ST7DIJSKA BIBLIOTEKA ft. poračnniena 3.50 v Italiji, in če se ne bodo peljali skozi Milan, marveč naravnost proti Bologni in Firencam, bodo ob 23.10 v Rimu. BERLIN, 30: General Nobile in ostali rešeni člani nolarne ekspedicije so se davi ob 9. uri ustavili na postaji Sch\verin. odkoder so takoj nadaljevali svojo pot proti Rimu. BERLIN. 30. Ob 11.36 so general Nobile in njegovi tovariši prispeli v Magdeburg. Nadaljevali so takoj svojo pot. Profesor Behounek pa se je že prej s svojo sestro ločil od njih in je danes popoldne prispel v Stettin, kjer je dal novinarjem več pomembnih izjav o nesreči zrakoplova «Italia», o znanstvenih uspehih ekspedicije in o svojem bivanju na ledovju. Izjave ČuhnG&skesa o izsleditvi Marianove skupine MOSKVA, 30. Letalec Čuhnov-ski je poročevalcu tukajšnjih «Izvestij» podal naslednje izjave o izsleditvi Mariana in Zap-pij a na ledovju v bližini Brocho-vega otoka: «Ko se je ulegla megla na ledov je, sredi katerega je po naših računih morala taboriti Vi-glierijeva skupina in ko se spričo tega niso mogli več vršiti poleti nad to skupino, sem se moral vrniti. Z radiopostaje na «Krasinu» nam je bilo sporočeno, da je megla tudi okrog ledo-lomca gosta in da prodre pogled le do razdalje treh milj. Ob i-stem času pa smo mi videli na večje razdalje. Ko smo se bližali otokoma Foynu in Karla XII., smo naleteli na prvo gostejšo plast megle. Spričo tega smo se morali približati tlom do razdalje 50 do 100 metrov. Vendar smo še vedno mogli opazovati ledovje. Na podlagi danih podatkov smo izračunali, da mora biti kje v bližini Malmgreenova skupina. Zato sem krenil nekoliko proti severu, da preiščem ledovje. In res sem severno Foynove-ga otoka in otoka Karla XII. sem zapazil skupino mož, nad katerimi sem napravil z letalom več krogov, da bi mogrel natančno ugotoviti zemljepisno lego, v kateri so se nahajali, in jo zaznamovati na zemljevidu. Moji tovariši potrjujejo, da so videli točno kot jaz sam, da sta se nahajala na ledeni pio&či dva moža, od katerih je eden mahal z neko cunjo, nekaj korakov vstran pa je ležalo nekaj, kar je imelo obliko velike črke A. Kljub nižini, v kateri smo leteli ne morem zatrditi, da bi bil vi« del kaj določenega, to pa Se posebej ne, ker nanr je megla kratila vid. Ko sem si točno ogledal skupino, sem se usmeril proti «Kra-sinu». Ko smo se po našem mnenju imeli nahajati v razdalji kake milje od" «Krasina», se je megla tako zgostila, da nismo mogli ničesar videti. Vsi poskusi, da bi se od katerekoli strani približali ladji, nam niso uspeli, dasi sem bil spričo prav nizkega leta prisiljen sneti anteno brezžične postaje z našega letala.» Ferrorln liToel Prete no besta nadaljevala svejega poleta? NATAL, 30. Letalca Fe-r ar in in Del Prete sta se davi odpravljala, da odletita s svojim letalom roti Maceiu. Ko sta pa skušala vzleteti, so se kolesa zarila v zemljo, katero je bil tekom noči razmehčal močan naliv. Letalo se je močno nagnilo In zadelo proti zemlji s kabino, ki se je precej pokvarila. Ker bi bila popravila na licu mesta združena z velikihT kočanii in ker pri Natalu ni primernega zemljišča za vziei težkega letala, izgleda, da se besta morala letalca odpovedati nadaljnjim poskusom za nadaljevanje polela. Letalca sta nepoškodovana. Gibanje cea v Italfii «Gti&male fl'Italh» o nesorazmerju med cenami na debelo in na drobno RIM, 30. Pokrajinski gospodarski svet v Milanu je izdal nov seznam cen Življenskih potrebščin v razprodaji na debelo. Iz tega seznama jc razvidno, da te cene stal-ik» padajo. Kakor mnogi drugi listi, tako jo tudi «Gk>rnalo d'Italia« objavil novi seznam cen, pospremil pa ga je z naslednjim komntarjem: «Padasxje cen na debelo se stalno nadaljuje, ene na drobno pa še vedno nočejo slediti temu padanju in celo naraščajo za nekatere vrsto življenskrh potrebščin, f&ati-soka ki jo dane« objavljamo, kate, kako nenormalen je položaj cen na drobno. In na ta poležaj opozarjamo toliko ministrstvo za nacionalno gospodarstvo, kolikor vodstvo stranke prefekte in medsin-dikalne odbore. Krivce treba izslediti i«n jih strogo kaznovati. Samo 7 dobrimi lekcijami bo mogoče dati normalno lice trgu cen v razprodaji na drobno. To bo treba storiti v obramLo konsumenta, ki je vladi prav posebno pri srcu. »Dokazati hočemo, kako nenormalni so nekateri položaji cen! N. pr.: Italijansko sadje se prodn a v nekaterih italijanskih mestih po dražjih cenah nego se prodaja isto italijansko sadje, in morda '*e-lo boljše kak "»vesti, na nemških *r-gih, kjer vprav naši pridelki določajo splošne cere. To pomeni c*a si hočejo ita^janski razpro&ajalei na drobno zagotoviti velike dobičke, ki so skrajno nepravični, da ne njfemo nemoralni«. List navaja nato še hudo pretirane cene. ki jih je treba plačevati z?, sad^o po nekaterih hotelih in restavracijah. Nove določba glede izseljenskih agentov RIM, 30. S 1. septembra bodo stopile v veljavo nove določbe glede takotvanih izseljeniških age«itov t. j. okrofcrrih zastopnikov pomor-skoplovnih družb, ki so pooblaščene, da na svojih pamikih in mo-tornikih prevažajo izseljence v prek morske dežele. Nobena pomorsko plovna družba ne bo smela imeti več nego 244 takih zastopnikov v vsej drŽavi, dočim jih je vsaka imela sedaj po več nego tisoč. Ker so imeli ti izseljeuiški a-genli dobre provizije od vsakega izseljenca, so seveda nagovarjali čim več ljudi, naj zapuste domačo zemljo. To seveda ni bilo v skladu s smernicami vlade, ki skuša kolikor mogoče omejiti izseljevanje. Poteg tega. da se bo sedaj znižalo število izseljeniških agentov, bo moralo biti odslej tudi njihovo delovanje takšno, da ne bo v nasprotju s pravkar omenjenimi smernicami. Tako določa okrožnica, ki jo je načelnik vlade razposlal pristojnim oblastem. Povišanje ▼ diplomatični tlnžbl RIM, 30. On. Orazio Pedrazzi. bivši generalni konzul v Jeruzalemu, imenovan na novo službeno mesto v Tunisu, je bil povišan za izrednega odposlanca in polnočno čnega ministra. Bola Ion v Rnstji BERLIN, 30. Včeraj je prispel Bela Kun v Svinemunde. Tu se je takoj vkrcal na ruski pamik «Heringen», ki jo kmalu nato odplul v Rusijo. Dva procesa porod posebnim tribunalom RIM, 30. Posebni tribunal za zaščito države je danes sodil v dveh procesih proti komunistom. Karel Mazzola in Alojzij Costa iz Milana sta bila obdolžena, da sta v lomberdijskem fclavneom mestu kovala zaroto proti državnim oblastem in skušala potom tiskovin naščuvati prebivalstvo k oboroženemu uporu. To sta glasom obtožnice vršila od junija do avgusta 1927. Obtoženca sta sicer zanikala, da bi bila prekršila zakone, vendar pa so policijski agenti izpovedali obtežilno proti obema. In tako je posebni tribunal obsodil Mazzolo na dve leti ječe. Costo pa na tri leta. Popoldne se je vršil proces proti petorici komunistov iz Brescije, obtoženim, da so v pokrajini Como delovali proti državnim oblastem, snujoč zaroto. Obtoženci so izjavili, da so sicei; po mišljenju socialisti in ne komunisti, vendar pa, da niso prekršili zakonov. Posebni tribunal je obsodil A-lojzija Castiglionija na 6 let ječe. Danteja Bianchija in Frana Frigerija vsakega na 4 leta, Danteja Carubija in Oresta Per-linija pa vsakega na tri leta ječe. Poleg tega so bili še vsi obsojeni na trajno izključitev od vseh javnih služb in na trt leta posebnega policijskega nadzorstva po prestani kazni. Papoško odposlanstvo odpotovalo proti Sidiievn NEAPELJ, 30. Včeraj pred-poldne je prispel semkaj iz Rima kardinal Cerretti v družbi ostalih članov papeškega od]X>-slanstva za mednarodni evhari-stični kongTes v Sidneyu. Na krovu angleškega parnika «Ora-ma» je odposlanstvo tekom popoldneva odpotovalo proti Avstraliji. Tltulescn oosfn! estavfco ! in prevzel romansko poslaništvo v Londona BUKAREŠT, 30. Agencija «Ra-dor» poroča, da minister zunanjih zadev Titulescu iz zdravstvenih motivov podal ostavko na svoje mesto. Titulescu ie nato odpotoval v Opatijo, kjer se bo zdravil kake tri mesece. BUKAREŠT, 30. Sinoči jo minister Titulescu odpotoval proti Benetkam. Vlada in regent.ski svet sta se spričo notranjepolitičnega položaja in radi pogajanj za inozemsko posojilo dolgo upirala o-stavki ministra Titultsca. Ko pa vendar ni odnehal, mu jo bilo poverjeno meeio romunskega poslanika v Londonu. Kei* je re&e-ntski svet mnenja, da premembo v vladi v tem času ne bi bile primerne, bo ostalo mesto ziinanjegra. ministra zaenksr&t nezasedeno. Začasno bo vodil •zunanjepolitične zadeve predsednik vlado Bratianu, ki mu bo pri tem po-m-^al poljedelski minister Arg-on-to janu. MM na sM^fiki rasli Grški ebmejisi stražniki ubili bol mrskoga narednika * SOFIJA, 29. V petek zvečer o-krog 20. ure so grški obmejni stražniki ubili bolgarskega narednika, ki je pripadal k stražnici štev. 5, ki se nahaja južno Nevrokopa. Bolgarski narednik se je takrat odpravil preko meje proti grški stražnici