Največji slofntld dnevnik f Združenih državah Velja za vse leto . • . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za tnorfiinlfo celo leto $7.00 GLAS NARODA * List :stovenskih idelavcev v Ameriki. The largest florenha Da3y in th^ Umfced Stdtfft. tmir let stari sin John priznal, da je svojega očeta v pr«*pi-rn tepci in ga slednji«"« ustrelil z lovsko puško. Policija še ne ve. kaj je dalo Johnu povod, da je ubtl svojega očeta ter ga bo izpra&eva'a da!je. Zdravniška preiskava je dognala. d« j« bil strel oddan v največji bližini na 45 let starega farmer j a in da jet .strel pri levem očetu v glavo In je odnesel gorenji del gT-Ia ve. Veliko rano pa je imel tudi na levi roki. kar je dokaz, da .se je oburpno boril za svoje življenj Polieija je našla Mušmikovo truplo pod kupom premoga, kamor ga je ssm zakopal šest dni po umoru. Mladi Mu'nik je tudi pri-itiial. da je mrtvo truplo ležalo na kuhinjskih tleh tri dni ter je jedel m spal pri očetovem truplu. je dalje opravljal očetov bootlegar-ski posel ter je nato oč^ta zakopal v premog 50 Čevljev od hiše. Mladi Mu&n.ik se sicer zagovarja. da je prišlo do prepira med njim in očetom v pijanosti, toda policija d oni nova drug vzrok. PODROBNOSTI POGODBE TREH DRŽAV Rim, Italija, (i. aprila. — Gospodarski izvedenci Italijo. Avstrije in Ogrske so .se sešli. da izdelajo podrobni načrt, ka It Tega določata dva gospodarska dogovora, katerega so sklenili Mussolini, kancler Dollfuss m ogrski ministrski predsednik Goemboe.s. iXjihovo delo mora biti končano do 15. maja. kadar bo moral biti dogovor podpisan. Temeljna, točka obeh dogovorov je izfboljmuije trgovskit^ga položaja Avstrije in Ogrske in oja-i-enje neodvisnosti Avstrije. Davedenci se morajo sporazumeti glede poglavitnih načel, za ka-te so nc dogovorili trije ministrski predsedniki. Ta načela so: Jtadija. In Avstrija se Kstvež^a. da kupite več pšenkv na Ogrskem. Podpisan bo medsebojni dogovor trgovski promet v jadranskimi pristanišči Trst in Rie'ko. Avstrija ?r> Ttalija morata izdelati načrt glede carine, da bo Avstrija mogla izvažati svoje izdelke. 'Kadar bodo izdelani vsi ti načrti -Ln bo dogovor podpisan, bodo povabljene k dogovoru tudi druge države, kot felvoslovaška, Ju-go^avija, Romunska in Nemčija. SPOPAD NA BOLGARSKI MEJI Sofijk, Bolgarska, 6. aprila. — Mejni sitražniki so ustrelili enajst molunnedanskih I>oIgwrov. ko so hoteli iti pri Daridere preko meje na GnTfco. "Bili so črtani organizacije "Pomaks" te r so jiih baje turški propagand isti pozvali, naj tajno za puste Bolgarsko. INSULL0VI ODVETNIKI ___SO NA DELU Skušajo preprečiti njegovo izročitev Združenim državam. — Amerika bo poslala bojno ladjo. Istanbul. Turčija, H. aprila. — Pravdni prepir med turškimi sod-nijskimi oblastmi in Insullovimi zagovorniki se nadaljuje, javnost pa se čudi nad počastno&tjo \Vash-ingtona. ker ne stori ničesar, tla pripelje pobeglega milijonarja v Ameriko. Insnllovi odvetniki so stavili novo zahtevo za njegovo osvoboditev. trdeč, da je bil nepostavno aretiran. Javni obtožitelj lvenan bej je rekel časnikarskim poročevalcem, da turške oblasti razpravljajo o tej zahtevi, toda dvomi, [la bi oblasti zahtevi ugodile. Insullov ang!. odvetnik Alexander Mango upa na uspeh. Po dve-urnem razgovoru z Jnsulloni v je-ri je rekel Mango: — I'pam, da bo Insull v 46 urah zopet na par-niku MaiotLs pod policijskim nad-zorst vom. lir-ki pa mik je bil prepeljan iz Bos pora v istanbusko pristanišče in se nahaja m kaj sto jardov od ječe. Globok litis je napravila izjava rnsullovLh odvetnikov, da bodo skušali pri turških oblastih dust r-i, da razglase Insulla za angleškega podanika, vsled česar bi g.i ameriške oblasti ne. mogle prijeti. Insull je bil rojen v Angliji pred 74 leti. Ker se ni pregrešil proti angleškim postavam, tudi ne more biti izročen angleškim ob!ax' stim. Mango pravi, da Insull do sedaj "e ni prejel nikakega denarja i:: Anglije in da se (zaradi plačila za eja še ni razgovarjal z Insu'.lom. Mango in Ess a d se zanašata na Tn-viillove prijatelje, da ju bodo pla-rali. ako je Insull v resnici brc« sredstev. Med raznimi govork-anii o postopanju Združenih držav se tudi zatrjuje. iIo, da je povzročila velikansko škodo in j»* zahtevala tudi življenje štirih oseb. SaJine Creek se izliva v Wa*dii-ta reko. katere povodenj je prinesla opustošenje i>o cH>m jugovzhodnem delu države Oklahoma. Samo v Elk City j^- utonilo 17 osefo. in je voda napravita škode do $(>50.000. Voila iz Saline Creeka je odnesla farmersko hišo S. P. CarrjiJta in z njo gospodarja, njejrovo ženo in delavca Welcba. i rnpla vseh treh so na^li. Mrs. D. J£. Teal, stara 18 let, je izgubila življenje (jO milj vzhodno od Menarda. ko je skušala pn bre-sti r-arastli potok. Avtomobil, v katerem sta se peljala Tea I in njegova žena, se je v vodi ustavil In ■voda je ženo odnesla. Tcalu pa se je pozneje posrečilo spravili avtomobil na višji prostor. SKRIVNOSTNO ZASLEDOVANJE DILUNGERJA Jtfstičm department j e vzel zasledovanje v svoje roke. — Detektivi varujejo največjo tajnost. St. Paul. Minn., (i. aprila. — Oblasti so se zavile v največji molk, ko nadaljujejo a. iskanjem zločinca in roparja John I)i?!i:i-gerja. ki je v soboto zopet na tako dHzen način ušel iz dobro na-stavljene pasti ter je zopet pobegnil na svobodo. If. II. Clegg iz justičnega depart menta v Washington u vodi lov na Dillingerja. čegar tovariš Eugene Gret*n in do seilaj še neznana rdečelasa žeaska sta bili vjeta. Green se zdravi v bolnišnici vsled ran. katere je dobil v torek, ko so detektivi nanj streljali. — Vse druge izjave, katera je treba objaviti, bodo prišle iz AVashingtona, — je rekel Clegg. — Mr. Hoover (ravnatelj justič-nega departments, v AVashingtonu) je o vsem natančno poučen in ve najboljše, kaj se sme objaviti. Oblasti- nočejo povedati, ako je bil o mogoče Gre ena in njegovo tovarišivo spraviti v zvezo z napadom na Security National Bank v •Sioux Falls. S. D. in na banko v Mason City, Iowa. Pri aretirani ženski so našli $1155. Iz Hastings, Minn, poroča nek brivec, da je obril nekega moža, ki se je nahajal v družin neke rdečelaske. Možu se je mudilo in ni pustil ,da bi mu položil brisačo čez oči. Oba sta se z avtomobilom odpeljala v "Winono, ki je v smeri proti Chicago, Naročite se na GLAS NAHODA, največji slovenski dnevnik v Združenih državah. TELEFONjCHehiea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port OfficejitNewYork, N. Y., under Act of Congreas of March 3, 1870 TELEFON: OHelaea 3—3878 NO 81. — ŽTEV. 81 __NEW YORK, SATURDAY, APRIL 771934. — SOBOTA, 7. APRILA 1934 VOLUME XUI. — UTNIK~XLTL KEW YORK, SATURDAY, APRIL 7, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in t). S. A. Owned and Published by SL0VEN1C PUBLISHING COMPANY (▲ Corporation) L. Benedlk, Treaa. Place of tit W. 18th Street, otf the corporation and addresses of above officers: Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays la coio loto velja sa Ameriko In Kanado ....................