Po poitl prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — . četrt „ , 6 , 50 , mesec , 2 „ 20,
V npravnlštvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — . eetrt, , mesec , i „ 70 B
Z»j>oSiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list zla slovenski narod.
Naročnino in Inserato sprejema uprsvnlitvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
li ha|a vsak dan.izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 109.
V Ljubljani, v sredo 14. maja 1902.
Letnik XXX.
K justični debati.
(Iz pravnih krogov.)
I.
Ena najhujših krivic, ki se gode slovenskemu jeziku, je preziranje in odrivanje naSe materinščine iz uradov. Jasne so krivice, ki nam jih delajo v tem oziru justično ministerstvo in vse sodne oblastaije, s katerimi prihajamo mi Slovenoi v dotiko. Ta naša narodnostna zadeva se mora konečno enkrat spraviti vred in pritirati — s parlamentarno silo — v postavni in zakonom odgovarjajoči položaj. Kajti le na rovaš naše brezbrižnosti, naše prevelike »kulantnosti« in pravzaprav nerazumne prijenljivosti je zapisati žalostno dejstvo, da se od nekdaj in do sedaj slovenskemu idijomu od višje strani tako trdovratno zapirajo vrata k popolni jednakopravnosti z drugimi jeziki. Da se temu par-tout-postopanju napravi tedaj vendar že davno zasluženi konec, treba bode justičnega ministra pošteno potrkati na ramena in si dobiti od njega brezdvomne in našemu cvetočemu birokratizmu primerne garancije, da se v najkrajšem času slovenskemu narodu, ozir. jeziku da in dodeli v p r a k s i, kar mu je na papirju zagotovljeno uže več desetletij.
Mi, ki danes Bamo nekako preludiramo, nimamo namena, spuščati se v vse podrob nosti, ki naj kot fakta govore, bicer pa so itak znane VBakemu najmlajšemu juristu ravno tako dobro kakor vsem kompetent-nim faktorjem. In vrhu tega je zbran ves novejši materijal v zadnjem letniku »Slov. Pravnika«, ker ta naš vedno izbor-nejši list z vneto natančnostjo zasleduje vsak pojav nepostavnosti v jezikovnem oziru. Zanimiv pa je ta letnik ravno radi tega, ker se iz njega lahko povzame, kako vsestransko, vseobče da se preganja slovenski jezik iz sodne dvorane. Iz dotičnih sodnih razsodb, oz. odlokov je razvideti, da se na Koroškem s slovenščino ravno tako postopa, kakor na pr. v I s t r i in kakor se je zadnjič ob znani priliki zljubiio slavnemu svetniku P e t r o n i o pri tržaškem sodišču
in kar se na Štajerskem dogaja vsaki dan; da se namreč našemu jeziku pri sodišču odreka razpravna sposobnost, ker baje »ni v deželi navaden jezik«. Torej izven Kranjske bo nikoder, kjer prebivamo Slovenci, ne pripoznava naš jezik za istopravnega z drugimi v dotičnih deželah navadnimi jeziki in se nam mečejo slovenske vloge pred sodni prag ali pa se rešujejo izključno v nemškem ali laškem jeziku!
In kakor prve instance, na katerih se navadno šopirijo nezreli in zagrizeni uradnički v svojem fanatizmu, istotak modua procedendi — nekako v izgled — vlada tudi pri sodnih dvorih druge instance, katerim smo podvrženi Slovenci. In najbolj trdovratno se drži tega načela vrhovni sodni dvor na Dunaju. Vse to so pač znane stvari, katere so se v zadnjem času vnovič i pri graškem nadso-dišču i pri kasaoijskem dvoru dokazale in pojavile. (Glej »Slov. Pravnik« 1901, str. 223 in 51.)
Položaj je torej jasen, in je ta, da cvete principielno zatiranje slovenskega jezika pri navedenih sodiščih in instancah v zasmeh temeljnim zakonom in drugim znanim postavnim določilom.
Zlasti pa je le-to v praksi pri graškem n&dsodišču, in z njegovimi nam sila neprijaznimi razmerami se hočemo danes Se malce pobaviti. Pribijmo pred vsem, da prebiva v njegovem okrožju več nego milijon Slovencev, približno isto število, kakor Nemcev, in tedaj polovica vsega v dva naroda razdeljenega prebivalstva.
Te številke nas tedaj opravičujejo, da zahtevamo od nadsodišča v jezikovnem oziru iste pravice, kakor Nemci. Ravna pa se z nami kakor s kakimi sužnji, ki so brez vseh pravic, in postopa v obče na tak ncčuven način, kakor da bi ne imelo se sodišče prilagoditi strankam in njihovim pravicam, ko velja vendar v vsaki državi načelo, da se imajo oblasti ravnati po prebivalstvu, ne pa obratno.
Nam pa pri tem nadsodišču — kakor gori omenjeno — niti nočejo pripoznati raz-pravne sposobnosti našega jezika in, na-mcBto da bi se slovenski stranki rešila vsaka zadeva —- bodisi ustno ali pismeno — v slovenskem jeziku, se vse, kar se pri tej nadsodniji —• kakor v kakem »Bjllwerk-u des Deutachtums« — zapiše na papir ali pa ustno razglasi, zgodi v nemškem jeziku, če tudi stranka sama do sodbe ni izustila niti ene nemške besedioe.
Ker pa ima eksc. grof Gleispach kot bivši minister velik, recimo neomejen vpliv v miniaterstvu in v vseh višjih krogih, je samo ob sebi umevno, da so vse naše interpelacije, vse naše pritožbe (tako zlasti pritožba slovenskih odvetnikov v »Pravniku« 1901, str. 840 in si.) bob v steno, da ne najdejo nikjer ugodnega odmeva, marveč se sistematično pobašejo v birokratični koš.
(Konec sledi.)
Državni zbor.
Dunaj, 13 maja.
Vlada in njeni pomočniki se jako trudijo, da bi zbornica Se ta teden dovršila razpravo o proračunu. Čimpreje dobi vlada proračun, tem hitreje in odločneje moro zahtevati od ogrske vlade dcfioitivni odgovor glede nagodbe. Tudi tu velja: Perriculum efet in mora. Ali — ali! Ko pa bi opazovali tek razprave v zbornici, morali bi zdvajati nad resnostjo mnogih poslancev. Včeraj sta skoraj štiri ure govorila samo poljski posl. Piepes-Poratynski in soc. dem. dr. Ellenbogen. Piepes je še precej hitro izvršil svojo nalogo, a dr. Ellenbogen je dolge tri ure reševal socialno vprašanje pri železnični upravi. Povedal je sicer mnogo zanimivega, toda videlo se mu je, da se mu ne mudi.
Ob 7. uri konča dr. Ellenbogen svoj širokctirni govor in podpredsednik hoče poklicati naslednjega govornika. V tem hipu pa češki agrarec Zazvorka zakliče, da niti 100 poslancev ni v zbornici in je torej zbornica nesklepčna, ter zahteva, da se seja pretrga.