Št. 136, da se domeni z grškimi stražniki o ureditvi ponočne službe. Bolgarske obmejne obla3ti so takoj odredile, naj postopajo bolgarski stražniki po zadevnih določilih mednarodnega pravilnika o obmejnih incidentih. ATENE, 29. Tukajšnja uradna agencija je izdala naslednje poročilo: Sinoči je neki grški obmejni stražnik povodom nekega incidenta blizu stražnice št. 136 ubil nekega bolgarskega vojaka z bližnje bolgarske stražnice. Častnika z obeh stražnic sta se že sestala, da se uredi zadeva, ki v ostalem ni nikakega pomena. Na meji vlada popoln red. Kmalu nato je izšlo drugo poročilo iste agencije, ki pojasnjuje, da sta se oba nasprotnika najprej skregala in je grški stražnik šele v razburjenju u-strelil bolgarskega vojaka. SAIGON, 30. Apostolski delegat v Indokini mons. Aiuti je danes umrl. JpMI ministrski svet razpravljal o deklaraciji vlado v narodni skupščini BEOGRAD, 30. Vladni krogi so se ves dan živahno posvetovali o delu narodne skupščine, za katerega se pripravlja vlada vsestransko in z veliko vnemo* sestavljajoč svoj delovni program. Na prvo sejo narodne skupščine, ki se bo vršila jutri, so bili povabljeni že vsi poslanci, tudi pristaši KDIv. Zvečer od 19. do 22. ure se je vršila seja ministrskega sveta* na kateri je dr. Korošec poročal o osnovnih idejah, ki se imajo poudariti v vladni deklaraciji. Minister agrarne reforme Dalca Popović je po seji novinarjem izjavil, da se bo jutri sestal poseben odbor ministrov, ki bo pripravil zakonski načrt o agrarni reformi v Dalmaciji. Poudarjal je, da ima najresnejši namen, izdelati čim boljši zakonski o-snutek in da bo pozval v to svr-ho k sodelovanju tudi strokovnjake iz Dalmacije, med njimi dr. Tartaglio. Izjavil je tudi, da je načrt vlade za delo narodne skupščine že izdelan. Ob 22. uri je namestnik zunanjega ministra dr. Šumenkovič narekoval novinarjem naslednje sporočilo: «Predsednik vlade dr. Korošec je obrazložil ministrskemu svetu osnovne ideje, ki imaio priti v deklaracijo vlade. Zatem se je razvila razprava, na podlagi katere je predsednik vlade izdelal vladno deklaracijo.« je mm i i] Italijanski poslanik Galii pri iiamestniku jugo^lovenskega zunanjega ministra dr. Šumen-koviču BEOGRAD, 30. Danes je pose-til poslanik Galli namestnik^, zunanjega ministra dr. Šumen-kovića, s katerim jc imel daljši razgovor, o katerega podrobnostih pa ni bilo mogoče izvedeti ničesar natančnejšega. Minister je takoj nato odšel na dvor, odkoder je govoril po telefonu z zunanjim ministrom dr. Marin-kovićem, ki se mudi v Han Pijesku. Marinković je bil namreč v daljši avdijenci pri kralju. V zvezi s tem so vladni in drugi politični krogi nocoj zatrjevali, da gre za končno ureditev odnošajev med Italijo in Jugoslavijo, ker so baje nastopili nekateri novi momenti. Spiosno pozornost je vzbudilo zatrjevanje ministrov, da ratifikacija n et t unskih konvencij za enkrat še ne pride na dnevni red narodne skupščine, marveč da l»o še pred tem zunanji minister dr. Marinković odpotoval v inozemstvo. Kakor znano, so bile predložene nettunske konvonciie že pred vladno krizo narodni skupščini. Ker zadeva ni več nujna, bodo prišle na dnevni red po vrstnem redu, kakor so bile predložene. Ko bodo stavljene na dnevni red, bo izvoljen poseben skupščinski odbor, da j^h prouči. Ratifikacije pa vlada ne bo pospešila in bodo nettunske konvencije ratificirane, kadar se bo zato "ponudila najlepša prilika. Te informacije sta potrdila tuđi Vukićević in Pera Marko-vid, ki sta naglasila, da z ratifikacijo nettunskih konvencij še ni računati tako kmalu, ker mora to vprašanje temeljito proučiti še poseben skupščinski odbor. Zastopnik zunanjega ministra pa je novinarjem izjavil, da bo o tem vprašanju razpravljal še ministrski svet. Politični krogi pa so se pričeli baviti z vprašanjem, ali so res nastopili v zadevi nettunskih konvencij novi momenti in kakšni so ti novi momenti, doslej pa niso Še ničesar iztuhtali. ltalljsnsko-luscrlooenska pr!!ctelisKfl pesodba v sodbi rimskega lista RIM, 30. «Giornale d'Italia* objavlja danes dolgo poročilo svojega dopisnika iz Beograda* v katerem trdi, da se nahaja Jugoslavija na nevarnem ovinku. List pravi, da je notranji položaj slab tudi v gospodarskem o žiru, radi česar postala vedno bolj potrebno veliko inozemsko posojilo. V to svrho pa je treba -"ivati v inozemstvu ugled, ka^ terega si država ustvari samo, IL •EDINOST* V Trstu, dne 31. J alt j a 1928. {t izpolnjuje od vlad prevzete Ct>«veze, podenSi z ratificiranjem konvencij in pogodb, ki so bile sklenjene in ki le dolgo Časa Čakajo na ratifikacijo. *Giornaie d'Ralia« nadaljuje: *Nova vlada je bila sestavljena pprav 27. julija ob poteku roka oa ratifikacijo nettunskih konvencij, ki bi moral© urediti dobre sosedne od noša je med I ta lilo in kraljevino SHS. Datum 27. julija, določen na podlagi šestmesečne odgoditve, ki jo je dovolila Italija, je pretekel in konvencije niso bile rattficira-oe. Tudi ni znano, ali je minister Marinkovič, ki zagovarja ratifikacijo, izposloval ali vsaj samo prosil za novo podaljšanje roka. PoČenši z današnjim dnem se Italija pravzaprav lahko smatra za razrešeno sleherne obveznosti in lahko tudi smatra, da je za 27. januarja 1929 odpovedana prijateljska pogodb«, sklenjena v Rimu med obema državama.» List pravi nato, da je Italija takoj ratificirala nettunske konvencije in da bi jih bila morala Jugoslavija ratificirati leta 192T> pod Pašičevo vlado. Vprav tedaj pa», nadaljuje «Giornale d*Italia», «ko so bile konvencije predložene narodni skupščini, je izbruhnil spor med Paši-čem in njegovim zunanjim ministrom NinČićem. Spor med Pa-šičem in Ninčićem je bil, kakor izgleda, v zvezi s prikritim bojem med kraljem Aleksandrom 1n Pašičem. Rati?ik*icija nettun-skih konvencij je bila tako od-godena in je postala središče dolgotrajnih parlamentarnih bojev. Konvencije bi se bile morale ratificirati seda), prišlo pa je do Rakićeve intervencije, ki je povzročila, da je postal notra^ nji položaj zelo delikaten.» Rimski list zatrjuje, da bi se bili sedaj že pokazali dobri u-spehi nettunskih konvencij, ki so Že štiri leta stare, Če bi jih bila Jugoslavija ratificirala. Danes pa mnogi zatrjujejo, da nekatere določbe teh konvencij nimajo danes nobene veljave več. «Italija», zaključuje «Giorna-le d'Italia«, «je postopala napram Jugoslaviji z vzorno potrpežljivostjo • in občudovanja vredno mirnostjo tudi spričo ponovnih provokacij. Italija je s tem dokazala, da je velika vlast. Vendar pa treba tudi v Beogradu odločno in čimprej spremeniti sistem ter izkazati Italiji o-no spoštovanje, ki ga zasluži in ki ji gre.» Viharno vreme Tri človeške žrtve LIVORNO, 30. Hud vihar je včeraj divjal nad mestom in o-koiico. Odnesel je strehe trem hišam in razdejal neko barako. Poškodoval je tudi nekatere na-^ ad e TRIOENT, 30. Vihar, ki je včeraj popoldne izbruhnil z veliko silo, je povzročil, da se je temperatura znatno znižala, posebno še, ker je ponekod padla toča. V Adiži pa se je zgodila težka nesreča. Neki čoln, v katerem so se vozili trije mladeniči, je vihar pognal proti nekemu stebru, da se je prevrnil. Dva mladeniča so požrli valovi, eden sam se je rešil s plavanjem. VIAREGGIO, 30. Včeraj pred-poldne je tekom viharja udarila strela v neko kmečko hišo v Torre del Lago. Strela je ubila neko 70-letno starko in močno osmodila njeno sorodnico. Huda nesreča na Poljskem BKRLIN, 30. V noči od sobote na nedeljo se je vnel v skladišču lahko gorljivih snovi in bencina v Lodzu na Poljskem strahovit požar. Eksplozije so si sledile druga za drugo in v krogu s premerom štirih km so se zdrobile vse šipe. Hiše v bližini skladišča so se težko poškodovale, pravo število žrtev pa se Še ugotovilo. " Ljudje, ki so se nahajali v nekem hotelu, so pričeli skakati z oken: šest jih je izgubilo življenje, 80 jih je bilo ranjenih. Požar je baje nastal radi velike vročine teh poslednjih dni. Politične beležke — V Buonos-Alresu j© senator Molimari izsledil skupino zarotnikov, kt so hoteli ubiti novoizvoljenega predsednika argentinske republike b*igoyena. — Volilna kampanja na Grškem »e je že pričela. Izgleda pa, da ji aiedijo tj ud je z neznatnim zanimanjem. — Francoski notranji minister J« prepovedal komunistovske slav-nosli, ki bi se imele vržiti 5. avgusta v paj-iškem predmestju Gor-ch-es. — Z londonskega letališča je od- letel letalec Murdoch, ki namerava « dvema pristankoma — v Mar-seilleu in Catanijo — poleti do Kapstadta. Letos se >e praznovala na svečan način po vsej Turčiji dvajsetletnica turške ustava, ki jo je bil proglasil 23. julija 1908. tedanji turški sultan Abdul Ha-mid II. Proglasiti Jo je bil moral zaradi mladoturftkega pokreta, ki je osvojil začetkom XX. stoletja odlične turške kroge, posebno pa mlade častnike in đijake. a pokret je imel nalogo, da predvsem uresniči samoodločbo