$6.00 Ca pot leta....................$3.00 £a Četrt leta..................$1.50 Za New York za celo leto......$7.00 Za pol leta ...................$3.50 Za inozemstvo za celo leto......$7.00 Za pol letu....................$3.60 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement **tka sta svoje vloge dobro izpeljali; tudi Metod in tSlak sta bila -zadovoljiva. Razločno govorjenje« Tilke je vsem ugajalo. Tu-dr oče se je z vsakim dejanjem bolj prikupil in zasmilil občinstvu. Orožniki in pogrctoci so ludi uga-jaUi. Nove» kulise. opremai sobe je bila lična; posefano zadnje- dejanje s polno mrliško opremo, za kar gre hvala "Mathews Funeral Home". V marsikaterem očesu si opa-fcil solze. (Kje. je bil naš korajžni Milan? Mendft 'ja ne v zabiti ra-kvi?) Sicer nismo navajeni ob vsakem večeru hoditi na razne pri-reditve, vendar moramo narediti izjemo, posebno ako je kaj izvan- Mohawk, K. Y BOM AN TROKLETSTVO LJUBEZNI je tako lep in pretresljiv, da ga boste čitali z največ, jim zanimanjem. $1.50 (2 KNJIGI) V zalogi ga ima KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. ORGANIZACIJA ZA SAM0P0- s MOČ NEZAPOSLENCEV SMRT NAJSTAREJŠEGA -NOVOMEŠČANA NOVO MESTO. M. marca Včeraj zjutraj je preminil najstarejši novomeški meščan in obrtnik g. »Jurij Grego re. Rodil se je leta 184J}. v Šenčurju pri Kranju in je že kot 121etui deček prišel v Ljubljano, kjer se je izučil v <\r/.-nikarski obrti pri znani tvrdki .Miku« na Glavnem Trgu. Tam. kjer se je izučil, je_ službo val polnih 1!) let, pot do osamosvojitve pa ga j«* leta 1873. privedla v Xov<» mesto kjer je odprl svojo delavnico in dobro napredoval. Iz Vrhnike hi j. pripeljal življenjsko družico gosjm Marijo, ki mu jt» rodita 10 otrok Otroci so bili staršem v veselje :n ponos, odlično so se udejstvovali v sokolski organizaciji, skrbnega o četa pa so preživeli samo štirje, ki zavzemajo odlične položaje v dr žavni službi. Ugledni pokojnik je do zadnjega ohranil svež spomin in zanimivo p znat pripovedovati o naj pomeni b nejših dogodkih v mestu in na de želi. ŽILE MU JE PREREZAL KAMNIK, marcu. V ne deljo zvečer okrog 39.45 je šel tie lavec v tovarni Titan .Jernej Fun tek, star 25 let in doma iz Podgor ja pri Kamniku, v družbi neki znanke v kamniški kino. V bližin "krvavega znamenja** na križišči podgorske ceste in železniee sta nn prišla nasproti dva fanta, ki st: bila oči vidno hudo vinjena. T>re> pravega povoda se je zaletel eden proti Jerneju, isti liip je tudi potegnil nož in pričel mahati pro, njemu. Takoj mu je prizadejal r.ii levici zevajoeo rano od zapestji! proti komolcu, Napadalec je Jer neju prerezal na roki ;>ile in je na padenee domala izkrvavel. Ran je nega .so nemifdoma odvedli nek ljudje k zdravniku dr. Polen, k mu je rano za silo obvezal. Zdrav uik je nato takoj odredil prevo; v ljubljansko bolnico. Napadalec j« po dejanju pobegnil in ga doslej « niso mogli izslediti. Skoraj povsod sirom Združenih držav smo v .letih 11*32 in 1033 doživeli organiziranje skupin naza-poslencev, ki so se združili za vsakovrstne akcije, ki bi jim pomagale vzdrževati same sebe. Federalni urad za delavske statistike je začetkom leta 1033 začel i>ro-učevajije o teli organizacijah in našlo se je. da sieer nekatere skupine niso bile posebno uspešne, ali druge so bile v stanu preskrbeti se z znatnim delom potrebščin. Kongres je piipoccnal važnost teh samo-pomožniih ud rožen j ne-zaposlencev, ko je v Fderal Emergency Kelief Act uvrstil določbo, ki dovoljuje defaarno podporo zadružnim in samo-pomožnim »druženjem zn izmenjavo "blaga in delil. Takoj po uzakonjenju te postave .so raizaio lake organizacijo zaprosile za podporo. Do konca 1. 1033 je vlada dala $263.344 devetnajstim organizacijam v 13 državah. Skupine, ki .-»o bile deležne te podpore, so imele skupaj kakih «0.000 članov. Federal Relief Administrator je nastavil uradnike, ki pomagajo takim organizacijam, da izboljšajo svoje metode produkcije, računovodstva in uprave. •Organizacije.se bavijo z raznim delom, kot. so vrtnarstvo, vzajemne zemlje, mlekarstvo, kokošje-reja, konzerviranje sadja in zelenja v. lesarstvo, mizarstvo, popravljanje h iš, tiskarstvo, pekarstvo, izdelovanje oblačil, vodstvo prodaja In ic, gostiln, luivnie, perilnic itd. Dve taki organizaciji upravljata farme in se posebno prizadevajo raarviti rokodeLske industrije ter podučavajo svoje člane, nekdaj rudarje, v mizarstvu in izdelovanju pohištva. To delo se smatra. da utegne postati vir stalno ga zaslužka, ("'lani mislijo, da je zastonj pričakovati v bodočnosti delo v industriji in> zato hočejo i razviti nove vire zaslužka. | W-čina t tih skupin najde, da v teh težkih časih je težko doneči popolno samo-vzdrževanje. Vladne podpore jim dajejo možnost, da lažje pridejo do take gmotne nteodvisnosti. Pač pa imamo neko (organizacijo v daljnem zapadu. k: j popolnoma vzdržuje samo sebe •kar od začetka v avgustu 103'J. j Ta skupina se bavi Z branjem, sušenjem in konzerviranjem sadja in zelenja v. popravljanjem avto-(mobilov. zidarstvom in mizarstvom. Organizacije, ki so dobile fed era! no podporo, so v mnogih slučajih prištedile državam velike vsote, ki bi jih potrošile za podporo nezaposlencev. Glavni pomen teh samopomož nih organizacij nefeaposlencev