PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO FRIMORJE
Predujem na avtonomijo in mirno sožitje
Dedi so ga italijanski šovinistje. glasilo »Voce libera* piie, da so ju-
tsto 2. Štev. 283 - Cena 4.- lire
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale
TRST, sobota 4. maja, 1946
Tel. it. 9330in uprava, Plazza Goldorp it. 1 • L Uredništvo 6 93807, 93808. Rokopisi »e ne vračajo
Italija lahko samo ponavlja
stari napev o «MaM§ansivii Trsta*
»e more mu pa zagotoviti razvoja, piše francoski časopis
Pariz, 3. — »Humanitč* objavlja 7*šrnienov članek, v katerem piše, “*■ ja Svet zunanjih ministrov povabil jugoslovanske in italijanske ‘tegate, naj objasnijo svoje mne.
o poročilu medzavezniške raz-WeJitvene komisije. Magaien piše ®sd drugim:
_ 'ltalija bo mogla samo ponav-»ton napev o titalijanstvu Tr-a*, ne bo pa mogla dokazati, da >n°re Italija zagotoviti mestu in P stanišču razvoj, ker to naspro-le vsem dejstvom. Morda bo za-vt*nik0m tU(ii kaj obljubljala in * inozemski reakcionarni pod-Mnniki bi radi napravili iz Trsta "»v Gdansk.,
Nasprotno pa Jugoslaviji ne bo fotrebno niti dokazovati da predlogi drsala Tita ustrezajo neposred-
* m interesom dežel srednje Ev-
ki potrebujejo Trst kot svoje , tsse> Internacionalizirani Trst Istra in JK razdeljeni na dvoje, ttr.t0 ^ Pomenilo ravnati proti in. ssotn tega ozemlja in vsega za-kajti meja vzhodno od Tr-M ustavila ves promet in po-menila smrt za to deželo.»
^ato piše Magnien o dogodkih v di in Brigj med bivanjem ko-ki »o jo'poslali zunanji mi-ri v to ozemlje, ki ga zahteva £ ’3a zase. Italijani so poslali na ow>nije agente, ki so organizi-*Pmitalijanske» manifestacije, večali so število karabinjerjev, ki z grožnjami prisilili prebival, sk’ ^ 80 okrasiIi h’še z italijan-dti zastavami. Članek poudarja, 3e bil del prebivalstva preseljen L^®'ijo pod pretvezo, da je «po-Po delovni sili*.
Magnien primerja te dogodke z 90dki v JK in Trstu ter poudar-
• *Identični postopki, temveč v ^n°go večjem merilu, so se godili
Trstu in Gorici 167.000 faHstov
* Prišlo v Trst od decembra. Vi-
* smo jih osebno.»
Idnek zaključuje: «Za mir v
južni Evropi in v dobro italijanskega ljudstva samega je treba izročiti Trst Jugoslaviji, deželi kjer vlada resnična demokracija.»
Tudi drugi listi objavljajo poročila o dogodkih v Brigi in Tendi. »Ordre* piše pod naslovom: »Čud-r.l manevri Italije v spornih alpskih mestih* med drugim: «Ce Italijani tu skušajo preprečevati izražanje ljudske volje, kako naj si razlagamo utemeljenost drugih italijanskih zahtev glede neskončno važnejših in kočljivejših vprašanj?*
«Courrier de Pariš* piše med drugim: «Franeija, ki zahteva pokrajino na francoskih alpskih pobočjih severno od Ventimiglie, se ne bo pustila motiti od take inscenacije. Upamo, da bodo mrd zavezniški strokovnjaki ocenjevali te dogodke po njihovi dejanski vrednosti.*
Stališče francoske KP o Trstn je dosledno
Pariz, 3. - AFP — Ob zaključku seje politbiroja francoske Komunistične partije je bilo objavljeno poročilo, ki poudarja: »Politbiro je potrdil svoje dosledno stališče glede Trsta, ki mora biti dodeljen Jugoslaviji, prijateljici Francije, v skladu z voljo zainteresiranega prebivalstva in v interesu demokracije in miru.*
Neofašistične akcije v Rimu
Rim, 3. — Notranje ministrstvo poroča, da se je v teh dneh pokazalo neofašistično delovanje z razširjanjem neofašističnih letakov. Med neofašističnimi elementi so bile izvršene aretacije. Preiskava se živo nadaljuje na osnovi že dobljenih rezultatov.
