Po poitl prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — . četrt „ , 6 , 50 , mesec , 2 „ 20, V npravnlštvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — . eetrt, , mesec , i „ 70 B Z»j>oSiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list zla slovenski narod. Naročnino in Inserato sprejema uprsvnlitvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17. li ha|a vsak dan.izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 109. V Ljubljani, v sredo 14. maja 1902. Letnik XXX. K justični debati. (Iz pravnih krogov.) I. Ena najhujših krivic, ki se gode slovenskemu jeziku, je preziranje in odrivanje naSe materinščine iz uradov. Jasne so krivice, ki nam jih delajo v tem oziru justično ministerstvo in vse sodne oblastaije, s katerimi prihajamo mi Slovenoi v dotiko. Ta naša narodnostna zadeva se mora konečno enkrat spraviti vred in pritirati — s parlamentarno silo — v postavni in zakonom odgovarjajoči položaj. Kajti le na rovaš naše brezbrižnosti, naše prevelike »kulantnosti« in pravzaprav nerazumne prijenljivosti je zapisati žalostno dejstvo, da se od nekdaj in do sedaj slovenskemu idijomu od višje strani tako trdovratno zapirajo vrata k popolni jednakopravnosti z drugimi jeziki. Da se temu par-tout-postopanju napravi tedaj vendar že davno zasluženi konec, treba bode justičnega ministra pošteno potrkati na ramena in si dobiti od njega brezdvomne in našemu cvetočemu birokratizmu primerne garancije, da se v najkrajšem času slovenskemu narodu, ozir. jeziku da in dodeli v p r a k s i, kar mu je na papirju zagotovljeno uže več desetletij. Mi, ki danes Bamo nekako preludiramo, nimamo namena, spuščati se v vse podrob nosti, ki naj kot fakta govore, bicer pa so itak znane VBakemu najmlajšemu juristu ravno tako dobro kakor vsem kompetent-nim faktorjem. In vrhu tega je zbran ves novejši materijal v zadnjem letniku »Slov. Pravnika«, ker ta naš vedno izbor-nejši list z vneto natančnostjo zasleduje vsak pojav nepostavnosti v jezikovnem oziru. Zanimiv pa je ta letnik ravno radi tega, ker se iz njega lahko povzame, kako vsestransko, vseobče da se preganja slovenski jezik iz sodne dvorane. Iz dotičnih sodnih razsodb, oz. odlokov je razvideti, da se na Koroškem s slovenščino ravno tako postopa, kakor na pr. v I s t r i in kakor se je zadnjič ob znani priliki zljubiio slavnemu svetniku P e t r o n i o pri tržaškem sodišču in kar se na Štajerskem dogaja vsaki dan; da se namreč našemu jeziku pri sodišču odreka razpravna sposobnost, ker baje »ni v deželi navaden jezik«. Torej izven Kranjske bo nikoder, kjer prebivamo Slovenci, ne pripoznava naš jezik za istopravnega z drugimi v dotičnih deželah navadnimi jeziki in se nam mečejo slovenske vloge pred sodni prag ali pa se rešujejo izključno v nemškem ali laškem jeziku! In kakor prve instance, na katerih se navadno šopirijo nezreli in zagrizeni uradnički v svojem fanatizmu, istotak modua procedendi — nekako v izgled — vlada tudi pri sodnih dvorih druge instance, katerim smo podvrženi Slovenci. In najbolj trdovratno se drži tega načela vrhovni sodni dvor na Dunaju. Vse to so pač znane stvari, katere so se v zadnjem času vnovič i pri graškem nadso-dišču i pri kasaoijskem dvoru dokazale in pojavile. (Glej »Slov. Pravnik« 1901, str. 223 in 51.) Položaj je torej jasen, in je ta, da cvete principielno zatiranje slovenskega jezika pri navedenih sodiščih in instancah v zasmeh temeljnim zakonom in drugim znanim postavnim določilom. Zlasti pa je le-to v praksi pri graškem n&dsodišču, in z njegovimi nam sila neprijaznimi razmerami se hočemo danes Se malce pobaviti. Pribijmo pred vsem, da prebiva v njegovem okrožju več nego milijon Slovencev, približno isto število, kakor Nemcev, in tedaj polovica vsega v dva naroda razdeljenega prebivalstva. Te številke nas tedaj opravičujejo, da zahtevamo od nadsodišča v jezikovnem oziru iste pravice, kakor Nemci. Ravna pa se z nami kakor s kakimi sužnji, ki so brez vseh pravic, in postopa v obče na tak ncčuven način, kakor da bi ne imelo se sodišče prilagoditi strankam in njihovim pravicam, ko velja vendar v vsaki državi načelo, da se imajo oblasti ravnati po prebivalstvu, ne pa obratno. Nam pa pri tem nadsodišču — kakor gori omenjeno — niti nočejo pripoznati raz-pravne sposobnosti našega jezika in, na-mcBto da bi se slovenski stranki rešila vsaka zadeva —- bodisi ustno ali pismeno — v slovenskem jeziku, se vse, kar se pri tej nadsodniji —• kakor v kakem »Bjllwerk-u des Deutachtums« — zapiše na papir ali pa ustno razglasi, zgodi v nemškem jeziku, če tudi stranka sama do sodbe ni izustila niti ene nemške besedioe. Ker pa ima eksc. grof Gleispach kot bivši minister velik, recimo neomejen vpliv v miniaterstvu in v vseh višjih krogih, je samo ob sebi umevno, da so vse naše interpelacije, vse naše pritožbe (tako zlasti pritožba slovenskih odvetnikov v »Pravniku« 1901, str. 840 in si.) bob v steno, da ne najdejo nikjer ugodnega odmeva, marveč se sistematično pobašejo v birokratični koš. (Konec sledi.) Državni zbor. Dunaj, 13 maja. Vlada in njeni pomočniki se jako trudijo, da bi zbornica Se ta teden dovršila razpravo o proračunu. Čimpreje dobi vlada proračun, tem hitreje in odločneje moro zahtevati od ogrske vlade dcfioitivni odgovor glede nagodbe. Tudi tu velja: Perriculum efet in mora. Ali — ali! Ko pa bi opazovali tek razprave v zbornici, morali bi zdvajati nad resnostjo mnogih poslancev. Včeraj sta skoraj štiri ure govorila samo poljski posl. Piepes-Poratynski in soc. dem. dr. Ellenbogen. Piepes je še precej hitro izvršil svojo nalogo, a dr. Ellenbogen je dolge tri ure reševal socialno vprašanje pri železnični upravi. Povedal je sicer mnogo zanimivega, toda videlo se mu je, da se mu ne mudi. Ob 7. uri konča dr. Ellenbogen svoj širokctirni govor in podpredsednik hoče poklicati naslednjega govornika. V tem hipu pa češki agrarec Zazvorka zakliče, da niti 100 poslancev ni v zbornici in je torej zbornica nesklepčna, ter zahteva, da se seja pretrga. ( Predsednik zvoni, nekateri poslanci lezejo v zbornico, drugi iz nagajivosti hite ven. Zapisnikarji res ne naštejejo 100 navzočih poslancev in predsednik mora zaključiti sejo. Živelo delo! Zazvorka se je proslavil s svojim opominom, poslanoi pa so dobili lep nauk, da naj poslušajo svoje tovariše, kadar vladi odkrivajo svojih volivcev »gorje in želje". Sicer pa ta opomin velja v prvi vrsti za vladne stranke in vlado samo. Kdor je v milosti pri slavni vladi, naj jej VBaj na