj vse na nogah protj njim, celo orožniki in sam italijanski duhovnik. Niti prefektura niti šolsko skrbništvo in šolsko nadzorništvo se niso izrekla v obrambo slovenskih staršev in njihove pravice. Tudi nameščanje nekaterih učnih moči je baje imelo namen in cilj ogrožati obstoj slovenske šole. V Kr-minu so šolo ukinili češ, da slovenski otroci lahko zahajajo v slovensko šolo na Plešivo, pa čeprav je zelo daleč in otroci zlahka ne morejo do nje. Pa niso našim krminskim otrokom nudili vožnje z avtobusom na Plešivo. Zdaj pa, ko zopet zle sile uničujejo še šolo na Plešivem, misli krminsko županstvo nuditi avtobus s Plešivega v Krmin, da le odtegnejo slovenske otroke z naše šole in s tem šolo uničijo. Prefektura ne bo verjetno našla ničesar proti temu, da se v občinski proračun vpišejo potrebni stroški. Šolsko skrbništvo, nadzorništvo in didaktično ravnateljstvo pa kljub krivičnemu položaju in tolikim protestom slovenskih listov ne vemo, da bi nastopila v obrambo pravice slovenske šole. Solo v Mirniku so nam tako rekoč u-kradli. Slovenska učiteljica je namreč slučajno zbolela in je ni bilo pri vpisovanju učencev. Prisotna italijanska učiteljica pa je slovenske učence kratko in malo vpisala v italijansko. Slovenskim staršem je bilo spretno podvrženo, da je slovenska šola odpravljena. Pri tem je treba povedati, da otrok za italijansko šolo ni bilo! Kako, da ni didatično ravnateljstvo poskrbelo za drugo slovensko učiteljico, ko je vedelo da je prva zbolela? Zakaj se šolsko nadzorništvo ni pobrigalo za stvar in zakaj je šolško skrbništvo šlo molče mimo te krivice? Solo v Tržiču in v Ronkih so nam o-grožali šovinistični nastopi vseh vrst, pritisk na slovenske starše, malomarnost nekaterih učnih moč', omalovaževanje slovenske šole s trditvijo, da ni uzakonjena in da zato nima nobene veljave. Kdo je temu kriv, če ne oblastva, ki niso šole, to je pravice slovenskega ljudstva branila in pa vlada sama, ki toliko zavlačuje z uzakonitvijo slovenske šole! Nastop didaktičnega ravnateljstva, da Goriški občinski svet je razpravljal o novi pogodbi z avtobusnim podjetjem ATA, ki naj bi trajala polnih devet let. V imenu naših svetovalcev je dr. Sfiligoj odločno protestiral proti pomanjkanju avtobusne zveze s Pevmo in Oslavjem, kar je v veliko škodo tamkajšnjega prebivalstva, ki upravičeno tarna, da se ga županstvo ne spomni. Dr. Sfiligoj je povedal, da Ribijeva ko-rjera ne vozi redno, ne zadošča potrebam prebivalstva in zahteva previsoke cene. V tem slabem vremenu morajo stari kmetje in kmetice voziti poljske pridelke, sadje in zelenjavo s kolesom z Oslavja in Pevme, pa tudi iz Sentmavra v Gorico. In to na vse zgodaj, da ne zamudijo trga. Vprašanje se mora rešiti nujno, ker je neodložljivo, saj podeželani upravičeno zahtevajo iste autobusne prometne pogoje, kot jih imajo vsi ostali goriški občani. Predlog, da občina naroči podjetju ATA zopetno vzpostavitev zveze in prometa z Oslavjem in Pevmo, ki sta ga podpisala tudi svetovalca dr. Kacin in g. Bratuš, je pri glasovanju propadel, saj so zanj glasovali samo še komunisti in socialistični svetovalec. Zupan pa je prosil dr. Sfiligoja, naj mi^ predloži točne pismene pritožbe in zahteve prizadetega prebivalstva, da zadevo preuči in nastopi pri Ribijevem podjetju za redni promet po željah prizadetih. Praznik dreves Kakor je že več let v navadi, je bil tudi letos 21. novembra praznik dreves. Posebne svečanosti so bile v mestu in okolici in tam, kjer so slovenske šole, so se jih udeležili tudi naši šolarji. V Doberdobu in Jamljah so določili za mlada drevesca kar šolsko dvorišče, kjer so se za priložnost zbrale tudi domače oblasti, kar je dalo dogodku še poseben pečat, v Sovodnjah pa so se podobne svečanosti izvršile ob športnem igrišču. Izjemo je v tem predstavljala štever-janska občina, ker so sklenili, da bodo poskrbeli za posaditev drevesc okrog novih šol, ko bodo te dokončno urejene. Komunistično podložništvo Ves svet ve, da smatrajo kitajski komunisti vojno kot edino mogoče sredstvo za dosego svetovne nadvlade in da se v tem ne strinjajo z njimi niti Rusi, ki bi radi zavladali svetu, poslužujoč se mirne koe-sistence, toda med razpravo o sprejemu LR Kitajske v OZN je Hruščev potrditev svoje teze za sprejem rekel tudi, d^ je »kitajsko ljudstvo prežeto z miroljubnimi nameni in zagovarja mednarodno gospodarsko in kulturno sodelovanje, naklonjeno je ustvarjanju področja miru v Aziji in predlaga dezatomizacijo Pacifika, poleg tega pa je LR Kitajska predlagala nenapadalnih pakt med vsemi azijskjmi državami in področjem Pacifika, vključno ZDA«. V miroljubne namene kitajskega naroda tudi mi verjamemo, saj prav noben narod si ne želi vojne, ker se prav dobro zaveda, kaj bi ta pomenila zlasti danes, ko človek že razpolaga z atomsko bombo, | se je veliko število učencev prepisalo iz šole v ulici Randaccio v Gorici v šolo v ' ul ci Croce je zopet jasen dokaz, da naše šolske pravice niso zaščitene. Višja oblastva o tem vedo, pa niso ničesar ukrenila, da se krivica popravi. To pomeni, da je naša trditev, da je prvi namen takega ravnanja odprava šole v ulici Randaccio, popolnoma utemeljena. Za boljše poznanje razpoloženja šolskih oblasti do slovenske šole se moramo spomniti tudi primera, ki se je pripetil pred nekaj leti na šoli v ulici Croce, ko je šolsko nadzorništvo podvrglo izpitu iz slovenščine učence, ki so komaj začeli obiskovati prvi razred slovenske šole. Seveda so otroci pri izpitu padli!... Nikjer v Italiji, niti v Neaplju ne zahtevajo izpita za sprejem v prvi lazred osnovne šole. V odnosih s politično, upravno in sodno oblastjo ra je laba slovenskega jezika še vedno prepovedana, kljub slovesni vladni izjavi od 11. julija 1945 in kljub navedeni okrožnici videmskega prefekta. Najzgovornejši dokaz temu je, poleg odloka tržaškega sodnika, o katerem je poročal »Primorski dnevnik«, tudi razveljavljenje od strani goriške prefekture sklepa do-berdobskega občinskega sveta da morejo uradniki, ki želijo biti nameščen', obvladati tudi slovenščino. Zeman nam bo goriška prefektura »do-voljevaia« prosto rabo slovenščine v zasebnih odnosih, ker za to ne rabimo nobenega dovoljenja. Se nismo ustrašili fašističnega nasilja in terorja, konfinaeij, zaporov in smrtnih obsodb in se ne strašimo niti današnjega pritiska, zapostavljanja in zvitega tolmačenja zakonov in u- I teže pa je razumeti, kako je to, da se Hruščev sklicuje na kitajsko ljudstvo, da bi dosegel sprejem Kitajske v OZN, ko je vendar usoda Kitajske v rokah komunističnih voditeljev, ki so pripravljeni ob vsakem času nastopiti z orožjem v roki za dosego svojih ciljev. Hruščevo sklicevanje na kitajsko ljudstvo je zato re^ smešno, nam pa istočasno dokazuje, kako znajo komunisti spretno izrabljati tiste argumente, ki se jim zdijo učinkovitejši. Kako izgleda »miroljubnost« kitajskih, komunistov, najbolje vedo razni azijski narodi, zlasti pa tisti, ki se morajo skoraj dnevno braniti pred oboroženimi napadi kitajske vojske. Posebnih, toda na srečo le besednih napadov s strani kitajskih komunistov je stalno deležna tudi Jugoslavija. Morda bi Kitajci Tita in tovariše žive požrli, če bi jih mogli, no, pa se je kljub temu pri vseh mednarodnih odločitvah brez premisleka postavljajo na njihovo stran, včasih v očitnem nasprotju celo z državnimi interesi... Obletnica smrti Poldeta Kemperla in mons. Brumata Letos obhajamo deseto obletnico smrti, znanega slovenskega novinarja Poldeta Kemperla in častitega duhovnika mons. Brumata. Bila sta oba vneta borca^ za praviccj Slovencev in sta marljivo v tem oziru delovala vsak na svojem področju. Seveda gre mons. Brumatu še posebno priznanje zaradi njegovega duhovniškega poklica, ki ga je opravljal odlično. V prvem povojnem letu, od 1. 