ISSN 1581-8373 9 770158 183733 LETO XVII ŠT. 9 29. SEPTEMBER 2010 1,60 EUR Revija za kulturna in druga vprašanja občine Šoštanj in širše Objavljamo Intervju z Knjižnica Velenje Poštnina Titov trg 05 plačana pri 3320 Velenje pošti 3325 Šoštanj V Premogovniku Velenje želimo tvorno sodelovati pri nadaljnjem razvoju Šaleške doline in celotne Slovenije. Pridobivanje energije je pomembno vprašanje z vidika energetske, ekološke in tehnološke prihodnosti Slovenije. V Premogovniku Velenje podpiramo izgradnjo bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj, saj je le-ta pomemben za celotni slovenski elektroenergetski prostor, ne le za Šaleško dolino. Je ključnega pomena za zanesljivo in varno oskrbo Slovenije z električno energijo ob izpolnjevanju vseh ekoloških zahtev. Z najsodobnejšo tehnologijo pretvorbe domačega premoga v električno energijo bo sprejemljiv tudi za lokalno okolje, obenem pa bo z visokimi izkoristki za isto količino proizvedene električne energije potreboval manj premoga. V 135-letih delovanja premogovnika je bilo odkopanega več kot 220 milijonov ton lignita, razpolagamo še z več kot 127 milijoni ton odkopnih zalog, bilančnih zalog pa je celo še več. To zadošča za potrebe bloka 6 do konca njegovega obratovanja, torej do leta 2054. V Šaleški dolini je vsako delovno mesto izjemno pomembno in blok 6 bo zagotavljal delovna mesta v rudarstvu in energetiki še naslednjih 50 let. Preteklost nas združuje, skupaj pa ustvarjamo prihodnost! OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE ŠOŠTANJ ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU. Premogovnik Velenje Vsebina _v Revija za kulturna in druga vprašanja občine Šoštanj in širše. Izdaja Zavod za Kulturo Šoštanj Trg Svobode 12,3325 Šoštanj zanj Kajetan Čop, direktor Izdajanje Usta finančno omogoča Občina Šoštanj, zanjo Darko Menih, župan. Odgovorni urednik Peter Rezman Vodenje redakcije Milojka Komprej Lektoriranje Jožica Andrejc (za razpise in objave odgovarja naročnik) Oblikovanje Tomaž Smolčnik, Eurograf d.o.o. Maša občina 5 Premogovnik Velenje 7 Upravna enota 8 Lokalna politika 3 Intervju 10 Cerkev 14 Volitve 2010 16 Napovednik 22 Podoba kulture 26 Dogodki in ljudje 31 Zapisani (v) glasbi 32 lz/beremo 34 Dogodki in ljudje 37 Vrtec 38 Rekreacija in šport 40 KS Šoštanj 42 Tisk Eurograf d.o.o. Natiskano 900 izvodov. Vse sodelavce prosimo, da prispevke za LIST št. 10 (oktober 2010), pošljete najkasneje do 15. oktobra 2010 na elektronski naslov: revija. Iist@gmail. com Občankam in občanom čestitamo za praznik občine Šoštanj in se jim zahvaljujemo za zaupanje. MIŠMAŠ d.o.o. Na trgu 52 3330 MOZIRJE. PE Šoštanj BOLNIŠNICA TOPOLŠICA Čestitke ob občinskem prazniku! Foto: Dejan Tonkli i# I va ase občine Kam m oocanom n titamo ob 5o. septembru I i_ ■ _ župan Darko Menih Svet Občine Šoštanj in uprava Občine Šoštanj Naša občina Pripravlja: Tjaša Pehar, univ dipl. nov., svetovalka OŠ za odnose z javnostmi Zahvala delavcev Vegrada Občina Šoštanj je v avgustu 2010 od predstavnika zaposlenih na Vegradu prejela seznam vseh tistih Vegradovih delavcev, ki imajo stalno prebivališče v občini Šoštanj. Župan občine Šoštanj in poslanec v Državnem zboru RS Darko Menih je nato sklical izredno sejo Komisije za negospodarske javne službe, na kateri so se dogovorili, da vsi ti delavci prejmejo enkratno denarno socialno pomoč, o čemer je občina delavce tudi pisno obvestila. Sanacija plazov v Lokovici V sredo, 8. septembra, je župan Občine Šoštanj in poslanec v Državnem zboru RS Darko Menih s podjetjem Slemenšek, d. o. o., Ravne na Koroškem podpisal pogodbo v vrednosti 312.329,61 EUR z DDV za sanacijo treh velikih plazov, ki jih je sprožilo lansko neurje v Lokovici (Anclin, Molan, Janžovnik in odvodnjavanje plazu Molan). Predstavnik podjetja Vegrad Gosto Trivunovič je županu in občini poslal pisno zahvalo v imenu vseh zaposlenih na Vegradu, v kateri je med drugim navedel, da je pomoč, ki sojo prejeli od Občine Šoštanj, v teh kriznih časih delavcem Vegrada prišla še kako prav. Na Občini Šoštanj pa bi radi še posebej izpostavili eno izmed delavk Vegrada, ki je pomoč zavrnila, ker je njena družina v tem času ne potrebuje, saj je prejela plačo. Gre za hvalevredno nesebično gesto človeka, ki ima bogato razvit socialni čut in posluh za stiske drugih. Na Občini Šoštanj se zavedamo, da so socialne stiske ljudi v teh časih res hude, zato pomagamo, kolikor je v naši moči. Postopek pridobitve projektne dokumentacije, razpisa in gradbenega ter geološkega nadzora za omenjene plazove izvaja Občina Šoštanj. Na podlagi temeljite in obsežne dokumentacije, ki jo je pripravila Občina Šoštanj, pa smo uspeli od Ministrstva za okolje in prostor v celoti pridobiti sredstva za sanacijo teh plazov. Dela bodo zaključena do 30. oktobra 2010. Otvoritev ceste Honker na Pristavi Na Pristavi so pripravili prijetno prireditev, s katero so še uradno predali namenu prenovljeno cesto pri domačiji 'Hriberšek - Honker'. 300-metrskega asfaltiranega odseka so se domačini še kako razveselili. Za zabavo so poskrbeli domačini Trio Promil, Ravenska godba, Moški pevski zbor Ravne in Ravenski štrajharji. Prijetno druženje pa so do poznega popoldneva popestrili še člani ansambla Fešta bend. Zbrane je nagovoril organizator, predsednik domačega Turističnega društva Pristava Drago Kotnik, ki je dejal, da je Pristava turistični kraj, ki privabi precej ljudi, s to prenovljeno cesto pa bo ta mala vasica turistom še bolj dostopna in prijazna. Investitor prenove je bila Občina Šoštanj, župan in poslanec v Državnem zboru Darko Menih seje v kratkem nagovoru najprej pošalil, kako srečna vas je Pristava, saj leži na meji med krajevnima skupnostma Ravne in Gaberke, tako da dobi od vsake nekaj, povrh vsega pa ji pomaga še občina... Župan ni mogel mimo obilnih padavin, ki so prav ta vikend precej škode povzročile tudi v občini Šoštanj. Civilna zaščita in gasilci so bili ves čas na delu in so najnujnejšo škodo že sanirali, za kar se jim je župan tudi zahvalil. Prenove cest v Ravnah pri Šoštanju Krajevna skupnost Ravne je zelo velika in ima zelo razvejano cestno infrastrukturo. V minulih dneh so se krajani razveselili kar nekaj metrov novih asfalstnih cest, ki sta jih uredili skupaj Občina Šoštanj in KS Ravne. Svečano so že otvorili in predali namenu cesti Hriberšek - Morn in Strnak - Goršek. Skupna vrednost prenovljenih del je bila 34.900 EUR z DDV, položili pa so kar 585 metrov novega asfalta na obeh odsekih skupaj. Dela je izvajal Kotnik Marjan, s. p., iz Raven pri Šoštanju. Končana je tudi že prenova ceste Žnidar - Kavčnik v Ravnah. Izvajalec -tudi Kotnik Marjan, s. p., je uredil 565 metrov dolg odsek in nanj položil asfaltno prevleko. Vrednost teh del pa je znašala 33.000 EUR z DDV. Dela potekajo še na treh drugih odsekih v Ravnah, in sicer na odcepu pri Miklavžinu na Pristavi (odsek dolg 190 m, v vrednosti 11.800 EUR z DDV) in odseka Abidnik in Lipovšek, katerih izvajalec je Hriberšek Stane, s. p., Topolšica, vrednost del 47.100 EUR, prenovil pa se bo odsek, dolg 800 metrov. Prenova ceste Skorno Septembra so se pričela dela na cesti v Skornem, na odsekih Melanšek in Anclin. Izvajalec del bo podjetje Cigrad, d. o. o., vrednost del na 900 m dolgem odseku pa bo skupno 96.000 EUR z DDV. Pločnik v Gaberkah Podjetje Andrejc, d. o. o., je v Gaberkah izvedlo nov pločnik od Gasilskega doma proti trgovini. Občina Šoštanj je pristopila k izgradnji tega pločnika predvsem z namenom, da se poveča varnost pešcev na tem odseku, saj bomo označili tudi prehod za pešce, ob prehodu pa bodo 'pogreznili' robnike, da bo prehod enostaven tudi za invalide in otroške vozičke. Delna in popolna zapora ceste v Pohrastnlku V tem tednu je Cestno podjetje Maribor pričelo z deli na križišču od prenovljenega mosta v Pohrastniku proti krožišču. Občina Šoštanj bo uredila to križišče in navezavo na omenjeno krožno križišče. Pogodbena vrednost del je 56.200 EUR z DDV. V času del bo približno en mesec delna zapora ceste, v zaključni fazi, ko bodo na cesto polagali asfalt, pa tudi popolna zapora te ceste, o čemer bomo javnost še naknadno obvestili. Vse voznike in tudi ostale uporabnike te ceste prosimo za strpnost in upoštevanje spremenjene prometne signalizacije. Risanje na asfalt z gibalnimi igrami V četrtek, 16. septembra 2010, je več kot 150 otrok Vrtca Šoštanj risalo na asfalt in se predstavilo z gibalnimi in tekmovalnimi igrami. Pred novim oddelkom Biba je bilo od desete ure dalje izjemno živahno, otroci skupaj s strokovnimi delavkami in vodstvom vrtca pa so bili izvrstno razpoloženi. Bili so tudi že od daleč opazni, saj imajo vsi enake odsevne brezrokavnike za še varnejšo hojo po cesti. * Obiskal jih je tudi župan Občine Šoštanj in poslanec v Državnem zboru RS Darko Menih, saj ta prireditev, ki jo vrtec pripravi vsako leto, sodi v okvir občinskih praznovanj. Otvoritev nove enote Biba Vrtca Šoštanj Istega dne je bila ob 17. uri otvoritev nove enote Biba Vrtca Šoštanj. Obiskovalce je najprej pozdravila godba na pihala Univerze za tretje življenjsko obdobje, simpatičen program pa so pripravili otroci Vrtca Šoštanj - enote Brina. Zbrane je nagovoril župan Občine Šoštanj in poslanec v Državnem zboru RS Darko Menih, ki je v svojem govoru med drugim ponovno poudaril, da je občina obljubila, da bo prostor v vrtcu zagotovila za vse otroke, katerih starši bodo to želeli oziroma potrebovali, obenem pa je še dodal, da občina ne zagotavlja prostorov zgolj za predšolske otroke. Občina Šoštanj je mladim dodelila prostor v TVD Partizan, našli smo tudi prostor za vadbo dveh domačih glasbenih skupin... Župan in poslanec se je tudi zahvalil vsem, ki so pomagali pri prenovi kuhinje bivše OŠ Bibe Rocka, predvsem Termoelektrarni Šoštanj in njenim zaposlenim. Pri svečanem prerezu traku je županu pomagal eden izmed vrtčevskih malčkov in ravnateljica mag. Milena Brusnjak, ki je v svojem nagovoru med drugim poudarila, da je predšolska vzgoja izjemnega pomena in da se zamujenega v tem obdobju ne da nikoli nadoknaditi. Zaradi tega se v predšolsko vzgojo splača vlagati, saj se bo to čez nekaj let zagotovo obrestovalo. Spomnimo, da je bil za šolsko leto 2010/2011 vpis v vrtec izjemno povečan, zato je občina pristopila k zagotavljanju treh dodatnih oddelkov. S sanacijo kuhinje bivše OŠ Bibe Rocka so tri skupine vrtca dobile izredno lepe nove prostore. Občina Šoštanj je za te tri oddelke namenila dobrih 55 tisoč evrov, in sicer za sanacijo strehe, nova okna, vrata, knauf stene, keramične ploščice. Predvsem z delom so pomagali v Termoelektrarni Šoštanj. Objekt ima tudi pobarvano fasado, 91 igrivih krogov na rumeni podlagi vsakemu obiskovalcu pove, da imajo v tem objektu svoj prostor najmlajši. Vrtec Šoštanj je kupil pohištvo in vso potrebno didaktiko, tako da je strokovne delavke in otroke pričakalo čisto vse, kar potrebujejo za nemoteno delo. Vrtec Šoštanj v 21 oddelkih v Šoštanju, Topolšici in Gaberkah obiskuje 352 otrok, kar je največ doslej. Predstavitev idejne zasnove za ureditev novega vrtca v Šoštanju V vili Mayer je bila prav tako v četrtek, 16. septembra, še predstavitev idejne zasnove za ureditev novega vrtca v Šoštanju. Predstavila sta jo projektanta podjetja Area Ars Saša Piano in Gregor Gojevič. Idejna zasnova predvideva preureditev nekdanje OŠ Bibe Rocka za potrebe Vrtca Šoštanj. Šola se bo v celoti preuredila, namesto obstoječe strehe je na vrhu predvideno odprto otroško igrišče s številnimi možnostmi za igro otrok, ustvarjanje in spoznavanje narave. Pritlične igralnice omogočajo neposreden izhod na prosto, vrtec pa bo imel seveda tudi vse potrebne spremljevalne prostore (kuhinja, upravni prostori...). Idejna zasnova za izgradnjo novega vrtca je že zelo razdelan dokument, pri katerem so sodelovali tudi predstavniki Vrtca Šoštanj, in bo podlaga za pridobitev nadaljnje dokumentacije za izgradnjo vrtca. Lokacija bivše OŠ Bibe Rocka je za vrtec izjemno primerna, saj je v neposredni bližini že obstoječega igrišča, ki bo obnovljeno, blizu je jezero, novo otroško igrišče, tudi Gorice... Z izgradnjo novega vrtca bi bili vsi oddelki Vrtca Šoštanj pod eno streho, sedaj pa je vrtec samo v Šoštanju na kar štirih različnih lokacijah (Lučka, Barbka, Brina in Biba). Medkrajevni nogometni turnir v Gaberkah V soboto je Športno društvo Gaberke na igrišču v Gaberkah organiziralo medkrajevni nogometni turnir, ki se ga je udeležilo sedem ekip in šoštanjske in velenjske občine. Čeprav na turnirju niso igrali profesionalni nogometaši, so številni obiskovalci videli zanimive nogometne predstave, predvsem pa so se vsi udeleženci dobro zabavali. Ni pa manjkalo tekmovalnega naboja, za veselje domačih navijačev so poskrbeli člani Športnega društva Gaberke, ki so osvojili turnir, potem ko so bili v finalu boljši od Šoštanja. Najboljšim je čestital župan Občine Šoštanj in poslanec v Državnem zboru RS Darko Menih, ki jim je podelil pokale, čestital pa je tudi najboljšemu strelcu in igralcu turnirja. Premogovnik Velenje I pripravlja Tadeja Mravljak Jegrlšnik vodja Službe za odnose z javnostmi Skupine Premogovnik Velenje na zunanje trge, predvsem na trge JV Evrope, saj se zanj s tem odpirajo številne nove poslovne priložnosti. Premogovnik Velenje napreduje s sklepanjem poslov v JV regiji, v kateri je po uspešnem zaključku projekta Mramor v Tuzli v Bosni in Hercegovini podjetje vzpostavilo dobre poslovne odnose tudi na makedonskem energetskem trgu, v Bosni in Hercegovini pa se ponovno odpirajo možnosti za nove posle. Z Elektrogospodarstvom Makedonije (Elem) je podpisal pogodbo za projektiranje glavnega rudarskega projekta za odpiranje rudnika Marijevo blizu Prilepa v Makedoniji. V pogodbi seje zavezal, da bo izdelal celotno tehnično dokumentacijo in pripravil vse potrebno za zagon proizvodnje v omenjenem rudniku. Države JV regije - Srbija, Bosna in Hercegovina ter Makedonija - načrtno spreminjajo svoje strateške usmeritve glede razpolaganja z energetskimi resursi in nameravajo posodabljati in modernizirati proizvodnjo premoga, tako na površinskih kot jamskih kopih, zaradi česar je prav energetsko rudarstvo v naši regiji pomemben faktor prihodnosti. Direktor Premogovnika dr. Milan Medved je poudaril tudi pomen sožitja z lokalno skupnostjo: »V Premogovniku Velenje stremimo k temu, da se premogovništvo odvija v skladu z načeli trajnostnega razvoja, zato smo neprijazen odnos do okolja precej zmanjšali. Površine, kjer odkopavamo, sproti saniramo in jih namenjamo drugim dejavnostim. S številnimi projekti in z aktivnostmi želimo okolju povrniti prijazno podobo, ki bo privlačna za obiskovalce, turiste in goste. V podjetju stalno spremljamo vplive na okolje in sproti odpravljamo negativne vplive.« Dr. Milan Medved je predstavil referat z naslovom Trajnostni razvoj velenjske odkopne metode. Velenjska odkopna metoda je mednarodno zaščiten patent in je dokazano najbolj produktivna metoda za odkopavanje debelih slojev premoga. Celoten proces temelji na upoštevanju naravnih danosti, na zagotavljanju ustrezne varnosti in na predvidevanju posledic za okolje. Velenjska odkopna metoda uravnoteženo upošteva vse tri ključne dejavnike - ekonomskega, ekološkega in socialnega. Na konferenci je bilo predstavljeno tudi dosedanje poslovno sodelovanje Skupine Premogovnik Velenje s podjetji (rudniki) iz bivših jugoslovanskih republik in prenos znanja. Ker se zavedamo pomena prestrukturiranja dejavnosti, smo v Skupini Premogovnik Velenje poleg pridobivanja premoga razvili še številne druge dejavnosti - tako znotraj matičnega podjetja kakor preko povezanih družb - za čas, ko bodo zaloge premoga pošle. S tem uresničujemo dolgoročno strategijo zmanjševanja odvisnosti od premoga in uvajamo programe, ki so vse bolj tržno usmerjeni, ustvarjamo pa tudi nova delovna mesta, s katerimi želimo v svojem okolju zadržati mlad, izobražen kader. Premogovnik Velenje, ki velja za enega najsodobnejših premogovnikov v Evropi in tudi v svetovnem merilu, svoje izkušnje in znanje prenaša Mednarodni konferenci energetskega rudarstva Med 8. in 11. septembrom 2010 je v srbskem Apatinu potekala 3. mednarodna konferenca Energetsko rudarstvo 2010. Organizator konference je bila Rudarsko-geološka fakulteta Univerze v Beogradu v sodelovanju z Naravoslovno-tehniško fakulteto Univerze v Ljubljani. Na konferenci je skupaj z zasedbo vodilnih energetikov oz. strokovnjakov sodeloval tudi direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved s sodelavci. Mednarodni znanstveni odbor je med številčnimi prijavljenimi članki izbral 73 najkvalitetnejših člankov iz 11 držav. Odbor je izbral članke, ki so poleg znanstvene izvirnosti zadostili tudi praktičnosti in uporabnosti ter pri delu ponujajo ustrezne rešitve. Med njimi je bil izbran tudi Premogovnik Velenje. Na konferenci so bile predstavljene teme s področja rudarstva, odkopnih metod, varovanja okolja, transportnih sistemov, odkopnih strojev. 