Smrt pred bolnišnico Priiiajajo električne brei pojasnila	podgane
Stran 2
Stran 16
Št. 52/ Leto 62 / Celje, 3. julij 2007 / Cena 0,63 EUR - 150,97 SIT
O


Ü

AŠKERČEVA 14, 3000 CELJE
' OdgovDfnaureiftticBNT Tatjana Cvim
9770353734020
Kl
Smrt brez pojasnila
Celjska bolnišnica obžaluje tragično smrt Bojana Kajtne in zanjo prevzema odgovornost - O konkretni krivdi bo najverjetneje odločalo sodišče
»Za tragično smrt Bojana Kajtne, ki je utrpel nenadno srčno odpoved na poti iz naše bolnišnice v zdravstveni dom, kamor je bil napoten po napotnico, nimamo prave razlage,« je včeraj izjavila strokovna direktorica celjske bolnišnice Frančiška Škrabl Močnik. »Kar se je zgodilo, se ne bi smelo zgoditi, zato tragični dogodek globoko obžalujemo.«
Bistveno več ne strokovna direktorica ne direktor celjske bolnišnice Marjan Fer janc na včerajšnji novinarski konferenci nista povedala. In-terni strokovni nadzor, ki ga je vodil dr. Gorazd Voga, v komisiji pa sta bila še mag. Ivan Žuran in glavna medicinska sestra Hilda Maze, je po njunih navedbah potrdU, da usodno noč, na 10. junija, Bojana Kajtne dežurni zdravnik v internistični prvi pomoči ni videl niti ni zanj vedel. Iz še ne pojasnjenih razlogov so ga sicer izkušeni člani ekipe (eden že 20 let dela na urgencl, dva več kot deset let) napotili v zdravstveni dom po napotnico, kar je v nasprotju z načinom dela na urgencl.
»Kot strokovna direktorica sem odgovorna za vsak po-
BVZGina odgovornost za tragični dogodek, medtem ko ugotav lušča kriminalistični preiskavi in sodišču,»
stopek v bolnišnici. Postopki ravnanja v urgentni ambulanti so natančno določeni in zapisani, kar velja mdi za delo medicinske sestre. Delo je v noči, ko se je zgodila tragedija, potekalo po ustaljenih in preizkušenih pravilih. Hidi administrativni postopki, ki jih določa zdravstvena zavarovalnica, so jasni. Piše, da so osebe brez veljavnih dokumentov samoplačnice, a piše tudi, da mora biti vsak
urgenten primer obravnavan brez dokumentov. O tem, kdo je urgenten primer, odloča zdravnik. V primeru Bojana Kajtne je prišlo do odstopanja od utečenih poti. Nobenega dvoma ni, da ni bilo prav, kar se je dogajalo.«
O podrobnostih strokovna direktorica ni želela govoriti, saj si nekatere pridobljene izjave menda nasprotuje-pokazati na
Republika Slovenija Okrožno sodišče v Celju Prešernova 22 3000 Celje
OBVESTILO
Spoštovani,
obveščamo vas, da sta z dnem 18. 6. 2007 na novi lokaciji i Prešernova 23a, Celje (Mohoijcv atrij), pričela poslovati:
OKROŽNO SODIŠČE V CELJU ■
(2. nadstropje - vhod z dvigalom)
GOSPODARSKI ODDELEK
OKRAJNO SODIŠČE V CEUU - ODDELEK ZA PREKRŠKE
(2. nadstropje - vhod preko stopnišča)
Uradne ure za nevabljei
itranke so na obeh oddelkih sodišč: 12.00
•ponedeljek, sreda, petek: od 09.00 d •sreda: tudi od 14.00 do 16.30.
Ob tem vas želimo seznaniti, da bo s 1. 7. 2007 na novi lokaciji na naslovu Gledališka 4, Celje (blizu tržnice) začel poslovati SODNI REGISTER Okrožnega sodišča v Celju.
Uradne lu-e v sodnem registru so:
•	vsak dan od ponedeljka do petka: od 9.00 do 12.00
•	ponedeljek in sreda: tudi od 14.00 do 16.30.
Več informacij o delu sodišč lahko pridobite na spletni strani www.sodisce.si.
krivca, saj nisem ne kriminalist ne sodnik. Nimam vseh podatkov, da bi lahko sodila,« je poudarila. Na vprašanja novinarjev je nedvoumno povedala samo še to, da od štirih ljudi, ki so bih vpleteni v dogajanje, zdaj dva normalno delata naprej na urgen-ci, saj v tragični dogodek nista bila vpletena, ena oseba dela ne opravlja več, medtem ko ena dela pod nadzorom.
Direktor Marjan Ferjanc je ob obžalovanju tega, kar se je zgodilo, napovedal nekatere ukrepe, ki bi v prihodnosti kaj podobnega preprečili. »Z ZD Celje se dogovarjamo, da bi vsaj začasno pre-stavü svojo dežurno službo v naše prostore. Če bo zdravstveni dom to sprejel, bomo na tak način začeli delari že jeseni,« je napovedal.
Trajno rešitev naj bi prinesla nova urgenca, za katero sta se oba direktorja zavzela že ob nastopu svojih funkcij. Del projekta so že predstavili'ministrstvu za zdravje, gre pa za združitev tako splošne nujne kot specialistične in pediatrične pomoči na enem mestu. S tem bi tudi odpadel problem napotnic. Četrtina pacientov, ki pride po internistično prvo pomoč, in več kot polovica tisrih, ki pride po kirurško prvo pomoč, namreč nima napotnic. »V 30 letih še nikogar, ki je iskal nujno pomoč, nisem poslala po napotnico. Kot zdravnica bi to lahko naredila in prevzela vso odgovornost, sestra pa ne more in ne sme odkloniti bolnika,« je še dodala Škrablova.
Tragični dogodek bo preiskala še skupina zunanjih strokovnjakov, ki jih bo določil minister za zdravje. Nadzor je uvedla tudi Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije; svoje delo nadaljujejo tudi kriminalisti. Svojci pokojnega Bojana Kajtne bodo svoj pogled na ugotovitve bolnišnice najverjetneje predstavih danes.
MILENA B. POKLIC

Pokojni nadškof in nietropolrt Alojzij Šuštar
Slovo_od nadškofa Šuštarja
v Lj ubljan i s« se	^ poslovili od peJk^-
a Alojzij Mmia. ki je v 87. letu starosti
uii Stanislava. .Vlašo z jetA« ............
rin C
v daroval kar-
i obred v stolnici pa je ljubljanski nadškof metropollt Alojz Uran.
äuÄar je več desedetij preživel na tu^m, v c se.j&vmil pred zgodovinskij pred87 leti na Dolenjskem in dom sv. Stanislava v Šenti Škofovih zavodih se je šolal do odhoda na teolc teto. Jeseni 1941 je odšel vRim Stadii gija ,Pet let pozneje je bü posvečeas v duhovnüsa, po U'o It^kemdoktoratupa je zaradizdravljenjatuberki v Švico, kjer je ostal več kot 30 let. V Slovenijo leta 1977, tri leta kasneje pč^je bil imenovan^.! I'unlj.n ^tega nadškofa metropoiita. Pastirsko palico j&oh iipoko ,|lvi leta 1997 predal nadškofu Francu Rodau. .Mc?novri nadškofovska smer so bili resnica, pravičnost, :nii, ijubi-fen, svoboda in sreča.
Šuštar je s svojim ddom prispeval poatemben pt\';u, saj je v Ljubljani nadškofoval v prelomnih &sih prphodö v demokracijo. Človeško blagi nadškof je iHStveiio vplival, da je božič pri nas dda prost dan in državni pi it I ti; su so /ai"t'l' tL'di ilnlaotrajni pogovori z državu n intU:-.'fejii R.i1!iI:M«' a;r'-;vo i:: so podna^lajfommcnropoliuiii. ' Rodefe^BMECTfE^fcazttm s SV^at-aa^^w^»»
Sloa^^^^femaa^^Lpeža Jan^^^HBBB^^
vi^m ?asn so •^n /godile prrlnmrirc, kot sojfriohisoii s,ini:!st!5inn Slinviiji), s['ravna slovesnost v Koči'vsla'ni kiigu ir. Dsiinosvojitrv, i^ossprrmlieiu s kratkosvninn. Up:'-r.ibil i« c)siH5cu' zvtvc; po KviopJ, da je bilo vojne; čiin prrj kol	'Odno priznana;
^ - ÜS, foto: arhiv časopisarlMižina
V	drugo le Zohar
Konec junija se je načelnikom večine upravnih enot iztekel 4-letni mandat. Kot smo že poročali, je minister za javno upravo Gregor Virant 18 iračelnikom podaljšal mandat brez javnega natečaja, v 31 UE pa je predlagal začetek postopkov za imenovanje načelnikov.
Na Celjskem so bili na podlagi ministrove ocene od osmih »avtomatično« imenovani načelniki UE Celje Damjan Vrečko, UE Mozirje Vinko PoUčnik, UE Slovenske Konjice Sonja Punčuh in UE Šmarje pri Jelšah Vincencij Hab-jan. Menda se je minister odločal na podlagi rezuhatov, doseženih ocen in zadovoljstva strank, pa tudi osebnih izkušenj pri sodelovanju s posameznimi načelniki.
V	UE, kjer načelnikov niso imenovaU, je dosedanje načelnike minister Virant z osebnim pismom povabil, da se prijavijo na razpis. Med njimi sta büi s Celjskega tudi načelni-ci UE Šentjur Andreja Stopar in UE Velenje Milena Pečov-nik ter načelnika UE Žalec Marjan Žohar in UE Uško Aleksander Sabolčki. Prijave so pregledale natečajne komisije in pripravile ožji izbor kandidatov, končna odločitev pa je bila v rokah ministra. Čeprav naj bi bili podatki včeraj, 2. juhja, že znani, v ministrstvu niso želeli povedati, kako se je odločil minister Virant. Menda naj bi bilo to znano v prihodnjih dneh. Izvedelo se je le, da naj bi v desetih UE ponovili natečaj, ker se ministru prijavljeni kandidati niso zdeli primerni.
Neuradno smo izvedeli, da naj bi minister Virant v drugem krogu imenoval samo žalskega načelnika Marjana Žoharja. V UE Laško, Šentjur in Velenje naj bi razpis za mesto načelnikov UE ponovili, minister Virant pa je načelnike Aleksandra Sabolčkega, Andrejo Stopar in Mileno Pečovnlk imenoval kot vršilce dolžnosti. V UE naj bi ustrezne odločbe, seveda če so bili načelniki dosegljivi, prejeli že v petek.	US
NOVI fFONIK
DOGODKI
Prva ženska na čelu LDS-a
V Žalcu izvolili Katarino Kresal - Po kongresu piknik v Levcu
s sloganom Vetrovno bo se je v soboto v Žalcu zbralo 331 delegatov Liberalne demokracije Slovenije, ki so z izjemno, za marsikoga celo preseneüjivo, večino (287 glasov) za novo predsednico LDS-a izvolili Katarino Kresal.
Kresalova je svoj program predstavila v precej dolgem nagovoru, pri svojem delu pa se bo obračala predvsem na mlade in ženske. Med drugim je izpostavila, da nasprotuje politiki Janeza Janše ter da bo najprej posodobila delo na sedežu stranke. Izpostavila je pet prednostnih nalog, in sicer konkurenčno gospodarstvo, kakovost življenja, odpiranje prostora mladim in ženskam, strpen politični dialog ter evropeizacijo slovenskega prostora. Če je Kresalova nastopala kot kandidatka s pogojnim »bi«, je njen protikandidat Matjaž Šva-gan samozavestno zatrjeval, da bo kot predsednik stran-
ke dosegel enakovreden položaj malih in velikih ljudi, kot osnove za delo pa navedel manifest, ki so ga v LDS-u sprejeU pred časom.
Med delegati je veliko podporo prejela Kresalova, W bo funkcijo predsednice LDS-a opravljala poklicno, svoje delo v odvetniški pisarni Mira Senice pa zamrznila. Glede razUke v plači je povedala, da o tem ni razmišljala, je pa predvsem vesela, da je prva ženska na čelu tako velike stranke. Kot je v svojem govoru pozval zdaj že bivši predsednik LDS-a Jelko Kacin, je po dveh letih in pol skrajni čas, da se stranka pobere in se začne pogovarjati o prihodnosti. Sam bo sodeloval pri novačenju novih članov in strokovnjakov, vsem pa »pomagal, da bodo preživeli v slovenskem političnem zverinjaku«. Na kongresu so za podpredsednika namesto Dušana Kebra izvolili Slavka Ziherla. Hkrati je Kacin
KJAVA TEDNA
»Kdor pade, se mora hitro in sam pobrati.«
Pomenljiva izjava Jožefa Školča potem, ko se mu je na 10. kongresu LDS-a v Žalcu zlomil menda povsem nov stol.
Star predsednik in
povedal, da je nekdanji gu verner Banke Slovenije Mit ja Gaspari v postopku dentiranja pristal na kandi daturo za predsednika drža ve, tako da mu bodo v teh dneh p o skuša h zagotoviti čim večjo podporo-
Sicer so 10. kongres na pobudo predsednika Sveta LDS-a Aleša Guliča začeli z minuto molka v spomin na umrlega nadškofa Alojzija Šuštar-
LDS-a -Jeilco Kacin in Katarina
ja. Kongres je minil v debatah, ali se LDS-u obeta vetrovno ali sončno vreme; pozivih, naj že končno »zlufta-jo« zatohlo in vročo dvorano Doma II. slovenskega tabora; obtožbah, kdo je kriv za odhajanje članov; in nenazadnje zlomljenem stolu delovnega predsednika Jožefa Školča. Enega največjih a-plavzov je požel predsednik žalskega odbora Milan Ča-dej, ki je zbrane povabU na piknik na letališče v Leveč, kj er j e laška pivovarna častila brezplačno pivo.
URŠKA SELIŠNIK Foto: ALEKS ŠTERN
Vse več z računalnikom
Ministrstvo napoveduje tudi uvedbo volitev z domačega računalnika
Ministrstvo za javno upravo je v Celju predstavilo rešitve, ki |ih je doslej že izdelalo za elektronsko poslovanje občanov z upravo. Gre za paket zdaj že 11 v celoti elektronsko izdelanih vlog za najrazličnejše upravne postopke pri poslovanju državljanov z državo ali občino.
Seveda je tudi dostopnost informacij in elektronsko dostopnih obrazcev, ki jih je zdaj na spletu že približno 200, vse večja. Ministrstvo za javno upravo s tem še ni zadovoljno. Ibdi s pomočjo občin bi rado namreč še več upravnih postopkov, tudi üsüh, ki so v pristojnosti lokalnih skupnosti, speljalo preko storitev t. i. e-uprave.
Ob tem, da lahko občani po spletu že podaljšamo veljavnost prometnega dovoljenja in registriramo vozilo, se število storitev občanom prijaznejše elektronske uprave še širi. Slovenija je tako med 28 članicami Evropske unije v zadnjih letih pri uvajanju elektronske upave napredovala s 15. na 7. mesto. In kje so meje? Državni sekretar mag. Roman Rep pravi, da jih praktično ni. »S povezljivostjo baz podatkov in generiko, ki obstaja, mej ni. A treba je vedeti, da vsaj zaenkrat internet uporablja le polovica državljanov in tudi ostalim je treba zagotoviti enake storitve, a na drugačen način,« pravi Rep.
Dobra stran ponujenih storitev je, da lahko občani vse več stvari urejajo od doma, po drugi strani pa so te storitve tudi imenitno orodje za državne in organe lokalnih skupnosti, zato da so prijaznejši občanom, in tudi zato, da so uradniki ob okencih manj obremenjeni. Državna uprava ponuja vse doslej izdelane rešitve e-uprave občinam v uporabo brezplačno, zato res ni razlogov, da bi z njihovim uvajanjem odlašali.
Je torej bližnja realnost, da bomo z državno in upravo lokalne skupnosti kmalu lahko poslovali kar iz domačega naslonjača? Rep pravi, da lahko Slovenija že danes izpelje tudi e-volitve. »Toda tu je še vprašanje politične volje, na katero stroka ne more odgovoriti. Upam, da bo Slovenija druga država v Evropi, ki bo lahko speljala takšne volitve.« Prva v Evropi je e-volitve speljala že pred dvema letoma Estonija. Ker že vsaj polovica Slovencev vsakodnevno uporablja računalnik bodisi pri delu ali za domače potrebe, lahko pričakujemo, da bomo tudi Slovenci predstavnike ljudstva kmalu lahko volili od doma, z uporabo osebnih računalnikov.
In kako je poskrbljeno za varnost poslovanja, zasebnost podatkov in podobno? Rep pravi, da je varnost absolutno zagotovljena- »Storitve, ki jih ponujamo, so podvržene strogemu varnostnemu režimu. To velja tako za izpolnjevanje vlog in obrazcev kot tudi za plačila teh storitev z uporabo elektronske^ klika. Mogoče je uporabljati celo storitve centralnega registra prebivalcev in krog ponujenih storitev se praktično vsakodnevno širi.«	BRST
Srečanje veteranov
Pred Lovskim domom na Svetini so v soboto prlpravCi že sedmo srečanje članov regijskih veteranskih organizacij.
Srečanje so pripravü veteranska združenja veteranov vojne za Slovenijo Štore, območne združenje Sever, območno združenje borcev in udeležencev NOB in združenje slovenskih častnikov Občine Štore. Zbranim je govoril evropski poslanec in predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor (na sUki z Janjo Romih, Srečkom Križancem in Stanetom Rozmanom).	BS, foto: NM
Ostajajo v večni senci
Na Rogli so na tradicionalnem shodu prisilno mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko obeležili tudi 65-Ietnico prvih vpokli-cev v nemška vojsko. Na shodu so ponovno opozorili tako na takratno mobilizacijo kot na še vedno neurejeno razmerje državnih ustanov do tega nemškega zločina nad Slovenci.
Danes je živih 3.500 do 4.000 od 75 tisoč prisilno mobiliziranih. Prisilni mo-biliziranci v nemško vojsko
so plačali mobilizacijo s 15 tisoč padlimi in 25 tisoč vojnimi invalidi, ki jim invalidnost nikoli ni bila priznana. »Tudi te podatke bo treba še preučiti, ker je bilo v nekdanji Jugoslaviji to prepovedano, v samostojni Sloveniji pa zgodovinarska elita tega še ne proučuje. Organizacije prisilnih mobilizirancev se za svojo resnico in pravice potegujejo ves čas v samostojni Sloveniji,« poudarja predsednik Zveze društev mobiliziranih Slovencev v nemš-
ko vojsko Ludvik Puklavec.
Zveza društev je v zadnjih letih dosegla dvoje: v zakonu o žrtvah vojnega nasilja jim jebü priznan status žrtve vojnega nasilja z nekaj pravicami, po zakonu o vojni odškodnini pa so dosegli priznanje delne odškodnine, ki jim je bila izplačana. »Zdaj se prisilni mobilizirane i potegujemo še za priznanje mesečne rente, ki je bila priznana vsem ostalim žrtvam po ZZVN-ju,« navaja Puklavec.
MBP, foto: SHERPA