1945 do smrti sta požrtvovalno delovala za uveljavljanje demokracije med Slovenci, in v odnosih med nami in Italijani. Novost v Gorici Kdor je te dni hodil po našem Korzu, je takoj opazil, da so na glavnih križiščih postavili posebne svetlobne naprave, podobne tistim, ki smo jih že videli v Trstu, Vidmu in drugih mestih, tako imenovane semafore, s katerimi bodo sedaj dalje u7 rejali promet. Novost bo prav gotovo delala marsiko mu preglavice, zlasti starejšim ljudem, ki so se včasih prav s težavo pokoravali še celo službujočim stražnikom. Stvar pa ni v resnici tako huda, le vedeti je treba, da je prehod dovoljen takrat, ko je na napravi prižgana zelena luč. Smrt v Podgori Predpretekli teden se je pripetila v Podgori huda prometna nesreča, ko je g. Jožef Kožlin nesrečno prišel pod tovorni, motorni voz in ostal na mestu mrtev. Vzroki nesreče niso še znani, ker ni moč ugotoviti, kako je mož prišel pod tovornjak. G. Kožlin je bil star 72 let. Bil je pošten in zaveden slovenski mož. Pogreba, ki se je vršil v nedeljo popoldne 20. novembra, se je udeležilo zelo veliko ljudi, tudi iz Biljane v jugoslovanskih Brdih, odkoder se je pokojnik preselil v Podgoro, stavnih določil. Ustavna določila nam da-jajo prav in zahtevamo, da jih oblastva izvajajo, Plačujemo težke davke in služimo vojsko: smo po ustavi enakopravni državljan: in nas 6. člen iste ukazuje ščititi v pogledu vseh naših pravic, zato se ne bomo pustili motiti od večnih obljub. V notranjosti republike dajajo otrokom pristna slovenska imena, nam. ki smo pristni Slovenci, pa jih sramotno prepovedujejo, in to po osemnajstih letih zloma fašizma in še danes, ko republiko vodi stranka, katere program sloni, pravijo, na krščanskih načelih. Nobena oblast, ki ima vendar nalogo braniti pravice vseh državljanov, ne nastopi v obrambo naših najsvetejših pravic, proti takemu sramotnemu ravnanju z nami, ki nismo in nočemo biti sužnji in manjvredni državljani. Napočil je čas, da nastopimo odločno proti vsakemu zapostavljanju in raznarodovanju! Gospod ministrski predsednik Fanfani je mož velike izobrazbe, širokih razgledov in globokega človečanskega in krščanskega prepričanja. Njega pros’m->, naj napravi enkrat za vselej konec temu nevzdržnemu položaju; naj pomete z vsem ki •naš tlači in z vsemi, ki nas prezirajo in sovražijo; naj ukaže izvajati ustavo v pogledu zaščite vseh naših pravic, v duhu republikanske ustave, ki je nastala iz mu-čen!škega odpora proti fašizmu tudi nas Slovencev, od leta 1922 do leta 1945; v duhu mednarodne listine človečanskih pravic in v imenu krščanske resnice, ki jo on, gospod ministrski predsednik Fanfani, tako možato zagovarja! Prizadeti družini naše iskreno sožalje. OPOZORILO Županstvo sporoča, da so neznane osebe odnesle cementne droge, ki so bili komaj postavljeni v drevoredu Oriani z namenom, da bi ogradili nevarni del ceste in tako omogočili tudi tam pešcem varno kretanje. Občinska uprava ne more kai takega trpeti in zato poziva vse občinstvo, naj ji pomaga, da se krivci čimprej odkrijejo in primerno kaznujejo. Državna podpora za kmetijstvo Država je nakazala pokrajinski upravi 10 milijonov lir podpore, ki jo bodo deležni tisti kmetovalci, ki bodo do 30. IV. 1961 zasadili nove nasade vinogradov ali sadovnjakov, izvršili ali popravili namakalne naprave ali preuredili dovozne poljske poti. Upoštevali bodo zlasti take kmetovalce, ki jim je škodo povzročilo neugodno vreme. Prošnje je treba vložiti do 20. decembra t.l. na kolkovanem papirju 100 lir in jih nasloviti na Goriško kmetijsko nadzorništvo. Vsa pojasnila dajejo v uradih nadzorstva. Svetovno mesto v številkah Leta 1626 so prodali otok Manhattan, ki je središče New Yorka, angleškim priseljencem za 24 dolarjev. Prebivalci, ki jih je bilo kakih 200, so domovali po bednih kočah, zgrajenih iz drevesnih debel. Danes 350 let kasneje živi na isti površini osem milijonov newyorškega prebivalstva. Namesto lesenih koč je danes na otoku 683000 poslopij iz betona in opeke. Vrednost vseh teh stavb in zemljišč cenijo davčne oblasti na 19 milijard dolarjev (11780 milijard lir). Za varnost skrbi armada 22000 policijskih stražnikov in 12000 gasilcev. Ta varnostna služba stane mesto 210 milijonov dolarjev na leto. Celotni mestni upravni stroški znašajo 1277 milijonov dolarjev letno (792 milijard lir). Posebno poceni je podzemska železnica. Samo v New Yor-ku se človek lahko pelje 400 km daleč za 15 centov (92 lir). To je dvakrat iz Trsta v Ljubljano im dvakrat nazaj. Dnevno obišče New York 200000 turistov. Za telesno udobnost skrbi 12000 restavracij 37 narodov in nad 500 hotelov s 128000 sobami. Sedemsto gledališč in kinodvoran poseduje pol milijona sedežev. New York je največja luka sveta. Ladja, ki vozi s hitrostjo 10 vozlov na uro, potrebuje deset dni, da obide celotno pristanišče. Letno porabi New York 80000 vagonov mesa. K temu je treba prištetj se 25000 vagonov rib, 13000 vagonov masla in sira, 21000 vagonov pomaranč in okrog 2500 miljonov jajc. V New Yorku govorijo prebivalci 83 jezikov. Vsako sekundo je okrog 100 telefonskih razgovorov. Telefonsko mestno omrežje je tako obilno, da bi žico lahko 370 krat ovili okrog zemlje. Newyorški vodovod dobavlja dnevno 5 milijard litrov pitne vode. Letno izpijejo prebivalci okrog 25 milijard vrčkov piva in drugih tekočin. VESTI IZ STEVERJANA Pri nas je bila v soboto 19. novembra zvečer občinska seja, na kateri so v prvi vrsti pregledali in odobrili proračun za leto 1961, nato pa sklenili, kupiti pri tvrdki Postir v Romansu 750 kub. m gramoza za popravilo cest, zaupati inž. Schiozziju izdelavo načrta za vodovod ter naprositi državni prispevek za novo delavsko hišo v spodnjem delu vasi, kjer so nekatere družine še vedno brez stanovanja. Končno je treba še omeniti, da so svetovalci pooblastili županstvo, naj skuša prepričati ostale občine članice živino-zdravniškega konzorcija, da bi se v prihodnosti plačevali stroški na podlagi števila prebivalcev in ne več na podlagi števila živine. V primeru, da bi ta predlog zavrnili, bo števerjanska občina izstopila iz omenjenega konzorcija ter ured la na drugačen način vprašanje živinodravniš-ke službe. „Tovariš Kiselj, ali je mogoče?" V tedniku »Koroška kronika« smo pod zgornjim naslovom našli res zanimiv članek, ki bi ga morale pazljivo prebrati zlasti tiste naše matere, katerim se zdi verska vzgoja njih otrok skoraj nekaj nevarnega, to pa zato, ker ne smatrajo preveč priporočljivo zameriti se pri krajevnih oblasteh, če imajo te svojevrstne poglede do vere in cerkve. Članek pravi: Ali mladina v današnji Rusiji veruje v Boga — to vprašanje vedno bolj zanima svetovno javnost. Saj je mnogo odvisno prav od tega, kako se bo usmerjal razvoj svetovnih dogodkov v bližnji bodočnosti. Ce se Sovjetom po več kot 40 letih vztrajnega boja proti Bogu z najbolj zvito protiversko propagando ni posrečilo iztrgati iz src ruske mladine versko nagnjenje, potem komunizem ni uspel. Pogosto tožijo komunistična glasila nad nezadostno brezbožno propagando in pri tem navajajo številne primere, ki kažejo, da je v ruski mladini še vse preveč ostankov verskega mračnjaštva. V eni zadnjih številk sovjetskega strokovnega lista »Trud« je zanimivo poročilo o primeru v družini partijca Kiselja, čigar hči je šla v samostan. Na partijskem sestanku so seveda trdo prijeli očeta, kot poroča list. KISELJEVA HCI GRE V SAMOSTAN Predsedujoči tovariš je po končanem dnevnem redu na sestanku tovarniškega komiteja, ki se je vršil v električnem podjetju Stalinogorski, dejal: »Tovariši, treba je, da lazčistimo še eno važno zadevo. Poročajo nam, da je hči tovariša Kiselje-va, ki je čian našega delavskega sveta, Klavdija, vstopila v samostan. Kaj pravite k temu vi, tovariš Kiseljev?« Kise-Ijev je ves zardel in spregovoril po krajšem pomisleku: »Tovariš predsednik, temu je kriva moja žena. Saj jo vedno opozarjam, da mora opustiti te verske neumnosti, toda žena kljub temu sili otroke, da molijo.« Tedaj nastane med prisotnimi tovariši splošno začudenje: »Otroci tovariša Kise-ljeva molijo! Nezaslišano! Hči tovariša in partijskega funkcionarja gre v samostan?« Z vso strogostjo nadaljuje tovariš predsednik: »Kaj nameravate ukreniti sedaj, ko ste slišali, da je vaša hči v samostanu?« Kiseljev se je nekoliko pomiril in odgovoril: »Mislim, da gre hčerki v samostanu kar dobro, kajti od mene ne prejema nobene podpore.« Ta ravnodušen odgovor pa je vzbudil med navzočimi pravo ogorčenje: »Taka jjredrznost je pa že višek nesramnosti. Tovariš Kiseljev torej ne obsoja ničvrednega in nazadnjaškega življenja svoje hčerke!