pa j je moralen, kajti dvigajo ponos in Kamo-aaupanje onih nezapos-len-(cev, ki so aktivni v teh udruže-I njih- V mnogih slučajih prispevajo k temu. da se nezaposlene« prilagodi k novi vrsti dela. ki utegne postati vir novega zaslužka. To je posebno važno za one. ki so bili zaposleni v strokah, ki ne nudijo mnoge na-de* za bodočnost. ' FLIS. Setev z letali. Moskovski listi porajajo, da se v vseh arednjearijskifc sovjetskih republikah pri aetvi vedno bolj u-veljavlja letalo. Setev so začeli 2. marca v Uzbek istanu m v petih dneh so s pomočjo letal zasej&li 1300 ha polja. Setev z letali je baje visoko koristna. Na 235 ha, kjer so lani sejali s pomočijo letal, je zrasla krasna in gorita pšenica. Letos bo v UabeJaBtanu do 8. madca -ase j ali z letali 2230 ha polja s pšenico in 720 h& z rž jo. Z letali so pa začeli sejati tudi v severnih krajih kiifjiŠke republike in v juž-Tadiikktanu. V aprilu pa ta-, Z letal) pokonča vat i kobilice in uulariio. V sauatovfkeni okraju bodo letos posejali s pomočjo letal trikrat več žita kakor lani. V zavoliju bo zasejanih s pomočjo letal 14,000 ha polja. V ta namen bodo iraibili 15 letal. V okolici Rostova na Domu so štiri letala 10. marca zasejala 260 h» polja z ovsom. 11. marca pa j 280 ha. V petih minutah zaseje le-I talo do 6 ha. Obenem poročajo, sovjetski listi o zanimivih poskusih ,s kemičnim vplivom na rastline. Na koruzno seme fio vplivali z e-trom in pridelek se je skoraj podvojil. Na enak način so pospešili zorenje krompirja za 12—17 dni. Krompir bodo lahko pridelovali v . okolici Leningrada, kjer je podneb- ■ *imh nonilajitiik >n 1ran<1> tmtt ivuia je zanj neugodno in kopali ga bodo že v juliju in avgustu. snega so rojaka. Ameriškemu narodu priljubljeno osebo, pisatelja; in predavatelja Lufe Adamiča iz 2sew Yorka, boste lahko slišali v ponedeljek. 9. aprila, točno ob 8. uri zvečer v S. X. Domu. Zanimanje je veliko in je pričakovati dober obisk. Itazni vpo-stevani Anwerikanei ga žele dobiti, da. jim predava, a jim ne more ustreči radi veJike zaposlitve. Mohawk, K. Y. Da ne bodo vitatelji v okolici Little FalLsa, in drugod po Ameriki mlsJili. da wm kje obtičal v blatu., ko ga 'je .sedaj mnogo, kamor stopim, se torej fcopet oglasim v cenjenem listu Olas Xaro-da. Velikonočni prazniki, katere sem z veseljem pričakoval, so tudi z veseljem odšli za letos. Želim vam. da bi jih dočakali še mnogo let l Da ne bom imel preveč pisanja, bo nakratko povedano. Žepi moje suknje so ibiii prenapolnjeni s pirhi. Suše tudi ni bilo, vedno se je namakalo — še preveč. Hvala vsem onim, s kateriini sc-m se veselil, in ki .so me tako lepo obda rovali. Tudi Ti. Zgaga, si bi,l pri nas na programu. Marsikatera je rekla, da bi bil .vsaj Zga:ga pri nas. Xe vem, zakaj so Te tako žeVle Povem Ti pa, da pogrešal si 113-ka;j lepega. Minilo je tudi ie preeej časa, od kar je. bija veselica na Danube cesti v Little Fa.lls, X. Y. Tistega dneva tudi ne bom kmalu i>ozabil. Kako je bilo vse lepo narejeno, mize vse polne jedi in pijače, m-a-ven pa še ninogo plesa. Dvorana; je bila polna, kar me jo jako veselilo in mislim, da se nihče ni ktsal, kateri je bil navzoč. Upam. da bo vedno tako polna, kadar bo Ko pet kakšna veselica, ki bo zopet seda'j v kratkem. Xasvidenje! Poši!'j-aan vsem lepe pozdrave, sirom Amerike, Kanade in Evrope. Tebi, Glas Xaroda, pa želim mnogo uspeha! John Schwasniek. Hayden Lake, Idaho. Ker mi je 15. marca potekla naročnina, jo tem potom obnavljam. Xočem namre<č zamud it i niti ene številke Glasa- Xaroda. Dasi ga čitam že šestindvajset let, je to moj prvi dopis. Prosim, poskrbite, da ne bo priiel v kes. V tukajšnjem kraju imam že enajst let renčo. V okolici tridesetih milj ni nobenega Slovenca. Tukaj sem sam s svojo družino. Kar se tiče farm, podnebja in lege, je ta kraj naravnost idealen. Zdravniki pravijo, da je tukaj bolj zdravo nego v Californiji. t'e se kdo izmed eitateljev zanima za ta kraj. naj mi piše. in jaz mu bom dal natančna pojasnila glede vsega. Predvsem pridelujemo krompir in pšenico. Obnese se pa tudi sadje, kakor na primer češnje, jabolka, hruške, jagode ter vsakovrstno sočivje: grah: fižol, pesa itd. V okolici je precej žag, d oči m Toraj, ne »zaostajajte za tujimi i so najbližje majne oddaljena štiri- narodnostmi, pokažite se v veei-ni in ne sodite, predno sami ne či-tate ali slišite, kaj nam pove mož, katerega ceni narod va.še novo domovine. G-ovoril bo o temi: — Kaj smo priseljenci prispevali Ameriki. Pridite, slišite in se sami prepričajte, ako se strinjate z njegovimi govori in pisanjem. Kultura. deset milj od tukaj. Od nas do Spokane imamo trideset milj. Lep pote dr a v vam in vsem Tasini naročnikom! Frank Pruss, Box G, Ilayden Lake. Idaho. Naročite se na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik « Združenih državah DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Za $ 2J>0 .......... Din. 160 S 5.— .......... Din. 20« $ 7J55 .......... Din. 300 $11.75 .......... Din. 500 $22.75 .......... Din. 1*00 V ITALIJO Za $ 9.25____________________Lir 100 " $ 17.90 ______________ Lir 300 " $ 44.—<_______________lir 500 " $ 87.50_________________Lir 1000 " $174—______________Ur 2000 KER 8E CENE SEDAJ &1TRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj naveden«, bodlM v dtaarjlb all Urah dovoljujemo Se bolje pogoje. IZPLAČILA ¥ AMEMteW OOUKilO Za tsplaeno $5 00 morat* podati— $ 5.T9 n #10.00 " ____.