Povzročitelj bombnih eksplozij, ki so nastale danes po polnoči v via Nazionale, v sedežu italijanske
komunistične stranke, in redakciji lista «Unita», so bili odkriti ter aretirani v zgodnjih jutranjih urah. Proti odgovornim za ta dejanja bodo nastopili z vso strogostjo in naglostjo. Kakor poročajo listi je policija nastopila takoj.
, Na Monte Mario so izvršili neo-fašisti akcijo ob 23.04 in policijski oddelek «Celere» je bil že na mestu ob 23.15 skupno s funkcionarji in agenti policije. Preiskava se nadaljuje z vso intenzivnostjo.
Gouinov govor
Pariz, 3. - AFP — Predsednik francoske vlade Gouin bo imel danes na konferenci socialistične
stranke važen govor, ki ga bo prenašal francoski radio. Gouin bo na podlagi analize ustave podal razloge, ki govore za pritrdilni odgovor na ljudskem referendumu v nedeljo.
Prihod francoske delegacije v Beograd za cbleinico zmage
Pariz, 3. - AFP — Francoska delegacija, v kateri sta general Bou-scat, glavni inšpektor letalstva in general Legentilhomme, vojaški guverner Pariza, bo odpotovala za 9. maj v Beograd. Francija se želi udeležiti obletnice zmage, ki bo proslavljena v Beogradu z velikimi manifestacijami.
Jugoslovanska deegacija obrazložila svoje stališče
Pariz, 3. AFP. — Danes po- je na svetu zagovarjala sovjet-
poldne je svet štirih zunanjih ministrov poslušal jugoslovansko in italijansko delegacijo. Prva je govorila jugoslovanska delegacija, ki jo je vodil podpredsednik vlade Kardelj v spremstvu zunanjega ministra Simiča in ministra za informacije Kosanoviča.
Kardelj je razložil jugoslovansko tezo narodnostne razmejitvene črte, ki gre od Severne obale Jadranskega morja v bližini Tržiča proti severu do Gorice, se nato obrne proti zahodu in nato proti severu. Na ta način bi Trst prišel k Jugoslaviji. Pristanišče bi bilo mednarodno, samo tržaško mesto pa bi bilo kot federalna edinica vključeno v jugoslovansko fe. deracijo. To je stališče, ki ga
Pariška konferenca zunanjih ministrov
Razpravljanje
Jugoslavijo
o meji med in Italijo
Pariz, 3. AFP. — Štirje zunanji ministri so s« včeraj ob 17. uri ponovno sestali V Luxemburški palači v zasebni Byrnesovi pisarni, ki je po turnusu predsedoval sestanku. Ministri, ki so sprejeli to novo proceduro, so sklenili, da bodo imeli pri teh zasebnih sestankih s seboj samo dva svetovalca.
Po zaključku seje ni bilo objavljeno nobeno uradno poročilo.
Na tej seji, prvi v tako majhnem krogu, so ministri razpravljali o naslednjih dveh Vprašanjih: amtriškT predlog o reviziji pogojev italijanskega premirja in vprašanje reparacij.
Glede prve točke je znano, da obstoji že dalj časa ameriški načrt, ki naj nudi Italiji »modus viveri-
Govor maršala Tita in Cachina
P ranči j a in Jugoslavija
sta bili zaveznici v najbo'J dramatičnih dneh svoje zgodovine In bosta tudi vnaprej
f^Srad, 3. —
so
— Tanjug. — Mar-,	° je včeraj priredil zakusko
***■ Marcelu Cachinu. Zakuske 86 Udeležili člani Cachlnovega jamstva, francoski veleposlanik rge8 Payart, poslaniški svet-jjr ®e°rges Hateau, predsednik f44.	38 narodne skupščine Fede-
vljeVne ljudske republike Jugosla-Vg- * ^ni prezidija, člani jugoslo-flov vl&de, predsednik jugo-iji-.^ko-frtLncoskega društva Dr.
