'»to ■ we/»ni— home iRICAN SN SPIIUT §mmm in uwouagg m&f National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. NOVEMBER 13, 1968 $L0V€N1AN MORNIN® H€W$PAP& STEV. LXVI — VOL. LXVI FRANCIJO RAZBURJA "AFERA MARKOVIČ"! iJmor jugoslovanskega priseljenca Stevana Markoviča, ki naj bi bil vpleten v “Iju-bavne posle” visoke francoske družbe, razburja francosko javnost kot je “slučaj Profumo” pred leti angleško. PARIZ, Fr. — V preteklem °ktobru so nekega dne odkrili v obcestnem jarku pri vasici Plai-sir pri Versaillesu v vreči truplo močnega mladega moškega z izbito glavo. Policija je ugoto-vUa, da je to truplo 31 let stare-£a Stevana Markoviča, Jugoslovana, ki je živel že 10 let v Franovi, četudi ni imel za to nobene-ga dovoljenja. “Ugotovili” so, da le bil pokojnik nemara ubit v kakem pretepu s svojimi balkanskimi rojaki, in ga mirno pokopali. Nenadno se je začelo v Parizu šušljati, da je imel pokojni Markovič, ki je bil sicer y službi Ranega francoskega filmskega Igralca Alaina Delona kot njegov osebni stražar, svoje prste tudi v raznih drugih poslih. U-^or naj bi imel v tem svoj izvor. Policija je končno truplo ^ala izkopati in dognali so, da je u Markovič dejansko najprej Ustreljen v glavo in ta šele nato ^Szbita. Umor je bil torej očiten, ^učeli so iskati morilca. V javnosti trdijo, da so dobili kN umorjenem imena in telefonske številke kopice uglednih rancozov, katerih številke niso ^ telefonskih imenikih, poleg te. Pa tudi imena znanih in ne-^Uanih mladih, postavnih deklet lr!^žena, ki naj bi jih Markovič P°šiljal na željo bogatim klien-Ul. Komaj je vse to prišlo v javnost, je baje De Gaulle sam uločil vsaj 6 najboljših policij-^ ‘h uradnikov, da ves slučaj ^eisčejo in mu o preiskavi . 6vno poročajo. Govorice trdi-naj bi bili v afero zaple-tudi nekateri vidni in znani ltiki. Torej nekaj takega, kar Za ^rec^ doživela Francija z au° “Profumo” afero. se ofereguje eh ^eriŠko šesfo floto Moskva, zssr. — viadno Novi grobovi Pauline Vatovec Včeraj zjutraj je umrla v St. Alexis bolnišnici po dolgi bolezni 71 let stara Pauline Vatovec z 9409 Prince Avenue, doma v vasi Markusna v Slovenskem Primorju, od koder je prišla v ZDA pred 40 leti, vdova po pok. Martinu, mati Josepha, Rudol-pha in Sylvie DiMaggio, stara mati, sestra Jožeta, Janeza in Rozalije (vsi v starem kraju). Pokojna je bila članica SNPJ št. 139 in ADZ št. 34. Pogreb bo iz Ferfolia pogrebnega zavoda v petek ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. !lasil0 Izvestia je obdolžilo dr- t0 e’ da vzdržujejo po drugi sve-W 1 v°jni v Sredozemskem klu svojo šesto floto, da bi kot Ua t ar m°S^ krotiti vse države pij, ern Področju, ki bi se jim u-VS e' 'Sovjetsko vojno brodovje sProp °Zemskern moriu je v na- Ju “M za krepitev miru”. Zve!St razlaga, da je Sovjetska lajj ^ kot država, ki leži ob oba-Siia .rUega morja sredozemska in J!1 luaa torej polno pravico Pri varovanju miru v tar^ kelu sveta- Amerika nima d9]jevai iskati, zato je treba na-^Pera^- Pro^ anieriškemu ^QVepla^Zmu za uničenje nje-^tenf P°ldionega in vojaškega a v Sredozemlju. Vremenski prerok pran-; vetrovno in mrzlo, anje snega- Najvišja teranu okoli 38. iciamara pri ICosygiitu MOSKVA, ZSSR.~Ko je bil bivši ameriški obrambni tajnik R. McNamara, sedanji predsednik Mednarodne banke, na poti v glavno mesto Afganistana Kabul po svojih poslih, ga je povabil k sebi na razgovor predsednik vlade ZSSR A. Kosygin. McNamara ih Kosygin sta se raz-govarjala dve uri, o čem poročilo Tassa ne pove, prav tako ni o tem objavilo nič ameriško poslaništvo v Moskvi, ki sicer potrjuje poročilo o sestanku. Vse kaže, da je priletel McNamara v Moskvo po dogovoru in da je šel tudi na sestanek s Ko-syginom po dogovoru z Belo hišo. McNamara je bil znan kot zaupnik predsednika L. B. Johnsona, Kosygin pa ga pozna posebno dobro s srečanja v Classboro, kjer mu je razlagal položaj raketne oboroževalne tekme in njen nesmisel. Je torej prav primerna oseba za posredovanje v razgovorih, ki jih želita tako Washington kot Moskva. V zvezi z obiskom McNamare v Kremlju omenjajo tri vprašanja: razgovore med ZDA in ZSSR o omejitvi atmoskega in raketnega oboroževanja, zastoj pri razgovorih v Parizu in možnost sestanka Johnson in Kosygin, dokler je Johnson še v Beli hiši. Zahod pokazal nevoljo BRUXELLES, Belg. — Združene države, pa tudi vse članice NATO s Francijo vred, so naročile svojim poslanikom po vsem svetu, naj se ne udeleže proslave obletnice boljševiške revolucije, glavnega državnega praznika ZSSR. Namesto poslanikov ali njihovih namestnikov so odšli na proslave le manj vidni člani poslaništev. NATO za ožje vezi članice NATO spoznavajo pod vplivom sovjetskega nastopa proti ČSR potrebo po tesnejšem sodelovanju in večjem obrambnem na poru. BRUXELLES, Belg. — Ta teden se posvetujejo tu zastopstva članic NATO o novem položaju zveze v Evropi. Glavni tajnik NATO Manlio Brozio iz Italije je opozoril članice na nevarnosti, ki prete Evropi zaradi nove politike Sovjetske zveze. Dejal je, da je položaj zelo podoben o-emu pred prvo svetovno vojno; nevarnost vojne ni toliko v tem, da bi hoteli Rusi in njihov blok meriti naravnost svoje moči s svobodnim svetom, nevarnost tiči preje v tem, da bodo šli Rusi dalj, kot bo Zahod voljan pustiti. Brozio je opozoril, da bo Sovjetska zveza na Sredozemskem morju, če zavzame Jugoslavijo in Albanijo, kot je to storila v preteklem avgustu s Češkoslovaško. Položaj bi postal posebno težaven, ker ima Sovjetska zveza že sedaj močne pomorske sile v Sredozemskem morju. Te bi postale s pridobitvijo oporišč v Jugoslaviji in v Albaniji še veliko nevarnejše. Tega se posebno jasno zavedata Italija in Grčija. Združene države položaja niso smatrale v prvih tednih po zasedbi ČSR za posebno resnega, sedaj pa začenjajo priznavati, da se je odnos sil v Srednji Evropi spremenil in da je potrebno sile svobodnega sveta povečati za vzpostavo ravnotežja. Washington hoče, da povečajo obrambni napor evropske članice NATO, saj gre končno v prvi vrsti za njihovo varnost. Jutri se bodo sestali tu zunanji in obrambni ministri držav članic, da se podrobno dogovore o potrebnih ukrepih ter o tem, koliko in kdo bo prispeval k povečanju obrambnih sil NATO. Eubčkii in tovarišem bije zadnja politična ura? PRAGA, ČSR. — To napovedujejo pesimistični opazovalci sedanjega češkoslovaškega političnega razvoja. Ta teden se bo namreč vršila tridnevna seja glavnega odbora češkoslovaške Komunistične partije. Na njej bo nastopila organizirana opozicija, ki jo vodi struja znana pod imenom “Libenska frakcija”. Dubčku je pokazala zobe na pokopališču Olšanv pri slavnostnem odkritju spomenika tistim češkim vojakom, ki so padli tekom druge svetovne vojne v skupni borbi z rdečo armado. Od dneva, ko se je pripetil incident, moskovsko časopisje napada zmeraj hujše osebno vse člane predsedstva partije, posebej pa še Dubčka. Taki napadi ne pomenijo nič dobrega za napadene tovariše; to je potrdila tudi dosedanja kriza v ČSR. Zato pričakujejo v Pragi z veliko napetostjo, kaj se bo vse godilo na napovedani seji. Optimistov v presoji političnega položaja je zmeraj manj, pesimistov pa zmeraj več. Sovjetija ima stalno letalsko oporišče pri Kairu NAPOLI, It. — NATO ima zanesljiva poročila, da je Sovjetska zveza vzpostavila v bližini Kaira svoje stalno letalsko oporišče, s katerega njena letala nadzirajo lahko dober del Sredozemlja. Isti viri trdijo, da bodo nemara Rusi dobili novo, stalno letalsko oporišče tudi v Alžiriji. Lefita proizvodnja Ohia presega $20 bilijonov WASHINGTON, D. C. — Federalno tajništvo za trgovino je objavilo gospodarski pregled za 1. 