$10-85 " «11.00 " " -----$10 — - „ $20.00 »» •• - $40.00 " » ____$41 Ji '» " $50.00 -" »• , - . Prejemnik MT r sUram kraj« tzpia£Qo t dolarjih. po CfeM« Letter za pristojbino SLOVENK PUBLISHING COMPANY m Glas Narod«" MM BTMMET ' WVW F9ME, Jf. T. VELIKONOČNI DAR IZ JERUZALEMA Iz okolice Lebanona pri ^eruzale mu je< bilo po&lano v TVadiington steblo cedre, ki so ga teasadili na veliko soboto na -vrti* Bele hiše. Profesor .stopa; zamišljeno po cesti. Na ixojri ima rjav ee- velj. na de.sfiii pa črn. — Zn Boga. ka.i pa to pomeni, — ga iLsta vi tovariš. — saj imate na eni nogi črn čevelj, na drugi pa rjav. — Saj res. — pravi profesor. — Ali pa ve«te, kaj je na tem najzanimivejšeDa imam doma še en lak par. * V železniškem knpeju sta sedeli dve ženski. Prva j-e- zatrjevala, da bo umrla, če se takoj ne odpre okno. da ihjbi svežega zraka. Druga jo zatrjevala, da bo pri priči zmrznila, če se to zgodi, češ, da ne prenese prepiha. Ženski sta. postali tako glasni in sta tako vztrajali vsaka pri svojem, da so naposled potevali sprevodnika. Ta je zaslišal obe potnici In je. naposled raasodil takole: — Xajprej bomo odprli okno — da bo umrla ta. ki ne praiese prepiha. Potem bomo okno zaprli — da bo umrla še druga, ki ne prenese vožnje prL zaprtem oknu. Ko bosta obe mrtvi, bo v vozu red in mir! * Neki ameriški profesor je izračunal, da je človek vreden komaj en dolar. To odkritje bodo i'raruuo&ki državniki z veseljem pozdravili. — Kaj ne — bodo rekli — v Franciji je padlo tekom svetovne vojne. (iT>,000 ameriških vojakov. Padli so, ko so se borili ob naši strani proti 'Nemcem za našo svobodo in neodvisnost. Amerika naj bo »zadovoljna, če ji vrnemo stotisoč dolarjev, kar naj pred-Ktavlja kapital z obrestmi vred. In s tem je zadeva končana. * •Lepo je. če ima človek avtomobil. toda gorje mu. če ne pozna njegovega ustroja in ne ve nič o motorju. Ko ne gre avtomobil ne naprej, ne nazaj, j*>kliče tak človek mehanika in mu reče: — Koliko bi veljalo, če bi popravili mojo karo? — Kaj ji pa manjka? — vpraša mehanik. — Ne vem, nimam pojma, kaj ji manjka. — Dobro, dobro, — pravi v tem slučaju mem bil opazil, da ga nekaj tisi: gledal je v tla in mrzlično udarjal s šibo po kolenih. Ni->em si dovolil, da bi ga vprašal po vzroku nj<«gove pobit osti, a sam je za »VI : " Veš, mi pravi, "danes sem d.-živel nekaj bedastega." Zamislil sem se, ker se mi je zdelo nemogoče, da bi človek, ki je imel .vame-ga sebe tako v oblu-sti, doživel nekaj " beda-stega ". "Danes zjutraj" — je nadaljeval, "je v va>i gorelo. Pogorela j" kmetska koča...." "In 1i si gotovo sk<«"il v ogenj," M'tn prekinil malee porogljivo. Skomignil je z rameni in malo zardel, kakor se mi je zdelo, a to je mogel hrti tiuii le odsev za pada joče /a sonca. "Goreti je bila začela konoplja |ir»-«l kcM*o," — je počasi nadaljeval, "in v par hipih je plamen ob* liznil nizko streho. Kavno sem tal zanimivo knjigo, a ko mmii videl oblake dima in plamen, me je f>re-mahala radovednost ter sem se odpravil proti kraju, kjer je j»orel.». Ljudje so delali na polju in tako Nem našel na mestu sunio par o-seb: dve babi, ki sta jokali iu stokali nad ne-iečo, organtstovo ženo, ki jc k sliko kV. Florjana blagoslavljala ogenj, in nekega kmeta, ki je brezmi.se I n o držal v roki dve pra- ' zni vedrici. Od teli ljudi sem sli-, hal, da je hiša zaklenjena, ker .ic ! b'l goifpodar z že.uo odšel na polje. ' Koča je gorela. kakor da bi bila s hinodnikom nabita, in v malo mi- i iiutali je bila vs* streha v plauie- 1 niti. dim se je zajedal v oči, a o-pjenj je tako pripekal, da siTn se «:-inakml za par korakov nazaj. k;»r i*em bal za obleko. V tem je prihitelo ^ekaj ljudi z gasilskimi sekirami in z vodo: eni so začeli podirati plot, drugi pa vlivati vodo iz vedric, a tako, da se votla ognja niti doteknila ni, pač pa pošteno zmočila ljudi, ki so stali naokrog. Zdajci nekdo zavpije: "Otrok je tam, mali Staško!" "Kje?" so vprašali ljudje. "V h is i spi pod oknom v neč-kali. Ilaxbij okno, pa boš izvlekel še živega." A nihče se ni ganil. Slama na strehi je bila že zgorela, in t ramo v-je je bilo Kakor razbeljeno železo. Priznam, da mi je začelo srve nenavadno bili. Ce ne pojde nobeden drug, .sem Ki mislil, pojdem sairt. Dovolj je pol minute, da se deček reši. Se je čaw, ko le ne bi bilo te pekoče vro-č i 11»-. " Dajte no, zgani se vendar kdo!" so vpile ženske.44O, ve pasje ilu»e, niste vredni, da mwrte hli- fe!" 14 E, pa pojdi sama v ogenj, če si tako pametna," odbrusi nekdo iz množice. 44 Tam je gotova smrt, o-frok je pa itak slaboten in najhrze že mrtev.** Lepo, si mislim, nihče ne gre in tudi sam se obotavljam. P* čemu tudi? Drznost je v meni splahnila. Kakšen vrag me sili v to pustolovstvo J AH sploh vem, kje leži otrok* Morebiti je padel iz nečak. Tramov je se je izpreminjalo v oglje in se začelo majati. Premišljam — vsak trenotek je dragocen. Kako moreš dopustiti, da bi otrok zgorel ? Pa če ni več živ? — so odgovarjale moje misli. Potem je Skoda tudi jopiča. 4 4 Držite jo!" so za vpil i ljudje. 44inače bo skočila v ogenj in zgorela!*' Za seboj sem slišal prerivanje m krik : "Prtrfite me!.... To je moj o-t rok!...." 44 Vleoite jo fctran!" DEKLIC Grede s pogorišča, sem jo videl v veži neke hiše, kako lupi krompir in prerfeva z napačnim glasom. Hotel sem ji izreči svoje priznanje, toda spomnil se se njene divje odločnosti in svoje lastne neodločnosti spričo tuje nesreče in.... tako me je bilo sram. da se nisem upal :z-pregovoriti niti besedice. "Viš. takšni smo!" je dodal in začel s šibo klestiti po zelenju, ki je raslo ob cesti. Xa nebu so se prižgale zvezde m hladni veter je prinašal s potoka kvakanje žab in glasove povodnih ptic, ki so se spravljale k počitku. Navadno sva oh tej uri govorila o svojih načrtih za bodočnost-, ta večer pa ni nobeden odprl ust. Zdelo se mi je, da se vse naokrog širi šepet: "Glejte, taki ste...." 'USODA VISOKEGA RUSKEGA PLEMSTVA Člani ruske »carske rodbine so se razkropili po vsem svetu, kolikor je ostalo živih, in večinoma so ljudje že pozabili na nje. Rodbina knae-za Jusupo va, ki je spadala med najbogatejše v Evropi, je prišla skoraj na beraško pali-ko. Člani carske rodbine žive večinoma v X«r Yorku. Parizu in Londonu. Sedanji poglavar Romanovih veliki knez Ciril še vedno raruna s prestolom. Živi v St. liriacu blizu francoskega? mesta DLnard; denarja sicer nima mno- PAZUE NA VAŠ ŽELODEC! Veliko ljudi trpi na želodčnem neredu. vsled te^a ker prehitro all j>a •»ireveč jedo. TRINERJEVO GRENKO VINO. ■popravi- to napako v je«! v :cl»i > li. beui stanju." umu pise Mrs. If. lit o-/.. Chieajro, "toda odkar rabini Trinerjevo jrreuko vino. se počutim dosti boljše." Mnogo zdravnikov pa priporoča. Dobi se v vsoti lekarnah. Jos. Triner Co.. 1333 S. Ashland Ave.. Chicago, III. skim zakonom že mož in žena. so se sto prav pojavile težave. Nastatlo je namreč vprašanje, kaj je Marija Renata Frančiška? Ali je zakonska tali nezakonska hči? Ce je bil zakon z italijanskim državljanom .neveljaven, je bil tudi otrok, ki .