turftkega naroda, po svoji zmagi pa se je prelevil v nacionalistični pokret, ki je z vso silo deloval proti narodnim manjšinam, proti katerim je bila usmerjena ostra politika po-turčevanja, kar je bilo baš eden najvažnejših vzrokov balkanske vojne, ki je izbruhnila štiri leta pozneje. Mlado turški pokret je imel svoje somišljenike predvsem med častniki makedonske vojske, med katerimi je bil tudi današnji reformator sodobne Turčije Kemal paša. Središče pokreta je bil Solun in 4. julija 1908. je iz pokreta vznikla pravcata vstaja. Mladi turški častnik Niasi beg- je tega dne na Čelu 200 vojakov pobegnil v gore in tam pričel zbirati četaše. Izdal je na narod proglas, v katerem je zahteval ustavo. Nemiri so se stalno širili in carigraj-ska vojska, ki je bila poslana proti upornikom, je odpovedala poslušnost in se ni hotela boriti proti upornikom. Voditelji vstaje so nato nenadoma proglasili ustavo iz leta 1876., kar je izzvalo na dvoru sultana Abdu-la Hamida precejšnjo zmešnjavo. Tedaj je sultan ukazal, da se odpošlje proti upornikom maloazijska posadka, a tudi ta je odpovedala poslušnost in se ni hotela boriti proti Mladotur-kom. Zgodaj v jutro 23. julija 1908. je bilo na dvoru posvetovanje in sultan je bil končno primoran, da izda ustavo. Naslednjega dne je carigrajsko ljudstvo izvedelo, da je revolucija uspela in pričelo s praznovanjem proglašenja ustave. Rumnnsko gospodarstvo Gospodarsko življenje dežele je stalo prvih šest mesecev tekočega leta v znamenju pripravljajoče se uradne stabilizacije rumunske denarne veljave. Realizacija inozemskega posojila, predpogoj stabilizacije, se je namreč zavlekla in spričo tega je v gospodarskih krogih vladala precejšnja negotovost. Delovanje posameznih gospodarskih panog je bik> z izjemo lesne industrije skozi celo prvo polletje popolnoma mlačno. Bankarstvo je čutilo posledice stabilnosti domače denarne veljave. Izginili so dobički iz deviznih kupčij, ki so tvorili v prejšnjh časih glavni vir dohodkov rumunskih bank. Vzdrževanje industrije in trgovine od najemanja novih bančnih kreditov je vplivalo na splošno znižanje debetnih obresti. Lesna industrija gre na uspešno kup-čijsko delovanje. Zvišanje potreb v nekaterih drŽavah je stopnjevalo izvoz velikih množin rumunskega gradbenega lesa. Izvoz se je na podiagi statističnih podatkov dvignil sčasoma za celih 40 %. Francija in Italija sta se nahajali med glavnimi odjemalci. Petrolejska industrija je radi nizkih cen produkta trpela skozi celo polletje. Te razmere so se izboljšale šele v zadnjih dneh preteklega meseca. Produkcija petroleja znaša približno 1000 vagonov na dan. Tekstilna industrija in trgovina preživljata krizo. Vzrok — poman j kujoča kupna moč širokih slojev spričo lanske siabe žetve. Trgovina razpolaga z velikimi nerazprodanimi zalogami. (Ta pojav se opaža tudi v Madžarski, Bolgarski in Jugoslaviji.) Inozemska tekstilna industrija, ki izvaža svoje izdelke v Rumunijo, mora dovoljevati rumunskim veietrgovcem zelo dolge plačilne pogoje. Oživ-ljenje splošnega gospodarskega delovanja bo po računih m«ro-dajnih krogov prinesla šele prihodnja jesen. Kmet bo do tedaj prodal obilno letošnjo žetev in prešel k nakupovanju vseh potrebnih predmetov, česar ni mogel lanskega leta storiti. — V Coquimbm (Cile) je razdejal hud potres mnogo hiš in je več ljudi izgubilo življenj©. Naročajte m širite „EDIHOSr DNEVNE VESTI UKbU a Motena!« mjesulai pri moHiDia stanovanjih Pred dnevi smo poročali, da se je vršila na tukajšnji prefekturi pod predsedstvom Nj. Ek». prefekta seja zastopnikov oblastev, tašistovske stranke in drugih prizadetih organizacij, na kateri je bife imenovana posebna komisija, ki ima določiti obseg povišanja najemnin onih stanovanj* kjer sta-n ari na ne obsega štirikratne predvojne svote. Za predsednika komisije je bil imenovan tukajšnji tajnik fašistovske stranke inž. Cobol- li-Gigli. Kot jo sporočila fašistovska zveza v tukajšnjih italijanskih listih, so bili določeni naslednji količniki za določitev najemnine: 1) pri stanovanjih z dvema sobama in kuhinjo tvori povprečni količnik v primeri >z 1. 1914 število 2.80. 2) pri stanovanjih s tremi sobami in kuhinjo 3.20, 3) pri stanovanjih s štirimi sobami in kuhinjo 3.30. Pri lokalih veljajo kriteriji kr. odloka od 16. junija 1927 št. 948. Glede stanovanj z eno samo sobo in kuhinjo je komisija skloniia, da da so najemnine ne bodo višale. Glede stanovanj z nad štirimi sobami ni bila določena nikaka povprečna mera zvišanja in se tozadevni spori prepuščajo v rešitev preturam. Cene živalskih mtretfflfl Povprečni indeksi glede cen po-glavitnejših mest kraljevine so bili v mesecu juniiu naslednji: Neapelj 98 43, Trst 97.92, Carrara 97.55, A-scoli Pičeno 90.9<3, Palermo 95.64, Treviso 95.64, Videm 95.50, Siena 95.43, AquiiP. 95.31, Cremona 95.23, Potenza 95.22, Reka 95.20, Rimini 94.71, Mantova 94.60, Spezia 9419, Genova 94.04, Lucca 94.02, Alessan-dria 93.82, Bari 93.74, Firenze 93.64, Pistoria 93.61, Gorica 93.44, Vicen-za 93.21. Prato 93.18, Temi 93 08, Perugia 92.95, Benetke 92.70, Pula 92.64, Pisa 92.64, Cagliari 92.52. Ve-rona 92.36, Piacenza 91.64, Livorno 9124 Modena 90.97, Ferrara 90 86, Ravenna 90.74, Cesena 90.71, Padova 90.45, Bervamo 90.23. Milan 90.20, Taranto 89.97, Bologna 89.86, Cata-nia 83.33, Biella 83.39. Iz tega pregleda sledi, da je bilo v juniju letošnjega leta najdražje mesto Italije Neapelj, najcenejše pa Biella. Trst ne "zaostaje mnogo za Neapljem in je sploh med najdražjimi mesti Italije, namreč drugo pO vrsti. Po vseh drugih blifc-njih večjih mestih se živi cenej« nego v Trstu, tako v Vidmu, na Reki. v Gorici in v Puli. Napram \ idmu in Reki znaša razlika okoli dva odstotka, napram Gorici in Puli pa je 2e znatna Pula je po teh podatkih najcenejše med poglavitnimi mesti Julijske Krajine. PalfmMti oročali smo že, da si razlagajo gospodarski krogi številnost fali-mentov v Italiji kot proces čiščenja, v katerem polagoma izginjajo ona podjetja, ki nimajo pravih predpogojev za uspešen razvoj, katerih obstoj torej ne odgovarja potrebam proizvodnje in gospodarskega življenja sploh. V mesecu maju je znašalo Število falimentov povprečno 36 na dan. V primeri z aprilom se je torej pomnožilo povprečno za en fali-ment na dan, toda je nižje nego v ostalih mesecih letošnjega leta. To bi pomenilo, da je začelo število falimentov iti navzdol. «Vsekakor pa je — pravi list «Sole», po katerem posnemljemo gornje podatke — umrljivost podjetij še vedno zelo vel1 ka in na stotine in stotino tirni se vsak mesec izloči iz gospodarskega življenja dežele. Ta neuklonljivi proces čiščenja pa mora iti svojo naravno pot dalje kljub trt vam, ki jih povzroča prizadetim posameznikom. To je bilo potrjeno s svarilno, besedo načelnika vlade, kateri se ni obotavljal . označiti to čiščenje kot »usoden in i dobrodejen lom pomanjkljivih ! podjetij® ter ga postaviti med najaktualnejše elemento nagle in končne rešitve gospodarske kri*e». THfffnska bflncs Celokupni uvoz It&ftje je v prvih petih mesecih tekočega leta znašal 8.980.6 milijonov, Uvoz pa 5.585.7 milijonov lir. Isto razdobje lanskega leta je dalo 9 918.1 oziroma 6.559.1 milijonov lir. Priman>-kfjaj trgovinske bilance dosega 3.394.9 milijonov in je tedaj *a 35 milijonov večji od lanskega, ki je znašal 3.359 milijonov lir. Med poimensko navedenimi u-voznimi predmeti zavzemlje pšenica prvo mesto. Uvozili smo je 13.3 milijonov q v vrednosti 1.455.6 milijonov lir. Čeprav je bil uvos za okroglo 300.000 q višji, se je vendar za ta predmet spričo nazadovanja cen potrosilo okroglo 430 milijonov lir manj nego lani. Živahen je letos uvoz živine, ki je dosegel 86383 napram 30.082 glav v vrednosti 146.7 milijonov napram 61.4 milijonov lir. Uvok živine j« bil s dva* ma tretjinama izravnan sprfčo nazadovanja potrebe po evetem in zmrznjenem mesu. Sladkorja se je uvozilo 504.304 q v vrednosti 65.2 milijonov lir. Za 10.000 q večji je bil uvoz bombaža; 11.G&L795 q ▼ vrednosti 981.6 milijonov Hr. železo in jeklo beležita nazadovanje. Isto velja tudi za premog. Uvo*ilo se ga je 3* milijone napram 5.3 milijonov ton v vrednosti 4G1.8 milijonov napram 1.061.1 milijonov lir. Ta predmet je prihranil okroglo 600 milijonov lir. Ostali uvozni predmeti ne beleči jo bistvenih razlik. Za trgovinsko bilanco najbolj izdaten je izvoz sirove svile, ki je znašal 25.793 q v vrednosti 573 milimi'ijonov lir. Slede ji bombe-žovinajsl tramvaja ki je vozil pred njim* Nenadoma pa je zgubil ravnotežje in padel s silo na tla. Prijatelji, ki so mu aiedih v neposredni bližini so mu prihiteli na pomoč tu g« prepeljali v mestno bolnico z nekim zasebnim avtom, ki je v tistem hipu vozH tam mimo. Ponesrečenca, ki ni bil prt zavesti, je zdravnik pregledal in mu ugotovil težke poškodbe po celem telesu in pa prebitje lobanj«. Bil je sprejet v kirurgi čni oddelek. Njegovo stanje je opasno. Kap ga )e zadela 78-letni Ivan Blazič, stanujo® na Pendice di Sooroola 481, se je vs nedoljo zvečer spravil v gostih**, da »kupno s torvariSi popije kozarec dobre kapljice. Ko je tako brezskrbno srebal rujno vince, pa je nenadoma dobil živčni napad, ki mu je sicer v kratkem minil. Spremili so ga domov, kjer se je počutil malo boljše. Ker »e je hudo potil je zaprosil hčerko za novo perilo, da se preobleče, a v istem hi»-pu ga je bolezen vnovič napadi^ da se je zgrudil na tla od kapi zadet. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil poklican na pomoč, je ug"otovil njegovo smrt. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Procesija za dež Včeraj zjutraj okrog sedme ure se je v Gorici vršila velika procesija za dež. Iz cerkve Sv. Ignacija na Travniku se je razvil dolg sprevod prosečih za dež proti cerkvi sv. Roka, kj>er se je vršiia maša. Po maši se je procesija vrnila spet na Travnik. Procesije se je udeležilo izvanredno veliko ljudi. Nedeljska nevihta V nedeljo popoldne so se jeli zbirati po celem nebu nad Goriško črni obtoki in pred večerom je že bolj ■zagrmelo, znamenje, da se bo res morda usulo. In res — tik v mraku jo privršela nevihta, ki je bila po nekaterih krajih zelo silovita. V zgornji Vipavski dolini — je nevihta lo švignila mimo, toda njen pohod jo bil tako viharen, da bi kmalu več škodovala kot koristila. Veter je lomil vejevje, podiral celo drevesa in škodil vinogradom, kjer je klestil grozdje. Z nevihto je prišla tudi toča. ki pa — upoštevajoč le te podatke, ki jih imamo na razpolago — ni napravila velike škode, zlasti, ker je le malo časa tolkla. Takoj za tem, ko jo nevihta preMa, je pričela pihati burja, ki je do zjutraj posušila vse luže po cesti. Tako je dež le malo koristil Kot v gorenji Vipavski dolini, tako je podrl dež tudi v dolenji. Zlasti jo nevihta zbrala vse svoje moči okrog Dornberga, Zalošč in Tahra. Rula je cela drevesa in napravila veBiko škodo sadnemu drevju. Samo enemu kmetu je mlrla za tri voze hrastov in akacij. Škodila je tudi v vinogradu. Padala je celo toča, ki pa ni veliko Škodovala V Prvačini je moral čakati vlak četrt več kot ponavadi, ker ga je ustavila nevihta. Ljudje so mnenja, da bo sedaj borj pogostoma dež, ker se je vendar enkrat zlilo. Prefekt opozarja poteptate, da morajo sprejemati prošnje ™ povračilo trgovskih kavcij Prefekt je naslovil okrožnico na vse občinske načelnike, v katen poudarja, da je ministrstvo za nacionalno gospodarstvo zvedelo, da veliko občiin noče spreje-mati ln prerešetati potom občinskih komisij, ustanovljenih s kraljevim u-kazom zakonom, prošenj onih potujočih trgovcev (krošnjarjev) hi pploh onih revnejših prodajalcev, ki prosijd «a vrnitev kavcije z ozl-rom na njih revno gospodarsko stanje. Ker pa to ni prav. opozarja prefekt strogo vse poteštate, da morajo vedno in brezpogojno sprejemati tozadevne prošnjo in jih pregledati kot one, v katerih prosijo trgovci za oprostitev plačevanja kavcij hkratu s profinjo za trgovsko dovoljenje. Nesreča mladega goriškega zdravnika Včeraj popoldne se je v Krm inu poneerečfl zdravnik dr. Franc Ma-rušič iz Solkana, asistent v bolnišnici «Casa Rossa». Z motornim ko-tesom je zadel ob neki kamijon. Zri padcu na tla je pri še V z desno roko pod težko kolo avtomobila, ki mu jo je popolnoma zdrobilo. Prepeljan je bil v goriško občinsko bolnišnico, kjer so mu njegovi stanovski tovariši sinoči odrezali desno roko nad zapestjem. Odžagalo mu Je prst 38-letnemu Jožefu Bofulinu iz Standreža je cirkularna žaga včeraj popoJdne odrezala palec na levi roki. Zdravi se v goriški bolnišnici. NesroSna smrt mladega radarja Sinoči ob 20.30 j« izdihnil v go-riSki bolnišnici »-letni rudar Fraae Sovdat Is Kal - Koritnice. V soboto se je pri delu v Kabelskem rudniku ponesrečil. Padef je i vi-Mm IS metrov tn racbil tropin jo tsr si prelomil hrbtenico. Nesrečni mladenič je zaveden fant in je pred leti vneto sodeloval pri prosvetnem delu. Naj v miru počiva ta nova žrtev nevarnega rudniškega delal Avto se fe zvrnil v Jarek V soboto zjutraj okrog sedme ure je vozil od Trsta sem po Mi-renski cesti avto, last TrŽačana I-vana Celovizza, starega Vk let. V avtomobilu so se nahajali še ml Ivan Cecovini s svojo ženo Angelo in štirinajstletnim sinom. V bližini lnirenskoga pokopališča so jo avto pokvaril, zlomila se jo priprava za krmljenje. Na ta način jo pritisnil za zavore toda avto se je tedaj zaletel v obcestni kamen in se pre^ vrnil. Dočim sta gospa in sinček padla več metrov iz avtomobika in se precej potolkla, sta oba moška ostala popolnoma nepoškodovano. Ranjenca sta bila prepeljana nato v občinsko bolnišnico. Gospa ima zlomljeno desno rebro, dočim si jo deček ztomil levo lopatico. Kakih 40 dni se bosta morala 7xh*iviti. Novo cene rižu Prefekt navaja spremembe v cenah, a jih je določil medsindakal-ni odbor za prodajo riža na drobno. Cene boljSe vrste rižu so 210 in 1 kg slabše vrste rižu pa 2,— in 1.90. Nov potefttat v Rihemberku Za novega poteštata v Rihemberku je imenovan od prefekture stotnik Rino Continella. Ravno «u£afal» ga )e Pred nekaj dnevi se je v pozni noči splazil v stanovanjo Franca Šinigoja neki Ivan Samsa star 32 let z nič kaj poštenim namenom. Namreč, da bi kradel Komaj pa je svojo dolge prste položil na neke hlače, ki jih je očividno imel odnesti s seboj, ga je pri tatinskem delu zalotil Šinigoj, ki je vrh tega še občinski stražnik, in ga kratko-Tv>nlo kar lepo odpeljal k orožnikom. MIREN SIngerjev tečaj vezenja Pri nas smo imeli tritedenski tečaj za vezenje, krpanje, itd. To koristno in poučno Šolo je obiskovalo 32 de-klet iz naše sedaj širne občino. Končal se je v soboto in v nedeljo je bila razstava vseh del, ki so jih ta čas dekleta naredijo. V resnici rečeno, — razstava je bila krasna — in ni mogoče pohvaliti posamezne, ker vse, kar je bilo razstavljiv no, je bilo lepo. Lahko smo hvaležni družbi «Singer». Posebno pa gdč. Reziki Demšar H Idrije — ki se je tako močno potrudila da je toMMfftaučila naSa dekleta. Za zahvalo gdč. kar po domače «Bog lonaj!» PLAVE Žrtev Soče V nedeljo popoldne se fe Sel ▼ družbi štirih fantov kopat v Sočo v bližini našo vasi 18-letni Anton Kvartin. Usoda je hotela, da je nesrečni mladenič, ki je doma iz Vrhove'j (Kojščanska občina), u-tonif. Zgodilo se je to okrog dveh popoldne. Po enoumem iskanju so izvlekK njegovi tovariši mrtvo truplo iz vode in ga prenesli na Vrh ovije. Tako je tudi pri nas letos Soča zahtevala svojo Žrtev. GABER JE NA VIPAVSKEM Smrtna nesreča Dno 22. t. m. se je smrtno ponesreči! tukajšnji domači« Slavko Turk. Iste«u dne 'Zjutraj so je odpravil še zdrav in vesel s kolenom v Postojno. Spremljal ga je njegov prfjateij Matevž Cehovin. Na povratku pa mu je nenadoma (naj-bržo radi prevelike vročine) prišlo slaibo, padel je s kole-sa ln nozave*. sten obležal v obcestnem jarku. Njegov tovariš je takoj stekel na-manHi orožnikom nesrečo. Ti »o prt&li na ttco mesta in ustavili mimoidoči zasebni avto, s katerim so ponesrečenca odpeljali nemudoma v postojnsko bolnico. Toda hitra pomoč mu ni prav nič pomagala, kajti nekaj ur nato je izdihnil, ne da bi še preje prifieJ k zavesti. \ sakdo si lahko predstavil kako bridko je zadela ta vest, ki so jo V Trs'jn, c"ne 31. jnlija 1928. tEDINOST« XII. Cele drugi dan raznesla po naši vasi, mater in očeta ponesrečenca, kateri jima je bil kot edini sin doma glavno upanje in nada. Ako-ravno se mlad, je bil skrben in zelo priden mladenič, tako da so ga vsi radi imeli. Pokoj njegovi duši, užaloščenim starišem in bratu ter sestram pa najiskrenejše sožalje od vseh domači nov. BUKOVICA Požar, ki povzroči do 140JM lir »kode V petek «večer okrog enajste ure je pričela nenadoma goreti hiša tukajšnje edine trgovke Frančiške Bel tram. Ogenj se je vnel v podstrešju in ga je prvi opazil BeKra-min sorodnik, ki se je po hribu nad hišo vračal domov. Takoj je zbudil domaČe, ki so si rešili pa le golo ži*vlje»nje, ker je ogenj, ki je zašel v streho, krito z eternitoen, pod katerim se je nahajala tudi zelo suha smolnata lepenka, takoj z nenavadno silo objel celo poslopje in v kratkem času u pepel it vse, tudi trgovino, v kateri se je nahajalo veliko založenega blaga. Na klic domačinov so se sicer takoj zbrali okrog požara domačini, ki so poskušali gasiti, a zaman! Zlagati še, ker je primanjkovala voda. Nekdo je skočil tudi po goriške gasilce, ki so sicer prišli na kraj požara, pa nieo mogli ničesar rešiti. Gospa Bel tram trpi okrog 100 tisoč lir škode, ki pa je k sreči deloma krita z zavarovalnino. CEPOVAN . I Eolo, k1, se povrne Tuka^Šrri orožniki so fatakruK kol, ki je bilo pred časom ukradeno GoriČanu Humbertu ValiČU- Kolo je imel Avgust Breraec, ki pa se jo takoj izgovoril', da ga je kupi J od nekega Štefana Šuligoja. starega 19 !et iz I.okovca