« KISELJEV SIN S KRIŽEM V SOLI »Ce je tako, potem je tudi resnica, da je vaša druga hčerka, Nina, v šoli javno odklonila ovratno ruto pionirjev?« je že divje rohnel tovariš predsednik nad obtoženim očetom. »Kaj pa porečete k temu, tovariš Kiseljev?« Ta pa ni imel ničesar dodati in je ves osramočen stal pred sodniki. Toda tovariš še ni končal. »Prav tako nam je bilo sporočeno, da je prišel vaš sin Serjoša v državni otroški vrtec z ovratnico, na kateri je visel križec. Ko je pa zaslužna voditeljica vrtca, tovarišica Poljakova, ponovno pozvala otrokovo mater in, jo opozorila, da otrok ne sme z znamenjem križa priti v šolo, ji je vaša žena, tovariš delavski svetnik, predrzno odgovorila: ,Jaz sem mati in zato bom otroka vzgojila, kot bom jaz hotela’. Kaj morete navesti v svoje opravičilo, tovariš Kiseljev?« Obtoženi je bil ves skrušen in je molčal. Navzoči tovariši so pa tudi bili presenečeni nad toliko versko vkoreninje-nostjo sredi delavskega naselja; bili so, kakor da so izgubili težek boj in se začutili nevarno ogrožene. Tedaj pa se eden navzočih dvigne in z vso odločnostjo zahteva: »Tovariš predsednik! Da se nevaren pokret nazadnjaštva med našim delavskim razredom ne bo še nadalje širil — primer družine tovariša Kiseljeva nam bodi v opomin —, zahtevam v imenu delavskega koletiva elektrarne v Stalinogorskem, da se tovarišu Kiseljevu odvzamejo vse partijske funkcije!« Tovariš predsednik pa je bil demokrat... Zato je odredil glasovanje. Toda tovariši niso poznali usmiljenja in Kiseljev je bil razrešen vseh časti in vseh pravic — do tedaj, ko se bo njegova družina otresla verskega nazadnjaštva in se bo hčerka vrnila iz samostana. Taka je v praksi verska svoboda v Rusijj. In kljub temu mnogi vztrajajo! Naši svetovalci za avtobusno zvezo s Pevmo in Oslavjem DEMOKRACIJA Stran 3. Za sprejem slooenskih zaslopnikoo pri predsedniku olade fl. fanfaniju Slovenska demokratska zveza iz Trsta in Gorice in Slovenska kulturno-prosvetna zveza so poslale 27. t.m. predsedniku vlade Amintoru Fanfaniju pismo tele vsebine: »Slovenci, ki prebivajo v pokrajinah Trst, Gorica in Videm, so se že ponovno obrnili na vlado in na parlament republike z raznimi nujnimi zahtevami in spomenicami, da bi dosegli objavo tistih zakonskih določb na podlagi demokratičnih načel, na podlagi določb republiške ustave in na podlagi mednarodnih obveznosti, ki jih je prevzela vlada za ureditev jezikovnih in narodnostnih pravic slovenske manjšine v Italiji. Ker na te zahteve ni bil dan noben ■odgovor in ker slovenska manjšina —'za razliko od nemške, francoske in ladinske manjšine še vedno ne razpolaga z zakonskimi določili, ki bi urejala njeno narodno, jezikovno in kulturno življenje, je potrebno poskrbeti, da se s takim stanjem preneha v korist razvoja slovenske manjšine in tudi v korist italijanske republike. Omenjene spomenice so soglasni izraz stališča slovenske narodne skupine glede njenih življenjskih vprašanj in vsebujejo osnovne zahteve, ki imajo svoj pravno politični izvor v načelih republiške ustave in v določbah posebnega statuta kot sestavnega dela londonskega memoranduma. Te spomenice so po svoji vsebini žive in aktualne, prav tako kot so bile tedaj, ko so bile podpisane. Nobena še tako upravičena zahteva, ki jo spomenice vsebujejo, ni naletela, na žalost, ne pri vladi ne pri krajevnih oblastvih na potrebno razumevanje, še manj pa na ustrezno izvajanje z izjemo malopomembnih koncesij. Tudi po predložitvi zadnjih spomenic so se pogoji narodnega življenja Slovencev v Italiji nadalje poslabšali. Prav v teh dneh je tržaško sodišče zanikalo pravico rabe slovenskega jezika na sodišču ter tako potrdilo veljavnost členov 137 kazenskega postopnika in 122 civilnega postonnika, členov, ki sta fašističnega duha in izvora. Pripadniki slovenske skupnosti niso priznali in ne nameravajo priznati takega dejanskega stanja, ko se ne izvajajo ustavne določbe glede njihovih osnovnih pravic in spričo katerega se posebni statut kljub podpisu in izjavam odgovornih državnikov smatra — da uporabimo izraz, ki ga je bilo slišati na sodišču — kos papirja brez vrednosti. Cut odgovornosti pred zgodovino in pred slovensko manjšino nam ne dopušča, da bi se odpovedali načelu enakopravnosti državljanov različne narodnosti, in sicer ne le glede oblike in besed, temveč predvsem glede dejanj. Spoštovani gospod predsednik, dosedanje ravnanje krajevnih in osrednjih oblasti je hudo prizadelo ugled države, medtem ko začenja slovensko prebivalstvo izgubljati zaupanje v oblasti, ki ne izvajajo svojih obveznosti — ki so jih prevzele do lastnih državljanov — v škodo obstoja in kulturnega razvoja slovenske manjšine. Mnenja smo, da je obseg teh vprašanj zašel v tisto fazo, ko je postalo nujno, da odgovorne oblasti takoj rešijo postavljena vprašanja, ki jih zahteva slovenska manjšina Trsta in Gorice in organizacije, katere jo predstavljajo. Podpisani zastopniki Slovenske, demokratske zveze iz Trsta in Gorice ter Slovenska kulturno-gospodarska zveza iz Trsta in Gorice bi želeli, da bi se jim -omogočilo ustno obrazložiti gospodu predsedniku ministrskega sveta vse svoje razloge glede težavnega položaja, v katerem se nahaja jezikovna skupina, katero predstavljajo. Gospod predsednik, v pričakovanju, da bi Slovenci v Italiji mogli najti v Vas tistega državnika, ki bi rešil viseča vprašanja v korist manjšine in države ter da bi se čimprej uresničil zahtevani sestanek, Vas pozdravljamo z odličnim spoštovanjem. — Trst-Gorica, 27. novembra 1960«. Razen tega smo izvedeli, da je tudi tr- žaško strokovno društvo slovenskih pravnikov, »Pravnik«, poslalo predsedniku vlade in vsem drugim pristojnim organom zahtevo z obrazložitvijo glede izvajanja člena 5 posebnega statuta londonskega memoranduma. ________________ Svoboda je noša dolžnost KENNEDY O VODILNIH ZASNOVAH SVOJE POLITIKE Živimo v težkih časih. Tudi bodočnost ne bo enostavnejša. Naše odgovornosti se ne bodo zmanjšale. Naši sovražniki ne bodo oslabeli. Dokazati moramo, da prevzemamo kot svobodna družba vse odgo-vorncsti da ste bomo prostovoljno up'li neusm l 'enemu izkoriščanju človeških, naravnih in tvarnih rezerv - da svoboda ne sme zgolj životariti in se preživljati, ampak, da se mora tudi uveljavljati in zaii-veti. Ne zadostuje zgolj vprašanje pomembnosti Amerike. Sleherni izmed nas se mora zavedati, kaj pomeni biti Američan. Nam je usoda podelila posebne darove svobode, zato terja od nas nenavadne napore, posebno še v časih, ki jih preživljamo. Sleherni izmed nas mora postati v svojem vsakdanjem življenju dostojnejši, bud-nejš\ bolj čustven in tudi odločnejši. S:>o-;e državljanske dolžnosti moram1) iznot- njevati s posebnim ponosom in s posebno skrbnostjo, pa naj gre že za plačevanje davščin ali za izvolitev državnega predsednika. Svojo prostost odločevanja moramo uporabljati tako, da delujemo v korist nacije, tako v proizvodnji kot pri študiju, tako pri iskanju namestitve, kot pri učenju tujih jezikov, tako v pritožbah, kot voditeljih, katerim sledimo in pri nevšečnostih, ki jih prenašamo. Ce potrebuje temno zakotje nekje v Afriki tehnikov, če ogroženi azijski pre-delček zahteva specialiste za tuje jezike, če terja sovjetska grožnja v Berlinu potrpežljivost in odločnost, če zahteva tekmovanje v vsemirju boljše šolanje - moramo dokazat>, da opravijo prostovoljni napori svobodnega moža vse to ustreznejše kot r.a napori totalitarnega nasilja. Sleherni A.meričan mora svoje odgovornosti za gradnjo in vzdrževanje demokratične družbe najvzornejše vrste, ki je vredna, da postane čuvarica svobode vsega sveta, neprimerno resneje ocenjevati, kot je to počenjal v zadnjih desetih letih. Mi Američani se moramo spet posvetiti velikim ciljem. Spet moramo raziskovati, pritiskati in iskati. Potem se bomo viziji Jona A.damsa in Massachusettsa, ki ;e l 1813 Tomažu Jeffersonu zagotovil, da bc naša republika nekoč »na začetku človekove popolnosti«, resnično tudi približali. Slouenci - "čuden narod 99 Ali smo res? Kadar so prihajali tuji vojaki v naše kraje, so tako govorili. In kadar domačini v Ameriki ali Avstraliji pridejo v tesnejši stik z nami, rečejo