1966 za vso deželo. V pregledu so navedeni podatki tudi za državo Ohio, ki se nam jih ni treba sramovati. Vsa proizvodnja v 1. 1966 v naši državi je namreč presegla vrednost $20 bilijonov, pred 14 leti je znašala le $10 bilijonov. Levji delež na proizvodnji ima naravno industrija. Najbolj je razvita v Clevelandu in okolici, vrednost njene proizvodnje presega $4.42 bilijonov. V naši državi so pa najbolj razvite sledeče industrijske panoge: transport- na (kamor je vključena avtomobilska), težka, strojna, električna in kovinska. CLIFFORD SVARI SAIGON Obrambni tajnik Clark M. Clifford je včeraj posvaril vlado Južnega Vietnama, naj se pridruži razgovorom v Parizu ali pa se izpostavi nevar nosti, da se bodo ti vršili brez nje. Clifford je obdolžil Van Thieuja, da se je odmaknil od sporazuma, ko je bilo očitno, da bo ta pospešil razgovore in konec vojne. WASHINGTON, D. C. — Včeraj je obrambni tajnik ZDA Clark M. Clifford na tiskovni konferenci razlagal časnikarjem, da je Južni Vietnam bil sporazumen z Zdru ženimi državami o končanju napadov na Severni Vietnam koncem preteklega meseca, da pa se je v zadnjem trenutku od tega umaknil. Trdil je, da je bila vlada Južnega Vietnama ves čas razgovorov o njih poteku sproti poučena, prav tako se je ves čas tudi strinjala z njimi, šele, ko so bili ti tik pred uspehom, se je nenadno odmaknila in odklonila svoj pristanek. Clifford je Južni Vietnam posvaril, da naj se pridruži razgovorom v Parizu v smislu sporazuma ali pa se izpostavi nevarnosti, da se bodo Združene države domenile s Severnim Vietnamom same o vojaških vprašanjih in tudi o obojestranskem umiku iz Južnega Vietnama brez nje. Obrambni tajnik je s svojo izjavo, ki je bila izdana, predno je poteklo 24 ur od sporazuma med Johnsonom in Nixonom o vprašanju Vietnama, povedal Sai-gonu, naj ne pričakuje od Nixo-na nobenih boljših pogojev, ker da jih ne bo. Naj torej pohiti in se pripravi na razgovore v Parizu čim preje. Iz Cliff or dove izjave in razgovora z novinarji je razvidno, da upiranje Saigona dogovoru o razširitvi razgovorov v Parizu Washington jezi in da ta ni voljan čakati na spremembo razpoloženja v Saigonu posebno dolgo. Zastopnik Južnega Vietnama v Parizu je zanikal včeraj, da bi prišlo med Washingtonom in Saigonom do popolnega soglasja glede končanja napadov na Severni Vietnam in glede razširitve razgovorov v Parizu. Zdi se, da je na tem vsaj del resnice. Ameriško zastopstvo je pustilo namreč vprašanje razširitve precej nejasno v upanju, da se bo na ta način najlažje izognilo težavam in oviram, do katerih bi čim preje razgovore v Parizu nadaljevati, če le mogoče skupaj z zastopniki Južnega Vietnama, toda tudi brez njih, če jih predolgo ne bo v Pariz. V Clevelandu in okolici je bilo priŠI° T'"0 . P°dr°bl“m inče __it, j onn nr.n j razpravi j anj u. V Saigonu so ho- teli biti prav v tem pogledu na jasnem, pa so dobili od posla- 1. 1966 zaposlenih nad 307,000 delavcev in uradnikov, zaslužili so PV*kQUnnan $2'4 nika E. Bunkerja v Saigonu za- nad $8,000 na leto na osebo. Pov-gotovil0) ki je bilo y očitnem precje je med najvisjimi v deze-K„r,„„„+-, li. Letne investicije so pa bile vredne $1.57 bilijona. Pokažite “AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled. nasprotju s pojasnilom mana v Parizu. Harri- Južno vietnamski poslanik v Washingtonu je v začetku tedna odpotoval v Saigon, da poroča svoji vladi in da ji obrazloži položaj in razpoloženje v Washingtonu. Ta hoče na vsak način Šolana mladina in zadnje predsedniške volifve CLEVELAND, O. — Politični opazovalci in razlagavci političnih pojavov so šele seda posvetili pozornost vprašanju, kako se je pri zadnjih volitvah obnašala naša šolska mladina, posebno tista, ki študira na univerzah in podobnih učnih zavodih. Prišli so do sedečih osnovnih sklepov: Študentje so se izražali o volivni kampanji in predsedniških kandidatih na splošno precej cinično. To se je videlo tudi v člankih, ki so bili objavljeni v več kot 300 študentovskih časopisih. Velika večina med njimi izraža mnenje, da so si vsi kandidatje podobni, saj vsi skrivajo svoje prave misli in ponavljajo ideje, ki jih je politična javnost že davno sita. Niti eden med kandidati se ni zmenil za probleme, ki res zanimajo mladino. Obrabljena premišljevanja o nemirih v mestih in med študenti, o trenjih med rasami, o vojskovanju v Vietnamu pa niso zadovoljila nobenega študenta. Med študenti se je zato hitro razširilo prepričanje, da je najbolje, da ignorirajo volitve in ne gredo volit. Nova levica je tako absistenco celo postavila za svoje geslo in kar dobro ujela razpoloženje med dijaštvom. Zato študentje res niso šli volit, kot bi bilo treba. Na nekaterih univerzah jih do 70 ni šlo na volišča. Ko so volitve minule in je bil izvoljen Nixon, se je pa precej študentov “prebudilo”. Res da niso marali za nobenega kandidata, toda nevede so vendarle simpatizirali s Hum-phreyjem in jim je bilo žal, da ni zmagal. Tako so prave simpatije za Humphreyja prišle med študenti do veljave šele po volitvah. Seveda bodo študentje vse to kmalu pozabili. Ne bodo se pa znebili skrbi, kaj se bo dogajalo v prihodnjosti. Iz prvih komentarjev v študentovskih časopisih se ta skrb že čuti. Na dan prihaja prerokovanje, da se bo v varstvu miru in reda uveljavljala na ulicah in u-niverzah “močna roka”. Ta prerokovanja se opirajo na slučaje iz polpreteklosti, ko demonstracije in izgredi niso zmeraj potekali po levičarskih programih. Študentje pa trdijo, da se takih trdih in hudih časov ne bojijo. Bodo ostali še naprej pri dosedanjih metodah v svojih na pol političnih nastopih in so pripravljeni, da trpe posledice. Seveda upajo, da bodo tudi dobili nove zaveznike. “Močna roka” bo namreč — tako mislijo — tolkla ne samo po študentih in njihovih somišljenikih, ampak po vseh liberalnih strujah, kar jih je v deželi. Vse te struje bodo reagirale na udarce, ki jih čakajo s tem, da se bodo pomikale zmeraj bolj proti levi. Čim bliže bodo stale skrajni levici, tem bolj bodo podpirale tudi levičarske struje med študenti. Tako razpoloženje dovoljuje domnevo, da nova levica ne bo mirovala v dobi Nixonove-ga režima. Računati moramo prihodnja 4 leta z izgredi in nemiri na univerzah. Verjetno Nixon ne bo šel tako daleč, da bi v boj proti levičarjem poslal borbene desničarske skrajneže. V tem slučaju bi študente začeli zagovarjati tudi tisti nevtralni krogi, ki sicer ne odobravajo vsega, kar delajo študentje, pa vendar mislijo, da je treba zavreti samo tiste študentovske akcije, ki kalijo zakonitost in red ne samo znotraj, ampak tudi zunaj univerzitetnih območij. 