Stankovič, zastdpniki juge-armade, sindikalnih or-**acij, mladine ter tiska, igj Zakusko je maršal Tito dr-1kj^a’Pitnico' v kateri je pozdravil^, Cachina izjavil med dru-
hl( n Posebno srečen, da lahko to priložnost in da po-dejstvo, da pripada gospod k onim francoskim demo-«1^^nim silam, ki čutijo globoke ly ^ t!3e za novo Jugoslavijo, in Vijoč kažeio * svojimi deli, priznali - irtve’ ki so Jih jugoslovan-o^odi doprinesli v teku velike tej0^°'1‘ine vojne Združenih nateg _ PPOti skupnemu sovražniku, Ju-^^P^aJoč upravičene zahteve
Sr*-
boijj da se j« to dejstvo naj-Pokazalo pri včerajšnjih z globokimi in
°žl*Mmi
‘tv*
z globokimi izrazi simpatij ljudmi |jg gospoda Cachina. Vsakdo, Prspj.,,11 uavzoč, se Je mogei o tem n ***' Jasno kaže, kako u-°dirni& * ^U(i*tvo razlikovati med Otti ’	*"	“4,t---- —.j-i-u. i-
so njihovi prijatelji in
ki niso.
sem, da bo prihod in lo , W °blak
v6jl —- gospoda Cachina zete	Pomena	ža	tesne	zve-
,*viJo7«ov*nje med novo Jugo-tako a-ln Francijo. Te zveze in a v* sw°d*lovanj* so nujna zahte-haj vpn*ga trpljenja in prclzku-V ev ^r*t«klosti obeh dežel.* ^hin i m odg°voru je gospod m6d drugim: »Mi v *«lo P0zr,ain(> maršala Tita bled Vg r°‘ V vaeJ naši državi in 91,1 uašim ljudstvom sma-bajvečiiv1'	Tlta *a enega izmed
v°lne ^‘^bnostl današnje dobe m d' •* 3« pravkar končala. N**ftail °PU' v Franciji, kjer bi ne V*» . "^Sovlh velikih kvalitet biiršgu ”co* ko ljudstvo pozna *•*» v-,	ki ni bil samo odll-
,	voditelj,	pač	pa	tudi
ki . 0r«anizator, politik in ve-*®vntk
«111.
«J\V
«0«6.
v modemi demokra-vinska demokracija je
sprejela ustavo, lahko služi kot vzor tudi zapadnim državam. Mi smo hvaležni Jugoslaviji, da je ped vodstvom maršala Tita tako mnogo prispevala k osvoboditvi Evrope in k zmagi demokracije nad dvema najbolj barbarskima sovražnikoma vsega človeštva,
Mi dobro poznamo Jugoslovanske narode, ki so tudi prispevali k osvoboditvi naše domovine, kajti v francoskem gibanju odpora je dalo svoje življenje tudi mnogo Jugoslovanov.
Francozi poznajo Jugoslavijo že iz prejšnjih dni in Jaz izražam svojo hvaležnost kakor tudi hvaležnost francoskega naroda napram Jugoslaviji, ki je vedno pošiljala svoje sinove tja, kjer je kak narod prišel v kritičen položaj, kakor se je to zgodilo v Španiji v mednarodnih brigadah.
Zaradi tega so vezi med Francijo in Jugoslavijo, kakor tudi vezi med našima dvema narodoma močne in zaradi tega hočemo,, da bi se vezi še nadalje ojačile. Obetam, da bom šel za tem.
Na včerajšnji proslavi sem videl vse združeno in svobodno ljudsivo, kako pozdravlja svojega osvobo. ditelja in jaz sem bil globoko ginjen od navdušenja mladine in kmetov ter bom odnesel s seboj v Francijo najgloblje dojme.
Francija in Jugoslavija sta bili zaveznici v najbolj dramatičnih trenutkih svoje zgodovine. Zvezani sta med seboj s skupnimi žrtvami svojih narodov. Prepričan sem, da bomo napravili vse, da bi bile kulturne, socialne in vojaške vezi med našimi dvema demokracijami še bolj močne in trdne.*
.Marcel Cachin odpotoval iz Beograda
Beograd, 3. - Tanjug — Danes predpoldne je odpotoval z letalom iz Beograda Marcel Cachin • svojim spremstvom. Na zemunskem letaliJču so se poslovili od njega predsednik predsedstva narodne skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar, člani jugoslovanske vlade in mno-gi drugi uradni predstavniki.
Ob slovesu je Marcel Cachin dejal: »Sprejem, ki ga je ta prijateljska dežela priredila franco.kl de-legaclji me je globoko ganil. 1Trdno sem prepričan, da bodo naii narodi tudi vnaprej tesno povezani, so bili povezani v žrtvah, v rp | .iju in Loriihh mod vojno.