isto. Gre za naš značaj, za naše vedenje - gre ra brez dvoma tudi še za nekaj drugega: za našo slovensko kulturo, ki je našla pot prav do zadnjega kotička slovenske zemlje, v vsako našo družino. Kateri naših domov ni na pr. imel svoje domače 1-nice? Ljudje, ki so nam hoteli prinašati kulturo ali pa tuji potniki, ki so na poti skozi naše dežele imeli možnost nas spoznati od bliže, so vedno presenečeni podčrtavali to dejstvo. Zunaj po svetu - razstresli smo se po vseh petih kontinentih - seveda ni vedno povsem tako. Prva leta so skrbi za vsakdanji kruh prekrile skrb za slovensko knjigo. Ta igra je bila nujna, a tudi strašno nevarna. Kaj se ne zgodi, da se človek odvadi branja in da je kasneje nova lepa hiša res da s pripravljenim prostorom tudi za knjižico, le še nekaj le bolj simboličnega, bolj za »obiske«, ki naj vidijo, da smo kulturni ljudje...? Vendar je treba priznati, da smo tudi kar se izdajanja knjig in branja Slovenci še vedno daleč pred drugimi narodi, katerih otroci žive po svetu. Vrsta slovenskih knjižnih založb deluje v zamejstvu in skoraj ni večjega mesta na svetu, da se ne bi v njem vsako toliko tiskalo novo slovensko delo. Vendar pa je Slovenska kulturna akcija založba posebne vrste. Njene knjige se tiskajo v Buenos Airesu, toda pišejo jih pisatelji in pesniki tudi iz Trsta, kakor iz Avstralije, tako iz Ja- Jugoslovanski gospodarski eksperiment Letos praznuje Titova Jugoslavija desetletnico tako imenovanega »delavskega samoupravljanja. Po razkolu z Moskvo so se jugoslovanski komunisti morali nujno ozreti po opori v ljudskih množicah, ker jim je drugače pretila najresnejša nevarnost, da jih odnese burja. Po vzgledu: zemljo tistemu, ki jo obdeluje, so iztisnili geslo: Tovarne delavcem! Istočasno so se odpovedali prisilni kolektivizaciji zemlje in tako potolažili kmečki sloj. Oba gornja ukrepa titovci še danes označujejo za »jugoslovansko pot v socializem«. Jugoslovanski komunisti so imeli takrat pripravljene še nadaljne načrte za de-montažo partijske diktature, Stalinova smrt pa jih je rešila vseh popuščanj. Milovan Djilas, ki naj bi bil apostol sprave in tihi likvidator partijskega terorja, je moral v ječo. Kaj dejansko pomeni načelo delavskega samoupravljanja? Ali ga je mogoče smatrati kot nekak nastanek demokratičnih oblik, dokler obstoja totalitarna partija, katere člani prenašajo in izpolnjujejo direktive centrale skozi vse javne ustanove do najnižje upravne enote? Velika večina demokratov upravičeno dvomi v tak »demokratični nastavek«. Neka določena pomembnost tiči morda v dejstvu, da pri tem »samoupravljanju« ne gre za soodločanja posameznikov, ampak za večjo samostojnost posameznih obratovališč. za njihovo značilnost, da se gospodarske osnovne enote podredijo zakonom ponudbe in povpraševanja na tržiščih. V okviru številnih in večkrat izredno zamotanih zakonov in uredb sestavljajo samoupravni organi proizvajalne programe, dobavljajo gradiva in kalkulirajo cene. Doseženi dobički se - spet seveda v okviru številnih omejevanj - zopet investirajo, razdelijo v obliki mezdnih doklad ali uporabljajo te presežke v socialne namene. Morebitne izgube krijejo člani obrata, pri čemer so dopustni odtegljaji do 30 odsto. Načelo materialne zainteresiranosti so v Titovi Jugoslaviji uresničili v mnogo večjem obsegu kot pa se to doga'a v So-vjetiji. V nasprotju z državnogospodarskim u-strojem, kateremu predpisuje birokracija proizvajalne načrte, mu dobavlja surovi- ne, razdeluje proizvode in nakazuje mezde !IIIINIlltlfllllllllll!lll|]|||||||llllll|]||||||||]|||ltll!l|l||j|l|l|l||||||||||||||||l||||l!l|||||!l||||||||||||||||||||||||||||||[|||!||||]|!|||||||||||||||||||||||||||l|||||||[|||||||||||||||||||| POD ČRTO in plače, si jugoslovanska podjetja sama iščejo svoje dobavitelje in odjemalce ter proizvajajo samo tisto, od česar si obljubljajo največ dobička. Socialistično tržno gospodarstvo, kot imenujejo titovc: svoj ustroj, dovoljuje posameznim podjetjem povsem prosto odločanje. Poslovodja pa kljnt temu ne nastopa kot podjetnik, ker so cielavci zainteresirani na donosnosti podjetja. Zato so tudi našli neko obliko pravice soodločanja. .'ugoslovanski delavski sveti in od njiii postavljeni obratni odbori dejansko razpolagajo z določenimi kompetencami. Tam kjer odločajo tehnična in finančna vprašanja, ki jih partijska doktrina ne more razvozljati, obmolkne tudi partijski oblast-než. Jasno pa je, da so partijci na gosto posejani po vseh obratih, kjer opravljajo vuhunsko in denunciantsko službo z vnemo nekdanjih grajščinskih priganjačev. Vendar pa se njihova nekdanja oblastnost očitno brusi med kolesjem politike in kupčije. To se dogaja zlašti v industrijah, ki razpolagajo z določeno tradicijo. Iz čisto tehničnega vidika delujejo delavska samoupravljanja v mnogih primerih v podjetjih zaviralno. Tega seveda gospodarski dirigeti ne priznavajo. Se povsem neraziskano in objektivno ocen je ostalo tudi vprašanje storilnosti, ki je kljub slavospevom .še vedno zelo nizka v primerjavi z državami svobodnega gospodarstva. Jugoslovanski gospodarski čarovniki se zelo radi hvalijo, da so s svojim delavskim samoupravljanjem daleč presegli sosedne vzhodnoevropske satelitske države. Res izkazuje industrijski razvoj v Titovi Jugoslaviji določen napredek, vendar so vzroki tega napredka v sami naravi proizvodnje. Jugoslavija u-važa velike množine sestavnih delov in polizdelkov in v tujih licencah izkorišča na ta način začetna dela drugih. Tako izdelujejo v Jugoslaviji avtobuse po italijanski, traktorje po ameriški, hladilnike po nemški, ladijške motorje po švicarski licenci. Investicije opravljajo s tujimi posojili. Samo v letu 1959 so Jugoslovani prejeli tujih posojil za 367 milijonov dolarjev. V svojem napol socialističnem in napol tržnem sistemu se seveda pojavljajo številne težkoče v svobodni igri med ponud- bo in povpraševanjem. To pomeni, da morajo podjetja zaposliti in vzdrževati tudi nesposobno delavstvo. Teoretično sicer obstoja možnost za likvidacijo nerentabilnih podjetij, v praksi pa taka podjetja vzdržuje država. | Plačilna morala podjetij je izredno slaba. Vse polno je možnosti, s katerimi podjetja skrivajo svoje dobičke in uganjajo zasebne kupčije. Staro pravilo, da je mogoče sleherni paragraf preokreniti v lastno korist, se v Titovi Jugoslaviji uveljavlja kot še nikoli poprej. Do konca t. 1. bo po zanesljivih poročilih Jugoslavija prejela potrebne kredite, s katerimi bo končno stabilizirala svojo veljavo in zaključila popolni denarni kaos, ki vlada v tem času. Tako bo izginil zamotani in osovraženi sistem kvocientov, ki so ga dosedaj uporabljali za oviranje uvozov in oderuško draženje vsakdanjih potrebščin, Namesto tega se prvič uvaja v neki komunistični državi carinska tarifa, ki je deloma že sedaj v veljavi in sistem globalnih kontingentov, ki je značilen za ne povsem liberalistično zunanjo trgovino. Z novim splošnoveljavnim deviznim tečajem, bodo dinar spet postavili za uporabno merilo gospodarskega življenja. Tako se bo jugoslovansko tržišče priključi- lo mednarodnemu tržišču. Tvrdke, ki predrago proizvajajo, bodo izginile, medtem ko bodo domači proizvodi dosegli boljše cene pri izvozu. Kako se bodo novi ukrepi uveljavljali, je težko uganiti. Vsekakor pa je jasno, da se bo jugoslovansko gospodarstvo še bolj naslonilo' na Zahod. Pogoje za liberalizacijo zunanje trgovine je ustvarila povečana poljedelskr, proizvodnja, ki je deloma že odpravila neverjetno visoke uvoze žitaric, ki jih je povzročilo popolno zanemarjenje kmetijstva tik po končani vojni in brezglava kolektivizacija kmečkih posesti. Težko rešljv pa ostaja problem gosro-darsko nerazvitih krajev, t.j. Makedonije, Crne gore in Metohije. Posebno občutne, so še vedno ovire rednih prevozov. Morda bodo končno tudi titovci spoznali, da inima smisla forsirati industrije in niti modernizirati kmetijstva, dokler ostaja nerešeno vprašanje ustreznih prevoznih povezav. !llllllllllllllllllllllllllNlillllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllll|llillllllllll!lllll|||||||!irl|]|]||||||||||||||||||[||]|||||||||||||||||||||||||]l!l|||||]|||| Pred osemnajstimi leti (Dopis iz Aleksandrije) Naključje mi je dovolilo, da sem po 18 letih obiskal zahodnopuščavska bojišča, kjer je podpolkovnik Prosen ležal s svojimi Primorci zakopan v Halfajskih pečinah. V vseh teh kratkih dneh so mi zaživeli v spominu številni naši fantje, ki so se nekaj premetavali po tej s krvjo napojeni zemlji. Obalna cesta je še vedno vsa razorana. Tanki so jo razdejali od El Alameina pa vse do Halfajskih goličav. Se danes je vožnja po tej cesti nevarna za šibka vozila. Drugače pa je ostalo le še malo spominov na odločilno bitko pred osemnajstimi leti. Dvoje velikih italijanskih in nemških kostnic ter obsežno britansko vojaško pokopališče, to so tri žive priče takratnih dogodkov. Desno ob obalni cesti stoji napis v italijanščini: »Manco la fortuna - non il valore« z datumom 1. 