( Predsednik zvoni, nekateri poslanci lezejo v zbornico, drugi iz nagajivosti hite ven. Zapisnikarji res ne naštejejo 100 navzočih poslancev in predsednik mora zaključiti sejo. Živelo delo!
Zazvorka se je proslavil s svojim opominom, poslanoi pa so dobili lep nauk, da naj poslušajo svoje tovariše, kadar vladi odkrivajo svojih volivcev »gorje in želje". Sicer pa ta opomin velja v prvi vrsti za vladne stranke in vlado samo. Kdor je v milosti pri slavni vladi, naj jej VBaj na straži stoji, da jej vsak šaljivec ne moti in ovira dela. Nemška levica ima povoda dovolj, da tmr-ljiveje obiskuje zbornico. Žal, da Zazvorka ni dosegel pravega vspeha, ako ga je resno nameraval.
Tudi danes je zbornica jako slabo obiskana. Posamezni govorniki večinoma govore le stenografom in vladnim zastopnikom. Sicer pa je to glavna stvar, da pride govor v zapisnik ter v javnost in da si si. vlada zapiše posamezne želje na potrpežljivi papir, ki se večkrat poizgubi v raznih miz-nicah, koših in dolgih potih od Poncija do Pilata. No, slavna vlada bi morala hvaležna biti zgovornim poslancem, ki ji tako na drobno popisujejo razmere in nedostatke po širni državi ter političnim oblastvom olajšujejo delo. In vendar ni visoka vlada zadovoljna, da poslanoi vtikajo svoje kratke in dolge, ravne in krive nosove tudi v stvari, ki so orožnikom izročeni v oskrbo. To je tudi poslanec Fresl včeraj zvedel. Kdo pa naj služi dvema gospodoma? Moja »nemero-dajna sodba«, kakor bi rekel moj stari prijatelj »Narod«, je ta: Poslanci, ki imajo žepe polne govorov in srca polna želja, naj bi vsak pri enem oknu v zbornici stoječ ali sedeč govorili sočasno na ulico. Ker je gotovo sto oken v poslanski in gosposki zbornici ter v raznih klubovih dvoranah — natančno jih še nisem preštel — bi v enem dnevu prišli gotovo vsi govorniki na vrsto. Ker menda zna vsak poslanec pisati vsaj v svojem maternem jeziku, naj torej vsak po-slanec skrbno napiše Bvoj govor in ga potem izroči stenografom. Tako bi bilo ustreženo
[42]
LISTEK.
Slepi muzik.
Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krilič.
»Ista roka, ki mi je vzela vid, predno sem se rodil, mi je dala tudi to zlobo . . . Vsi sleporojeni smo taki. Zapusti me . . . pustite me vsi, ker morem le trpljenje dati v zameno za ljubezen . . . Videti hočem — razumeš ? Videti hočem in se ne morem rešiti tega hrepenenja. Da bi mogel vsaj enkrat, vsaj v sanjah videti nebo in zemljo, solnce ... Ko bi jaz mogel tako videti mater, očeta, tebe in Maksima, bi bil zadovoljen. Zapomnil bi si in ponesel ta svetli spomin s seboj v temo vsega ostalega življenja . . .«
In s čudovito trdovratnostjo se je po-vračal k tej ideji. Če je bil sam, je jemal v roko različne predmete, jih otipaval z nenavadno pozornostjo, potem jih je pa odlagal in se izkušal zamisliti v spoznane oblike. Prav tako je ravnal pri svetlobarva-nih površinah, ki jih je pri veliki občutljivosti svojih čutnic nekoliko razločeval po posredovanju tipa. Pa vse to se mu je vti-skalo v zavest samo kakor stvarne razlike
v svojih ^ajemnih odnosih, pa brez dolo-
/
čene stvarne vsebine. Zdaj je celo solnčni dan ločil od nočne teme samo po tem, da je jasna svetloba, ki je po umu nedostopnih potih prodirala v možgane, silnejše raz-draževala njegovo mučno dušno stanje.
VIL
Enkrat je Maksim v salonu dobil Petra in Evelino. Deklica je bila vidno zmedena. Mladeničev obraz je bil mračen. Zdelo se je, kakor da bi se mu zdela nekaka potreba iskati novih vzrokov trpljenja ter ž njimi mučiti sabo in druge.
„Ravno me vprašuje", je rekla Evelina Maksimu, „kaj more pomeniti izraz ,rdeče zvonenje'?*) Tega mu ne morem pojasniti."
»Zakaj vama gre?« je vprašal Maksim kratko, obrnjen proti Petru.
Ta je zmignil z ramami.
»Nič posebnega. Pa če imajo tudi zvoki barvo in jih ne vidim, potem mi celo zvoki niso popolnoma dostopni.«
»Neumnost in otročarije«, je odvrnil Maksim rezko. »Saj sam dobro veš, da to ni res. Zvoki so ti veliko popolnejše dostopni nego nam.«
»Kaj pa vendar pomeni ta izraz? Nekaj mora vendar pomeniti i>«
*) To je poseben ruski izraz, ki pomeni praznično zvonenje.
Maksim je malo pomislil.
»To je navadna primera«, je rekel. »Tako kakor zvok je pravzaprav tudi svetloba (in zato tudi barva) le gibanje, in zato imata gotovo mnogo skupnih svojstev.«
„Kaka svojstva pa so to?" je trdovratno dalje vpraševal slepec. „,Rdečel zvonenje .. kakšno je pravzaprav?"
Maksim se je zamislil.
Prišla mu je na um pojasnitev, ki se opira na razmerje števila tresljajev, pa vedel je, da tega ni treba mladeniču. Sicer pa oni, ki je prvi svetlobna svojstva navel na zvoke, gotovo ni znal fizike, pa vendar je našel neko sorodstvo. V čem pa obstoji to ?
V starčevem umu se je porodila nekaka predstava.
„Cakaj ... No vem sicer, če se mi posreči ti pojasniti, kakor se spodobi ... Ti tako dobro kakor jaz lahko umeš, kaj je ,rdeče' zvonenje: slišal si ga pogosto v mestih, ob večjih praznikih, pri nas pa ni v navadi ta izraz.
„Da, da, čakajte", je rekel Peter in naglo odpre klavir.
S svojo veščo roko je udaril po tipkah in posnemal praznični trizvon. Poskus se mu je posrečil. Akord nekoliko nizkih tonov jo delal osnovni ton, nad njim so pa skakljali in se zibali višji, jasnejši in svetlejši zvoki.
To je bilo kakor ono visoko slovesno-ve-selo zvonenje, ki se razlega po prazničnem zraku.