S sabo nosim iskrene in tople pozdrave narodov nove Jugoslavije našemu ljudstvu. Ob svojem odhodu se hočem če enkrat oddolla i Junaškim žrtvam jugoslovanskih narodov, ki so padle v slavni osvobodilni borbi.
Junaškim Jugoslovanskim narodom želim nadaljnjih uspehov pri delu za obnovo njihove krasne in slavne domovine, v kateri so sami zgradili resnično demokracijo, ki odpira v FLRJ široke in raznovrstne izglede, ki se Jih francoski narod iskreno veseli.*
Proces proti Mihailoviču
in obramba obtoženca
Beograd, 3. - Tanjug — Ameriški pravnik Ernest Morris je poslal v imenu »odbora za pošten proces proti Mihajloviču* iz Washingtona brzojavko notranjemu ministru FLRJ RankovidU.
Brzojavke se glasi:	»Ker	ste
javno potrdili, da je Mihajlovič v urejenih razmerih v zaporu, smo mnenja, da lahko svobodno sprejme obvestilo, da Je Ernest Morris, mednarodni znani pravnik izrazil željo, da bi zagovarjal Mihajloviča proti obtožbam izdaje in vojnega zločinca. V duhu mednarodnega prava vam posredujemo to sporočilo za Mihajloviča in prosimo za nujno posredovanje njegovega odgovora.*
Čeprav je minister Rankovič menil, da predstavlja ta intervencija iz tujine vmešavanje v suverenost Jugoslavije in deprav izraža dvom v poštenost Jugoslovanskih sodišč, je vendar preko preiskovalnega oficirja sporočil obtožencu Draži Mi-hajloviču vsebino brzojavke iz Washingtona.
V pismu 2. maja 1946 je obtoženec Draža Mihajlovič odgovoril: »Preiskovalnemu. oficirju uprave državne varnosti FLRJ. Ker sem bil obveščen med preiskavo, da je bil v New Torku ustanovljen odbor za mojo usodo in da je odbor sestavljen iz vidnih ameriških državljanov, izjavljam: 1) da imam polno rsupanje v današnja sodišča FLRJ, in smatram, da se bom mogel brez pomoči iz inozemstva pošteno zagovarjati; 2) v kolikor bi čutil potrebo po pomoči zagovornika, si ga bom lzbral v svoji domovini, tako da zagovorniki, ki bi prišli, iz kakršne,koli dežele, vključno zavezniške dežele, meni niso potrebni*. - c	i	•
Podpisan:	Draža	Mihajlovič,
Beograd, 2. maja 1946.
di» do ratifikacije mirovne pogodbe, Ameriški predlog so že pred konferenco sporočili Moskvi, Londonu, Washingtonu in Parizu. Podelil bi Italiji največjo možno suverenost ter politično in gospodarsko neodvisnost, pri čemer bi pustil ob strani teritorialno vprašanje in vprašanje reparacij.
4 vlade načelno soglašajo s tem načrtom. Danes je britanska delegacija postavila nekaj podrobnih vprašanj in zdi se, da je treba urediti samo še nekaj drugotnih problemov.
Glede reparacijf ministri niso dosegli nobenega sporazuma. Poročilo -preiskovalne komisije Še ni pripravljeno, zato so razpravljali samo o splošnem načelu reparacij.
Sovjetska delegacija zastopa stališče, naj se vnaprej določi znesek zaželenih reparacij, anglosaška stranka bi želela, naj se izvrši preiskava, ki bo ugotovila italijanske gospodarske možnosti, da ne bi Wa-shington prišel v paradoksni položaj, da bi potrosil znatne vsote za Italijo, ki bi jih Italija nato vračala v obliki reparacij.
Ob koncu seje so se ministri na kratko dotaknili vprašanja kolonij.
Diplomatski krogi poudarjajo, da je bila izmenjava misli med štirimi ministri v makoi krogu mnogo boij odkrita. Byrnesa sta spremljala senatorja Vanderberg in Co-nally, Molotova pa so spremljali Višinski in dva tolmača.
Gospodarski razlogi
Pariz, 3. Reuter. — štirje zunanji ministri se bodo jutri ob 10. uri po Greenwichu ponovno sestali in razpravljali o italijansko-jugo-slovanski meji.