0AE gre spel posredovat med Nigerija in Eiafro LAGOS, Nig. — šestčlanska posredovalna komisija Organizacije afriške edinosti se bo koncem novembra spet zbrala v Liberiji, da poskusi posredovati med nigerijsko centralno vlado in uporniškim plemenom rbo. Zadnjič se je podoben poskus ponesrečil, toda od takrat se je položaj spremenil. Lakota , ne divja sedaj ne sama v Biafri, ampak tudi v nekaterih nigerijskih provincah. Ibo čete so dobile orožje iz Francije preko Gabona in Slonokoščene obale in zaustavile prodiranje nigerijskih divizij. V Nigeriji se dalje nahaja posebna komisija, sestavljena iz delegatov Švedske, Poljske, Kanade in Anglije. V komisiji so tudi zastopniki ZN in OAE. Nigerijska vlada je dala tej komisiji svobodo gibanja po vsej deželi. Dejanskega stanja ni torej mogoče več ne prikriti ne pretiravati. Poleg tega je močno spopolnjena organizacija pošiljanja hrane in zdravil. Vendar ta pomoč še ne more kriti veh potreb prizadetega Ibo plemena in drugih nigerijskih plemen. Vse bo govorilo za možnost, da oba voditelja, nigerijski predsednik general Gowon in vodnik Ibov predsednik Biafre Ojukwu, ne bosta več tako trdo-ratno vztrajala vsak na svojem stališču in da bodo sedanja pogajanja v Liberiji uspešnejša od vseh prejšnjih. Mednarodna komisija bo pregledala mejno področje Kambodže PHNOM PENH, Kamb. — Vlada Kambodže je tiho pozvala Mednarodno nadzorno komisijo, ustanovljeno na konferenci v Ženevi 1. 1954, naj pregleda njeno obmejno ozemlje proti Laosu in Južnem Vietnamu, kjer zatrjujeta tako Saigon kot Washington, da se skrivajo rdeči in pripravljajo svoje napade v Južnem Vietnamu. Doslej je Kambodža vse take preglede zavračala, komisijo je pozivala le na ugotavljanje a-meriških in južnovietnamskih napadov na njene obmejne predele. Zanimivo je, da je za pregled glasoval tudi poljski zastopnik v komisiji. Iz Clevelanda M. in okolice Ropar ustreljen— Včeraj je policaj Michael Toth s strelom v glavo na mestu končal življenje 21 let starega Reu-bena L. Rankina s 1304 E. 65 St., ki je na begu iz trgovine, kjer je bil s tovariši presenečen med ropanjem, nameril nanj svojo puško. Policija je prijela še enega člana roparske skupine, med tem ko se je dvema posrečilo niti. Roparji so obstrelili lastnika trgovine Harry’s Loan Shop, 951 E. 105 St., 52 let starega Ernesta Gelfanda, ki se jim je uprl. Začeli so podirati— Včeraj so začeli podirati poslopje, kjer je bila dolga leta .rgovina Sterling Linder na E. 13 St. in Euclid Avenue. Na njegovem mestu bodo prihodnjo jesen začeli graditi 23 nadstropij /isoko poslopje novega hotela. imeli smo srečo— Prvi val zime se je srečno ognil našega mesta in tudi dobrega iela države Ohio. Sicer je včeraj tulil okoli oglov močan veter, /endar snega nismo dobili. Kraji ob vzhodni obali vse od juga pa gori v Novo Anglijo ga imajo več kot dovolj, saj ga je ponekod nametlo do 20 palcev in čez. Luč v megli DETROIT, Mich. — Avtomo-oilske luči visoko nad cesto so v gosti megli brez koristi, ker megla med njimi in zemljo odbija svetlobni stožec. Zadnje vesti NEW YORK, N.Y. — Včeraj je bilo objavljeno, da je Nixon imenoval za svojega posebnega administrativnega pomočnika v Beli hiši 52 let starega Bryce N. Harlowa, ki je bil na podobnem položaju v Beli hiši v času predsednika Eisenhow-erja. SAIGON, J. Viet. — Ameriški brzi čolni so s podporo letal pokončali včeraj na skrajnem jugu v Mekongovi delti 141 čolnov, ki so vozili potrebščine za rdeče. Uničili so tudi 143 raznih zgradb in 23 bunkerjev. Ameriške sile niso utrpele nobene izgube. BRUXELLES, Belg. — Vrhovni poveljnik NATO ameriški gen. L. L. Lemnitzer je včeraj povedal parlamentarnim zastopnikom članic, da so vojaške sile NATO potrebne temeljite prenove in okrepitve, če naj bo v Srednji Evropi ravnotežje sil zopet vzpostavljeno. Te je treba boljše izvežbati, boljše opremiti in povečati tudi njihovo število. SAIGON, J. Viet. — Letalske sile ZDA so objavile, da so letala Fill v Južnem Vietnamu “opravila svojo nalogo” in da bodo v par tednih od tam umaknjena. WASHINGTON, D C. — NASA je objavila, da bo poslala 21. decembra vesoljsko vozilo Apollo 8 na pot proti Luni. To bo doseglo 24. decembra, jo obkrožilo, pa se nato vrnilo na Zemljo. V vozilu bodo astronavti F. Borman, J. A. Lovell in W. A. Anders. MEMPHIS, Tenn. — Sodnik je včeraj odložil začetek razprave proti J. Rayju, ki je obtožen umora dr. M. L. Kinga na 3. marec prihodnje leto, da bo imel obtoženčev novi odvetnik dovolj časa za pripravo obrambe. ? r »"TTTy AMEllSMil DOMOVIIM 6117 St. Claix Ave. — Hinder »on 1-0629 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation fuDlisiicd daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ot July Manager and Editor: Mary Debevec j NABOCMNA: Eg Združene države: f $16.69 na leto; $8,00 za pol leta; $5.00 za S m«***# Ka Kanado in dežel« izven Združenih držav: k $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $5.00 na leto ! SUBSCEIPTIGN BATES: lini ted States: I $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries: j. $18,00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months f ' Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 220 Weds., Nov. 13, 1968 Nemčija in Rusija Nobena velika država v zahodni Evropi ni tako priza_ deta po novi ruski zunanji politiki kot Zahodna Nemčija Na glavo je postavljeno vprašanje o zedinjenju nemškega naroda. Vsi Nemci na obeh straneh železne zavese želijo biti zedinjeni. V Zahodni Nemčiji mislijo, da bo združeni nemški narod živel v svobodi, ne pa morda pod neke vrste komunistično diktaturo. Vzhodni Nemci nimajo jasnega pogleda. Seveda si večina med njimi želi zedinjenja v svobodi, toda povojna skušnja jih je naučila, dajnorajo biti skromni in previdni v svojih upih. Ni namreč nobenega upanja, da bi Moskva pristala na zedinjenje, ki bi sedanjo železno zaveso preneslo na novo nemško-poljsko mejo. Zadnja izjava o novi ruski zunanji politiki daje pesimistom prav. Postavlja namreč načelo, da je komunistična družba, čeprav šele podoba bodočnosti, pa vendarle že sedaj važnejša od narodov. Komunistična družba bo počasi pretopila vse narode v eno samo veliko rdeče občestvo, ki ne bo poznalo ne narodnih ne državnih, pa tudi ne verskih mej. Takega občestva sicer še ni in tudi ni na vidiku, toda Moskva misli, da se morajo narodi pod komunistično kon trolo že sedaj pripravljati na ta slovesen zgodovinski