straži stoji, da jej vsak šaljivec ne moti in ovira dela. Nemška levica ima povoda dovolj, da tmr-ljiveje obiskuje zbornico. Žal, da Zazvorka ni dosegel pravega vspeha, ako ga je resno nameraval. Tudi danes je zbornica jako slabo obiskana. Posamezni govorniki večinoma govore le stenografom in vladnim zastopnikom. Sicer pa je to glavna stvar, da pride govor v zapisnik ter v javnost in da si si. vlada zapiše posamezne želje na potrpežljivi papir, ki se večkrat poizgubi v raznih miz-nicah, koših in dolgih potih od Poncija do Pilata. No, slavna vlada bi morala hvaležna biti zgovornim poslancem, ki ji tako na drobno popisujejo razmere in nedostatke po širni državi ter političnim oblastvom olajšujejo delo. In vendar ni visoka vlada zadovoljna, da poslanoi vtikajo svoje kratke in dolge, ravne in krive nosove tudi v stvari, ki so orožnikom izročeni v oskrbo. To je tudi poslanec Fresl včeraj zvedel. Kdo pa naj služi dvema gospodoma? Moja »nemero-dajna sodba«, kakor bi rekel moj stari prijatelj »Narod«, je ta: Poslanci, ki imajo žepe polne govorov in srca polna želja, naj bi vsak pri enem oknu v zbornici stoječ ali sedeč govorili sočasno na ulico. Ker je gotovo sto oken v poslanski in gosposki zbornici ter v raznih klubovih dvoranah — natančno jih še nisem preštel — bi v enem dnevu prišli gotovo vsi govorniki na vrsto. Ker menda zna vsak poslanec pisati vsaj v svojem maternem jeziku, naj torej vsak po-slanec skrbno napiše Bvoj govor in ga potem izroči stenografom. Tako bi bilo ustreženo [42] LISTEK. Slepi muzik. Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krilič. »Ista roka, ki mi je vzela vid, predno sem se rodil, mi je dala tudi to zlobo . . . Vsi sleporojeni smo taki. Zapusti me . . . pustite me vsi, ker morem le trpljenje dati v zameno za ljubezen . . . Videti hočem — razumeš ? Videti hočem in se ne morem rešiti tega hrepenenja. Da bi mogel vsaj enkrat, vsaj v sanjah videti nebo in zemljo, solnce ... Ko bi jaz mogel tako videti mater, očeta, tebe in Maksima, bi bil zadovoljen. Zapomnil bi si in ponesel ta svetli spomin s seboj v temo vsega ostalega življenja . . .« In s čudovito trdovratnostjo se je po-vračal k tej ideji. Če je bil sam, je jemal v roko različne predmete, jih otipaval z nenavadno pozornostjo, potem jih je pa odlagal in se izkušal zamisliti v spoznane oblike. Prav tako je ravnal pri svetlobarva-nih površinah, ki jih je pri veliki občutljivosti svojih čutnic nekoliko razločeval po posredovanju tipa. Pa vse to se mu je vti-skalo v zavest samo kakor stvarne razlike v svojih ^ajemnih odnosih, pa brez dolo- / čene stvarne vsebine. Zdaj je celo solnčni dan ločil od nočne teme samo po tem, da je jasna svetloba, ki je po umu nedostopnih potih prodirala v možgane, silnejše raz-draževala njegovo mučno dušno stanje. VIL Enkrat je Maksim v salonu dobil Petra in Evelino. Deklica je bila vidno zmedena. Mladeničev obraz je bil mračen. Zdelo se je, kakor da bi se mu zdela nekaka potreba iskati novih vzrokov trpljenja ter ž njimi mučiti sabo in druge. „Ravno me vprašuje", je rekla Evelina Maksimu, „kaj more pomeniti izraz ,rdeče zvonenje'?*) Tega mu ne morem pojasniti." »Zakaj vama gre?