Poročajo, da bodo ministri, ko bodo končali razgovore o jugoslo. varsko-italijanski meji, pričeli razpravljati o demilitarizaciji franco-sko-italijanske in italijansko-jugo-siovanske meje.
Prav tako bodo razpravljali o ukrepih, ki bi jih ^ilo treba storiti
za obnovitev ednošajev med Italijo in člani ZN.
Tako jugoslovanski kot italijanski predstavniki so na današnji popoldanski seji izjavili, da poročilo zavezniške razmejitvene komisije v narodnostnem pogledu odgovarja, cbe stranki pa sta obenem zahtevali razpravljanje o gospodarskih straneh mejnega vprašanja.
ska delegacija.
Ob 18 uri je govoril De Gasperi, ki so ga spremljali italijanski veleposlanik v Londonu Carandini, poslanec Antonio De Berti, prof, Pietro Battara in prof. Meli.
Poročilo, ki ga je podal De Gasperi, je bilo precej kratko. De Gasperi se je zahvalil svetu, da je dovolil, da lahko Italija prikaže svoje staliJče.
Priznanje Poljski
Pariz, 3. - AFP — Poljski informacijski, urad v Parizu je priredil danes ob konferenci zunanjih ministrov zajtrk na čast zavezniškemu tisku. Zbrali so se številni poljski in zavezniški novinarji.
Ob koncu zajtrka sta izrekla napitnico Poljski Stanislas Fumet »Temoignage Chretien* in Callen-der «New York Times*.
Stavka na Tirolskem
Dunaj, 3. - AFP — Na Tirolskem je izruhnila splošne stavka vseh podjetij in vseh javnih obratov kot protest proti sklepu konference zunanjih ministrov, ki prepušča južno Tirolsko Italiji. Stavka se je končala opoldne.
Zjutraj so bile ulice v Innsbrucku polne letakov.
Dali so nam brezplačen vzorec e-nakopravnosti, katero so nam namenili. Dali so raoNe v dnevih pariške konferenoe vitSmu svetu podobo o miru in demokraciji, katero bi hoteli zopet uvesti v Trst in pokrajino. Mi smo že imeli £S let prilike, da se seznanimo z njihovimi pomirjevalnimi sposobnosttni. Toda tokrat je v Trst uprt pogled vsega sveta. Tokrat so v Trstu zavezniški vojaki. Niti najreakcio-narnejSa vlada v Londonu ali Wa-shingtonu jim ne bi mogla tokrat zavezati oči. Se manj jih bodo mogli zdaj zaslepljevati članki Bear-stovih časopisov in Churchillovi govori. Oni so videli.
Videli so faiistično sodrgo, ki je pljuvala na gdribaldince, ki jih je napadala, opsovala s prodanci in najbolj prostaškimi izrazi. Videli so mladoletne od CLN-a nahujskane pobaline z noži in tolkači in mnogi so po značilnih kretnjah in izgledu, nekateri celo tudi že po naglasu spoznali, da so večinoma im-portirani juinjaki. Videli so to sodrgo v celih rojih kot stekle pse napadati poedince, celo starce, le. ne, otroke. Videli so jih brcati brez-pomočne lene na tleh, videli so jih z rezili raniti nedorasla dekleta v obraz, videli so jih metati steklenice in težke predmete na glave majhnim otrokom. Šestnajstletna tovariiioa Cibiče-va. je po zaslugi CLN-ovskih banditov izgubila oko, eden od otrok je morda že podlegel poikodbam, medtem ko pišemo te vrstic«;-j
Zakaj so storili vsf tat Ker so nosili napadeni prvomajske znake ali garibaldinske uniforme. Ne samo Slovenoe so napadali, n« samo «.<r’eiaoi» so jim bili trn v očeh. Tudi sami napredni, najvrednejši italijanski sinovi, garibaldinski borci, so jim trn v očeh. Trn v očeh so v vsej Italiji le fašistom. V Tretu so trn v očeh vsemu CLN. CLN-ovo
KRATKE VESTI]
PARIZ. Grški podtajnik za zunanje zadeve Dragoumis je izjavil snoči tisku: «Mogli bom} obnoviti normalne diplomatske odnošaje z Italijo samo postopoma in sorazmerno z zadoščenjem, ki ga bo Italija dala grškemu ljudstvu.*
Spremembe v britanski vladi?