„Da", je rekel Maksim, „to je jako slično in mi z odprtimi očmi bi tega ne mogli bolje umeti nego t'. No glej. Kadar gledam veliko rdečo ploskev, napravi ta na moje oko nemiren in nekako valovit vtisk. Zdi se, da se rdeča barva menja in da ostaja globlja temna podlaga in nad njo se razločijo svetlejši in urni tresljaji, valovi, ki prav močno delujejo na oči, — vsaj na moje".
»To je res, res !« je živahno pritrjevala Evelina. »Jaz tudi čutim to in ne morem dolgo gledati na rdeč suknjen prt . . .«
».Prav tako, kakor drugi ne morejo prenesti prazničnega trizvona. Da je moja primera dobra, povem še drug vzgled. Ljudje poznajo tudi malinovo »zvonenje«, kakor tudi malinovordečo barvo. Oboje je precej sorodno rdečemu, samo globlje, enakomernejše in mehkejše. Kadar jo zvonček že dolgo v rabi, pravijo, da se je izzvonil. V njegovem glasu izginjajo neenakomernosti, ki so preostre za uho, in ta glas imenujejo malinov. Isti učinek se doseže z vešče ubranim spremljajočim zvonenjera.«
Pod Petrovimi prsti je klavir zadoncl s tresljaji poštnih zvoncev.
(Dalje piih.)
J P % <A/
vsem : Poslancem, stenografom, vladi in konečno tudi volivcem kot davkoplačevavcem. Ker je Edison že precej spopolnil fonograf, mogel bi tudi vsak poslanec svoje govore spraviti v to pripravno orodje, katero bi potem prenašal na razne shode. Ta misel morda ni originalna, a izvršena še nikjer. Morda prično s to napravo »v državi never-jetnostij«.
Doslej je danes govorilo le šest govornikov o železnicah, za jutri jih ostane še ena razstavka. Tako je mogoče, da niti o poljedelskem ministerstvu ta teden razprava ne bode končana.
Klofač interpelira radi črtanja Tolstega kot častnega člana.
Javili smo, da je bil mej onimi, ki so bili predlagani za častne člane češke akademije znanosti, tudi ruski pisatelj Tolstoj, katerega je pa črtal, kot se trdi, kurator akademije, nadvojvoda Fran Ferdinand. To je dalo povod poslancu Ivlofaču, da je vložil interpelacijo na naučnega ministra, v kateri se drzne zahtevati, naj minister vpraša prestolonaslednika po vzroku, zakaj je bil Tolstoj črtan iz predlagane liste. — No, Klelač bo dobil, če minister sploh odgovori na njegovo interpelacijo, odgovor, s katerim gotovo ne bo zadovoljen.
Sestanek nove francoske zbornice.
Novoizvoljena francoska poslanska zbornica se snide k prvi seii že 1. junija, ker z dnem 31. t. mes. ugasnejo mandati dosedanjih poslancev. Že takoj v eni prvih sej ee bo odločilo, kako zaupanje uživa \Valdeck-Rousseau-ova vlada v parlamentu, ker bo namreč vlada določila kakega svojega ljubljenca za predsednika. Ker obstoji vladna večina iz najrazličnejih strank in strančic, ki si med seboj resno nasprotujejo, ni izključeno, da se bo Waldeck - Rosseau moral zadovoljiti z manjšo večine, kakor pa se sedaj kaže v vladnih poročilih o izidu volitev. Po dobljeni zaupnici bo ministerski predsednik odstopil in se z njim vred loči tudi več drugih mož iz kabineta.
31 in Merska kriza v Španiji?
Na zelo čuden način se pripravlja španska vlada na slavnosti povodom proglašenja polnoletnosti kralja Alfonza XIII., vprizoriti hoče namreč ministersko krizo radi vprašanja o cerkvenih redovih. Pri predvčeranjem ministerskem svetu, ki se je zadnjič vršil pod predsedstvom kraljice-vladarice, se sicer o tem še ni razgovarjalo, toda takoj naslednji dan je izjavil min. predsednik Sa-gasta, da bo vlada odpovedala pogodbo z Vatikanom, če se pri dosedanjih pogajanjih ne doseže Bporazumljenje. V kabinetu vlada zbok tega velika needinost. Mej drugim je sporočil Sagasti poljedelski min. Canalejfs, da sta ministra Moret in Almodovar zagotovila papeževemu nunciju popolno varnost glede kongregacij, ter da bo z ozirom na postopanje teh dveh tovarišev odstopil. Ce se te vesti uresničijo, bo padel Sagastov kabinet ravno v dneh velikih slavnosti.
Vojska mej Haiti in San Domingo.
Mej republikama Haiti in Domingo preti nastati vojska radi združitve obeh republik v eno, kar hoče izvesti novi predsednik republike San Domingo, Vasquez, ki jo ravno te dni vrgel prejšnjo vlado in predsednika Jimeneza. Položaj za Haiti je tem neugod-neji, ker imajo ravno predsedniško krizo. Dosedanji predsednik bam se je odpovedal, ker so ga dolžili, da je sklenil neko tajno pogodbo glede odstopa neke premogovne družbe. Narodna skupščina je sklenila takoj izvoliti novega predsednika, da s tem prekriža račune predsednika republike San Domingo. Dvomi se pa, da bi se brez vojske rešilo to sporno vprašanje.
Konference burskih voditeljev.
O prvem večjem in resnejem posvetovanju burskih voditeljev v zadevi pogojev, pod katerimi bi sklenili mir z Angleži, objavlja obširneje poročilo dopisnik Reuterje-vega urada v pismu iz Pretorije dne 19. aprila. V tem pismu se omenja, da so se burski voditelji pri prvi konferenci dne 12. aprila dobro počutili razun bteina, ki je v nevarnosti, da izgubi vid, in ob enem boleha tudi na živcih.
Kot podlago za nadaljnja pogajanja so zahtevali Buri popolno neodvisnost, voljni pa so bili dovoliti vsem inozemcem svobodno volivno pravico. Obenem so tudi izjavili, da so voljni odstraniti vse svoje utrdbe. Ko je Kitchener odbil ta glavni pogoj, so se posvetovali burski voditelji o na-daljnih pogojih, na katerih podlagi naj bi svetovali Burom, da se udajo. V tem štadiju mirovnih pogajanj je došel v Pretorijo nad-komisar Milner, ki se je b Kitchenerjem udeleževal vseh nadaljnjih dogovorov. Pred vsem se je tu odklonila zahteva Burov, da bi smeli i nadalje nositi orožje, nasprotno pa zastopnika Anglije nista povzročala nobenih težkoč v zadevi odškodnine za porušene farme in tudi ne proti amnestiji kapskih v s t a š e v. Angleška delegata sta sicer izjavila, da te upornike mora doleteti neka kazen, ki pa ne bo obstala v drugem nego v izgubi meščanskih pravic. Odločno sta pa zavrnila bursko zahtevo, da bi se že sedaj določil čas zauvedboreprezentativnevlade. S tem sta pa Kitchener in Milner tudi največ povzročila, da so se dogovori pretrgali. Stein in Šsdk Burger sta izjavila, da nimata nikakih nadaljnih pooblastil. Konečno se je Burom dovolil rok do 15. maja, da se po-Bvitujejo o zadevi pogojev z ostalimi voditelji. Jutri se torej zopet sestanejo v Vereni-gingu burski vodje in definitivno začrtajo pogoje, pod katerimi so voljni odložiti orožje. Do sedaj pa ni še prav nobene gotovosti, da bi bo Buri res hoteli udati razun pod pogojem popolne neodvisnosti.