-c i je rodil iz te zveze, nezakonski, Če pa je otrok zakonski potem je bil zakon veljaven. Oče in mati pa >ta temu na z i ran j u uprla. Xa kakršnokoli stališče so se zdaj jurist i postavili vprašanje se je čedalje bolj zamotavalo in končno ^>o uvideli, da je nemmogoče najti izlioda. | Slednjič, je menil advokat itali-ijanNkega državljana, da se mu ,]e posrečilo najti solucijo. Naslovil je na budimpeštansko sodišče vlogo, v kateri je prosil, naj se prizna na italijanskem poslaništvu sklenjena zveza kot putativni zakon. Xa ta način bi dobil otrok značaj legitimnosti. Advokat se je skliceval posebno na to, da je italijanski državljan ravnal v dobri veri, ko se je dal poročiti od diplomata na »•ksteritorialnem ozemlju. Podanik je* namrc«"-. poroki izdal dokument, ki pravi, da je zakou sklenjen iri veljaven po vseh pravilih rimskokatoliške cerkve. Xa to rešitev je dal pristanek tudi odvetnik, ki mu je bilo poverjeno zastopstvo pobegle žene. Ob a sta prosila madžarsko pravosodno ministrstvo, naj odobri ta sprazum, da ne ostane Marija Renata Frančiška brez zakonskega oče-Tii in matere, kar bi imelo zanjo hude posledice pred vsem zaradi te-ga, ker j»- njen oče pleinenitaš. — Pravosodno ministrstvo še ni i/.-rekja .svoje zaduje besede. toda vpričo zapletene zadeve, ki jo predstavlja ta slučaj, bo uajbrže ugodilo advokatski vlogi. 40,000 KG DAVKOV SETEV Z LETALI Plačilni nalog davčne uprave ni posebno dobrodošel, saj nihče rad ue plačuje davkov. Tako je bilo na svetu vedno in vedno tudi bo. Enak odpor proti davkom, kakor drugod po svetu, čutijo tudi v Franciji. Senator Meuuier ima sicer tovarno za čokolado, toda Francozi so sladkosneda i in zatoni čuda, da je mož debelo pogledal, ko je dobil plačilni ualog in precital na njem, da so mu odmerili cela dva milijona frankov davkov. Takoj je vložil rekurz in dokazoval, da čokolada ne gre več tako dobro v promet, kakor v dobrih starih časih. Izgovarjal se je, da ljudje kupujejo zdaj cenejšo čokolado, da štedijo tudi pri slaščicah, posebno ženske, ki se poleg tega še boe, da bi se preveč zredile in segajo vedno redkeje po dobri čokoladi. Toda davčna oblast se ne da tako hitro prepričati, da nima prav. Rekurz je bil zavrnjen. Tedaj je senator sklenil poučiti gospode na davkariji, kaj se pravi nasprotovati tako visokemu gospodu. Spravil je skupaj dva milijona frankov, in sicer samega drobiža po 25 cenM-mov. To ni bilo težko, kajti v njegove avtomate so ljudje metali baš novčiče po 25 centimov. da je padala iz njih čokolada. Ko je imel denar skupaj, pra je poslal na tovornih avtomobilih davkariji, češ. si boste že zapomnili, kaj se pravi nasprotovati mi. ko boste morali tole prešteti. Pa je zopet delal ra-čim brez krčmarja. Xa davkariji hitro izračunali e več so pretrpeli " malti. .milijomii-ji z letnim dohodkom vsaj po en milijon dolarjev. l-^ta 192J) je znašalo število teh veiika-šev 513, leta 1931 samo 149. Zdaj jc ostal od n.jih kot "zadnji ilo- Ili-kanec" samo eden. To je Joh-i Rockefeller — oee, ki je imel aekoe l . eno miljuTdo dolarjev premoženja, nazadoval potem na 250 milijonov, zdaj * a ponovno napredoval do po: milijarde. Zato je dosiiel njego^-»>:oimenski sin meti "reveže": ir-ta 1929 je plačal 6 milj. dolarjev dohodnine, a leta 1932 samo 500 tisoč dolarjev. Ilenrv Ford, avto-mol iLski kralj, je na drugem me-I k: a med ameriškimi bogataši • t;i 1928 je "imel 1 miljardo in 20«) j milj. dolarjev. Zdaj ima vini o 1'? o hiotkov tega premoženja — do 1-0 miljonov dolarjev, lirata Mf i-(U:n; nekdanji finančni tajnik An-|il*vw in bančnik Richard, sta oiie-1 zala dokaj bolje. Lm^ta zda) vsaj ! polovico onih 200 milijonov, ki bili njuno bogastvo leta 1923. Ain-■ pak tema dvema sednj P. .ose vel t »topa na prste! .Angleški bogataši so se Izkazali dokaj odpornejše od ameriških. ! Njihovo število se je skrčilo .same 1 z:i 10 odstotkov. Leta 3!>24 >o našteli (»00 Angležev /. doliOilki uad (»00 tisoč funtov, in li-ta l!Kt2 ji.li je bilo 540. Število "t iikivtnih " milijonarjev "je celo vkljub kri i narahlo. 1^'ta l!»24 j*- heložiia angleška davkarija 144 o.-i*h on-ifo-ženjem j>o 2 milj. funtov štrrlm-gov. Lefa 1932 jih je bilo /r 157, pač et I i ust ven pojav v dobi krize: i Predvojna Xemčija je štela leta 1913 tlo 15,5(H» cnkrat.nih milijonarjev s premoženjem nad 1 milj. mark, in 221) t»st.-l» s premoženjem nad 100 milj. mark. Poraz in propadanje denarja sta pojiolnoma o-brnila to sliko. "Pravi" milijoinar-ji z 1 milj. mark dolnxlkov .so izumrli. ISO oseb ima premoženje nad 5 uiilj. mark. in število enkratnih milijonarjev znaša 2994. Xekdauji cesar Viljem je še vedno najbolj bogat Nemec. Sledita mu Fritz Thyssen in Oto Wolf. Krup-pa pa ne vpoštevajo več . Za francoske milijone so značilne njihove dedne vezi s to ali ono obrtno panogo. Sin vedjio nadaljuje o-četovo obrt. Tako je Gillet. edini francoski miljarder, ki-alj svile. — Wciidel vodi livarne itd. Le v Orijentu srečamo "mrtve zaklade", ki niso udeleženi pri nobenem podjetju. Kriza jim skoraj ne more do živega, ker nikoli ne zapustijo varnih skrivališč. Ilaide-rabadski nizam, ki prednjači mecl inddkimi vladarji, je najbrž tudi najbolj bogat mož na svetu. Xjego-vi zakhuli stanejo najmanj 100 milj. funtov št-erlmgov. Med navadnimi kupitalisfti .s-ta na prvem mestu brata Joela. lastnika dija-mantnih ležišč v Južni Afriki. Imata baje do 15 milj. f unto V šterlin-gov v denarju, draguljih in delni-eah. ZAPLETEM ZAKONSKA ZADEVA Xa italijanskem poslaništvu v Budimpešti sta se 1. 