100 % iz obnovljivih virov Premogovnik Velenje v letu 2010 uporablja 100 % električne energije iz obnovljivih virov. Z nakupom Modre energije Premogovnik ponovno dokazuje, da spodbuja pridobivanje energije iz obnovljivih virov in s tem pripomore k varovanju okolja, zdravja in večji zanesljivosti dobave električne energije iz obnovljivih virov. Modra energija je električna energija, pridobljena iz okolju prijaznih, obnovljivih virov. Proizvedena je v hidroelektrarnah slovenskih rek. Z nakupom Modre energije Premogovnik Velenje prispeva sredstva v Modri sklad, ki je namenjen izključno spodbujanju pridobivanja energije iz obnovljivih virov, raziskavam na področju pospeševanja pridobivanja energije iz obnovljivih virov ter obnovi in izgradnji enot, ki proizvajajo energijo iz obnovljivih virov. V Premogovniku Velenje smo v letu 2009 ustanovili Energetsko pisarno, ki bdi nad porabo različnih energentov. Izdelali smo poseben akcijski načrt zmanjševanja porabe vseh vrst energije in izpeljali interni razpis za predloge varčne rabe energije. Prav tako smo že drugo leto sodelovali na razpisu Energetsko učinkovito podjetje ter se letos uvrstili med finaliste in bili zmagovalec spletnega glasovanja. Upravna enota Krajevni urad Šoštanj VPRAŠANJE Kmalu mi poteče veljavnost osebne izkaznice. Kaj potrebujem za novo, koliko stane in ali si jo lahko uredim v Šoštanju? ODGOVOR Pozdravljeni! Osebno izkaznico si lahko uredite v Šoštanju na krajevnem uradu. Vlogi je potrebno priložiti fotografijo predpisane velikosti. Fotografija mora biti izdelana na belem tankem sijajnem fotografskem papirju velikosti 3,5 x 4,5 cm, v črno-barvni ali barvni tehniki. Fotografija ne sme biti izdelana z napravo za samopostrežno fotografiranje. Kazati mora pravo podobo državljana in ne sme biti retuširana. Fotografija se predloži v fizični ali digitalni obliki. V primeru digitalne oblike mora državljan predložiti referenčno številko fotografije iz elektronskega odložišča fotografij, ki jo izda pooblaščeni fotograf. Ob vlogi za izdajo nove osebne izkaznice mora državljan predložiti v fizično uničenje staro osebno izkaznico, ki se državljanu vrne. Osebna izkaznica se izda z veljavnostjo desetih let. Državljanu, ki še ni dopolnil starosti 3 let, se izda osebna izkaznica z veljavnostjo treh let, državljanu, staremu od 3 do 18 let, pa z veljavnostjo petih let. Cene, ki trenutno veljajo, so za polnoletne osebe z veljavnostjo deset let 16,70 €, za mladoletne osebe z veljavnostjo pet ali tri leta pa 13,16 €. Če želite osebno izkaznico za mladoletno osebo, mora vlogo vložiti zakoniti zastopnik, ob vložitvi vloge mora biti navzoč tudi otrok, ki je že dopolnil 8 let zaradi podpisa na vlogi osebne izkaznice. Hkrati vas obveščam, da smo z dnem 25.5. 2010 prenehali pošiljati obvestila o poteku osebnih izkaznic. Za tak ukrep smo se odločili v skladu s smernicami Vlade RS za racionalizacijo poslovanja javne uprave. Ker v letošnjem letu poteče veljavnost večjega števila osebnih dokumentov, vas opozarjam, da preverite veljavnost svojega osebnega dokumenta, da boste lahko še pravočasno vložili vlogo za izdajo novega in se tako izognili nepotrebnim nevšečnostim. ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Vodnfeova !. 3320 Vdorno Občankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Šoštanj. Sl - ČESTITAMO! EN - Congratilations! DE - Herzlichen Glückwunsch! IT - Congratulazioni! FR - Félicitations! ES - ifelicitaciones! JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE ZA ODRASLE Zabavno. Prijazno. Odlično. VPIS v torek, 5. 10. 2010 od 10.00 do 17.00 LJUDSKA UNIVERZA VELENJE INFO: Titov trg 2, 3320 Velenje Tel: 03 898 54 50 info@lu-velenje.si www.lu-velenje.si visinska vzdrževalna dela na stanovanjskih in drugih objektih čiščenje s paro, peskanje fasad in druga dela v zvezi z zunanjostjo zgradb strojno čiščenje kovin -peskanje in brušenje kronsko vrtanje betona soboslikarska in steklarska dela dajanje gradbenih strojev in opreme v najem Lokalna politika 10 let Nove Slovenije tudi v Šoštanju 00 NSi Šoštanj je povabil vse člane, simpatizerje in mimoidoče na praznovanje ob 10. letnici Nove Slovenije pred slaščičarno Miš Maš. Dogodka sta se udeležila tudi predsednica NSi Ljudmila Novak in predsednik MSi Jernej Vrtovec. Po uvodnem pozdravu predsednika 00 NSi Šoštanj Romana Kavšaka, je nato zbrane nagovorila predsednica NSi Ljudmila Novak. Nova Slovenija je bila ustanovljena z namenom, da se tudi v politiki upoštevajo in uveljavljajo vrednote krščanske demokracije, ki so postavile temelje samostojni slovenski državi in evropski demokraciji. Preko političnega delovanja in sprejemanja zakonov lahko kristjani v naši domovini uveljavljamo vrednote, za katere se zavzemamo. To so enakost za vse, spoštovanje zakonov in delovanje pravne države, pravičnost, pošteno plačilo za pošteno delo, spoštovanje družine, kulturne in naravne dediščine, verska svoboda, domoljubje, solidarnost do pomoči potrebnih. Te vrednote so v Sloveniji vedno bolj ogrožene, saj jih vladajoče politične strukture omalovažujejo, pod krinko liberalizma in naprednosti pa se razrašča nemoralnost in nepravičnost. Pravna država ne deluje več. Zato smo v Novi Sloveniji prepričani, da je stranka krščanske demokracije Program SDS Županski kandidat Občine Šoštanj iz vrst SDS Darko Menih je minuli petek v Kulturnem domu v Šoštanju predstavil svoj program. Poudaril je, da razvoj Šoštanja temelji na strpnosti in razumevanju sprememb. V svoj obširni program je med drugim zapisal, da se bo zavzemal za izgradnjo novega vrtca na območju stare šole Bibe Rocka ter za ureditev mladinskega centra s hostlom. Njegova skrb bo tudi izgradnja komunalne infrastrukture, med drugim vodovoda v Ravnah in Šentvidu, vročevoda v Lokovici in Ravnah, kanalizacije v Šoštanju, Lokovici, Ravnah in Florjanu. Zavzemal se bo za nadaljnjo gradnjo Muzeja usnjarstva, ustanovitev Zavoda za šport in turizem, obstoj Bolnišnice Topolšica, stalno policijsko postajo in dežurno zdravstveno oskrbo. Tudi na kmetijstvo ne bo pozabil in skrbel za oživitev mesta s tržnico, pripravljal bo tudi pogoje za ustanovitev občinskega komunalnega podjetja in pomagal pri ustvarjanju delovnih mest za mlade. Tudi prometna infrastruktura v mestu in drugje bo njegova skrb in ne nazadnje se bo odločno zavzemal za izgradnjo bloka 6 in uresničitev projekta tretje razvojne osi. Ker je kandidat hkrati tudi sedanji župan, je poudaril, da so rezultati v Sloveniji nujno potrebna za večje ravnotežje v politiki in za vrnitev vrednot v slovensko družbo. V novo desetletje stopamo z novimi nalogami in z zaupanjem, da nam bo uspelo, ker nas Slovenija potrebuje. 00 NSi Šoštanj štiriletnega dela dani volivcem v presojo in da želi svoje delo nadaljevati na temelju zaupanja, poštenosti in solidarnosti. Seja za člane sveta DeSUS Konec avgusta je bila v Šoštanju seja kandidacijskega zbora stranke Desus, občinski odbor Šoštanj. Udeležil se je je tudi predsednik velenjskega Desusa Srečko Korošec. Osrednja tema so bile volitve oziroma formiranje liste kandidatov za Svet Občine Šoštanj in svetnike krajevnih skupnosti. Poleg liste za svet, kjer je največ glasov dobil Leopold Kušar pred Heleno Tajnik in Marijanom Mevcem, so prisotni oblikovali tudi listo za svet krajevne skupnosti, kjer so predlagali pet članov, ter za ostale krajevne skupnosti v občini po enega člana. Vsi predlagani so bili enotno izglasovani z glasovi vseh prisotnih. Ravno tako so na zboru sklenili, da za prvi krog volitev uradno ne podprejo nobenega županskega kandidata. Mandat hitro mine Intervju Vesel sem, če lahko komu pomagam Iz stiske DARKO MENIH, župan Čas je samo čas. Nekaj, kar meri neko dimenzijo, ki je lahko zelo irealna. Vsebino dajemo času ljudje in naše delo, zato smo ob prazniku, ki ga v septembru praznujejo občani Šoštanja, o tem času spregovorili z županom Občine Šoštanj in poslancem v DZ RS Darkom Menihom. Leto je spet naokoli in praznik Občine Šoštanj, 30. september, je pred vrati. Kako ga boste obeležili? Občani smo ponosni na svoj praznik, saj je 30. septembra leta 1436 Friderik Celjski podelil Šoštanju trške pravice (oziroma obstaja zapis o tem, da je Šoštanj trg). Kot vsako leto se tudi letos v tem mesecu odvijajo različne kulturne, športne in turistične prireditve. V navadi je, da v tem času pokažemo kakšne nove pridobitve, občani pa se tudi veliko družijo. V zloženki, ki smo jo poslali v vsako gospodinjstvo, lahko vidite, da je letos načrtovanih 16 športno-rekreacijskih prireditev in kar 38 prireditev z različno vsebino, pač za vsakogar nekaj. Vsi lepo vabljeni. Glede na stanje v državi in tudi občini ocenjujemo, da za praznovanje oziroma prireditve niste pretirano segli v občinski proračun. Koliko sredstev ste namenili temu? Situacija v državi in občini ni rožnata. Gospodarska kriza še ne popušča. Za vse te prireditve smo namenili minimalna sredstva iz proračuna. V večini primerov angažiramo uslužbence iz občinske uprave, prostovoljce, dobili pa smo tudi nekaj donacij. V času vašega županovanja ste tudi poslanec. To dejstvo ni novo niti vprašanje v zvezi s tem. Kako obvladujete delovni teden med Ljubljano in Šoštanjem? Dve leti sem upravljal profesionalno funkcijo župana, sedaj pa že dve leti opravljam neprofesionalno funkcijo župana in profesionalno poslanca. O združljivosti ali nezdružljivosti teh dveh funkcij je bilo že veliko povedana in mnenja so različna. Obe funkciji opravljam odgovorno in moj delovnik se navadno začne ob sedmih zjutraj in velikokrat konča tudi v zgodnjih jutranjih urah. Tudi sobote in nedelje so pogosto delovne. Svoje delo opravljam odgovorno in z veseljem, kar mi uspeva z dobro organizacijo dela na občinski upravi. Vedno sem dostopen, če ne gre drugače, tudi po telefonu. Svojih dolžnosti in odgovornosti ne prenašam na druge, kar mi nekateri kar na pamet očitajo. Pravijo, da se v parlamentu nič ne oglašate. Ali je to res? Moji volivci za v parlament so bili iz občin Šoštanj, Šmartno ob Paki in del Velenja. V poslanski skupini SDS imamo vsak svoje naloge za delo v parlamentu. Mislim, da moja naloga prav gotovo ni, da ponavljam tisto, kar je pred mano govorilo že dvajset ali več poslanskih kolegov, samo da pač nekaj govorim ali celo verbalno ponižujem druge, kadar imajo drugačno mišljenje. Aktivno sodelujem v treh odborih: Odbor za zdravstvo, Odbor za promet, Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino. Nekajkrat sem predstavljal stališče poslanske skupine SDS za predlog raznih zakonov iz prej navedenih odborov. Večkrat pa sem tudi postavil vprašanja za teme, ki so pomembne za moj volilni okoliš. Ministra za zdravstvo (dr. Miklavčič) sem dvakrat vprašal glede dodelitve koncesij. Ministra za okolje in prostor (Erjavec, dr. Žarnič) sem vprašal glede možnosti izgradnje mesta na vodi, zakaj že več let ne dobimo odgovorov glede spremembe namembnosti zemljišč, kako je z ozaveščanjem javnosti o prostorski politiki in razpršenih gradnjah in kako je z državno pomočjo pri odpravljanju posledic naravnih nesreč. Ministrico za notranje zadeve (Kresal) sem že drugič vprašal, kaj je s pridobitvijo policijske postaje v Šoštanju. Ministra za šolstvo in šport (dr. Lukšič) sem vprašal o potrebnih kvalifikacijah poučevanja izbirnega predmeta varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Prometnega ministra (dr. Vlačič) sem vprašal o umeščanju tretje razvojne osi v naši dolini. Ministra za gospodarstvo (dr. Lahovnik) sem vprašal glede graditve daljnovoda izTEŠ in o usklajenosti nacionalnega energetskega programa. Navedel sem nekaj podatkov, ki, upam, zanikajo trditev, da sem v parlamentu ves čas tiho. Boste na naslednjih parlamentarnih volitvah kandidirali? Ne. Konec mandata se bom poslovil od poslanske funkcije. Ne nameravam več kandidirati, če bom spet izvoljen za župana, se bom posvetil samo temu delu. Vam občani kdaj očitajo premajhno prisotnost v vaši pisarni oziroma kako razporedite delo med zaposlene? Tudi če bi bil dvanajst ur na občini, bi bilo za nekatere premalo. Da včasih nisem dosegljiv, so krivi tudi številni obvezni sestanki. Svoje obvezno delo nikoli ne prelagam na sodelavce. Večkrat vas slišimo, da pohvalite občinsko upravo. Kaj pravzaprav to pomeni? Da delajo več, kot je treba, da delajo dobro ali pa jih s pohvalo želite samo stimulirati, ker vemo, da v javnem sektorju že kar nekaj časa ni nobenih nagrad. Na Občini Šoštanj se trudimo, da delamo hitro, uspešno in prijazno do ljudi. Občinska uprava je zelo homogena pri delu na vseh področjih. Vsi se veselimo skupnih uspehov. Nihče ne odklanja dodatnega dela. Moje vodilo je bilo vedno, da če si prijazen in strpen do zaposlenih in če jih znaš pohvaliti, kadar si to res zaslužijo, ti vedno vračajo z dobrim delom. Pa se ozriva malo po občini in začniva s tistim, kar po navadi prihranimo za konec. S športom in kulturo. Kaj ste v letošnjem letu postorili na področju športa in tudi športne infrastrukture? Na občini se zavedamo, da je šport pomemben za kvalitetno preživljanje prostega časa in za usmerjanje mladih v zdrav način življenja. V letu 2010 smo namenili 84.500 EUR za dvajset športnih društev, ki so se prijavila na razpis za sofinanciranje športa v Občini Šoštanj. Košarkarskemu klubu Elektra in Odbojkarskemu klubu Šoštanj Topolšica nudimo 60 ur mesečno brezplačni najem Športne dvorane Šoštanj. Investirali smo nov zaris črt košarkarskega igrišča in nadgradnjo semaforja. Za dvorano plačujemo tudi vse stroške vzdrževanja. Redno plačujemo vse stroške vzdrževanja kegljišča in tudi upravljavca. V TVD Partizanu smo popravili manjše pomanjkljivosti in prebelili garderobe. V tem letu smo odkupili še del zemljišča za Športni park Šoštanj in zgradili nogometno igrišče z umetno travo. V letu 2010 smo namenili 30.900 EUR za vzdrževanje nogometnega igrišča. Dokončali smo obnovo rokometnega igrišča in znova izvedli projekt »Pravljično mesto z drsališčem«. V Skornem smo dokončali športno igrišče z razsvetljavo. V Zavodnjah pa smo pomagali pri obnovi športnega igrišča. In kaj bi želeli drugače? Po vseh krajevnih skupnostih imamo veliko športnih objektov in kar nekaj jih je še potrebno obnoviti, ker se zavedamo, da je varnost na prvem mestu. Želim si, da bi bil projekt »Športni park Široko« v najkrajšem času uresničen in da bi vse te objekte uporabljalo čim več mladih. Zaradi velikega števila športnih igrišč in klubov bo potrebo v prihodnosti razmišljati o ustanovitvi Zavoda za šport. Na področju kulture ste bili uspešni kar na nekaj razpisih in se tudi v letošnjem letu lahko pohvalite z odličnimi projekti. Katere bi izpostavili? Ker nam različne kulturne dejavnosti bogatijo naše življenje, jim na Občini Šoštanj namenjamo veliko pozornosti. V letošnjem letu smo občanom odprli vrata prenovljene Mayerjeve vile z bogato vsebino. V občini deluje tudi veliko ljubiteljskih kulturnih društev, ki jim vsako leto z razpisom namenimo sofinancerska sredstva. Nadaljevali smo s prenovo Kulturnega doma, in sicer s scensko razsvetljavo, ozvočenjem, ostalo tehnično opremo in električnim pomik zaves. V Mestni knjižnici Šoštanj smo podaljšali odpiralni čas. Od 1. januarja 2009 dalje je odprta vsak dan, med počitnicami pa 3-krat tedensko. V Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega smo sofinancirali akustično ureditev učilnic. V pritličju rojstne hiše Karla Destovnika -Kajuha smo uredili stenske vitrine, kjer bodo predstavljeni drobci iz pesnikovega vsakdanjega življenja. Gre za izbor predmetov, ki so bili nekoč razstavljeni v spominski sobi Karla Destovnika-Kajuha na nekdanji istoimenski osnovni šoli. Zavod za kulturo pa vzorno pripravlja redne mesečne razstave in galerijske večere. Vprašanje s ceste. Ali bo ponatis knjige Pozdrav iz Šoštanja, ki je za mnoge simbol pripadnosti in jo je Občina Šoštanj svojim občanom ob Intervju izidu podarjala? Ker je knjiga izjemno hitro pošla kljub visoki nakladi 1400 izvodov, imamo v pripravi drugo, dopolnjeno izdajo. Smo v fazi usklajevanja glede višine naklade in cene ponatisa. Denar za ponatis je načrtovan že v letošnjem proračunu. V Vili Mayer je od odprtja dalje tudi info točka, ki še ni zaživela. Kaj namerava Občina Šoštanj z Vilo Mayer oziroma vsebinami v njej? Je že bila prva poroka? Predvidevam, da bo info točka zaživela, ko bo narejen celovit prospekt o Občini Šoštanj z vsemi kulturnimi, naravnimi in drugimi znamenitostmi in bomo to razposlali vsem turističnim ponudnikom. Nekaj zanimanja za poroke je že bilo, a konkretnih ponudb še nismo dobili. tega prejme OŠ Šoštanj 11.200 EUR, Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje pa 800 EUR za otroke iz naše občine. Šola po svoji presoji razdeli denar. Šola je. Potrebe osnovnošolcev v občinskem proračunu se kažejo skozi več postavk. Katerih? Občina Šoštanj 100-odstotno financira materialne stroške za delovanje Osnovne šole Šoštanj in smo ena izmed redkih občin v Sloveniji, ki pokriva vse stroške. Plačujemo tudi 2,8 nadstandardne zaposlitve. Tako v letošnjem šolskem letu planiramo 188.150 EUR. Zakonsko smo dolžni omogočiti učencem brezplačni prevoz do šole. Za to v letu 2010 planiramo 455.000 EUR. Prav tako skrbimo za vzdrževanje in sanacijo podružničnih šol: V POŠ Topolšica smo letos obnovili vse vodovodne instalacije, v POŠ Ravne pa smo uredili vhod in predelavo stanovanja. So med osnovnošolci v Šoštanju tudi otroci, ki so letos še posebej socialno ogroženi, ali ni posebnosti? In če so, kako jih rešujete na Občini Šoštanj? Občina vsako leto nameni nekaj sredstev za pomoč socialno šibkim učencem. Plan za to leto je 12.000 EUR (trikrat večji od preteklih let). Od Iz katerih sredstev se plačuje Dnevni center in kako bi vanj privabili še več otrok? Dnevni center plačujemo iz planiranih proračunskih sredstev za javna dela. Število otrok, ki obiskuje Dnevni center v Šoštanju, je v pristojnosti CSD Velenje in šolske svetovalne