trenutek; morajo počasi pozabljati, da ima vsak narod pravico do samoodločbe, da sam ureja svoje notranje zadeve brez vsakega tujega vmešavanja, da sam po lastni volji u smerja svoj narodni in državni razvoj v smeri proti rdečemu občestvu, kajti narod in država sta družbena pojava prehodnega značaja, rdeče občestvo bo pa trajalo večno. Tak razvoj narodov pod komunistično kontrolo je pa mogoč le tedaj, kadar se vsi narodi in vse države pod rdečim režimom prostovoljno podredijo skupnim ciljem in razvijajo, recimo, komunistično vzajemnost. Ne sme jih pri tem boleti, ako je treba v ta namen spreminjati meje, menjati pojme o pravicah in dolžnostih itd. Skratka: do veljave naj pride nova komunistična zunanja politika, ki bo jemala geslo “Proletarci vseh dežel, združite se!” zares in se ne bo menila, ako prekriža račune raznim kapitalističnim državam. Naj se nobena komunistična skupnost ne boji sile, kajti mogočna Rusija jo bo varovala. Moskva bo torej varovala tudi Vzhodno Nemčijo, ako bi jo Zahodna Nemčija hotela s silo pritegniti nase To načelo je naravno pokopalo vsako nemško upanje na skorajšnje zedinjenje. Takemu početju bi se uprl ves komunističen svet, kar ga je priklenjenega na Moskvo. Nemčija pa ni danes niti tako močna, da bi se uprla samo Rusiji. Zedinjenje je torej treba odložiti na pozne, pozne čase, sedanji rod jih predvidoma ne bo dočakal. Tako ostro, kot smo tu postavili problem, ga seveda v Nemčiji še niso. Ga bodo morali prav kmalu. V Moskvi so gotovo pripravljeni, da bo Nemčija skušala na en ali drug način reagirati na novo rusko zunanjo politiko. Če bodo Nemci na primer hoteli uveljavljati svoje stališče s pozivom na načelo samoodločbe, bodo dobili iz Moskve odgovor, da so se vzhodni Nemci že odločili in to vprašanje zanje ne obstoja več. Kaj pa potem? To je tisto, kar danes začenja moriti Zahodno Nemčijo. in ne morda strah pred rusko, odnosno komunistično napadalnostjo, ki o njej toliko govorijo. Nova ruska zunanja politika pomeni obenem tudi polom bonnske zunanje politike “proti vzhodu”. Sedanji nemški zunanji minister Brandt si je namreč postavil za nalogo, da “gradi mostove” do komunističnih režimov na vzhodu Nemčije. Seveda so Nemci drugačni mojstri v postavljanju političnih mostov kot Johnson. Predvsem napravijo zmeraj točen načrt, kako je treba postopati, in ga potem ne menjajo. To jim da možnost, da hitreje prodirajo na izbrani poti proti postavljenemu cilju. Brandt je s tako taktiko dosegel kar lepe uspehe. Obnovil je stike z Romunijo, končal je diplomatsko vojno z Beogradom, sprijaznil se je z Budimpešto, vse je kazalo, da bo tudi “normaliziral” stike s Prago. Barometer je dobro kazal tudi proti Sofiji, le varšavski Gomulka in Ulbricht iz Pankowa sta se obotavljala, stavila sta za pogajanja izredno težke pogoje. V Moskvi so vse to grdo gledali. Saj je vsak Brandtov uspeh pomenil luknjo — veliko ali malo — v njihovem SEV sistemu, ki regulira gospodarske stike med komunističnimi državami. Je nekako to, kar je EGS za zahodno Evropo. Ruska jeza je razumljiva: čim bolj bodo satelitske države uvajale neodvisno gospdarsko politiko, tem bolj si bodo želele biti neodvisne tudi na vseh drugih področjih. Do tega ne sme priti, saj ima Moskva brez tega dosti sitnosti s svojo tovarišijo. Zato ni nič čudnega, da so Rusi pri pogajanjih s Čehoslovaki tako poudarjali, da mora ČSR zmeraj čvrsto povezana s SEV. da torej ne sme za Češkoslovaško, bo počasi začelo veljati tudi za druge rdeče režime, na primer za Romunijo. Ako Moskva ni ho tela pristati niti na skromne češkoslovaške cilje v zunanji trgovini, kako bi mogla pristati na veliko zahtevnejše tovariša Ceausescuja v Bukarešti? Bonnska vlada mora torej biti pripravljena, da se bodo začeli vsi komunistični režimi odmikati od stikov z nemškim gospodarstvom, ne po svobodni volji, ampak na pritisk iz Moskve. To je pa druga velika nemška bolečina. Morda se bodo pojavile še druge! I. A. £.S BESEDA IZ NARODA mmmmm Korotan bo pel v Barbertonu CLEVELAND, O. — Čez nekaj tednov bomo lahko pod črto sešteli naše kulturne prireditve v tem letu in ugotavljali njihovo raven in morda zanimivosti. En delček več k tej vsoti bo letos Pevci in pevke mešanega zbora Jadran prijazno vabijo vse prijatelje lepega petja na ta koncert, ki je nekoliko zgodovinske važnosti v tem, da bo zbor ob tem času zaključil 48-letnico svojega delovanja. Na sporedu bodo znane slovenske pesmi, kot so: K. Adamičeva “Huda zima”, Tomčev “Na- kup enega samega okna. Te o- doprinesel zbor Korotan s svo- rodni motiv”, Pregljeva “Venite jim drugim letošnjim koncer- rožce moje”, Zupanova “Kanar- tom, to pot 16. novembra ob pol osmih zvečer v Barbertonu. Koncert je namenjen zlasti slovenskim ljudem, ki geografsko težijo proti Akronu, toda tudi pripadniki drugih narodnosti bodo v njem našli dovolj lepote in privlačnosti, ker pesem bo naša univezalna vez z njimi. Po Schweitzer ju je tragedija človeka in družbe v tem, kaf umre v človeku, ko je ta še živ. Vsi se bolj ali manj zavestno zavedamo tega procesa. Začne se prav kakor jeseni. Naenkrat med zelenjem list pordeči, grm v gošči listje zgubi, naenkrat ves gozd porjavi. Mislim, da prireditve, kot bo ta koncert, uspešno zavirajo gornji razvoj in pomagajo, da do konca ne zamre med nami ogenj življenjske sile. Služijo nam dalje lahko za merilo naše kulturne ustvarjalnosti in narodne zavednosti. Še o finančni plati tega koncerta. Zbor se je odločil, da podpre potrebe šole, v kateri bo nastopil in potrebe” tamkajšnje župnije, kar je lepa in humana gesta naše slovenske mladine svoji krvi in idealom, ki vanj verujejo. Po koncertu bo v šolski dvorani ples. Igral bo Pat Hutch s svojim orkestrom. Po zakonih razvoj a amerikanske slovenščine je bil njegov ded verjetno še pravi Hočevar. V soboto 23. novembra bo zbor začel z vajami za prihodnji nastop z novim programom. Vabimo vse, zlasti pa tiste, ki so nam že par krat obljubljali pomoč pri delu, da pridejo na vajo zdaj in preidejo od obljub k dejanjem. Za tiste, ki bi hoteli s svojim avtom na naš jesenski koncert, pa tale navodila o poti. Barberton je oddaljen 39 milj od središča Clevelanda. Od “Innerbelta” vzemite izhod za Akron (to je Interstate 77 South — stara 21. cesta). Prečkajte Ohio Turpike in po 36 miljah pridete iz 21. ceste na izhod 80 S - 224 East - Lodi Rd. (to je na tej cesti 4. izhod za Akron). Vozite po tej cesti oroti vzhodu približno 1 miljo do prvega izhoda, ki je Cleve-land-Massilon Rd. Dve milji južno po tej poti pridete v Barberton. Pot prečka dva železniška tira, predno pride v mesto in prva prometna luč za železniško progo je Shannon Rd. Tu zavijete vzhodno (na levo) in vozite dva kratka bloka do W. 29. ceste, kjer stoji Sacred Heart School. Na svidenje v Barbertonu! F. K. čku”, Vodopivčev “Prstan”, Narodna napitnica in Moravška narodna. Ženski zbor nam bo zapel