1926. poročila neki prijatelj tedanjega poslanika grofa di Monze, italijanski pleme-nitaš in neka znana madžarska ie-potica. Zakon je bil iaspr\*a zelo srečen, ko pa je čez leto dni mlada žena povila hčer, ki so jo krstili na -ime Marija Renata Frančiška, sta se zakonca močno odtujila. Vzrok te odftujitve je bil neki znan budimpešitanski zdravnik za ženske bolezni, ki so ga bili pozvali k posteljici porodnice. Mlada da-m& se je bila zagledala vanj in zdravnik ji je vračal ljubezen, ki ga je bila popolnoma omrežila. To* stvar je žena nekega dne brez o-vinkov priznala svojemu moža. --KmaJu nato je zapustila zakonsko stanovanje in se podala k zdravniku. ki je sklenil, da jo takjj v^a-me za ženo. Ko pa sta pripravljala listine za poroko, se je pokazalo, da reč še ni tako enostavna kakor sta za ljub-i.'ene a mislila. Zakonski mož pobegle žene je namreč izjavil, ua ue :»r»Ktane na razporoko in da. prel vsem ni pripravljen žrtvovati svojega otroka. Nato je pobegla zaponka vprašala nekega advokata, specialista v ločitvenih zadevah, če je njen zakon po madžarskem zakonskem pravu ne velja. Zato ni nobene ovire, da ne bi stopila v zakonsko zvezo z zdravnikom. Tudi madžarsko pravosodno ministrstvo je izjavilo, da nima tuj diplomat nobene pravice sklepati zakona med madžarsko državljanko in inozem-eemT Zdravnik in pobegla žena sta ve nato poročila. Toda ko sta bila pred madžar- stane prehrana Vsak dan približno dolar. Ta izdatek pa so zaradi šted-ljivosti ukinili in da se napravi vprašanju de fini t i ven konec, so bizona te dni zaklali. go. pa pa nastopa kot visok plemič. Manj srečen je veliki knez G-rigorij, ki se mudi kakor velika kneginja Marija v Ameriki. Usluž-beu je pri neki dekoracij ski tvrd-ki. Kue^ Serge j Obolenski se je oženil v Ameriki z Alice Astorje-vo, pa se je kmalu ločil in. poročil' baje. še bogatejšo Američanko. Godi se mu bolje, nego velikemu knezu Vasiliju, ki prodaja v Ameriki parfuane. Knez Pavel je zaposlen v newvorški pisarni On-nard Line. Velika kneginja Ksenija se je omožila z ameriškim milijonarjem tLeedsom. pa se je tudi kmalu ločila. V Londonu živita veliki knegi-nji £5ija in Nadežda. Prva je poročena e bogatim 'Ilaroldom Vern-herjem. druga pa z nečakom angleškega kralja lordom Milfordom Ilavenom. Kneginja Marija Bar-jatinska-se preživlja v Londonu s slikanjem modnih vzorev. Knez Vladimir (i alio in ima v Londonu trgovino s starinami. V bližini ima j trgovino kneginja Trubecka. čije sin Grigorij se preživlja kot pia-jnist. Mati kneginje Jusupove velika kneginja Ksenija stanuje v hišici v parku Windsoru. ki ji jo je podaril angleški kralj. Njeni smovi^žive v tujini in si morajo k trdim delom služiti kruh. Princ Xikolaj Gadicin se je oženil z ne-ko Angležinjo in živi- razmeroma dobro. Samo veliki knez Dimitrij ima toliko denarja, da; lahko nastopa kot knez. Zdaj se mudi .v Londonu, kjer mu izkazujejo kraljevske časti. Večina članov ruskega dvora, ki živi zdaj v Londonu. je priiTa ta preko Pariza brez beliča v žepu. T's o d a- je vsem enako nemila. KONEC SALCBORŠKEGA BIZONA Pred sedmimi leti je dobil živalski vrt v Salcburgu dragocen prirastek: mladega bizona. Ker ta vr-' sta živali izumira, so bizona dolgo krmili s senom. Izračunali so, da Nisem se mogel več vzdržati, skočil sem naprej. Obdala me je žareča vročina in dim, streha je zaškripala. kakor da bi se podirala, iz dimnika so vršele iskre. Čutil sem, kako se mi ježijo lasje.... in .se ven besen umaknil. Premišljam: ali naj se za peščico •Moveškega pepela samega sebe iz-premenim v spako t Zraven bodo pa še rekli, da sem hotel na cenen način postati junak! V item je pritekla proti koči ml;i-da deklina. Slišal .sem, kako so za-žvenketale šipe, a ko je veter za hip ol-sebe. ji Ijubeznjjvo pogleda v oči in pravi: ^em sijaju. Začudene tehtate k ne morete najti besed. Henrik ju prosi, da o tej najdbi niee-dekle'! *ar ne izdast«. Naprej je hotel izvedeti, kaj mu je storiti, da ne bi — Bogat ali reven, kaj mi je to? Ti si ti! j prišel s postavo navzkriž. Pravi jima. da ne zahteva celega zaklada Zoper jo jwivije k sebi in pravi: j za sebe. ker je za enega človeka prevelik. Želel je. da to bogastvo — Toda pri meni je velika razlika. Oda, in pri vsi svoji lju- prinese blagoslov .in tla ga bo Saj en del namenil v dobrodelne name-bezni ne bi imel poguma, da bi prosil za tvojo roko. Skoro bi se bi- j Te skrivnosti ne bo nikoftmr zaupal, dokler ne bo imel v rokah Ja najina ljubezen pri tem razbila, ker M-m bil rez sredstev. Boja- ]*»trebnih jamščin. * yen. da bi mi mogoče o«'-itala sebi«"-ne namene, bi mi zaprla usta. Da (Konee prihodnjič.) sem ti pa danes povedal — poglej. dKl tukaj v strahu in *krbi. lu če si se tako skrivala za fcxojim ftouosi^m. si mi oV-asili vendarle izdala, da me ljubiš. To-iej p«*Lim*j in strmi. Ceda. ni*«Mii iveč reven. T«*la .srečen scin vendar. da j»; .^e ls»tela vdati tudi revnemu Henriku Komu. I«epa. ponosna Kimorita! Kra!jica moja — to Im.š nestala vedno, ker t«* ljubim 7. vsako nitjo svojega teV>a. K ical jo je z vsemi sladkimi imeni, k^cor morejo (samo -zaljubljenci. C Vda je vsa blažena, da je bi! ta človek njen, in bila je ponosna in srečna, da je bil vreden, da ga ljubi s celim svojim srcem. Da > (rokeL da je bi! bogat, je bilo za njo brezpomembno, toda reče s porednim obrazom: Žalca j si tako naglo postal bogat. Henrik? Da si, me v*ieii, j Knjige Vodnikove Družbe lahko že SEDAJ naroČite za prihodnje leto. Naročnino, ki znaša SA.Mt — II.—, > lahko pošljete nam, in kakor hitro bodo knjige izšle, jih dobite po pošti. Ako čakate tako dolgo, da knjige izidejo. morate plačati zanje $1.35. KNJIGARNA GLAS NARODA 2IG West I Kili Strert: New York. N. X. zajvori v Kopru nehigijenični in da je kuhinja slaba, ker se j»»--mogel prepričati buš o nasprotnem. Tudi karabinjerji .-o z njimi ravnaij k;ir najboljše. V zaporu se j.