službe. V primeru povečanih potreb bomo zagotovili dodatne prostore. Zadnji dve leti pa na našo pobudo v občinski stavbi deluje tudi pisarna centra CSD Velenje, kjer lahko občani urejajo prvo socialno pomoč. Ta pisarna se je izjemno dobro prijela, saj jo vsako sredo, ko je odprta, obišče do 40 občanov. Ob tem ne moremo zanemariti, da nam srednješolci na nek način pobegnejo, da o študentih ne govorimo. Ali obstajajo kakšni vzvodi za ohranitev stika z njimi, oziroma na kakšen način Občina Šoštanj pomaga dijakom in še posebej študentom, ki študirajo npr. v Ljubljani, Mariboru, Kopru...? Ker v občini nimamo srednješolskega izobraževanja, lahko srednješolce večnamenska dvorana pa je primerna za razne športne aktivnosti, kulturne in družabne aktivnosti. Vrednost del je bila 600.000 EUR. Z domom upravlja krajevna skupnost in ga tudi sama vzdržuje. Samo ena ali dve veliki zgradbi bi bili prav gotovo premajhni za vse aktivnosti. Prav je, da se ljudje v majhnih krajih družijo, da mladi ostajajo na podeželju in čutijo pripadnost svojemu okolju. Letošnje leto je bilo »prizanesljivo« do Občine Šoštanj, razen neurja, ki je razdejalo cesto v Belih Vodah. Ste pa uspešno sanirali plaz v Lokovici in tudi Lokoviški potok ima urejeno strugo. Imate v tej smeri še kakšne projekte in kako se bo sanirala škoda v Belih Vodah, iz katerih sredstev? Naravno škodo v Belih Vodah smo prijavili na državo. Če ne bo pomoči, bomo morali vse pokriti iz proračunskih sredstev. Za sanacijo največjih plazov v Lokovici smo dobili pomoč iz države, zataknilo pa se je pri nekaterih oškodovancih, ki ne dovolijo sanacije. privabimo s športom, kulturnimi in drugimi prostočasnimi dejavnostmi, med počitnicami pa vsem, ki se prijavijo, omogočimo počitniško delo. Nekaterim pomagamo tudi pri šolskih prevozih. Razmišljamo o ustanovitvi študentskega sklada za socialno šibke in zlate maturante. Kaj pa mladi v Šoštanju popoldan ? So si že našli oziroma imajo možnost preživljanja prostega časa v domačem in hkrati »zdravem« okolju? Mislim, da imajo mladi glede na veliko število športnih in kulturnih društev raznovrstne možnosti kvalitetnega preživljanja prostega časa. Seveda pa je od njih samih, od vzgoje in od družbe odvisno, kaj bodo naredili sami s seboj. Že vrsto let govorimo o mladinskem centru. Težava je v tem, da je v samem mestu težko najti primerne prostore. Trenutno imajo mladi za druženje na razpolago večjo sobo v zgradbi TVD Partizana. Ko bomo zgradili nov vrtec, bomo sedanji Vrtec Lučka obnovili za MKC. Od otrok in mlajših k starejšim. Zimzelen, center za varstvo odraslih, živi. Koliko Šoštanjčanov je oskrbovancev, kakšne so cene in za koliko občanov, ki bivajo v Zimzelenu, mora kaj primakniti Občina Šoštanj. Ali obstajajo tudi možnosti, da starejši občan, ki je sam ali nezmožen skrbeti zase, biva doma in kako se v to lahko vključi občina. Trenutno biva v centru Zimzelen 11 občank in občanov naše občine, od tega 4 storitve doplačuje občina, 7 pa je samoplačnikov. Cene storitev za domove potrjuje Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in so skladne z bivalnim standardom, ki ga center Zimzelen ponuja. Občankam in občanom, starejšim od 65 let, ki želijo jesen življenja preživeti v domačem okolju, je namenjena socialna storitev Pomoč družini na domu. Gre za strokovno pomoč pri opravljanju nujnih življenjskih opravil ali pa za pomoč v gospodinjstvu (kuhanje, pospravljanje, likanje ...). Trenutno to storitev koristi 33 naših občank in občanov, kar je največ doslej. Občina Šoštanj izvajanje teh storitev sofinancira v višini 65 %. To je 15 % več od zakonsko določene obveze. Invalidne osebe so tudi posebna kategorija. Ima Občina Šoštanj kakšen program za pomoč pri zaposlovanju? Zaenkrat še ni bilo prošenj za pomoč pri zaposlitvah. Veliko pa si prizadevamo, da bi imeli invalidi dostopnejše razne institucije v občini: dvigalo v Zdravstveni postaji Šoštanj, šoli, muzeju, vili Mayer; dohod v občinsko stavbo; prometni znaki na parkiriščih. Ob tem se odpira področje zdravstva. Zdravstvena postaja Šoštanj se obnavlja. Kakšne vsebine ima in kaj je Občina Šoštanj postorila za občane na tem področju? V letošnjem letu smo obnovili streho in fasado ter zamenjali okna na prvem nadstropju. Uspeli smo pridobiti specialistično okulistično ambulanto. Omogočili smo brezplačno cepljenje deklic proti raku na materničnem vratu. Področje cestne in komunalne infrastrukture pa tudi javne razsvetljave je široko in vemo, da je bilo tudi letos kar nekaj projektov, ki so se izvajali ali pa dokončali. Veliko pa vas še čaka. Kaj je dokončanega in kaj še ne. Koliko denarja se je letos namenilo za vzdrževanje lokalnih cest? V Občini Šoštanj je več kot 212 km cest, približno polovica je javnih poti, druga polovica pa so lokalne ceste. Za redno letno in zimsko vzdrževanje občinskih cest smo od 2010 do 2013 namenili 1.834.626,70 EUR. Ne moremo mimo vprašanja smeti, ki so letos postale drage in hkrati zbegale prebivalce glede ločevanja. So na tem področju kakšne posebnosti? 1. januarja 2010 so zaprli odlagališče v Velenju. Vse odpadke sedaj odvažajo na odlagališče v Celje. Z doslednim ločevanjem bomo prav gotovo lahko znižali stroške odvoza mešanih komunalnih odpadkov. Uredili smo 78 ekoloških mest, od tega 29 urejenih z ograjo. Zagotovili smo tudi manjši zbirni center v Šoštanju. Namenu se je predalo Rekreacijsko kulturno središče v Ravnah. Koliko je stala izgradnja in ali bo dom odprt tudi za druge najemnike? Ob tem se pojavlja tudi vprašanje gradnje in vzdrževanja ostalih domov po krajevnih skupnostih. Koliko je smiselno, da ima vsaka krajevna skupnost tako velik dom, če pa se lahko ponuja eden ali dva? V REKS-u imajo svoje prostore krajevna skupnost in številna društva, Gasilci, področje, kjer se še vedno najde kakšen evro za posodobitev opreme ali nakup avtomobila. Kot kaže, bodo tudi topolški gasilci po mnogih zapletih okoli gradnje doma kmalu zadovoljni. Kdaj? Dom bo zrasel v neposredni bližini stare šole. V njem bodo imeli svoje prostore krajevna skupnost, društva, večnamenska dvorana in gasilci. Dom bo predvidoma zgrajen konec leta 2011. Lahko rečeva tudi kaj o kmetijstvu? Občina Šoštanj vsako leto izvede javni razpis za predvidena sredstva za štiri sklope v razvoju kmetijstva: za primarno proizvodnjo, za plačilo zavarovalnih premij, za zagotavljanje tehnične podpore in za opravljanje dopolnilnih dejavnosti. Svoje stališče in naklonjenost do gradnje bloka 6 TEŠ ste večkrat javno izrazili. Lahko v tej smeri kaj napoveste za jesen? Sodelovanje Občine Šoštanj in Termoelektrarne Šoštanj je bilo vedno na visokem nivoju. V vsakem mojem nastopu tako v občini kot v parlamentu sem odločno zagovarjal gradnjo bloka 6 in podpiral vodstvo termoelektrarne. V tem mesecu so se strasti mogoče malo umirile, vendar imam občutek, da vsega še ni konec. V primeru, da bo prišlo do glasovanja v Državnem zboru RS, bom uporabil vse moči, da prepričam svoje poslanske kolege, da je izgradnja bloka ekonomsko in ekološko upravičena. Kako mislite, da bo Šoštanj lahko obvladoval velik pritok delovne sile? Ko mislimo pritok, ne mislimo samo reševanja stanovanjskih vprašanj. Nočemo obsojati vnaprej, a zagotovo se postavlja vprašanje zagotavljanja varnosti. Vsekakor se zavedam, da bo velik pritok delovne sile povzročil številne težave v samem mestu in okolici. V mesecu juliju sem na 8. redni seji DZ notranji ministrici postavil vprašanje, če bi lahko okrepili policijsko kadrovsko zasedbo v našem mestu. Obljubila je, da bodo premislili o odprtju policijske postaje. Ker še do danes ni bilo nobenega odziva, sem 20. septembra ponovno postavil isto vprašanje. Problem pa ni samo policija, ampak tudi, kako bodo ti delavci preživljali svoj prosti čas in kakšna bo zdravstvena oskrba. Še vedno nismo uspešni pri dogovarjanju o dežurni zdravstveni službi. Načrtujemo organizacijo raznih športnih in kulturnih prireditev. Zavedamo se, da moramo našim občanom zagotoviti popolno varnost. In s tem v zvezi, se zdi, da je vandalizma malo manj. Čemu to pripisujete, boljšemu delu policije, večji osveščenosti občanov ali manjši prisotnosti te vrste prestopnikov? Mogoče je res malo več policijskega nadzora ali pa so »znani prestopniki« kje drugje. Na kateri projekt v letošnjem letu ste posebej ponosni? Ponosni sem na vsak projekt, ki smo ga lahko v dogovorjenem času realizirali, saj so vsi namenjeni boljšemu in lepšemu življenju v naši občini. Podrobneje pa si lahko vse ogledate v brošuri, ki jo bo dobilo vsako gospodinjstvo ob občinskem prazniku. Vemo, da obstajajo načrti za 2. fazo Muzeja usnjarstva, Vile Mayer, pozidava področja pod Vilo Široko, ureditve šoštanjske obvoznice, rondoja pri TEŠU in na Pohrastniku, ureditve nabrežine jezera in še mnogo projektov, ki so predstavljeni tudi v knjižici, ki izide vsako leto septembra in v kateri so nanizani projekti in načrti. Od kod nameravate dobiti denar? Del denarja za te projekte bomo zagotovili v proračunu občine. Za ostala sredstva pa bomo kandidirali na raznih razpisih za evropska in ministrska sredstva ter sredstva Vlade Republike Slovenije za regionalni razvoj. Iskali bomo tudi donatorska sredstva javnih in zasebnih gospodarskih podjetij. Spoštovani župan, na svečani seji boste podelili tudi priznanja in plakete ter priznanje za naziv častnega občana. Kdo bo častni občan ? Častni občan bo dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje. Ker je za vami že skoraj cel mandat, mogoče veste, s katerimi besedami vas občani največkrat opišejo, seveda v odnosu do ljudi, dela in odgovornosti. In kako bi vi sami opisali sebe kot župana? Težko je realno opisati svoje kvalitete. To prepuščam občanom. Pravijo, da sem strpen in odprt za vse, ki želijo pošteno z mano sodelovati. Vesel sem, kadar lahko komu pomagam iz stiske. Spoštovani župan, čestitke k prazniku tudi vam v svojem imenu in v imenu Lista. Hvala, tudi jaz čestitam vsem občankam in občanom ob našem prazniku. Želim jim veliko uspeha na vseh področjih življenja in odličnega bivanja doma. Milojka Komprej Cerkev V Novi Štifti tudi Topolščani in Šoštanjčani V soboto, 14. avgusta, je bil od 16,30 ure dalje pri cerkvi Marije Zvezde v Novi Štifti sprejem tistih romarjev, ki so se na pot podali peš. Ob 19. uri je sledila slovesna maša, ki jo je daroval kardinal dr. Franc Rode. Ta je v daljšem nagovoru vernike pozval k notranji prenovi in delovanju v dobro vse družbe. Na izjemno obiskano slovesnost so prišli tudi verniki iz Šoštanja in Topolšice. »Večer pred praznikom Marijinega vnebovzetja je lepa priložnost, da se vprašamo, kaj kot verujoči lahko ponudimo današnjemu svetu. Človeštvo vse bolj izgublja orientacijo, zato smo kristjani dolžni pomagati. Je v nas res božje odpuščanje? Temu svetu lahko ponudimo pričevanje upanja, veselja in notranje svobode,« je med drugim dejal kardinal Rode. Praznik je vabilo k notranji prenovi, k dejavni ljubezni do revnih in zapuščenih. Je priložnost, da obnovimo naše tradicionalne vrednote, kot so svetost vsakega življenja, spoštovanje zakramenta zakona in družine -skupnosti moža, žene in otrok - kot temelja prihodnosti našega naroda, je kardinal povedal med drugim. Pred začetkom maše je romarje in ostale vernike, ki so do zadnjega napolnili novoštiftno cerkev, nagovoril tamkajšnji župnik Lojze Ternar. Povedal je, da je bil kardinal Rode njegov učitelj, ko je obiskoval teološko fakulteto, in pri tem izrazil upanje, da se je kak Rodetov dober nauk tudi »prijel«. Na koncu maše in ostalih pobožnosti je bila posvetitev Slovenije in njenega ljudstva v varstvo Mariji, kardinal je podelil poseben blagoslov. Za dr. Rodeta pa so novoštiftni domačini pripravili presenečenje. Letos namreč obhaja petdeset let dušnopastirskega delovanja. Zlatomašniku so v zahvalo in spomin predali darila. Ob tem ga je nagovoril domačin Anton Strnad in dejal, da si je Rode kot svoje duhovniško vodilo izbral besede Stati in obstati. Njegova misel je bila vedno pri malem in preizkušanem človeku. Omenil je še, da se je dr. Rode že od nekdaj zavzemal za slovenstvo. Presenečenje so pripravili tudi romarji iz Zagorja. Njihov moški pevski sestav je kardinalu zapel posebno pesem. Dvodnevno praznovanje je v Zadretje in Novo Štifto privabilo številne romarje, ki so prišli peš. Že tradicionalno so ti iz Zagorja in okoliških župnij, veliko pa jih je peš prišlo tudi s Kamniškega konca in Gorenjske. Naslednji dan, to je v nedeljo, 15. avgusta, je kardinal daroval mašo v Nazarjah, kjer so mu pripravili slovesnost ob petdesetletnici maševanja. Kardinal se je v sproščenem pogovoru srečal z verniki, spregovoril pa je tudi za slovensko komercialno televizijo. Na novinarkino vprašanje je odgovarjal o svojem gledanju na položaj tujih delavcev v Sloveniji, pri čemer je menil, da je dejanje, ko se morajo nekateri od njih, ki so jih izkoristili brezvestni delodajalci, opeharjeni in brez vsega vrniti v domovino, za Slovenijo sramotno in nezaslišano. Marija Lebar Pomembni datumi in povabila ob novem šolskem letu: • V nedeljo, 10. oktobra, bo v Šentvidu ob 15. uri sveta maša ob obletnici posvetitve cerkve. • V nedeljo, 17. oktobra, bo shod kmetov na Ponikvi (Slomškov rojstni kraj) s sveto mašo ob 12. uri. • V nedeljo, 24. oktobra, je misijonska nedelja. Na ta dan se še posebej spominjamo vseh tistih, ki nosijo veselo sporočilo o Božji ljubezni na kraje, kjer ta vest še ni bila sporočena. Tudi po naši dobrodelnosti lahko mnogi spoznajo, da Bog deluje v nas. Letošnje pastoralno leto, ki je še posebej namenjeno spodbujanju solidarnosti med ljudmi, nas vabi, da po svojih močeh pomagamo tam, kjer je stiska velika. Včasih je stiska že v lastnem domu, včasih pri sosedu, vedno pa v krajih, kjer ni niti pitne vode, ne kosa kruha, kaj šele zdravstvene oskrbe, izobraževanja ali kaj podobnega. Tak človek težko razume Božjo ljubezen, ki prebuja tiste, ki lahko kaj delimo, da to tudi storimo. Cerkev • V četrtek, 30. septembra, bo ob 17. uri v župnijski cerkvi prvo srečanje tistih, ki bi se radi vpisali v vrste ministrantk in ministrantov. Tisti, ki bi bili radi v naših vrstah, ste ta dan lepo vabljeni, da se nam pridružite. Srečanja za ministrante bodo tudi nadalje potekala 2. in 4. četrtek v mesecu ob 17. uri v šoštanjski župnijski cerkvi. • Vokalno-instrumentalna skupina SALUS vabi k sodelovanju NOVE PEVKE IN PEVCE (dijake in študente). Prvo srečanje bo v petek, 1. oktobra, ob 20. uri v prostorih šoštanjske župnijske cerkve, (naslov: vis.salus(5)gmail. comi • V petek, 24. septembra, bo ob 20. uri prvo srečanje tega šolskega leta, in sicer za mladino iz Belih Vod. Srečanje bo v župnijskih prostorih Bele Vode. Srečanja bodo tudi nadalje potekala ob petkih ob 20. uri oz. po prestavitvi ure na zimski čas ob 19. uri. • V soboto, 25. septembra, bo ob 20. uri (po večerni sveti maši) prvo srečanje tega šolskega leta za šoštanjsko mladino. Srečanje bo v prostorih šoštanjske župnijske cerkve. Mladi, ki si želite duhovne hrane, druženja z vrstniki tudi po svojem okusu, lepo vabljeni. Srečanja bodo tudi nadalje potekala ob petkih ob 20. uri oz. po prestavitvi ure na zimski čas ob 19. uri (po večerni sveti maši). • Otroški pevski zbor župnije Šoštanj pod vodstvom dirigentke Anke Jazbec vabi nove pevke in pevce v svoje vrste. Vaje imajo vsak petek ob pol petih popoldan v šoštanjski župnijski cerkvi. Lepo vabljeni! ■ CANKAM IN OBČANOM ŠOŠTANJA ČESTITAMO OB PRAZNIKU. Spoštovane volilke in cenjeni volilci, sem Roman Kavsak kandidat za župana občine Šoštanj s podporo Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke in Liste za večjo socialno varnost in razvoj. Rodil sem se leta 1970 v Slovenj Gradcu. Odraščal sem skupaj s sestro. Oče je umrl, ko sem imel pet let. Mama je stežka, pa vendarle lepo poskrbela za naju. Po končani srednji šoli v Velenju sem se zaposlil v Veplasu, kjer sem delal dve leti in pol. Po nadaljnjem izobraževanju sem se zaposlil na zavarovalnici Adriatic Slovenica kot zavarovalni zastopnik. Pred tremi leti sem se odločil za samostojno pot in ustanovil samostojno podjetje, Zavarovanja Kavšak. Z ženo Andrejo imava sedem otrok. Živimo v Lokovici, kjer smo si zgradili svoj dom. Družina mi pomeni največ, kar imam. V prostem času se najraje ukvarjam s športom. Menim, da je po petnajstih letih aktivnega političnega dela v občini Šoštanj in po pridobljenih političnih izkušnjah čas, da se dokažem tudi kot župan občine Šoštanj. Naš program je narejen po želji in posluhu krajank in krajanov občine Šoštanj in sicer: Občina Šoštanj - kraj za zaposlitev in podjetništvo - brezplačno daljinsko ogrevanje, zadržati domače strokovnjake za razvoj občine Šoštanj, ki problematiko dobro poznajo, ne pa da nam uhajajo in prodajajo znanje izven občine Šoštanj, narediti delitveno bilanco s komunalnim podjetjem Velenje in pristopiti k ustanovitvi lastnega komunalnega podjetja, poskrbeti za domače podjetnike in jim pomagati pri njihovem razvoju - Naš pogled na Človeka - brezplačna osnovna šola, ustanovitev štipendijskega sklada za tiste poklice, ki jih za prihodnost občine Šoštanj primanjkuje, podporo vrhunskim športom in športnim društvom v občini Šoštanj, finančno skrb za nemoteno delovanje MePZ Svoboda Šoštanj in PO Zarja Šoštanj ter druga kulturna društva, sprejemanje pozitivnih predlogov od krajanov občine Šoštanj in njihovo uresničevanje, podporo solidarnost' in humanitarnim akcijam, turizem Kmetijstvo - pomagati kmetom pri uresničevanju njihovih ciljev - Energetska politika - ustanovitev lastne elektro distribucije - Družina - ustvarjati želimo takšne razmere, da bodo družine lažje prihajale do stanovanj, npr. z zmanjšanjem najemnin, znižanje stroškov za komunalni prispevek za gradnjo, kar bi znižalo ceno za individualno gradnjo - Otroci, mladina in Starejši, - urediti igrala za najmlajše, poiskati prostor za druženje mladih, resno pristopiti k izgradnji vrtca, pomoč starejšim na domu. Torej vabim vas, da se udeležite volitev in obkrožite Romana Kavšaka za župana občine Šoštanj. Boris Plamberger za župana • SOODLOČANJE MLADIH PRI OBLIKOVANJU JAVNEGA ŽIVLJENJA • USKLAJEN RAZVOJ KOMUNALNE INFRASTRUKTURE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH • MLADINSKI CENTER • 24 URNA POLICIJSKA PISARNA • IZGRADNJA KMEČKE TRŽNICE iskrene čestitke za praznik ponosni na Šoštanj Neodvisni kandidat za župana Občine Šoštanj Darko Lihteneker - Lihti Neodvisna lista za razvoj Občine Šoštanj, ki ve, kaj hoče. Darko LIHTENEKER Mirko PERGOVNIK Silvana STVARNIK Irena KURNIK Albin OŠLOVNIK Marjan GRUDNIK Roman DREU Darko DELOPST Jožica ANDREJC Alenka ŠMON Jasmin HASIĆ Bernard ROGELŠEK Edvard PERGOVNIK Eva SREBERNJAK Zorana GLOBAČNIK Matjaž LIHTENEKER Beno SUPOVEC Boštjan DERMOL Jernej HEINDL Mi vemo kaj hočemo in zmoremo. 