Dvojno označevanje za branjevce!
»Zgled« nepravilnega zaokroževanja cen iz tolarjev v evre so prav gotovo tržnice, ki že pregovorno rade zaokrožujejo. A na račun uvedbe evra so se letos cene povzpele tudi čez razumne meje.
»Lani sem peteršilj dobüa za 50 tolarjev, letos zanj hočejo kar 50 centov,« je povedala obiskovalka tržnice. »Maline sem lani dobila za 700 tolarjev, zdajle sem zanje, preračunano v tolarje, plačala okoli 1.200,« je dodala draga. »Cene so v primerjavi z lanskim letom res bistveno poskočile, a vseeno raje kupujem pri preverjenih branjevkah kot v raznih diskontih,« ugotavlja tretja.
Smetana in skuta sta lani stali največ 800 tolarjev, danes je cenazaokrožena na 3,5 evra, torej 38 tolarjev več. Za suhe gobe boste letos namesto 1.500 tolarjev odšteli kai 20 evrov ali skoraj 4.800 tolarjev. »Ne, ne, na tržnici se izdelki niso podražili, sem pa dvig cen opazila v trgovinah,«
dan sproti usklajujemo. Če kaj gre, jih spustimo.« »Kaj
dajati, ker je zaradi neureje-
pro- trgovec iz Ljutomera.
Zepozablji tolaiie?
S 1. julijem dvojno označevanje cen ni več zakonsko obvezno, je pa po mnenju Zveze potrošnikov Slovenije priporočljivo.
Po mnenju ministrstva za gospodarstvo je Zakon o dvojnem označevanju cen, izpolnil cilje. V 16-mesečnem obdobju je potrošnike pripravil na vrednotenje cen v evrih ter s primerljivostjo cen preprečil zvišanje inflacije zaradi uvedbe evra. I\idi zato zakonsko dvojnega označevanja ni podaljšalo, pač pa je odločitev prepustilo posameznim podjetjem, ki v dvojnem označevanji vidijo poslovni interes, saj s tem potrošniku omogočijo dodamo ponudbo.
Ljudje še vedno, kljub višjim cenam, radi obiščejo tižnico. Dvojno označevanje bi bilo zelo zaželeno.
je zatrdila branjevka iz Voj-	negaparkiranjaobiskvseslab-
nika.»No,nekajjesicerdražje,	ši! Poleg tega pa naših izdel-
a to zgolj zaradi tega, ker so	kov in s tem cen ne morete
letos te stvari bolj iskane. Na	primerjati s cenami v trgovi-
primer gobe, ki jih letos ni	nah. Tam paradižnik sploh
bilo veliko. Sicer pa cene vsak	zemlje ni videl, same kemi-
kalije, pri nas pa vsaj veš, kaj dobiš,« je piko na i dodal še
ROZMARl PETEK
Mojca Golouh, Škofja vas: »Cene v tolarjih še vedno defi-nitivno pridejo prav, s prvim julijem pa se bomo morali očitno hitreje navaditi le na evre. Ker so pri evru manjše številke, kar nekako izgubiš občutek ter več zapraviš, kot si prej. Poleg tega so cene precej višje, kot so bile prej, pa naj še toliko zatrjujejo, da se niso.«
Ivan Zorko. Laško: »Evir so mi bili že prej zaraar potovanj bolj domači, sicer pa se mi zdi, da bo zdaj, ko ne bo več dvojnega označevanja, boljše. Skratka, pozabljam tolarje. Res pa je, da so se cene precej zvišale, zato je treba bolj premišljeno kupovati.«
Simona Kuder, Celje: »Niše še navadila na evre, prav grozljivo se mi zdi... Ampak očitno se, dokler bomo primerjali, naaje ne bomo navadili. Poleg tega evrov dobimo premalo oziroma preliitro >izgi-nejo<. Prej si pri pettisočaku točno vedel, koliko imaš, zdaj pa dvajsetak, ko ga enkrat zamenjaš, kar izgine.«
RP, foto: AŠ
Slovenski trg je razred zase
SBI 20 nadaljuje slovensko zgodbo o uspehu, saj je brez večjih težav prešel mejo 10.500 indeksnih točk ter ob tem dosegel raven, ki so si jo investitorji do nedavnega predstavljali le v najbolj pregrešnih sanjah. Slovenski trg se trenutno giblje precej samosvoje ter se ob tem kaj malo ozira na umiritev balkanskih tečajev, kaj šele, da bi na gibanje vplivali popravki cen delnic z mednarodnih trgov.
Vse več investitorjev namreč po umiritvi razmer na balkanskih trgih svoj denar usmerja v nakupe na domačih tleh, kjer si zaradi pričakovanih prodaj državnih deležev obetajo določeno premijo na trenutne tržne cene. Vendar ravno zaradi omenjenih pričakovanj cene dehiic premije že vključujejo, česar se mnogi investitorji pri nakupnih odloätvah ne zavedajo najbolj. Pravzaprav jih k temu vzpodbujajo vedno nove »prevzemne zgodbe«, ki naj bi letos in v naslednjih letih zaznamovale slovenski trg. V zadnjih trgovalnih dneh so v ospredju predvsem delnice Petrola, katerih tečaj se je tekom sredinega trgovanja dotaknil zavidljivih 750 evrov Že nekaj časa se pojavljajo govorice, da skupen projekt Petrola in Lukoila ne poteka po načrtih oziroma naj bi bila njegova izvedba pod vprašajem. Uradnih novic za rast ni, čeprav iz gibanja cene delnice lahko sklepamo, da so nekateri investitorji očitno bolj osveščeni od drugih. Mnogi med njimi stavijo na vključitev novih naftnih oziroma energetskih podjetij v strateško povezovanje Petrola, kar naj bi njihovi investiciji prineslo dodaten zaslužek.
Onak»
Jen EnsAri tečaj PnMnatvtfiJR
Äspr
CICG Cinkarna Celje 170.61 230.60	-5.50
CETG Cetis	115.00	2.40	0.00
CHZG CDtriEt Zreče	12.61	1,30	0.00
GRVG Gorenje	37.75 1.903.70 ^ 1,54
PIIR Pivovarna Laško 87.41 7249.70 ^ -0.40 JTKS Juteks	135,00	83.10 ^ 0,03
ETOG Etol	176.42 . 105,70	0.00
Optimistično, skoraj evforično trgovanje smo lahko spremljali tudi z Istrabenzom, katerega enotni tečaj je v prvih poprazničnih dnevih pridobil dobrih 13 odstotkov. Očitno so govorice o apetitih družb okrog Pivovarne Laško po lastništvu v Istrabenzu k nakupom vzpodbudile tako kupce, ki si želijo hitrega zaslužka, kot tudi tiste, ki jim omenjeno lastništvo ne bi odgovarjalo za uresničevanje lastnih naložbenih potreb. Piko na i je k rasti dodala tudi relativno nizka likvidnost delnice, kar ima še	liv
na njeno ceno.
-Zadnji tecat
10.561.34 6.651,87 117.19
ym ■ 2,06 . 1.92 . 0.03
V primerjavi z ostalimi podjetji lahko zdaj spremljamo še najmanj špekulacij okrog sprememb v lastniški strukturi Krke, čeprav so tu močni nekateri drugi dejavniki. Razlog za rast novomeškega farmacevta je poleg dobrega poslovanja tudi nedavno odprtje novega proizvodnega obrata ter napovedana skupščina za 5. julija.
Iz dosedanjih gibanj lahko sklepamo, da trenuten pozitiven zagon ne bo trajal večno ter da prej ali slej pride na vrsto tudi korekcija. Glede na trenutno optimistično vzdušje jo pričakuje malokdo, vendar pa so se popravki vselej pojavljali ravno takrat, ko je večina investitorjev verjela v nadaljnjo rast.
ANDRAŽ VRH, direktor sektorja upravljanja lURlKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d.
www.novitednik.coin
NOVI Hill
Gasilci Loicrovca-Dobrove slavili
Praznovania se is iiililižil tudi abiimlini minister Kari Erjavec.
Soncu v bran
Javni zavod Socio, Projektna pisarna Celje, zdravo mesto, bo jutri, v sredo, med 9. in 11. uro v središču mesta, na zvezdi, postavil stojnico Pozdravljeno, poletje.
Mimoidočim bodo delili vodo in informativni material z napotki za premagovanje vročine, Gibanje na svežem zraku je koristno za naše zdravje, le če se pred sončnimi žarki pravilno zaščitimo. Na stojnici bodo delili tudi vzorčke različnih kozmetičnih proizvajalcev z napotki za vse generacije, s poudarkom na zaščiti dojenčkov iti malih otrok. Na vprašanja mimoidočih bo odgovarjala strokovnjakinja Alenka Strelec.	BS
Gasilsko slavje v Parižljah
Prostovoljno gasilsko društvo Parižlje-Topovlje je praznovalo SO-letnico. Jubilej je počastilo s prevzemom novega gasilskega orodnega vozila G V 1 znamke Mercedes Benz in obnovljenega gasilskega doma, z razvitjem mladinskega prapora Gasilske zveze Žalec in s praznovanjem dneva gasilca GZ Žalec.
Najprej je bila velika gasilska parada, v kateri je sodelovalo kar 580 gasilcev in gasilk, gasilska vozila pa so tokrat razstavili na prireditvenem prostoru na šport-
nem igrišču v Parižljah, kjer je bila osrednja slovesnost. Slovesnosti so se udeležiU tudi župani petih spodnje-savinjskih občin, predstavniki sosednjih GZ in GZ Kri-ževci. Po govorih predsednika PGD Parižlje-Topovlje Rudija Žoharja, predsednika GZ Žalec Francija Skoka, člana predsedstva GZ Slovenije Francija Naraksa in braslovškega župana Marka Balanta je slednji predal ključe novega vozila poveljniku Ivanu Marovtu, ta pa vozniku Martinu Dernaču.
Mladinski prapor G Z Žalec je razvil predsednik
zveze Franci Skok, nato so župani nanj obesili trakove. Prapor bo za leto dni v oskrbi praporščaka Nejca Pajerajz občins^ga gasil-ske^'^veljsiya Biaslovče. Blagoslov vozila in prapora je opravil braslovški župnik Milan Gosak, Sledila je podelitev gasilskih plame-nic prve, druge in tretje stopnje ter gasilskih odlikovanj prve in druge stopnje. V kulturnem programu so nastopili Godba Liboje. kvintet Dobroveljski fantje ter učenci in učenke Oa Brasiovče.
Malteški pozdrav brez poroke
v parku Šenek na Polzeli je bil v soboto že četrti Malteški pozdravpoletju. Letošnja prireditev je dobila kljub odpovedani malteški poroki novo vsebino, ki je obiskovalcem pričarala dogajanje in duhovnost časa, v katerem so na Polzeli živeli malteški vitezi.
Obiskovalci so lahko opazovali sprevod grajske gospode, mečevanje, se navduševali nad srednjeveškimi igrami, plesi, prikazom rokodelskih spretnosti in p od kovanju konj, si ogledali stare pisave ter se sprehodili po starem parku s pušpanovim nasadom. Na voljo je bila tudi pokuši-na srednjeveških jedi, ki so jo pripravili dijaki srednje gostinske šole iz Celja, najmlajši pa so uživali v taborniški delavnici, kjer so izdelovaJi loke in vozlali vozle. Letos prvič ni bilo malteške poroke, saj se nihče ni prijavil na raz-
pis, kar v TD Polzela obžalujejo in upajo, da bo prihodnje leto drugače. »Poroka je v značilnih oblačilih, malteških haljah, nanjo pa se nevesta in ženin pripeljeta z malteško
konjenico. V parku Šenek, v	niča društva Alenka Žnidar.
tamkajšnji Kristalni dvorani,	Z zabavnim delom malteške-
je nato civilni del, v kapelici	ga pozdrava poletju v večer-
parkaalivpolzelski cerkvi pa	nih urah je bilo na voljo veli-
cerkveni del poroke,« opisu-	ko glasbe, petja in humorja,
je malteško poroko predsed-	MJ, foto: TT
Mečevanje kotvstarih časih - Št.52-3.junj2007

Prostovoljno gasilsko društvo Lokrovec-Dobrova, tudi letošnji dobitnik bronastega celjskega grba, je konec tedna praznovalo 60-letnico delovanja.
Slavnostno sejo s podelitvijo priznanj so pripravili v petek in praznovanje nadaljevali še v soboto. Pri domačiji Jezernik so pripravili taktično gasilsko vajo, ki ji je sledila prava gasilska parada. Pri svojem gasilskem domu so zatem pripravili še slovesnost, na l^teri so podelili gasilska odlikovanja. Praznovanje so sklenili z veselico, na kateri je igral ansambel Lojzeta Slaka.
BS, foto: A. ŠTERN
V razpredelnici označite dve polflt v katerih se skriva po ein ntedvedek.
Vsak konec meseca bomo taki» zbrali deset medvedkov in jih odpeljali v celjsko bolnišnico.
Žrebanje vsak ponedeljek ob X6.30 na RaiUu Celje.
Pravila si lahko ogledate na
www.radiocelje.com in 71 www.no-«^tednik.com
ADAMA5
Ime, Prnn Naskjvi_
in še presenečenje!
Vsak mešec bomo medvedjle pripeljaU
veUM nagradi
ia Faraon zoo?!

Konec smrtno nevarnih fasad?
Družba Nepremičnine začela obnove fasad v Celju
Občane Celja je močno razburilo krušenje nekaterih starih fasad v mestnem jedru, predvsem v Cankarjevi ulici. Pri tem obnova takšnih fasad še zdaleč ni preprosta. Problem je bolj v lastništvu kot v potrebnem denarju za obnovo. Pred njo morajo namreč pridobiti soglasja vseh lastnikov za tak poseg.
Kljub tem težavam lahko v naslednjih letih pričakujemo kai nekaj gradbenih in drugih posegov na starih fasadi. «Ne zgolj zato, ker so zaradi knišenja že nevarne. Žehmo si, da bi staro mestno jedro, zlasti Cankarjeva ulica, spet postalo ugledno in meščansko,« je načrtovane posege komentirala direk-
torica družbe Nepremičnine Danica Doberšek.
V družbi so že lani izoblikovali prodam obnove mestnih fasad in vzorno obnovili eno najlepših secesijsküi fasad v mestu, na Glavnem trgu 2. Večji je problem v Cankarjevi uÜd, zlasti zaradi razpršenega lastništva. Doberš-kova zato ni mogla zatrditi, da bodo program obnove iz-peljaM v celoti. »Zagotovo ga bomo na stavbah, v katerih smo mi ali Mestna občina Celje stoodstotni lastniki,« je zatrdila. Že letos bodo tako sku-šah končati obnovo fasade v Cankarjevi uhci 13, za posege na fasadah objektov s hišnimi številkami 8, 9 in 11 pa se dogovarjajo z upravnikom Supra Stanom, da pri-
dobi soglasja lastnikov. »Če jih bodo zbrali, bomo lahko začeli pridobivati predračune,« pravi Doberškova.
Pred kratkim so začeli z obnovo Cankarjeve 6 (na sliki), saj so Nepremičnine z lastniki poslovnih prostorov in stanovanj sklenile pogodbo o nakupu podstrešja, kjer že urejajo nova stanovanja, sestavni del pogodbe pa je tudi ureditev fasade.
Doberškova na vprašanje, koliko denarja bo šlo v obnovo fasad, iskreno odgovarja, da ne ve. »Če bomo pridobili izjave soinvestitorjev za obnovo, bomo lahko do-büi predračune. Vedeti je treba, da obnova ene fasade stane vsaj 84 tisoč evrov« BRST. foto: ALEKS ŠTERN
Dan rudarjev
3. julij, dan rudarjev, je bil nekoč velik praznik. Rudnik Liboje in Zabuko-vica sta zaposlovala delavce skoraj iz vsake hiše v Li-bojah, Zabukovici, Grižah, Pongracu, Šeščah in drugih okoliških krajih.
Od aktivnega rudarjenja je minilo mnogo let, še živeči rudarji pa aktivno sodelujejo pri ohranjanju spominov na tiste čase. Rudarska obeležja v Zabukovici, Grižah in Li-bojah so tako večni spomin na čase rudarjenja, največji med njimi pa je Rudarski muzej v Domu svobode Griže. Ta bo danes, na dan rudarjev, odprt za obiskovalce, praznovanje praznika pa bo od 17. ure dalje v letnem gledališču Limberg, kamor bo izpred doma svobode krenil mdi zbor slavnostne čete radarjev. Kulturni program bosta popesuiü godbi na pihala Liboje in Za-bukovica, praznovanje pa se bo končalo z družabnim sre-ijaiijejti rudarjev in krajanov.
MATEJA JAZBEC
Pranger v Rogaško Slatino
Tradicionalno srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije Festival Pranger se bo začelo v četrtek. Novost 4. Prangerja, ki ga pripravlja KUD Pranger, je to, da se iz Šmarja pri Jelšah seli v Rogaško Slatino.
Kot je pojasnila predstavnica KUD Pranger Lucija Stupica, se festival seli v Rogaško Slatino zato, ker bodo na kulturni ploščadi v Šmarju pri Jelšah prav v tem času praznovali obletnico lokalne pivnice. Kljub temu festival niti najmanj ne bo okrnjen, pri čemer bo dogajanje kot ponavadi tudi v občini Kozje.
Letošnji izbor poezije so pripravili kritiki dr. Darja Pa-vhč, Vid Sagadin in Igor Divjak, Na treh kritiških okroglih mizah (prva bo že v četrtek zvečer) bodo debatirali o pesniških zbirkah Pismo v steklenici Vena Tauferja, Pokrajine s senco Marjana Stro-jaiia, Jesensko listje Uroša Zupana, Bližine - Ujeu glas
Andraža Poliča, Prostor zate Petra Semoliča, Hipodrom Miklavža Komelja, Koža Toneta Škrjanca, Vse ljubezni so nenavadne Josipa Ostija in Budnost Jureta Jakoba. Poleg kritiških okroglih miz bodo pripravih tudi prevajalsko okroglo mizo. Letos bodo prevajali sodobno slovensko poezijo v poljski jezik, gostje pa bodo dr. Agnieszka Bčdkowska-KoDczvk in dr. Michal Kopczyk. ki popravljata antologijo slovenske poezije v poljskem jeziku, ter dr.
Katarina Šalamun - Biedrzyc-ka in dr. Niko Jež, Zadnja, sobotna, okrogla miza bo tako kot ponavadi konceptualna. Letos so jo, tudi zato, ker se festival seli v Rogaško Slatino, naslovili Poetika prostora. Še vedno pa ostaja tradicionalno branje izbranih pesnikov na trgu Pilštanj v petek zvečer, medtem ko se bo v soboto zvečer festival končal z branjem slovenskih in hrvaških pesnikov z Arsenom Dedičem na Evropski ploščadi v Rogaški Slatini.	ŠK
Na taboru 500 mladih planincev
Pokrajinski odbor mladinskih odsekov planinskih društev Savinjske regije je tudi letos pripravil planinski tabor, tokrat na Zgornjem Jezerskem. Od 23. junija do 30. avgusta bo v desetih izmenah letovalo približno 500 mladih planincev iz 23 planinskih društev s Celjskega in Gornje Radgone. Za mlade bo skrbelo 130 vodnikov in mentorjev.
V prvi izmeni je letovalo 46 mladih planincev iz Za-bukovice, s Polzele in z Re-
nnnjmMMIi^OM
čice ob Savinji. Po besedah vodje tabora prve izmene Milana Polavderja je življenje . v taboru organizirano tako, da so vsak drugi dan pohodi, o smereh in cUjih se dogovarjajo sproti, glede na vremenske razmere, vmes pa le čas za delavnice, in sicer planinsko, botanično, slikarsko, literarno, športno in oblikovalsko ... Povedal je še, da je to že 24. draženje mladih planincev, ki je lani m letos po desetih letih spet na Zgornjem Jezerskem, kjer le ob planšarskem jezeru na 925 metrih nadmorske višine zelo lep prostor za tabor in izhodišče za številne lažje m težje pohode,

Bfm


Skupinska sliki mladih planiacsv iz PD Zabukovica, Polzela, Rečica eb Sayieji in vediiiki ter mentoiji - Št. 52-3. julij 2007 -
Bliža se športno konjeniški vikend
Konjeniški klub Laško v sodelovanju z Zdraviliščem Laško letos že pedč prireja športno-konjeniški vikend v Laškem. Tradicionalna prireditev z bogatim športnim in zabavnim programom bo letos od 5. do 8. ju-Uja.
Tekmovalci se bodo tudi letos pomerili v preskakovanju ovir, vrhunca tekmovanja pa bosta tekma v mla-
dinski kategoriji za pokal Slovenije v soboto ob 15. uri in tekma v članski konkurenci v nedeljo ob 15. uri. Vzporedno se bodo odvijale še tekme ribičev za pokal Piva in cvetja, pohod planincev na Hum, kolesarski izlet čez Svetino do Marofa in nazaj v Laško, nastop in prikaz šolanja psov, razstava priznane fotografinje Sibil Slejko na temo konjeništva
in lipicancev, za najmlajše pa tako kot vsako leto otroške delavnice v sodelovanju z vrtcem Laško ... Vrhunec prireditve bo nastop našega najboljšega dresumega jahača Alojza Laha, ki bo predstavil visoko šolo jahanja nad zemljo, letos v črno-beli kombinaciji lipicancev.
Kot novost prireditve so letos v goste povabili Madžarske pastirje na konjih ali t. i.
Preboldčanom občinska priznanja
Ob prazniku Občine Prebold in dnevu državnosti je župan Vinko Ddwlak na petkovi slavnostni seji podelil tudi priznanja letošnjim občinskim nagrajencem.
Zlati grb Oböne Prebold je prejel Edvard Peternel, podjetnik in vsestranski občanu, zaslužen za razvoj občine, srebrni grb sta prejela Janez Laznik in Boris Kupec, bronastega Terezija Kos, Bojana Hrovat in Jože Jerman, občinska priznanja pa Martina Kumer, Dušan Vedenik, Anton Cestnik, Leopold Kol-šek, Marija Cilenšek, Anton Kisovar in Športno društvo Partizan.
MJ, foto: DN
VODNIK
11.00-12.30 Muzel nov^'Se
čikoše, ki bodo demonstrirali akrobatsko jahanje. Za gostinsko ponudbo in zabavni program ob večerih bo skrbelo Zdravilišče Laško. V četrtek zvečer bosta igrala ansambel Braneta Klavžarja in Navihanke, v petek Atomik Harmonik z vmesno točko Alojza Laha, v soboto zvečer pa bo zbrane zabavala Natalija Verboten,
BA
^varjalni atelje
Jaka Kopač s skupino, jazz session, iaüno, coc-tail night
ObiskčarovnilM Gregor
IŽOP-Dom srobode.Ckiie
Proslava i^daevu rudaf-
. .;
Poletj
KNEŽr
/
;ieItI
vCßlju
MESTU
Pod okriljem Mestne občine Celle
11.00-12.30 MNZC, Otroški
Spomini z morske obale
18.00 Vodntstolp
Janez Bitenc: Z^l^ o zmaja
KalUimo društvo Skralovo . vprimem
sM,
20.00 Galerija sodobne
umetnosti Celje, Gai^ija
Hotok...................
Študn^poietae premiere 2007; Mojca Založnik
11.00 MNZC, Otroškimuzej
Hermanov brlog_
Ki^ižno kazalo malo dni-
gače
19.00 Žalec. Savmov hkovni
Odprtje likovnih del Bra-
18.00 Vodni stolp	_ _
Janez Bitenc: Zgodba o zmaju
Kuiliimodruštvo Škratouo gledališče Celje, v primera slabega vremsna v kavar-Td Celjskega doma
20.00 Žalec. Slandrovtr iravinjska cesta
2L00La:ai letni-yi
iKmBi.novitednik.com