Sattnerjevo ‘Tiho je legel mrak’ Bockovo “Sunshine, Sunset” in Ferjančičevo “Šivilja”, moški zbor pa Mirtovo “Na trgu”, Hayndrichovo “Pri oknu sva molče slonela” in E. Adamičevo "Završki fantje”. V solospevu nas bo razvedrila in razveselila priljubljena sopranistka Betty Resnik, katero bi človek poslušal kar nenehoma; v duetu nam bosta zapeli več pesmi Margaret Kos in Mary Frank. Zbor poučuje in vodi Reginald Resnik. Pri klavirju bo Craig Zola. Za publikacijski odbor: L. K. Rojakom iz Ositnise Jadrančanl vafeijs na konser! CLEVELAND, O. — V nedeljo, 17. novembra, bo jesenski koncert pevskega zbora Jadran v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Zaceli bodo s koncertom ob 4. uri popoldne. Po koncertu bo domača zabava s plesom v spodnji dvorani, kjer biti!bodo servirali tudi večerjo. Za me-!ples bo igrala godba Franka njati svoje zunanje gospodarske politike. Kar velja sedaj !Mi’amorja. QUINCY, 111. — Dragi Osilni-čanje in njih prijatelji! V A.D. sem bral zahvalo kočevskega g. dekana Antona Pogorelca, ki je moj naj ožji rojak iz Strug. Začudil sem se, kako malo ste zbrali za kritje stroškov osilniške cerkve. Pa sem si mislil: Gotovo bi bili več prispevali, ako bi bili vedeli, koliko je bilo dejanskih stroškov s popravili cerkva. Radi domačih oblasti je bolje, da ne priobčim vseh stroškov, ki jih je in ki jih bo še imel s popravljanjem župnijske cerkve in obeh podružnic. Verjetno vam ni vsem znano, da so Italijani med zadnjo vojno požgali eno podružnico, drugo so pa po vojni domači “rdeči” spremenili v senik, dokler je bila streha dobra. Letos, v zadnjem tednu oktobra, so bila končana popravila na o-beh podružnicah. Domačini so dah zelo malo podpore cerkvam. Obljubili pa so, da bodo Ameri-kanci plačah. Popravila župnijske cerkve stanejo okrog $1000 (novo stanovanje za duhovnika nad zakristijo, beljenje notranjščine, nad 100 plošč pločevine za žlebove in streho). Nato se je pa g. dekan lotil problema oken. Cerkev ima 13 ogromnih oken. Vsako okno ima 14 poldrug čevelj visokih šip. Vsa ta stekla v oknih prelepiti z “Windowpane” papirjem, da bodo izgledala kot barvano steklo, so bile dekanove sanje. Prosil me je za pomoč. Pisma so romala sem in tja. Po par mesecih izmenjavanja predlogov sem naročil okraske (figure-embleme in ornamenten papir) za vsa o-kna. Neki večer zabrni telefon na moji pisalni mizi. Daljni klic iz države Virginia. Uslužbenka v trgovini javlja: Naročilo je pripravljeno. Kdo bo plačal račun? Po kratkem oklevanju sem odgovoril: Takoj dobite moj ček! In takoj še isto noč sem pometel j.le uspel vse predale v mojem skromnem stanovanju in napisal ček: za $575.00. Delo nalepljenja okraskov bo opravil dekan sam. Tako bo vaša cerkev imela verjetno najlepša okna v kočevski dekaniji za malo vsoto. Ge bi kupih barvano steklo, bi gornja vsota bila komaj dovolj za na- krasitve na oknih izgledajo kot bi bilo pravo barvano steklo. V župnijski cerkvi v Fari sva pred 20 leti z g. dekanom na isti način okrasila okna, ki do danes niso izgubila svoje lepote. Vzorci figur in ornamentov za vašo cerkev pa so še lepši od onih v Fari. — Zdaj, dragi Osilničarje in prijatelji, je vrsta na vas, da pokažete svojo ljubezen in hvaležnost do svoje župnijske cerkve, kjer vas je oblila krstna voda, kjer ste dobili zdravo versko-vzgojo in po njej ohranili ljubezen do domovine Slovenije, Povedati vam moram, da so ameriški farani iz Fare do sedaj več darovali za vaše cerkve kot Osilničanje sami. Pri vsem blagostanju, ki ga uživamo v tej deželi, vam ne bo težko zbrati malo vsoto za kritje stroškov za umetniško okrasitev oken. En sem mad vami, Osilničanje, bi lahko sprejel to malo žrtvico na svoja ramena. Ker živim v tej deželi že 21 let, vem, kaj sem zapisal in kaj trdim. Nič ne pretiravam. V koliko so drugi računi v Osilnici plačani, mi ni znano. Vem samo, da so okna neplačana. Založil sem podpisani, ker nisem hotel razočarati dobrega in tako požrtvovalnega delavnega duhovnika. Ko in če bodo ti računi poravnani po vaši uvidevnosti in dobroti, bo kljub velikim str oškom zunanjščina župnijske cerkve ostala umazana in raztrgana, kot je bila do zdaj. Dragi rojaki Osilničanje! Zberite se, posvetujte se in potem pošljite kraljevska darila dekanu ah meni. Rev. Joseph Ferku!j, 1340 N. 10th St. Quincy, 111. 62301 V lariboru so odprli provizorno bogoslovje CLEVELAND, O. — Starejši med nami se še dobro spominjamo starega bogoslovja na Glavnem trgu v Mariboru. Le-to je po osvobojenju leta 1918 postalo v trenutku premajhno, sicer pa že samo po sebi ni več ustrezalo sodobnim potrebam in zahtevam. Tako je mariborska škofija morala že od prvega dne Jugoslavije misliti na novo bogoslovno zgradbo. Vse je tako kazalo, da bo dobil Maribor tam okrog 1. 1940 novo moderno zgradbo za svoje bogoslovce, pa je prej izbruhnila druga svetovna vojska. Dela na novem bogoslovju so bila malo pred svojim zavr-šetkom, ko so Nemci okupirali Maribor. Med prvim so zaplenili novo bogoslovno zgradbo, dela na njej dokončali, je pa ne vrnili svojemu namenu. Ko so leta 1945 prišli v Jugoslaviji do oblasti komunisti, tudi ti niso vrnili škofiji njene zgradbe. Škofu ni preostalo drugega, kakor da je takrat poslal svoje bogoslovce študirat v Ljubljano, kjer so pa bili enako v hudi stiski, saj je ljubljansko bogoslovje komaj bilo zadoščalo za domače škofijske zahteve, sicer pa bilo tudi že kar preveč starinsko, odnosno nujno potrebno obsežne obnove. Mariborski škof se je vse odtlej boril, da bi dobil nazaj to, kar je njegovega, odnosno škofijskega, pa ni uspel. Ni uspel tudi v svojih prizadevanjih, da bi lahko kupih v Mariboru primerno poslopje, kamor bi spravil svoje bogoslovce; na dovoljenje za postavitev novega bogoslovnega poslopja pa sploh ni smel misliti. Ko se je prizadeval, da bi v Ljubljani dobil kako u-strezno poslopje za svoje bogoslovce, tudi tu ni uspel. Končno v tem, da so njegovi škofiji šele letos dovolili nadzidati stolno župnišče v Mariboru za eno nadstropje ter v tako pridobljene prostore spraviti vsaj del svojih bogoslovcev. Z velikimi žrtvami so bila ta dela do srede oktobra letos v toliko dokončana, da se je mogel del mariborskih bogoslovcev iz Ljub- Mnogo ljudi na sodih smodnika Oceanski valovi zaradi potresov drvijo s hitrostjo reaktivnih letal. Preteklo soboto je potres srednje jačine zazibal visoka poslopje po večini Srednjega zahoda naše dežele. Tudi v Clevelandu smo ga čutih. Ni bil hud in ne nevaren, saj je kazal na znani Richterjevi lestvici le 5.5, ko ni pričakovati nobene večje nesreče. Škodo povzročajo šele potresi, ki imajo vsaj 6 jačine na o-menjeni lestvici. Čeprav potres ni bil hud, je vendar povzročil nekoj strahu, še več pa govorjenja in ugibanja o vzrokih in o možnostih odkrivanja napetosti v zemeljski skorji, predno do potresa pride. V zvezi s tem priobčujemo nekaj pojasnil o tem, kako daleč je znanost