4 SDS Darko Menih, vaš kandidat za župana Za strpnost in enakomeren razvoj občine Šoštanj. Nadaljujmo skupaj. S podporo: Lista Viktorja Dreva. www.sds.si SDS KANDIDATNA LISTA SDS ZA ŠOŠTANJ 1. DARKO MENIH 2. MAŠA STROPNIK 3. PETER RADOJA 4. VOJKO KRNEŽA 5. JUDITA ČAS KRNEŽA 6. JANEZ GERŠAK 7. SIMON SREBRE 8. NATAŠA VERDENIK 9. ALEKSANDER KAVČNIK 10. DAVID RAVNJAK 11. JOŽICA KUMER 12. MATEVŽ PEROVEC 13. HERMAN PERGOVNIK 14. ALEKSANDRA SKORNŠEK 15. JOŽEF TRPIN 16. KORNELIJA ZAVERŠNIK 17. KONRAD NAHTIGAL 18. BOŠTJAN ROTOVNIK 19. BRANKO ŠPITAL 20. ROMAN KRAMER N.Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Kandidati NSi za v svet občine Šoštanj BLIZU LJUDEM 1. Roman Kavšak Lokovica 145/d, Šoštanj 2. Drago Koren Lokovica 143/a, Šoštanj 3. Suzana Menhart Topolšica 54/a, Topolšica 4. Klemen Belavič Metleče 24, Šoštanj 5. Alojz Mazej Tovarniška pot 2/d, Šoštanj 6. Polonca Čremožnik Topolšica 130, Topolšica 7. Stanislav Goličnik Bele Vode 26, Šoštanj 8. Metka Jevšenak Cesta Matija Gubca 5/a, Šoštanj 9. Andrej Koželjnik Topolšica 106, Topolšica 10. Anica Jevšnik Gaberke 78, Šoštanj 11. Erik Jurkovnik Ravne 95/b, Šoštanj 12. Andreja Osterc Zavodnje 11/a, Šoštanj 13. Marko Dado Brvar Koroška cesta 32, Šoštanj 14. Vera Urbanc Florjan 71, Šoštanj 15. Marija Štajner Turinek Skorno pri Šoštanju 24, Šoštanj 16. Miran Stopar Florjan 181, Šoštanj 17. Martin Volk Topolšica 107/b, Topolšica 18. Marija Podvratnik Skorno pri Šoštanju 51, Šoštanj 19. Irena Menih Topolšica 200/d, Šoštanj 20. Jože Plešnik Ravne 65, Šoštanj 00 NSi Šoštanj Revija Listje vsem potrjenim listam kandidatov Revija List je vsem potrjenim listam kandidatov za volitve v Svet Občine Šoštanj ponudila, da za volitve v Svet Občine Šoštanj ponudila, da se na četrtini strani predstavijo volivcem. se na četrtini strani predstavijo volivcem. Lista SLS bo zasedala Lista Za Šoštanj gre! bo zasedala tretje mesto na volilnem lističu. četrto mesto na volilnem lističu. NEODVISNA LISTA - DRAGO KOTNIK Drage občanke,dragi občani-drage volivke dragi volivci! Lista Drago Kotnik izvira iz samostojne kandidature v prejšnjih dveh mandatih, ko sem si pridobil z delom v svetu veliko izkušenj in novega znanja. Zato sem se odločil, da povabim na listo kandidatko in kandidata, ki bosta z izvolitvijo pomagala seveda z vašo pomočjo, uresničiti naše programe na vseh področjih razvoja občine Šoštanj. Smo v obdobju, ko lahko s svojimi izkušnjami in vizijo naredimo še veliko koristnega za našo skupnost kjer živimo in delamo. 1. DRAGO KOTNIK, roj. 11.10.1961, Ravne I33a, 3325 Šoštanj, inž. rudarstva in geotehnologije, zaposlen v Premogovnik Velenje, poslovodja obrata Priprave, predsednik TD Pristava, član PGD Gaberke, aktivni član odbora za izgradnjo infrastrukture. 2. ŽALIKA MIKUŽ, roj. 14.10.1956, Topolšica 32a, 3325 Šoštanj, administrator, zaposlena v Gorenju,Služba računovodstva, mentorica mladinske PGD Topolšica, amaterska snemalka 3. JOŽEF FRIŠKOVEC - PEPI, roj. 15.05.1979, Ravne 165, 3325Šoštanj, elektrikar - energetik, zaposlen kot elektrikar monter, član KUD Ravne, podpredsednik TD Pristava,vodja pustne skupine Pepi - Mobil. Zavzemali se homo za: Izgradnjo in obnovo cestne infrastrukture v vseh KS občine Šoštanj. / Izgradnjo nadvoza ali podvoza čez železniško progo in pričetek izgradnje obvoznice / Izgradnjo VI. bloka TEŠ in podpirali sedanje vodstvo,izgradnjo 3. razvojne osi hitre ceste do avstrijske meje,izgradnjo doma krajanov-društev, kjer še to ni urejeno / Ureditev mestnega jedra s tržnico v Šoštanju,dokončanje projekta Internet do vsake_ hiše v občini Šoštanj / Boljšo zdravstveno oskrbo-dežuma ambulanta -več zdravnikov v Šoštanju / Čim boljše subvencionirane plačilne pogoje vrtcev in šole / Pomoč brezposelnim in socialno ogroženim / Izgradnja enovitega vrtca v mestu Šoštanj s primernimi parkirišči / Ureditev statusa mladine in prostorov v mestu Šoštanj / Izgradnja oz. ureditev mladinskega -šolskega hotela / Izgradnja komunalne infrastrukture-voda,toplovod,v oddaljenih zaselkih sofinanciranje za individualne rešitve,zmanjšati stroške komunalnih storitev vode, toplovoda, odvoz smeti / Sanacija plazov, ki ogrožajo stanovanjska in gospodarska poslopja/ Čim boljši dostop do zemljišč investitorjem za gradnjo gospodarskih in stanovanjskih objektov / Podpiranje razvoja gospodarstva,kmetijstva,kulture .turizma,gasilstva, športa... / Brezplačen prevoz občanov skozi vsa naselja do Velenja / Posvečanje pozornosti vsakemu občanu, ki bo iskal pomoč in imel ideje za določene projekte, ki jih bomo poskušali realizirati. Obljubljamo, da boste slišali za naš glas in delo v svetu občine Šoštanj v naslednjem mandatu Da pa bomo lahko vse to uresničili ,Vas drage občanke-občani vabimo na volišča in namenite svoj volilni glas za listo pod imenom »Drago Kotnik« SKUPAJ NADALJUJMO ZAČETO DELO - NE BOMO VAS RAZOČARALI!! Neodvisna lista za razvoj Občine Šoštanj, ki ve, kaj hoče. Darko LIHTENEKER Mirko PERGOVNIK Silvana STVARNIK Irena KURNIK Albin OŠLOVNIK Marjan GRUDNIK Roman DREU LO • • MBB Darko DELOPST Jožica ANDREJC +-> Alenka ŠMON Jasmin HASIĆ Bernard ROGELŠEK Edvard PERGOVNIK £ Eva SREBERNjAK Zorana GLOBAČNIK > Matjaž LIHTENEKER Beno SUPOVEC > Boštjan DERMOL Jernej HEINDL Mi vemo kaj hočemo in zmoremo. IZ IZKUŠENJ SE UČIMO, IZ IZZIVOV USTVARJAMO PRILOŽNOSTI. LISTA VIKTORJA DREVA Smo ljudje za dialog, pogovor, usklajevanje in enakomeren razvoj občine na vseh področjih. S ponosom ugotavljamo, da nam je v koaliciji v večji meri uspelo realizirati program, ki ste ga podprli na zadnjih volitvah. V teku je še veliko projektov s pridobljeno projektno tehnično dokumentacijo, ki se delno že izvajajo in bi jih želeli z vašo podporo dokončati. "Z LJUDMI, ZA LJUDI, ZA OKOLJE IN SVETLEJŠO PRIHODNOST" 1. Viktor Drev 2. Srečko Potočnik 3. Marija Vačovnik Zavzemamo se za: • Nadaljevanje razvoja komunalnih dobrin na območju celotne občine Šoštanj Obnove in posodobitve lokalnih in javnih cest Nadaljevanje sanacije državne ceste Šoštanj- Zavodnje Ureditev parkirišč v mestu Šoštanj Dokončanje javnega vodovoda v Ravnah in Belih vodah Izgradnja kanalizacij v Lokovici, Metlečah, Topolšici, Florjanu in Ravnah Sofinanciranje malih čistilnih naprav, kjer ni možna javna kanalizacija Dokončanje toplifikacije v Lokovici in pričetek gradnje v Ravnah Razvoj gospodarstva in drobnega gospodarstva Vzpodbuda pri odpiranju novih delovnih mest (izgradnja bloka VI. in razvoja Premogovnika.....) Manjše komunalne prispevke za novonastale podjetnike Nudenje pomoči mladim družinam pri pridobivanju stanovanj in možnostjo zaposlitev Pomoč socialno šibkim občanom Izgradnjo novega otroškega vrtca v Šoštanju Pridobitev prostorov za druženje mladih Izgradnjo športnega parka v Šoštanju in podporo športu na vseh nivojih Delovanje Pihalnega orkestra Zarja, MePZ Svoboda in ostalih društev Dolgoročni razvoj opremljanja gasilskih društev Stimulacije v kmetijstvu Večji poudarek razvoju turistične dejavnosti Zagotavljanje sredstev za boljše delovanje krajevnih skupnosti fi*#* ZO' Mladost in modrost za Občino Šoštanj Še naprej se bom zavzemal za dobro Šoštanja in njegove prebivalce. 1. Janko Zacirkovnik (upokojenec) Občani potrebujemo napredek z malo besed, veliko ljubezni in veliki meri pravičnosti. To lahko izpolnijo samo socialni demokrati. Zavzemam se za sočloveka, s pogledom v prihodnost z mislijo, da ne bi bilo ne mojega ne tvojega. 2. Franc Branko Sevčnikar (upokojenec) Nič ni tako močno kot sanje, kako ustvarjati prihodnost. (Victor Hugo) 3. Snežana Grubešič Verlič (diplomirani upravni organizator) Ne obljubljamo veliko, vso energijo in znanja pa bomo usmerili v to kar obljubljamo. V skupno dobro vseh občank in občanov občine Šoštanj. 4. Boris Plamberger (profesor športne vzgoje) Zmoremo ker hočemo. Z mladostjo in modrostjo bomo še naprej ustvarjali dobre ideje in projekte. Za boljši jutri z več solidarnosti. 5. Jure Kodrun (komunalni inženir) Ko verjamete v ljudi lahko ti naredijo nemogoče. 6. Tatjana Globačnik (trgovka) Ne v preteklost, ozrimo se v prihodnost. Pokažimo, da je mogoče, da zmoremo in znamo biti uspešni. 7. Branko Valič (strojni tehnik) Imejmo radi Šoštanj. 8. Vinko Martinovič (gradbeni tehnik) Prisluhnimo si in pomagajmo drug drugemu. Združeni smo močnejši. 9. Ivanka Petrovič (višja fizioterapevtka) Spoštujmo in negujmo tradicijo narodno osvobodilnega boja. 10. Vojko Režen (avtomehanik) 11. Tomislav Lukačič (elektrikar elektronik) Računajte na nas. 12. Saša Petrovič (študentka) Spoznanje da smo na pravi poti je dozorelo. 13. Gregor Rupnik (sanitarni inženir) Po krajši prekinitvi smo na pravi poti. 14. Ivan Petrovič (specialist javne uprave) Prijatelji so kot baloni, če jih izpustiš, tvegaš, da jih izgubiš. 15. Valentina Jurjovec (poslovodja) Podpiram vrednote NOB-ja in želim, da se ohranjajo ter prenašajo med mladino, da jih ohranja naprej. 16. Ivan Toplišek (pravnik) Namesto ulice dajmo mladim prostor za zabavo in preživljanje prostega časa. 17. Boris Kodrun (elektrotehnik - energetik) Morda malo naivno, pa vendar resnično upam, da se bodo vrednote, ki danes vladajo svetu, že jutri spremenile oziroma da bodo ostale le tiste ...taprave Pomagaj in bodi pošten. 18. Nataša Toplišek (diplomirana politologinja) 19. Zvonko Dobnik (inženir strojništva) 20. Damjan Berložnik (gimnazijski maturant) LISTA BORISA GOLIČNIKA DeSUS Spoštovane občanke, spoštovani občani! Poznate nas, smo del naše skupnosti. S svojim delom smo se že dokazali vsak na svojem področju in hkrati vsi skupaj. Tako želimo delovati tudi v prihodnje. Povezani v skupnost, ki ni obremenjena s politično usmerjenostjo. Kjer naj vse dobre pobude in predlogi najdejo pravo mesto! Želimo prijazno občino! Prijazno tistim, ki k nam prihajajo, prijazno in odprto mladim, ki so naša prihodnost, in prijazno vsem nam, ki tukaj radi živimo in ustvarjamo! Verjamemo, da lahko s poštenim delom in spoštovanjem drug drugega veliko naredimo. Za to gre! Za to se bomo zavzemali in vemo, da smo na pravi poti! 1. Boris GOLIČNIK - Šoštanj 2. Boris LAMBIZER - Lokovica 3. Romana PRAPROTNIK - Ravne 4. Pavel ŽUPEVC - Gaberke 5. Boštjan MENHART - Topolšica 6. Mateja KUMER - Šoštanj 7. Filip VRABIČ-Florjan 8. Janko LESNIK-Skorno 9. Petra KODRUN - Šoštanj 10. Roman OBLAK - Florjan 11. Vojko BRICMAN-Florjan 12. Romana SMAJLOVIČ - Ravne 13. Marko KRUMPAČNIK-Lokovica 14. Rok TURINEK-Šoštanj 15. Jožica OVČJAK - Topolšica 16. Aleš JUVAN - Florjan 17. Janko POTOČNIK - Topolšica 18. Jolanda SEVČNIKAR -Lokovica 19. Ivan STVARNIK-Ravne 20. Karl JUDEŽ-Gaberke BREZ NAS NE GRE - ZA VSE GENERACI/E Kandidati za člane občinskega sveta: 1 Kušar Leopold Lokovica 102c 2 Tajnik Helena Aškerčeva 3/b 3 Mevc Marijan Cesta talcev 12 4 Škrubej Slavica Lokovica 8a 5 Ježovnik Milan C. H. Rozmana 6 6 Jurjovec Frančiška Lokovica 40 7 Rebernak Jožef Metleče 64 8 Završnik Veronika Bele vode 8a 9 Tonkli Zvonko Florjan 8a 10 Ferk Marija Cesta talcev 7 11 Kavčnik Ludvik Topolšica 181 12 Krk Ferdinand Ravne 153 13 Pergovnik Rudolf Topolšica 95 14 Kac Terezija C. H: Šercerja 4 15 Kodrun Eduard Ravne 16 Revija Listje vsem potrjenim listam kandidatov za volitve v Svet Občine Šoštanj ponudila, da se na četrtini strani predstavijo volivcem. Lista LDS bo zasedala enajsto mesto na volilnem lističu. Revija Listje vsem potrjenim listam kandidatov za volitve v Svet Občine Šoštanj ponudila, da se na četrtini strani predstavijo volivcem. Lista zares bo zasedala trinajsto mesto na volilnem lističu. Revija Listje vsem potrjenim listam kandidatov za volitve v Svet Občine Šoštanj ponudila, da se na četrtini strani predstavijo volivcem. Lista Za za večjo socialno varnost in razvoj bo zasedala dvanajsto mesto na volilnem lističu. petek, 1.10 do 2.10 kiparstvo 37. mala Napotnikova kiparska kolonija Vrt vile Mayer Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje petek, 1.10. ob 16:00 splošno Polaganje temeljnega kamna za večnamenski dom v Zavod-njah Bivša POŠ Zavodnje Občina Šoštanj in Krajevna skupnost Zavodnje sobota, 2.10. planinstvo Smrekovec - Raduha (izlet, lahka pot) Okolica Šoštanja Planinsko društvo Šoštanj sobota, 2.10. planinstvo Pohod po obrobju Belih Vod Bele Vode Kulturno športno društvo Vulkan Bele Vode sobota, 2.10. ob 15:00 nogomet NK Šoštanj : NK Pohorje (7. krog Štajerske nogometne lige) Stadion Šoštanj Nogometni klub Šoštanj sobota, 2.10. ob 16:00 prikaz Predstavitev fitnesa Pilon center Aleksandra Škrabec sobota, 2.10. ob 17:00 Otvoritev mrliške vežice Mrliška vežica v Belih Vodah Krajevna skupnost Bele Vode nedelja, 3.10. zgodovina Odkritje spominske plošče Trg bratov Mravljak Krajevna skupnost Šoštanj nedelja, 3.10. ob 09:00 šah Šahovski turnir Gasilski dom Šoštanj Šahovski klub Šoštanj ponedeljek, 4.10. ob 17:00 otvoritev Otvoritev ceste Gaberke - Ravne Cesta Friškovec - Kolenc Krajevna skupnost Gaberke torek, 5.10. ob 17:00 šolstvo Z roko v roki pod eno streho Osnovna šola Šoštanj Osnovna šola Šoštanj torek, 5.10. ob 17:00 delavnica Torkova peta Kulturni dom Šoštanj Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje četrtek, 7.10. ob 11:00 in 16:00 predstavitev Dan odprtih vrat TEŠ Termoelektrarna Šoštanj Termoelektrarna Šoštanj četrtek, 7.10. ob 16:00 pravljice Pravljične ure Mestna knjižnica Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj četrtek, 7.10. ob 19:00 razstava Razstava - Drago Šumnik - Luka Mestna galerija Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj nedelja, 10.10 ribištvo Prehodni pokal v lovu rib s plovcem Družmirsko jezero Ribiška družina Paka Šoštanj sreda, 13.10. ob 19:00 gledališče Monodrama »Gajaš, arestant« Kulturni dom Šoštanj Zavod za kulturo Šoštanj četrtek, 14.10. ob 16:00 pravljice Pravljične ure Mestna knjižnica Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj sobota, 16.10. sobota, 16.10. ob 15:00 četrtek, 21.10. ob 16:00 petek, 22.10. ob 16:00 sobota, 23.10. sobota, 23.10. do 24.10. ponedeljek, 25.10. ob 09:00 torek, 26.10. ob 19:00 četrtek, 28.10 ob 16:00 četrtek, 28.10 ob 18:00 petek, 29.10 ob 19:00 sobota, 30.10. ob 14:00 sobota, 30.10. ob 16:30 nx. m '^rmm Napovednik KATEGORIJE 1 nogomet pravljice rokomet planinstvo planinstvo predstavitev predavanje pravljice pogovor pogovor nogomet splošno Izlet Kulturno umetniškega društva Ravne NK Šoštanj : NK Podvinci (9. krog Štajerske nogometne lige) Pravljične ure Rokometni turnir Obnova planinskih pot (delovna akcija) Savinjska pot (tura, lahka pot) Dan odprtih vrat Potopisno predavanje (Bogastvo Balkana) Pravljične ure Klepet pod Pustim gradom Pesnica in urednica Barbara Korun NK Šoštanj : NK Koroške gradnje (11. krog Štajerske nogometne lige) Komemoracija ob dnevu mrtvih 2010 Kras Stadion Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj Telovadnica OŠ Šoštanj Okolica Šoštanja Savinjska Gasilski dom Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj Kulturno umetniško društvo Ravne Nogometni klub Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj Rokometni klub veterani Šoštanj Planinsko društvo Šoštanj Planinsko društvo Šoštanj Prostovoljno gasilsko društvo Šoštanj - mesto Muzej usnjarstva na Slovenskem Mestna galerija Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj Muzej usnjarstva na Slovenskem Zavod za kulturo Šoštanj Stadion Šoštanj Nogometni klub Šoštanj Pri spominskem obeležju 'pri ^ ^ Krizu v Ravnah televizija Šoštanja (C34) in spletni Portal Šoštanj.info (http://www.sostanj.into). Podatke o prireditvah pošljite na el. naslov: prireditve@sostanj kultura in umetnost splošno december 2010 november 2010 oktober 2010 Abonma LEPI KAMEN 2010/2011 SREDA, 13. oktober 2010 ob 19.00 Mestno gledališče Ptuj monodrama Feri Lainšek: GAJAŠ, ARESTANT igra: Vlado Novak / režija: Marko Naberšnik Se še spomnite Pištija Gajaša, legendarnega mehanika iz Petelinjega zajtrka? Vas zanima kaj se je s priljubljenim literarnim in filmskim junakom zgodilo potem, ko je tistega usodnega jutra nameril pištolo v enega izmed svojih tovarišev in pritisnil na petelina... Pretresljiva gledališka pripoved o zaporniku, ki je tudi v