8
IM TEDNU
I in SLG Csli> so SS krepka spaptijeli v
Obiskovalci so dobessdno prsplavlli prizorišče.

VASE SKRITE ZELJE^-^ URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CEUE
ki ga je zabeležil radijski mlkrafon. boste labko slišali v soboto po 10. uri na Radiu Celje.
V Portorožu s Petrom Grašem
... s kotički očes pa smo pridno preverjali in naposled le ujeli tako želeni prihod dalmatinskega pevca.
Nevenka, sicer učiteljica razrednega pouka v osnovni šoli na Polu-lah, je Grašu najprej pojasnila, da njegovo glasbeno kariero spremlja približno osem !et in da so prav njegova besedila listo, kar jo najbolj pritegne. »Besedüa pišeš tako, kot bi jih jaz, če bi le znala,« je hitela pripovedovali Nevenka in dodala, da mora celotna družina preprosto uživati ob njegovih uspešnicah. »Še prve besede moje hčere, ko je štela tam nekje tri leta, so bile prav Petar Grašo, saj med vožnjo z avtom vedno poslušam tvojo glasbo.« Petar pa je dejal, da ga še posebej navdušuje, če nekdo odrašča ob njegovih skladbah, največ pa tako šteje, da ljudje čutijo povedano v skladbah.
Vsega je kriv Olhrer Dragojevič
Ker se je Grašo devet let intenzivno ukvarjal z igranjem košarke, je Nevenko zlasti zanimalo, kaj je bilo odločilno za preskok h glasbi. Izhaja iz glasbene družine? S kakšno izobrazbo pa se sploh ponaša? »Zaključil sem srednjo glasbeno in srednjo turistično šolo. V družini
se, razen strica, nihče ni ukvarjal z glasbo,« je pojasnil postavni ^as-benik in nadaljeval: »Košarkarski treningi so bili dvakrat dnevno in potem sem za dušo, po več letih napornih treningov, počasi začel ustvarjati v glasbi. Povsem slučajno je nato enkrat med vožnjo v avtomobilu moj oče Oliveiju Dragoje-viču rekel, češ naj malo posluša, kaj ustvarja njegov Petar. In - Oliver je bil več kot navdušen in je dejal, da te sinove stvaritve še zdaleč niso kar tako.« Tako se je začelo sodelovanje oziroma pisanje za Ohverja Dragojeviča, potem pa Petrovi solo nastopi in vse že znano o vzponu njegove kariere.
Ob koncu pogovora so seveda sledili še avtogrami na zgoščenke, za kar je vestno poskrbela Saša, ter izmenjava naslovov elektronske pošte, tako da bosta ostala v stiku, da bo Nevenka vedela, kje bodo njegovi koncerti in podobno. Graše-vih nastopov bo sicer do konca leta malo manj, saj prav za takrat načrtuje izid novega albuma.
Sledilo je še fotografiranje in Ne-venkino spoznanje: »Petar Grašo je taio super! Prijazen, preprost ... Želela sem ugotoviti, kakšen je kot človek. Ni me razočaral.«
MAJA GORJUP Foto: GREGOR KATIC
Če pa ta slika ne pristane v okvirju...
Kadar v ljudi dregnemo z vprašanjem o njihovih željah ter odmislimo samoumevno upanje na zdravje in srečo, je nedvomno med najpogostejšimi odgovori srečanje z določeno medijsko prepoznavno osebnostjo. Ko preko medijskih oken spremljajo podobo občudovanih, ocenjujejo njihov vrstni red besed in sladko premišljujejo, koliko odstopanj je od videnega na povsem vsakdanji svetlobi. Do zadnje ugotovitve se je pred kratkim dokopala Nevenka Ferara iz Celja.
Bilo je v začetku junija, na eno izmed vročih nedelj. Polzenje potnih kapljic se je vendarle nekoliko upočasnilo, ko je lahen vetrič v nosnici vsake toliko potisnil vonj po morju. Med značOno živahnost Portoroža, ki je tisri dan obljubljal še zaključni TV-spektakel s številnimi glasbenimi gosti na čelu, sta se skupaj z našo ekipo pomešali tudi Nevenka in njena dobra prijateljica Saša Demšar.
Nena, kot jo prijatelji ljubkovalno kličejo, je vso pol potihem iskala razlog, zakaj sploh izlet na slovensko obalo. »Saša je dejala le, naj si rezerviram današnji dan, da me povabi na izlet v neznano. Ker vem, da če od koga, lahko od nje pričakujem velika presenečenja, sem s sabo vzela jopico, če me slučajno preseneti s kakšno športno zadevo ... Toda vse bolj kot sva se približevali Portorožu in glede na glasbo, ki sva jo vso pot poslušali, mislim da bi lahko bilo kaj v zvezi z Grašem,« je opisala svoja občutja ter z vprašujo-čim pogledom iskala potrditev na naših obrazih. Pa je pojasnila kar Saša: »Ker vem, da si velika ljubiteljica glasbe Petra Graše in še traja leto, v katerem praznuješ svoj okrogli rojstni dan, sem s pomočjo Novega tednika in Radia Celje pripravila vajino srečanje.« In so sledih poljubčki in objemi
Nevenko je prijateljica Saša spremljala na vseh Grašovih koncertih.
if«tc
Pa smo jo »parkirali«!!
Piknik Katrce navdušil - Na Svetini v nedeljo zabava, kot je še ni bilo
zapeli. »Veste, kadar pojejo, ne lažejo,« se je pošaUla Klavdija.
Kdo, koga, kje, zakaj? Hja, na Svetim, kjer je naša Klavdija Winder alias Katrca, kot se imenuje tudi njena oddaja na Radiu Celje, pripravila piknik. Pa ne le piknik, to, kar se je v nedeljo dogajalo na Svetini, bi lahko mimo opisali kot dogodek mega razsežnosti
Ekipa Novega tednika in Radia Celje je gledala in se čudila. Že res, da smo obiskovalcem obljubili odlično glasbo z zvenečimi imeni slovenske glasbene scene, da je bilo poskrbljeno za jedačo in pijačo ter da je bilo srečanje na idiličnem prizorišču ob lovski koči z razgledom na Celje, ampak tako velikega obiska vseeno nismo pričakovali. Nekateri so prišli peš, drugi z avtomobili, vsekakor pa se je pred odrom ob koncertih, ki so si sledili od 15. ure, ter po vsej Svetini trio ljudi dobre volje vseh generacij. Ki niso pozabili niti na naše povabilo, naj prispevajo kakšno dobroto iz domače kuhinje. Na mizi, ki smo jo poimenovali miza prijateljstva, se jih je res
nabralo kar nekaj [lačni res nismo bill), z veseljem pa so poskusili tudi brezplačno pivo. Po-legtega so se srečali še ne^i »sno-pova«, tisti, ki še posebej radi pnsluhneio skupnemu nočnemu programu 11 radijskih postal, med katerimi je tudi Radio Celle.
Plesalo, pelo in veselilo se je, dokler m mrak prekril Svetine, ki je bila vse popoldne v znamenju dobre volje, pozitiv-
nega naboja in prijateljskega vzdušja večtisočglave množice. Ste letos zamudili piknik? V tolažbo vam ponujamo vsaj nekaj utrinkov. Se pa zagotovo vidimo naslednje leto, glede na odziv smo se vsekakor odločili, da bo prireditev postala tradicionalna. S Katico na čelu, ki je tako dobro »parkirala« na Svetini, da v nedeljo zvečer nihče več ni hotel dol.
PM, foto: ALEKS ŠTERN
oriflame
naravna švedska kozmetika
Svetina je orimevals v ntmih uspešnico Boštjana Konečnlka: »Gnstilna, gostitoa, gostilna je moj dom .. Klavdija ga je, tako kot vse nastopajoče, nemudoma zaslišala o tem in ooem.
NatolijaVeibotonsojopi
laplesali
Menite, da je damici skupine Turbo Angels kaj zeblo? Verjetno ne. vreme smo namreč naročili. Je bilo pa Ja, tote so člani ansambla Unikat, Ki so, še preden so zgrabili za glas
moškemu delu občinstva krepko vroče!	dobršno mero nadatjenosti, s katero so izboljšali ne ravno baletni izgled.
In pokazali
Werner je kot vedno raznežil žensko občinstvo. Še posebej, ko je stisnil nekaj poljubčkov najbolj zagretim Naša Klavdija Winder je bila
damam. A še bolj, ko je na oder z njim stopila mala Tamara, ki ne zamudi nobenega njegovega koncerta,	kakšno, da nas je vse
je prireditev, zapela s svojo skupino Katrca in razdrla
EdC
Sijoči abnz Andieja Šušteriča pm
Dva šoka za Celje: žreb in nagrada!
Posebno priznanje Celju Pivovarni Laško od EHF-a - V skupini F še Veszprem in Gummersbach
krivdo spet nosi EHF z napač- Četrti tekmec bo bržkone is-nim rangiranjem - ogrozil prav tisto, za kar so se borili »pivovarji«. Namreč: med najboljšo šestnajsterico bosta napredovali po dve moštvi iz osmih skupin; v konkurenci Gummersbacha (Roman Pungartnik) in Veszpre-ma [Dejan Perič) je zdrs na tretje mesto povsem mogoč.
Med več kot 300 gosti v dvorani Uniqa Tovvra v centru Dunaja so bili med žrebom predtekmovalnih skupin rokometne lige prvakov tudi Andrej Šušterič, Slavko Ivezič in Rado PanteliČ iz Celja Pivovarne Laško. Usoden za njihovo kislo razpoloženje je bü žreb iz tretjega bobna. od koder so izvlekli nemški Gummersbach.
Šušterič, ki je leta in leta «tečnaril« proti Dunaju, si prizadeval za spremembe, ki bi sledile trendom, je eden od najzaslužnejših za posodobitev lige prvakov, ki najboljšim klubom zagotavlja več tekem. Prav to so si v Zlatoro-gu najbolj želeli zaradi do nedavnega skromne domače scene. Zdaj pa je žreb za kar
Ni skrivnost, da si Ka-sim Kamenica želi še enega igralca. Med Zlatorogo-vimi zidovi odmeva ime Sr-džana Trivundže, repre-zentanta BiH, člana španske Bidasoe iz Iruna, za katero je lani podpisal triletno pogodbo. Prej je igral za Crveno zvezdo.
landski Valur iz Reykjavika, ki mora izločiti litovskega Pa-nevezysa.
Gorenje, ki ga je zapustil Miro Požun zaradi preštevil-nih stresov, bo vodil Hrvat Ivi-ca Obrvan, v prejšnjem desetletju odlično desno krilo. Z Zagrebom je bil obakrat evropski prvak, kot trener je z Metkovičem senzacionalno osvojil pokal EHF-a leta 2000, nazadnje pa je vodil Medveš-čak, ki je neslavno potonil, potem ko se je silno šopiril v grožnjah proti mestnemu tekmecu in Zagrebu s tem pomagal, da si je popolnoma opomogel in se bo vrnU v svetovni vrh. Obrvanu bodo koristile izkušnje iz jugolige proti sarajcvsld Bosni in verjetno

EHF champions League Branding AuarJ
I Ir
Priznanje EHN je«
beograjski Crveni zvezdi ter tudi Szegedu, za katerega bo igral Celjan Luka Žvižej.
Po žrebanju, ki ga je bilo zaradi nizke kvalitete prenosa težko spremljati, je sledila podeUtev priznanj. Celjski klub ga je dobil »izven konkurence«! Doletela ga je iz-j emna čast. Potem ko sta predsednik EHF-a Norvežan Tor Lian in generalni sekretar Michael Wiederer obdarila najuspešnejša kluba LP-ja (Barcelona prvak šestkrat, pri ženskah Hypo štirikrat) in najboljša igralca (Andrej Šepkin in Ausra Fridrikas imata po sedem naslovov), sta na oder poklicala predstavnika Celja. Posebno nagrado kot priznanje za kakovostno znamko lige prvakov EHF-a je v imenu kluba prevzel Andrej Šušterič. Celje Pivovarna Laško je
vvefikponos.
bilo enkrat prvak in še šestkrat v polfinalu. V ligaškem delu je v 14 sezonah manjkalo zgolj trikrat, za kar so bdi »krivi« Prule, Zagreb in v sezoni 1994/95 tudi Veszprem, Madžari so zmagali tudi v Golovcu! Sezono prej je bil najboljši strelec prve LP Uroš Šer-bec, kasnejepa od članov celjskega kluba še dvakrat Sergej Rutenka (2004, 2005).
DEAN ŠUSTER
Prvi krog osmih skupin s po štirimi moštvi bo raz-potegnjen od 26. do 30. septembra. Dva liroga bosta oktobra in trije novembra. Tekmovanje v štirih skupinah s po štirimi ekipami bo februarja in marca.
Uroš Šerbec (drugi z desne) v družbi najboljših strelcev LP. med Srbom Nenadom Peruničičem in Makedoncem Kirilom Lazarovom. Levo sta Portugalec Carlos flesenda in Ukrajinec Jurij Kostacki,
Pripravljeni, pozor, zdaj!
Ulična olimpijada, ki jo letos 4. zapored prireja Celjski mladinski center, ki želi pritegniti k tekmovanjem, udeležbi na kulturnih tekmovanjih ter sodelovanju nasploh Cim več Celjanov, se začenja jutri.
Celjski mladinski center bo s prostovoljci, ki letos prihajajo iz Avstrije, s Poljske, iz Latvije in s Češke, obnovil že peto celjsko šolsko igrišče. Udarniško delo se bo začelo jutri, v sredo, ko bodo prenavljali igrišče med ulicama Pod gabri in Pod lipami. Za četitek organizatorji pripravljajo pravi spektakel. Prvič se bo, tudi v mednarodnem merilu, igral ulični rokomet. »Prav je, da ravno v Celju, neke vrste prestolnici rokometa,« pravi Gregor Pečov-nik, idejni vodja projekta. Kako je videti ulični rokomet, si boste pri Šolskem centru Celje lahko ogledali ob 16. uri. V petek bodo sledile animacijske igre, ki bodo od 15. ure v celjskem Mestnem parku, kjer ob 17. uri pripravljajo Še tek za osnovnošolce ter ob 17.30 tek za absolutno kategorijo. Sobotni dan bo košarkarsko obarvan; ob 9.30 se bodo v Okrogarjevi ulici pomerili osnovnošolci, popoldne, ob 15. uri, pa bodo v Škapinovl ulici. Na Zelenici ter Pod gabri tekme za absolutno kategorijo. Vam bolj leži nogomet? V nedeljo imate priložnost, da pokažete svoje znanje, in sicer se bodo mlajše kategorije ob 9.30 pomerile Na Zelenici, ostale pa ob 14. uri na igrišču Šolskega centra Celje.
AUaktiven bo tudi glasbeno-kultumi prodam. Otvoritvena slovesnost bo v petek ob 20. uri v atriju Celjskega mladinskega centra, nastopale bodo plesne skupine, koncert pripravlja skupina Nrghouse. V soboto pa bodo na Starem gradu ob 21.20 nastopili legendarni člani zasedbe Laibach, še pred tem bo obiskovalce ogreval Stane Špegel alias HouseMouse.
PM
Brez J slove
v Velenju |e bil 12. medn Velenje.
Na mednarodm Atletske tekmovalcev iz 25 držav Evropt so dosegi dobre rezultate med lande Čeplak. »Jolanda je dan p m, če bi nastopilaie. v Vrenju mitif^ Martin Steiner. Miting; mi, so se udeležili tudi najboljši za evropski pokal v Milanu, je b večeru so Slovend dose^ skup 10,33 premagal Britanca Fiftoni na koncu pa slavil z 20,11, pri m Marija Šestak je v skoku v da Andrej Poljanec v ^ku s pali Ratej v mern kopja ter moška št ki je na peti tekmi slovenske vel mestnega štadiona, ki ga je slo^
Zmac I
Klub -niaflon Celda je pripravil tretje tekmovanje Slovenija plava. Na Šmartinskem jezeru se je zbralo približno 30 plavalcev, ki so tekmovali na 1.500 in 5.000 metrov.
Tekmovanje, ki je bilo namenjeno vsem ljubiteljem plavanja vseh kategorij, ni imelo časovne omejitve. Zadnje akcije Slovenija plava so se udeležili tudi tekmovalci s Hrvaške. Vodja tekmovanja Jože Tanko je bil zadovoljen; »Prihodnje leto pričakujemo še več tekmovalcev. Upam, da se bodo vabilu odzvali tudi plavalci iz Avstrije in s Hrvaške.« V maratonu na progi 5.000 metrov je zmagal slovenski reprezentant AnžeDa-car iz PK Radovljica, drugi je bil Siniša Stanišič (Novi Zagreb), tretje mesto pa je zasedel znan hrvaški odvetnik Marko Rafaj iz PK Sisak, Na krajši razdalji je bil najboljši Celjan Sandi Ivančič, drugi je bil Borut Mlakar iz Krškega in tretji hrvaški plavalec Roman Richter iz PK Poseidon. Med ženskami je bila prva Zrinka Molak Milič