« je vprašal Maksim kratko, obrnjen proti Petru. Ta je zmignil z ramami. »Nič posebnega. Pa če imajo tudi zvoki barvo in jih ne vidim, potem mi celo zvoki niso popolnoma dostopni.« »Neumnost in otročarije«, je odvrnil Maksim rezko. »Saj sam dobro veš, da to ni res. Zvoki so ti veliko popolnejše dostopni nego nam.« »Kaj pa vendar pomeni ta izraz? Nekaj mora vendar pomeniti i>« *) To je poseben ruski izraz, ki pomeni praznično zvonenje. Maksim je malo pomislil. »To je navadna primera«, je rekel. »Tako kakor zvok je pravzaprav tudi svetloba (in zato tudi barva) le gibanje, in zato imata gotovo mnogo skupnih svojstev.« „Kaka svojstva pa so to?" je trdovratno dalje vpraševal slepec. „,Rdečel zvonenje .. kakšno je pravzaprav?" Maksim se je zamislil. Prišla mu je na um pojasnitev, ki se opira na razmerje števila tresljajev, pa vedel je, da tega ni treba mladeniču. Sicer pa oni, ki je prvi svetlobna svojstva navel na zvoke, gotovo ni znal fizike, pa vendar je našel neko sorodstvo. V čem pa obstoji to ? V starčevem umu se je porodila nekaka predstava. „Cakaj ... No vem sicer, če se mi posreči ti pojasniti, kakor se spodobi ... Ti tako dobro kakor jaz lahko umeš, kaj je ,rdeče' zvonenje: slišal si ga pogosto v mestih, ob večjih praznikih, pri nas pa ni v navadi ta izraz. „Da, da, čakajte", je rekel Peter in naglo odpre klavir. S svojo veščo roko je udaril po tipkah in posnemal praznični trizvon. Poskus se mu je posrečil. Akord nekoliko nizkih tonov jo delal osnovni ton, nad njim so pa skakljali in se zibali višji, jasnejši in svetlejši zvoki. To je bilo kakor ono visoko slovesno-ve-selo zvonenje, ki se razlega po prazničnem zraku. „Da", je rekel Maksim, „to je jako slično in mi z odprtimi očmi bi tega ne mogli bolje umeti nego t'. No glej. Kadar gledam veliko rdečo ploskev, napravi ta na moje oko nemiren in nekako valovit vtisk. Zdi se, da se rdeča barva menja in da ostaja globlja temna podlaga in nad njo se razločijo svetlejši in urni tresljaji, valovi, ki prav močno delujejo na oči, — vsaj na moje". »To je res, res !« je živahno pritrjevala Evelina. »Jaz tudi čutim to in ne morem dolgo gledati na rdeč suknjen prt . . .« ».Prav tako, kakor drugi ne morejo prenesti prazničnega trizvona. Da je moja primera dobra, povem še drug vzgled. Ljudje poznajo tudi malinovo »zvonenje«, kakor tudi malinovordečo barvo. Oboje je precej sorodno rdečemu, samo globlje, enakomernejše in mehkejše. Kadar jo zvonček že dolgo v rabi, pravijo, da se je izzvonil. V njegovem glasu izginjajo neenakomernosti, ki so preostre za uho, in ta glas imenujejo malinov. Isti učinek se doseže z vešče ubranim spremljajočim zvonenjera.« Pod Petrovimi prsti je klavir zadoncl s tresljaji poštnih zvoncev. (Dalje piih.) J P % arovi. Poslani našemu uredništvu. £a pogorelce v Zdenski vasi so darovali: g. Fr. Ks. MeSko, župnik v St. Danielu. Koroško, 3 K, gospa Ivana Več v Ljubljani 4 K, g. Iv. Činkole, gostilničar v Ljubljani 5 K. Bog povrni! „Glasbeni Matici". za Povodom koncerta v prid zaklada nakup koncertnega klavirja darovali so gg.: prof. Perušek 5 K, dr. Etler 2 K, dr. Triller 6 K, Neimenovan 10 K, dr. Majaron 6 K, župan Iv. Hribar 8 K, nadporočnik L:wicki 2 K. Rohrman V. H 4 K, Neimenovan 1 K, dr. Rudež 3 K, skupaj 47 K kot preplačila, kojih prejem