Z južno-afriškega bojišča.
Iz Pretorije javlja Kitchener, da je general Hamilton pregnal vse (?) burske čete z ozemlja vzhodno od reke Vaal in je dne 7. t. mes. v zvezi z Rochefortom jel prodirati proti zahodu od Bloemforta. Dne 11. t. mes. so se vrnile vse angleške čete s 357 burskimi ujetniki in Bkoro vsemi vozovi in živino, katere je imel D e 1 a r e y. Njegova armada broji le še 860 mož.
Dalje javlja Kitchener, da je bilo v minulem tednu ubitih 19 Burov, 6 ranjenih, 80 pa ujetih. Angleži so jim ugrabili 580 pušk, 5420 patron, 157 vozov, 400 konj iif 4300 glav goveje živine.
Transvalsko poslaništvo v Bruslju trdi, da bodoče posvetovanje v okraju Vereniging ne bode imelo nikakega pozitivnega vspeha, če Kitchener ne bo dovolil, da burski voditelji stopijo v dogovor s Kriigerjem. Mej njim, Steinom in Schalk-Burgerjem obstoji namreč dogovor, da se brez izrecnega dovoljenja od strani Kriigerja ne sklene mir. Poslaništvo zatrjuje, da sebovojska nadaljevala še mnogo let.
Iz brzojavk.
Posl. Bareuther dementira vest o izstopu iz vsenemške zveze. — Posl. D a s z y n sk i je bil pri predvčeranjih volitvah iz skupine male trgovine z več so-drugi izvoljen v krakovski občinski zastop. Konservativci bodo v manjšini. — Upor v Kini je po poročilu Reuterjevega urada že znatno udušen. Iz Hongkonga javljajo, da so bili vstaši v raznih bojih poraženi.Vodja VBta-šev je ranjen, vstaške vasi zažgane. — Italijanskim vojnim ministrom bo imenovan general Ottolenghi. — Slovanski klub se je ustanovil v Belgradu. Namen mu je pospeševati slovansko solidarnost. Predsednikom je bil izvoljen bivši min. predsednik in sedanji senator S i m i č. — F r e s 1 o v umorjenec živi. Sodrug Peter Tausch, o katerem je Fresl v zbornioi pravil, da so ga v Višavi orožniki z bajonetom usmrtili, in radi česar je Fresl vložil nujni predlog, še živi in bo po izjavi bolniškega vodstva kmalu popolno okreval. — Pri zadnjih kmočkih nemirihv Rusiji so vojaki usmrtili skupno 56 kmetov, ranjenih pa je bilo 167 oseb. — Soc. demokratje in nove vojaške zahteve. Soc. dem. posl. zveza je sklenila vložiti nujni predlog, naj se prične v zbornici kritika o novih vojaških zahtevah in njih dovolitvi v delegaciji. — Polnoletnost kralja Alfonza XIII. Slavnosti povodom proglašenja španskega kralja polnoletnim so se v Madridu že pričele. Z vseh strani prihajajo posebni vlaki. Policija aretira vse sumljive osebe. — Amerikanci za ponesrečence na Martiniquu.
Zbornica in senat Bta dovolila 200.000 dol., mesto 500.000 dol., ki jih je predlagal predsednik Roosevelt. — Davčne olajšave v Rusiji. Drž. svet je sklenil odvzeti občinam dolžnost, prevzeti poroštvo glede davkov. Poleg toga se je popustilo 120 mil. rubljev davka.
Književnost in umetnost.
Vspored koncerta pevskega društva »Smetana«
dne 17. majja v veliki dvorani »Nar. doma.«
1. Fr. Gerbič: »Zdravljica«; moški zbor. 2. Pavel Kflžkovsky: »Utonuld«. (Utopljenka); moški zbor. 3 Laurent de Rillč: »Pffsaha lesa«, (Gozdna prisega); društvu posvečen moški zbor. 4 Ant. Nedvčd: .Slovo" ; moški zbor s tenorovim solom. 5. Jan Mal&t: »Zpč*y lidu Českeho«, (Češke narodno pesmi); moški zbor s klavirskim spremljevanjem. 6. a) Jos. Klička: »Jd v snach Tč vidčl", (V snu sem te videl); moški zbor. b) J. B. Foerster: »Or.il«, (Orač); društvu poBvečen moški zbor. 7. Hynek Palla: „Č<;šk6 tance", (Češki plesi); moški zbor. Zbore vodi društveni pevovodja g. B. Beneš. Začetek točno ob pol 8. zvečer, konec ob 9. uri. Cene prostorom: Sedeži od 1,—3 vrste po 4 K, od 4.-8. vrste po 3 K, od 9. vrste nad dje po 2 K. Stojišča po 1 K. Dijaške in garnizijske vstopnice po 60 h. Vstopnice se dobivajo v trafiki g. Šešarka v Šelenburgovih ulicah in na večer koncerta pri blagajnici.
Lepote najčistejšega Srca Marijinega.
Vodstvo bratovščine najč. brca Marijinega v Mariboru je izdalo pod tem naslovom prav lično 20 strani broječo brošurico, katera obsega kratek pouk o češčenju najč. Srca Marijinega, razne molitve in pobožne vaje ter slednjič pouk o pomenu te bratovščine, katere glavni namen je izpreobrnjenje grešnikov. Knjižica je hkrati pristopnica k bratovščini.
Izpred sodišča.
Orgeljce. Mladi J. Š. je imel do or-geljc posebno veselje. Ker se mu je zdelo svojega denarja zelo škoda, kupil jih je z denarjem svojega gospodarja, pri katerem si je zato izposodil na skrivaj en bankovec za 20 kron. Svojo vest je potolažil še s sladkorjem, pivom in igranjem na priljubljeno orgeljce. Dobil je 1 mesec ječe s tedenskim postom.
Za špas 80 ae metali v noči od 16. do 17. sušca pri Franju Kleindinstu v Goricah. Iz »špasa« je postala bridka resnica. Jože Kokelj je dobil par resnih poškodeb, katere ima na vesti skoro gotovo prvi obtoženec Fran Bajd. Kmalu nato so Fran Bajd, Peter Mali, Matevž Urbančič, Peter Ribnikar in Peter Logar čakali pri neki ogljarnici na Jožeta Kokelja in njega brata. Jože Kokelj je dobil šo eno nevarno rano na glavi. A tudi Bajd je dobil rano v hrbet, zaradi katere sedi Andrej Kokelj na zatožni klopi. Na predlog zagovornika se preloži vsa obravnava za nekaj dnij, da se zaslišijo še neke priče.