nad Kanalom. Te*ra sadnje*-**. nato orožniki naznanili sodl&ču. VIPAVA Tuta kclesFrskf. frfovl Pivd nekaj dnevi je k^ginilo fz-pred hotela «AdriJe» kolo tukajšnjemu zidarskemu mojstru Jožefu Krlrretu. Ko je ta zapazil tatvino, je kmalu iztaknil sted za tatovom, ki se jo odi proti Trstu. Jože pa je — nebodi len — na'el avto in se z njim odpeljal za tatom, kate^epa je tudi resnično dohitel v bližini Braniče. Pobral je jo koio in s tatom vred v avto. Kolo ja odpeljal domov, tata pa k orožnikom Prej mu je pa dal še «en par lekcija. Rcšlia pokrajina Irfet v naš les. Odpravila so nas je majhna skupina v naš jrozd pod Snežnikom, da se vsaj za nekaj ur izognemo neznosnim solnčnim žarkom in se navžijemo svežega zraku iz Še večno mogočnega gozda, či^ar površje se ceni na 26.000 ha s povprečno starostjo lesu do 70 let. Od tega površ a odpade 16.000 ha knezu Schonfc'urgu-Wal d enburgu. Nič ne de, če smo izgledali bri-bolazci «po sili», dobra volja je takoj pregnala Čemerfcost prezgodaj vstalih, ker že ob prvih korakih jo B.... začel stresati svoje srečno izbrane dovtipe, ki so bili kot dobra jutranja kopel. On jo bil naš «vodnik». Co bi ne bil čas odmerjen in bi se ne bili bali solnca, bi trili šli na Milonjo (1098). kjer so pod obema skalama zakopani zakladi, tako gcvori ustno izročilo. Ni čuda, če je ljudska domišljija to iztak-nila, saj od daleč izgledata skali kot razvalini mcgočnih gradov. Po dveurni hoji smo se odpočili nad Peklom pod Suhim vrhom Menda nam jo naš vodnik hotel zbuditi posebno spoštovanje pred temnim lesom, ko nas j© tako resno vihal, kako se mu je pred leti na čuden način klan al medved s katerim sta so v gozdu srečala: medved jo bil z zadnjim delom telesa obrnjen proti njemu. Seveda pa je tukaj splošno -znano, da je v gozdu nekaj medvedov, ki pa so jih gozdarji ne boje. Lovska kronika beleži slučaj, ko je pok. Strić iz Korilnic pred leti ustrelil več medvedov. Bil je odličen lovec. Zavili smo v les. ki so mu pozna, da jo velika opora kmetskemu gospodarstvu ker jo precej izsekan. Dobro nam je dela njegova senca. V bolj vlažnih letih je polno malin, a letos sc moramo zadovoljiti s kako jagodo. Nas vodnik, ki jo dobro preštudiral knjigo «Zel in plevel«, je skrbno stikal ?a zdravilnimi zelišči. Naenkrat nam jo. udaril v nos duh po medu in ko smo nad ve:anii koj zaslišali *bT«nčanio čebel, nam ie bil pojav jasen: ko po vro>?ih dnrh nastopijo h)adno noč? hoje medico t. j. da izloča;o sladek sok, nektar imenovan. Rečemo mu tudi ho:fva mana. Zato pa vozijo naši čebelarji čebelo v gozd na p^šo. l etos so iz**eino zadovoljni, ker ie paša begata. Pan'i so žo sedaj dali do 25 kg medu. Slaba sirau pa je v te i paši ta, da čebele izredno opošajo. Stare markacije bivšega Slov. pT. rtr. so nam bolj kakor naš vodnik kazale smer proti Črnemu dolu, ki je bil naš cil-i Prav lahko se za-id-\ ker so si lijakaste doline in strmi obrasli sriči tako podobni, da so ie kmalu iz orientacije. Ok^-rv 9. uro sno bili na mestu. Vcrknt, sem žo s-liša! o Cmem dolu m kdor b*! v n*em, ga ne moro prehvaliti. Vpiidar pa seri misli, da so niet*ova veličina oreti-ruie Motil sem se, ker je menda ta dobna po svoii lepoti edina v naši deroli. V zadregi sem in ne vem. kako nai bi vam rajz-rnll njeno lepoto. Venomer smo ponavljali: le^ krasno, mogočno. Prostrano ravnino Ha^) oklepajo vitke, tu pa tam celo do 90 m visoke ho^e tesno ena ob drugi, kar dela mocroično ma^ivnost. Pritajeno šelestenje in prožno pripogibanje te premakne med profcujaioče se vojake kralja Matiaža, človek, fma vtis da fe v velikanski zibelki. Višje v strm« hribe pa se vrstć sve-tk>zelene bukve. Ulegel bi se in sa.- tel I so čolcofedni bonbončki, jako okusni in brzo učinkujoči. Delujejo sigurno in edino nedosegljivo sredstvo proti so gbstsis. Izvrstoo zdravilo za vsacejja, veli* -ga m malega. Otrokom velja za pnuia družinam zadovolnost veselje Ktni se v vseh lekarnah v zaten** njal v kristalnočisto nebo, vzpenjajoče se nad tem planinskim biserom, draguljem ali kako bi ga že imenoval. Ta dolina so po svoji lepoti lahko k'osa z onimi švicarskih pla-uiu- Neprestano so mi je vsiljevala slika našminkanih dam, parfumiranih in elegantnih gospodov, ki se kosajo v lepoti in eleganci in se vdajajo veiikomestnim nasladam. Kje je resnična lepota: na zaprašeni ulici in v opojnem oviačju moderno kavarne, ali v narcč.u preproste a mogočne prirode? Irenito za hip v to smer in vživito se v veličastvo prirode! Crni dol. Črni studenci, Črna draga vse jo tamkaj črno. Črno in temno radi gostega jelovega lesu. B. nas je vztrajno zabaval kljub smoli: reveža so pikale muhe, komarji, oso'in tudi bodeča neža (zelišče) ki ji jo prej prisodil posebno zdravilno moč, je zgubila na vrednosti, ko ga jo pošteno zbodla.. Več smolo — več dobre volje, krepke ši dovtipi, ki so stopnjevali naš smeh do solz. Nad neko oso — ki ni vodela za njegovo muhe — se ie tako razsrdil, da so jo z nestrpno naglico o-bul z namenom, da ji čimprejo priviha vritnjak. Ker ni bilo vode iv nismo imeli pokrival za preftcč/ijo na prostem smo morali do Zavetišča (Rifugio 1242 m n-^d morjem), pol ura od črnega dola Treba jo bilo Jez Kobilji žleb. ki pa mu je B. dal dmgi nasTov. Namesto da bi bili Sli po Hcfcu, smo pod njegovim «»pret-nim vo 's vomn zašli v najhujšo strmino. A dobra volja jo potlačila trud. in ko smo pri Božji mar-tri stopil na vozno pot, so ženske energično zahtevale da jim da sr-^-Č- valo o prestani skušnji v hr'ro^s'vu. V četrt uro smo bili v z^votiSru. kjer sem nehote ponovil Cankarjeve besede: Kamor stepi človek prinese smrt. Ona masivna in neprikladna stavba je kakor ra;-.c:Ta.šena posem sredi mirne jasne noči, kot nož v srce zlite narave. Zavetišče je kakor železniška posta'a: od sobo-te na nedeljo avti, krik. ropotanje, razposajenost. Prenočišče jo precej primerno tudi hrana dobra. To jo v upravi Club ATtp;na. oziroma zobot'-'h-nika c. Bfčrka. Ko smo so pošteno odpočili (bila je sobota), smo se drup^ea dne vrnili v Čmi dol. Nameravali smo na Snežnik, dve uri od Zavoffšča imeli smo tudi v na<-črtu Planine, a radi posebnih zaprek smo morali to opustiti. Škoda, da ni v Cmem dolu vode. Pajć bo pr.'hodn;e Vto bolie, ker namerne Cluri> A^ino popraviti barako bivšetra Slov. pl. dr. V popoldanskih urah smo se vričali preti domu, a po glavni trnovski poti, ker je naS vodnik zavohal oel.iarje, ki točijo tirolca. Takrat ros ni vodil za nos. Tako dobro voljo je mogoče dobiti le v naročju nepokvarjene prirode. Še pojdemo. Znanost injimetnost Rafe nešo v avgustu SciccO se v avgustu čimdalje bolj niža na nebu. Ob začetku meseca je 18°2\ ob koncu pa le še 8*39' severno od polutnika. Temu primerno se krajša tudi dan od 15 ur 3 minut na 13 ur 27 minut. Za opazovalca v Trstu bo stalo Solnce najvišje na nebu 1. avgusta ob 12. uri 11 min. 7 sek., 15. ob 12^ uri 9 min. 19 sek. in 31. ob 12. uri 5 min. 13 sek. Luna. Ščip bo 1. avgusta ob 16. uri 31 min., zadnji krajec 8. ob 18. uri 24 min., mlaj 15. o»b 14. uri in 49 min., prvi krajec 23. ob 9. uri 21 min. in zopet ščip 21. ob 3. uri 34 min. Luna bo v perigeju, to je v najmanjši razdalji od Zemlje 10. avgusta ob 18. uri. Oddaljena bo tedaj od nje 368.950 km. Najbolj oddaljena od Zemlje ali v apogeju bo 23. avgusta ob 8. uri. Ta največja razdalja bo znašala 404.080 km. Fia&e Z sjO-TOVIM IN TAKOJŠNJIM UČINKOM TEKIFUGO VIOLAMI ki ga izćetnje kcmlk-le arnar O. VlOLANI v Milanu KOLESA!I Predno kupite kolo, Dubili bodete kolo, obiščite n^šo trgo- ki rabite, po ceni vino brez obveze ^^pr* brez vsake kon-za nakup. kurence. Vsako Kalozeiifmieno 12 mesece* - MM izbere Mesarskih potrebo Kit« jtHdst ujuktM 12 nacn L 415. Rs?« Iskani, z ttčajm B Caaii, z»asuu 1 583. 