hvaležno potrjuje odbor »Glasbene Matice«. Telefonska In brzojavna poročila. NaSe železnice. Dunaj, 14. maja. Danes se je nadaljevala razprava o železniškem proračunu. Poslanec Pogačnik je v daljšem govoru razpravljal o železniških razmerah na slovenski zemlji. Najprej je zahteval, da se vse pristojbine pri-vzamejo k pokojnini železniških uslužbencev, da zlasti nižji uslužbenci ne bodo prisiljeni, si v pokoju iskati stranskih zaslužkov, da morejo živeti. Nato je razpravljal o postajah in kolodvorih, zlasti o ljubljanskem držav, kolodvoru. Ostro je prijemal želez, ravnateljstvo v Beljaku, katerega ne vodijo glede Ljubljane toiiko obratnotehnični, kolikor nemškonacionalni ozirj. Grajal je postopanje stavbenih podjetnikov pri predorih, kateri proti obljubi železniškega ministra sprejemajo tuje delavce namestu domačih. V tem oziru je predlagal ostro resolucijo. Govoril je dalje za postajo Rečica na bohinjski progi in za zvezo železnice Celje-Velenje z železnico Ljubljana-Kamnik. — Sledilo je govoru živahno odobravanje. Dunaj, 14. maja. Vlada obravnava s strankami zaradi proračunske razprave. Državna zbornica se bo posvetovala še prihodnji teden, delegacije pridejo potem na vrsto. Barnrlither se je odpeljal v Budimpešto, da se dogovarja z ogrskimi delegati. Dunaj, 14-. maja. Narodno-gospo-darski odsek je rešil načrt zakona o terminokupčiji z žitom. Dunaj, 14. maja. Schalk zahteva od immuuitetnega odseka, da ga na tožbo Wolfovo izroči sodišču. Odsek bo o tem sklepal 16. t. m. Dunaj, 14. maja. Mladočeški klub je odklonil interpelacijo Maštalkovo, kateri prijema vlado zato, ker ni bila potrjena izvolitev Tolstega za častnega člana praške znanstvene akademije. Zato je namestu njega interpeliral soc. dem. Pernerstorfer. Pariz, 14. maja. Noč in dan oblegajo žrtve velikanske 100 milijonsko sleparije, ki jo je provzročila Humber-tova, poslopje od nje ustanovljene zavarovalnice „ Rente viagere". Njihov obup je nepopisen. Duša sleparij je bil notar Lavigeois, ki je svoj čas presedel že pet let v ječi. Notarja so aretirali. V blagajnah zavarovalnice niso našli nič denarja. Nekateri listi trdijo, da je pobegla Humbertova dala prisleparjeni denar vladi na razpolago v volivne svrhe, od česar se je nadejala velikega dobička. Neapolj, 14. maja. Vezuv hudo bljuje. Javna oblast je izdala oklic na ljudstvo, v katerem se opozarja na novarnost. Strah je splošen. Kar more, beži na varno. London, 14. maja. Iz Martiniijua se poroča, da je morje še vedno napolnjeno z razbitimi ladijami. Vmes valovje zanaša mrtva trupla, katera požirajo somi. Ceste v St. Pierru so skoro nedostopne radi velikih kupov mrličev. Skoro vsa trupla imajo obraz obrnjen k zemlji. Vsled strupenih plinov so se ljudje hipoma zadušili. Reke so izstopile in poplavljajo otok. Umrli ho: 10. maja. Helena Balantič, zasebnica, 68. let. sv. Petra cesta 30. naduha. — Avgust Urek, poslo-vodjev sin, T let. KJjučarske ulice 2, jetika. 11. maja. Marija Meriuzzi, posestnikova hči, 28 let, Krojaške ulice 2, jetika. — Fran Pokovec, želez, čuvaj, 43 let. Marije Terezije cesta 5, pljučnica. — Jožefa Dctela, kočijaževa hči, 1 mes. Ra-deckega cesta 24, črevesni katar. — Marija Sedež, kajžarjeva hči, 31 let, jetika. — Karolina Milač, posestnikova žena 42 let. Zaloška cesta, 2. nephritis chron. Myodegeneratio cordis. — Marija Zlatič, mizarja hči Vlt leta. Sv. Petra cesta 13, pljučnica. V bolnišnici: 8. m^ja. Martin Zupan, rudar, 27 let, jetika. — Fran Starec, delavec, 27 let, jetika. 