o potresih glede njihovega napovedovanja prišla. Milijoni ljudi po svetu živijo na sodih smodnika. Lunta tli že tisoče let. Prve znane hude potrese so ljudje pojmovali kot kazen iz nebes. Najhujša, s podatki opisana potresna katastrofa je doletela leta 1556 Kitajsko, kjer je bilo okoli 830,000 smrtnih žrtev. Pozneje in do naših dni je umrlo zaradi potresov več milijonov ljudi. Znana so sicer potresna področja, nikomur pa doslej še ni uspelo napovedovati potresov. Najbolj grozljiv zaradi svojih posledic je bil potres, ki je leta 1906 prizadel San Francisco. Požar, ki je izbruhnil po potresu,, je dva dni pustošil “najlepše mesto Amerike”. Zaradi potrganih napeljav so začele goreti počene plinske cevi, gasilci so bili brez vode, ker so se izpraznili vsi rezervoarji. Od tistih časov in še posebej od velikega potresa, ki je leta 1923 opustošil Tokio — je bilo skoraj 100,000 smrtnih žrtev — se po svetu razvija in napreduje posebna znanost, ki proučuje potrese. Seizmologi raziskujejo, o-pravili so množico meritev in zbrali cele gore podatkov, vendar ga za zdaj še ni med njimi, ki bi tvegal napoved potresa. Vzroki so dodobra raziskani. Zaradi pokončnih in podolžnih premikov v zemeljski skorji prihaja do napetosti in tresljajev, zaradi katerih nastajajo velike razpoke v površinskih plasteh. Žarišče potresa je po navadi do 50 km globoko pod zemeljskim površjem. Geologi in oceanologi 20. stoletja so ugotovili, da kopenski in morski potresni sunki povzročajo viharne valove, ki drvijo po svetovnih morjih s hitrostjo reaktivnih letal ter se v plitvih obalnih vodah vzpno do Ijane z novim šolskim letom preseliti vanje. To se je bilo zgodilo 15. oktobra, ko je bilo s slovesnim odprtjem začeto novo šolsko leto, in sicer z večerno sv. mašo v stolnici in z govorom pomožnega škofa dr. Vekoslava Grmiča, prodekana teološke fakultete v Ljubljani. Slovesna blagoslovitev novih prostorov pa bo, tako upajo v Mariboru, še ta mesec (november), ko bodo dokončana vsaj vsa glavna dela na zgradbi. Rektor (ravnatelj) novega bogoslovja je postal škof dr. Vekoslav Grmič; za ekonoma je bil bil imenovan prof. dr. Stanko Oljnik, za spirituala pa prof. dr. Jože Rajhman. Poleg domačih profesorjev poučujejo še profesorji teološke fakultete iz Ljubljane, ki se vozijo tedensko ali štirinajstdnevno v Maribor. Zaenkrat so v novem bogoslovju 3 rodovi tačasnih mariborskih bogoslovcev. V 6. letniku so letošnji mariborski novomašni-ki, ki so sicer nastavljeni za kaplane, ki pa vendar prežive po nekaj dni na teden v Mariboru, da morejo obiskovati njim namenjena predavanja; mimo teh so tam še domači bogoslovci 5. in 4. letnika. J. S. 30 m visoko in uničijo vse na svoji poti. : Leta 1755 je Lizbono preplavil 12 m visok val, ki je precej pripomogel, da se je število žrtev potresa zvišalo na 32,000. Okoli 100,000 mrtvih je bilo v silovitih valovih, ki so leta 1783 preplavili južno Italijo. Za potresne morske valove ima pogosto prizadeta Japonska posebno ime: cunami, val v pristanu. Pojav je znan japonskim ribičem že več sto let. “Če začutiš potres,” svarijo napisi, “bodi pripravljen na cunami.” Rahli nasipi in pinijevi gaji so bili japonskim ribičem mnogo stoletij skorajda edina zaščita pred oceanskimi valovi zaradi potres na Aljaski, štiri ure in 34 vlada preselila cele vasi; graditi je dala ceste za beg in seveda tudi nasipe. Doslej zadnja katastrofa zaradi cunamija: aprila 1946 je bil potres na Aljaski, štiri ure in 34 minute pozneje so oceanski valovi dosegli Havaje. Do 15 m visoki valovi so butnili v mesto Hilo in pokopali pod seboj 173 ljudi. : Ponekod se napoveduje potres z razpokami na zemeljskem površju. SJ tem znamenjem se zdaj ukvarjajo ameriški seizmologi. Na kalifornijski avtomobilski cesti 46 južno od San Francisca se je bela črta na nekem odseku premaknila za 12 cm. Na podlagi številnih meritev napoveduje geofizik Peter Franken z michiganske univerze v Ann Arbo-ru: Kalifornija se mora pripraviti na katastrofalen potres. Meritve z laserskimi žarki so pokazale, da se dve nizki pogorji v okolici San Francisca premakneta vsako leto za kak centimeter drugo proti drugemu. Območje Los Angelesa se nič ne premika^ vendar raziskovalci tudi po tem sklepajo o bližnji potresni katastrofi. Po njihovem mnenju se tam zbirajo podzemeljske sile kot nekakšen sod smodnika, ki ga bo razneslo-Spričo tega so zahtevali ameriški znanstveniki 200 miiljonov dolarjev za raziskovalni program, hkrati pa priporočajo zaščitne oz. varnostne ukrepe, h katerim sodijo potresne vaje v šolah in tečaji prve pomoči med prebivalstvom. ČEMU SE SMEJE DOMA “Žalosten sem, ker nisem jaj' ce: jajca barvajo samo za Velik0 noč, upokojenca za vse leto.” Ni tako nepošten, da bi ime^ vse, kar bi rad. Razlika med dvigalom in člo' vekom? Pokvarjen človek se Še vedno lahko vzpne navzgor, dvigalo pa ne. “Ali ti verjameš v gospoda1”' ske čudeže?” “Jasno, kaj nam pa druge#3 še ostane?!” “Si bral, da je naša občinska skupščina na včerajšnjem zase' danju znižala občinske uprav0® takse za potne liste in zviš^3 cene kruha?” “Vidiš, zdaj boš pa lahko Še' s potnim listom s trebuhom z3 kruhom.” V glavi nič — v rokah bič. Ker stroji niso tako neum0*,’ da bi postali ljudje, so se m01”3! ljudje odločiti, da bodo p°s stroji. tali Pri založbi Borec je izšla k°J^ ga: Čez dvajset let bo vse di”3 gače, ki je poprej prejela d-1 Kajuhovo nagrado. Kritika avtorju menda °e ? očitala nejasnosti v nasl°'?1^ Vse pa tudi ne bo drugače. ^ kateri..., pa pustimo to. Sl st St *• S. FINŽGAR: MiRNA POTA Oče in sin sta tako ugibala nijo dotaknil, mu je govorila o Modrovala v pozno noč, dok-|er se ni ulica umirila in so po-■'hniii vzkliki in petje navdu-množic. . Or. Rudi Slak je dan za ytlein hodil na postajo oprezo-Vati kdaj se bo gneča vlakov ln Uudi polegla, da bi se mogel ^Peljati na prejšnje službeno jPesto in seveda na grob svoje J Ubij ene Irme. Saj je tudi v Vojni v Galiciji, v Karpatih jj^lil nanjo. Toda tako je bil ualeč od doma, venomer sredi v°jnega hrupa, ranjencev in ^ljubega uradnega dela, da spomin nanjo ni utegnil biti Vfič tako živ ko prej. Sedaj pa ^ Zopet zažarel in ga klical. Ko se je trušč na postaji do-Polegel, ko so se tisoči in 'Soči vračajočih se vojakov ^Peljali, se je sodniku Slaku Posrečilo, da je ujel pravi vlak. ^ Postaje je odšel naravnost pokopališče. Ni se mu dalo .rUgače. Ko je prišel do groba, jo bil presrečen, ko je videl, uko lepo je oskrbovan. Zasa-lotie cinije so cvetele, ob spo-P'ouiku je vrtnica poganjala ^dnje cvete, tri vaze z jesen- jal. Nato je rekel: “Predragi klin cvetjem so stale na grobu. je Zora, njena roka, njena . b in ljubezen do sestre,” si e hvaležno priznal. Tudi klop-^ °b grobu je stala ko nekdaj, v 'ml je nanjo in v mislih pri-Pogovor z rajnico. <4\T -Na svidenje, sem ti voščil u slovesu. — Sodil sem, da se 'deva drugod. — Nisva se. Irmi. Pobožno je