London, 3. - AFP — V uradnih krogih menijo, da bo prišlo še pred binkoštmi do nekaterih sprememb v britanski vladi.
goslovanske zastave v Trstu provokacija. To ni hujskanje. Se lahko potem Se čudimo, da ljudje, ki ji nasedajo, trgajo te zastave t *Vo-ce libera» piše, da ja treba zasesti cono B. Le tako *bo doseženo mir* no sožitje med obema narodoma*. Ali napadajo v' coni B žene, starčkekn otroket Ali se v coni B tako hujskajo fašisti na miroljubno prebivalstvo Dali so nam jasno podobo, kako *i predstavljajo € mirno sožitje*. In dan nato jih ni sram, da nam nudijo takb mirno sožitje,
Dokler v coni A ni bila organizirana policija, ki brani zločinsko sodrgo in razganja miroljubno de- * lavsko ljudstvo, kjer hoče braniti svoje otroke in žene, tako dolgo se niso dogajali ne napadi z noži ne s tolkači in britvami. Takrat ni bil ranjen noben otrok in ne starčki ne žene. niso morali s tako strahotnimi poškodbami v bolnito. Le fašisti se takrat niso upali tako predrzno izzivati po ulicah. Bivši klavci X. MAS in črnih brigadi, Ako se danes dogajajo tako gnusni zločini nahujskane manjšine in v GIL-u vzraslih mladoletnih nad ogromno■ miroljubno večino prebivalstva, potem tudi ne smemo pozabiti na odgovornost uprave te cone, ki dovoljuje hujskaško pisanje CLN-ovskega tiska, četudi v nasprotju z lastnimi odredbami ZVU in AIS, ki dovoljuje svobodno kre-tanje vojnih zločincev in plačanih hujskačev in pretepačev po tej coni. Ce je to vzoreo pomirjevanja in demokracije, ki bi nas naj osrečila v italijanskem Trstu, potem je mogel videti zdaj ves svet, koliko je vredna.
Nedolžne žrtve fašističnega terorja nad ogromno večino tržaškega prebivalstva kričijo po osvoboditvi od takega evzdrževanja reda in mira* in od podobnih oblik »demokracije*.
875.000 brezposelnih demobilizirancev v Angliji
London, 3. - AFP — V teku razprave o vprašanju brezposelnosti je Kommodor Harvey, konzervativni poslanec, izjavil v deljnji zbornici, da je sedjtj v Veliki Britaniji 875.000 demobiliziranih brez dela.
300.000 ljudi v prvomajski povorki v Beogradu
Beograd, 3. - Tanjug — Beograjsko časopisje, ki je danes prvič izšlo po 1. maju, objavlja podrobne opise prvomajskih proslav v Beogradu ter niz fotografij, ki kažejo prireditve na tej svečani proslavi. V svojem komentarju o proslavah pravi »Politika* med drugim:
»Vsi narodi ljudskih republik Jugoslavije z Beogradom na čelu so zelo svečano proslavili vsedržavni praznik prvega maja. Proslavili so prvič v popolni svobodi prvi maj z ogromno manifestacijo sile ter predanosti jugoslovanskih narodov maršalu in državi.
Delavci na polju obnove dežele in njene nadaljnje izgradnje, ustvarjalci srečnejše prihodnosti narodov, so manifestirali svojo odločnost in voljo, da bodo nadaljevali obvitveno delo s povečanim delovnim poletom.*
»Politika* nadalje poudarja, da je bil najbolj ganljiv prizor, ko so
prišli delegati Slovenije. Ko se je povorka ustavila, je zastopnik Trsta Dogan pričel vzklikati Titu, katerega armada je prinesla Tratu osvoboditev. Istra objema ljudstvo in deželo, v kateri hočejo Istrani živeti. Začuli so se vzkliki »Trst je naš! Istra je naša, kot so naše oči!*
Desettisoči so tako pozdravili delegate iz Slovenije. List »Glas* poudarja, da je bila prvomajska proslava edinstvena revija dela in uspehov v obnovi dežele. Povorka 300.000 ljudi je pozdravljala voditelja jugoslovanskih narodov maršala Tita.
Svobodoljubni Beograd, ki je vedno v svoji zgodovini vstal iz razvalin ves prenovljen, poln poleta, lepši in močnejši, kot je bil poprej, je pokazal izredno revijo ustvarjalnega poleta za obnovo in izgradnjo dežele, ki je pognal tako močne korenine v javnem in socialnem življenju cele Jugoslavije*.