zaporu ostal zvest sam sebi polna smeha in solz, ki nas ne pusti ravnodušne. SREDA, 10. november 2010 ob 19.00 Slovensko komorno glasbeno gledališče komedija z glasbo v enem dejanju Wolfgang Amadeus Mozart: GLEDALIŠKI DIREKTOR Emmanuel Schikaneder, gledališki direktor - Slavko Savinšek Philipp, njegov nečak - Sebastjan Podbregar Wolfgang Amadeus Mozart-Andrej Debevec Madame Lange, pevka in Mozartova svakinja - Rebeka Radovan Mademoiselle Uhlich, pevka iz Passaua - Vera Danilova Gledališki sluga - Henrik Neubauer Klavir: Olena Boljubaš, Režija r: dr. Henrik Neubauer, Libreto: Gottlieb Stephanie ml., Priredba libreta: Louis Wilhelm Schneider, Prevod: dr. Henrik Neubauer, Dirigent: Igor Švara, Scenograf: Andrej Stražišar, Kostumografka: Nada Slatnar Opera Gledališki direktor smeši rivalstvo med opernimi pevci. Zaplet in razplet zgodbe je poln spletk pa tudi ljubezni, komičen in razgiban. SREDA, 8. december 2010 ob 19.00 Klemen Mauhler /Tin Vodopivec / Perica Jerkovič STAND UP COMEDY NIGHT Vsi trije in vsak posebej edinstveni, aktualni in zabavni. Perica Jerkovič, avtor in režiser številnih skečev v produkciji Komikaz ter ustanovitelj te popularne skupine. Njegov monolog je poln sarkazma in samoironije, znan in prepoznaven je tudi po točki svojega avtobiografskega odraščanja v nekdanji državi. Tin Vodopivec je gonilna sila lepega števila različnih zabavnih projektov, idejni oče Festivala Panč, njegova neizmerna delovna energija pa mu odpira vrata v številne še neodkrite svetove zabavljaštva. Nastopa na poslovnih dogodkih, modnih revijah, zabavah in televizijskih oddajah. Klemen Mauhler je diplomirani igralec, ki je sodeloval z Improligo, kasneje vodil maturantske plese, povezoval prireditve, nastopal v filmih in predstavah ter sodeloval pri sinhronizaciji vrste znanih risank iz ameriških študijev. Vpis za abonma je od 20. septembra do 5. oktobra 2010 od ponedeljka do PETKA OD 15.00 DO 18.00 URE V MESTNI GALERIJI ŠOŠTANJ, Trg E. MRAVLJAK 7, TELEFON 03 898 h33h ALI ZA INFORMACIJE E MAIL: MILOJKA.KOMPREJ@SOSTANJ.SI O CM G SREDA, 12. januar 2011 ob 19.00 KUD Gornji Grad srhljiva komedija Vinko Moederndorfer: OBLAST Amalija Pešalič - žena podjetnika - Tanja Bezovšek Ante Pešalič - uspešen podjetnik - Miran Žerovnik Vanesa Pešalič - ambiciozna hči- Maruša Krznar Joco -Vanesia fant-Jure Rojten Dragee - tajnik Anteja Pešaliča- Tomaž Čretnik Sindikalist Kalander -Jože Remšak Greta - sindikalistka - Branka Pistotnik \Marjan Consulting d.o.o. - Borut Stojilkovič Marjana Consulting d. o. o. - Petra Strmšek Režija: Klemen Petek TRIDEJANKA- Predstava je parodija na volitve, zapleti in razpleti, ki jih prinesejo apetiti in želja po oblasti. Obilo smeha pa tudi grenkega priokusa zaradi znanih stvari. SREDA, 16. februar 2011 ob 19.00 Ljubiteljsko gledališče Teharje - Celje komedija Branislav Nušič: ANALFABET O CM 01 Sreski načelnik: Peter Simoniti Miko: Andrej Hribernik Sveta: Srečko Maček Načelnikova žena: Ljudmila Conradi Mara, načelnikova svakinja: Zdenka Pikelc Pap Sluga: Žarko Conradi Odrski mojster: Dragiša Djordjevič Kostumografka: Cvetka Fidler Režija: Peter Simoniti 'Nušičeva komedija Analfabet je najboljša med njegovimi enodejankami. Nastala je leta 1931. Dogaja se v Srbiji v času Obrenovičevega režima. Brzojavka policijskega ministra, ki zahteva podatke o analfabetih, povzroči na srezu veliko zmedo, kajti nihče ne ve, kaj pomeni beseda analfabet. Sreski načelnik iz političnih razlogov sporoči na policijsko ministrstvo osebo, ki jo sumi, da je v njihovi vasi analfabet. O CM U 01 SREDA, 9. marec OB 19.00 Zavod za kulturo Šoštanj PRESENEČENJE (ZA DOBER ZAKLJUČEK v LASTNI PRODUKCIJI) E Zavod za kulturo Šoštanj Trg svobode 12 3325 Šoštanj Podoba kulture Azije nam prinašajo sporočila, da ne bi nikoli pozabili, da smo v bistvu vsi samo ljudje, vsi se rodimo in umremo.« Svet, ki izginja v Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju V Beli garderobi Muzeja premogovništva Slovenije so včeraj odprli fotografsko razstavo portretov Mareta Lakoviča z naslovom »Svet, ki izginja - izgubljena ljudstva Azije in Afrike«. Foto: arhiv Tudi Mare Lakovič je poudaril, da s svojimi fotografijami ne želi šokirati Življenje sociologa, zgodovinarja in antropologa Mareta Lakoviča že več kot 20 let zaznamuje fotografija. Že v okviru študija se je intenzivno ukvarjal s problematiko izginjanja tradicionalnih plemenskih skupnosti in njihovih kultur. Na svojih potovanjih - na območjih Srednje in JZ Azije, Himalaje ter tudi na določenih delih Afrike v Namibiji, Bocvani, Maroku, Maliju in Etiopiji - je proučeval in dokumentiral kulture, ki jim grozi počasno in zanesljivo izumrtje. Avtor nam je s fotografijami omogočil, da podoživimo podobe, ki so hvalnica lepoti življenja. Razstava spada v sklop 21. Pikinega festivala. Na njenem odprtju je Manca Košir v slogu letošnje Pikine ambasadorke o avtorju in njegovih fotografijah med drugim dejala: »Na fotografijah Mareta Lakoviča je moč prepoznati iskrenost in pristnost, ki sta odliki Pike Nogavičke, čemur pa naš zahodni svet ne daje več veljave. Fotografije so čudežne, pripovedujejo, da je mogoče objeti svet in gledati s srcem. Takšno gledanje sveta prihaja iz duše, od srca, skozi oko in objektiv do nas. Ti neznani ljudje Afrike in ljudi, temveč povedati, da smo si kljub drugačnosti ljudi na fotografijah zaradi njihove barve kože in fizične pojavnosti z njimi bistveno bližje, kot si mislimo. »Na isti način se rodimo, se veselimo, ljubimo in umremo. Ti ljudje so me zaznamovali, prevrednotili. V prvih letih sem razmišljal, kako bi tem ljudem, »primitivnejšim« kulturam lahko pomagali. Spoznal sem, da jim lahko nudimo zelo malo, mi sami bi se prej lahko česa naučili od njih -name so vplivali tako močno, da v našem kulturnem svetu težko shajam. Pojdite v svet in iščite lepoto v soljudeh!« Razstava, ki sta jo s svojim nastopom popestrila dijaka Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje Gregor Plamberger in Gašper Obšteter, bo v Muzeju premogovništva Slovenije na ogled do 22. oktobra 2010, del nje pa si lahko ogledate tudi v avli upravne zgradbe Premogovnika Velenje. Tadeja Mravljak Jegrišnik Abonmajski program Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje za koncertno sezono 2010/2011 Člani Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje so zaradi glasbe in dobre volje združeni že več kot 90 let. Njihova zgodba je s svojo kvaliteto že zdavnaj prerasla okvire kraja, v katerem deluje. Vse več je ljudi, ki prisluhnejo njihovi tankočutno izvedeni glasbi. Že peto leto zapored so za vas pripravili štiri različne koncerte. Zvoki izbranih melodij bodo zazveneli v Domu kulture Velenje, v zaključnem koncertu pa boste lahko prisluhnili zvokom iz podzemlja Muzeja premogovništva Slovenije. Prvi v nizu abonmajskih koncertov bo slavnostni koncert ob otvoritvi 4. Mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov v koncertnem igranju IMC »Slovenija 2010« v izvedbi Policijskega orkestra, ki je tudi uradni protokolarni orkester Republike Slovenije. Sloves in kakovost orkestra sta spodbudila številne slovenske skladatelje, da so zanj napisali skladbe. Novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje je že tradicionalen. Tokrat bo gostil Uroša Periča - belca z glasom črnskega džez pevca-ki je znan po odličnih interpretacijah skladb Raya Charlesa. Ljubitelje jazza bo zagotovo navdušil Greentown jazz band, ki mu boste lahko prisluhnili kot tretjemu v nizu abonmajskih koncertov. Zasedba vrhunskih glasbenikov, ki že desetletja igra tradicionalen jazz, velja za enega najboljših tradicionalnih jazz zasedb v Evropi. Pomladni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje »Zvoki v podzemlju« bo prava glasbena poslastica. Akustično okolje Muzeja premogovništva Slovenije, 180 metrov pod površjem, ponuja pravo podzemno glasbeno pustolovščino. Edinstven ambient in izvedba sijajnih izvirnih skladb sta pravi naslov za nepozaben večer. Gre za vrhunske kulturne dogodke, ki jih ljubitelji dobre glasbe ne smete zamuditi. Vpis abonmajev za koncertno sezono 2010/2011 bo potekal od 27. septembra do 6. oktobra 2010, pri blagajni Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega oziroma po tel (041) 921 816. Vpis je možen od ponedeljka do petka, od 17. do 19. ure. Cena abonmajskega programa znaša 20 eur. Vljudno vabljeni, da jim prisluhnite tudi vi! ČETRTEK, 7. oktober 2010 SLAVNOSTNI KONCERT OB OTVORITVI IMC “SLOVENIJA 2010” ORKFSTFP Ql OVFNQKF POI IPIIF DIRIGENT: PETER KLEINE SCHAARS DOM KULTURE VELENJE SOBOTA, 22. januar 2011 NOVOLETNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA PREMOGOVNIKA VI DIRIGENT: MATJAŽ EMERŠIČ DOM KULTURE VELENJE ČETRTEK, 17. marec 2011 GREENTOWN JAZZ BAND DOM KULTURE VELENJE ČETRTEK, 12. maj 2011 POMLADANSKI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA PREMOGOVNI § j I “Zvoki v podzemlju” v V * l * DIRIGENT: MArTJAŽHEMERŠIČ SkMfnjLi PREMOGOVNIK |rm '■ Predanost ustvarjanju Franc Klanfer slikar iz Velenja, je svoja mladostna leta preživel v Šoštanju v družini, kjer je lahko že zelo zgodaj spoznal čar barv in ustvarjanja z njimi. Kljub temu se v aktivnem delu svojega življenja ni toliko posvečal tej ljubezni, slikati je začel šele po letu 1998. Vendar pa ves čas svojega intenzivnega ustvarjanja zavedno in kontrolirano uporablja svoj likovni jezik. Likovno znanje črpa pri različnih mentorjih. Njegovi ključni slikarski izhodišči sta najprej krajina nato pa arhitektura, njegov realizem in sočasno nastajajoča abstrakcija pa sta pristopa, ki mu omogočata kreativno in spodbujajoče ustvarjanje z realizacijo idej. Za svoja dela je dobil že več nagrad in priznanj ter certifikat. Na razstavi, katere odprtje je bilo 2. septembra v Mestni galeriji Šoštanj se je predstavil s svojimi deli po izboru akademskega slikarja Denisa Senegačnika, ki je o njegovem prepletu med realnim in abstraktnem med drugim dejal: »Klanferjeva realistična dela so znana po motivu, barvah, odtenkih, izbranih detajlih, dovršenosti, zaznani kakovosti in po kompozicijsko izpiljenih zasnovah...Njegova želja po divjanju preko platna z različnimi slikarskimi orodnji je močna in polna neizpetih, neizrečenih, neizpovednih idej. Asociacije zato povzroči žlahtnost in nezavedno prepoznavnost v videnem. Vedno v vsakem delu opazimo predlogo s katero se ne obremenjujemo. Ogledujemo si sliko, kkao je nastala, spoznamo avtorja, poteza je znana, žlahtna, izsek ali celota... Avtor torej spretno kombinira in prenaša izkušnjo realnega do posledice nerealnega, abstraktnega, tu je samosvoj in univerzalen in, ker gledalca spomni na naslikano temo, asociativen.« Franc Klanfer je tudi glasbenik in član Godbe Veteranov Univerze za III. življenjsko obdobje, zato so mu godbeniki pripravili lep uvodni pozdrav, program je popestrila flavtistka Špela Obšteter, razstavo pa je predal namenu župan Občine Šoštanj in poslanec v DZ RS Darko Menih, ki je čestital avtorju za njegove dosežke na področju slikarstva in svoj govor zaključil z mislijo: »Ce vse, kar počnemo,delamo s popolno predanostjo,svoje življenje osmislimo.« Milojka Komprej Likovna razstava Jerice Lebar V prostorih galerije Gorenje Servis v Velenju je Društvo za kulturo Gorenje letos poleti odprlo likovno razstavo Šoštanjčanke Jerice Lebar. Odprtja razstave seje udeležilo presenetljivo veliko število obiskovalcev. V uvodnem kulturnem programu je s skladbo na flavti nastopila slikarkina hčerka Ajda Lebar. Na razstavi si je bilo mogoče ogledati več kot dvajset slikarskih del različnih velikosti v različnih tehnikah; olje in akril na platnu, mešano tehniko in risbe s tušem na papir. Dela so nastajala v obdobju zadnjih petnajstih let z daljšimi prekinitvami, ko si je Lebarjeva ustvarjala družino in se posvetila študiju ob delu. Na razstavi so bili nad avtoričino ustvarjalnostjo zlasti začudeni njeni najbližji sodelavci, ki po tej plati Lebarjeve doslej niso poznali. »Verjamem, da se v vsakem od nas skrivajo talenti in različni svetovi, ki se kdaj pa kdaj prepletejo med seboj. Poznate me kot sodelavko. Tokrat pa se vam predstavljam tudi kot slikarka in avtorica pesmi,« je dejala Jerica Lebar in povedala svojo pesem o regratovi lučki, ki podarjena iz srca, pripomore, da življenje ni pretežko. »Risala sem rada že od nekdaj, vendar se z likovnimi učitelji v šoli nismo vedno strinjali o načinu, kako sem izražala svoje videnje sveta. Vedno sem ustvarjala za sebe in iz sebe, tako kot sem čutila tisti hip. Spomnim se še svoje prve »odrasle« slike, na kateri sem v akvarelu upodobila make na polju. Od takrat je nastalo veliko slik, na razstavi je le del tega, kar sem doslej naredila,« nam je povedala. Dodala je, da je večkrat razmišljala, da bi svoja dela razstavila. Da pa bo prva razstava hkrati tudi že samostojna, ni pričakovala. »Zato gre še posebna zahvala Stanislavi Pangeršič, ki vodi Društvo za kulturo Gorenje, ki me je vzpodbudila k razstavi,« je še dodala. »Večina od razstavljenih slik ima lastnike, le nekaj sem jih prihranila tudi zase,« je povedala Lebarjeva. To je sicer prva razstava likovnih del, vendar se je Lebarjeva s svojimi risbami javnosti predstavila že nekaj let pred tem. Urednik tedanjih Hotenj, literarnega zbornika šaleških literatov Peter Rezman, jo je povabil, da je za Hotenja prispevala nekaj vinjet v tehniki risbe s tušem. V Hotenjih pa je objavljala tudi svoje pesmi. Marija Lebar Dramaturgija mu je pisana na kožo Konec avgusta so na Zavodu za kulturo Šoštanj zaokrožili poletne prireditve z Galerijskim večerov, na katerega so povabili Janeza Žmavca dramatika, dramaturga, knjižničarja in prevajalca. Janez Žmavc je po rodu Šoštanjčan. Mnogi se ga še spominjajo ne glede na to, da je večino življenja preživel razpet med Celjem in Slovenj Gradcem pa tudi Ljubljano. Že v času aktivnega življenjskega obdobja napisal preko 15 dramskih del, se ukvarjal s prevajalstvom in knjižničarstvom in služboval med drugim v Prešernovem gledališču v Kranju in Slovenskem ljudskem gledališču v Celju ter objavljal članke v uglednih literarnih revijah. Tudi v zadnjem obdobju kljub častitljivim osemdesetim letom in še nekaj več, intenzivno piše. Nenazadnje je leta 2005 v sodelovanju z Zavodom za kulturo Šoštanj izdal knjig Otok Walcheren, naslednje leto pa bo pri založbi Cerdonis izdal dve knjigi dramskih del. Najbolj od vsega ga kljub izredno pestremu življenju odlikuje pošten in humoren duh s katerim »okuži« vsakega sogovornika. Na Galerijskem večeru se je sicer dotaknil nekaterih spominov iz svojega življenja, vendar se v življenju kot pravi drži prepričanja, da je preteklost mimo in živi ter dela za ta trenutek in za sedanjost. Za pokušino je prebral nekaj odlomkov iz svojih dramskih del, ki so potrdili znano literarno obliko s katero se gospod Žmavec uveljavlja v dramaturškem prostoru, to je absurdno groteskna in z ironijo zaznamovana gledališka govorica. Dramaturške tekste namerava izdati prihodnje leto pri založbi Cerdonis. Janez Žmavc je med drugim tudi član Društva slovenskih pisateljev in član uredniškega odbora pri slovenjegraških Odsevanjih. Milojka Komprej Bidermajer v Šoštanju Praznik Občine obeležujemo na različne načine. Z namenom popestritve kulturne ponudbe je Zavod za kulturo Šoštanj v goste povabil doc. dr. Jonatana Vinklerja, ki je v Mestni galeriji Šoštanj v petek 17. septembra predaval o bidermajerju v Habsburški monarhiji in na Slovenskem. Odziv je bil pričakovano dober. Poslušalci so z zanimanjem prisluhnili odlično izvedenemu predavanju, podkrepljenim z vrsto diapozitivov in zgodbicam, ki so dodatno oživljale to zanimivo obdobje. Bidermajer, čas ko se je meščanstvo umaknilo v neko lagodno, družinsko življenje z lagodnim uživanjem dobrin materialnih in nematerialnih. Tudi Slovenci v tem času niso zaostajali s pridobivanjem kulturne in politične identitete in tudi gospodarske rasti. Ne nazadnje smo se Slovenci v tem času prvič pokazali na evropskem zemljevidu kot narod, in železnico, ki je koncem petdesetih let 19. stoletja povezala Dunaj s Trstom. Predavanje je trajalo dve šolski uri. a teme ni zmanjkalo, tudi zaradi izredne načitanosti doc. dr. JonatanaVinklerja, ki tudi sicer poučuje na Fakultti za humanistične vede v Koprtu. g. Vinkler je uveljavljen literarni zgodovinar urednik in oblikovalec knjižnih izdaj, Celjan, ki je kljub mladosti, rojen je leta 1975, poleg mnogega drugega dela, izdal tri knjige v zbirki Zbranih del Primoža Trubarja, kjer je tudi glavni urednik. Zadruga sproščeno Zadnjo soboto v avgustu so se na Sv. Križu nad Belimi Vodami na srečanju zbrali številni člani Kmetijske zadruge Šaleška dolina Šoštanj in ostali povabljeni gostje. Vreme sicer ni bilo idealno - precej megleno je bilo - a to dobrega razpoloženja zbranih nikakor ni kvarilo. To je bilo že dvanajsto v vrsti tradicionalnih srečanj članov zadruge, ki ga vsako leto pripravi ena od treh krajevnih enot; šoštanjska, šmarška ali velenjska. Letos so bili na vrsti Šoštanjčani, ki so za svoje goste pripravili program, kjer je vsak našel kaj zase. Uvod v srečanje so bili poskočni takti dobrodošlice, ki jo je pripravila Godba Zarja iz Šoštanja. Sledila je maša, ki jo je daroval tukajšnji dekan Jože Pribožič. Ta je v nagovoru opisal vsakdanje delo kot vrednoto. Delo je tisto, ki je v dolgi zgodovini »naredilo« človeka, ga ločilo od vseh drugih živih bitij. Še posebej in najprej pa je bilo