- -mel vsak de.n na veli' eua dvorišču sprehaja-ti. tudi je imel na razpoi igo čtivo, •■dino časopisov ni dobil. Ko so mu v Kopru sporočili la je prost, je takoj srd"I ur vlak in se odpel jal v Trst. ohnent pa je t-j sporočil stvojeimi pravnemu /ns'.;»-uiku v Ljubljani dr. Mila i J\, ru-! lin. j Iz Slovenije. Rudolf Maister šestdesetletnik. Ne samo z godovino sIov?m>ke-ga ^lai-rbora. temveč tudi z mnogimi našimi narodnimi boji in vzori preti- in medvojne dobe je tesno zvezano ime Rudolfa Maistra. Tri generacije najmanj ga poznajo in spoštujejo, njegova dela pa bodo ostala za vedno zapisana v zgodovini slovenskega lodu in Jugoslavije. J V predvojni in vojni dobi so ga mnogi spoznali po naključju, kajti kjerkoli doma ali na tujem je Maister služboval, povsod je ži-vel dvojno življenje in je bilo življenje odločnega idealnega Slovenca mnogo intenzivnejše kakor življenje poklicnega človeka. Kjerkoli so se zbirali vojaki, da bi na kakršenkoli način služili svojemu narodu, povsod se je med njimi udejstvova.l Rudolf Maister. Po prvih razgovorih je bila v takih družbah popolnoma fcabrisaua u-niforma kot obeležje poklica in med rojaki vseh stanov se> je u-dejstvoval Rudolf Maister kot vzornik in borec iza narodne ideje in pravice. Kot tak se je udej-stvoval med mladimi slovenskimi literati, med naeijonalnimi revo-Jueijonarji. sledil nagibom svoje i idealne narodne duše in ne sluteč i?ialog in poslanstva, ki mu ga je | dolga leta pozneje poverila usoda, j V zadnjih letih svestovne vojne je imel kot stotnik poseben oddelek pri mariborskem domobranskem polku in je. bil ta oddelek najboljše zavetišče starih rezervistov. z!a.sti pa slovenskih intelektualcev i;z raznih krajev. I Najvnetejši nacijonalni revolu-cijotiar j« bil Rudolf Maister že v svojih mladih letih, vsi plameni njegove odločnosti pa .so zaplam-teli v dneh. ko je 'bilo še vse tve-gauo v največjem pomenu besede* Z malo četo svojih zvestih je razorožil velikansko premoč mariborskega vojaštva nemške narodnosti in preko noči je dobil Maribor .slovensko upravo in slovensko vojaško posadko. V najbolj zmedenih prevratnih dneh je tvega' mobilizacijski poziv slovenskih vojakov, ki so se- komaj vrnili v svoje domačije. Ta poziv je imel čudovit učinek, kajti v sleherno našo vas je tedaj že prodrla vest o osvojitvi Maribora. Narodni general Rudolf Maister je postal simbol državne svobode in njene moči med Slovenci, ki so si komaj .pričeli ustvarjati osnovne pojme o lastnem narodnem in drža vnem življenju. Te dnd praznuje general Rudolf Maister 60-letnico svojega narodu ! in jugoslovanski državi posvečenega življenja. Novi grobovi V Ijjubljani je umrla odlična slovenska koncertna -pevka }fira Costaperaria. soproga znanega arhitekta. Po rotili je bila iiz Devove diužbe in je Se* pred leti nastopala samostojno ali pa kot solistka pri koncertih. — V ljubljanski bolnici je umrla Ma ri ja Maverjeva. j — V zavetišču sv. Jožefa je po daljšem bolehauju umrl Ajitoii Klakočer, prasebnik. — V Celju je umrl 35-letni zasebni uradnik (Rudolf Tevvič. Bil je doma iz Savinjske doline, študiral je v Celju, he vojne pa je odnesel kal bolezni, ki ji je zaman iskal leka. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU Zli WEST 18th street * new YORK, N. T. PldlTK NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE iiMiiinwwiynnwtimnminiiwimiwmiiinwi imwii'-'Pi LAHI IZPUSTILI INŽ. DEDKA SHIPPING NEWS Washington v Havre Sl a I ••it. !;t nt v tt"Uh>|;iie xur Alrr Aiiitniiia v Clierlioui'B 13. aprila: Mujrulk' v Chertrourg 14. aprila: Coni«- «li Savoia v Cem« lir dt- France v llavr« 18. aprila: i"««-.-nl« nI llal.liliKK v Havre l>eut.-ic v Clit-rbourg aprila: Vct-ritluin v i!«miii gne si.r Mel teuropa v iii cineu Ur.V V Urn a 1'iulu v tluvre i. maja: Ai|uiiunia v Clierlx>urg Albert IZullin V Hamburg Pr«siU«-nt U«unevelt v Ha vro t. maja: Alujesiic v Cherhourg Volt-iidam v I^oulogm* »ur Mei S. maja: uc France v Havre Koma v Vienna 9. maja: VVashicgtfin v Havre l:r*-iiien v lirrmra 12. maja: Cliani|>l.iin v Havre Ltt-religuria v Cherbourg Con te ili Savoia v Genoa 5. maja: Burni« v ISri-mcn 16. maja: iHrtilocolaiul v Hamburg Ivifayetie v Havre 'b maja: Sta trudu m v Boulogne sur Mer HlyuipK- v Cherbourg 19- maja: Psi ris v Havre Aqultanla v Cherlxuirg Sat urn ia v Trst maja: Miuihut'an v Havr« Hainbi.rg v Hamburg S. maja: Vret'iidain v Boulogne sur Mer Cherbourg 20. junija: Hamburg v Hamburg Mnjestii- v Chrrbouig Manhattan v Havre 22. junija: V«-»-n"l;im v Boulogne 23. junija: Chani|»!uin v Havre l!«-\ v i;ert-j:i 27. Junija: Ai|uitania v Cherbourg Albert Hallin v Hamburg • »l\rii|>ie v Cl.erlHjurg 2S. Junija: Salurnia v Trat 29. Jun ja: StatflKlam v I^ililogne 30. junija: J'a ris v Havre Bremen v Bremen 3. julija: I-ifayeite v Ilavr« New Y..rk v Hamburg 4. julija: Washington v Havre 5. Julija: Bereiigaria v Cherbt.urg 6. Ju'ija: Maje>ll e v Ch«-r!>oiirg 7. julija: lie de Krati.e v Havre < Vlite
  • v- Havre Brt men Hex v Genoa :o. maja: Albert Ballin v Hamburg President Itoose vrl t v Havre Bereiigaria v Cherbourg 1. junija: Europa v Bremen Volendam v Boulogne 2. junija: Chaniplain v Havre Vuh-ania v Trst 6. junija: Xew York v Hamburg Washington v Jfavre t- Junija: < »l.vnipic-^ Cherbourg _Statrniiam v Ikiuli^n« junija: T^aiiv v Havre Aquitauia v Cherltourg Conte dj Savoia v Genoa "2. junija: Bremen v Bremen '3. Junija: I. Maju — JC;. .1/ PARIS Aprila — 19. Maja CHAiMPLAIN . 21. Apri'a — 12. Maja NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne list« vpra-iajt« naše poo*'aščen« agenta cJrcneK J&na 1!) STATK STREET, NKW YORK NEOBIČAJEN POGLED \ or bi liti lirujrače nikdar ne prizna! *voje ljubezni. Vrazih »e-m vi- [ rlola \ tvojih očeh ljubezon. toda je ni^em botela videti, ker sem bi- 1 ia neizmerno ljubcMimna na ono plavoVso dekle. '' — Ljubosumna u>i biLa samo u: tudi jaz sem trpel na t*j bo- '1 1< -ni, kadar t^ r\~id*>l skupaj z Alfonsom. To borzen pa mi je 1 zdravila tvoja ljube^njiva mama z be.