9. maja. Marija lio.sak, dninarica, 60 let, vi-tium cordis. 10. maja. Fran Škerl, dninar, 39 let, dementia secundaria. — Matija Pavlovec. čuvaj 39 let, hae-morrhagda cerebri. Dunajska borza dnš 14. maja. Skupni dr&avni dolg v notah.....10175 Skupni državni dolg v srebru.....10160 Avstrijska zlata renta i%......120-85 Avstrijska kronska renta 4%.....99-70 Ogerska zlata renta 4%.......120 85 Ogerska kronska renta 4 %......97-75 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1699'— Kreditne delnice, 160 gld..............677 25 London vista......................240'35 Nemški dri bankovci za 100 m. nem drž. velj. 117-30 20 mark............23 47 20 frankov (napoleondor)......19' 10 Italijanski bankovci. . . •..........93 40 C kr. cekini...........11-33 Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem S06 2 m, srednji zračni tlak 736*0 mm l . CM ort- ..Vr.nju f mra. Tsmps- | po S«bo fl? * 13| 9 jsvpž. 731-4 9-0 si. jzah. del. jasoo 71 3-8°. 7 ijutr 1 73i' 5 H2 popol.j ".28 9 Srednja včerajšnja 811 st. jvzh | oblač. 12-9 | sr. jzah. | dež temperatura 8 9°, normale: 1 Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in pohištvena dela p^ro^u v1 naroda iz mesta in z dežele BRATA EBEBZ. v LJubljani, Frančiškanske ulice. — Najnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konkurence 13 11-1 Zahvala. Za mnogobrojne laskave čestitke, ki so mi povodom jubileja došle z raznih stiani, izrekam tem potom vsem znancem in prijateljem, osobito pa pre-častitemu gospodu deželnemu glavarju in prečasti-temu gospodu županu ljubljanskemu, kakor tudi društvenim članom vrle ljubljanske požarne brambe ter častitim gospodom kolegom iz zdravniških krogov svojo najiskrenejšo zahvalo. 614 1—1 V Ljubljani, dnž 14. maja 1902. Frančišek Ksav. Finz okrožni zdravnik. Takoj se odda služba organista in cerkvenika na Sorl. "i 613 2-1 606 1—1 Dobro ohranjeno Sfyria-kolo se po nizki ceni proda. Kje, pove upravništvo „Slovenca". Obleke M dečke in otroke Hi pralne in volnene, v najmodernejih fazonah priporočata V 553 6-2 Gričar & Mejač Ljubljenja, Prešernove ulice štev. 9. k » i t i m m 1 m i •iT ii Ker sem se hotel, kakor znano, l.maja 1902 iz svojih začasnih založnih prostorov na Sv. Petra cesti stalno preseliti na Mestni trg št. 5, in mi je to, žalibog, slučajno izpodletelo, in ker sem zaradi tega tudi odpovedal najem ene izmed mojih dosedanjih prodajalnic, sem pri-moran nabavljeno blago po ceni oddati, in zato so od današnjega dneva pr* vse cene znatno znižane in od 20. maja bo velika, daj a, ostankov mm za mežno ceno. Yse cenjene kupce upam v istini z jako nizkimi cenami odškodovati, ako morda pri obisku moje sedanje prodajalnice nalete na nekoliko nereda zaradi premnogega blaga v prodaj alnici. Z velespoštovanjem 604 3-1 friderik Hodschar Ljubljana, ■ i -i « „pn Amerikam. sv.pefra cest* * m g „pn Amenkancu. Izdajatelj: Dr. Ev|N Map* Odgovorni vrtiimki IvM Rakeveo. Tisk .RatoliSk« Tiikarne v Ljubljani.