to delo kmeta - poljedelca. Tistega, ki neposredno skrbi za naš vsakdanji kruh. Tudi blaženi škof Slomšek, ki je obiskal Sveti križ in tam posvetil takrat novo cerkev, je veliko govoril o kmečkem delu in ni skrival svojih kmečkih korenin. O tem poklicu je napisal celo več pesmi,« je še dejal dekan Pribožič. Po koncu maše je spregovoril direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivan Drev. Poudaril je, kako pomembno je druženje v današnje času, še posebej za tiste, ki si le redko lahko vzamejo čas in se odtrgajo vsakdanjemu delu na polju ali pri živini. Zahvalil se je vsem, ki so se potrudili, da bo srečanje potekalo, kot se spodobi. Po besedah direktorja Dreva se je tokratnega srečanja, ki gaje pripravila šoštanjska enota, udeležilo okoli 450 članov in gostov, med njimi tudi šoštanjski župan Darko Menih. S prijetno glasbo je srečanje, ki se je nadaljevalo ob obloženih mizah pod šotorom, popestril narodnozabavni ansambel. Marsikdo je ob tej priložnosti čestital direktorju Ivanu Drevu, saj je ta pred kratkim prejel prestižno priznanje Zadružne zveze Slovenije. Zadružna zveza Slovenije podeljuje vsako leto priznanja zadružnikom, zadružnim delavcem in zadrugam za izjemne rezultate in aktivnosti pri razvijanju in utrjevanju kmetijskega in gozdarskega zadružništva. Po Na Univerzi na Primorskem je opravil podoktorski študij s področja starejše slovenske književnosti in bil izvoljen za naziv univerzitetnega docenta za slovensko književnosti, v svojem znanstveno raziskovalnem delu je posegel na mnoga zgodovinska področja, bil Zoisov štipendist in med drugim prejel Prešernovo nagrado Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za leto 1999. Milojka Komprej sklepu upravnega odbora je letos Zadružna zveza Slovenije podelila 19 priznanj za prispevek k razvoju zadružništva in eno priznanje za trajen doprinos k razvoju zadružništva. Priznanja so prejele tudi štiri zadruge in Kmečka zveza iz Trsta ob njihovih jubilejih. Podelitev priznanj je potekala na Dan slovenskih zadružnikov, 25. avgusta 2010 v okviru 48. mednarodnega kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni. Marija Lebar Ob občinskem prazniku čestitamo občankam in občanom NIVIG Podjetje za nizke gradnje in komunali infrastrukturo ter druge storitve d.o.o Občankam in občanom občine Šoštanj iskreno čestitamo ob občinskem prazniku! Naj bo vaše mesto vedno mesto svetlobe! Razvojna konferenca lesarjev Slovenije V začetku septembra so v Nazarjah pripravili 3. Razvojno konferenco slovenskega lesarstva. Panoga, ki je močno vezana na gradbeništvo, nikakor ni v zavidljivem položaju. Konferenco so organizirale Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, občina Nazarje in Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija. Udeležence je pozdravil nazarski župan Ivan Purnat. Med govorniki je bila tudi ministrica za gospodarstvo mag. Darja Radič. Dr. Franc Pohleven, vodja Slovenske gozdno-lesne tehnološke platforme je govoril o pomenu predelave in uporabe lesa za prihodnost. V svojem izvajanju je poudaril ekološko vlogo gozda in lesa, zlasti z ozirom na nizkoogljično proizvodnjo. Če bi v Sloveniji les v industriji in v gradbeništvu uporabljali v največji možni meri, bi lahko tako imenovane emisijske kupone celo prodajali, ne pa kupovali, kar stane državo in posledično vse prebivalce. Model uspešnega povezovanja lesarske panoge v Avstriji je predstavil Klemen Klemenak iz Štajerske lesne mreže. Po njihovih izkušnjah je pomembno mreženje skozi vso proizvodno verigo. Poseben poudarek dajejo malim in srednje velikim podjetjem, ki jim nudijo tudi svetovanje, marketinške storitve, skrbijo pa še za dodatno izobraževanje zainteresiranih. Ministrica Radičeva je rekla, da je od besed končno treba preiti k dejanjem. Slovenskemu lesu je treba dodati čim višjo dodano vrednost doma in ne izvažati hlodovine. Dobra možnost za preboj iz krize je po njenem mnenju za slovenske lesarje razpis za razvoj gospodarskih središče, kjer je lesarstvo ena od panog s posebnim poudarkom. Za to področje je v razpisu namenjenih 180 milijonov evrov, vendar se lahko prijavijo le povezani lesarski subjekti. »Mislim, da je škoda, da v Sloveniji ne znamo izkoristiti edine surovine, ki je imamo v izobilju - to je les. Lesnopredelovalna industrija je bila včasih naš ponos. Žal je v zadnjih desetletjih doživela slabo obdobje, vendar mislim, da je to panoga, ki ima potencial. Čas je, da vlada, podjetja in druge institucije stopimo skupaj in poiščemo novo pot za lesnopredelovalno industrijo. Z malo dobre volje na vseh straneh bomo na tem področju dosegli preboj,« je izjavila Radičeva. Po mnenju nekaterih razpravljavcev je usmeritev omenjenega javnega razpisa nekoliko vprašljiva, saj po njihovem premalo upošteva potrebe malih in srednje velikih podjetij. Prav ta pa so tista, ki so najbolj prepuščena samim sebi. Vsaka panoga, pa tudi lesnopredelovalna, mora slediti novim spoznanjem in trendom v oblikovanju. Če hočejo biti lesarji konkurenčni, morajo vlagati v razvoj in inovacije, ravno tega pa pri nas ni. Branko Meh, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Velenje, tudi sam se ukvarja z mizarstvom, je povedal, da je kar precej težav zaradi odhajanja surovine izven naših meja. Ta naš les nato kot polizdelke oziroma izdelke uvažamo. Zaradi tega so v težavah mala podjetja oziroma žage, ki surovine enostavno ne dobijo. Po njegovem mora ukrepati vlada, pa tudi sami lesarji, predvsem na razvoju, da dajo na tržišče nove, inovativne izdelke s čim višjo dodano vrednostjo. Dr. Cvetka Tinauer, predsednica upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice je predlagala, da se organizira projektna skupina, ki bo poiskala možnosti povezovanja lesarjev, ki jih je na našem območju veliko in gotovo imajo perspektivo v bodočnosti trajnostnega razvoja in uspešnega gospodarjenja. Marija Lebar Novi rekord v Premogovniku Velenje Na odkopu -50/b jame Pesje, ki je pričel delovati 5. novembra lani, so 24. septembra ponoči v Premogovniku Velenje dosegli rekordno proizvodnjo v celotni zgodovini pridobivanja premoga, doseženo na le enem odkopu, primerljivo v evropskem in tudi svetovnem merilu. Ob drugi uri zjutraj so namreč presegli mejo 2 milijonov ton (2 mio 8.670 ton). Na tem odkopu, katerega dolžina je 168,5 metra, povprečna višina odkopa pa nekaj več kot 18 metrov, so doslej obratovali 204 delovne dni. Dnevni napredek odkopa je znašal nekaj manj kot 3 metre, produktivnost odkopne fronte 58,4 tone na meter dnevno, odkopni učinek pa dnevno skoraj 166 ton na dnino. V povprečju je bilo dnevno odkopanih nekaj manj kot 10.000 ton premoga. Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je ob tem izjemnem dosežku povedal: »Nov doseženi rekord v zgodovini Premogovnika Velenje je dokaz dobre tehnološke opremljenosti našega podjetja, saj ta z vrhunsko elektro-strojno opremo dosega izjemne in rekordne rezultate ter je plod lastnega inženirskega znanja, ter kaže na strokovno usposobljenost naših zaposlenih, ki delajo na omenjenem odkopu oz. skrbijo za njegovo delovanje.« Več informacij: Tadeja Mravljak Jegrišnik Zapisani (v) glasbi Slovenski express Ta mesec v rubriki Zapisani glasbi predstavljamo Slovenski express, mladi, pa vendar ne več tako mladi ansambel v smislu delovanja. Nastopajo že 13 let, vendar se je zasedba vmes tudi spremenila. Pogovarjala sem se z vodjo skupine Janijem Kortnikom. Kako dolgo deluje skupina, kje je sedež, kdo so člani skupine? Slovenski express sestavljamo: Boštjan Dermol, Slavko Bojnec, Franci Falant in Jani Kortnik, kot občasni član pa se nam pridruži tudi Jan Osojnik. Skupina se od same ustanovitve predstavlja kot šoštanjska skupina, prvič pa smo nastopili leta 1997 v zasedbi Robert Goter, Darko Obretan in moja malenkost, Jani Kortnik. Od kod ideja za ime ansambla? Spomnim se, da smo takrat rabili ime, ki ga ne bi bilo potrebno spreminjati za nastope v tujini. Med vsemi predlogi se nam je zdel Slovenski express še najprimernejši in pri tem je ostalo. Kako ste se zbrali, kje ste se našli? Mislim, da so se ta poznanstva zgodila sama od sebe, saj smo se nekateri srečevali že v glasbeni šoli, kasneje na nastopih ... Nazadnje se nam je leta 2006 pridružil Boštjan, ko je zamenjal dotedanjega člana Dejana Zormana. Koliko lastnih skladb imate? Leta 2003 je izšla zgoščenka Bolj na izi, na kateri je kar nekaj skladb, ki se vrtijo na radijskih postajah. S skladbo Ljubezni vlak smo se kot mesečni zmagovalci predstavili v oddaji Orion, z Vražjim usnjem smo se leta 2002 predstavili na navijaški zgoščenki Nogometne zveze Slovenije. Po domače smo zagodli na Graški Gori leta 2000 in za skladbo Gobica prejeli zlatega pastirčka. Za skladbi Ljubezni vlak in Štajerci sta posneta videospota, ki si ju lahko bralci ogledajo na svetovnem spletu ali na naši spletni strani www.slovenskiexpress.com. Veliko pa je že posnetih in še neobjavljenih skladb, za katere njihov čas zagotovo še prihaja. Kdo piše besedila, glasbo? Večino tega opravimo sami, eden več, drugi manj, vsi pa sodelujemo pri aranžiranju in tako vsak izmed nas doda svoj del celoti, ki jo je slišati na koncu. Minutka slavila v Cerkvenjaku V Sloveniji je kar nekaj narodnozabavnih festivalov s tradicijo. V petek, 10. septembra, je v Cerkvenjaku potekal že 23. festival narodnozabavne glasbe pod naslovom Slovenskogoriški klopotec. Organizira ga Kulturno društvo Cerkvenjak. Predstavilo seje 13 ansamblov s po dvema skladbama. Na festivalu je sodeloval tudi ansambel MINUTKA, ki je domov odnesel 3. nagrado strokovne komisije za pesem Samotni so večeri, ki je nastala pod peresom Majde Rebernik in Igorja Podpečana, kije poskrbel za glasbo. Majda Rebernik je prejela tudi nagrado za najboljše besedilo pesmi Kje vse nastopatekot ansambel? Pogosto vas je videti na maturantskih plesih. Kaj vse izvajate? Zaradi resnične pestrosti programa smo vabljeni na različne prireditve po vsej Sloveniji. Skladbe, ki jih izvajamo, so različnih zvrsti in ritmov. Na svoj račun boste prišli tako ljubitelji klasične plesne glasbe, narodnozabavne glasbe, slovenske popevke, svetovnih rock uspešnic, jugo rocka, dalmatinske glasbe ... Poleg same glasbe poskrbimo za smeh, bodisi kot imitatorji slovenskih in tujih izvajalcev, v kratkih igranih skečih, bodisi kot dalmatinska klapa ... Veliko nastopov opravimo v povsem akustični izvedbi, kar v poplavi elektronike v glasbi prinaša povsem novo dimenzijo. S čim se člani ansambla še ukvarjate, medtem ko niste na odru? Boštjan in Franci sta poleg službenih obveznosti navdušena motorista. Je pa čas, ki nam ostaja, tako ali drugače povezan z glasbo. Boštjana lahko srečate kot napovedovalca oziroma voditelja različnih prireditev in koncertov, medtem ko ostali trije prenašamo znanje na mlajše rodove. S Slavkom poučujeva v okviru Glasbene delavnice Janez Kortnik, kjer s še nekaj sodelavci učimo mlade kitariste, citrarje, pevce, bobnarje, basiste... Ali nastopate tudi v tujini? Vas vleče v tujino? Vsako leto se najde kakšen nastop v tujini. Letos nas to še čaka, saj v oktobru dvakrat gostujemo na Hrvaškem. Vsak nastop izven naših meja je dobrodošel, zahteva pa veliko časa za organizacijo in pot, predvsem za tiste nastope, ki niso v EU. Eden takšnih, ki se nam je najbolj vtisnil v spomin, je zagotovo nastop na Karnevalu v Budvi pred dvema letoma. Kakšni so načrti za prihodnost? Predvsem s pozitivnimi in energičnimi nastopi prinašati dobro voljo med ljudi. Mnogo uspeha na glasbeni poti jim želim tudi sama. Melita Hudej ZADRGA j .Foto: Mafjaž^JaBibriško àiffeisen Banka cTd., Zagrebška cesta 76, 2000 Mariboi Plačilo vseh položnic brez provizije! PAKETNI RAČUN •vse ugodnosti TRR ^ Moja banka , Zaposleni družbe Esotech vam čestitamo ob prazniku Občine Šoštanj! (((• 080 10 08) www.raiffeisen.si ESOTECH www.esotech.si Iz/beremo Kot žaba na autocesti Ob naslovu nove Milojkine knjige sem se spomnil naslova neke druge knjige, ki je mišljen kot eden boljših življenjskih nasvetov. Požri živo žabo. V bistvu gre za zgoščeno misel o temu, da je tistega dne, ko vemo, da bomo morali požreti živo žabo, to najbolje storiti zjutraj. Na tešče. Hujšega se nam potem tisti dan ni treba (več) bati... To sem vam povedal zato, ker bi takšna iskriva hudomušnost prav lahko prišla izpod peresa Milojke B. Komprej, saj je humor sladka jagoda na njenih zgodbah. Misel/naslov: Kot žaba na avtocesti, pa žabam seveda ne ponuja nič boljše usode, kot požiranje, le da so žabe na avtocesti v pričujoči knjigi kar se da plastična, da ne rečemo sploščena primerjava (do usnjatosti) za življenje žensk, ki se vrtijo v večnem ženskem krogu od žene, matere, kuharice, perice, kajpak z likalnikom v eni in penkalom v drugi roki, kadar je govora o zgodbah v drugi Milojkini knjigi. Že v njenem prvencu izpred štirih let je obilo, nekateri rečejo ženskega pisanja. Jaz delitev na žensko in moško pisanje (in branje) odločno odklanjam, je pa nedvomno res, da Milojka piše o ženskah. Prvoosebna pripoved seveda ves čas namiguje na avtobiografske poteze, a je to silno gibljiva tarča in ni, da bi se ujeli na takšne pasti, saj Milojkina ženska ni ena sama in je trdno usidrana v svet, kot v pajčevino, ki jo oklepa in hkrati zaljša kot čipka, to pa je naš svet, ki ga tako mimogrede na drugi strani podobe njene ženske prav z lahkoto prepoznamo. Še več, kaj hitro v njemu prepoznavamo sami sebe in zaprmej... včasih bi nas moralo biti kar sram. Knjigo je s kratko oznako pospremila tudi Barbara Korun, ki pravi: »Zbirka kratkih zgodb Kot žaba na avtocesti Milojke B. Komprej je nepogrešljiva, zabavna in poučna kot stara pratika - ni je težave v življenju sodobne ženske, ki je Komprejeva ne bi predstavila povsem samosvoje, duhovito in napeto, zabeljeno z obilico humorja, ki pod smehom skriva marsikatero resnico in bodico. Je kot prašek proti glavobolu: preberite in se nasmejite. Prepričajte se, da iz nič sicer še zmeraj ni nič, iz zgodbe pod spretnim peresom pa nekaj nastane!« Pri založbi Ved, ki je knjigo izdala in jo na naslovu VED@svarun.org lahko naročite za slabih 30 € (in vam denarja gotovo ne bo žal... jamčim!), pa je uredniško nekaj časa skrbel zanjo Matej Krajnc, ki je o njej zapisal: »Vsakdanjost je zvita reč: ko že misliš, da jo obvladaš, se ti izmuzne in se znajdeš spet na začetku. Ni ga, ki bi jo res obvladal, pa jo vendar vsi poskušamo obvladovati, tako ali drugače. Nekateri se ji na koncu vdajo, drugi jo spet prenesejo v literarno izkušnjo. Vsakdanjost v literarni izkušnji je v najboljši izdaji pravzaprav mimezis, ne tako tuja, kot se sliši, pa vendar. Mimezis lahko deluje na različnih ravneh, bodisi kot dobesedno prestavljanje izkušnje in opazovanja, bodisi kot nadgradnja - takrat lahko govorimo o literarnem delu, ki posnema. Vsakdanjost, če že govorimo o njej. Dandanes je kritika sicer bolj naklonjena sfilozoflranim tekstom kot pa »zgodbi«; pisatelj se mora nekaj »iti«, pa je cenjen. Eksperiment je že nuja, a zanj ni več sredstev: samo da je. Potemtakem se večkrat srečamo s svojevrstnim larpurlartizmom ali pa z drugo skrajnostjo: šablonizacijo. V takem literarnem prostoru je mimezis z vsakdanjostjo pod roko dobrodošla osvežitev. In kaj naj pomeni osvežitev v nekako »običajnih« zgodbah o obiskih, prijateljicah, premišljevanju o želji po ustvarjanju, ki jo »omejujejo« družbene norme skrbeti za družino in dom ...če si ženska, seveda? In v zgodbah Milojke Komprej ženska enostavno si. Lahko sanjariš, ampak to ti nič kaj ne pomaga. Kaj storiš? Poskušaš krasti proste trenutke in upesnjevati svojo izkušnjo in željo, ihto, slo po pisanju. Če bi Milojka Komprej to počela po »tofovsko«, na prvo žogo, bi dobili še eno zbirko poduhovičenih zgodb gospa v najboljših letih, ki tarnajo nad svojo usodo. Vendar pa njene zgodbe rešuje občutek za samoironijo in tako se zlahka postavi »nadse«. Milojka Komprej torej ni »večerniška« pisateljica, pač pa ji gre za nekaj več: ne za vsako ceno zabavati, ampak tudi dati v premislek. Komprejeva upesnjuje vsakdanjost. Osveži jo s tem, da jo samoironizira in tako na videz običajne zgodbe matere, soproge in navsezadnje tudi gospodinje, ki jo tlači pisateljska nuja, dobijo nekakšen samobodičast izraz. Milojka Komprej ne resignira, čeprav se zaveda svojih omejitev. Njene zgodbe niso suhoparen dolgčas vedno istih opravil, obiskov in dogodkov, pač pa vsakdanjost v njenih zgodbah sama sebi kaže zrcalo. In vsakdanjosti ni vedno všeč, kar vidi. No prav, večinoma ji ni všeč, kar vidi. A ne obupa, ampak se posmehne. Čas namreč dela v njeno korist. Še opomnik: pripoved Milojke Komprej ne potrebuje mojstrskih akademskih besednih artikulacij. Postavi se pred ogledalo in si pusti narekovati.