•k::
______
lerio Bispo je izenačil Cankarjev rekord.
olande osem inskih zmag
arodni atletski miting, ki sta ga organizirala AZS in AK
zveze Slovenije se je v 18 disciplinah pomerito več kot ^ i. Amerike in Afrike. Med njimi so bili tudi najboljši Slovenci, ki [laiodne vrednosti. Oi^izatorji so pričakovali tudi nastop Jo-lej nastopila v Ostravi, kjer je bila peta. Verjetno bi bilo prenapor-[«^ dejal pre4sednik tehničnega odbora-^ Velenje in dird^r .kisejezaeer2 : mladinskimi in nadaljeral z ^vnimi disd|Äiä' [atleti AK Velenje. Boštjan Buč, ki je zmagal na zadnjem mitingu ti v teku na 3.000 metrov z ovirami peti. Na vrhimskem adetskem ko kar osem zmag. Matic Osovnikar je v teku na 100 m s časom L Miran Vodovnik je kar trikrat sunil kroglo več kot 20 mörov, ku kladiva pa je Primož Kozmus edini presegel mejo 80 metrov, jino zmagala s 6,58 m. Na zmagovataŠi stc^nläsah so stali le co, Pia Tajnikar v teku na 200 m, Članica AK Šentjur Martina, afetž 4x100 m. Miting je zaznamoval tudi Brazilec Rogerio Bispo, jke nagrade v skoku v daljino pristal pri 8,13 m in izenačil rekord j-enski rekorder, Celjan Gregor Canlär, postavü leta 2000.
MOJCA KNEZ, foto: SHERPA
|i Dacarju in irančiču
Anže Dacar, najvztrajnejši in najhitrejši
' (PK Poseidon), druga pa mlada celjska triatlonka Daša Funtek.
Od Caorieja do Pirana za Jasmino
I Jože Tanko konec meseca ; načrtuje preplavati 60-kilome-
trsko razdaljo: «Zdaj si bom vzel malo časa zase. Konec meseca nameravam preplavari razdaljo od Caorieja do Pirana. To plavanje bom posvetil vaši preminuli novinarki Jasmini Žohar, ki me je spremljala na moji plavalni poti v zadnjih letih.«
MOJCA KNEZ
»Gledalce pritegnejo domači igralciff
Trener slatinskih košarkarjev po uvrstitvi v 1. B ligo
M A KRATKO
Boris Zrinski je trenersko pot začel pred 30 leti in uveljavitev doživel v Rogaški Slatini z žensko ekipo, ki jo je prevzel leta 1981. Kasneje je njegova trenerska pot šla strmo navzgor, vse do vodenja moške članske reprezentance, ki jo je vodil na evropskem prvenstvu, in ženske reprezentance, ki jo še vodi v kvalifikacijah za EP.
»Resno sem razmišljal, da bi se po teh kvalifikacijah kot trener upokojil, a prišel je klic iz Rogaške Slatine, kjer so želeli ponovno nekaj narediti z moško košarko, in tako sem se vrnil h koreninam svoje trenerske kariere. Poklical meje župan Branko Kidrič, ki sem ga treniral kot mladega fanta. Ocenil sem, da mislijo resno. Vsekakor smo veseli uvrstitve v drugi kakovostni razred slovenske moške košarke. Uspeli smo zdržati vse pritiske po dveh uvodnih porazih v kva-Ufikacijah, saj smo se zavedali, da naša srečanja šele pridejo. Že na začetku smo vedeli, da bi znalo odločati prav zadnje srečanje na Jesenicah, in res se je tako zgodilo.«
Veliko ljudi je bilo začudenih, ko ste želeli prvi tekmi kvalifikacij igrati v go-steh ...
Začutil sem, da je ekipa v malo slabšem stanju zaradi poškodb, zato sem si želel, da v miru odigramo dve srečanji v gosieh, da brez obremenitev dvignemo raven igre in spo/.namo nasprotnike. To se je kasneje izkazalo za pravilno odločitev, saj smo bili doma ob odličnih navijačih eno-suvno premočni za nasprotnike, Še posebej za naša neposredna tekmeca Medvode in Šenčur.
Verjetno vam zdaj ni žal, da ste se vrnili?
Že prvič sem videl, da je tukaj kopica mladih igralcev, ki so željni dela in igranja. To je tudi meni dvignilo ambicije, samozavest in motiv za delo. Poznam tudi tiste, ki so iz tega okolja odšli, saj gre za nekaj zares nadarjenih igralcev, ki se zdaj želijo vrniti v domači klub. Da gre pri vsem skupaj zares, priča tudi to, da nismo prekinili dela, temveč bomo nadaljevali treninge tudi v tem mesecu, saj želimo preizkusiti številne mlade igralce, ki že trkajo na članska vrata. Seveda tukaj mislim tudi na tiste, ki so zdaj v drugih klubih. Rad bi poudaril, da vsega tega ne bi bilo brez dela mojih predhodnikov Damir-ja Volariča in Tihomirja Ta-baka, ki sta vsa ta leta kakovostno delala z mladimi igral-
Boris Zrinski
Pred sezono ste zadeli v polno tudi z okrepitvama ...
Predvsem smo želeli dobiti dva izkušena košarkarja, ki bi se vključila v moštvo v vseh pogledih in mladim igralcem pokazala, kako naj bi izgledala vrhunska košarka. Poznal sem oba tudi po karakterju, saj sem z Veljkom Petra-novičem dolga leta delal na Polzeli, tudi Žigo Ravnikarja sem zelo dobro poznal. Odločitev je bila pravilna in pri izbiri okrepitev smo imeli srečno roko. Petranovič je bil tako kot na Polzeli moja desna roka tako v slacünici kot na parketu. Navkljub letom je še vedno pravi borec za barve kluba, katerega dres nosi. Žiga pa je bü prav v zadnjem delu sezone morda tisti jeziček na tehtnici, ki jp nb domačih igralcih prinesel vehk uspeh.
Kako bi ocenili delo uprave?
Imamo pogoje, ki zagotavljajo napredovanje, predvsem kar zadeva vadbo. Uprava dela tudi v teh tednih, po sezoni, česar v veČini klubov ni, saj vsi komaj čakajo, da se sezona konča, da ni več stroškov. V ambicioznih sredinah, v kakršnih sem že delal, ni tako. Tam se največ postori na
individualnem in fizičnem delu prav v dveh mesecih po sezoni. Tako je zdaj tudi pri nas, kar priča o ambicioznosti vodilnih ljudi kluba. Mi moramo to zaupanje zdaj vrniti s še kvalitetnejšim delom na igrišču tudi v naslednji sezo-
Omenili ste že navijače, ki so se trumoma vrnili...
To je bilo bistveno, saj prazna dvorana ni spodbuda za nikogar. Odločitev, da zadržimo jedro domačih igralcev, je k temu zagotovo pripomogla, zato bomo pri tem vztrajali tudi v naslednji sezoni. Prijateljev in sorodnikov je namreč vedno dovolj za tekmo, ti pa kasneje vzpodbudijo tudi druge, da pridejo pogledat, kaj se dogaja. Naši navijači so na Jesenicah pokazali, iz kakšnega testa so. Bili so naš šesti igralec, za kar jim gredo prav vse pohvale.
Omenjate naslednjo sezono. Ali to pomeni, da ostajate na klopi?
Moramo se še uskladiti, saj sem še vedno selektor ženske reprezentance, s katero imam obveznosti konec avgusta in v začetku septembra. Vendar menim, da to ne bo predstavljajo prevelike težave, le pogovoriti se moramo. To sledi v naslednjih dneh. Drugih zadržkov, da nadaljujemo zastavljeno delo, pri tem ne vidim.
Jasno je, da bo treba ekipo za B l^o okrepitL Za imena je še prezgodaj, a igralna mesta, ki jih treba zapolniti, so najverjetneje jasna.
Treba je videti, kako in kaj je s sedanjim kadrom igralcev, čigar jedro mora ostati skupaj. Šele nato bomo videli, koga pripeljati. Kar nekaj igralcev nastopa v višjih ligah, pa so pri Rogaški že igrali ali iz nje izhajajo. Pogovorili se bomo z njimi. Morda bi se vrnili. Domači igralci vlečejo gledalce. Menim, da bi morali dobiti krilni center in organizatorja igre, čeprav moram poudariti, da je bil izkušeni Pale-Kosovec na tem mestu zadetek v polno.
JANEZ TERBOVC
Spet obtičala v 3. krogu ' -
London: Najboljši slovenski teniški igriki Katarini Srebotnik se tretje leto zapored ni uspelo uvrstiti v 4. krog turnirja za veliki Slam v Wimbledo-nu.Za2S-letnoVelenjčan-ko, 19. nosilko, je bila tako kot lani usodna slovaška tenisačica Daniela Han-tuchova. Deseta nosilka je sicer prvi niz slabo začela, Slovenka ga je dobila gladko s 6:2, a naslednja dva zaključila s 6:3 in 6:4 v svojo korist.
Zadovoljna s časom
Ostrava: Jolanda Če-plak je na svetovni atletski turneji lAAF na Češkem v teku na 800 m zasedla 5. mesto s svojim najboljšim časom sezone (2:00,58). Joh je bila s časom zelo zadovoljna, manj pa seveda z uvrstitvijo, priznala pa je slabosti v zadnjih 200 metrih, ki so bile tudi posledica dejstva, da je morala narekovati ritem, saj bi bil sicer zelo počasen.
De Soiua odšel že po pol leta
Celje: Nogometaši MIK CM Celja so se začeli pripravljati 18. junija, a brez Breziča, Čadikovskega, Brulca in Škrbine, ki so za-pustiUklub. Odigrali so tri tekme, najprej z nižjeli^-šema. Gančane so ugnah s 7:0, Šalovce s 6:2 in nato še ciprsko Omonio z 2:1. Klub je prekinil sodelovanje z brazilskim branilcem Jhonnesom De Souzo, ki nlora na operacijo. Celjski klub bo do decembra, ko mu poteče pogodba, skrbel za Brazilčeve denarne dohodke.
Krušič, Koštomaj in Brčina
Nova Gorica: Selektor slovenske košarkarske reprezentance mlajših članov Miro Alilovič je izbral ekipo, ki bo nastopila na evropskem prvenstvu v Novi Gorici in Gorici. Med izbranci sta tudi člana šentjurskega Alposa, center Matej Kru-šič in organizator igre Tadej Koštomaj, oba iz Celja, ter krilni center Zlatoroga, Velenjčan Drago Brčina.
(dS)
'c'
Celje vendarle v B ligi!
Nemalo težav so v zadnjih dneh povzročili v pisarni KZS v Ljubljani.
Klubom 1. A, 1. B in 2. SKL so namreč po elektronski pošti poslali prijavnice za tekmovanje v določeni ligi. Pri tem pa so napačno napisali naslov za Celjski KK (na koncu domeno com namesto si), tako da Celjani te pošte sploh niso dobüi. Posledično se seveda tudi niso prijavili za tekmovanje v 1. B ligi, kjer imajo pravico nastopa. Da niso prijavljeni, so izvedeli šele iz medijev, kjer so tudi videli, da je njihovo mesto v tem tekmovanju že obljubljeno ekipi Šenčurja. No, po telefonskih urgencah so v K2S-ju le uvideli svojo napako in Celjski KK uvrstili v žreb za naslednjo sezono. Kratko so potegnili v Šenčurju, kjer so se že veselili B lige, ki so jo sicer v kvalifikacijah izgubili z Rogaško. Vprašanje pa je, ali bo kratko potegnil tudi kdo od odgovornih pri KZS-ju, kajti takšnega spodrsljaja si resna organizacija, v kateri je zaposlena kopica ljudi, enostavno ne bi smela dovoliti. (JT)
Otroci so si v delavnicah lahko izdelali svojo gusarsko ruto ali mošnjiček, v katerem je bilo seveda 2lato, in Da dežne kaplje ne bi preveč namočile gusarjev (čeprav gusarjev voda ne meti), se je di dobili na obraz gusarske batve. Delavnice zaradi dežja niso bile dolgo odprte, vendar so bili gusarji hHri pri	šotor, kjer je bila kmalu velika gneča,
delu, tako da so imeli praktično vsi otroci pravo gusarsko epremo.
^OTROSKI ČA50PI5^
Gusarjem dež nič ne more!
Uspela še ena gusarska zabava z Miškom Knjižkom
Kljub dežju je gusarska zabava z Miškom Knjižkom, ki jo je prejšnji teden tradicionalno pripravila Knjižnica pri Mišku Knjižku, več kot uspela. Lapidarij Pokrajinskega muzeja so zavzeli mali in predvsem mladi gusarji, ki so se zabavali na eni redkih zabav za otroke v Celju.
Gusarsko popoldne se je začelo v Sofistkovih ustvarjalnih delavnicah ter bralnem in igralnem kotičku Miška Knjižka. Zaradi dežja so delavnice kaj hitro zaprle svoja vrata, so se pa zato na široko odprla vrata velikega šotora, pod katerim se je kmalu trlo otrok in njihovih staršev. Zabava je bila naravnost fantastična in je trajala do večernih ur. Z gtisar-sko zabavo Miško Knjižko zaključi šolsko leto, letos pa smo na gusarski zabavi zaključili tudi akcijo Moja najljubša knjiga. Ampak brez skrbi, akcija se vrača že septembra, ko boste vsi tisti, ki že sami berete, znova sedli v šolske klopi.
Akcija Moja najljubša knjiga je vseslovenska akcija. Otrokom so letos najbolj sedle v srce knjige o Anici Dese Muck in zbirl^a Pet prijateljev Enid Blyton. Zelo pridno so glasovali in pošiljali glasovnice na naš Otroški časopis ali pa jih izpolnüi v Knjižnici pri Mišku Knjižku. Pridne bralce smo vsak teden nagrajevali, nekaj nagrad pa smo podelili tudi na sami gusarski zabavi. Zdaj pa naj še kdo reče, da se ne splača brati! Kot rečeno, glasovanje za naj knjigo se spet začenja septembra, tako da do takrat lahko že kaj preberete. In če ne prej, se z Miškom Knjižkom, ki je že obljubil še eno fantastično gusarsko zabavo prihodnje leto, spet vidimo takrat!
ŠPELA KURALT Foto: ALEKS ŠTERN, SREČKO MAČEK
Za lačne gusaije. ki so bili na zabavi že kar nekaj ur, je bil še posebej dobrodošel Pojoči kuhar. Da, prav ste prebrali. Kuhar je namreč ob tem, ko je pekel slastne palačinke, tudi pel. In gusarji so lahko uživali ne le ob glasbi, ampak tudi ob palačinkah.
Za najljubšo knjiga so mladi bralci, pa tudi.tisti, ki jim pravljice zaenkrat berejo še mamice in attji, iahko Eden najbelj zabavnih med nastopajočimi je bd za- glasovali tudi na gusarski zabavi. Med tistimi, ki se izpolnili glasovnice, so otroci, ki so nam priskočili na gotovo čarodej Jani. Otreci so mu pomagali čarati pomm. izžrebali nagrajence. TI so se oblekli v novo majice, dobili skodelice z Miškom Knjižkom, dobitniki in venemite. da so bili skupaj resnično dobra ekipa!	gig^nih nagrad pa bodo poleg vsega tega lahko med počitnicami še zelo dobro brali.
Vandali poškodovali kupolo pod križem na zvoniku cerkve Marije Snežne na Svetini - Plezali 54 metrov visoko
Da splezaš &4 metrov
»Bog vse povrne!« je verjetno eden najpogostejših stavkov na Svetini, kjer so brezobzirni vandali v noči na nedeljo na tamkajšnji cerkvi Marije Snežne povzročili kar za tri tisoč evrov škode. Z barvo so namreč poškodovali kupolo pod križem na vrhu zvonika in škrilj (strešno kritino). Da so do tam sploh dosegli, so morali preplezati gradbeni oder, kar pomeni, da so plezali 54 metrov visoko.
Gre za hudobijo brez primere, saj so kupolo in križ na vrh postavili ravno konec minulega tedna, pri čemer denarja za oboje ni bilo lahko zbrati, saj vsota, ki so jo potrebovali za to, ni majhna. Naložba za celotno obnovo cerkve je vredna približno 160 tisoč evrov, do začetka avgusta naj bi bila končana, a žal se bodo dela zdaj še zavlekla. Kupolo in križ je bilo namreč včeraj treba demontirati ter vzeti z zvonika in ju odpeljali na popravilo. Škoda je še večja, ker je kupola popačena in na ta način okrašena s posebnim postopkom, kar pomeni, da bo treba zdaj spet postopke ponoviti, kar ni mačji kašelj. Barva je namreč dodobra uničila dato podlago.
Župnik dr. Vlado Zupančič in cerkveni ključar Branko Mlakar sta včeraj nemo opazovala, kako so delavci kupolo odpeljali na popravilo. Ni jima vseeno. »S pomočjo t. i. botrov in dobrih ljudi smo
Rdeča barva je uničila zlato podlago, zato morajo celo kupolo obnoviti še enkrat. Kar bo stalo in zavleklo dela.
zbirali denar za to, minuU četrtek smo imeli tudi krajšo slovesnost,« dodaja Mlakar. Policija je primer že prevzela in išče vandale, neuradno se namiguje na nekoga, ki Svetino in tamkajšnjo cerkev dobro pozna, da je morebiti tudi blizu doma, toda o storilcih je še prehitro za govoriti. Dr. Zupančič upa le, da bodo škodo, ki so jo povzročili, tudi plačali.
Zanimiv je podatek, da so noč prej, torej v noči na soboto, na strehi cerkve videli dva moška, ki sta plezala po gradbenih odrih. Sta imela
»generalko«? Bodo informacije o cerkvenih alpinistih policistom pomagale najti storilce? Zagotovo, ker bi bilo skoraj neverjetno naključje, da bi ljudje kar tako plezali po cerkvenih strehah in zvonikih v dveh zaporednih nočeh ...
Kamniti gotski zvonik romarske cerkve Marije Snežne daje Svetini še posebno kulturno in zgodovinsko vrednost, zato je takšno vandal-sko početje še bolj vredno obsojanja. Toda Bog-že povrne, pravijo ...
SIMONA ŠOLINIČ
Župnik dr. Vlado Zupančič in cerkveni ključar Branko Mlakar sta zgrožena nadpočetjemr
Segajo lovke albanske narkomafije tudi na Celjsko?
Gre res za največji udarec mednarodni trgovini z drogami? - Na generalni policiji tiho kot miške
Slovenska policija v teh dneh končuje obsežno večmesečno preiskavo kaznivih dejanj, povezanih z mamili. O sami preiskavi natančnih uradnih informacij ni, govori se o tem, da naj bi slovenski kriminalisti presekali nedovoljeno prodajo in proizvodnjo mamil v albanski narkomafiji. Po naših podatkih naj bi v sklopu številnih aretacij njene lovke segale tudi na naše območje, saj naj
bi nekaj oseb prijeli tudi;
Našo informacijo, da so tudi na Celjskem aretirali več oseb, ki naj bi imele na vesti nečedne posle z mamili, so na celjski policijski upravi potrdili, medtem ko je za vse ostale informacije pristojna Generalna policijska uprava.
Celjskem.
so še dodali. Če nas v Celju na primer napotijo na GPU, to ponavadi pomeni, da gre za mednarodno kriminalno združbo.
Naši podatki kažejo, da so te aretacije povezane s sumom, da gre velika prodajna pot al-
banske narkomafije čez Slovenijo. Ene^ öd äenov v kri-minahii veri^ naj bi pred dnevi s kar 12 kilogrami heroina dobili v Italiji, nato naj bi sledila prijetja t. i. kurirjev in velikih ter predvsem bogatih rib. V akciji naj bi sodelovale skoraj vse policijske uprave. Drži torej, da so nekatere prijeli tudi na Celjskem, če pa drži tudi, da so povezani z omenjeno preiskavo, potem so bili nar-komafijd vpletena v tihotapljenje In prodajo kar 150 kilogramov heroina,
V policijskem žargonu gre za t, i, »balkansko ruto«, po kateri potuje z Bližnjega vdio-da, iz Turčije, Albanije in s Kosova, tudi čez Bo^arijo, Romunijo, Srbijo, Hrvaško in Slovenijo, v zahodno Evropo več kot 80 odstotkov heroina. Pri organizaciji prevoza in tihotapljenja heroinskih pošiljk, to je znano iz policijskih statistik, naj bi imeli najveflo vlogo Albanci, ki živijo v prej naštetih tranziüiih iržavah. Po nekaterih podatkih je akcija v Sloveniji eden najmočnejših
udarcev albanski mafiji do zdaj na območju nekdanje Jugoslavije. Preiskava še vedno nikon-čana. Na nogah so predvsem hrv^ki policisti, kjer kaže, da areucij še ni konec. Obsipajo tudi neuradne informacije, da je omenjena preiskava povezana tudi s preiskavo ugrabitve 21-letnega Slovenca Jureta Bajde, ki so ga našli zakopanega v Popovaä na Hrvaškem, vendar lega na polidji zaenkrat vsaj uradno niso potrdili.
SIMONA ŠOLINIČ
Cerkev Marije Snežne je s konca 15. stole^a, bila je tudi taborska cerkev, v katero so se ljudje zatekali pred Türki. Je reprezentančna donatorska stavba s kamnoseško in z arhitektonsko pomembno zu-nanjščino in velikopotezno notranjščino. Posebnost sta osmerokotni zvonik in obrambni stolp. Na oboku
freske, veliki'
irpajeddo tega celjskega ba-
ročnega kiparja Ferdinanda Galla, Na njem je Marijin kip iz 2. polovice 15. stoletja. Pri^ica je delo laškega kiparja Janeza Gregorja Božiča iz okoli leta 1720, orgelska omara je iz 1. polovice 18.stoleQa, zvon pa je leta 1718 ulil celjski zvonar Konrad Schneider.
HALO, 113
Pretesno prehitevanje
v petek ob 15.45 se je na glavni cesti Celje-Laško izven naselja Debro zgodila prometna nesreča s hudimi telesnimi poškodbami, 46-letni voznik je vozil tovorno vozilo s priklopnikom iz smeri Laškega proti Celju, Izven naselja Debro je začel prehitevati pred seboj vozečega 52-letnega voznika kolesa z motorjem, pri čemer ga je s priklopnim vozilom zaradi pretesnega prehitevanja oplazil, zato je voznik kolesa z motorjem zapeljal s ceste, trčil v odbojno ograjo ter padel po deh. Pri padcu se je huje ranil, zato so ga z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je včeraj poškodbam podlegel.
Padel z motorja
Druga prometna nesreča s hudimi telesnimi poškodbami se je zgodila v nedeljo okoli 19, ure na regionalni cesti izven naselja Žagaj v Šmarju pri Jelšah. 37-letni voznik motornega kolesa je vozil po regionalni cesti iz smeri Bistrice ob Sotli proti Trebčam, kjer je izven naselja Žagaj izgubil nadzor nad vozilom in padel po vozišču. Pri padcu se je hudo poškodoval in se zdravi v celjski bolnišnici.
KULTURA