Velik junak. Korobačov Jože iz Kamnika je videl ravno Frana Žerovnika, ko ga je vodil žandar v sodno dvorano. Vskipelo je njegovo sočutno srce in bodril je prijatelja: »Šoštar, v gobec ga suni, pa stran skoči«. Ko ga je žandar očetovsko posvaril: »Fant le tiho bodi, če ne bova skupaj« (obtoženi o vsem tem nič ne ve, ker si ne more »vse zamerkati«), pa mu je zabrusil: »Jaz ti bom že revolver pokazal«. Priča ga pozna, ker je svojega prijatelja ravno nekaj časa popreje pozdravil: »Dober dan, šoštar«. Tožen je tudi, da je prehitro vozil; zagovarja se sicer, da je bil konj splašen, a kamniški stražnik, katerega smo zopet čast imeli videti pred dež. sodnijo, izpove, da je »Korobačev Jože« konja z bičem poganjal in njega je pa na »auf auf« klical. Obsodi se na 8 mesecev in na poBt vsakih 14 dnij.
F razburjenosti. Janez Kaplja je zvedel v Moravčah, da se je Fran Novak skrajno razžaljivo izrekel o njem. Vsled tega in vsled vžite pijače vdrl je v hišo Novaka, razbijal v veži in v sobi je stikal za Novakom. Nato je prišel v konflikt z njegovo ženo, katero jo že baje hotel vreči na tla in se je sploh surovo proti nji obnašal. Na-daljnemu stikanju za gospodarjem je naredila konec šele njegova mati, ki ga je domov spravila. Obtoženec se izgovarja, da je bil pijan in da radi razburjenosti ni vedel, kaj da je delal. Sodišče ga je oprostilo. Fran Novak d& z glasnim godrnjanjem in grožnjami duška svojemu neutešenemu srcu.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 14. maja.
Novi stolni prošt v Ljubljani.
Dunajska »Wiener Zeitg.« objavi te dni imenovanje preč. gosp. semeniškega ravnatelja prelata dr. Ivan Kulavica za stol-
nega prošta ljubljanskega. Novoimenovani gospod stolni prošt je bil rojen dne 23. marca 1838 v Mehovem (Podgrad) pri Novem mestu kot sin ljudsko šolskega učitelja, gimnazijske nauke je dovršil pri čč. oo. frančiškanih v Novem mestu in potem v Ljubljani, bogoslovne pa v ljubljanskem semenišču. V mašnika je bil posvečen kot tretjeletnik dne 3. avg. 1862. Bogoslovne nauke je potem nadaljeval v Avguštineju na Dunaju ter bil ondi promoviran doktorjem bogoslovja. Kapelanoval je v Sostrem in Št. Vidu na Dolenjskem, potem pa je prišel za podvodjo in ekonoma v ljublj. semenišče. Kmalu nato je bil imenovan za c. in kr. pridvornega kaplana ter za učnega ravnatelja višjega duhovniškega izobraževa-lišča pri bv. Avguštinu. Pozneje je bil imenovan za častnega in kmalu nato za pravega kanonika ljubljanskega stolnega kapi-telja in ravnatelja ljublj. bogoslovnice. Presvetli cesar je dovolil, da sme i dalje nositi naslov c. in kr. pridvornega kaplana, sv. oče ga je pa imenoval za apostolskega protono-tarja in papeževega hišnega prelata, sedaj pa za naslednika umrlega stolnega prošta, njegovega nekdanjega učitelja dr. Klofutarja. Več o novem ljubljanskem stolnem proštu pisali bomo o bližnji priliki, za danes pa mu kličemo iz VBega srca: Ad multos annos!
Izpita usposobljenosti za samo-stalne župnije se te dni udeležujejo naslednji čč. gg.: Engelbert Berlan, župni upravitelj na Dobovcu, Frančišek Dimnik, ekspozit v Begunjah pri Cerknici, Josip E p p i c h , kapelan v Kočevju, Frančišek F i n ž g a r, kurat v deželni prisil ii delavnici, Peter Hauptman, župni upravitelj v Starem trgu pri Ložu, Anton Hribar, župni upravitelj na Gori pri Idriji, Janez K a I a n , stolni vikar v Ljubljani, Anton Kocijančič, župni upravitelj na Gojzdu, Jakob Ramovš, kapelan v Laščah, Ivan R e n i e r, kapelan v Komendi, Alojzij Rudolf, župni upravitelj na Čatežu ob oavi, Ivan Štrukelj, kapelan v Šmartnem pri Litiji.
Shod slovanskih časnikarjev. Sprejema slovanskih časnikarjev na ljubljanskem kolodvoru se udeleži tudi društvena godba in čujemo, da tudi dražestne slovenske gospodične pozdravijo časnikarje. Tukajšnja slovenska društva pridejo na kolodvor b svojimi zastavami. Sprejem bo torej prav priBrčen. Južna železnioa je dovolila znižano vožnjo samo časnikarjem iz Avstrijo, prošnjo za znižano vožnjo hrvaškim časnikarjem je pa odbila. Gg. hrvaški časnikarji se torej ne bodo mogli, razven na Gorenjsko, poslužiti znižanih voznih listkov, upamo pa, da se kljub temu polnoštevilno odzovejo vabilu pripravljalnega odbora.
Z Bleda Be nam poroča: G. Feliks vitez W e i 1, oskrbnik lastnika blejskega gradu in jezera A. Muhra, zapusti to službo in prestopi v službo k nadvojvodu Francu Ferdinandu. Na Bled pride gosp. Fr. S c h i n z e 1, gozdar pri Sv. Ani na Ljubelju. G. Weil je bil jako miren, prijazen oskrbnik, ki je imel srce za domače ljudi.
Društvo poljskih časnikarjev je, kakor poroča »Politik«, sklenilo prestopiti k zavezi slovanskih časnikarskih društev, ki so o binkoštih osnuje v Ljubljani.