-^edami. iz katerili sem posnel. . tla ji troj ch> ze'el, da bi bila r. ^Vlfoasom zagonski par, da pa sta | sklenila da ostaneta .»amo prijatelja. Od tedaj ga imam mnogo raj- j Si. Poprej pa je bila moja naklonj<»m*;t do njepa v vednem jrrepi- '; lu x lju-bosumnostjo. Zopet poljubita .vrrxV- in Iskreno. Xato pa pravi Ilenrllc: — Xh kak način sem pog«t. ti bo-ni pozneje povedal. Zgo- ! dil se je cud«2. Strašilne skale so me naprefvile bogatega. Dane« je dan poln čudežev in najslabši *nde/. si ti! Kako more vendar -biti 1 r-lovek tako sreiVn. kakor sem jaz nenadoma postal! Ced« ga Mueje pogleda. i — Sedaj pa moram k mami. Henrik. Xi prav. tla sem jo tako -dolgo pretila v >krbi. '] — Kaj bo rt'kla tvoja mama. kadar izve. da se ljubiva In lioče-va postati mož in žena? • C^drt «?a TKirf4d'i4> pogleda. ' — ZeJo je bila hnda tih mene. da sem bila tako hladna proti lobi in da np nis^m "a'jrbila K- takega moža. kot si ti. Po njenem mnenju mora biti vsako tlele V. ki se v tebe ne zaljubi, bre"/ srea. To mi je pogosto rekla. — Torej misliš, da ne bo ipre.strasila. kadar izve za najino • jubezen T — Samo ve*e'a bo. Henrik. Zelo .se boji. du bi jaz ostala stara | •'eviea. Ln to bi tudi bila. ako ne bi Mne'a postati tvoja žena. Xik«-gar drugega ne bi mog'a poročiti. Ma.uia bo z mojo izvolitvijo ze-j .'o radovt.ljna. kajti t trdi sama je istega uja, da si ti naj- l boljši mi*/, na ^vetu. Toda to ti povem sedaj prvič in zadnjie.. da ; bo» preoiiaben. Oinjer. pri vije k sebi in jo poljubvrje. dokler obema ne poičk« — fte^laj -pa se moram preobleči. V tako umazani obleki «e>n ! s-nubil Kvoj*1 l*p<» kle. Moram biti saj v d<*stojni obleki, kadar bot»i trojo manio proliil za dovoljenje. — Torej pojdi. Henrik! Xa tebe ealcamo z večerjo. Se en poljub. en poljub, nato pa Henrik odido v hišo. Ceda še tiekaj časa stoji s sklenjenimi rokami, in s sanjavini in I blaženim « br**oin gJeda — sedaj sva se zaročila. Senoi« sJrlene roke. napol ipreeeneeena, napol vesela. — Toda Ceda. kako je to tako naglo prišlo? Ceda ji pade oko'.i rn-atu in med smehom in 'jokom ji izpove vse. Z velikimi očmi jo gleda mati in ji vedno boža nj*ne lase. In ko Ceda skonča. ji pravi: — I'bogi otrok! Toliko gorja si zaklepala v sebe! In jaz sem ti s *vojo n epot npežl j i vos t jo delata -e težje! Hvala P»ogu. da si se- ^ da»j V resniei sem se bala. da ne more? nikogar ljubiti. Prav »ii£ te nisem razume'a. Toda sediaj mi je use jasno in prav dobro ra-zmmetn. da eloreka moraš !ju-biti. Reven, ali bogat, popoln mož je in pri njem si vama. Bog te blagoslovi. Ceda ! Ko kmalu nato pride Henrik, ni bilo več treba mnogo besed. Senora potegne njegovo glavo k sebi in ga poljubi na lice. Xato pa l»otMne Cedo i*a njegove prsi. Po tvW-erji, ko so vsi sedeli -v senorin-em sa'onu, pove Henrrk. da ^e kupil »kale. Obe ga zaeudeno pogledata. ( — Henrik, do seda'j sem videla, da si delal samo dobre- in pa- [ vnetne *trar£ toda prav nespametno se mi zdi. da si kupil to pusea- j ■co. Kaj bo* t golimi skalaani, ki stoje na ravno tako goli tzemlji? — | prati seiaora. i nad skupino armae je upiral ves Mini italijanskih oblasti in so na podlagi tega dvignili proti inž. t Dedku obtožbo zaradi spijonaže. I Preiskovalni sodnik mu je izjavil, da bo moral pred izredni tribunal iv Rim. Pripeljali so ga nato v zapore v Koper, kjer je v pričakovanju živec ves tii* v negotovosti prebil božič in novo leto. Ni čuda, da je bil duševno zelo potrt in da mu jed u i teknila. N' tem času je dobival redno dopise od svojega pro-kurLsta Podlesnika, na katere je tudi redno odgovarjal. Na pobudo zdravnika jetnišnice je dobival naj j boljšo hrano in je kmalu krizo sre-| ("no prestal. Sredi januarja je prišel v Koper novi preiskovalni sodnik od tribunala iz Rima. Bil je v pravem ]»omenit besede gentleman. Vso preiskavo je obnovil in ponovno zaslišal vse priče. Da bi izjavo čim prej paj-an:lf .se je 24 dni mudi na meji in se je vrnil z rezultatom, ki je nženjerja Dedka veselo presenetil. Policija v Rimu. ki je pregledala inženjerjeve filme, je po napornih poskusih filme Toliko popravila. da so .se mogli kolikor toliko sprnati. S tem je bil dokazano, da predstavljajo filmi posnetke zgradb, ki jih je inženjer DeJ«-k zgradil v -Jugoslaviji. Rimska policija je tudi dognala, da .so bili filmi pokvarjeni zaradi tega, ke; nK« bili razviti pri zeleni, temveč pri običajni rdeči luči, kar je pripisat napaki fotografa. Italijanski fotograf. zaslišan pod prisego, je tu napako priznal. S tem je bila zadeva rešena in če ne bi bilo tragičneg;-sjHUMzinna zaradi pokvarjenih filmov. »ploh ne bi prišlo do irž 1).'-kove aretacije. Preiskoval a sodnik iz Rima. je storil več. kffko/ je bila njegova dolžnost. \ es i*;!s so z '_T> .•podom iuženjerjem j»ost ;pal. navzlic .strogim predjusoni nadvse k<»-rektno in je inž. Ded^k poln hvale. Odločno demantira vest:, da so " Shtr. X a ruti" piše: Inž. Franjo Dedek se je marca }»o polletni odisejadi vrnil (lomov v naročje v esejih svojcev. Po polletnem odmoru je zopet mogel prižgati svojo priljubljeno pipo, ki jo je moral ves ta čas pogrešati iii se moral zadovoljiti z italijanskimi cigaretami. Z vel.kim zadovoljstvom je ravno tiščal v irstHi svojo pipo, kakor tla bi hotel nadoknaditi ves izgubljeni čas. ko ga je poselil naš poročevalec. Inž. Franjo Dedek nam je rade-volje popisal vse svoje burne doživljaja. ki so ga ;prLsiliIi, da mu j«* bila 'za Sest mesecev odvzeta svoboda. Še sedaj j-e mu vidi na obrazu zadovoljstvo, ko mu je bilo včeraj v zaporu sporočeno, da je "assolto". da je prost. V kratkih besedah je opisal svoje doživljaje. Inženjer se je 17. septembra peljal z avtomobilom na Reko, kjer je dal pri nekem italijanskem fotografu razviti svoje filme. Policija je med tem te filme, ko je bil pri licitaciji na Sušaku, zaplenila. Poklicali so ga na reško k vest uro, češ. da mora nekaj pojasniti. Tu so ga pridržali do 10. zvečer, čeprav m: je poveljnik k vesture ves čas trudil, da bi pojasnil zmoto. Vse intervencije pa ni.so zalegle in i nženjerja Dedka aretirali ter ga v njegovem lastnem avtomobilu prepeljali v Trst. Filmi, ki jih j«» našla ]>olicija. so bili pokvarjeni in ■-.o italijanske oblast sumile, da jih je inž. Dedek nalašč sam pokvaril. V Trstu so ga nato namestili v ta-kon-flni jezutiski jetnišuiei, ki je na zelo slabem glasu. Se isti večer ga zaslišali. Ves dogotlek je bil za inženjerja »>ihiu miu'eii in se mu je dozdevalo, tla je prišel nad njega. kakor .m1 sam izraža "finimon-do" — vesoljni jwtop. kajti uvide! je, da so sodniki, ki so ga zasliševali prepričani, da imajo opravka s špijonom \elikega ole>ega. v 4 Cez neka.) dni so ga z njegovim avtom, ki ga je vodil sam preiskovalni sodnik, odpeljali na kraj. kjer je fotografiral vojaško kuhinjo. --Tam so našli nove obremenilne momente. Ženska, ki zapira železni-