Ipivčsvi ulici vodi iz sisdiičaCi
Od Ipavcev do Kozaka
i-^ll KCmm se imenujE
v današnjem prispevku pojasnjujemo poimenovanje Ipavčeve ulice, ki vodi iz središča Celja mimo bolnišnice ih nove srednje zdravstvene šole vse do Ae-ra. Poimenovali so jo po sloviti šentjiirski glasbeni družini Ipavcev.
Najstarejši med njimi, Benjamin, je bil rojen 24. decembra 1829. Po končani ljudski šoli je šolanje nadaljeval na celjski gimnaziji in nato še na graškem liceju. V burnih časih revolucije leta 1848 se je zaradi bolezni za eno leto vrnil v rodni Šentjur, zatem je vpisal študij medicine na Dunaju. Ko je leta 1858 postal doktor, se je zaposlil v deželni bolnišnici v Gradcu. Kasneje je postal zdravnik splošne prakse, leta 1871 pa je prevzel vodenje otroške bolnišnice sv. Ane, kjer je ostal do upokojitve (1898). Z glasbo se je začel ukvarjati že v otroških letih, saj je njegova mama izvrstno igrala klavir in harfo. V gimnazijskih leüh se je glasbeno nadarjeni Benjamin učil pri organistu Kopplu in kasneje pri bratih Vaclavii in FranUšku Fasslu. Svojo prvo skladbo je zložil pri 14 letih. Ko je delal v Gradcu, je začel pisati plesno glasbo in po letu 1850 tudi druge zvrsti. Leta 1850 je postal pevo-vodja Pevskega društva Slovenija. V tem času je nastala vrsta imenitnih skladb, četve-rospev Zapuščena, Sirota in Ilirija oživljena. Leta 1852 je izdal zdravico Bratje, bodimo veseli, leta 1859 pa skupaj z Dragotinom Ripšlom in bratom Gustavom Pesmarico za kratek čas. Benjamin je bil tesno povezan s celjsko čitalnico, bil pa je tudi med ustanovitelji Glasbene matice. Svoja dda je objavljal v Vrtcu, Glasbeni zori in Novih akordih. Z opero Teharski plemiči je ustvaril pr-
vo slovensko romantično opero, ki je temeljila na resničnih zgodovinskih podatkih. Benjamin je bil med najplodnejšimi avtorji samospevov, saj jih je uglasbil približno 70, njihova značilnost pa so bogastvo melodike, harmon-ski stavki in prisrčna domačnost. Benjamin spada s Foer-sterjem in z Gerbičem med vodilno trojico slovenske glasbene romantike. Samospevi so mu prinesli laskavi naslov slovenski Schubert. Umrl je 20. decembra 1908 v Gradcu.
Kratko zgodbo o bratih Ipavdh je za objavo pripravil mag. Branko Goropev-šek.
Mlajši Gustav, rojeh 15. avgusta 1831, je šel po bratovih stopinjah, saj je po domači ljudski šoli in končam celjski ^mnaziji vpisal študij medicine, sprva v Gradcu, nato na Dimaju. Za doktorja medicine je bil promo-viran leta 1858, nato je po očetovi smrti prevzel zdravniško prakso v Šentjurju. Gustav je bil kot zdravnik za očesne bolezni znan daleč naokoli. Veljal je za velikega narodnjaka, pri čemer je zaslužen, da je Šentjur ves č^ kazal slovensko Uce. Dolga leta je bil tudi šentjurski župan, bil pa je tudi med ustanovitelji podružnice kmetijske družbe in kmetijske in gospodarske šole. Prav tako kot brat Benjamin je bil nadarjen glasbenik. Po slogu romantike je komponiral priložnostno, za njegove samos-
www.novitednik.coiti
peve, predvsem zborovske pesmi, pa sta značilni preprostost in prisrčna melodičnost. Med njegove najbolj znane skladbe sodi prav gotovo neuradna štajerska himna Slovenec sem, izpod njegovega peresa pa so nastale tudi Planinska roža, Danici, V mraku, Savska ... Skladba Kje so tiste stezice je tudi ponaro-dela. Gustav je umrl 20. avgusta 1908.
Josip Ipavec, rojen 21. decembra 1873, je bil tako kot oče Gustav zdravnik in skladatelj. Po študiju medicine, ki ga je končal leta 1904, se je zaposlil kot vojaški zdravnik najprej v Gradcu in nato v Zagrebu. Leta 1907 je prevzel očetovo zdravniško prakso v Šentjurju. Z glasbo se je začel ukvarjati že v mladih letth, kjer se je pri učitelju Viičnikii naučil igrati gosli. V gimnazijskih letih, prvi dve je končal v benediktinskemu samostanu v Št. Lambertu, drugi dve pa v Št. Pavlu na Koroškem, j e pel in orglal pri šolskih mašah. Hidi v Celju, kjer je obiskoval višjo gimnazijo, je orgl^pri šolskih mašah. Komponirati je začel v gimnazijskih letiSi. V študentskih letih je vodi^gloven-sko akademsko pevsko društvo Triglav, ves čas pa je objavljal tudi v reviji Novi akordi. Stilno je bil usmerjen v novo romantiko, glasbi pa je zapustil vrsto vrednih del. Med pevci je gotovo najbolj priljubljena Imel sem ljubi dve, ustvaril pa je tudi prvi slovenski balet Možiček. Znana je še vrsta samospevov: Am ■ Kreuzweg, Ich will meine Seele tauchen. Das Königskind, Die Drei, Zingara ... Josip je umrl 8. februarja 1921.
Prihodnji torek bomo pojasnili poimenovanje Kozakove ulice, ki je na Lavi v Celju.
Foto: BS
V Celje prihajajo električne podgane
Prihajajoči konec tedna (od petka do'nedelje) bo na različnih prizoriščih v Celju zaživel prvi mednarodni video festival z naslovom Električne podgane sanja-
jo video sanje. Na razpis je prispelo več kot 120 video del iz 19 držav (z Nove Zelandije. s Finske, iz ZDA, Avstralije, Izraela, s Poljske, iz Makedonije ...).
Mednarodni video festival je nastal kot plod sodelovanja med Kulturno umetniškim društvom 567, ki ga sestavljajo poznavalci in ustvarjalci sodobne umetnosti, ter Društvom za ustvarjalnost Filter, pod okriljem katerega delujeta tudi Mestni kino Metropol in Internetna kavama Stane. >>S festivalom, ki ga odpiramo v petek ob 21. uri pri Vodnem stolpu (če bo deževalo pa v kinu Metropol), želimo vzpostaviti konstruktivno atmosfero, ki bo sestavljena iz posluha avtorjev, strokovnjakov in širše javnosti. Na-
men video festivala je tiidi dvigovanje video kriticizma in kvalitete videa v našem prostem ter dopolnjevanje organiziranih festivalov v ostalem svetovnem prostom,« je povedala umetniška vodja festivala Hana S. Vodeb.
Izbrana video dela se bodo pomerila v eni izmed štirih tekmovalnih kategorij: de-bitantski video, enominutni video, video, posnet z mo-bünim telefonom, ter video Vse ostalo šteje. Zmagovalni video posamezne tekmovalne kategorije bo nagrajen z denarno nagrado, video dela pa bo ocenjevala žirija, ki jo bodo sestavljali multime-dijski ustvarjalec Mark Pož-lep, režiser Sašo Podgoršek, filmski publicist, esejist in univerzitetni predavatelj Sto-jan Pelko, kustos in poznavalec sodobne vizualne umetnosti Tevž Logar ter direktorica Zavoda za sodobno umetnost Ljubljana Barbara Borčič. Festival bo poleg tek-
movalnega dela obiskovalcem ponudil tudi spremljevalni program, v okviru katerega bodo predvajali video dela, ki niso bila uvrščena v tekmovalni program, zvrstili pa se bodo tudi koncerti glasbenih skupin, video delavnica ter okrogle mize, na katerih se bodo obiskovalci festivala družili s strokovnjaki na video in filmskem področju ter z dru^mi gosti iz Slovenije in tujine. Spremljevalni program festivalabo še posebej zaznamoval koncert in spektakel skupine Laihach, ki bo 7. julija na celjskem Starem gradu, Laibachi so Celje nazadnje obiskah pred 20 leti, zdaj pa se vračajo s promocijo nove zbirke Volk.
Zaključek festivala s podelitvijo na^ad zmagovalcem bo vnedeljo ob20. uri v Knežjem dvorcu, kjer se bo ob 21. uri začel še džez koncert Zlat-ka Kaučiča, Bruna Marinija in Cristine Mazze.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
vodja Mestnega kina Metropol Peter Zupane in
MarkPožlep
Glasbeni večeri v Žičici icartuziji
v konjiškem centru za kulturne prireditve so pripravili zanimiv program Poletnih glasbenih večerov v Žički kartuziji. Tbkrat so ga pripravili že petič, spet z željo, da z visoko kvalitetnimi prireditvami oplemenitijo izjemen prostor kulturne dediščine.
Že v preteklüi letih so v Žički kartuzijigostili izjemne goste, vse od zbora Carmina Slovenica, Darje Švajger, Ljubljanskega godalnega kvarteta, violinistke Anje Bukovec, godalnega kvarteta Rožmarinke, Kvarteta Pena-losa do St. Petersburškega deškega zbora. Zbora Akademije za glasbo iz Ljubljane, skupine Terrafolk, Eide Viler in Ane Dežman z Big bandom RTV Slovenija in
Neishe z gosti... Vsako leto je tako Zička kartuzija pritegnila več kot dva tisoč poslušalcev. Vsaj toliko jih pričakujejo tudi letos, saj sopo-vabüi izvajalce, kot so Vita Mavrič, Perpetuum Jazzile in skupino Jararaja.
Prva bo 7. julija ob 20.30 svoj novi projekt predstavila uveljavljena šansonjerka Vita Mavrič. Gre za zbirko veseUh in hkrati bridkih židovskih klezmer šansonov. Vita Mavrič bo s Kvartetom Akord in klarinetistom Jurijem Hladnikom izvedla, kot je zapisal Milan Dekle-va, »pesmi, ki nam naježijo kožo in vzburijo kri«. 15. julija bo Žička kartuzija gostila edini slovenski džezov-ski zbor Perpetum jazzile pod umetniškim vodstvom
Tomaža Kozlevčaija. Zbor se bo predstavil ob spremljavi džezovskega tria iz Big Ban-da RTV Slovenija v zasedbi Ratko Divjak (bobni), Aleš Avbelj (bas) in Blaž Jurjev-čič (klaviature). Konec meseca, 28. julija, bo nastopi-U še štiričlanska zasedba od-hčnih glasbenikov Jararaja z gosti. Poleg harmonike, klarineta, kontrabasa in violine člani obvladajo tudi petje. Ob koncu Poletnih glasbenih večerov bo z razstavo umetnin iz voska in s svetlobno inštalacijo sodeloval umetnik Rafael Samec.
Vsi trije koncerti se bodo začeli ob 20.30 v Zički kartuziji. V primeru slabega vremena bodo koncerti ob 21. uri v Kulturnem domu Slovenske Konjice. MBP
Poletna izdajd Lirikona 21
Pred kratkim je izšla nova številka revije za poezijo Rp. Lirikon 21, ki jo izdaja 03-regijski odbor Društva slovenskih pisateljev in velenjska knjižna fundacija.
V zajetno četrtletno dvojno številko sta urednika Ivo Stropnik in Zoran Pevec uvrstila preko sto slovenskih in prevedenih pesnikov ter prevajalcev sodobne poezije. Ob izvirni in prevodni sodobni poeziji za odrasle je revija razdelek Benjaminke posvetila tudi poeziji za otroke in mladino.
Revija za poezijo Lirikon 21 je ob letošnjem Herber-steinskem srečanju književnikov v Velenju vzpostavila mednarodno književniš-ko rezidenco s prvima izbranima rezidenčnima toC-kama v velenjski Vili Herberstein in solčavskem motelu Na razpotju (Logarska dolina), to je z možnostjo ustvarjalnega bivanja tujih in slovenskih književnikov ter prevajalcev literature tn drugih umetnikov, vabljenih v to okolje. Prva gosta bosta pesnika in prevajalca Andrej Medved in Marko Kravos.	BA
Prepričljive Plasti
v stolni cerkvi sv. Danijela je projekt Umestusiumetnosti v soboto pripravil prvo od treh načrtovanih prireditev v programu Poletja v Celju, knežjem mestu. Zmago Frece je predstavil pesniško zbii^ ko Plasti, Dašenka Frece pa je predstavitev nadgradila z video predstavitvijo zbirke.
Zmago Frece se je izkazal kot zrel pesnik, ki je svoje interpretacije lastne poezije posnel, zvočno obdelal in režiral, Njegove ja-
sne in ekspresivne zvočne slike so v čudovitem ambientu stolne cerkve, ki jo je občinstvo napolnilo, dobile novo razsežnost.
Naslednji dogodek iz projekta Umestusiumetnosti bo v nedeljo na Rimski cesti v Knežjem dvorcu, kjer pripravlja džez koncert mednarodna zasedba uveljavljenega bobnarja Zlat-ka Kaučiča, z Italijanoma Brunom Manm-jem na orglah in Christino Mazza na alt saksofonu.
BS, foto; SHERPA
Plasti - Hymnos pesnika Zmaga Freceta in
so v stolna cerkev
privabile veliko občinstva.
Študentska premiera Mojce Založnik
v celjski Galeriji sodobne umetnosti - galeriji Hodnik se v torek ob 20. uri začenjajo Študentske poletne premiere. Kot prva v nizu mladih, še neuveljavljenih likovnih ustvarjalcev se bo predstavila Mojca Založnik.
Ustvarjanje Mojce Založnik obsega dela, za katera je značilno natančno prevajanje znanstvenih ugotovitev v umetniško govorico,
in dela, ki sodijo v polje biotehnološke umetnosti. Prva so natančen posnetek mikrobioloških raziskav, ki jih je skupaj s sodelavci izvajala avtorica sama, in dobljenih rezultatov. Pri drugem sklopu pa gre za vzpostavljanje okolja in procesov (gojenje bakterij), ki so sicer značilni za mikrobiološke laboratorije. Ustvarjanje Mojce Založnik tako bistveno označuje po-
vezava med znanostjo in umetnostjo, vsebine, ki jo zanimajo in jih njena dela tematizirajo, pa se dotikajo predvsem vprašanja samega nastanka življenja in procesa življenja.
Umetniško produkcijo Mojce Založnik v veliki meri oblikuje njeno ukvarjanje z mikrobiologijo. Po izobrazbi je namreč mikrobio-logtnja, vzporedno pa se je vpisala na likovno pedagogi-
ko, kjer obiskuje 4. letnik. Hkrati zaključuje magisterij na biotehniški fakulteti. Vok-viru umetnosti jo zanima interdisciplinarnost, povezava med znanostjo in umetnostjo, ter način, kako povezavo med obema disciplinama vzpostavljati. Ključne^ pomena v njenem delu je tudi raziskovanje, kako do realnosti pristopata obe dejavnosti.
BOJANA AVGUŠTINČIC
Inter-stik znanja in ustvarjalnosti
s plesno produkcijo In-ter-stik so plesalci in plesalke Plesnega fonmia Celje zaključili zelo uspešno plesno sezono.
Staršem, prijateljem in obiskovalcem so prikazali koreografije, ki so bile sad njihovega ustvarjanja pod umetniškim vodstvom Go-ge Stefanovič Erjavec. V Plesnem forumu Celje so v sredo pripravili večer, ki ga bodo mnogi pomnili.
Foto: AS
Krasen cirkus je nasmejal
Ko zasveti Zarja...
Krasen cirkus - tako je Marjan Marine naslovil svoje gledališko delo za najmlajše, ki ßa je v četrtek v režiji Cvetke Jovan - Jekl uprizoril ansambel trnoveljske Zarje.
V humorni pravljici o srečnem kraljestvu regratove dežele, ki jo nenadoma napade krt, so se traoveljski gledališčni-ki v odličnih kostumih Darje Vrebac prepričljivo po norčevali iz »pametovanj« prebivalcev dežele, kaj bi jim bilo storiti, da se rešijo nadloge. Ki jo je povsem preprosto rešU preprost fantič. Krta je enostavno prijel in odnesel iz dežele ... Zaigrali so Polonca Govejšek, Frank Železnik, Tina Gun-zek, Uroš Rošer, Cvetka Videč, Luka Ostrožnik, Ana Oštir, Dara Dobrijevič, Katarina Melik in Urban Pajk.
Z novo predstavo Gospod lovec, po tekstu Georgesa Fey-deaua in v režiji Mihe Alujeviča, naj bi se Zarjani predstavili jutri pri Vodnem stolpu, vendar zaradi bolezni nastop odpade.	BRST
Za zaveso
Na počitnice odhaja tudi akcija naše medijske hiše in SLG Celje Za zaveso. Prejeli smo lepo število kupončkov, pri čemer bomo naj ^alca in naj igralko razglasili konec septembra. Tokrat obja\ijamo še zadnjega izžrebanca, ki je ^sovai za najljubšo igralko in igralca SLG Celje, in sicer bo vstopnici za gledališko predstavo v celjskem gledališču prejel Marko Senič, Lopata 22, Celje. Čestitamo.
Želja lahko postane resničnost
2OOEUR0
ItreiäDUAALI^KOllI
Trženje vzajemnih sklade Finančni leasing I : Fondpolice

18
Nil
Užijmo dan
Dijaki evropskih oddelkov Splošne in strokovne gimnazije Lava Šolskega centra Celje so se pred iztekom šolskega leta v glavni dvorani Pokrajinskega muzeja Celje predstavili s kulturno prireditvijo Užijmo dan.
Z njo so zaključili celoletni medpredmetni projekt Dediščina rimske Celeje, v katerem so proučevali celejansko kam-noseštvo in steklarstvo. Rezul-
tat projekta je slövensko-an-gleški vodnik oziroma priročnik za dijake. Na prireditvi smo si poleg igre Rimska šo-b, vkatero so nastopajoči vključili dramatizirane anekdote slavnih Rimljanov in aktualizacije rimskih modrosti, ogledali mdi nastop mladih pevk in inšnumentalistk, ki so ustvarile izvirne ceiejanske popevke, in razstavo kamni tih re-Eefov ter steklenih mozaikov.
ki so jih dijaki izdelali v okviru projekta.
Mreditev in celotni projekt dokazujeta, da imajo mladi ne le spoštljiv odnos do kukurno-zgodovinske dediščine svojega ter širšega okolja, ampak da so to dediščino pripravljeni tudi poglobljeno spoznavali in jo ustvarjalno predstavljati drugim.
KM
Ob prazniku pohod na sv. Tomaž
Vnedeljo, 24. jmiija, smo se članice, člani in simpa-tizerji Slovenske demokratske stranke podali na pohod iz Vojnlka do cerkve sv. Tomaža nad Vojnikom.
V lepem in sončnem jutru smo v znak praznovanja 16, obletnice samostojne države Slovenije in tudi v znak ozaveščanja po lastnem gibanju in zdravju priredili po-
hod ob dnevu državnosti. Prvega pohoda se je udeležilo okoli 50 pohodnikov v starostnem razponu od še ne 4-letnega Andraža Hribernika iz Arclina do 69-letnih zakoncev Ivana in Rozalije Ko-vačevič iz Vojnika. Rozalija Kovačevič nabira preko 30 različnih vrst zdravilnih rastlin, od katerih smo jih nekaj spoznah tudi med pot-
jo. Pohoda so se udeležih tudi člani »Zizntreger benda« ah t. i. Joškova banda pod vodstvom Jožeta Zlausa, ki so na cilju poskrbeli za prijetno vzdušje. Kratek kulturni program, z govorom predsednika 00 SDS Vojnik mag. Vilija Hribernika, je priredila SDM-Slovenska demokratska mladina.
JURIJ KUZMAN
Z Joškova bando na cilju pred cerionjo sv. Tomaža
Na 7. veteranskih športnih igrah
Ohranjanje spominov na dogodke pred 16. leti skozi športne igre je prijetna oblika druženja, ki pripomore k še boljšemu spoznavanju članov veteranske organizacije in krajev naše domovine. Organizirata jih obe veteranski organizaciji (ZWS in Sever) že sedmo leto zapored s ciljem, da se veterani osamosvojitvene vojne srej^gjiaa^^proš-čenem ozračju, in šport je kar primeren razlog za takšno druženje.
Letošnje 7. veteranske ekipne športne igre so bile 9. junija v Novem mestu, udeležilo pa se jih je več kot 800 članov obeh veteranskih or-ga^cij. Tektnovanja .sf je udefežilo tudi 28 vetefahov OZWS Velenje (na sliki), ki poleg velenjskega pokriva tudi območja občin Šoštanj in Šmartno ob Paki. Ekipe veteranov iz Velenja so navdušile predvsem v streljanju, saj so
osvojili med 38 ekipami odlično 2. mesto (Marko Bau-man, Ivo Zagožen, Franc Oš-tir, Janko Sme), v košarki je med 21 ekipami ekipa Velenja (Vlado Saill, Peter Štump-fel, Nace Pečečnik, Jože Špi-tal) zasedla 6. mesto, vvleče-
nju pa smo bili 14. med 24 ekipami. V šahu je bil Drago Šumnik-Luka nepremagljiv, saj je dobil vse partije, V skupni končni uvrstitvi je OZVVS Velenje med 32 ekipami zasedlo 9. mesto s 30 točkami.
ZDENKO ZAJC
[z|p|o]
javni gospodorski zovod za urejanje [ovnih parkirišč in gospodarjenje z javnimi objekti Celje, Dečkova cesta 1,3000 Celje, razpisuje zbiranje ponudb za nojem
ZUNANJEGA PKOSTORA PRI DVORMII ZLATOROe CEUE ZA POSTAVITEV MOBILNEGA GOSTINSKEGA OBRATA
Predmet najema je zunanji prostor v izmeri 30 m' pri dvorgni Zlotorog v Športnem parku Celje, Opekorniško 15, parcelna' It, 466/1, k.o. Spodnjo Hudinjo. Na tem prostoru bo izbixini-ponudnik postovil svojo opremo za mobilni gostinski obrot, v koterem lahko prodajo hrono in brezalkoholne pijače v originalno zaprti embalaži.
Prostor je opremljen z električno in vodovodno Tiopeljavo, najemnik pa bo porabljeno energijo plačeval po dejonski porabi, odčitani na odštevalnih števcih. Ostali stroški direktno bremenijo najemnika (čiščenje, odvoz odpadkov ipd). Najemnik si mora urediti tudi upravna, sanitarna in ostala dovoljenja za izvajanje dejavnosti. ZPO ima na lokaciji postavljene mobilne WC kabine, no voljo tudi zo stranke nojemnika. Lokacija je dobro obiskana, saj se na tem območju odvijajo sobotni sejmi robljenih vozil, no Areni Petrol in v dvoreini Zlotorog je veliko športnih in drugih dogodkov, v bližini pa je tudi nakupovalni center,
Z izbranim ponudnikom se bo pogodba sklenila zo določen čos enega leto z možnostjo podaljšanja. Kriteriji pri izboru najemnika bodo: višina ponujene cene 80 %, način izvedbe mo-bilnego g osti nskego obrata 10 %, gostinska ponudba 10 %. Vloge sprejemajo do 20. 7. 2007 na naslov: ZPO Celje, Dečkova cesta 1, 3000 Celje. Za dodatne informacije \e kontaktna oseba g. Dejan Puinik.
Oratorij v Vojniku
'Preklopi sanje na dejanje, je bilo geslo, ki je spremljalo mlade na 4. oratoriju v Vojniku od 25. do 28. junija.
Zbirali so se vsako jutro ob 8. uri pri sveti maši. S sodelovanjem so popestrili vsakodnevne maše, ki so bile prijetnejše tudi za ostale obiskovalce. Po maši so animatorji odigrali .igrico, sledile so kateheze, priprava na mašo za naslednji dan, naučili so se
www.ra(iiocelje.com
nove pesmice, delali v različnih delavnicah, pripravili karaoke in še bi se kaj našlo. Zadnji dan so se zbrali popoldne. Odšli so na pohod skupaj s starši in animatorji. Med potjo so reševali različna vprašanja iz Svetega pisma. Vse skupine so pokazale zelo dobro znanje, Zaključek oratorija je bil pri podružnični cerkvi sv, Florjana, ki je obnovljena in je bila letos maja spet odprta. Domači župnik Anton Perger je opravil sveto mašo. Otroci so lepo sodelovali,
Svoje izdelke so postavili na razstavo v farni cerkvi, da so si jih lahko ogledali tudi ostali obiskovalci, poleg tega pa so se predstavili pri nedeljski maši,
MILENA JURGEC

DRUŽINA IN ODNOSI
Čustveno varanje
»Sem poročena žena. Z možem imava dokaj dober odnos. Mislim pa, da )e zadaje čase postal malo ljubosumen. Namreč, občasno se srečujem s svojim prijateljem, ki ga sicer on dobro pozna. Gre samo 2Z pogovor, vendar moža to moti. Je napak, če si želim pogovor - ki ga doma ne dobim? Saj to ni varanje...«
Pozdravljeni! Gotovo je težko za Vas, če se z možem ne moreta pogovarjati. Kajti pogovor je način, kako žensta sebe začuti, se sprosti, pa četudi ne najde konlcretne rešitve za določen problem ker rešitev je že to, da jo nekdo posluša in da se z nekom lahko poveže. Hkrati pa je v zeio podobnem
BLIŽINA
družinski inštitut
www.blizina.si 03/492-55^0
položaju vaš mož, ki mu je verjetno s^ težko priznati, da je ljubosumen, te^o mu je, ko ne ve, kaj to pomeni, da se žena rada sredije z drugim, pa četudi gre samo za pogovor.
Prevara = zavrženost Ob tem se morda počuti zavrženega, ponižanega, razvredno-
tenega, zamenjanega, skratka nič kaj prijetno. Morda zaradi pogovora z drugim moškim sploh ne bi protestiral, vendar pa protestira zaradi vseh teh čutenj, ki se n^rmadijo v njem. In to je tudi glavna ločnica, ki razmejuje, kdaj je nek pogovor z nekom zelo blizu vara-
LAIBACH