božal vse predmete, dokler ga ni zdramila Polona in ga poklicala k čaju. Hitro ga je popil in se takoj napotil na sodišče. Ko so ga zagledali stari pisarji in sluge, so vsi hkrati planili k njemu in mu stiskali roke. Sodni sluga je šinil naglo skozi sobe do načelnika. Ta je dr. Slaka prehitel, ko je imel namen, da njega prvega obišče. Nekoliko upognjen je že bil in Rudiju se je zdel preveč postaran. Mož je svojega pomočnika objel in bil ganjen do solz. Načelnik ga je povabil k sebi. Toda vse uradništvo je udrlo za njima. Niso se mogli odtrgati od tako ljubljenega sodnika. V načelnikovi sobi so ju obstopili in radovedna vprašanja so začela deževati. Sodnik Slak jim je kratko odgovarjal, a dodal, da ni mogoče vsega povedati na hitro. Saj bo še priložnost, da se pomenijo. Tedaj je načelnik vstal, stopil k svoji pisalni mizi in izmed dopisov odbral enega. Roka se mu je tresla, ko je dopis razvi- 'nlsli; nisi še dovolila. — Tako stnrt ■ft, zares. — Saj si mi pred ob Se ■Jo obljubila, da boš vedno Se gospod kolega! Zaradi sebe in prepričan sem, da tudi zaradi vseh teh kimg vas, vam z žalostjo izročam dekret, s katerim ste premeščeni v Ljubljano. Iskreno vam čestitam.” Ko mu je izročal dekret, so vsi opazili, da so mu silile solze v oči. Dr. Slak je sprejel dekret, se zahvalil za čestitke, a ostal je nenavadno hladen. V njem se je v hipu spočelo dvoje čustev in se borilo med seboj: ljubezen do njegovih, tu pokopanih svetinj, od katerih se bo moral ločiti, ga je priklepala na to mesto, uradni odlok iti povišanje sta mu velela drugam. Ta boj je prikril v družbi, se vnovič zahvalil za čestitke in se hvaležno od vseh poslovil. Nazadnje je stopil k svojemu nasledniku, mlademu možu, ter mu iskreno voščil: “Iz srca vam želim, da bi bili tako srečni in zadovoljni v službi tu, kakor sem bil jaz. Lepo je bilo, radi smo se imeli. Zbogom!” Ker je bilo že blizu poldne, je dr. Slak stopil do svojega stanovanja. Morda mu je skrbna Polona pripravila kosilo. Ko mu je povedala, da zanj ni nič pripravila, ji je rekel, da gre ..............;_____ kosit k “Sivemu volku”, kamor v vežici poplazile po’ podu je hodil jest še kot samski fant. ftieni. — Tvoja mehka duša Je bala mojih ran. — Zato Preprosila Boga, da sem živ. — Ko si tako želela v’ hvala, hvala! — Počakam , 'bio zvest tebi, da pride dolo-6lla mi ura. —” ^ h'obro dolgo je Rudi pose-. ’ Zatopljen v lepe sanje nek-^'ih dni. Potem si je utrgal m ®roba droben cvet in si ga v aail za spomin na prvi po-^ni obisk. Pokopališča grede je pre-0 l > kam naj bi najprej šel. asiti se je moral v uradu, Strgarjevih in na svojem .°vanju. Razumljivo je, da VjJ6 Oajprej odločil za stano-v Je- Irmina sobica ga je pre-"'■abila. (j0 ° Jo pozvonil in slišal, kako P ,V v 0loni K moji sestdeseflemci bili naši predniki kaj boljši? | Vedno ista pesem! Zanimivo je, j 1 da nihče izmed njih ni zmagova- llec. Najhujše je, še si v staro-MILWAUKEE, Wis. - Misiim,L _ da je nesmiselno pisati lasten( "il; me copate, se je nasmeh- 'Wj!»^0ja Kot0116’ taka ko nek- '*3UČ Tedaj je že zaškrtal v vratih. Poloni je vzelo 'h'a°' ^ ga mo&la drugače poz-^a.VKl» kakor da je od veselja in mu skušala ujeti <(°’ 'ta bi mu jo poljubila. sa^0l°aa, pozdravljena! Spet tu, živ in zdrav.” sem vedela, za gotovo Za va' tolikanj sem premolila Žjgaas> Prošnje svečke sem pri-lj6n a o, ti moj Bog, zahva-st° in stokrat in Marija ‘Siž žalosti. lai Ze pridna, Polona. Hva-^ glejva si stanovanje.” je v kuhinjo. Povsod Ne, ne, ne smete tja,” je hitela Polona. “Ko ste odšli, sem tekla k Strgarjevim pravit, da ste tu. Bog ne zadeni, da bi šli v krčmo. Žalostni bodo. Komaj vas čakajo.” “Polona, še nekaj novega ti moram povedati. V Ljubljano sem prestavljen. Selila se bova.” “Kriste pomagaj, ali še ne bo konca nesreč?” “Povišan sem, to vendar ni nesreča.” “Za vas je prav, saj tudi zaslužite kaj takega. Meni pa bo preveč dolgčas po vas.” “Saj pojdeš z mano! Ali ne? življenjepis, če si prepričan, da je oseba tako malo pomembna. Da sem vsemu nakljub napisal ta članek, se je zgodilo zato, ker sem hotel zaznamovati 60-letni-co svojega pisano razrvanega življenja in ker sem prepričan, če bi kdo drugi slučajno napisal kaj o moji obletnici, bi bilo čisto drugače opisano, zato mislim, da je bolje, da napišem sam o svoji življenjski poti in se tako izognem vsem nevšečnostim. Pribiti pa moram, da sem omenil ta življenjski praznik tudi zato, ker hočem priti do jasnega, ali imajo prav nekateri moji prijatelji in prijateljice, kateri so mi že lansko leto z voščili hoteli vsiliti 60 let. Ker neizpodbitno verjamem rojstnemu in krstnemu listu, kjer je napisano, da sem se rodil v Ljubljani 4. decembra 1908, zato sem se znašel v prepričanju, da so moji prijatelji in prijateljice zelo inteligentni rojaki. Običaj je, da pričnemo šteti človekovo starost od tistega trenutka dalje, ko se o-trok rodi. Od Adamiča in Lundra, skozi prvo in drugo svetovno vojno, skozi Italijo, Nemčijo, Francijo in preko Oceana v Ameriko je dolga moja 60-letna življenjska pot. Imam 60-letno, malce sivo plešasto glavo, ki jo nosi 6 fi-tov visoko in 210 funtov težko, a že malo po trebuhu oval j eno telo, delno vstavljeni zobje in nosim tudi očala. Pravijo, da sem v svoji pridnosti zelo vztrajen, skratka možakar na mestu. Zdravje mi služi še kar dobro, s spanjem še nimam preglavic. Pogrešam v rani zori petelinj e-ga petja, toda zato imam soseda, ki me vsako jutro zbudi s svojim kašljanjem. Opažam tudi, da ženske niso več tako zapeljive, kot so bile včasih in opažam tu-di, da se moja moc in lepota grbanči v gube. Edino pesem “Starost je neizbežna” me tolaži, da ne bi znorel od žalosti in ljubosumnosti do mladosti. Tolaži me tudi spomin na stari kraj, kjer so bili 60-letniki že pravi starci. V Ameriki 60-letniki se šele pričnejo starati in pametno živeti... seveda, če imaš kaj pod palcem in če si zdrav. Če si slabega zdravja in povrhu še suh, nič ne tarnaj, Tvoja prihodnost je osigurana: v domu za ostarele, v bolnišnici, ali pa v grobu. Vsakdo v življenju se bori za brezskrbno prihodnost — postani star — in jo imaš. In ko se včasih oziram naokrog, opazim svoje prijatelje in znance, kako se na vse pretege bore za pridobitev denarja, časti, položa- Rodil sem se v najlepšem delu mesta Ljubljane na Vrtači in če se dobro spominjam, je pred šestdesetimi leti padel 4. december na torek. Rodil sem se ponoči, zato v mojem življenjepisu ni mogoče reči: zagledal je beli dan, temveč zagledal je luč petrolejke, ki je bila tisti čas zelo v modi. Naj takoj povem, da so moje rojenice in sojenice, ki so stale ob postelji, prerokovale vse to, kar se je potem zgodilo v mojem življenju. Nič pa se ni uresničilo, kar sta prerokovala in želela oče in mati. Oče je želel, da bi bil minister, mama pa škof. Čeravno ne minister ali škof, pa vsaj general ali pa bančni direktor. Pozneje sem spoznal tudi