Izpreobrnjenje kraljioe Natalije. Dne 10. majnika je vsprejel sveti oče kraljico Natalijo v posebni avdienci. Pet minut pred poldne je prišla v Vatikan kraljica, spremljana od svoje sestre kneginje Gike, gospe Castrillo in kneza Gika. Papež je ukazal svojemu dvoru, da jo slovesno sprejme kot vladarico. Deset minut je bila sama pri sv. očetu. Potem je papež sprejel tudi njeno spremstvo. Kraljica je obiskala potem kardinala tajnika in šla odtod potem v cerkev sv. Petra, kjer je dolgo časa goreče molila. Rada pripoveduje, da 8e ni bila nikoli tako srečna, kakor zdaj, ko je našla pravo vero. — O njenem izpreobrnjenju je prinesel list »Journal de la grotte de LourdeB« sledečo podrobnost: Natalija je že prej zelo častila Mater Božjo. Ko je slišala o lurških čudežih, je ila večkrat v Lourdes na božjo pot. Naročila se je na imenovani list, kateri prinaša avtentična poročila o lurških čudežih. Zelo rada je prebirala ta list, in vedno bolj ji je dozoreval sklep, da postane katoličank«,
dokler ga ni izpolnila. Vesti o kaki poroki se ne potrjujejo.
Umri* je v Celju gospa Helena M i • h e 1 j a k , tašča notarja g. BaSa in dež. šolskega nadzornika g. Petra Končnika v "87. It tu svoje dobe. — V Celju je umrl poštni asistent g. J. M a r i n š e k , rodom Slovenec iz Kranjske. V Celju je bil nnan kot »deutscher Bruder«. — Umrla je gospa Rozslija U r a n i č, soproga upokojenega učitelja g. Jurija Uraniča v Št. Rupertu nad Laškim. — V Ljubljani je umrla v 84 letu svoje starosti gospa Jeanette L u t e -rotti de Lingenthal roj. Jabornegg.
Poroka. Dne 11. maja t. 1. v nedeljo popoldne bila je v navzočnosti mnogobrojne množice poroka v dekanijski cerkvi v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Vsi zbrani želeli so novoporočencema srečo in božji blagoslov. Živel torej novi par še mnoga leta: gospod. Franc S c h w e i g e r, c. kr. stražmojster v Ljubljani, in Boproga gcspa Ljudmila roj. J u d n i č iz Trnovega.
801etnicO svojega rojstva je praznovala danes v krogu svojih odraslih otrok in unukov — tudi praunuke ima že — gospa Antonija Žužek, vdova po pred nekaterimi leti umrlem g. St. Žužku, hišnem posestniku in pekovskem mojstru v Florijan-skih ulicah v Ljubljani.
DelnlSko stavbeno društvo,Union' ae snuje v Ljubljani. Pravila so se predložila c. kr. dež. vladi v odobrenje.
Cerkveni rop. Dne 10. t. m. so neznanih lopovi ulomili v cerkev v Rojanu, odprli tabernakelj, vzeli iz njega ciborij in pateno ter lunulo, dalje pobrali z oltarjev več zlatnine. Zanimivo je, da so roparji položili sv. hostije na stol poleg oltarja in ob njegovi strani postavili dve sveči, ki sta goreli še, ko je zjutraj cerkovnik opazil tatvino.
Vihar s točo. Iz Rodice pri Domžalah 14. maja: Včeraj 13. maja, ravno ko je zvonilo poldan, smo imeli hud vihar. Naenkrat se vsuje toča debela kakor lešniki. V trenutku je bilo belo po tleh. A to je bilo dobro, da je padala toča med dežjem in da se je kmalu razvedrilo. Posebne škode ni napravila. Hvala Bogu, da ni bilo hujšega, ker letos nam prav lepo kaže, posebno sadno drevje je vse v najlepšem cvetju.
Toča. Z Vrema se nam piše 13. maja: Danes nam je toča uničila sadje, trto in žito. z,a dva prsta debelo jo leži po vrtih in polju. Kar ni slana v začetku maja pokončala in burja posmodila, to je zdaj toča pobrala. Bog se nas usmili!
Cerknioa ali Cirknioa ? Pred nekaj časom se je nekdo hudoval v »Slovencu", da so Cerkno na Goriškem pričeli pisati kot »Cirkno«; dokazoval je, da se le to ime izdvaja iz besede »cerkev« in je torej edino upravičena oblika »Cerkno«. Podobno je tudi z našo lepo Cerknico, trgom na Notranjskem. Tudi to ime se izvaja iz besede »cerkev«. Že v davnih časih se je tukaj ustanovila velika fara, ki je mejila celo na žentpetersko v Ljubljani. (Cl. »Dom in svet« 1902, str. 294.) Vaščani bo sezidali veliko lepo cerkev, po kateri je ves kraj dobil svoje ime. (of. Orožen, »Vojvodina Kranjska«.) Imenovali so vas »Cerkvenico«, kakor se na pr. tudi neko mesto ob hrvatskem Primorju imenuje »Crkvenica«, to je : vas b cerkvijo. Iz le te daljše oblike je sčasoma nastala skrajšana: oerknica. Dokler pa pišemo: cerkev, in ne: cirkev, moramo dosledno pisati tudi: Cerknica.
Zaprta cerkev. Na Teharjih zapro po nalogu dež. odbora ta teden farno cerkev. Tako zidajo Štorjani Teharčanom cerkev.
železniške delavnice v Gorici. Znano je, da se Gorica jako poganja za to, da se želez, delavnice ustanove namestu v Ljubljani v Gorici. Radi tega je odpotovala na Dunaj goriška deputacija, v kateri je tudi g. dr. Gregorčič.
Zopet potres v Zagrebu. Včeraj ob 1 uri 10 minut popoludne so čutili v Zagrebu močan potresni sunek, ki je trajal le kratek čas.
Koncesijo sa gradnjo železnice od Sv. Jurija preko Rogatca do dež. meje je dobil inžener Hugon pl. Ha i der. Besedilo koncesije se objavi še ta teden.
V vabilu k obč. zboru mlekarske zadruge v Škofli Loki se je včeraj uri-nila neljuba tiskarska pomota, da je bilo
tiskano: v soboto 19. maja, kar se s tem popravi in pravilno naznani: v ponedeljek 19. maja.
Stavka v Ljubljani je deloma že
končana. Večina delavcev dela danes pod starimi pogoji in se jezi, da jih je socijtlna demokracija radi prvega maja tako poteg nila za nos. Delajo danes tudi pri kranjBki stavbinski družbi, pri Accetotu itd. Aretirana sta bila včeraj socijalnodemokratična agitatorja Vičič in Steinbauer. Poslednjega so že izpustili. Socijalni demokratje so baje brzo-javili po žida dr. Ellenbogna, a ta jim ne bo pomagal iz blamaže. Kamnoseški delavci so brez socijalne demokracije dosegli deset-urni delavnik in tudi za zidarje in teBarje bi se dalo kaj narediti, da jih ni zvabila so-cijalna demokracija k proslavi 1. majnika in o nepravem času v štrajk. — Danes so aretirali tesarja Jarca iz Dobrove, ker je nekega tesarja, ki je šel delat, oklofutal.