6. mm & C.n, Tre, Via XXX ottsbre 4 Biser čistil PODLISTEK V. J. Iv I i I?. A NO VSK A: Pa|čeviraa05,) Roman v štirih delih Iz ruščine prevedel L V. — Zaradi tega so bržkone še tako razkačeni, da se je bati pogToma? — je vprašala razburjena Milica. — Deloma. Toda razen teh neprestanih spopadov z Nemci vznemirjajo ljudstvo še drugre krivice. BaS sedaj se ljudstvo razburja zaredi neke zadeve, ki se vleče že deset mesecev, odpor postaja vtdno hujši in bati se je hudih posledic. — O kateri zadevi govorite? Prosim vas. razjasnite mi to, Dmitri Pavlovič. — Stvar se je zgodila v keramični tvornici, kjer je za ravnatelja Ivranze. Pred nekaj leti se je smrtno ponesrečil neki delavec; tudi njegova žena je kraa1 u potem umrla ter zapustila siroto, j Bil je to dvanajstleten deček, ki so ga sprejeli v tvornico. Na svojo nesrečo je ubogi Osip prišel pod oblast nekega nemškega mojstra, ki ga je Kranze sprejel. Ta mojster, Leopo'd Hering, je po rodu Prus in se odlikuje po neverjetni krutosti napram ubogim vajencem, ki jih tepe ob vsaki primerni ln neprimerni priliki Osipa je iniel posebno na p;ki, zato ga je neusmiljeno tei*?l po glavi, bil Osip krotek, poslušen in delaven. Nekoč . c je vrnil domov ves bled ter se tožil, da ga glava silno boli. Povedal je, da ga je mojster tako močno udaril po glavi, da je občutil, kakor bi mu nekaj «zaškrta!.o v mozgu». Nato je legel in se ni več vrnil na delo, črez pet ; dni pa je umrl med mukami; med umiranjem je neprestaiio ponavljal Heringovo ime, katerega je dolžil svoje smrti. Ta dogodek je vzbudil med delavstvom in mihajlovskimi kmeti, kjer je bil Osipov oče doma, veliko razburjenje. Na moje posredovanje so pozvali zdravnika, ki je mrliča obduciral in dognal, da je sm; tnastopila vsled vnetja možganov, katerega vzrok je bilo krvavenje in nabiranje gnoja zaradi gnojenja v levem ušesu, kar je zdravnik pripisoval udarcem besnega Nemca. Stvar je prišla pred sodišče. Dasi se ni obtoženec priznal krivega, je nesramno trdil, da odkar je v tvornici, vedno tepe vajence, pa ni od tega še nihče umrl. Vkljub prizadevanju i naklonjenih mu Nemcev, ki so se potegovali za »svojega*, je bil Hering obsojen na štiri mesece ječe. — Samo? Tukajšnji sodniki pač nizko cenijo Človeško življenje, — ga je nevoljno prekinila Milica, toda Derevnin je ogorčeno zamahnil z reko. — V to zadevo se ne vtikam, dasi je vprašanje zase, ki vzbuja v narodu tudi odpor, o katerem sem vam govoril. Toda te dni bo Hering končal svojo kazen in govori se, da pride zopet na prejšnje mesto. Predvidevajoč, da bo ta krvni K odslej &e huje mučil izročene mu vajence, se delavstvo razburja in njih sovraštvo utegne odkrito izbruhniti. — Kranze si ne bo drznil ga zopet sprejeti, — je rekla Milica, nakar se je Derevnin zaničlji-vo nasmehnil. —On si ne bo drznil!? -Nalašč ga sprejme, tudi proti vo^ji ljudstva. — No, tedaj mu jaz to prepovem in napravim ko-nec njegovi oblastnosti, — je odločno odgovorila Milica in vstala, toda Derevnin jo je pa*i-držal. — Hotel sem vam še povedati, da sem dobil službo onemu Poljaku, ki ste mi ga priporočili... Milica je položila prst na ustne. — Tss! Nikoli mi ne govorite o Gureckem v navzočnosti mojega moža, sicer bi jo skupila. V kratkih besedah mu je Milica razjasnila stvar in prosila Derevnina, da sporoči gozdarju, naj se ne pokaže pred oči grofu. Dmitri Pavlovič se je nasmejal. — Tudi jaz mislim, da bo nevihta, če grof «ve resnico o begu Gureckega. Toda jaz ga opozorim; zdaj nosi ime Falkovski in oskrbnik Zna-menskeg V i'rstu, dne Si. jniqa Literatura sedanjosti Moskovska revija «Na titerar-nem postu* obdeluje enega najbolj perečih problemov ' proletar-ske literature, To je problem umetniškega oblikovanja sodobnega živečega človeka. Nam oddaljeni, sedanjosti odmaknjeni junaki Tolstega so boij življenski, konkretnejši, prijemljrvejši koi od najbolj nadarjenih proletarskih pesnikom ustvarjeni tipi. Umetnost klasikov je tako velika, dosegli so t&fce slvariteljske višine, da »ob-jektivni, vsečloveški elementi njihovih del često iz »zavesti čitatelja izrinejo nazadnjaške, proletarske-niu svetovnemu nazoru si nasprotujoče elemente. Bilo bi blazno, otročje, 'če bi ne pripoznali dejstva, da mladi proleiarski pesniki hodijo sami od sebe h klasikom v šolo. Moškove knjige v češSini. Med slovenskimi pisatelji je menda Meško poleg Cankarja največ preveden v češčino. Leiošnje lete je izšla v Brtnici Meškova knjiga < Mlauim srcem«, povesti za mladino, ki jih je bila svojčas izdala Mohorjeva družba Knjigo je prevedel Antoš Ilorsak. Kot svoj čas v slovenščini so izšle povesti-ci tudi v češčini s Šantlovimi in Vavpotičevimi ilustracijami. Isto-tako so 3zšle v češćini tudi Mežko-ve <'Legende o svetem Frančišku*, ki jih bila izdala Gorička Mohorjeva družba. Prevedel jih je isti prevajalec kot zgoraj in jih izdal v samozaložbi. Proslava pesnika Goetheja. V letu 1932. se bodo obhajale velike Goethejeve spominske svečanosti. Med amerikanskim! Germanisti obstojijo dalekosežni načrti za njegovo proslavo. Ob tej priliki nameravajo izdati zbornik, ki ho obravnaval ulogo, ki jo je Goethe imel in jo še ima v duhovnem in kulturnem življenju Amerike. Pri tem :JK>rniku bodo sodelovali vsi amerikanski učenjaki, ki so se v svojem področju na katerikoli način ukvarjali z velikim pisateljem Mcskctrski narodopisni muzej. V moskovskem narodopisnem mo'eju se je pred kratkim otvori I vzhodtt slovanski oddelek, 'ci obsega Ve Ik oru se, Ukrajince i Maloruse. enem se je odprla razstava t inguške antropološke ekspedicije, ki obsega med drugrm tungu?ko zbirko lobanj, ki je prva te vrste. Rn&ko-nemška filmska zveza. Kot poročajo «Izvestja», sta se rusko sovjetska filmska družba • MeŽrabpoin Rus» in nemška filmska družba «Prometeus» združili med sdboj v sv -ho skupne izdelave in razpečevanja filmov. Združene firma se imenuje < Mežratopoin-film». Zdaj izdelujejo v Berlinu svoj prvi film po nekem rokopisu Lunačarskega in Greberja. Film se imenuje «Salaman, ki je pred kratkim izšla v Ljul Mani, smo dobili antologijo religioznih pesmi, ki jo smemo postaviti na prvo mesto. Zbirka jc majhna in morda io baš radi tega clobra. ker ie majhna. To nam priča, da je zbiratelj re-s irt«*al najboljše, kar imamo dobrega v slovenski religiozni liriki. Priznati mora.no sicor, da je nekoliko izbiral tudi po svojem mladem srcu. Prav radi (ega pa je zbirka moderna in privlačna tudi za liste, ki jim jo religiozna lirika iz kakega vzroka odvratna in tuja. Rad verjamem, da bo ta knjižica po svoje pripomogla «k novemu gledanju svota in pojavov». V uvodu ie zbiratelj napisal nekaj zanimivih stavkov, v katerih nas opozarja, da je ideja naše*ra naroda religiozna: pravi tud\ da so usodno moči, ki so narekovale duševni rairvoj srednjeevnc-psi. .h zemelj, vodH-o tudi slovenskega človeka v službo varljivemu idealu tostranske neduhovno kulture, brez vsake zvezo z večnostjo in njenimi nepremakljivimi vrednotami. To ie nujno vodilo v ohro-menio slovensko duše. Brž ko je minil trenutni opoj zemlje, je sledila vedno ura sramote in zapu-SČeno^ti duha... Odnos slovenskega človeka do religiozne resničnosti je pretežno individualen, demo-nfcčno-relieiozen pesimističen bo-goiskateljski... To bi bilo v glavnem prirediteljev« bf*sede uvoda; o tem. Čemu je ircšla ta knjiga, pravi sledeče: «Ob ča^u usodnih perip .tij. ki spreminjajo v rarodu podo3>o sveta. preti neredko, kljub zmagoslavnemu up&ij'u src, celemu organizmu nevarnost notranjega razkola :n zdi so, d?, v trenutku prevrednotenja v globoćinah razvoja v enaki meri kali olx*je. blagoslov in tragos. Mislim, da ^o nam v tem razod« v h osnovna problematika preliOfliiih dob kakršna jo nedvomno tudi naša; in če danes u-kreativno sile slovenske zemlje, je to i« zunan o vidni znak notra. duhovnega položaja. Ko sem se odločil, da priredim pri-6ujočo entologijo slovenske religiozno lirike, me je vodilo pre-J vsem verno prepričanje, da jo dobro, čo v samoti in bridkosti našega čsaa izide knii^n. ] ožje ljubezni iT; prijateljstva vsega rodu v svetem objemu preteklosti, sedanjosti in prihodnjosti«. Pesmi so dobro izbrane, v zbirki so zastopani skoraj vsi slovenski pesniki, najmlajSi n« na zadnjem mestu. Tu srečamo narodne pesmi, ki jih radi notranje lepote lahko postavimo na prvo mesto, tu imamo Prešerna, Gregorčiča, Srečka Kosovela in Gradnika, 2upančiča in Sardenka, M. Elizabeto in Medveda. Kdo bi našteval vse, Tudi je nemogoče idolojlti, katere pesmi med njimi so najlepše. Kot že rečeno, zbiratelj je hotel podati «najlepše, naj dovršene jše in najčistejše estetske tvorbe iz živih religioznih podlag vse od prvih začetkov literature pa do današnjega dne». Zbirka je namenjena neposrednemu duhovno osebnostnemu oblikovanju slovenskega človeka. Zbirka je kot celota brezimna, a svetla in veličastna simfonija duhovnega rodu.. Zbiratelj je rbral le one pesmi, ki so umetniško neoporečne estetske vrednosti, ob enem pa kzr&z osetone reli*-'rriozne usmerjenosti. Kar ni odgovarjalo v obeh ozirih. je brezpogojno opustil, tako so odpadle mnoge vsebinsko dobre, a estetsko sl-obe pesmi in nasprotno. Knjižica, ki je iešla pri upravi <*Križa» v Ljubljani Miklošičeva cesta št. 5, (broširan izvod stane Din 20.—, vezan Din 38.