« Na koncu upanje nam ostaja tudi upanje, da se bo knjiga hitro znašla na policah velenjske knjižnice in tako seveda tudi v Šoštanju. Milojki ob čestitkah še vabilo za pisanje novih knjig..., saj so že in še bodo mnogim polepšale življenje. Peter Rezmnn Pascal li/lercier: Nočni vlak v Lizbono Tokrat sem prebrala roman za „potnike" z naslovom: Nočni vlak v Lizbono. Avtor dela je Peter Rieri, ki pa objavlja pod psevdonimom Pascal Mercier. Po več objavljenih romanih je Bieriju s tem romanom tudi uspel preboj na lestvice knjižnih uspešnic. Leta 1944 v Bernu rojenemu filozofu in pisatelju se je v tem delu posrečilo svoje filozofske nazore osvobodtiti prisiljene znanstvene latovščine, jih stopiti z jezikovno virtuoznostjo in celo napetostjo kriminalnega romana. Kako je mogoče popularizirati filozofijo, ne da bi jo banalizirali, je Bieri dokazal že v svojem leta 2001 objavljenem delu Orodja svobode, tokrat pa v knjigi znotraj knjige svoje nazore uspešno prišepetava izmišljnemu portugalskemu pisatelju Amadeu di Pradu. Junak ali raje kar antijunak Bierijeve zgodbe je okosteneli bernski učitelj latinščine Raimund Gregorius, ki nekega deževnega februarskega dne na svoji običajni poti v službo na mostu sreča skrivnostno črnolasko, za katero se zdi, da se oče pognati v globino. Ko jo povpraša po njeni materinščini, v odgovor zasliši „portugues". Ta sicer preprosta, a tako skrovnostno zveneča beseda, pahne v življenje moža, ki bi svoje dni najraje prebil za debelimi zidovi kakšne tihe samostanske knjižnice in okušal življenje besede davno umrlih jezikov. Zoper svojo navado sredi ure latinščine vstane, se obleče in odide. Zmeden zaradi nenadnega pobega se zateče, kot že tolikokrat, h knjigam. Tokrat v špansko knjigarnico , kjer mu v roko zaide knjiga Portugalca Amadea Inacia de Almeida Prada, va kateri piše: Če je tako, da lahko izžiivmo le majhen del tega, kar je v nas - kaj se zgodi s preostalim? In to odloči: Gregorius se po noči, ki jo prebije s portugalsko slovnico in slovarjem zanj dotlej nepoznanega jezika, usede na vlak in odpotuje proti Lizboni. V prtljagi ima Pradovo knjigo, ki poskuša ubesediti vso množico nemih izkustev človeškega življenja: izkustva samote, končnosti in smrti, prijateljstev, ljubezni in lojalnosti. Kar prebere, Raimunda Gregoriusa ne izpusti več, in zato neutrudno poskuša razumeti, kako je bilo biti Amadeu de Prado. Gregorius svoj pobeg iz dotedanjega življenja opravičuje in osmišlja z iskanjem avtorja skrivnostne knjižice, v kateri so odgovori na vprašanja, ki so ga od nekdaj zaposlovala, le da se tega do zdaj ni nikoli zavedel. Pot do Prada neogibno vodi skozi zgodbe in v zgodbe ljudi, ki so ga poznali, in prav vse od njih so usodno, če že ne tragično, povezane z leti, ko je Portugalske ječala v primežu diktature Antonia de Oliviera Salazarja. Kadar je diktatura dejstvo, je revolucija dolžnost, je bilo zapisano na nagrobniku Pradovih, to pa je bilo zalo daleč od Gregoriusovega dojemanja posameznika znotraj zgodovine. Toda kaj pravzaprav pomeni spoznati drugega človeka, razumeti drugo življenje? Kaj to pomeni za spoznanje samega sebe? In ali je sploh mogoče pobegniti iz življenja, ki smo ga vajeni? Pričujoči roman je mnogoglasna epopeja o potovanju ne le po Evropi, temveč tudi po našem razmišljanju in čutenju. Je knjiga, katere čutna intenzivnost prevzema enako, kot njena miselna globina. Priporočam, da knjigo prebirate v bližini kakšne želežniške postaje...če vas ravno zamika. Kot nepričakovani poslednji zaupnik vpija zgodbo Amadeove osemdesetletne sestre Adriane, ki je bratovo modro ordinacijo spremenila v muzej trenutka, ko se je na Rui Augusti zgrudil in umrl; življenjskega prijatelja iz licejskih dni Jorgeja Kellyja, čigar kmečka betica je prizemljevala Amadeov brezmejni duh; tovariša iz odporniškega gibanja in salazarjevega mučenca Joaa Eca; usodne ženske Estefanie Espinhose, katere neverjetni spomin je bila beležnica odporniških akcij; Marie Joao, Pradove velike netelesne ljubezni; ter preko pisem celo lik njegovega sodniškega očeta in blage diktatorske mame... Vsaka nova zgodba o Pradu je pomnožitev njegovih podob. In tudi Gregorius se začne spraševati: Je on sam ta, za kogar se ima, ali ta, za kakršnega ga imajo drugi? Mlaja Rezman Huremovič Gregorius se po petih zimskih tednih v Lizboni vrne domov. Prebral je Pradovo knjigo. Kako bo v zadnjem stavku? Zadnjega stavka se je vedno bal in od sredine knjige ga je vedno znova mučila misel, da bo zadnji stavek neogibno prišel. Toda takrat bo z zadnjim stavkom še veliko težje kot sicer. Bo, kot bi se pretrgala nevidna nit, ki ga je dotlej povezovala s špansko knjigarno na Hirschengrabnu. Nato bo prispel v Lizbono. V Lizbono na Portugalskem. In zdaj, ko je prispel, se lahko vrne domov. KMETIJSKAjZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA* z.o.o. soČNA JABOlka SADJARSTVA TURN KUPIŠ DVA DOBIŠ TfUf (^eófàfamO' %ct/ i/ __ \/ Čestitamo ob prazniku občine Šoštanj TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ Nekatera doživetja so nepozabna. Izkoristite ugodne pogoje NLB Stanovanjskih kreditov z nespremenljivo, spremenljivo ali kombinirano obrestno mero. Pri NLB Stanovanjskem kreditu s kombinirano obrestno mero je prvih 5 let obrestna mera nespremenljiva, kar pomeni, da je v tem času nespremenljiva vaša mesečna obveznost. Preostalo odplačilno dobo pa je obrestna mera spremenljiva. Tako boste prvih 5 let lažje načrtovali mesečne izdatke. Tak kredit vam omogoča tudi odlog začetka odplačevanja do 12 mesecev. NLB® Dogodki ln ljudje šola, druženje s prijatelji in izboljšanje družbenega položaja, kar pa v prostovoljstvu ne vidi vsak. Vseeno pa smo med glavnim odmorom na šolah ŠCV imeli velik obisk, saj so mladi odhajali na malico in smo se v tem času lahko predstavili. Verjetno bi pripomoglo, če bi bili na kakšni drugi lokaciji, a vendar si upam trditi, da smo glede na razmere in slabo vreme, ki nas je v petek doletelo, naredili največ, kar smo pač lahko, in smo z izpeljavo projekta zadovoljni.« Za pripravo takšnega projekta je potrebno kar precej časa in tudi uigrana ter številčna ekipa, ki tesno sodeluje in si medsebojno pomaga. Že pred izvedbo samega projekta je potrebno pomisliti na številne reči. »Vseeno pa še vedno obstajajo malenkosti, ki ti lahko uidejo izpod nadzora, če nanje nisi posebej pozoren, da ne govorim o tem, da priprave na takšen projekt potekajo vsaj že dva meseca (če ne več) pred samo izvedbo projekta. Na sam dan projekta si napet kot struna v pričakovanju nepričakovanega. Organizatorji projekta smo mladi, smo študentje, smo prostovoljci. Za našimi projekti se skriva ogromno dela, odrekanja, predanega časa in izgubljenih živcev. Naši projekti so za nas pomembni, saj se zavedamo, da si z njimi gradimo mrežo poznanstev in prijateljstev, ki nam lahko kasneje v prihodnosti tudi koristijo, morda celo pripomorejo, da bodo naslednji projekti lažji. Poudariti pa je treba tudi, da vse to počnemo, ker imamo radi naše mesto in našo dolino ter želimo pripomoči k njunemu napredovanju in razvoju. Prostovoljci smo večkrat potisnjeni ob stran, v senco pomembnejših ljudi, a naše delo ni nič manj pomembno, vendar se tega zavedajo le redki. S skupnimi močmi nam bo mogoče uspelo prostovoljstvo še trdneje zasidrati v srca ljudi; če nam danes uspe pri eni osebi, je to za nas že polovična zmaga,« je še dodala Tanja Glavnik, vodja projekta »KK7TK! - vsem enako!« in članica Počitniškega društva Kažipot. Nastja Stropnik Naveršnik »Kk? Tk! - vsem enako!« V petek, 3. septembra 2010, se je v parku pred Gimnazijo Velenje odvijal projekt »Kk? Tk! - vsem enako!« Gre za projekt velenjskih mladinskih organizacij, ki ga je letos že drugič zapored koordiniralo Počitniško društvo Kažipot (PDK). Vse večje mladih, ki bi svoj prosti čas radi aktivno preživeli, a ne vedo, kako se tega pravzaprav lotiti, na koga se obrniti. Ravno v ta namen se je Počitniško društvo Kažipot ponovno odločilo, da bodo ponudili priložnost mladinskim organizacijam, da se predstavijo mladim. Glavni namen projekta je bil ravno ta - seznaniti mlade z različnimi mladinskimi organizacijami, ki se odvijajo v Šaleški dolini. Vsaka organizacija je skušala mlade navdušiti s svojimi dejavnostmi in jih povabiti medse. Društva so se predstavila na zanimiv in nekoliko drugačen način, ne le zgolj z deljenjem letakov in prijavnic. Med 9.00 in 14.00 so park pred Gimnazijo Velenje zapolnile stojnice z več kot 15 društvi, ki delujejo v Velenju in bližnji okolici. Predstavili so se Mladinski center Velenje, Šaleški študentski klub Velenje, Šaleško folklorno društvo Koleda, Počitniško društvo Kažipot, Društvo bolnikov z osteoporozo Šaleške doline, Hokejski klub Velenje, Športno društvo XSPORTS, Društvo za boj proti raku Velenje, Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, Društvo velenjski raziskovalni studio (Venera) in številni drugi. Predstavitev organizacij je potekalo do 14. ure, zvečer pa seje druženje nadaljevalo v prostorih Mladinskega centra Velenje, kjer je nastopila skupina Up'n'downs, zatem pa se je ogreto občinstvo zabavalo naprej ob zvokih raperja Roka Trkaja. Tanja Glavnik, vodja projekta »Kk?Tki-vsem enako!« je namen projekta komentirala takole: » Ugotavlja se, da današnja mladina ne ve, kaj bi počela v svojem prostem času. S predstavitvijo organizacij (za katere morda večina sploh še ni slišala) pa lahko te organizacije spoznajo in svoj čas učinkovito ter delovno zapolnijo. Hkrati pa ne smemo pozabiti, da takšni projekti združujejo prostovoljne organizacije, tako v iskanju članov kot tudi pri večji prepoznavnosti. Več ljudi poznaš - več veljaš postaja še kako trdno dejstvo v svetu, ki hiti k trdosrčnemu kapitalizmu.« Z udeležbo obiskovalcev so organizatorji v glavnem zadovoljni. »Udeležba mladih bi lahko bila večja, a treba je biti realen. Mlade večinoma nezanima, kaj bi počeli zase ali za druge, v tem trenutku so jim najpomembnejši DeSUS Šoštanj čestita občanom / -"n Občine Šoštanj ob praznovanju in želi [DeSUS dobrega medsebojnega sodelovanja. v ' Vrtec Največ otrok v Vrtcu Šoštanj doslej Občina Šoštanj se iz leta v leto sooča s povečanim vpisom v vrtec. S 1. septembrom 2010 je v Vrtec Šoštanj tako vključenih največ otrok doslej - 352 otrok je razporejenih v 21 oddelkov, in sicer 15 v mestu Šoštanj (na štirih lokacijah: Lučka, Brina, Barbka in Biba), 4 v Topolšici in 2 v Gaberkah. V času poletnih počitnic je tako občina z izjemno dobrim sodelovanjem vrtca in ob izdatni pomoči Termoelektrarne Šoštanj pristopila k zagotavljanju prostorov za dodatne oddelke. En dodaten oddelek smo po dogovoru z Osnovno šolo Šoštanj zagotovili v Topolšici, kjer so sedaj štirje oddelki vrtca, tri dodatne oddelke pa smo uredili v Šoštanju. S sanacijo kuhinje bivše OŠ Bibe Rocka so tri skupine vrtca dobile izredno lepe nove prostore. Še v juliju je marsikdo skeptično pogledoval na gradbišče, 1. septembra pa je bilo vse nared za vselitev malčkov. Občina Šoštanj je za te tri oddelek namenila dobrih 55 tisoč evrov, in sicer za sanacijo strehe, nova okna, vrata, knauf stene, keramične ploščice. Predvsem z delom so pomagali v Termoelektrarni Šoštanj. Objekt ima tudi pobarvano fasado, 91 igrivih krogov na rumeni podlagi vsakemu obiskovalcu pove, da imajo v tem objektu svoj prostor najmlajši. Vrtec Šoštanj je kupil pohištvo in vso potrebno didaktiko, tako da je strokovne delavke in otroke pričakalo čisto vse, kar potrebujejo za nemoteno delo. Mnogi, ki se spominjajo objekta kot kuhinje oziramo jedilnice še iz svojih šolskih časov, kar težko verjamejo, kaj se da v tako kratkem času urediti. V septembru bomo uredili še okolico. Stopnice so že popravljene, uredili V tej enoti imajo namreč prostor najmlajši - 39 otrok, rojenih leta 2009. Na prvi šolski dan je vseh 21 oddelkov Vrtca Šoštanj, kot že v preteklih letih, v spremstvu sodelavcev in ravnateljice vrtca Milene Brusnjak obiskal župan Občine Šoštanj in poslanec v Državnem zboru Darko Menih. Mnogi otroci so mu brez strahu ponujali igrače, podali roko, nekateri pa so bolj od daleč opazovali visok obisk. Čeprav je bil za mnoge to sploh prvi dan v vrtcu, za nekatere pa prvi po počitnicah, je bila večina otrok dobro razpoloženih. Otvoritev prenovljene enote Biba ob stari Biba Roeckovi šoli je bila 16. septembra in nato še predstavitev idejnega projekta za nov vrtec v vili Mayer. Tjaša Rehar Uvajalno obdobje v novi enoti Biba Prišel je mesec september, čas, ko smo v Šoštanju na široko odprli vrata nove enote Biba Vrtca Šoštanj. V lepo urejeni in barvno zelo privlačni stavbi na Kajuhovi cesti 8 so se odprli trije oddelki za najmlajše, starostnega obdobja 1-3 let. Z obiskom enote v prvem septembrskem tednu pa so nas po posameznih skupinah počastili ravnateljica Vrtca Šoštanj mag. Milena Brusnjak, župan Občine Šoštanj Darko Menih ter gospa Vrabič in gospa Rehar. Našo enoto sicer obiskuje 39 otrok, za katere strokovno skrbimo tri diplomirane vzgojiteljice in tri pomočnice vzgojiteljic. Izjemnega pomena pa je tudi dejstvo, da vrtec v mesecu septembru skupaj z malčki obiskujejo tudi starši. Vzgoja v vrtcu je namreč lahko uspešna samo takrat, če nadgrajuje tisto, kar so začeli starši v družini. Pomembno je, da družina in vrtec tesno sodelujeta zaradi zadovoljevanja otrokovih potreb. To pa je mogoče uresničiti le z dobro medsebojno komunikacijo in taje pogoj za optimalen razvoj otroka. Biba leze brez oddiha, bija, bija, blja, biba leze in sopiha, bija, bija, bija. Pri prvem vključevanju otrok v vrtec je tako vsem v veliko pomoč postopno uvajanje. Starši so si za uvajanje svojega otroka v vrtec namenili kar največ razpoložljivega časa. Bivanje v novem okolju je za vsakega otroka velika sprememba, zato je toliko bolj pomemben proces navajanja na nove prostore in postopno navezovanje na vzgojiteljico v prisotnosti staršev. Seveda pa smo strokovne delavke v uvajalnem obdobju zelo osredotočene na posredovanje in pridobivanje informacij o vsakem otroku. Velikega pomena je dejstvo, da prisluhnemo željam staršev. Z dosledno seznanitvijo o navadah in potrebah otrok lahko pomembno pripomoremo k zmanjšanju prilagoditvenih težav. Za premagovanje otroškega strahu ob ločevanju od bližnjih, tesnobo staršev, jok in solze pa se trudimo vzgojiteljice z ljubečim in toplim pristopom. V šolskem letu 2010/2011 bomo dali zelo velik poudarek na aktivno vključevanje in sodelovanje staršev z vrtcem. Tekom leta bomo pripravili kar nekaj skupnih druženj. Lepo pa smo pričeli sodelovati že v uvajalnem obdobju, med drugim smo malčke popeljali tudi na kratek sprehod z vozički in v male srčke skupaj priklicali prvo spontano navdušenje. Simona Slavinec, vzgojiteljica Vrtec Šoštanj Biba je do vrat prišla. Trk, trk, trk, je kdo doma? (M. Voglar) ■ Foto 2 Foto: Dijana Hasanbegovič, vzgojiteljica Vrtec Šoštanj Vrtec Prvič v vrtec Velika rumena hiša, v njej pa polno otrok, igrač, vzgojiteljic in staršev. O, tu pa je kar prijetno. Nekaj dni uvajanja skupaj s starši, potem samostojno v vrtcu. Malo solzic in pogosta vprašanja: »Kje je moja mami, kdaj pride?« Tolaženje, pestovanje, petje, igra in prigovarjanje: »Prav kmalu, že pri malici ali pri kosilu. Pridi, bova skupaj pogledala tole knjigo, popestovala dojenčka, mu zapela pesmico, se igrala bibo leze ali prve kapljice ...« In takoj nekaj drobnih nasmehov, (foto) Vrtec Šoštanj, enota Urška Topolšica Vzgojiteljica Štefka Kompan Prvi september je tu! Prišel je prvi september, ki smo ga vsi nestrpno pričakovali. V enoti Brina so štirje oddelki. V dveh oddelkih so otroci, stari 5-6 let, ki so že lansko leto obiskovali ta vrtec, v drugih dveh oddelkih pa so otroci, stari 4-5 let, ki pa so prvič prestopili prag te enote. Zanimalo nas je, kaj je otrokom všeč in zakaj so radi v vrtcu. Dobili smo nekaj zanimivih odgovorov. Rad-a sem v Brini, ker: • imam tukaj veliko prijateljev, • imamo boljše igrače, • se imamo lepo, • lahko gremo na novo igrišče (Tresimirjev park), • lahko gledamo knjigo o dinozavrih. Strokom delavke enote Brina Varno že tretje leto zapored V Premogovniku Velenje smo že tretje leto zapored izvedli akcijo, v kateri smo vsem prvošolčkom osnovnih šol na območju Šaleške doline podarili rumeno majičko, na kateri sta natisnjena maskota Premogovnika »Ligi« in napis »Vozniki, pazite name!« V okviru akcije je majičke prejelo 447 otrok, ki so v šolskem letu 2010/2011 prvič prestopili šolski prag v Mestni občini Velenje ter občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki. Na Osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju so ob tej priložnosti v četrtek, 16. septembra 2010, učenci in kolektiv šole pripravili krajši kulturni program. V imenu šole je učence nagovoril ravnatelj Zdenko Gorišek, v imenu Premogovnika Velenje pa jih je pozdravil vodja Izobraževalnega centra Boris Potrč. Dejal je, da »na Premogovniku Velenje ne skrbimo samo za varnost naših rudarjev, ampak smo tesno povezani tudi z lokalno skupnostjo, zato smo se tudi letos odločili obdariti vse prvošolčke v Šaleški dolini. Upam, da boste s temi majičkami vidni v prometu na poti v šolo in iz nje ter da bodo vozniki še bolj pozorni na vas.« Prvošolčke je pozdravil tudi Ligi - maskota Premogovnika Velenje, ki je obiskal tudi podružnično šolo v Pesju. Namen akcije je opozoriti vse voznike na najmlajše udeležence v prometu, ki so se z vstopom v šolo prvič aktivno vključili v prometni vsakdan in so najbolj ranljiva skupina populacije. Z akcijo Premogovnik Velenje znova dokazuje, da dobro sodeluje z okoljem, katerega sestavni del je že več kot 135 let. Tadeja Mravljak Jegrišnik Rekreacija in šport Vulkan na Triglavu Kulturno športno društvo Vulkan Bele Vode se je 30. 8. 