7. 1942 in kilometrsko število 111. To je 111 kilometrov do Aleksandrije. To je bila najskrajnejša vzhodna točka, ki so jo dosegle italijan-sko-nemške čete pod poveljstvom generala Romela. »Manjkalo nam je sreče, ne poguma«, pravi napis. Manjkala pa ni samo sreča, ampak tudi bencin in vsa ■ostala oskrba, bi moral dodati resnicoljubni kronist. Angleške postojanke na skalnatih hri-čih so še danes kar dobro ohranjene. 'Tesno zraven »Resthousea«, puščavskega hotela, ki so ga pred kratkim dogradili in ga bodo prihodnje leto odprli, potekajo levo in desno številni jarki, ki jih je puščavski pesek deloma že izravnal. Povsod še ležijo prazne topovske medeninaste stročnice tistih 800 topov, ki so na trideset kilometrov dolgi črti rjoveli proti zahodu. Le redkokdaj se izgubi semkaj beduin puščavnik. Vsa ta vojna krama, ki je na naši primorski zemlji zahtevala po obeh vojnah toliko žrtev, nima tu nobene vrednosti. Ob obalni cesti leži britansko vojaško pokopališče. Grobovom z južnoafriškimi, angleškimi in poljskimi imeni padlih bojevnikov načeluje visok križ. Dobrih deset kilometrov dalje proti zahodu se dvigata italijanski in nemški spomenik. Med angleškim vojškim pokopališčem in obema spomenika je potekala bojna črta. Danes kraljuje tu popolna puščava, prav taka kot nadaljnih 200 km dalje do Marše Matruh in še dalje nekaj sto kilometrov do Halfajskega skalovja. Verjetno je tu še polno posejanih min. Italijani so postavili ob samem vhodu k spomeniku visok kamenit stolp, ki je zelo daleč viden. Je to vojaški muzej v miniaturi. Železni križ in fašistični snop seveda ne manjkata. Za stolpom so vzidani topovi in granate. V samem muzeju si potnik lahko nabavi za nekaj pijastrov vojaške čelade, strojnice, razstreljene vojaške čutare in celo zastave in označke italijanskih divizij. Vendar je le malo ostankov bitke za El Alamein. Ostali so mrtveci. V italijanskem delu je pokopanih 4600 vojakov. Tudi Slovenci so med njimi, v nemškem delu jih je 4200, 31 pa je neznanih vojakov. Okostja so zazidana v kamenitih grobnicah in so tako dobro zavarovana pred puščavskim peskom. Skrbnik obeh spomenikov je star beduin, ki stanuje v skalni koči ob vznožju kamenitega griča. V ozadju kostnice stoji mala kapela s prostornim dvoriščem in obeliskom. Nedaleč od nemškega spomenika leži znamenita višina 33, ki je neštetokrat menjala lastnika. Italijani so na vrhu postavili malo kapelico. Kot vsako leto, tako So vprizorili tudi letos 8. novembra mednarodno žalno svečanost na bojišču pri El Alameinu. Tu so se našli stari bojevniki in si stisnili desnice. Egiptovska častna četa je izkazala čast zastavam. Osenajst let je od tega. El Alamein je samo majhen člen dolge verige vojaških pokopališč, ki se razprostirajo po vsem Sredozemlju. Potegnili smo se do nekdaj znamenite trdnjave Marsa Matruh. Tu utriplje vsakdanje življenje in sledovi preteklosti so se že povsem razgubili. Tudi tu so nekoč korakali slovenski fantje. Sidi Barani je prav tako zapuščen kot nekdaj slovito napajališče razsoljene morske vode Bugbug, kjer so si stotisoči tešili neznosno puščavsko žejo. V Solumskem zalivu sameva nekaj ribiških bark, spominov na vojna razdejanja pa tudi tu ne manjka. Le s težavo smo se' vzplenjali na Halfajo. Nič se ni spremenilo, rovi potekajo po rebrastih skalah in tu pa tam sameva sestreljeno zarjavelo oklepno vozilo. Ne manjka topov in vsakovrstne vojaške opreme. Brskal sem po duplinah, ali ne bi morda potegnil iz peska še kak ostanek »Bazovice«, ki nam jo je zvesto pošiljal iz Kaira Ivan Učenikov. Raznovrstnega popolnoma zbledelega papirja ni manjkalo... Se do Bardije nas je vodila pot. Nato pa smo jo pobrali nazaj proti Aleksandriji, v mestno drvenje. Kam so se razpršli tisti veseli, živahni slovenski fantje, ki so danes že dozoreli možje; koliko jih je še med živimi; kako so si preživeli uredili svoje življenje; ali se bodo še kdaj našli nekje, da si stisnejo roke in si dopovedo, da njihove žrtve vendar niso bile zaman, pa čeprav jih je krivičnost sveta morda že pozabila... -inc Ob petdesetletnici smrti Leva Tolstoja So pisatelji, ki jim zob časa ne more do živega. Se več, so taki, ki jih človeštvo v teku časa čedalje bolj časti in prebira. Tak pisatelj je grof Lev N. Tolstoj. Njegov pripovedni talent se je razodel že v zgodnji mladosti. Kot praporščak Kav-kaške armade je Tolstoj napisal več zgodb iz tamkajšnjega življenja, ki so vzbudile med čitatelji veliko zanimanja. Kmalu zatem je izšlo njegovo delo »Sevastopol«, ki vsebuje živo prikazovanje grozotnih vojnih doživljajev in je razbičalo duhove v ruski prestolici. Tako se je Tolstoj uvrstil med najpomembnejše takratne ruske književnike. Tudi najznamenitejši deli »Ana Kare-nina« in »Vojna in mir« sta nastali v prvi polovici njegovega življenja in mu prinesli neusahljivo slavo. Čeprav pripada v obeh romanih popisani družbeni razred preteklosti, priklepata oba romana čitatelja s svežino, barvitostjo in življenjskostjo glavnih junakov. Tu se zrcali kla- ponske kakor Severne Amerike, in bralci teh knjig, naročniki knjižnih izdanj (vsak naročnik je praktično tudi majhen mecen te knjižne založbe, brez katerega njeno delo nikdar ne bi moglo pokazati takih uspehov, kakor jih je) žive prav po vsem svetu. To so preprosti ljudje, delavci, duhovniki, pa tudi med slovenskimi znanstveniki najdemo sodelujoče in naročnike. Bralci najrazličnejših okusov morejo najti zanimive in vedno kvalitetne knjige bodisi zase bodisi za darilo svojim prijateljem. Od filmsko napetega potopisa slovenskega gornika na Dhaulagiti do gorenjske povesti o Jerčevih Galjotih, od zbranih pesmi največjega slovenskega pesn ka zadnjih desetletij Balantiča, do modernih romanov - vsega je dovolj v katalogu knjig Slovenske kulturne akcije. Dela so pestra kakor so pestri kraji, kjer žive sotrudniki njenih knjig. Tu ci se čudijo naši delavnosti. Seveda ne vedo - kakor tudi mnogi med nami samimi ne - da je vse to delo opravljeno z velikimi težavami. Se doma nobena svobodna knjižna založba ni mogla izhajati brez državne podpore, kaj šele zunaj v svetu! Vse delo je že in bo tudi v bodoče odvisno samo od naročnikov knjig in pa ljudi, ki se zavedajo važnosti slovenskega tiska za ohranitev in razvoj slovenskega življa. V domovini knjig Slovenske kulturne akcije niti omenjajo ne. Včasih je najti kakšno mnenje o piscu; drugič spet po-natiskujejo cele strani iz knjig Kulturne akcije (n. pr. iz Dhaulagirija), toda nikdar ni besedice o knjižnem delu založbe, ki je v šestih letih vrgla med Slovence 36 publikacij v nad 36.000 izvodih! Zato moramo sami posvečati toliko več pažnje našemu svobodnemu knjižnemu delu: širiti ljubezen do branja, predvsem med našimi najmlajšimi, pa tudi med našimi intelektualci, ki jih je vsakodnevno delo mnogokrat povsem odtegnilo od knjige. Z naročanjem je treba priskočiti na pomoč, da bo ta naša centralna slovenska knjižna založba, ki je v šestih letih zbrala okrog sebe močno skupino najmočnejših slovenskih besednih umetnikov, še bolj bujno zaživela in mogla delovati brez skrbi. Kadar torej slišimo, da SKA išče »mecene«, ki bi pripomogli k rednejšemu izdajanju, k tisku lepših knjig, nikar ne recimo, kakor so nekoč dejali nekemu grškemu vojskovodji: Oh, vedno prosjačiš kakor ujeti vojaki...na kar je mož odgovoril: Ne! Prosjačim, kakor vojsko- vodja, da bi dobil novih vojakov... Nikar se ne motimo. Poleg blaginje moramo nuditi svojim otrokom še druga bogastva. Ce sami ne bomo spoštovali slovenske knjige, našega jezika, ni na svetu pripomočkov, da bi to dosegli od naših malih... Bogastvo lepe knjige je bogastvo prijateljstva, ki traja vse življenje... Pomislimo na to! GLASBENA MATICA V TRSTU o V NEDELJO, 4. DECEMBRA OB 16.30 V AVDITORIJU • KONCERT OPERNE GLASBE Sodelujejo solisti ljubljanske Opere Vilma Bukovec, Miro Brajnik in Vlado Korošec, Orkester društva operno sinfoničnih orkestrov Slovenje, dirigent Demetrij Zebre Vstopnice bodo na razpolago od četrtka dalje v Tržaški knjigarni, Ulica sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter dve uri pred pričetkom koncerta v Bar Moscolin, Ulica Teatro Romano 2. Ul!!!!l1lll!l!llllllllllllllillllllllllllll!lllllllllllllllllllll1l|ltlll|l|ll|l!l|lll||l||{l!