—). je v današnji duhovni suši dogodek in bi je ne priporočal le tistim, ki jo bodo po svojem stanu in nagnjenju po sebi umevno vzeli v roke, ampak tembolj tistim, ki so v svojem boju 'z življenjem daleč od tega, toda jih žeja po taki besedi. France Bevk. O Manja v daljavo Pred kratkim Časom so priobčili Časopisi vest, da je v Berlinu živečemu ogrskemu elektrotehniku. Denesu Mibalv-ju in njegovemu sodelavcu Nikolaju Langer-ju uspelo, reži ti vprašanje gledanja v daljavo.. Pri tej priliki je umestno, da se seznanimo s tozadevnimi napredki. Na električni razstavi, ki se bo vršila v septembru , v 01ym-pijski dvorani v Londonu, se bodo baje prodajali prvi aparati, s katerimi se bo gledalo v daljavo, in se bo razkazala občinstvu njihova sposobnost. Gre za Ba-irdove daljnovide. Lastnik takega aparata bo lahko gledal žive slike aktuelnih dogodkov, ki so se prenesle brezžično v njegov aparat. Gledanje v daljavo, ki so o njem sanjali znanstveniki in raziskovalci vsega sveta pol stoletja, je postalo sedaj praktična resničnost. Angieški raziskovalec John Logie Baird je po dolgoletnem trudu izumii aparat. Meseca januarja 1926. je bil povabil štirideset učenjakov, članov kraljevih britskih zavodov, k sebi v svojo delavnico in ti gospodje so prisostvovali prvim predstavam in so v svoje največje strmenje zrli prvič žive človeške podobe, ki so >e prenašale iz ene sobe v drugo. Po teh poskusih se je Bakd trudil še dve leti, da bi svoj izum izpopolnil. V tem času se :nu je posrečilo izvršiti gledanje v daljavo po telefonski žici med Londonom in Glaagowom in celo po brezžični poti med Lon-doircni in New-Yorkom. Vrhunec je dosegel pred nekaj tedni ;,ri tozadevni predstavi na Cu-nardskem parniku «Berenga-rii». Ko je bila ladja oddaljena ze kakih 1500 milj od kopne zemlje, je vid^l krovni telegrafist svojo nevesto, kako je govorila v svoji sobi v Londonu z drugimi osebami. Nič ni vedel, da jo bo videi, vkljub temu jo je takoj spoznal, kakor hitro se je bila obrnila z obrazom proti njemu. Poskusi so torej že za nami in gledanje v daljavo bo kmalu dostopno vsem ljudem. Septembra meseca se bo Bairdov aparat že prodajal in kupec bo lahko z aparatom slišal in videl predavatelja. Gledanje v daljavo se bo vršilo torej dejanski na daljave več milj daleč in bo premagalo vse vmesne ovire. Dogodki, ki se više tam daleč, se bodo lahko opazovali istočasno na drugih mestih kakor se sedaj slišijo daljni glasovi v brezžičnem radio-aparatu. Pripominjamo, da ne smemo zamenjati gledanja v daljavo z prenašanjem slik, ki ne prenaša živih in premikajočih se slik, ki pa napravlja po razmeroma počasnem postopku m?h«anične -nimke kake fotografije, ki se prenesejo iz daljave. P.adi delovanja družbe Baird Television Development je v drugih državah komercijelni napredek prodrl dle kakor na Angleškem, ki je domovina tega izuma. V Zedinjenih državah Severne Amerike se že dokončujejo načrti, po katerih se postavijo oddajne postaje za gledanje v daljavo. Te postaje bodo raztresene po vseh Zedinjenih državah, po Kanadi in po M^ksiki in se bodo že v najkraj- Sem Času obratovale. Na Ho-lanskem nameravajo pokazati svetu s temi aparati vse stroje z nizozemske industrijske razstave. Bairdov daljno vid je torej ie tako popoln, da bo v trgovini zavzemal prostor poleg drugih brezžičnih aparatov in govorilnih strojev. Ni menda, potrebno govoriti na tem mestu o motnostih bodočega razvoja tega izuma. Prav lahko si predstavljamo, da ni več daleč čas, ko bomo lahko opazovali V3e večje dogodke v istem trenutku, ko so se v resnici vršili, torej ne tako kakor pri filmih v kinematografih, kjer gledamo dogodke, ki so se bili že dovršili. Nadaljni z dalj no vidom združen izum tega genij alnega izumitelja je gledanje ponoči, t. j. možnost gledati v popolni temi. Ob priliki poletnega zborovanja «British Association»-a v minulem letu je pokazal Baird, da je mogoče s pomočjo nevidnih in-fra-rdečih žarkov videti v sobi sedečo osebo, kamor aie pride nobena svetloba. Ti žarki -prodrejo celo meglo, in umevno je, kako velike prednosti nam bo nudilo gledanje ponoči v raznih poklicih. Neki drug izum je znan pod imenom «fonovizija». S tem izumom se dado znamenja dalj-novida tako pridržati na avoč-nih ploščah, da se dado poljubno zbrati in pruizV&jati. Tako nam ena in ista plošča nudi ne samo glas pevca oziroma predavatelja, ampak nam prikaže tudi njegovo živo, gibljivo sliko in sicer na posebnem zaslonu, ki je v zvezi z aparatom. Nova industrija se nahaja komaj na začetku svoje poti. Industrija, ki ima tak pomen in ki ima take razglede do brezmejnega razvoja, bo pripomogla, da nastane v daljnovidu v najkrajšem času hud tekmec tako kinematografu, radiu in zvočnim ploščam, in da bo pustil v svojem nadaljnem razvodu dalj-novid, t. j. najnovejši aparat, s katerim bomo gledali dogodke v daljni daljavi, kakor bi se vršili pred nami, vse druge podobne izume daleč za sabo. Po F. Badicke-Jn. Ples tvarine Točno pred sto leti je priobčil botanik Robert Brown, kar je bil opazil pri peiodnih zrncih, raztresenih po vodi. Pod drobnogledom je videl, kako ta pe-lodna zrnca (cvetni prah) plešejo, poskakujejo in se prekopicu-jejo. Tako odličen raziskovale^, ki se je kot rajiocelnik udelem večletne ekspedicije v Avstralijo in ki je bil načelnik botaničnih zbirk britskega muzeja, je z veseljem pozdravil ta narodni pojav. Ugotovil je končno, da plešejo vsi najfinejši delci v raztopini in da se gibljejo tem strast-neje, čim manjši so. Mnogo bolje kakor % drobnogledom opazujemo to plesno norost z ultra drobnogledom, s popačenim drobnogledom, ki sja ga sestavila Siedentopf in Zsig-mondy. Pod ugodnimi pogoji se vidijo še telesca, kojih premer znaša milijonski del enega milimetra. C.lovek se kar začudi, če opazuje kapljico tuša z omenjenim aparatom, misli, da je stopil v plesno dvorano, kjer se plešejo n.ijbolj divji zamorski plesi, kjer vse blazno-divje poskakuje in se premetuje. Vse je mlado pri tem večnem plesu, vse se vije in moia, vse skače, se kotali, se vrti in kroži. In v raztopljenem milu ista veselost, ista norost in ista radost ▼ kle-jasti godlji. Pri kravjem mleku vidimo z drobnogledom samo posamezne, skoraj popolnoma nepremične maščobne kroglice; z ultra drobnogledom opazimo pa poleg maščobnih kapljic svetlikajoče se, frčeče, plešoče beljakovina-ste delce, tako zvani «casein» — iz katerega obstoja po večini sir — ki se neprestano giblje, divja in leta. Pri materinem mloku pa ne opazimo z ultra drobnovidom te plesne norosti «caseina», tu vidimo le nekaj lenih maščobnih kapljic. Beljakovina je namreč pri ženskem mleku še finejše razdeljena ka-krr v kravjem mleku. To bo tudi najvažnejši vzrok dejstvu, da dojenčkov želodček mnogo bolj prenese človeško kakor pa živalsko. Manjše delce zamore želodčno črevo mnogo bolj raztrositi kakor pa debelejše. Alojzij Kreidl je prvi opazil to razliko razdelitve «caseina» in je lahko tudi poročal, da se beljakovine vseh drugih živalskih mlečnih vrst kak (H* v slonskem, levjem, kamelskem, oslovskem, mačjem ,pasjem, kunčevskem, pod-ganskem in mišjem mleku ne- prestano vrte, kar opazimo z ultra drobnogledom. Sladkor se raztopi v vodi; razpadel je v delce, kakršni se nahajajo tudi v plinih in drugih tekočinah, torej v tako velike kakor .so molekuli, ki se niti z ultra drobnovidom ne dado več razločiti. So torej manjši kot milijonski del milimetra, manjši kakor delci «caseina» v kravjem mleku ali oglja v tušu. Raztopine, kojih delci ne obstoje iz molekulo v kakor pri sladkorni ali slani vodi in so desetkrat do tisočkrat večji, imenujemo kaloidne raztopine. Mnoge v vsakdanji uporabi znane tekočine spadajo k tej vrsti kalo-idov: želatina, skrob# miio ali beljak kokošjega jajca. Vse tekočine živil| bitij se uvrščajo tudi tu sem, kakor kri, sline in vsi telesni sokovi rastlin, živali in ljudi. Vse pleše, vse se veseli in giblje. Neznansko majhna so taka telesca pod ultra drobnogledom. V svetovnem morju je kakih 1500 trilijonov litrov vode; v e-nem litru vode je pa 33 milijonov trilijonov vodnih moleku-lov. Ako bi razdelili en liter vode v delce, ki naj bi bili tako veliki kakor so delci kaloidov, recimo v kocke, kojih rob bi meril milijonski del mil ime m*, oi našli, da je v enem litru vode A^fOO trilijonov takih kock, torej približno toliko, kolikor je litrov v svetovnem morju. Če postanejo ti kaloidni delci še manjši, pridemo do velikosti najmanjših tvorb, v katere sta razpadla v vodi sladkor in sol, torej do malekulov. Seveda plešejo tudi molekuli, še bolj noro kakor beljakovina v mleku ali oglje v tušu. Škoda, da nimamo še boljših drobnogledov od ultra drobnogledov, ki bi nam te najmanjše zemeljske palčke prikazal vidne. Toda pravilni sklep, pravilna teza, t. j. kinetična plinska teorija nam zatrjuje, da so vse tekočine in vsi plini razpadli v molekule, ki se preganjajo skakaje in prekopi-cevaje se v nori plesni radosti in ki se nikdar ne utrudijo in nikdar ne ustavijo. V trdem ledu vlada mir, kakor hitro se raztopi, se že začenjajo molekuli vrteti; če pa postaja njihov ples živahnejši, se izpremene v plin ali paro, kar imenujemo izpuhteti. Mi se vozimo z železnico ali z avtomobilom le ra*Ii tega, ker smo dali molekulom priložnost, da so živahnejše zaplesali. Ta kinetična plinska teorija je ostala samo domneva, hipoteza, dokler ni bil opazil Robert Eiwn po njem imenovanega gibanja molekulov pred sto leti. Njihovi plesi so se zaznairjo-vali, plesne fignre so se narisale, izračunale so se hitrosti