2010 z 18 člani društva odpravilo na Triglav. Kljub nestanovitnemu vremenu in slabi vremenski napovedi smo preživeli dva čudovita dneva v naših gorah. V prebujajočem se jutru, ob žuborenju gorskega potoka, preko gozdne meje obdane z skalami, nas razveseli zimska idila z zimskimi snežinkami, ki plešejo okoli nas. Zaskrbljeni obrazi ter težki trenutki odločitve ne morejo premagati navdušenja ob misli, da bi morebiti le dosegli vrh naše domovine. Malo utrujeno prispemo do Staničeve koče, kjer s toplim napitkom ter hrano okrepimo telesne moči. Po nekaj urnem čakanju ob močnem sneženju še vedno tli upanje, da bodo topli sončni žarki stopili nekaj centimetrov debelo sneženo odejo. Po kratkem oklevanju se podamo na pot do Kredarice, odkrijemo nekaj markacij ter občudujemo gorski svet s čistim obzorjem. Potrebno je tudi iskanje jeklenic, s pomočjo katerih v močnih sunkih vetra prispemo do Kredarice, kjer občutimo varnost in občudujemo toplino tamkajšnje planinske postojanke. Skozi okno opazujemo Aljažev stolp na vrhu očaka, kakor tudi s sokolskim pogledom prepoznavamo kraje pod nami. Nekaj telefonskih klicev in posvetovanje z vremenoslovci je botrovalo skoraj dokončni odločitvi, da je tokrat naš končni cilj že dosežen. Po dobro prespani noči, obilnem zajtrku ter zavijanju močnih vetrov smo napravili skupinsko sliko ter se spustili proti Vodnikovemu domu. Taljenje snega in velike padajoče kaplje nam ponovno prebujajo željo po osvajanju naših vrhov. Lepa panoramska pot do Pokljuke nas sprosti, obisk pri pastirju na planini Konjšice pa opozori, da se vračamo nazaj v svoj vsakdan. Polni idej jeseni naproti V petek, 10. septembra 2010, je potekalo srečanje ravenske mladinske skupnosti v stari šoli v Ravnah pri Šoštanju. Šlo je za srečanje, s katerim so se mladinci poslovili od poletja in polni delovnega elana stopili jeseni naproti. Mladinska skupnost v Ravnah deluje že vrsto let. Povezuje mlade prebivalce vasi, ki postanejo člani z vstopom v srednjo šolo in s pravim 'krstom1, pri katerem dokažejo, da so iz »pravega testa«. Trenutno šteje mladinska skupnost več kot 70 mladih, ki se redno srečujejo na mesečnih sestankih. Starostne omejitve navzgor ni, vsak je dobrodošel. Mladinska skupnost je večini poznana po že tradicionalnem postavljanju mlaja, pobiranju jajc in kasnejši veselici - jajčeriji, ki jo vsako leto pripravijo na predvečer dneva državnosti. Letos so se mladinci odločili, da bodo pri postavljanju mlaja združili moči in roke ter mlaj postavili ročno, kot so to počeli včasih. Skupaj jim je uspelo. Začenja se sezona 2010-2011 Članska vrsta je po lanski neuspešni sezoni izpadla iz II. DOL v III. DOL vzhod 1. V avgustu so opravile 7-dnevne kondicijske višinske priprave na Slemenu in Kopah. Septembra pa so pilile tehniko in taktiko v telovadnici. Tako ekipa kot trener Boris Plamberger ostajajo isti. Želja in cilj je vrnitev v II. DOL, kar je tudi realna možnost. V sredo, 29. 9., jih čaka gostovanje pri zmagovalcu tekme med Kurent SK Company in ŽOK ZM Ljutomer v 2. krogu pokala SLO. Prvi krog ligaškega tekmovanja pa se začne v soboto, 2.10., ko gostujejo pri ekipi Mozirja. Naslednje tekme: 9.10. Kajuh Šoštanj : Dravograd 16.10. Črna : Kajuh Šoštanj 23.10. Kajuh Šoštanj : KLS Ljubno 30.10. Braslovče : Kajuh Šoštanj Tudi kadetinje, starejše deklice in mala odbojka kmalu čakajo prve tekme. Kadetinje in starejše deklice že konec septembra, malo odbojko pa čakajo prvi nastopi novembra. Kadetinje to sezono trenira Aleš Brišnik, starejše deklice ostajajo varovanke trenerja Ljuba Globačnika, za mlajše deklice pa skrbita Iris Goršek in Dalija Kavnik. Vsa zasluga srečnega prihoda do Pokljuke gre našima vodnikoma Filipu in Tonetu, ki sta nas navkljub ekstremnim vremenskim razmeram za ta letni čas varno pripeljala do našega šoferja Silvestra. Filip Vrabič in Stanko Podvratnik Na petkovem sestanku so se mladinci pogovarjali o načrtih, ki jih še želijo izpeljati v tem letu. Zadali so si kar nekaj ciljev, ki jih bodo skušali uresničiti. Najprej bo na vrsto prišel kostanjev piknik. Za hladne, zimske dni bi želeli organizirati rekreacijo za mlade. Za najmlajše bodo organizirali miklavževanje. Ob koncu leta pa pripravljajo zaključek uspešnega leta in zabavo za vse člane. Mladinsko društvo Ravne pri Šoštanju uspešno sodeluje tudi s kulturnim in športnim društvom. Z veseljem jim pomagajo z delom na veselicah in pri drugih dogodkih. Mladinci so veseli, ker se med seboj dobro razumejo, ker člani z veseljem hodijo na mesečne sestanke, radi se družijo ob vseh priložnostih, predvsem pa so mladinci polni idej in želja, kaj vse bi še lahko pripravili zase, za najmlajše in tudi za vse vaščane Raven. Nastja Stropnik Naveršnik Malo drugače pa so to sezono začele mini odbojkarice. Od 26. 8. do 28. 8. smo pripravili odbojkarski kamp. Rdeča nit kampa je bila IGRA, skozi katero smo jim na otrokom primeren način podajali znanja in spretnosti. Vsak dan smo se zbrali ob 9.00 v Šoštanju pred Ribiško kočo, zadnji dan pa v športni dvorani OŠ Šoštanj, ker nam je ponagajal dež. 20 udeleženk in 3 trenerji smo se skupaj igrali, tekmovali in ustvarjali vse do 13. ure. Udeleženke odbojkarskega kampa 2010 Obiskal nas je tudi mednarodni dvoranski odbojkarski sodnik Ljubo Globačnik, ki je deklicam predstavil delo sodnika na tekmi in jih seznanil z osnovnimi sodniškimi pravili, ki jih morajo poznati. Bistvo druženja je bilo medsebojno spoznavanje, razvoj osnovne motorike in spoznati pomen timskega dela. Najpomembneje pa je bilo: »da smo se družile in hkrati zabavale,« je ob koncu kampa strnila misli udeleženka Laura. Takšnega mnenja pa smo bili tudi trenerji Breda Goltnik, Igor Medved in Aleksander Žigon, ki se bomo v letošnji sezoni še naprej »igrali« z njimi. Breda Goltnik TeLrlLbg klub Šoštanj V šolskem letu 2009/2010 se je na osnovni šoli Šoštanj prvič predstavil šport, ki se imenuje TWIRLING. Dejavnost vključuje elemente gimnastike, akrobatike ter plesa v povezavi z rekvizitom palice. Na podlagi razpisa se je v klub včlanilo 16 otrok, starih od 6 do 13 let. Pod vodstvom zunanjega trenerja ga. Marte Pirnat iz Slovenske Bistrice, so pridno obiskovali treninge in se spoznali z osnovnimi elementi twirlinga. Dva meseca pred 9.Državnim prvenstvom twirlinga Slovenije, ki je potekalo 23., 24. in 25. aprila 2010 v Ptuju, se je šest deklic intenzivno pripravljalo na samo tekmovanje. Sodelovale so v različnih kategorijah, tako v skupinskem kot v solo programih. Te pa so bile: Anja Drev, Ana Benda, Patricija Kovač, Neli Goršek, Eva Ledinek in Laura-Lina Konec. V C-solo-starejši junior je Anja Drev dosegla odlično 9. mesto, prav tako je v svoji kategoriji C-solo-mlajši junior tekmovala Laura-Lina Konec in dosegla 13.mesto. Obema čestitamo za osvojeni uspeh. Zaradi bolezni ene od deklic, se skupinskega tekmovanja žal niso udeležile, so se pa kljub temu lahko na tekmovanju predstavile in pokazale staršem ter ostalim obiskovalcem svoje znanje. Da so se deklice lahko udeležile tekmovanja, gre zahvala: Občina Šoštanj, KZ Šoštanj, Avtoprevozništvo Fajdiga, ter Šiviljstvo Deni -Tatjana Napotnik. V letošnjem letu je skupina že pričela z treningi in kmalu jih bomo lahko videli tudi v Šoštanju na različnih prireditvah. Prav tako pa bo v mesecu oktobru potekal razpis za nove člane. Vabljeni vsi, ki vas ta zvrst zanima, tako deklice kot fantje. Nina Napotnik Kegljanje upokojencev V soboto, 4. 9. 2010, je v Belih Vodah potekalo izbirno tekmovanje upokojencev Občine Šoštanj, po tem tekmovanju pa še za pokal Belih Vod. Ob 14. uri se je na igrišču zbralo 17 ekip upokojencev. Po dobrem začetku nas je presenetilo slabo vreme, zato se je nekaj ekip odločilo zapustiti tekmovanje. Ko se je vreme izboljšalo in je posvetilo sonce, se je turnir po odločitvi sodnikov nadaljeval. Najboljša ženska ekipa v izbirnem tekmovanju so bile Zavodnje, sledile pa so jim Ravne in Bele Vode. Pri moških ekipah pa so bili najboljši tekmovalci iz Raven, ki so za eno točko premagali Bele Vode, tretjeuvrščene pa so bile Zavodnje. Po izbirnem tekmovanju se je za pokal Belih Vod prijavilo 12 ekip: 3 ekipe Zavodenj, po dve ekipi iz Raven, Belih Vod, Gorenja in Florjana ter ena ekipa iz Gaberk. Najboljša ekipa je bila ženska ekipa iz Raven, drugo mesto je osvojila moška ekipa iz Raven, sledila pa jima je ženska ekipa iz Zavodenj. Pokale so podelili predsednik kulturno-športnega društva Vulkan, predsednica Belih Vod in župan Občine Šoštanj Darko Menih. a Športne Raune V Ravnah pri Šoštanju so letos poleti namenu predali rekreacijsko kulturni center, imenovan REKS, ki je takoj po odprtju zaživel. Med drugim s v njem in okoli njega zbirajo tudi upokojeni domačini, ki si z različnimi aktivnostmi polnijo prosti čas. Predvsem so ravenski upokojenci znani po športnih aktivnostih, kar so nedavno dokazali na tekmovanju v kegljanju ki je potekalo v Belih Vodah. Prvo za pokal Belih Vod so dobile kegljačice ravenskega pododbora Šoštanjskega društva upokojencev, moški so se poslovili z drugim mestom, zato pa je moška ekipa ravenskih upokojencev osvojila prvo mesto v medobčinski ligi, a tudi ženska ekipa se je dobro odrezala z drugim mesto. Torej so si Ravenčanke in Ravenčani samo zamenjali mesta, ostale uvrstitve pa so si porazdelili upokojenci drugih pododborov šoštanjskega društva. Organizatorji, podobar DU Bele Vode in DU Šoštanj so bili s tekmovanjem in izvedbo zadovoljni, kako pa se bodo ekipe odrezale vnaprej pa bomo še videli. Jože Jančič, ki je pri tem društvu športni referent in skupaj s predsednikom društva Ivanom Stvarnikom skrbi za vsebine in program vabi upokojenke in upokojence da se pridružijo aktivnostim, ki jih v Ravnah izvajajo upokojenci (kar okoli 40 je aktivnih članov) in še posebej poudarja, da tudi pozimi dejavnost ne bo izumrla, saj bodo aktivnosti tekle v REKS. Milojka Komprej 9. Jocotouturniru odbojki Na športnem igrišču pri Virbniku v Plešivcu je bil v začetku septembra izpeljan turnir v odbojki na mivki za moške in ženske ekipe. V konkurenci 6 moških ekip, ki so tekmovali po pravilih odbojke na mivki, je največ točk in s tem prepričljivo prvo mesto osvojila ekipa Duhi, drugi mesto je osvojila ekipa Premogovnika Velenje, tretje mesto pa ekipa TGP iz Florjana. Med štirimi ženskimi ekipami, ki so se pomerile v klasični odbojki, so se najbolje odrezale Sončike, ki so prvo mesto prepričljivo osvojile brez izgubljene tekme. Drugo mesto so osvojile Saxixce, tretje mesto pa je pripadlo ekipi TGP iz Florjana. A.Grudnik KS Šoštanj Tresimirjev park odprt za otroke V Šoštanju, natančneje v Cankarjevi ulici oz. v neposredni bližini Družmirskega jezera, so se odprla vrata Tresimirjevega parka in mesto Šoštanj je s tem pridobilo sodobno osrednje otroško igrišče. Otroško igrišče je poimenovano po šoštanjski zgodovinski znamenitosti, slovanskemu knezu Tresimirju, ki je v davni preteklosti s svojim ljudstvom prišel izza daljnega Urala in poselil območje sedanjega Šoštanja. V zadnjem letu dni so otroci in tudi odrasli z velikim zanimanjem spremljali gradnjo otroškega igrišča in pogosto postavljali vprašanja, kdaj bo igrišče odprto. Krajevni skupnosti Šoštanj je s podporo Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje uspelo v zelo kratkem času dokončati projekt otroškega igrišča, ki je zajemal postavitev igral, sanitarij, ograje, notranjo ureditev površin ter ureditev neposredne okolice z dodatnimi hodniki za pešce. Čeprav je bilo otroško igrišče v večji meri zaključeno že v mesecu juliju, so ostala vrata igrišča zaklenjena še mesec dni zaradi pridobitev vseh potrebnih soglasij in tudi zato, da se je ustvarila ustrezna travnata podlaga. Krajevna skupnost Šoštanj je svečano otvoritev Tresimirjevega parka izvedla v petek, 10. septembra, ob 15. uri, ko je bilo poskrbljeno tudi za obilico dodatnih animacij za otroke in njihove starše. Ker so bili konec avgusta izpolnjeni vsi formalni pogoji za začetek uporabe otroškega igrišča, se je Krajevna skupnost Šoštanj odločila, da igrišče preda v uporabo že pred svečano otvoritvijo. Že prvi dan je novo osrednje otroško igrišče v Šoštanju obiskala množica otrok in njihovih staršev in v Krajevni skupnosti Šoštanj verjamejo, da bo otroško igrišče tudi v prihodnje deležno množičnega obiska. Vrata igrišča bodo vsak dan odklenjena od 8. do 20. ure, obiskovalcem pa so poleg številnih igral na voljo tudi urejene sanitarije in veliko klopi za počitek. Ob začetku javne uporabe otroškega igrišča je bil še posebej zadovoljen član Sveta Krajevne skupnosti Šoštanj in idejni avtor ter vodja projekta izgradnje Tresimirjevega parka Roman Pibernik, ki je ob tem dejal: »Zelo sem vesel, da nam je v zelo kratkem časovnem obdobju uspelo izvesti projekt otroškega igrišča Tresimirjev park od ideje do izvedbe. Za otroško igrišče, ki se razprostira na 2344 m2, smo potrebovali gradbeno in uporabno dovoljenje, ob tem pa naj poudarim, da so vsa igrala skladna z zahtevami standardov SIST EN 1167. Zahvalil bi se vsem članom Krajevne skupnosti Šoštanj, da so od vsega začetka podpirali izvedbo projekta, ki je velika pridobitev predvsem za naše najmlajše prebivalce mesta Šoštanj in okoliških naselij. Še posebej bi se želel zahvaliti za pomoč Termoelektrarni Šoštanj in Premogovniku Velenje, brez katerih novega otroškega igrišča zagotovo ne bi bilo.« Tresimirjev park obsega bogat izbor igral za različne starostne skupine otrok, kot so 30-metrska žičnica, vrtiljak, račke na vzmet, gugalnice, didaktična igrala, tobogani, peskovnik, grad s štirimi hiškami, tunel, gugalnica z mrežo, igrala za plezanje - pajek mreža in igrala za ravnotežje. Zagotovo bo na novem otroškem igrišču vsak otrok našel igralo zase, starši pa prijeten prostor za oddih in spremljanje otroške igre. Lega otroškega igrišča ni naključna, saj je postavljen med Družmirskim jezerom in začetkom kolesarske poti do Velenja na prostoru z mogočnimi drevesi, ki bodo tudi v vročih dneh zagotavljala prijetno senco. Vabljeni k obisku! Od Treslmlrja do Družmlrja In otroškega igrišča Kdo je Tresimir? Ime Tresimir temelji na razlagi imena Družmirje. Koren besede izhaja iz slovanskega imena Tresimir, ki je v listinah prvič omenjen 22. februarja 1309. Kraj naj bi bil poimenovan po slovanskem velikašu ali županu Tresimirju, ki naj bi na tej rahlo dvignjeni terasi, zaščiteni pred poplavami reke, izbral kraj svoje poselitve. Po legendi naj bi pred stoletji to dolino naselil knez Tresimir, ki je s svojim ljudstvom prišel nekje izza pogorja Urala. Staroselci, ki so pred tem bivali v teh krajih, so se umaknili v okoliške gozdove in jame. Ker pa je bil Tresimir dober vladar, so z njim kmalu zaživeli v sožitju. Po njem se naselje, kjer so prebivali, imenovali Tresimirje, s stoletji pa seje ime počasi spremenilo v Družmirje. Po legendi je Tresimir v zeleni kotanji, kjer je sedaj ob cestì proti Velenju urejen izvir, srečal brhko domačinko, ki je pila izvirsko vodo. Rekla mu je, da je voda neverjetna in v človeku odpira pozitivno energijo. Knez Tresimir je bil žejen, zato je tudi sam pil. In, začuda, voda je kneza tako spremenila, da je postal miroljuben. Odsihmal je s staroselci živel v velikem sožitju. Pomagal jim je k napredku in zaljubil se je v lepo domačinko, ki ga je zapeljala z vodo. Seveda sta imela veliko zdravih otrok in živela srečno do konca svojih dni... Kakšen je bil Tresimir? Skozi čas se je tudi izoblikovala podoba, kakšen naj bi bil Tresimir: Tresimir je veličasten vojščak, s širokim klobukom, odet v kože, v rokah nosi znamenito bojevniško palico in je obut v lesene cokle. Viri: • Ravnikar, Tone, Kratek pregled preteklosti Šaleške doline. • Ibidem • Wikipedija Izvedba projekta Tresimirjev park • investitor: Krajevna skupnost Šoštanj, zanjo predsednica Vilma FECE • vodja projekta: Roman PIBERNIK • arhitekt: Urban NOVAK - STUDIO PETLETKA • dobavitelj igral : VEPLAS d.d. • odgovorni nadzornik: Janko BUKOVIČ- PV INVEST d. o. o. • odgovorni vodja del: Jurij ATELŠEK • izvajalec gradbenih del: Franc FAJDIGA s. p. • izvajalec ograje in klopi : KOVINALES d. o. o. • dobavitelj košev za smeti: URANJEK s. p. • izdelovalci tabel z imeni dreves in igrišča: TABORNIKI RODU PUSTI GRAD • dobavitelj sanitarnega kontejnerja: REM d. o. o. • ELEKTRO VELENJE in KOMUNALNO PODJETJE VELENJE REPUBLIKA SLOVENIJA______ MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT ANDRAGOŠKI ZAVOD VttK LJUDSKA UNIVERZA VELENJE □ '^rpH _I O I Naložba v vašo prihodnost Center vseživljenjskega učenja SAŠA Operacijo delno financira Evropska unija Evropski socialni sklad ■v V v URNIK TOČKE VZU ŠOŠTANJ September, Oktober, November 2010 Tema Datum in ura Kraj izvajanja Učimo se osnov 23 Evropskih jezikov na CD -ju Sreda, 8.09. 2010 Od 1200do 1700 Središče za samostojno učenje ŠOŠTANJ Preko spleta v druge države sveta Google Earth (Google Zemlja) Sreda, 15.09.2010 Od 1200do 1700 Središče za samostojno učenje ŠOŠTANJ Predstavitev in uporaba Microsoft Word - a Sreda, 22.09. 2010 Od 1200do 1700 Središče za samostojno učenje ŠOŠTANJ Urejevanje slik s programom Picasa3 Sreda, 29.09. 2010 Od 1200do 1700 Središče za samostojno učenje ŠOŠTANJ Predstavitev in uporaba Excela Sreda, 6.10. 2010 Od 12°°do 1700 Središče za samostojno učenje ŠOŠTANJ Ustvarimo si elektronsko pošto G- mail Sreda, 20.10. 2010 Od 1200do 17°° Središče za samostojno učenje ŠOŠTANJ Mislil sem, da obvladam Google Sreda, 3.11.2010 Od 1200do 1700 Središče za samostojno učenje ŠOŠTANJ Učimo se osnov 23 Evropskih jezikov na CD -ju Sreda, 17.11.2010 Od 1200do 1700 Središče za samostojno učenje ŠOŠTANJ Informacije in prijave: Točka VŽU - Središče za samostojno učenje Šoštanj Zehrina Tubič Informacije in prijave na: Tel.: 05 994 70 30 EL pošta: lusostanj@siol.net Velenje Sp Do 35 LIST 2010 352(497.4 Šoštanj) 9005548,9 od za kulturo Šoštanj 9 svobode 12 KNJIŽNICA VELENJE!