07.07.2007 - STARI GRAD CELJE-21:21
silMJasDinU««....... "
ECTRIC RflTS
rnr.i »1111*11 niii mm.s .
e
nja in kdaj je to zgolj pogovor. Ta ločnica so čutenja, ki se prebudijo v sozakoncu. Prej navedena čutenja so značilna za varanje. Zato v tem primeru mož upravičeno protestira.
Krivica za oba. Za oba je krivično, da morata prebujati drug v drugem tako boleča čutenja. V pismu ste omenili, da ste se podobno počutili že pred leti, ko se je mož prekomerno posvečal delu in vas ni slišal, da ste se počutili sami in odrinjeni. Ni mogel razumeti, zakaj se lahko tako počutite, ko pa je vse delal za družino in za vas. Vi ste si želeli še nekaj drugega, čustveni stik. Podobno ste vi danes rahlo začudeni, zakaj ga moti, če pa gre samo za pogovor.
Prevara = zamenjanost.
Obema se je zgodila podobna stvar: najprej ste bili zamenjani vi, mož vas je nadomestil z delom, sedaj pa je mož zamenjan s prijateljem, pa čeprav gre samo za pogovor. Oba primera sta boleča. Te boleče izmenjave lahko prekineta zgolj tako, da se začneta pogovarjati o čutenjih, ki se v vaju prebujajo. Brez obtoževanj in obsojanj. Zgolj opisovanje. Možu ali ženi je treba vse povedati. Brez rezerv. Morda razmišljate, da tega mož že ne bo hotel, vendar je to edina pot, da prideta ven iz teh neprijemih vsebin.
Iskanje priznanj drugje -
NE. Prav tako se bosta morala odločiti, da ne bosta namenoma iskala ali se predajala prijetni bližini in pogovorom s prijatelji nasprotn^ spola. Kaj to pomeni? Da ne iščemo priznanja in poti-ditev s strani drugih, razen s strani svojega zakonca. Morda tu razmišljate, da se z vašim možem nikoli ne bo možno tako prijetno pogovarjati kot z vašim prijateljem. Vendar se spomnite vajinih začetkov. Takrat je mož bil ravno tak, kot je sedaj ta prijatelj. Vendar se sčasoma lahko pojavi neka neprijetna razdalja ali celo odtujenost, če živita zakon z »rezervo« - da se o določenih ranljivih temah ne pgovarjata. Zato je edini način, da to presežeta, da se vi odločite in ne iščete (take) bližine drugih, ki bi moža motila, on pa se odloä, da bo začel govoriti o vseh svojih bolečih čutenjih.
DRAGO JEREBIC
ZLATI GRIC ZVAMIV VSEH BOLJŠIH GOSTIŠČIH
UJaO^rSEDAJ TUDI v NAJVIŠJEM NA CELJSKEM!
ZLATI GRIC
Zlati trii d.(i.o., stari trg 29A	|
3210Siovensi(eKonjice,Siovenija	|
tiL 03 758 03 sa e-miil: irrfočiziati-grit.si	|
www.zlati-gricsi	i
BOŽIČE IN ČAJČKI
»Škrnicelj škarocljafc
Rman [Achilea millefo-lium), ki mu Savinj čani pravimo tudi škarocelj, zavira vnetja in sprošča krče. Rmanove kopeli godijo ženskam, ki imajo težave z rodili. Korisü ledvicam, srcu in ožilju, zbija vročino ... Spodobi se torej, da imamo v domači lekarni vedno na voljo vsaj »škrnicelj škaroc-Ija«. Ta čas pa je v vsem svojem cvetu na razpolago tudi svež.
Ahilu naj bi kentaver Ki-ron, ki je bil velik zeliščar-ski poznavalec, svetoval, naj z rmanom obveže svoje rane. Od tod tudi izvira prvi del njegovega latinskega imena. Je ena najstarejših zdravilnih rastlin, ki so jo naši predniki pogosto in s pridom uporabljaH. Že Dio-skurid in Plinij sta hvalila uspehe rmana pri krvavitvah in celjenju ran. Srednjeveški zdravniki so ga predpisovali pri zunanjih in notranjih poškodbah ter za spodbujanje aperita in prebave. Rad ima naše travnike, obrobja cest in njiv, zato smo ga tudi Slovenci vzeli za svojega. Iz njegovih cvetov so naši predniki pripravljali čaj, s katerim so zdravili vnete dlesni in si umivali zatečene noge. Pili so ga tudi, kadar so jih mučiti želodčni krči in bolečine v trebuhu. Ljudska medicina ga uporablja za ustavljanje krvavitev, z njim zdravi hemoroide, vse vrste krčev, menstruacijske težav in močno znojenje.
Znanstveniki so potrdili, da je rman eno boljših zeliščnih potilnih sredstev, ki se obnese pri zbijanju vročine. Pa tudi, da širi periferne krvne žile ter tako znižuje povišan krvni tlak. Je učinkovit spodbujevalec prebave in razku-ževalec sečil, zato z njim zdravimo vnetje sečnega mehurja, Strokovnjaki priporo-
'www.radiocelje.co
Piše: PAVLA KLINER
čajo uporabo rmana pri izgubi teka, motnjah v prebavi in boleznih ženskih spolnih organov. Slovi pa predvsem po tem, da pospešuje izločanje prebavnih sokov, sprošča krče in podobno kot kamilica, preprečuje vnetja.
Rmanov čaj bo koristil tudi pri težavah s krči želodca, črevesja in žolčnih izvodil in blažil bolečo menstruacijo. Čaj zoper vse te tegobe pripravimo v obliki poparka. S skodelico vrele vode prelijemo žličko do dve posušenih rmanovih cvetov in namakamo 10-15 minut. Pijemo ga trikrat do štirikrat dnevno med jedjo, pri vročini pa ga lahko vsako uro, Uporabljamo ga tudi za obkladke ali izpiranje ran, ki se slabo celijo. Zunanje ga uporabimo pri vnetnih kožnih obolenjih, za celjenje ran in posebno za sedeče kopeli pri menstruacijskih težavah, krvavitvah in krčevitih bolečinah psihove-gativnega izvora pri ženskah. Za sedežno kopel uporabimo sto gramov svežega ali suhega rmana na hter vode, ki ga prav tako pripravimo v obliki poparka. Pokrit naj stoji 20 minut, nato ga dodamo kopeli- Zoper povišan krvni tlak zaleže čajna mešanica iz rmana, gloga {Crataegus ox-yachanta) in bele omele (Vis-cum album). Pri občutljivih osebah lahko stik z rastlino povzroči travniški dermatitis s srbečimi, vnetnimi spremembami kože.
Dr. PIRNAT
55,01/513 355^3
) fOPEL DOM
Prva veterinarska bolnišnica
Določeni ljudje za svojega kosmatinčka niso pripravljeni odšteti niti za kastracijo ali sterilizacijo, temveč neželen naraščaj raje odvržejo na cesü (ali še kaj hujšega). A na srečo obstajajo tudi takšni, ki bi za štirinožne prijatelje naredili prav vse - zanje odslej v Sloveniji obratuje prva veterinarska bolnišnica.
Minuli teden so v Postojni odprli prvo bolnišnico za živali, kjer se bodo Še posebej posvetili odkrivanju in zdravljenju raka. Ustanovitelj Ja-noš Buünar, ki je izkušnje na področju veterine nabiral kot profesor kirurgije in ane-steziologije na Veterinarski fakulteti v Ljubljani, zagotavlja, da jim bodo najhujše primere pomagali reševati najboljši svetovni strokovnjaki, pri čemer je trenutno v bolnišnici zaposlenih pet veterinarjev. Poleg opreme, ki jo imajo tudi druge veterinarske ustanove v Sloveniji, imajo v Postojni opremo za ugotavljanje in zdravljenje raka pri živalih. Edini v Sloveniji
imajo računalniški tomograf za diagnosticiranje, poleg kirurškega zdravljenja in kemoterapije pa živalim pomagajo tudi z obsevanjem na linearnem pospeševaJmku. ki je eden od šestih za zdravljenje tumorskih obolenj pri živalih v Evropi. Med drugim imajo še oddelek fiziotera-pije z bazenom s tekočim prahom za hitrejše okrevanje živali, ponosni pa so še na rentgen z direktnim digi-talizatorjem.
Tudi najdenčki v zavetišču Zonzani bi bili. v primeru
ic dni stare tigraste radovsdnics odkrivajo svaL
bolezni ali nesreč, zelo veseli posebne nege v Postojni. Bolj kot vse drugo pa si želijo prijaznih in ljubečih lastnikov. Obiščite lih v Jar-
movcu pri Dramljah, še prej pa jih lahko pokličete (in rezervirate) na 03/749-06-
ča ovratnica s črno priponko mu je naredila rano na vratu. Po veta-nnarski oskriii je znova živahen, vendar močna pogreša svaj pravi dam. Najden je bil v Začretu pri Celju. »Hočem deooomooov. mV javi« (4522)
Prijazna leto dni stara samička je prava pasja dama. Šifra: družbo vam lahko delani tudi v stanovanju. (4516)
tednik
Obvestilo za naročnike
Naročniki Novega tednil<a ietos ne boste prejeii kuponov za brezplačno radijsko čestitko in maie oglase
v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase u Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniška kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika.

'TgryrarrvaiBM^«. TRAKTORSKO prikolico, domaie delo, zelo ['XllHi'f!» „oino, prodom. Teltfoo (03) 5;;2-
PRODAM
OSEINI ovto im 520, litolk 1910, 145.100 km, srebrni borv., lilo dobro ohrooleo, prodom. Kličite po lelefono (03) 502-758,051 63M33, po 18.
■OVER 400, letnik 1998, dobro ohronien, prodom. Teleta (03) 5185-380.3338 KOTOR Tomos .Mik 13 ml, dobre okronjen, prodom. Ceno po dogovore. Telefon 041541-218.	3344
UD0nivol,;i,lemik200Unikoidodo|. ne opremi, prodom. Telefon 041 823. 671.	L301
mmEm
PRODAM
t/2 ha zemlje, njiva, travnik, z nekaj sadnega drevja, možnost gradnje, ob cesti Mestinje-Lemberg, prodam. Telefon 5824-622.	334S POSLOVNI |irosforvCelju,oiiiektRiniljaiika
22,50 m', f
PRODAM
HIDRAVLIČNI cilinder 20 samonakladolko, nov, nerobljen, prodam za 100 EUR. Telefon 041 999-906. Š414
«ifldje po telefonu (03)491^62,051 370^66; «ww.inaksimiliian.si, Maksimilijan, d.o.o.,ljubliansk«c. 5, Celje, r
C Ko^rekesa odreda 29a. 3Z3C Sei^if, tel. (Mavraca: 03 749 » 10 Fa>c 03 57417 41. SSM: Ml S12 «92: e-mait betonama JiMsiol.net
Betonska opeka 20 -0,S5€ -Betonska opata 25 -0,71 e Razkt^"» ga^ksopečiaSO -0,76€ , bnapfa^
Nisem umazan, saj zelo pazim na čistočo, le malo sem se povaljal v listju. Bi se igrali z mano? (4493)
Lep m prijazen leto dni star koker španjel, najden v Celju, razmišlja: »Le kje se obira moj gospodar. Če ga hitro ne bo pome, si bom našel drugega ...«(4521)
Podjetje SUPRA-STAN, d.o.o.,
išče sodelavca/l<o za delovno mesto
vodja upravljavsko-tehničnega oddelka
s polovično obvezo upravljanja stanovanj in stanovanjskih tiiš.
Ob zakonskih pogojih zahtevamo še naslednje:
-	višja (VI.) univerzitetna stopnja izobrazbe gradbene ali strojne smeri ali visoka (VII.) univerzitetna stopnja izobrazbe gradbene (zaželeno) ali strojne smeti
-	poklic dipl. ing. ali unlv. dipl. ing
-	delo wie Izkušnje 3 leta, od tega vsaj 1 ieto z vodenjem manjših delovnih skupin
-	zaželen strokovni izpit
-	obvladovanje Word, Excel, Internet
-	izpit B kategorije
-	znanje angleščine ali nemščine
-	poskusno delo 6 mesecev
-	zaželena starost od 30-35 let
-	od kandidata/kandidatke pričakujemo dobre delovne navade, iniciativnost, sposobnost komuniciranja in organiziranja.
Ponudbe z življenjepisom in delowiimi izkušnjami ter dokazila o
izobrazbi pošljite do 13. 7, 2007 na naslov SUPRA-STAN,
d.o.o., Adamičeva 1, Celje ali na elektronski naslov :
Vilko mobilnega telefona, na katerega boste dosegljivi.
Po preteku preizkusne dobe možnost zaposlitve za nedoločen čas. Pričetek dela 16. 8. 2007.
Podjetje NT&RC,d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
cijsio-tr
...	. , in^en--.,-..o-tržni) dejavnost Naslov: Preäernova 19.3000 Celje, telefon (03] 42 25190, fax; (03) S441032, Nuviiednikizliaja vsak torek in petek, cena torkovega izvodaje 0.63 EUR (150.97 SIT] petkovega pa 1,25 EUR (299,55 SIT]. Tajnica: Tea Podpečan Veter. .......la Klanšek. Mesečna naročnina je 7.09
0026781320. Nenaročenih rokopisov ill fotografij ne vračamo. Tisk; Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska S, direktor: Ivo Ortian. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,S% davek na dodano vrednost.
RADIO NUE
Odgovorna urednica: Simona Brgluz
Urednica informativnega programa: Janja Intihar
E-mail: radioCSnt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
m
AGENCMA
Opravlja l
Urednik fotografije; Gregor Katič. Računalniški UHSDHISTVO	_ ■
prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Spela Kuralt, www.minjadesigncomE-inailuredniš»va;iednik@iM-rc.si; Roztaari Petek, Urška Sclišnik, Branko Stamejčič, E-iuail tehničnega uredništva tehnika.tednik@>nt-rc.si Simona Šolinič, Deaa Šuster, Saška Teržan Ocvirk
ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-
jlč, Organizacijski vodja: Franček PungerCič.
Propaganda: Vojko Grahar, Zlatko Bobinac,
Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek.
Marjan Brečko
Tfelefbn: (03)42 25 190
Fax: (03154 41 032, {03)54 43 511
Sprejem i^lasov po elekl. pošti; agencija@nt-rc.sl
KUPIM
STMEJŠOhii,
okalici, kupim ZD gotovino. Teleton 041 3iM67.	mi
VI(END,stoio»niiolihšo,Jo25kmii Ceiiojohko tudi zazidljivo parcelo 01. zemljišče za oodeoiestao gradojo, kupim. Resen kupet, pinčilo v gotovini. Telefon 041 397-211. mm
ODDAM
FWNEvS-noddiepjuitidilallaksiinltjan ■nljililjaiskiiSvCehvdoipnlvelikosK ;9,7;m'(!B*24,35»2;,4!m'),ik.p.j ali posamezno, CKldamo za mesetno na-jenaino 13,40 EUH/rf-laloroiadje po telefona (03) 491S062,051 37W6; wwf.mBksimilr|anii, MsimilTiflii, d.o.o, Ijebljonsbtitelje.
KUPIM
Celjuolibližoii CH»IIEROalieaosol>ostaoovoajenaj-no kupim. Plačilo je takoj v gotovini, leleleo 041 727-330- aa, DVOSOBNO oti Itisebno stanovanje kupim. Resen kupe{.Telefoa 041 672-374.
IjadoŠemp»
jenei, voznik.
ODDAM
OPREMUEHO veliko slaiovanje v centnj Celja, piimetiu za bivanje večje skupine delavcev,«jdam-lelefon 041604842, 041733.265.	ssaa
IDIlEALOVvPali,pliža oddaljeno 2S0 m.

Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
ZAHVALA
V soboto, 23. junija, smo se poslovili od dragega moža, očeta, starega ata in dedka
FRANCA KOSABERJA
iz Luterij pri Ponikvi (1926-2007)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, darovali sveče, za sv. maše in cerkev ter nam izrazili uslna in pisna sožalja. Iskrena hvala g. župniku Mihi Hermanu in g. Albertu Bohorču, Gasilskemu društvu Ponikva, govornici Hennini Sovič, sosedi Sonji, pevcem Rogla, trobentaču in pogrebni službi Gekott. Še enkrat hvala vsem, ki ste našega dobrega očeta pospremili k večnemu počitku,
Žalujoči: žena, otroci z družinami, vnuki in pravnuld
vmimenideluKopra.Teleion03l 398-069, popoldan.
ZAPOSLIM» nur.iuvoujo rnooviNr
Iščemo sodelavca, ki ima ustr^no izobrazbo za vodenje
trgovine, dinamičen znečaj in rad poprime za vsako delo.
ČE src ODLOČNI, VZTRAJNI IN SAMOSTOJNI,
znate voditi sodelavce m ste jim vzon ne odlašajte s prijavo.
Pri ta kujete lahko oidgovorne naloge, zanimivo delo in stimulativno
plačo, ki bo neposredno povezana z doseganjem zastavljenih ciljev
in vašo prizadevnostjo. £e smo vzbudili vaše zanimanje, nam pošljite
ponudbo z življenjepisom in potrebna dokazila o izobrazbi.
DODATNE INFORMACIJE NA TEL: 041/742-915
DRVA, m
PRODAM
išana, dolgo v hlodih In kratko žagana ler smrekove krajnike, z dostavo,prQd<im.Telefaii0402]]-346. p DESKE jn plohe, smreke, hrasto, č^nie, hruške, oreha in lipe, prodam. Telefon 040211-346.	p
H!TRONAROC!TE
Dvakrat na teden, ob lorkili in petkih, zanimivo branja o življenju in delu na ebmodju 33 obči» »a Celjskem. Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,63 (150,97 SIT), petkova pa € 1,25 (299,55 SIT). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 6 7,09 (1.699,05 SIT) kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. Tebruarja 2007).
Naročitiiu breipfačito prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniiu imajo hidi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene cestiÄe na Radiu C^je ter do kartice ugodnih nakupov.
1 J>W»1:» letnih 2007 4 JiV/ilrl prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnik strani televizijskega s|»reda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Ime in priimsk:	NAROČILNICA
Kraj:	Datum rojstva:
Ulica:	
Nepraktično naročam Novi tednik &iD3jinanj6meseGev NT&RC d.o.o. bo podalke izrablja!:	podpis: iamo za potrebe naioäiiüke službe Novega tednika
- št. 52-	
polnomo opremljeno garsonjero po ugodni cenlTeiefon 040 245454.
vo.TeleFan 031 745-824. 3363 SUHA bukova drva in suhe hrastove deske pradani.Telefon 5772-385. 3374
Novi vasi, oddam. Telefon 041437-31], popoldan.	p
PRODAM
Oh, kako je hiša prazna, ko te več med nami ni, prej bila je tako prijazna, ko smo skupaj še bili. Ostali bodo sledovi tvojih pridnih rok, ki jih bo še dolgo pomnil ves naslednji rod.
ZAHVALA
TONČEK KRIVEC
iz Ljubnice 23, Vitanje
Ob tej boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno
zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem. Posebna hvala cerkvenemu pevskemu zboru, pevcem za odpete žalostinke pri odprtem grobu, gospodu županu za govor, gospodu župniku za opravljen obred in trobentaču za odigrano Tišino. Posebna hvala Frankolovčanom in vsem ostalim, ki ste ga z resnično mislijo in žalostjo v srcu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sestri Marica in Magda, brata Franc in Stani ter vsi nečaki
PRODAM
lEUČKO simentalb, težko 125 kg, prodam.
Telefon 031 509-687. 3314 OVCE,samklce,breje,zjagenički, prodom.
Telefon (03) 5885-380. 3336 SIKCA, ležk^a 150 kg, prodam. Telefon 03) 408-157.	3334
l>KAŠI(Ezonadaljnioreio,od80do100l(g, prodomo. Fišar, Tabor 45, telefon 041 619-372.	2218
BIKCA limuzin, težbgo 200 kg, prodam.
Telefon 5739-332.	3339
PRAŠIČE, primernezaodoike ali rejo. težke približno 30 kg, prodam. Možno dosta-va.Telefon(03)5796467. 3343 DVE telički, stari 14 in 50 dni, prodam.
Telefon 5727-135,041 222-438.3340 f^SKE, zob lepe, novojenedomaš hrane, od 30 do 40 kg, možno dostavo (10 dom, prodam za sodo 65 EUR,Telefon 5794-285.	3353
TEIICO slmentnlko, brejo 8 mesecev, pro-dam.Telefon041 759-681. Ssoz PUJSKE, težke od 30 do 40 kg, ugodno prodam.Telefor041 654-729. š4e>o KRAVO simontaiko, 4 mesece, tretjega teleto, prodam. Telefon 041910466.
KOBILO i žrebetom, »prlpvščeno«, vozne, uiohano, prodam. Telefon (03) 5793-180,zvečer.	3382
TEUCO, breio 9 mesecev intelico,staro5 mesecev, obe si mental ki, prodom. Telefon 041 903-680,(03)5778-226.
3384
KMETIJSKI
IUKi.!ni(toi«itko™int!il«iepr» d>m.T<liifon05l 39U83. Kalo [obli« otroški kombinin voiliik i iaib proJomJoiilooOSI 245-117. 8603 ElfKIRIČHlinvoNsIdioiKikikiitupro-dooi.Ioloion03l3SM9I. S2ie DRUŽINO,mioi ko»,3idodB,iinJi«tp., prodom. Prodom todi traktorske vile 10 prono; sono oil oieo[oni zo bursko bzo. T.ltfooll3174M20.	337r
IŠČEMO osoboiiikoiiiomivliieklii pro-do|I.DilodopoUoo,vikeadipro9-.Mr^ dicol line, d.0.0., Moiitro.o oliio II, 1240 Koninik, telelon 041 643-220, IlorkoPrimr.
GOSmNAJoivliohoilovioliiiivCoiio loradi raiiiritve olsego delo loposli bherrro, ootokorico, pomočnikopri peli pir. Iniorrootiie po lololono 041369-332.	3351
SNITNA pi
m