plesalcev in no-beden drug kakor znameniti Einstein je ugotovil popolno skladnost z doslej le na papirju dognano gibalno teorijo plinov. Tako je Robert Brown dognal ples onih delcev, ki sestavljajo svet. Plesna norost mladine in starine sedanje moderne dobe in posebno goriške okolice je le medel odsev neskončne, nepopustljive, večne življenske radosti molekulov. Fo Lenku. RHZK£ ZMIUOST! Mrlič pri krmila Lastnik restavracije v bližini Liidenschfeida, Iluttebrauler je napravil v svojem avtomobilu izlet s svojo Ženo in z dvema o-trokoma. Kmalu po prvih kilometrih se je začel avtomobil hitreje premikati. Žene, sedeče za možem, ki je sedel pri krmilu, se je polastil strah in prosila je moža, naj ne vozi s tako naglico. Za njene prošnje je bil mož gluh, nič se ni zmenil za opomine, avtomobil je le z nezmanjšano naglico drvel dalje po ravni cesti. Žena in otroci so opazili z grozo, da se nagiblje avtomobil zdaj na to, zdaj na ono stran. Žena je vzkliknila, pogledala moža in opazita, da je ta mrtev sedel pri krmilu. Ni se mnogo razumela na krm aren je avtomobila, a kljub temu je zbrala vse svoje sile, povzpela se do krmila in ustavila avtomobil v trenutku, ko je prid i r-jal do precej visoke škarpe. U-gotovilo se je, da je zadela njenega. moža kap, ko je prišel avtomobil iz mesta na ravno državno cesto. Bob« olje t Bolgariji V Bolgariji pridelujejo rožno olje Že kakih tri sto let. Svoje dni so bili Turki uvedli t teh krajih pridelovanje olja iz rož iz Azije. Do tedaj je izdelovala to olje edino le Perzija in mogoče kako malenkost Mala Azija. Danes prihaja v poštev Anato-lija (200 kg), Grčija (le nekaj kilogramov). Bolgarija daje na leto 2000 kg rožnega olja, ki je radi svoje neprimerljive kakovosti visoko cenjeno na Francoskem, v Ameriki in na Angleškem. V zadnjih desetih letih se je pridelovanje rožnega olja moderniziralo. Prej je kuhal in varil vsak posestnik rože in imel je v ta namen nekaj kotlov v lopi. Sedaj imajo povsod tovarne in največja med njimi je tovarna Enča Bagarova v Sopotu. V tej tovarni je dva in dvajset velikih destilacijskih kotlov. Vsak kotel obdela v približno dveh urah približno 450 kilogramov rož, torej v dvajsetih urah 4500 kilogramov, kar da komaj en kg olja. Ker tehta 400 rož en kilogram, treba 1,800.000 rož za 1 kg olja, t. j. iz 1800 rož se dobi komaj en gram rožnega olja. Za letno pridelovanje dveh tisoč kilogramov rožnega olja treba 3 milijarde in 600 milijonov rož. Zopet bistrovidka Ni dolgo od tega, ko smo poročali, kako je pariška bistrovidka omogočila, da so izsledili tatu, ki je ukradel dragoceno verižico. Dala se je uspavati in v spanju podobnem stanju je videla ves prizor, kako in kje se je tatvina vršila. Sedaj so napravili v Iserlohnu na Westfal-skem poskus, s katerim so hoteli razjasniti dva zločina, izvršena že pred več leti. Gre za dvajsetletno Marto Lesnikovski iz Grunmannscheide, ki je Jeta 1911. na skrivnosten način izginila, in za umor krčmar j a Dan-nenhoeferja iz Obergriineja v 1. 1920. Vkljub največjim naporom niso mogli ne enega ne drugega zločina doslej razjasniti. Poklicali so te dni v Iserlohn bistro-vidko gospo Gerberg-Wieghard t iz Diisseldorfa, ki je v bolestni dremavici videla, kako sta se bila oba zločina zgodila, popisala je ves dogodek do največjih podrobnosti, označila v obeh slučajih storilce, čeprav ni do tedaj prav nič vedela o obeh zločinih. Glede Marte Lesnikovske je izjavila, da jo je nekdo ubil in nato vrgel v vodo. Dostavila je še, da se bo storilec v kratkem ponesrečil in da bo v bolnišnici priznal svoje dejanje. Obeh poskusov se je udeležilo več kriminalnih uradnikov, ki so si ugotovitve bistrovidke točno in pridno zapisovali. Neobljudeni otoki V Indijskem oceanu med Madagaskarjem in Indijo je kakih 15.000 otokov, na katerih ne živi nobeno človeško bitje. Ti otoki niso veliki. Nekateri merijo le nekaj hektarjev. Po večini so obrastli z gozdovi, manjši otoki so pa gole granitne skale. ILako je bila Amerika odkrita. Kakor pripovcduio neki slavni amerikanski humorist, jo španski kralj noki večer, ko so je menii s Kolumbom, vse naenkrat stavil vprašanje: Kolumb, zakaj pa no greš odkriti Ameriko? Saj i>i Šel, če bi mi Vašo Veličanstvo hotelo dati eno ladjo! Fo je Kolumb res dobil ladjo, je krenil ž njo proti oni strani, kjer je slutil, da bi morala biti Amerika Nekoč, ko so njegovi mornarji radi dol«o vožnje že zgubili vso potrpežljivost, je krmar vzkliknil: — Kolumb, ja>3 vidim zemljo! — To mora (biti Amerika, odvrne Kolumb. — Si- li gotov? vpraša krmar. — Nič lažje kot to ugotoviti, pravi Kolumb, stopi v čoln ter se približa urojencem divjakom na obrežju. — Ej vi tam doli! zakriči Kolumb, je-li tukaj Amerika? — Zakaj da bi ne bila? se oglase divjaki. — In vi vsi ste Amerikanci? — Kaj pa, odgovorijo ti-le. - Nato sam njih glavar vpraša: In ti. si-Ii mogoče Krištof Kolumb? — Seveda sem, se je oglasil odgovor. Tedaj se glavar obrne k svojim rekoč: Dragi moji, bilo bi pač brezuspešno tajiti: mi smo odkriti. Kakor se iz tega lahko posname, jo popolnoma izmišljena vest, da so K©"himba, ko je prišel do ameriškega ctorežja, sprejeli Cehi z vzklikom: Ale pajie )Kolumbe. vy jate takć tady? BORZNO POROČILO Trst. dne 30. julija 1928. Amsterdam 766-772; Belgija 264.50-26&50; Francija 74.65-74.95; London 92.74-92.94; New - York 19.05-19.11; Španija 312-318; Švica 367-365); Atene 24.50-25.—; Berlin 453.50-459.50; Bukarešt 11.45-11.85; Praga 56.50-56.80; Ogrska 330-336; Dunaj 266.75-272.75; Zagreb 3350-33.80. Uradna cena zlata (27.VII.) L 368.73; Liktorsko posojilo L 82.90; Tojnoodfikodninske obveznice L 75.—. ifl hranilnica ri|WranM ndro^m s porotom ureduje ▼ lešini 01a Torre blanca 19, L Telefon itv. 2541 Sprejema navadne hranil vioga na knjižice, vloge na tek. račun in vlofpe na čekovni promet m jih obrestuje po 4% Večje ln stalne vloge po dogovoru. Sprejema .DINARJE" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. - Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. - Obrestna mera po dogovoru. No razpolago varnostne celice (safe) Uradne ure za stranke od 8'30 do 13 tn od 16 do 18. Ob nedeljah Je urad zaprl. Avtomobilska proga Trst-Lokev-DIvača-Senožeče PODJETJE BRUNELU Odbodt s trga Oberdan Vozni red od 15. junija do 30. septembra. Delavn ik: Odhod! iz Trsta: 12. In 17.30. Dohodi v Senožeče: 13.30 in 19. Odhodi iz Senožeč: 7. zjutraj in 18.30 zv. Nedelja: Odhodi iz Trsta: 7.30, 14.30 in 16. Dohodi v Senožeče: 9., 16. in 17.30. Odhodi iz Senožeč: 7., 18.30 in 13.3S. Listki za tja In razaj: Trst-Divača in nazaj L 13-—. Trst-Senožeče in nazaj L — Avtomobilska proga Ghiozza-Villa Revoltella-Cacciatore Vsako nedeljo in pripojen praznik od 15.30 do 20.30 neprenehoma. Navadna vožnja L3 — spovratkom L5.— fnseHrajte u „Etinosti" OdUoćI in prlftoi! cloKcu Trst - Tržič - Portogruaro - Benetke (Južni kolodvor) Odhodi: 0.30 (m), 5.— (o), 6 05 (b), 8.25 (1), 8.35 (o), 10.20 (b), 15. — (b), 15.10 (o), 17.— (b), 18.20 (b), 18.30 (o), 20.15 (b), 21.50 (b). Prihodi: 5.— (o), 7.42 (o), 10.55 (0), 9.55 (b), 11.25 (\), 12.20 (b), 14.15 (b), 17.25 (o), 18.08 (b), 19.44 (1), 21.45 (b), 0.40 (b). Trst-Buje-Poreč (Državni kolodvor) Odhodi: 5,— (o), 9.45 (m), 13.55 (m), 18.25 (mV Prihodi: 7.50 (m), 12.— (o), 18.20 (m), 21.16 (m). Trst-Herpeljs-Pula (Državni kolodvor) Odhodi: 5.35 (o), 8.15 (b*), 12.10 (m), 12.45 (b**), 15.30 (b*), 19.- (o). Prihodi: 7.40 (m), 942 (o), 14.10 (b*), 16.36 (b**)t 19.30 (b*), 21.08 (o). *) Vozi samo od 1. 7. do 30. 9. *') Vozi samo od 15. 5. do 30. 6. in od 1. 10. dalje. Tist - Divača - St. P«ter - Postojna (Južni kolodvor) Odhodi: 1.— (b), 5.10 (o), 7.30 (b), 9.05 (o), 12.— (o), 14.40 (b), 18.— (o), 19.05 (b), 20.05 (1), 20.30 (b). Prihodi: 4.— (b), 7.05 (o), 8.05 (1), 9.05 (b), 9.41 (b), 11.45 (o), 13.15 (b), 16.35 (o), 19.10 (o), 21.30 (b), 22.25 (o). Trst-Gorlca-Podbrdo (Državni kolodvor) Odhodi: 5.50 (b), 6.50 (o), 12.05 (o), 17.50 (b), 18.30 (o). Pri h edi: 7.16 (o), 11.33 (b), 15.25 (o), 20.55 (o), 22.20 (b). Trst-Gorica-Krmin-Videm (Južni kolodvor) Odhodi: 5.30 (o), 6.45 (b), 7.50 (o), 12.30 (o), 14.— (o), 15.50 (b), 17.15 (b), 19.15 (o). Prihodi: 7.42 (o), 9.20 (b), 12.10 (o), 14.55 (b), 17.52 (o), 18.51 (o), 20.25 (b), 23.10 (o). St. Peter na Krasn - Reka Odhodi: 5.25 (m), 8.30 (o), 9.43 (o), 11.47 (b), 17.30 (o), 21.20 (o). Reka - &L Peter na Krasu Odhodi: 5.25 (o), 9.30 (b), 11.55 (m), 15.30 (b), 18.30 (o). Divača - Herpelfe Odhodi: 5.58 (m), 9.02 (b), 12.20 (m), 16.14 (o), 19.10 (m). Herpelje - Divača Odhodi: 7.10 (m). 8.34 (o), 13^ (o), 15.36 (m), 18.35 (b), 20.07 (o). Gorica - PrvaČina - Ajdovščina Odhodi: 8.17 (m), 13.25 (o), 19.35 (m). AjdovSčina - PrvaČina . Gorica Odhodi: 4.10 (m), 11.15 (m), 17.05 (o). Pomen kratic: o — osebni vlak, b — brzovlak, m — mešani vlak, 1 — luksusni vlak.