|||||l||||!|||||!||||]||||||||||||l|i!||||||||]|n|| sično življenje stare Rusije. Kljub uspehom in sreči v zakonu, se je Tolstoja polaščala notranja nemirnost in nezadovoljstvo s samim seboj. Nenehno se je bojeval s svojo ljubeznijo in veselim življenjem na eni strani in mistično bojaznijo do smrti in poslednje sodbe na drugi strani. Ta duhovni boj je polagoma popolnoma spremenil njegov življenjski nazor. Iz živahnega, po sreči in slavi hrepenečega človeka, se je preobrazil v suhega, apostolsko strogega verskega bojevnika in moralnega propovednika. Ta preobrazba je nujno vplivala tudi na njegovo književno ustvarjalnost. Pričel je pisati vrsto religiozno-moralnih zgodb, (Kjer je ljubezen, je tudi Bog, Kaj potrebuje človek za življenje? Moja vera, Moja izpoved in zadnja knjiga Vstajenje) ki odkrivajo samospoznanje in dokazujejo, kako težko trpi avtor pod udarci duševnih bojev. Za svoj cilj smatra življenje podložniškega kmeta in se odpoveduje vsem privilegijem takratnega razumni-škega razreda. Ze v visoki starosti zapusti Tolstoj neko noč svoj dom in družino. Nihče ni vedel, kam jo je pobral in tudi sam svojega tajinstvenega cilja nikoli ni dosegel. Med potjo je zbolel na pljučnici in umrl na domu podeželskega postajenačelnika, 20. novembra 1910. Tudi če se mu ni posrečilo doseči »nasprotnega brega«, prekoračiti brezna, ki ga je ločilo od idealnega cilja, leži v njegovih duhovnih bojih njegova veličina. Njegova že zgoraj omenjena romana, Kreuzerjeva sonata in Vstajenje ohranjajo večno umetniško vrednost in ta njegova dela so ga uvrstila med nesmrtnike. REPENTABORSKE VOLITVE Kakor ste vsi občani že slišali ali brali je tržaški podprefekt razglasil razpis občinskih volitev za našo občino na dan 15. januar.a 1961. Tako imamo Repenči dobrih šest tednov časa za razmišljanje in odločitev, kdo naj v bodoče upravlja našo občino. V teh dneh nas bodo obletavali in iz-tresali nič koliko praznih obljub in obetanj politični »piacisti«. Ti ljudje živijo od politike, ker jim trdo delo ni všeč. So približno taki kot tisti številni kričači, ki so se v teh dneh razmestili po tržaškem Drevoredu. Ce te radovednost premoti in zaviješ med nje. te bodo prav gotovo olajšali za nekaj tisočakov. Prav tako se ti bo zgodilo, če boš poslušal strankarsko-politične barantače, ki ti bodo za tvoj pošten slovenski glas ponujali tujo komunistično ali titovsko robo, ki jo pri nas zastonj pokrivajo z lepimi besedami, saj jo gledamo in tipljemo tu pred nosom. Morda bodo prišli tudi demokristjani in bodo zvonili z nabiralnikom slovenski^ glasov, s katerim bi radi Slovence izrinili, iz občinske hiše. Pametnih in razsodnih Repencev in Re-penk pa vsi ti berači slovenskih repen-skih glasov, pa naj že govorijo in prosjačijo po slovensko ali kako drugače, ne bodo spet preslepili kot so z mnogimi storili pri preteklih volitvah. Repenči in Repenke smo slovenskega rodu. Take nas so naše matere rodile. Zato spadamo vsi skupaj med slovensko družbo in ne med mešance ali tujce. Slovenci in Slovenke smo za slovensko edinosti samo Slovenci in samo Slovenke se lahko potegujejo za slovenske koristi. Tisti, ki so odvisni od mešanih ali neslovenskih strank, ne poznajo in tudi ne morejo in ne smejo braniti in zagovarjati slovenskih pravic in koristi zato, ker morajo braniti in uveljavljati strankarske koristi. Zato bomo Repenči in Repenke, ki smo Slovenci in Slovenke, volili Slovensko listo. Se več. Po Velikem Repnu, po Colu, Fernetičih in vseh ostalih vaseh bomo svoje sorodnike, prijatelje in znance povabili v slovensko edinost za združitev vseh nas. Potrudili se bomo, da odstranimo sovraštvo, ki so ga med nami zasejali strankarski hujskači in ki nam je prizadelo toliko, gorja. Postati si moramo spet bratje in sestre, sejalcem sovraštva pa zapirajmo vrata in srca! Vsi Repenči in Repenke gremo na volitve in vsi bomo volili po slovensko, volili bomo Slovensko listo, in boljši časi ne bodo izostali. Svoji k svojini’! Repcnc Ne, razumni Italijani vedo, da vetrnjakom zaupati ne morejo. Logika je samo ena: Kdor se je izneveril tisti materi, ki ga je lodila, tistim najbližjih, med katerimi je lastel in so se mu po naravnem zakonu usidrali v srce, ta se bo po tej logiki izneveril tudi tistim, ki so mu po krvi in jeziku, kljub as milacijskim zapeljivostim, ostali tuji. Slovenskim političnim naspiotnikom tak človek morda trenutno koristi, morda mu izrekajo tudi po kako priznanje ali mu postrežejo s primerno nagrado, spoštujejo pa ga ne, ker ga kol pošteni ljudje spoštovati ne morejo. In kakor se dogaja agitatorjem, tako se bo nujno zgodilo tudi tistim volivcem in volivkam, ki so raznarodovalcem nasedli. Tisti slovenski volivci in volivke, ki s< jih potvorjena zapeljavanja premamila, so grešili - in njihova vest, ki je vest vernega č'oveka, jim je ta pogrešek tudi očitala. Zato bodo prihodnjič to svojo zmoto, ta svoj narodni in s tem tudi krščanski prestopek gotovo popravili i’1 volili SL. Zavedni Slovenci dolinske občine pa morajo s svoje strani storiti vse, da zapeljance spet spravijo na pravo pot. Voditelji KD pa naj vedo, da s takim početjem odkrito podpirajo komunistične vrste. Oni sami so podporniki in pospeševalci ljudskega frontaštva, in tako početje je v diametralnem nasprotju z izpovedovanjem osrednjega vodstva KD. Pri obravnavanju perečih krajevnih po- treb, so zborovalci zlasti obžalovali, da merodajni krogi še vedno niso poskrbeli za nabavo prepotrebne moderne Stiskalnice oljčnega pridelka. Na volitvah, ki so temu sledile, so izbrali tričlanski ožji odbor in ter še štiri odbornike. Novo poslopje slovenskih srednjih šol Načrte za gradnjo novega šolskega poslopja, kjer bosta domovali slovenska višja gimnazija in trgovska akademija, so pristojne oblasti odobrile. Za gradnjo bodo poiabili 180 milijonov lir. Poslopje bo zra'o pri Sv. Ivanu na gradbišču, ki leži m"d Vrdeljsko in Lonjersko cesto. Zgradba bo trinadstropna in bo v njej za vsak zavod po 10 učilnic s skupno telovadnico in vsemi potrebnimi laboratoriji in kabineti. Tako bo višja , gimnazija ki je dolga leta preživljala v naravnost nemogočih prostorih v ulici Lazzaretto Vecchio, dobila ustrezne in moderne prostore. Slovenski demokrati pozdravljamo to pridobitev in smo hvaležni vsem, ki so se zavzemali za njeno uresničenje. Taki dokazi dobre volje bodo gotovo prispevali k boljšim odnosom obeh narodnosti, ki živita na tej zemlji. FRZAŠKI PREPIHI Značilnost naših dni: Politični priskledniki Gospod urednik! Pred volitvami se je dopisnik »Demokracije« z vso upravičnostjo pritoževal nad popolnim pomanjkanjem politične zavesti pri večini slovenskih razumnikov na Tržaškem. Ne vem, ali in v koliko so te besede zalegle in morda ob 12 uri posameznike predramile k izpolnjevanju svojih narodnih in političnih dolžnosti. V Trstu imamo gostilniško omizje, ki je pred leti porivalo svoje kandidate na neslovenske indipendentistične liste, čeprav ima to omizje nenehno v ustih obrambo lllllll OPOZORILO NAŠIM ČITATELJEM! Božična številka ,.Demokracije" izide 20. t. m., novo- I letna pa 1, januarja 1961. UREDNIŠTVO 1 slovenske obale, slovenskih pravic itd. To isto omizie je Slovensko listo krstilo za »tako imenovano« in je s svojimi »strmo-glavci« storilo vse, da bi slovenske vrste Občni zbor