V	tukajšnjo deželno bolnico so sprejeli minuli mesec 450 moških in 369 ženskih, skupaj 819 bolnikov ter se je s preostalimi iz prejšnjega meseca zdravilo 1177 bolnikov. Od teh so odpustili 405 ozdravljenih, 227 zboljšanib, 31 neozdrav-ljenih, 51 bolnikov so poslali v druge bolnice, 41 jih je umrlo, mej temi 17 žensk. Ostalo je koncem meseca v oskrbi 492 bolnikov, od teh je 225 moških.
Iz gluhonemnioe ušel je včeraj zjutraj gojenec Janez Skapin iz Št. Vida pri Vipavi. Deček jo oblečen v rujavo obleko zavoda.
V	Ribnem pri Bledu se je ustanovilo gasilno društvo.
Po prstih so jo dobili občin, očetje na Lošinju, ki so protestirali proti slovanskemu bogoslužju ondi, kjer je že zdavna uvedeno. Okr. glavar je dotični sklep obč. sveta sistiral. Kajpada se bodo Lahoni pritožili, da dobe še daljši nos.
Obesila se je v Topli rebri pri Žužemberku 501etna posestnica M. Wittreich v hlevu. Vzrok samomoru je dolgotrajna neozdravljiva bolezen in velika beda, ker je morala preživljati troje nedoraslih otrok, mož jej pa iz Amerike ni ničesar pošiljal.
Pes in koza. Lukman Jožef, stanujoč za sv. Krištofom, je imel kozo, katero je gledal po strani Tonniesov pes. Danes se je psu posrečilo priti v hlev in zadavil je kozo.
Razpisana je do konca maja služba učitelja-vodje na enorazrednici v Čatežu pri Trebnjem. Prošnje sprejema okr. šolski svet v Novem mestu.
* * *
Najnovejše od raznih strani.
K smrti na vešalah je obsojen na Dunaju Jožef Franscher, ki je meseca januvarija umoril 84 letno starko Teklo Heger horst. — Barnum & B a i 1 e y j e v a dvojčka. Zdravniško ločenje teh dvojčkov so na Dunaju hoteli predstavljati kinemato-grafično. Policija je te predstave prepovedala. — Strašen požar divja v Aleksan-driji. Več manjših krajev je v plamenu. Včeraj po noči je požar uničil tudi železniško delavnico v Kairi. — Samomor majorja. V Gradcu se jo ustrelil major v pokoju Adolf Kazimir.
Bajoneti posredovali so na Fresslo-vem volivnem shodu preteklo nedeljo v Vi-šavu. Vladni zastopnik Lobl ga je večkrat opominjal k zmernosti in je konečno zaključil zborovanje, ko je Fressl vlado dolžil, da kupuje poslance. Vladni komisar se je odstranil in na zborovalni prostor prišli so štirje žendarji, ki so z nasajenimi bajoneti jeli udeleženoe preganjati. Pri tem je bil z bajonetom ranjen kočar Tausch.
Iz Vatikana. Sprejem kraljice Natalije dne 10. t. m. pri sv. očetu je bil sijajen. Izkazovale so se ji vse kraljevske časti. Kraljica Natalija je bila v pogovoru b svetim očetom deset minut. Dne 21 maja prida v Rim perzijski šah ter bode v slovesni avdijenci sprejet od sv. očeta.
Društva.
(Občni zbor mesarske zadruge v Ljubljani) vršil se je v nedeljo 11. t. m. v mali dvorani »Mestnega doma« ob obilni udeležbi. Kot vladni zastopnik prisostvoval je g. magistratni svetnik SeSek. Zadružni načelnik g. Josip Kozak pozdravi navzoče in otvori zborovanje. Iz prebranega računskega zaključka za leto 1901. je razvidno, da je imela zadruga 728 K 36 h dohodkov, 570 K — h stroškov in je znašalo zadružno premoženje koncem leta 1901 — 3947 K 12 h, se soglas. odobri. Pri volitvi so bili v zadružni odbor zopet izvo Ijeni gg.: Josip Kozak, načelnikom; Ivan
C e r n e , podnačelnikom ; odborniki: Anton A n l i č . Ivan K o š e n i n a , Andrej M a r č a n , Jožef O c v i r k ; namestniki: Martin Kralj, Jožef P r e p e 1 u h , An ton S 1 o v š a , Ivan Zaje; v razsodišče: Ant in A n ž i č , Ivan C e r n e , Josip K o -z a k , Ivan K o š e n i n a ; namestniki: France K u n s t e 1 j, Jane« Sirk; kot odposlanca k zborovanju pomočnikov: Ivan Košenina in Jožef Toni. Zadružni načelnik naznani poziv pripravljalnega odbora »Zveze obrtnih zadrug za Kranjsko«. Po razgovoru o tej zvezi in ko je vladni zastopnik g. svetnik Sefiek pojasnil važnost omenjene zveze, se je sklenilo, da zadruga pristopi k zvezi, kakor hitro se ista ustanovi.
I>arovi.
Poslani našemu uredništvu.
£a pogorelce v Zdenski vasi so darovali: g. Fr. Ks. MeSko, župnik v St. Danielu. Koroško, 3 K, gospa Ivana Več v Ljubljani 4 K, g. Iv. Činkole, gostilničar v Ljubljani 5 K.
Bog povrni!
„Glasbeni Matici".
za
Povodom koncerta v prid zaklada nakup koncertnega klavirja darovali so gg.: prof. Perušek 5 K, dr. Etler 2 K, dr. Triller 6 K, Neimenovan 10 K, dr. Majaron 6 K, župan Iv. Hribar 8 K, nadporočnik L:wicki 2 K. Rohrman V. H 4 K, Neimenovan 1 K, dr. Rudež 3 K, skupaj 47 K kot preplačila, kojih prejem hvaležno potrjuje
odbor »Glasbene Matice«.
Telefonska In brzojavna poročila.
NaSe železnice.
Dunaj, 14. maja. Danes se je nadaljevala razprava o železniškem proračunu. Poslanec Pogačnik je v daljšem govoru razpravljal o železniških razmerah na slovenski zemlji. Najprej je zahteval, da se vse pristojbine pri-vzamejo k pokojnini železniških uslužbencev, da zlasti nižji uslužbenci ne bodo prisiljeni, si v pokoju iskati stranskih zaslužkov, da morejo živeti. Nato je razpravljal o postajah in kolodvorih, zlasti o ljubljanskem držav, kolodvoru. Ostro je prijemal želez, ravnateljstvo v Beljaku, katerega ne vodijo glede Ljubljane toiiko obratnotehnični, kolikor nemškonacionalni ozirj. Grajal je postopanje stavbenih podjetnikov pri predorih, kateri proti obljubi železniškega ministra sprejemajo tuje delavce namestu domačih. V tem oziru je predlagal ostro resolucijo. Govoril je dalje za postajo Rečica na bohinjski progi in za zvezo železnice Celje-Velenje z železnico Ljubljana-Kamnik. — Sledilo je govoru živahno odobravanje.