,,Hio
opinio v liobeiin povrnilo iovo! kot lOOOO osobom, posredni! 10 vso sto-rostniobi!ob|o,breiplo<noiomloiše ženske- Telefon {03} 572fi-3]9,031 50H95.U.pold0rešnils.p.,0olenio vost5,riebold.
Ste dekleta. Mnogo jih je, zato punce, pozabile ra razočaranja ter jih brez stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378,
ZASTAVUAUilCA-zzastavo lastnine takoj do gotovinel President, d.o.o., Žolec Šlondrov trg 5, telefon (03) 5716-883; Šmoijepriielšoh, Rogaško C.32,telefon (03) 8101-311; vmv.president.si; q)o-šta:iiifa®president.si.	n
KAKOVOSTNO In po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fosode. M3GrDd, d.0.0, Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104.	3302
5no,iianšc1-
(ISLUŽBENKA,31let,simpoti(na,175cm, žeh spoznati moškega višje postove za resno zvezo. Agencija Alan, telefon 041 248^47, www.superalDn.si. 3365
30.000 posredovanj, 11.000 novih poznanstev )e bilo v preteklem letu sklenjenih znaSo pomoiio. UtosKa-
fon 040 891-578. le Ijonjeinpr
:e.Tele-
SIMPATtČNI moški, 46 let, z dobro službo, želi spoznoti žensko do svojih let. Agencijo Alan, telef<Hi 041 248^47, www.su-peralan.si.	3365
p., Vegovo 6,3000 Celje. 3350 ČEimakdorkalikokšoeinfomiacijevzvezis podjetjem AvtoTuri, d.0.0., naj me, pr<h sim,pokličepo telefonu 040 481-607.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, tudi v kosih (ksiliO-Telefon 041 279-187.Pre-vozništvo Vlodimii Pernek, s. p., Sedlo-šek91,Podlehnik.	n
mmm
JEČMEN in slomo prodom. Tolefon04l 759-704.	asao
DOBRO belo vino prodom po 0,90 EÜ«. Telefon 5795-512, ob 20. ori. S604
OSTALO
PRODAM
JEDILKI kot, mizo, kredenco, vse bor, tridel-
ZÜ ostreje prodom. Cena po dogovoru. Telefon 5461-939.	3329
PIPS, Blaž Razlag s.p.,
ljubljanska 5 a, Celje
Nudim poc3Jelnišl<o in poslovno svetovanje za podjetja do 10 zaposlenih po dostopnih cenah. Kontakt na e-mail: plpskontakt@gmail.com aH na GSM: 041-906-386 po 14. uri.
PODJETJEz gradbenim materialnn Hqnik, d.0.0., leskovec 15,3202 Liubečna,za-
določen čas z možnostjo zaposlitve zo nedoločen čas. Vse zainteresirane prosi-
A
www.radiocelje.coiii
22
i;.BOBZAOELA
Nil TEDNIK
UE CEUE
d.0.0., Železarska c. 3,3220 Sto-
Delavec brez poklica
montaža PVC oken in vrat; do 10.7.2007; Amari d.o.o.. Pod gabri 9,3000 Celje;
voznik taksija; do 17.7,2007; Amari d.o.o., Pod gabri 9,3000 Celje;
posluževanje strojev za dodelavo umetnih vlaken; do 5. 7.2007; Aguaset d.d., Proizvodni obrat Store, Železarska cesta 3,3220 Štore. Pomožni delavec delo v lakirici, lakiranje pohištva; do 10.7.2007; MIO oprema d.o.o. Vojnik, Višnja vas, 3212Vojnik;
priprava in strežba hitre hrane; do 11.7.2007; Okrepčevalnica Hamburger Hill, Klavdija Perke s.p.. Cesta XIV. divizije 11,2000 Maribor;
pomožna dela v pekami; do ■■ " 2007; Pekarna Duh, Kari
Duh
niška
3000 Celje;
varnostnik, varovanje prodajaln; do 6.7 2007; Prosignal d.o.o., Kersnikova ul. 19,3000 Celje. Osnovnošolske izobrazba gradbinec - pleskar, prometna signalizacija, barvanje cestišč; do 10.7.2007; Inter punkt d.o.o.,Prekorje61,321IŠkofja
voznik avtobusa; do 14. 7. 2007; Izletnik Celje, /^kerče-va ul. 30,3000 Celje;
delavec, urejanje okolice, ko-ženje trave, obrezovanje žive meje; do 6. 7. 2007; SGP Nova d.o.o., Opekarniška cesta 1, 3000 Celje.
Upravljavec težke gradbene mehanizacije
strojnik TGM; do 14.7.2007; Gradnje Žveplan d.o.o., Ul. heroja Lacka 8, 3000 Celje.
Nižja poklicna izobrazba (do 2 let)
gospodinjska pomočnica; do 6.7.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova u]. 4,3000 Ce-
Mizar
mizarska dela v delavnici; do 17 7.2007; Milan Ojsteršek s.p., Rifengozd 14, 3270 Laško;
samostojna dela v mizarski delavnici pri izdelavi pohištva; do 10.7.2007; MIO Opiemad.o.o. Vojnik, Višnja vas 15, Vojnik. Livarski modelar livar III, odlivanje jekla na konti napravi; do 3.7 2007; Štore Steel d.o.o.. Železarska c. 3, 3220 Štore,
ključavničar; do 14. 7, 2007; Gradnje Žveplan d.o.o,, Ul. heroja Ucka 8,3000 Celje;
strojni ključavničar; do 3.7. 2007; Manpower d.o.o„ PE C^ Ije, Stanetova ul. 4, 3000 Ce-
delavec za obdelavo kovin, ročno brušenje, čiščenje odlitkov, površinska zaščita, namakanje; do 3.7.2007; P&P d.o.o., Škoflekova ul. 7,3212 Vojnik;
delo v proizvodnji vlečnih kljuk, izdelava, montaža; do 6. 7.2007; Seško do.o,, Socka, 3203 Nova Cerkev.
enostavna rezkalna dela; do 6. 7. 2007; Ennes d.o.o. Celje, Ul, heroja Rojška 61, Celje, Varilec
varilec 1, izvajanje varilskih del na napravah in postroje-njih; do 3, 7, 2007; Štore Steel
instalater vodovodnih in plinskih naprav; do 14. 7.2007; Gradnje Žveplan d.o.o., UL heroja Lacka 8,3000 Celje. Strojnik
gradbinec, strojnik; do 10.7. 2007; Inter punkt d.o.o., Pre-korje, 3211 Skofja vas. Strojni mehanik monter strojnih inštalacij, montaža vodovoda, ogrevanja, plina, klima naprav; do 8. 7. 2007; Boris Dom s.p., Ul. bratov Vedenikov 8, 3000 Celje.
prodaja elektro materiala; do 4. 7. 2007; Inpos d.o.o., Ope-kamiška c. 2, 3000 Celje;
prodaja vodovodnega materiala; do 4.7.2007; Inpos d.o.o., Opekarniška c. 2,3000 Celje;
prodaja ročnega orodja; do 4. 7. 2007; Inpos d.o.o., Opekarniška c. 2,3000 Celje;
prodajalec v trgovini s športno opremo in konfekcijo Maya Maya v Celju; do 10. 7. 2007; ITU Sports fashion d,o,o, Ljubljana, Brnčičeva ul. 13, 1231 Ljubljana - Črnuče; prodaja tekstilnih izdelkov:
Slovenijales trgovina d.o.o., PE Celje, Medlog 18, 3000 Celje;
zastopnik, zbiranje naročil pri znanih kupcih za objave in oglase v produktih podjetja: Pirš, Potrošniški vodnik; do
Zidar
zidar tesar; do 21.7. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o., Ul. heroja Ucka 8,3000 Celje;
zidarska dela; do 3. 7. 2007; Nivo d.d., Uvall,3000 Celje Strojnik gradbene mehanizacije
strojnik TGM; do 7 7 2007; Marmat d.o.o.. Železarska c. 9, 3220 Store. Asfalter
polagalec asfalta; do 14. 7. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o., Ul, heroja Lacka 8,3000 Celje. Voznik
voznik kamiona; do 14. 7. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o., Ul. heroja Lacka 8,3000 Celje;
voznik specialnega dostavnega vozila za prevoz mesa in mesnih izdelkov po naročilu kupcev v Sloveniji; do 28, 7, 2007; Ledas d.o.o., Uva 7 f, 3000 Ceije;
voznik, prevoz palentne robe po skandinavsWh državah, skrb za nepoškodovan tovor, pomoč pri razkladi in nakladi tovora; do 7. 7. 2007; Manpower d.o.o,, PE Celje, Stanetova ul. 4,3000 Celje;
voznik kamiona; do 7. 7. 2007; Marmat d.o.o.. Železarska c. 9,3220 Štore. Prodajalec
prodaja v trgovini z elektrotehniko; do 6. 7,2007; Edicom d.o.o.. Prijateljeva uL 12,3230 Šentur;
prodajalec bla^jnik, skrb za urejenost prodajnih polic, vr-šitev delnega gotovinskega in-kasa; do 6. 7. 2007; Engrotuš d.o.o., Tbš oU, BS Celje, Mariborska 128, 3000 Celje;
prodaja gradbenega materiala; do 4.7.2007; Inpos d.o.o., Opekarniška c. 2,3000 Celje;
avtomehanik osebnih vozil; do 1.8.2007; RO+SOd.o.o., Ska-letovaul. 13,3000 Celje;
avtomehanik, popravila in vzdrževanje osebnih in tovornih vozil na terenu in v delavnici; do 6. 7. 2007; SGP Nova d.o.o. Opekarniška c, 1,3000 Celje. Elektromonter električar, strojnik; do 3. 7. 2007; Nivo d.d., Uva 11,3000 Celje. Avtolicar
avtoličar samostojno opravljanje vseh ličarskih del, poznavanje ličarskih barv in mešanje le-teh; do 7.7.2007; Manpower d.o.o,, PE Celje, Stanetova ul. 4, 3000 Celje. Frizer
frizerske storitve, oblikovanje, striženje (žensko in moško), barvanje, likanje las, masaža lasišča, britje brade, svetovanje pri negi las, želj eno je znanje ličenja; do 3. 7 2007; Nega d.0.0. Gledališki trg 8, 3000 Celje.
Srednja poklicna izobrazba
operater na CBNC stroju, do 6. 7. 2007; Ennes d.o.o. Celje, m. heroja Rojška 61, 3000 Celje;
komisioniranje v skladiščnih prostorih Intereurope; do 10. 7.2007; Karin Set^ej Cvar s.p., Ul. bratov Mravljak 1 a, 3000
Lesarski tehnik
samostojno delo na CNC stroju; do 10.7.2007; MIG Oprema d.o.o., Višnja vas 15, 3212 Vojnik.
Strojni tehi "
a terer
servisi
ind, peči; do 6. 7. 2007; Bosio d.o.o.,0bnniškac.3,3220što-
pakira
n stroju
2007; Vivapen d.o.o.. Gaji 41, 3000 Celje, Elektrotehnik poslovodja, prodaja elektro-materiala in programa svetil; do 7.7 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ul. 4,3000 Celje. Grafični tehnik tiskar I; do 29.8.2007; Ceüs d.d.. Čopova ul. 24, 3000 Celje.
Gradbeni tehnik
delovodja gradbeništva; do 14. 7. 2007; Gradnje Žveplan d.0.0., Ul. Heroja Ucka 8,3000 Celje;
delovodja gradbeništva za nizke gradnje; do 14. 7. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o., Ul. heroja Urka 8, 3000 Cpljp;
tehnolog vpripravi dela, priprava tehničnih rešitev za gradbišča; do 6. 7 2007; Remont d.d.. Oblakova 30, 3000 Celje; Prometni tehnik nadzor nad delom, izvedba prometne signalizacije, barvanje cestišč, postavljanje prometnih znakov; do 10. 7.2007; Inter punkt d.o.o., Prekorje 61, Škofja vas. D^ovinski poslovodja vodja oddelka za lesni program v maloprodaji; do 28. 7. 2007; Inpos d.o.o., Opekarniška 2,3000 Celje. Ekonomski tehnik zastopniški kandidat za osebna zavarovanja; do 3. 7, 2007; Adriatric Slovenica d.d., iubljanska c. 3 a, 6000 Koper;
adm
liška, 1
opravila, samostojno knjiženje dokumentov, opravljanje poslovne korespodence s tujino v nemškem jeziku; do 7,7,2007; Manpower d.0.0., PE Celje, Stanetova ul. 4, 3000 Celje;
vodja programa tehničnega in gospodinjskega oddelka, naročanje materiala, skrb za zaloge, razporejanje nalog zaposlenim, skrb za urejenost oddelka, imerno kadrovanje.
vodenje manjše skupine delavcev in ciljno usmerjenost k prodaji; do 7 7. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ul. 4,3000 Celje;
serviser, sprejemnik vozil; do 1.8.2007; RO+SO d.o.o., Ska-letovaul. 13,3000 Celje;
račimo vo dj a-adminis trator; do 6. 7. 2007; Srednja zdravstvena Šola Ceije, Ipavčeva ul. 10,3000 Celje. Komercialist
komercialist za področje gradbene opreme na terenu; do 3. 7. 2007; Adecco h.r., Ka-drivsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ul. XIV, divizije 6, 3000 Celje;
komercialist za prodajo vijakov in okovja; do 28,7.2007; Inpos d.0.0., Opekarnišča 2, 3000 Celje;
komercialist za prodaj o gospodinjskih aparatov široke potrošnje; do 28.7.2007; Inpos d.o.o,, Opekarnišča 2,3000 Celje;
komercialist za prodajo delovne zaščite; do 28. 7. 2007; Inpos d.o.o., Opekarnišča 2, 3000 Celje;
komercialist za prodajo kemije; do 28.7.2007; hipos d.o.o., Opekarnišča 2, 3000 Celje;
prodajni inženir; do 10. 7 2007; Vaj d.o.o., Gregorčičeva uL 7,3000 Celje, Gimnazijski maturant prodajni referent v PE Celje, informiranje strank o vrednostnih papirjih; do 1.8.2007; Delnica d.o.o„TYžaška C, 2,1000 Ljubljana,
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
pomožni zavarovalni zastopnik za pridobivanje zav. ponudb na celjskem področju; do 1.8.2007; Grawe d.d., PE Ljubljana, Komenskega ul, 4, 1000 Ljubljana. Inž. računalništva tehniški sodelavec II, programer na računalniku, oblikovanje spletnih strani, priprava in izdelava e-gradiv: do 6.7 2007; Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko, Mariborska 7. 3000 Celje, Inž. gradbeništva vodja gradbišča; do 14. 7. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o., Ul. heroja Ucka 8,3000 Celje;
prodajni referent v pisarni in na terenu, izdelava ponudb za izposojo odrov in opažev, dogovarjanja z naročniki, organizacija sestankov z naročniki, obiskovanje gradbišč, sodelovanje z vodji gradbišč, izdelava načrtov s programom avto CAD, KAL; do 7,7 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ul. 4,3000 Celje;
projektni vodja; do 18,7.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ul. 4, 3000 Celje;
vodja upravi j alsko tehničnega oddelka; do 10. 7 2007; Su-pra.stan d.o.o. Adamičeva ul. 1. 3000 Celje. Poslovni sekretar administrator, arhiviranjedo-kumentov, kuvertiranje, zlaganje, pošUjanje opominov, usklajevanje dobavnih kartic, izvozne fakture, telefonska komunikacija s podjetji in serviserji, izterjave dolgov in koordinacija del; do 10.7 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ul. 4, 3000 Celje.
Dipl. inž. kemijske tehnologije (VS)
izdelovanju tehnoloških rešitev in dimenzioniranju naprav za tretma vode; do 28.7.2007; . Esot d.o.o., Kersnikova ul. 21., 3000 Celje;
inšpektor za okolje: do 8, 7. 2007; Inšpektorat RS za okolje in prostor, OE Celje, Krekov trg 9, 3000 Celje.
DipL inž. gradbeništva (VS)
referent za ponudbe; do 14. 7.2007; Gradnje Žveplan d.o.o., .heroja Ucka 8,3000 Celje.
Univ. dipl. ekonomist
svetovalec informator vodenja registrov in evidenc podatkov I; do 6. 7.2007; AJPES, Izpostava Celje, Gubčeva til, 2, 3000 Celje;
samostojni komercialist III, v sektorju poslovanja z gospodarskimi dmžbami, oddelek za poslovanje z gospodarskimi družbami; do 6. 7. 2007; Banka Celje, Vodnikova 2.3000 Ce-
finančnik II/I - depoziti; do 6. 7. 2007; Okrožno sodišče v Celju, Prešemova ul. 22, 3000 Celje, Univ. dipl. pravnik višji pravosodni svetovalec, strokovni sodelavec; do 3, 7. 2007; Okrožno sodišče v Celju, Okrajno sodišče v Celju, Prešernova ul. 22, 3000 Celje;
pravnik III, sodniški pomočnik; do 6.7.2007; Okrožno sodišče v Celju, Prešemova ul. 22,3000 Celje. Pro fesor glasbene vzgoje poučevanje glasbene vzgoje; do 5.7 2007; I. Osnovna šola Celje, Vrančeva ul. 13, 3000 Celje.
UE MOZIRJE
UE
LAŠKO
Delavec brez poklica
strežba pijač v šanku - žen-4. 7. 2007; Janez Kri-Zidani Most 18,1432
ske;
Laškt
itelj,izvajanji ga dela; do 3. 7. 2007; Upra^ RS za izvrševanje kazenski sankcij Ljubljana, Prevzgoji dom Radeče, Pot na brod 2: 1433 Radeče.
Pro;
Nižja poklicna izobrazba (do 3 let)
delo v proizvodnji na strojih, pakiranje, signiranje, del. mesto vGornjem Gradu; do 10. 7. 2007; Interdent d.o.o,, Opekarniška cesta 26,3000 Celje.
UE SLOVENSKE KONJICE
Osnovnošolska izobrazba razlagalec, prekladanje bm-sov v proizvodnji; do 6.7.2007; Adecco h.r.. Kadrovsko svetovanje d.o.o., Podražnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje;
upravljalec stroja v proizvod-
ji bruse
inskih
Ključavničar
ključavničar, delo na krivil-nem stroju; do 10. 7 2007; Kovinar d.o.o.. Celjska cesta 52, 3270 Uško, Prodajalec
skladiščnik gotovih izdelkov, izdaja blaga v skladišču, urejanje dokumentacije in nakladanje ter razkladanje blaga z vihčarjem; do 10.7 2007; Adecco h.r.. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV divizije 6, 3000 Celje. Živilski tehnik živilski tehnik, delo v skla-
kov; do 6. 7 2007; KZ Uško Z.O.O., Sevce 16 a, 3272 Rimske TopMce. Trgovinski poslovodja trgovski poslovodja; do 17 7. 2007; KZ Uško z.o.o., Sevce 16 a, 3272 Rimske Toplice. Inž. strojništva prodajni inženir; do 3. 7. 2007; Eho d.o.o.. Brezno 7 a, 3270 Uško;
vodja projekta; do 3.7 2007; Eho d.0.0.. Brezno 7 a, 3270 Laško.
Uipl. inž. strojnütva (i'S) prodajni inženir; do 3. 7. 2007; Eho d,o,o.. Brezno 7 a, 3270 Laško. Profesor razrednega pouka poučevanje razrednega pouka; do 10. 7. 2007; Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, Trubarjeva ulica 20, 3270
ike-
2007; Adecco Kadrovsko svetovanje d.o.o., Podružnica Celje, Uhca XIV. divizije 6,3000 Celje;
pakirecAontrolor izdelkov v proizvodnji brusov; do 6, 7, 2007; Adecco h.r.. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije6,3000 Celje;
voznik avtobusa; do 14. 7. 2007;IzletnikCeljed.d.,PESlo-venske Konjice, Liptovska ulica 15,3210 Slovenske Konjice.
Nižja poklicna izobrazba (do 3 let)
zlaganje Ln prekladanje žaganega lesa, pomoč pri strojnih dehh, montaža palet in zabojev; do 10.7.2007;PIaid d.o.o., Škalce 1/c, Slovenske Konjice, Škalce I c, 3210 Slovenske Ko-
Mizar
montaža stavbnega pohištva; do 6.7 2007; Fužinar d.o.o., Paka 7 a, 3205 Vitanje. Oblikovalec kovin mehanska obdelava proizvodov vrtanje izvrtin, posnemanje, sušenje, kaljenje, pomoč pri embaliranju, vodenje evidenc, ročni transport; do 6. 7 2007; Marovt d.o.o.. Stranice 55, 3206 Stranice. Tesar
gradbena dela na terenu, tesarska in zidarska dela na raznih objektih; do 10. 7. 2007; Gradbeništvo Puli d.o.o.. Celjska cesta 14,3210 Slovenske Ko-
delo vkuhinji, kuhar in pi-copek; do 13. 7 2007; Blanka Mernik Kralj s.p., Liptovska ulica 9,3210 Slovenske Konjice;
kuhar; do 4. 7. 2007; Peter Leskovar s.p.. Tovarniška cesta 10, 3210 Slovenske Konji-
Natakar
delo v strežbi; do 13.7 2007; Blanka Memik Kralj s.p., Liptovska uhca 9,3210 Slovenske
strežba pijač; do 4, 7, 2007; Peter Leskovar s.p.. Tovarniška cesta 10,3210 Slovenske Konjice;
pomoč pri strežbi pijač; do 7. 7.2007; Vlado Uli. če 35j 3210 Slovenske Konjice.
Srednja poklicna izobraz-
Ze-
poučevanje matematike; do 10. 7. 2007; Osnovna šola Primoža Trubarja Uško, Trubarjeva ulica 20,3270 Uško. Profesor defektologije profesor defektologoje; do 10. 7.2007; Osnovna šola Primoža Trubarja Uško, Trubarjeva ulica 20,3270 Uško.
Doktor medicine specialist splošne medicine
zdravnik specialist splošne ali družinske medicme ali zdravnik po končanem sekun-dariatu v Zdravstvenem domu Uško; do 3. 7 2007; Zdravstveni dom Uško, Kidričeva ulica 5 b, 3270 Uško.
picopek; do 4.7.2007; Peter Leskovar s.p., Tovarniška cesta 10, 3210 Slovenske Konji-
Gostinski tehnik vodja kuhinje, samostojna priprava malic in jedi po naročilu, nabava, sestavljanje jedilnika, razporejanje delavcev; do 17. 7. 2007; Hotel pod Roglod.o.o.,Boharina2,3214 Zreče.
ÜE ŠENTJUR PRI CEUU
Os7wvnošolska izobrazba monter cevi in profilov, varjenje, ključavničarska dela, delo na Nizozemskem; do 7.7.2007; Li Ane d.o.o., Dobovec pri Ponikvi 19,3232 Ponikva.