nabrežinske SDZ 9 Borštu je zborovala krajevna organizacija SDZ V nedeljo, 20. nov. zvečer je bil v B štu občni zbor krajevne organizacije SDZ. Sestanka so se udeležili štejvilni člani organizacije. Med zelo razgibano diskusijo o zadnjih upravnih volitvah, so prisotni ugotovili, da je K.D. s pomočjo nekaterih agitatorjev slovenskega rodu odgrizla SL nekaj glasov. Ti agitatorji so nastopali med slovenskimi volivci in volivkami pod pretvezo protikomunizma, čeprav je vsem občanom dobro znano, da se je SL prva postavila komunizmu obeh izpovedanj po robu. Ti agitatorji KD so potemtakem pobirali samo naše pridelke, komunista pa niso spreobrnili niti enega. Njihov cilj torej ni boj proti komunizmu, ampak je njihov namen raznaroditev dolinske občine. Zakaj? Ali so jim zavedni Slovenci, ki so na svoj jezik in svoje običaje ponosni prav tako kot so bili ponosni predniki današnjih raznarodovalcev, v napotje? Ali si res domišljujejo, da se resni Italijani lahko zanesejo na ljudi, ki so zaradi kakih osebnih ali drugačnih pobud svojemu lastnemu narodu obrnili hrbet? Tudi ” Nabrežini, najpomembnejši podeželski občini Tržaškega ozemlja, so v nedeljo 27. nov. popoldne zborovali številni člani krajevne organizacije SDZ. Sestanek je otvoril na sedežu SDZ v Nabrežini predsednik krajevne organizacije, g. Josip Terčon s pozdravom prisotnim in zastopnikoma SDZ iz Trsta. Obširno je poročal o delovanju organizacije od zadnjega občnega zbora dalje. Več časa se ie zadrževal pri obravnavanju težav pevskega društva »A. Tanče«, ki jih bo treba premagati. Pevski zbor si je s, svojim požrtvovalnim in nesebičnim de7 lom pridobil zaslužen ugled ne samo do-| ma, ampak tudi po tujem svetu ob priliki vsakoletnih zelo koristnih družabnih izletov.> Predsednik je zborovalcem v podrobnostih obrazložil okoliščine, pod katerimi so njeni člani letos nastopali pri občinskih in pokrajinskih volitvah. S statističnimi podadki je primerjal tako napredek, kot tudi pomanjkljivosti po posameznih volilnih sedežih ter posebno priznanje izrekel Mavhinjcem. Ugotovil je splošno zadovoljstvo članstva nad izidom volitev v občinski svet na skupni občinski listi, na kateri so bili izvoljeni štirje naši člani. S tem v zvezi se je razvila živahna razprava o nalogah in smernicah naših svetovalcev v občinskem svetu, v katero sij posegli skoraj vsi prisotni. Vsi so izražali zahtevo, po kateri je treba občino upravljati v korist Občinarjev brez slehernih strankarskih ali drugačnih diskriminacij.. Prisotni so zatem izvolili nov krajevni, odbor SDZ s predsednikom g. Josipom, Terčonom na čelu. Pri slučajnostih so še obravnavali vprašanja obrambe slovenskih narodnih pravic v smislu državne ustave in sprejetih mednarodnih obveznosti ter razčistili nekatera vprašanja organizacijskoupravnega značaja. Novi odbor bo tudi poskrbel za ustrezno zastopstvo krajevne organiza- cije na občnem zboru SDZ v Trstu, dne 18. dec. 1960. Zborovanje je predsednik po treh urah plodonosnega dela uspešno zaključil. Dogodki doma^ OPOZORILO REPENSKIM VOLIVCEM! Rok za predložitev kandidatnih list poteče 20. t.m. Zato je potrebno, da prizadeti prično čimprej z vsemi pripravljalnimi deli. Uradno je danes pričela volilna kampanja, ki se bo v naslednjih dneh razživela. Slovence in Slovenke mora tudi pri teh volitvah voditi načelo narodnega poudarka. Vse stranskarske in ideološke obzirnosti se morajo nujno umakniti narodnim koristim! * * * UTRJENO ITAL1JANSKO-BRITANSKO SODELOVANJE. Prejšnji teden sta se mudila v Rimu kot gosta rimske vlade, britanski ministrski predsednik MacMillan in njegov zunanji minister lord Home. Britanska državnika sta v Rimu razpravljala z najvišjimi italijanskimi državniki, zlasti vprašanja odnosov med Vzhodom in Zahodom, vprašanja razorožitve in odnosov med Evropskim skupnim tržiščem in Področjem proste trgovinske izmenjave. V dveh dneh svojega bivanja v Rimu sta britanska državnika obiskala državnega predsed. Gronchija. Pri obravnavanju vseh vprašanj so si državniki izmenjali svoje poglede na obravnavana vprašanja. Britanska državnika sta pred svojim odhodom obiskala tudi papeža Janeza XXIII. - Tako italijanski kot britanski tisk poudarjata, da so razgovori utrdili italijan-sko-britansko sodelovanje. CANTERBURISKI NADŠKOF PRI PAPEŽU. Danes prispe z letalom v Rim anglikanski nadškof v Canterburiju, Geof- frey Fisher, ki bo 2. decembra obiskal papeža Janeza XXUl. Nenavadni obisk je verjetno v zvezi z bodočim ekumenskim konciljem. * # * ODLOČNA VOLILNA ZMAGA LIBERALNIH DEMOKRATOV NA JAPONSKEM. Pri zadnjih volitvah na Japonskem so liberalni demokrati zasedli 296 sedežev od skupnih 476. To je nov dokaz pouličnega terorizma skrajnih levičarjev nad večinskim prebivalstvom, ki so ga uganjali pred napovedanim Eisenhowero-vim obiskom moskovski in pekinški pla-čenci. Iskreno čestitamo Na rimski univerzi jelS. nov. promovirala za doktorico političnih ved z najboljšo oceno in s pohvalo, Slovenka gspdč. Stana Dekleva, hčerka višjega bančnega uradnika Stanka Dekleve in soproge roj. Brešan. Srečni družini naše prisrčne čestitke. Po volitvak v Dolini V Dolini so preteklo nedeljo, 27. inov. zvečer zborovali zastopniki SL za Dolino in Boljunec. V glavnem so razmotrivali vzroke, ki so privedli do nepričakovanega prirastka glasov KD v škodo SL. Pri tem je večina pripisovala krivdo nepoučenosti mnogih volivcev in zlasti volivk, ki so pri zadnjih parlamentarnih volitvah glasovali za KD zato, ker po njihovi vesti takrat druge izbire niso imeli. Pri zadnjih volitvah je potemtakem manjkal politični napotek, ki bi od hiše do hiše odi stanovanja do stanovanja predočil posebno vernim volivcem in volivkam razliko volilnega akta med parlamentarnimi in u-pravnimi volitvami. Prav zaradi teh ugotovitev so zborovalci izrazili nujno fcotrebo po krajevnih organizacijah, ki bi se poleg političnega :n narodnega delovanja zavzemale tudi za poživitev kulturno prosvetnega deia na podeželju. V Dolini imajo po zaslugi prejšnjega župnega upravitelja zelo kpo in okusno opremljeno dvorano, kar je temeljni pogoj za sleherno društveno delovanje Zborovalci so izvolili 9 članski pripravljalni odbor za ureditev vseh vprašanj, ki jih je potrebno rešiti za plodno uresničenje take pobude. Čeh tudi kulturno uveljavljali. Nasprotniki so v tem oziru naravnost gosposko in razkošno preskrbljeni. Nekateri člani so se upravičeno pritoževali nad zanemarjeno oskrbo občinskih poljskih poti, zlasti poti v yinograd Faren. Posebno razdejana in nevarno prehodna pa je pot v Križki portič do obrežne ceste. Zato nujno priporočajo našemu občinskemu svetovalcu, da posreduje v občinskem svetu za popravilo te poti še pred nastopom zime. Cesta, ki vodi od cerkvice sv. Roka proti Proseku na glavno cesto, je za vozila skoraj neuporabna. Preden jo mislijo asfaltirati, bi morali' traso temeljito preusmeriti. Prav tako nujno je potrebna, preureditev nehigienskega križkega napajališča. Pri volitvah krajevnega odbora so si prisotni izbrali nov krajevni odbor z dosedanjim predsednikom g. Kristijanom Tencetom na čelu. Javna zahvala Matere slovenskih učencev in učenk iz Boršta in Zahrežca, ki obiskujejo strokovni šoli v Dolini in na Katinari, se toplq zahvaljujejo avtobusnem podjetju »Stradale«, ki je razumno ugodilo prošnji za znižanje prevoznine tedenskih vozovnic za 40 odsto. Sledijo podpisi Predavanje dr. Slodnjaka V soboto 3. decembra 1960 ob 20.30 pri-j redi Slovenski akademski klub Jadrar v ulici Geppa 9-1. predavanje univ. prof. dr. Antona Slodnjaka o Prešernu. Vljudno vabljeni. S srcem v Moskvi, z dlanjo na Zahodu: V soboto, 26. nov. je jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič zaključil svoj obisk Avstriji. Tudi italijanski tisk, je temu važnemu dogodku posvetil precej pozornosti. Glede slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji, je tržaški »Piccolo^ sera« v ponedeljek, 28. nov. pod (naslovov »Kako postopa Avstrija z manjšinami« napisal, da je jugoslovanski minister spre-, jel zastopnike slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji, ki so ga opozorili zlasti na naslednja vprašanja: 1) slovenska manjšina se upira ljudskemu štetju na temelju osebnih izjav (ker smatra, da bi bile take izjave Slovencev podane pod gospodarskim in političnim pritiskom avstrijskih delodajalcev), namesto teritorialnih kriterijev. 