pri drugih družinah, da se redkokdaj izpolni želja staršev. Mojim rojenicam in sojenicam moja globoka zahvala, da so mi naklonile marsikaj lepega in naj lepše — Ameriko. • Moja otroška doba je bila dokaj enolična. Če sem malce zajokal, so me takoj zaujčkali, da sem zaspal. Večkrat sem napravil kako pustolovščino kot npr. splezal na drevo, kar se je izkazalo za zelo koristno, ker sem tako prišel do sosedovih jabolk in hrušk. Večkrat sem splezal skozi okno ter se najedel keksov in drugih dobrot ali pa sem zlezel pod mizo polno gostov ter jih žgečkal. Opazil sem, da se nekateri gostje pogovorajo tudi z nogami in to vedno moške noge dotikajoč se ženskih ali obratno. Škoda, da takrat nisem te igre razumel — dosti pozneje, ko sem to razumel, se nisem mogel več plaziti pod mizo. Toda kadar so me dobili pri grehu, sem bil vedno od očeta nagrajen s klofutami, kar primanjkuje današnji mladini. L.G. (Sledi) l@¥a ¥faia na PorSoriku CLEVELAND, O. — Kot pri nas, so imeli tudi v Portoriku isti dan volitve guvernerja in kongresne volitve, povrhu pa BALADA S. Š. K. Zopet krogle ropotajo, zopet čuje se naglas: da Slovenci že kegljajo — dobrodošel vsak od nas! Letos lepša so imena, kakor preje so bila. In če tuj je kdo izjema, se v množini ne pozna. Perčič, Pugelj in Košir; Naši lanskoletni asi: njih vrline pehar krasi, mi pa zdaj za njimi v dir! Kopja bodo se lomila, zagrmeli bomo vsi, rep svoj mačka bo lovila, točk bo tam, kjer jih zdaj ni. “Muškaterji” ino “Lovci” — “Hribovci” in “Roparji”, “Novoporočenci” — “Asi” — vsak za zmagami hiti. Če med ‘Kranjci’ so ‘Cigani’ in med ‘Skalami’ — ‘Živali’, tudi našim se ‘Gorenjcem’ lahko marsikaj zgodi. Zopet krogle ropotajo, zopet čuje se naglas: da Slovenci “bowlat” znajo, dobrodošli — vsaki čas! Hribovec Vodnik portugalske opozicije se je vrnil v Lisbon© LIZBONA, Port. — Pričakovanja, da novi ministrski predsednik Gaetano ne bo več tako zaverovan v diktaturo, kot je bil njegov prednik dr. Salazar, se pričenjajo uresničevati. Dr. Salazar je v marcu pognal voditelja opozicije dr. Soaresa v kon-finacijo na neki otok ob angolski obali. Gaetano je sedaj dovolil dr. Soaersu, da se vrne domov, vendar pod pogojem, da se bo vrnil na tihem, kar se je tudi zgodilo. Dr. Soares je izjavil, da bo takoj obnovil svojo odvetniško prakso in politično delo. Poudaril je pa ponovno, da se bo v svojem političnem delu držal zakonov. Njegova vrnitev je prebudila vladno opozicijo iz dremanja, vendar pa politiki mislijo, da ne bo prehitro prešla k delu. Mirovali pa ne bodo študentje, to so že napovedali. Lis-bonska javnost je seveda vesela te spremembe; jo je pa že pričakovala, kajti že nekaj časa so krožile vesti, da se bo dr. Soares “kmalu vrnil”. Več hrane Po podatkih FAO, organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo, se je svetovna proizvodnja hrane zaradi ugodnih vremenskih razmer lani povečala za tri odstotke v primerjavi z letom 1966. Dežele v razvoju so dosegle povprečno za šest odstotkov večjo proizvodnjo. Kakor ugotavljajo izvedenci, so ugodnejše vreme spremljale tudi nekoliko spodbudnejše odkupne cene, razen tega pa so proizvodnjo izboljšale sodobnejše pridelovalne metode, stranko, ki je pri volitvah dobila Vendar o p o z arja sporočilo okoli 90,000 glasov, torej več kot FAO, da nekontrolirano nara-je bilo treba, da propadeta obe ščanje prebivalstva utegne spod-strankini polovici. kopati upe na skorajšnje ravno- Opozicijska stranka, ki jo vodi težJ'e med številom prebivalstva in zalogami hrane po svetu. Lani na primer je bila proizvodnja hrane le malo večja od prirastka Bilo je že skoraj tri zjutraj, ko je primotovilil do domačih vrat. Sveži jutranji zrak ga je nekoliko iztreznil. Pa se je spomnil, kako zatrdno je zvečer ženki obljubil, da bo prišel zagotovo že ob enajstih. Zdaj pa je tri. Zato je previdno vtaknil ključ v vra-to, ga zasukal in se splazil v vežo. Že je stopil z eno nogo na prag v spalnico, kar se je oglasila stenska ura: kukavica je pogledala iz nje in trikrat zakuhala. Takrat se je Mokarju posvetilo: imenitna misel, si je dejal. In kar koj jo je uresničil. Ko je kukavica odpela, je sam začel kukati in sicer tako dolgo, da je vsega skupaj enajstkrat zakuhalo. V sladki zavesti, da je prav štel in da je ženo prepričal, da je šele enajst ura, je padel na posteljo in takoj zaspal. Močno pa se je začudil drugo jutro pri zajtrku. Žena ga je hinavsko sladko nagovorila: “Ti, stensko uro bo treba dati popraviti!” “Zakaj pa?” je Mokar nedolžno vprašal. “Ne vem, kaj je prišlo vanjo,” je dejala žena. “Včasih se naravnost čudno obnaša. Pomisli, kaj je danes ponoči naredila. Ležala sem v postelji in nate čakala. Šlo je že proti jutri. Kar naenkrat je zakuhala uri trikrat, potlej se ji je kolcnilo, nato je rekla ‘prekleto’ in potlej še štiri-najstkrat zakuhala. Ampak kako!” novo izvoljeni 'guverner Ferre, znana pa je pod imenom nova progresivna stranka, ne bi nikoli mogla zmagati brez razkola v ljudski stranki. Stranka ima zanesljivo večino v spodnjem domu in v 8 naj večjih mestih v Portoriku, ne pa v senatu, tam bo še zmeraj gospodaril Marin še občinske. Volitve so bile radi''n preprečeval vse skrajnosti no-tega značilne, ker so pokopale ve§a režima. 28-letni režim ljudske stranke, Računajo, da se bo sistem vlaki jo vodi znani portorikanski politik Munjon Marin, ki je tudi sam opravljal 16 let guvernerske posle. Ljudska stranka ne bi bi- la propadla tudi pri letošnjih volitvah, da se ni razcepila. Bivši voditelj ljudske stranke guverner Vilella se je sprl z Marinom, radi česar ga stranka ni hotela več kandidirati za guver-ja in slave, se vprašam: Ali so'nerja. Villela je ustanovil svojo prebivalstva. Za letos napovedujejo strokovnjaki dobro letino kljub dolgotrajni suši na velikih področjih Latinske Amerike in južnega dela Afrike. Po podatkih FAO dosegajo, dežele v razvoju z boljšimi obdelovalnimi metodami nepričakovane uspehe. Vendar je treba po mnenju strokovnjakov te organizacije zagotoviti, da bodo dežele v razvoju tudi v prihod- danja le malo spremenil. Največ sprememb bo seveda v administraciji, najmanj pa v praktični politiki. Kaj drugega pa . . , , , , . , j. inje primerno skrbele za nadalj novemu guvernerju tudi ne pre- . , ..v . , J . ... -p, . • j nje izboljševanje kmetijstva, ostane, kajti Portoriko je v zad- J j j njih 28 letih tako napredoval na gospodarskem področju, da tega ne morejo osporavati niti Marinovi politični tekmeci in protiv-niki. Presneta ura Mokar se je, kot že večkrat, zasedel v gostilni. Precej okajen se je končno napotil proti domu. V]t0pil -- red- od Posode do šte-| “še nikoli nisem bila v Lju- «Ha Ka> vse se je lesketalo od(bljani. Saj še v cerkev ne bom Jo j n skrbnosti. Sodnik Slak'znala in nobene štacune ne av0j0 t°Plo pohvalil ;n odšel v'poznam.” tilau ®0b°. Polona mu je izro- i C klJ'uč ‘Le zvesta mi ostani. Cerkva