sorterka parketa II; do 4. 7. 2007; Parketarna Jager d.o.o,. Proseniško 14.3230 Šentjur. Cveti/čar
cvetličar, oskrba cvetja in lončnic, izdelava cvetličnih izdelkov; do 6.7.2007; Majda Ma-
Jf^lžošemjur."'^"^
Strojnik
strojnik avtodvigala; do 14. 7.2007; Ludvik Vršnak s.p.. Žagaj pri Ponikvi 25,3232 Ponik-
Voznik
upravljalec cestno transportne mehanizacije, voznik v mednarodnem prometu; do 4. 7.2007; Trgošped d.o.o., Vodruž 2. Šentjur pri Celju, Vodruž 2, 3230 Šentjur. Natakar natakarica; d(
>afer s. 2000
„ Karde iribor.
UE ŠMARJE PRI
JELŠAH
Miz
5252 R
monter pohištva; do 13. 7. 2007; Spik Darko Križanec s.p., Rajska ulica 13,3252 Rogatec. Ključavničar ključavničarska dela; do 10. 7.2007; Iztok Goleš s.p., Can-kaijeva ulica 9,3240 Šmarje pri Jelšah. Varilec
varjenje kovin; do 10. 7.2007; Iztok Goleš s.p,, Cankarjeva ulica 9,3240 Šmarje pri Jelšah. AvtomehanVc avtomehanik, avtoliča, vul-kanizer; do 21. 7. 2007; Avto Lesk Sandi Skubic s.p., Bre-štovška cesta 33, 3250 Rogaš-
Frizer
vodja salona linda; do 7. 7. 2007; General Ledger d.o.o.. Celjska cesta 47,3252 Rogatec. Skladiščnik
skladiščnik-komisionar; do 10. 7, 2007; Jagros d.o.o., Laše 1 b, 3241 Podplat. Prodajalec
prodajalec-delikatesa; do 10. 7.2007; Jagros d.o.o., Laše Ib, 3241 Podplat;
prodajalec v trgovini z otroškimi oblaCiU; do 3.7.2007; Kris art d,o,o., Kidričeva cesta 1, 1270 Utija. Kuhar
kuhar; do 10. 7. 2007; G.R Barbara d.o.o., Celjska cesta 9, 3250 Rogaška Slatina;
samostojno delo v kuhinji; do L 8.2007; Gostišče Ciril, YH Podčetrtek, Cirü Blatnik :
lovna šola Rogaška Slatina, Uli-" Dzjanskega odreda 4,3250
Zdra
liškai
4Pod-
Srednja poklicna izobrazba
voznik tovornjaka v mednarodnem prometu (Madžarska, Italija, Avstrija); do 6. 7.2007; Toro Roman Tovornik s.p.. Loke pri Planinil2b, 3225 Planina pri Se\'nici. Profesor zgodovine profesor zgodovine in geografije; do 10. 7. 2007; Osnovna šola Slivnica pri Celju, Gorica pri Shvnici 61,3263 Gorica
Delavec brez poklica
voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 6.7.2007; Danijel Knez s.p.. Spodnje Me-stinje 6 c, 3253 Pristava pri Me-
Pomožni delavec
voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 6.7,2007; Danijel Knez s.p., Spodnje Me-stinje6c,3253 Pristava priMe-
pomoč v vulkanizerski delavnici; do 1. 8. 2007; Dušan Drača s.p., Levstikova ulica 3 a, 3250 Rogaška Slatina.
Snažilka
snažilka; do 10. 7. 2007; Jagros d.o.o., Laše 1/b, Podplat. Laše 1 b, 3241 Podplat.
Osnovnošolska izobrazba
nakladalec-čistilec, nakladanje materiala v fazi predpriprave proizvodnje, čiščenje ter brušenje izdelkov v fazi predpriprave ter končna obdelava izdelkov; do 3. 7. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Staneto-va ulica 4, 3000 Celje.
Pleskar
pleskarska dela; do 13, 7. 2007; Spik Darko Križa
Profesor matematike
poučevanje matematike; do 5.7.2007; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1. 3250 Rogaška Slatina, Profesor biologije poučevanje biologije; do 5. 7. 2007; Šolski center R Slatina, Steklarska ulica 1,
Natakar
strežba hrane in pijač, delo po haccap sistemu; do 1. 8. 2007; Gostišče Ciril, YH Podčetrtek, Ciril Blatnik s.p., Zdraviliška cesta 10, 3254 Podčetrtek;
natakarica za kava bar; do
10.	7.2007; Jagros d.o.o., Laše 1 b, 3241 Podplat;
strežba v lokalu; do 21. 7. 2007; Kava bar As Darja Andr-lon s.p., Slake 2,3254 Podčetr-
Strojni tehnik ključavničarska dela; do 10. 7. 2007; Iztok Goleš _s.p., Cankarjeva ulica 9,3240 Šmarjepri Jelšah. Kemijski tehnik laborant; do 3. 7, 2007; Osnovna šola Šmarje pri Jelšah, Vegova ulica 26, 3240 Šmarje pri Jelšah. Komercialist
pospeševalec terenske prodaje, del. mesto v Šmarju pri Jelšah; do 6.7.2007; Mind trade d.o.o.. Tržaška cesta 42, 1000 Ljubljana.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
plesni vaditelj družabnih plesov, poučevanje plesa za predšolske in šolske otroke; do 7.7. 2007; DPD Roily Rogaška, Celjska cesta 3 a, 3250 Rogaška Slatina. Logoped
logoped; do 5. 7. 2007; VIZ in. OŠ Rogaška Slatina, Izletniška ulica 15, 3250 Rogaška
Dipl. inž. strojništva (VS) računalničar; do 5. 7. 2007;
11.	Osnovna šola Rogaška Slatina. Uhca Kozjanskega odreda 4,3250 Rogaška Slatina.
Univ. dipl. inž. račtmalniš-tva in informatike
računalničar, organizator informacijskih dejavnosti; do 7.2007; VIZIILO" tina, Izletniška i
delave
itike; i
izvodnj
2007
Univ. dipl. pravnik odvetniški pripravnik; do: 13. 7. 2007; Odvetnik Preininger Roben. Rogaška cesla 29.3240 Šmarje pri Jelšah. Profesor likovrie umetnosti profesor likvne pedagogike za poučevanje likovne umetnosti; do 5.7.2007; Šolski center Rogaška Slatina. Steklarska ulica 1. 3250 Rogaška Slatina. Profesor račimalništva učitelj tehnične vzgoje in organizator informacijskih dejavnosti; do 3. 7. 2007; Osnovna šola Šmarje pri Jelšah. Vegova ulica 26, 3240 Šmarje pri Jelšah,
Profesor angleščine poučevanje angleškega jezika; do 5.7.2007; II, Osnovna šola Rogaška Slatina. Ulica Kozjanskega odreda 4. 3250 Rogaška Slatina;
poučevanje angleškega in francoskega jezika; do S. 7.2007; II. Osnovna šola Rogaška Slatina, Ulica Kozjanskega odreda 4, 3250 Rogaška Slatina;
učitelj angleščine; do 10. 7. 2007; Osnovna šola Kozje, Kozje 131,3260 Kozje;
poučevanje angleškega jezika; do 5. 7. 2007; Šolski center Rogaška Slatina. Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Proffer nemščine poučevanje nemščine in slovenščine; do 5. 7. 2007; IL Os-
aročil
cupcih
Inž. kemijske tehnologije
inženi
iženir
Univ. dipl. muzikolog
učitelj zgodovine glasbe; do 5. 7.2007; Glasbena šok Vele-ije, Jenkova cesta 4, 3320 Ve-
Profesor füozofije poučevanje filozofije; do 5. 7. 2007; Šolski center Rogaška Slatina. Steklarska uhca 1,3250 Rogaška Slatina. Profesor psiholo^je šolski svetovalni delavec; do 5.7.2007; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina;
poučevanje psihologije; do 5.7.2007; Šolski center Rogaška Slaüna, Steklarska ulica 1. 3250 Rogaška Slatina. Profesor glasbene vzgoje predmetni učitelj glasbene vzgoje; do 5.7.2007; II. Osnovna šola Rogaška Slatina. UlicaKoz-janskega odreda 4. 3250 Rogaška Slatina. Profesor športne vzgoje poučevanje športne vzgoje; do 5. 7. 2007; 11. Osnovna šola Rogaška Slatina, Ulica Kozjanskega odreda 4.3250 Rogaška
Profesor defektologije
izvajanje individualnih oblik dela z učenci s posebnimi potrebami; do 5.7,2007; II. Osnovna šola Rogaška Slatina, Ulica Kozjanskega odreda 4.3250 Rogaška Slatina;
profesor, defektolog; do 5.7. 2007; VIZ III. OŠ Rogaška Slatina, Izletniška ulica 15, 3250 Rogaška Slatina.
UE VEIENJE
Delavec brez poklica peskanje; do 6. 7. 2007; Fra-njo Volk s.p., Šmartno ob Paki 137 a, 3327 Šmartno ob Paki. Osnovnošolska izobrazba
Akademski glasbenik za petje
učitelj petja; do 5. 7. 2007; Glasbena šola Velenje, Jenkova cesta 4, 3320 Velenje.
Akademski glasbenik za pi-hala-trobila
učitelj kljunaste flavte; do 5. 7.2007; Glasbena šola Velenje, Jenkova cesta 4,3320 Velenje,
Akademski glasbenik učitelj harmonike; do 5. 7. 2007; Glasbena šola Velenje, Jenkova cesta 4, 3320 Vele-
Akademski glasbenik pianist
učitelj klavirja; do 5.7.2007; Glasbena šola Velenje, Jenkova cesta 4, 3320 Velenje; Akademski glasbenik orgla-
učitelj orgel; do 5. 7. 2007; Glasbena šola Velenje, Jenkova cesta 4, 3320 Velenje.
Akademski glasbenik violinist
učitelj violine; do 5.7.2007; Glasbena šola Velenje, Jenkova cesta 4, 3320 Velenje
Akademski glasbenik saksofonist
učitelj saksofona; do 5. 7. 2007; Glasbena šola Velenje, Jenkova cesta 4, 3320 Vele-
Akademski glasbenik tol-kalec
učitelj tolkal; do 5. 7. 2007; Glasbena šola Velenje, Jenkova cesta 4, 3320 Velenje.
Akademski glasbenik vio-ločelist
učitelj violončela; do 5. 7. 2007; Glasbena šola Velenje, Jenkova cesta 4,3320 Velenje. Akademski glasbenik kita-
lasbena šola Velenje, Jenko-a cesta 4, 3320 Velenje. Akademski glasbenik flav-
Adecco h.r., Kadrovsko sveto vanje d.o.o.. Podružnica Celje. Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje.
monter vodovodnih in sanitarnih instalacij; do 18. 7.2007; Termo shop d.o.o.. Cesta talcev 5, 3320 Velenje.
Strojnik
vpenjalec orodij, rnenjava orodij na avtomatih za izdelavo süropome embalaže in manjša vzdrževalna dela na orodjih; do 10.7.2007; Gorenje i.p.c. d.o.o.. Partizanska cesta 12, 3503 Gorenje Velenje.
Avtomehanik
avtomehanik; do 6. 7.2007; Franjo Volk s.p.. ŠmarUio ob Paki 137 a, 3327 Šmarmo ob Pakt
Prodajalei
tist
učitelj flavte; do 5. 7. 2007; Glasbena šola Velenje, Jenkova cesta 4,3320 Velenje. Univerzitetna izobrazba učitelj plesa; do 5. 7, 2007; Glasbena šola Velenje, Jenko-, va cesta 4, 3320 Velenje,
UE ŽALEC
mijske tehnologije za deh področju tehnologije in kontrole kakovosti izdelave stiropor-ne embalaže; do 10. 7, 2007; Gorenje i.p.c. d.o.o., Partizanska cesta 12,3503 Gorenje Velenje. Profesor angleščine učitelj angleščine in nemščine; do 10. 7, 2007; Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda Velenje. Kidričeva cesta 21,3320
Profesor glasbene vzgoje učitelj nauka o glasbi; do 5. 7.2007; Glasbena šola Velenje, Jenkova cesta 4.3320 Velenje.
SLOVENIJALESTRGOVINA, d.o.o.,
IJubljana. Dunajska cesta 22, 1511 Ljubljana
Ti^orska dražba z razvejano mrežo prodajnih mest po vsej Slovenci, s prepoznavno in z uveljavljeno blagovno znamko, želi zaposliti v Poslovni enoti CEUE, Medlog 18 na prostih delovnih mestih
»PRODAJALCA (m/i)«
■ V Oddelku lesni repromaterial
-	V Oddelku hobby
-	v Oddelka masiva finala in stavbno pohištvo
Od kandidatov pričakujemo sledeča znanja in sposobnosti:
• IV. stopnjo izobrazbe trgovske smeri ' najmanj šest mcsecev delovnih izkušenj na področju prodaje (zaželene na področju lesnih repromaterialav, masivnih lesnih izdelkov in stavbnega pohištva ali hohhy
•	usposobljenost za delo z računalnikom v okolju Windows
•	zaželeno pasivno znanje tujega jezika (ang.)
•	vozniški izpit B-kategorije
•	komunikativnost, vljudnost, prepričijivnst, urejenost, doslednost in natančnost.
Z izbranimi kandidati/-kami bomo sklenili pogodbe o zaposlitvi za določen čas 6 mesecev, s polnim delovnim časom in v nadaljevanju z možnostjo sklenitve pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o doseženi stopnji strokovne izobrazbe, ustreznih delovnih izkušnjah in s kratkim življenjepisom pričakujemo v 8 dneh od dneva objave na naslov:
SLOVENIJALES, d.d., Ljubljana, Sektor za kadrovsko organizacijske in splošne zadeve. Dunajska cesta 22, 1511 Ljubljana
Kandidaie/-ke. ki n osmih dneh po sklei didaii/-kami.
bodo izbrani/-e, bomo , itvi pogodbe o zaposlitvi i
no obvestili v zbranimi kan-
Delavec brez poklica
čistilka na območju Braslovč: do 6. 7. 2007; ISS Servisystem d.o.o., Rujska cesta 95, 2000 Maribor;
gradbena dela na nizkih gradnjah; do 18. 7. 2007; Mika Tomič s.p., Pod smrekami 18, 3311 Šempeter v Savinjski do-
Pomožni delavec pomožna krovska dela; do 6. 7. 2007; Tesarji d.o.o., Pon-dor 7 a, 3304 Tabor, Osnovnošolska izobrazba proizvodni delavec; do 6. 7. 2007; Novem car interior design d.o.o., Ložnica pri Žalcu 53 a, 3310 Žalec.
Nižja poklicna izobrazba (do 2 let)
pomožna ključavničarska dela; do 6.7.2007; Urankar Dušan, strojno ključavničarstvo s.p., Gomilsko 64 a, 3303 Go-milsko.
Nižja poklicna izobrazba (do 3 let)
pakirec v proizvodnji živilske industrije; do 3. 7. 2007; Adecco h.r., Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV, divizije 6, 3000 Ce-Ije. Mesar
mesar: do 6.7.2007; Mesarstvo Čas, Ervin Čas s.p., Savinjska cesta 77,3310 Žalec.
Preoblikovalec in spajalec kovin
delo na strojih za obdelavo in rezanje kovin; do 13, 7.2007; Sing d.o.o. Petrovče, Arja vas 27 a, 3301 Petrovče. Ključavničar ključavničarska dela, valjenje, krivljenje, rezanje kovinskih izdelkov; do 6.7.2007; Ko-vinopasarstvo Rehar d, o.o „ Zaloška Gorica 12, 3301 Petrovče;
ključavničrska dela; do 6. 7. 2007; Urankar Dušan, strojno ključavničarstvo s,p., Gomilsko 64 a, 3303 Gomilsko. Strojni mehanik upravljalec brizgahiihavtoma-tov; do 6, 7.2007; Kili d.o.o. U-boje, Kasaze 34,3301 Petrovče. Slikopleskar montaža suhomontažnih sistemov, slikopleskarstvo, fasa-derstvo; do 6. 7. 2007; Teo Vr-stovšek s.p., Jurčičeva ulica 7, 3310 Žalec. Tesar
tesar, postavljanje opažev; do 10. 7. 2007; Smaragd-projekt d.o.o.. Polzela 11, 3313 Polze-
ojekt d
..Polz
'; Sma-
3313 Polzela.
Strojnik gradbene mehanizacije
strojnik TGM; do 10.7.2007; Smaragd-projekt d.o.o.. Polzela 11,3313 Polzela;
upravljalec težke gradbene mehanizacije; do 6. 7. 2007; Termo Sgd d.o.o., Šešče priPre-boldu 48 a, 3312 Prebold.
Voznik
voznik tovornjaka z dvigalom; do 10. 7. 2007; Smaragd-projekt d.0.0.. Polzela 11, 3313 Polzela;
KV voznik mikserja za beton in težke gradbene mehanizacije; do 6. 7. 2007; Termo Sgd d.o.o.. Šešče pri Preboldu 48 a. 3312 Prebold;
voznik težke gradbene mehanizacije; do 6. 7. 2007; Termo Sgd d.o.o., Šešče pri Preboldu 48 a. 3312 I>reboId. Prodajalec
prodajalec; do 6.7.2007; Košarica. d.o.o.. Pernovo 17 a. 3310 Žalec. Natakar
strežba pijač v dnevnem baru; do]3,7,2007;IztokŠčurek s.p., Dobriša vas 3 b. 3301 P^ trovče. Gradbeni tehnik odgovorni vodja gradbišč; do 10. 7. 2007; Smaragd-projekt d.o.o., Polzela 11,3313 Polzela. Gostinski tehnik kuhar. del. mesto na Polzeli; do 10.7.2007; Sodexho d.o.o. Ljubljana. Železna cesta 16. 1000 Ljubljana. Inž. strojništva tehnolog izdelka in procesa; do 6. 7. 2007; Saps d.o.o., Mestni trg 5 b, 3210 Slovenske
uldv. dipL ekonomist
komercialist za zunanji trg II; do 6. 7.2007; Kih d.o.o. Uboje. Kasaze 34,3301 Petrovče;
samostojni komercialist za zunanji trg; do 6. 7. 2007; Kili d.0.0. Liboje, Kasaze 34, 3301 Petrovče-Profesor angleščine učitelj angleškega in nemškega jezika; do 5. 7. 2007; Osnovna šola Braslovče, Rakov-IjelSb. 3314 Braslovče. Profesor športne vzgoje učitelj v oddelku podaljšanega bi vanj a; do 5.7.2007; Osnovna šola Braslovče, Rakov-Ijel5b, 3314 Braslovče; Dipl. pedagog specialist učitelj za dodatno strokovno pomoč; do 5. 7. 2007; Osnovna šola Braslovče, Rakov-IjelSb, 3314 Braslovče.
ZANIMIVOSTI
Pri mašivilolmi sv. Janezi
Janezova nedelja v Žički kartuziji
Janezi, Ivani in Vanči so se zbrali na tradicion. srečanju v Žički kartuziji. Na Janezovo nedeljo se po podatkih predsednika IXiristiönega društva Špitalič Bojana Podkrajška zbere med tisoč in dva tisoč Janezov, seveda skupaj s tistimi, ki jim voščijo.
Srečanje so začeli z mašo, ki jo je daroval škof dr. Anton Jamnik ob pomoči naddekana Franca Brgleza in domačega župnika Marijana Veternika. Z lepimi cerkvenimi pesmimi so se izkazali pevci špitalskega, loškega in dramelj-
skega cerkvenega zbora pod vodstvom zborovodkinje Mo-nike Kerovec.
Po maši se je druženje nadaljevalo izven zidov kartuzije z nastopi Kartuzijanov, ansambla Donačka, Folklorne skupine KUD Kebelj, Mateja Banovška z mladimi harmonikarji in ansambla Spev. Vse zbrane je pozdravil konjiški župan Miran Gorinšek in Janezom voščil za god. Za popestritev kulturnega programa so se Janezi pomerili v igranju na frajtonerico.
JG
Jože Razgoršek s svojo »gobjo kraljico»
Nabiral jagode, našel kraljico
Za nekaj časa je kot kaže minila sušna gobarska pomlad. V to se je nedvomno prepričal »gobarski lisjak« Jože Razgoršek iz Smartnega v Rožni dolini. Po kratkem potepu po okolici, ko je imel namen nabrati jagode, je košarico napolnil s pravo »gobjo kraljico« ali hrastovo labirintnico, kot se uradno imenuje goba, ki je tehtala kar 2,70 kilograma. Njegovi domači so osupnili nad velikanko, ki jim je dodobra napolnila želodce. Navdušen gobar nam je zaupal, da ima rad gobe na krožniku v vseh oblikah in velikostih, še posebej pri srcu so mu vložene, toda tako velike še ni našel.
MJ
Na pikniku Melis
Aprila je minilo tri leta, odkar se je v KS Liboje-Kasaze prvič sestala skupina žena z imenom Melisa. Gre za družbo upokojenk, starih od 55 do 76 let, trenutno pa jih je v skupini 13.
Melise, kot se tudi same rade poimenujejo, se ukvarjajo z manjšimi ročnimi deli, za razvedrilo pa občinstvo razveseljujejo s skeči in z deklamacijami izpod peresa njihove vodje Martine Maček. Enkrat tedensko se srečujejo predvsem zaradi druženja in klepeta, julija in avgusta pa si bodo kot vedno vzele počitnice. Melise so v letih druženja priredile razstavo svojih del, literarni večer v okviru praznika žena, sodelovale na razhč-nih prireditvah v domačem in sosednjih krajih. Vsako leto si privoščijo tudi piknik. Podkrepljene z jedače in s pijačo so dan iger in dobre volje pred dnevi preživele na Bmici, ki se je s podelitvijo medalj in skupinskim fotografiranjem, kjer so se jim pridružile še »slabše« polovice, zaključil v večernih lu'ah.
Nižjo gimnazijo končali pred 60 leti
Skupina 37 fantov in deklet iz Žalca in okolice je pred 60 leti končala takratno nižjo gimnazijo v Žalcu. Na letošnjem jubilejnem srečanju se jih je zbralo malo manj.
Najprej so obiskali nekdanjo staro šolo, nato jih je župan Lojze Posedel povabil tudi v vse bolj priljubljeno turistično točko v Žalcu, Keuder, na kozarec okrepčila za čvrsto zdravje. Srečanje z obujanjem spominov na šolska leta in leta po šoU vse do danes so nadaljevali Pri Mlinarju v Gotovljah, kjer so se tudi dogovorih, da se bodo odslej dobivali bolj pogosto. Eden od organizatorjev letošnjega srečanja Zdravko Čas je napovedal novo srečanje že čez leto dni. »Letos si nismo uspeh povedati vsega, pa tudi leta prehitro tečejo, zato se bomo odslej dobivali bolj pogosto,« je zaokrožil misel, s katero so se strinjali tudi drugi.
Melise na duhovit m ustvaijalpii nacm poskrbijo