Dunaj, 14. maja. Vlada obravnava s strankami zaradi proračunske razprave. Državna zbornica se bo posvetovala še prihodnji teden, delegacije pridejo potem na vrsto. Barnrlither se je odpeljal v Budimpešto, da se dogovarja z ogrskimi delegati.
Dunaj, 14-. maja. Narodno-gospo-darski odsek je rešil načrt zakona o terminokupčiji z žitom.
Dunaj, 14. maja. Schalk zahteva od immuuitetnega odseka, da ga na tožbo Wolfovo izroči sodišču. Odsek bo o tem sklepal 16. t. m.
Dunaj, 14. maja. Mladočeški klub je odklonil interpelacijo Maštalkovo, kateri prijema vlado zato, ker ni bila potrjena izvolitev Tolstega za častnega člana praške znanstvene akademije. Zato je namestu njega interpeliral soc. dem. Pernerstorfer.
Pariz, 14. maja. Noč in dan oblegajo žrtve velikanske 100 milijonsko sleparije, ki jo je provzročila Humber-tova, poslopje od nje ustanovljene zavarovalnice „ Rente viagere". Njihov obup je nepopisen. Duša sleparij je bil notar Lavigeois, ki je svoj čas presedel že pet let v ječi. Notarja so aretirali. V blagajnah zavarovalnice niso našli nič denarja. Nekateri listi trdijo, da je pobegla Humbertova dala prisleparjeni denar vladi na razpolago v volivne svrhe, od česar se je nadejala velikega dobička.
Neapolj, 14. maja. Vezuv hudo bljuje. Javna oblast je izdala oklic na ljudstvo, v katerem se opozarja
na novarnost. Strah je splošen. Kar more, beži na varno.
London, 14. maja. Iz Martiniijua se poroča, da je morje še vedno napolnjeno z razbitimi ladijami. Vmes valovje zanaša mrtva trupla, katera požirajo somi. Ceste v St. Pierru so skoro nedostopne radi velikih kupov mrličev. Skoro vsa trupla imajo obraz obrnjen k zemlji. Vsled strupenih plinov so se ljudje hipoma zadušili. Reke so izstopile in poplavljajo otok.
Umrli ho:
10.	maja. Helena Balantič, zasebnica, 68. let. sv. Petra cesta 30. naduha. — Avgust Urek, poslo-vodjev sin, T let. KJjučarske ulice 2, jetika.
11.	maja. Marija Meriuzzi, posestnikova hči, 28 let, Krojaške ulice 2, jetika. — Fran Pokovec, želez, čuvaj, 43 let. Marije Terezije cesta 5, pljučnica. — Jožefa Dctela, kočijaževa hči, 1 mes. Ra-deckega cesta 24, črevesni katar. — Marija Sedež, kajžarjeva hči, 31 let, jetika. — Karolina Milač, posestnikova žena 42 let. Zaloška cesta, 2. nephritis chron. Myodegeneratio cordis. — Marija Zlatič, mizarja hči Vlt leta. Sv. Petra cesta 13, pljučnica.
V bolnišnici:
8.	m^ja. Martin Zupan, rudar, 27 let, jetika. — Fran Starec, delavec, 27 let, jetika.
9.	maja. Marija lio.sak, dninarica, 60 let, vi-tium cordis.
10.	maja. Fran Škerl, dninar, 39 let, dementia secundaria. — Matija Pavlovec. čuvaj 39 let, hae-morrhagda cerebri.
Dunajska borza
dnš 14. maja.
Skupni dr&avni dolg v notah.....10175
Skupni državni dolg v srebru.....10160
Avstrijska zlata renta i%......120-85
Avstrijska kronska renta 4%.....99-70
Ogerska zlata renta 4%.......120 85
Ogerska kronska renta 4 %......97-75
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1699'—
Kreditne delnice, 160 gld..............677 25
London vista......................240'35
Nemški dri bankovci za 100 m. nem drž. velj.	117-30
20 mark............23 47
20 frankov (napoleondor)......19' 10
Italijanski bankovci. . . •..........93 40
C kr. cekini...........11-33
Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem S06 2 m, srednji zračni tlak 736*0 mm					
l . CM ort-	..Vr.nju f mra.	Tsmps- | po		S«bo	fl? *
13| 9 jsvpž.	731-4	9-0	si. jzah.	del. jasoo	71 3-8°.
7 ijutr 1 73i' 5 H2 popol.j ".28 9 Srednja včerajšnja		811 st. jvzh | oblač. 12-9 | sr. jzah. | dež temperatura 8 9°, normale: 1			
Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in pohištvena dela p^ro^u v1 naroda
iz mesta in z dežele BRATA EBEBZ. v LJubljani, Frančiškanske ulice. — Najnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konkurence	13 11-1
Zahvala.
Za mnogobrojne laskave čestitke, ki so mi povodom jubileja došle z raznih stiani, izrekam tem potom vsem znancem in prijateljem, osobito pa pre-častitemu gospodu deželnemu glavarju in prečasti-temu gospodu županu ljubljanskemu, kakor tudi društvenim članom vrle ljubljanske požarne brambe ter častitim gospodom kolegom iz zdravniških krogov svojo najiskrenejšo zahvalo.	614 1—1
V Ljubljani, dnž 14. maja 1902.
Frančišek Ksav. Finz
okrožni zdravnik.
Takoj se odda
služba organista in cerkvenika
na Sorl. "i
613 2-1
606 1—1
Dobro ohranjeno
Sfyria-kolo
se po nizki ceni proda.
Kje, pove upravništvo „Slovenca".
Obleke
M dečke in otroke
Hi pralne in volnene, v najmodernejih fazonah
priporočata V 553 6-2
Gričar & Mejač
Ljubljenja,
Prešernove ulice štev. 9.


k »
i
t i
m
m
1 m
i
•iT
ii
Ker sem se hotel, kakor znano, l.maja 1902 iz svojih začasnih založnih prostorov na Sv. Petra cesti stalno preseliti na Mestni trg št. 5, in mi je to, žalibog, slučajno izpodletelo, in ker sem zaradi tega tudi odpovedal najem ene izmed mojih dosedanjih prodajalnic, sem pri-moran nabavljeno blago po ceni oddati, in zato
so od današnjega dneva pr* vse cene znatno
znižane in od 20. maja bo
velika,
daj a, ostankov
mm
za	mežno ceno.
Yse cenjene kupce upam v istini z jako nizkimi cenami odškodovati, ako morda pri obisku moje sedanje prodajalnice nalete na nekoliko nereda zaradi premnogega blaga v prodaj alnici.
Z velespoštovanjem
604 3-1
friderik Hodschar
Ljubljana,	■ i -i «
„pn Amerikam. sv.pefra cest* * m g „pn Amenkancu.

Izdajatelj: Dr. Ev|N Map*
Odgovorni vrtiimki IvM Rakeveo.
Tisk .RatoliSk« Tiikarne v Ljubljani.