2) zahteva po šolski samoupravi z ustanovitvijo v Celovcu (za Slovence) in na Gradiščanskem (za Hrvate) manjšinskih organov, ki bi izvrševali nad-zonniško službo, predlagali in sugerirali ustrezne ukrepe glede celotnega šolstva obeh etničnih skupin; 3) prekinitev šovinistične kampanje, ki jo vodijo organizacije in tisk proti slovenski narodni manjšini. — Pri sestavljanju tega poročila so morda uredniki tržaškega dnevnika zazrli svoj lastni obraz in verjetno ugotovili, da je tako postopanje avstrijskih oblasti in tiska greh, isti greh pa je tako postopanje tudi s slovensko manjšino v Italiji. Zato proč z grehi! — Minister Popovič je časnikarjem potrdil, da je z . avstrijskim zunanjim ministrom razpravljal tudi o podelitvi primernega kredita Jugoslaviji za stabilizacijo dinarja. Omenil je tudi, da bodo take kredite Jugoslaviji podelile tudi še druge zahodne dežele. Katere so te dežele, tega pa ni povedal. Potrdil je samo, da so jugoslovanskosovjetski odnosi dobri. --------- Križke težave V soboto, 19. nov. so se v Sv. Križu zbrali člani SDZ, da preučijo politični položaj, organizacijska vprašanja našega gibanja, se porazgovorijo o težavah in potrebah Križanov, si izvolijo krajevni odbor in ukrenejo vse potrebno za letošnji občni zbor osrednje organizacije. Podpredsednik glavnega odbora, g. Kristijan Tence je predvsem obrazložil splošni politični položaj in zlasti poudaril po-, trebo po primernem prostoru, kjer bi se člani shajali, kjer bi poslušali koristna predavanja in se po svojih skromnih mo- Borštanskemu župniku v slovo Po kratki in hudi bolezni nas je 12. nov. - kot je zadnja »Demokracija« poročala - za vedno zapustil nadvse priljubljeni in spoštovani župnik, msgr. FRANC MALALAN. Rodil se je na Opčinah 4. 12. 1891, novo mašo pa je pel v domači vasi 3. 7. 1915. Preživel je obe svetovni vojni. V prvi je bil vojni kurat in z vso vnemo lajšal trpljenje slovenskim vojakom na frontah. Po končani vojni je bil S svojim pogumnim zadržanjem in odločnim kljubovanjem nasilnikom fašističnega režima, ki so muči- li naš narod z ustrahovanjem, ricinovim oljem, s pretepanjem, zapori, konfinaci-jami, s streljanjem in vsakovrstnim pre- še bolj razpršilo kot sta to storili obe komunistični razbijaški ekipi za račun tujih strankarskih interesov. Pri distribuciji nekaterih političnih razumnikov po italijanskih listah pa je to omizje s hru-ščevskimi olikami lazglašalo potrebo o »Slovenskem narodnem svetu«, ki naj bi ga verjetno sestavljali politični generali brez vojske, ki so jim vsakokratne- volitve škeda za »Totoialcio« in ne slovenski rojstni list. Posledice take »politične vzgoje« profesionalnega strankarskopolitičnega šuš-marstva seveda niso izostale. Medtem ko> so izigravanci na tujih, neslovenskih strankarskih šahovnicah verjetno spozna- li svojo zmoto, ki so jo prav tako verjetno storili v dobri veri, drugi še nadalje vztrajajo na »volilni škedi«. Tako je šolnik, ki poučuje na slovenski; šoli, kateremu edino slovenstvo priznava določene kvalitete, pozabil na slovensko skupnost in propagiral med Slovenci podpisovanje neslovenske indipendentistične liste - in to v Gospodovem letu 1960. Kako je to mogoče? Mogoče je zato, ker ta razumnik v svojem življenju še nikoli ni odprl niti ene same strani slovenske politične zgodovine, pa čeprav je živel na klasičnih tleh slovenskih političnih uspehov v preteklosti. Mogoče je zato, ker smatra polit'čno delo za priskledniško prerivanje in ne za najvišje napore zrelega naroda za svoje eksistenčno uveljavljanje. V svojem duševnem obzorja je na političnem poprišču daleč za pripadniki afriških in azijskih narodov. Pa to ni na žalost edini tujec v Jeruzalemu. Poleg gornjega gostilniškega o-mizja životarijo med nami še druge skupinice in posamezniki, ki so predsedniki, tajniki in pristaši v treh ali celo v eni sami osebi. Pridno izrabljajo vsako poli-t'čno konjunkturo, da pristavljajo svoj osebni lonček in s tem samega sebe k izvoljenim predstavništvom, pa čeprav se zavedajo, da zastopajo zgolj samega sebe. Pri tem priskledništvu špekulirajo na morebitno politično dediščino... Tudi to so popolni nevedneži v politični zgodovini. Živi volivci in volivke niso, šahovske figure, in politični uspehi ne padajo z neba v obliki pečenih golobov... Politične prisklednike vseh vrst bomo morali Slovenci končno odriniti tja, kamr spadajo. Letošnje volitve so nekje to potrebno prakse že pričele uveljavljati, zato se lahko nadejamo, da bodo v prihodnje povsem izginili, kar bo gotovo sa-rrnr spadajo. Letošnje volitve so nekje to nemil življenju. Opazovalec Dolinsko tihotapstvo Gospod urednik! Dne 18. XI. je »Pr. din.« objavil dopis v zvezi z‘ nekim tihotapstvom, do katerega’ je prišlo v Dolini in v katerega je zapleteno neko dvajsetletno dekle iz Jugoslavije. Omenjeno dekle je prineslo k neki družini Bokarjevi dve torbi s prošnjo, da ji oboje spravijo, dokler se ne vrne. Bo-karjeva žena je torbi sprejela. Premagala pa jo je radovednost in je pogledala, kaj neki vsebujeta. V prvi bile so gobe, Ko> pa je odprla drugo, je z začudenjem zagledala, da je polna zavojčkov cigaret. Bokarjeva žena ni vedela, kaj naj s tem nenavadnim blagom počne - pravi nadalje »Pr dn.« - zato se je posvetovala s svojim najbližjim, ki ji je svetoval, naj nemudoma zadevo prijavi finančnim organom. Kdo je Bokarjeva žena, tega »Pr. dn.« ni povedal, tudi ni izdal imena tistega najbližjega, ki ji je svetoval, da zadevo prijavi. Pri nas govorijo, da je bila ta žena mati dolinskega župana Lovrihe, njen-najbližji svetovalec pa sam gospod ali tovariš Dušan Lovriha, njen sin, ki se je menda sam potrudil, da zadevo prijavi finančnim oblastem. Doline an. ganjanjem, vzor slovenskega ljudskega duhovnika. Neustrašno se je bojeval za resnico in pravico našega naroda in s svojimi vzgledi krepil v srcih mladine slovensko narodno zavest in vero, da bo končno pravica zmagala. Drugo svetovno vojno je preživel med nami Brežani ter z nami preživljal vse tiste grozote in gorja, ki so se razlile po naši deželi. Z nami je preživljal dobro in zlo. Odločno je nastopal v obrambo vaščanov in se pri tem ni oziral na svojo lastno varnost. Tudi v povojni dobi in vse do svoje smrti je ostal zvest narodnim idealom, ostal je svetovalec in najboljši prijatelj svojih faranov. Hudo ga bomo pogrešali, in iz srca želimo, da bi ga njegov bodoči naslednik posnemal, ker samo tako se bodo zacelile rane, ki so nastale z njegovo prezgodnjo izgubo. Kako je bil pokojni župnik priljubljen in spoštovan po vsej obsežni okolici, je izpričal njegov veličasten pogreb, ki so se ga udeležile velike množice hvaležnih župljanov in prijateljev. Celo z one strani meje so kljub zelo slabemu vremenu prihiteli pogrebci iz krajev, v katerih je služboval. Takega pogreba naša vas še ni dočakala. Zupljani ga bomo ohranili v najlepšem in trajnem spominu in smo mu iz srca hvaležni za vse, kar nam je dobrega storil. Dobri Bog naj ga obilo poplača! Naj mu bo rahla slovenska zemlja, ki jo je tako goreče ljubil! Vaščan t Roza Pertot Huda prometna nesreča je ugasnila življenje narodno zavedni, izredno priljubljeni in splošno spoštovani Barkovljankir g. Rozi Pertotovi. Veličasten pogreb dne-24. nov. je izpričal velik ugled, ki ga je-pokojnica uživala med nami. Barkovljani bomo plemenito pokojnico-ohranili v trajnem spominu. Naj ji bo> lahka domača grunda! Barkovljanka DAROVI Za SDD daruje K. T. Lir 7000,- — V drag spomin pok. Rozke Pertotove darujejo SDD: Pertot Marička in Pertot P. Lir 1000.-; Pertot Ana Lir 1000.-; g. Tavčar Ana Lir 1000 -Iskrena hvala! Odgovorni urednik: Prof. IVAN RUDOLF Tiskarna Adria. d. d. v Tntu Uredništvo > n uprava: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ul'ca S. Anastasio 1 /c - Tel. 23-039 Goriško uredništvo; Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 30.— Naročnina: mesečno L 50.— — letno L 600.— Za inozemstvo: mesečno L 90.— — letno L 1000.— Poštni čekovni račun: Trst št. 11-7223