Britanski laburistični poslanec navdušen nad prvomajskimi svečanostmi v Beograda
Jugoslovani ljubijo svojo domovino
in za njeno svobodo se niso baii umirati
^Ljudstvo občuduje Britanijo, toda ta se drži ob strani"
Beograd, 3. Tanjug. — Gospod John Mack, britanski laburistični poslaneo, je sinoči govoril preko beograjskega radia ter opisal velike prvomajske slavnosti in svoje vtise iz Jugoslavije. Izjavil je med drugim:
«Nepregledno število beograjskih meščanov ter ogromne množice ljudstva iz okolice in raznih delov dežele so se udeležile največje prvomajske proslave, ki sem jih kdaj koli videl. Pet ur so korakali, plesali, peli in gromko vzklikali svojemu voditelju maršalu Titu. Se nikoli ni bil noben narodni junak bolj priljubljen, in prav lahko je razumeti zakaj.
Prispel sem v Jugoslavijo ravno ob pravem času, da sem tam doživel prvi maj. Dali so mi častno mesto na glavni tribuni. Tukaj sem mogel videti duha naroda. Od vseh strani so prišli kmetje s svojimi družinami, otroci so nosili zastave, videl sem vse vrste narodnih noš.
Nobeno ljudstvo ne zasluži večjega spoštovanja v svetu kot majhno jugoslovansko ljudstvo. To'ljudstvo je bolj kot vsako drugo predano ‘svoji domovini. Medlem ko so se drugi, tudi veliki narodi, dro-
bih kot orehi pred osvajalci, so se zatekli ti junaški narodi v hribe in prizadejali Hunom ogromno škodo. Noben narod se ne more hvaliti z bolj hrabrimi državljani. Preprosto kmečko ljudstvo so, toda ljubijo svojo domovino itt radi u-mirajo zanjo. Nemci so našli enakovrednega nasprotnika v jugoslovanskem narodu, ki ni nikoli klonit prod sovražnikom.
Jugoslavija se sama na novy gradi. Ljudstvo ve, kako se lotiti dela. Niti najmanj jih niso prestrašile razvaline.
Jugoslavija ima vztrajnega in dobrega prijatelja v ZSSR. Ljudje so zelo poučeni o Angliji in v mnogih de’ih dežele je postala angleščina drugi jezik. Britanijo občudujejo, toda ta se drži ob strani.
Srb i so po naravi topli in ljubeznivi. Izredno pošteni so in preveva jih mednarodni duh. Vsi narodnostni predsodki so bili odstranjeni in vsakdo čuti, da pripada Jugoslaviji. Jugoslavija pa zelo potrebuje gospodarsko pomoč. .
Mnogo jih zanima sedaj vprašanje Trsta. Jugoslavija zahteva to pristanišče, ker je zanjo življenj-
sko važno. To je njen glavni izhod v svet.
Ce bi britansko ljudstvo vedelo za veliko prijateljstvo jugoslovanskega ljudstva ni dvoma, da bi v njem videlo narod, vreden zaupanja in spoštovanja. Ta narod ima mnogo odličnih potez, ki jih Britanci ljubijo, Odkritost, pogum in poštenost, to so' odlike, ki jih vsi občudujemo v Veliki Britaniji, in vse te odlike lahko prav tako o-pažate v teh slovanskih narodih. Združeni so v skupnih idealih, v skupni Ijpbezni do svojega narodnega junaka maršala Tita.
Njihovi partizani so se borili po vsem svetu. Kjer možje ljubijo svobodo in žene dele njihovo delo in bol — tu imamo Jugoslavijo.
Nad 10% sposobnih moških je umrlo v vojni. Dežela je bila porušena in opustošena. Mladi ljudje se sedaj prevzeli nalogo, da obnovijo domovino*, je zaključil gospod John Mack.
MarSal T]to sprejel Mačka
Beograd, S. - Tanjug — Dna 1.
maja je maršal Tito sprejel britanskega poslanca, člana laburistične stranke, gospoda Johna Mačka.
«Branilci» italijanstca Trsta na pohodn
„Clvilta“
Zločinske fašistične tolpe napadajo celo otroke
1, maja se je prof. Bačar Rafael vračal z manifestacije pa trgu Unita proti domu v ulici Buonarotti. Med potjo so ga skupine fašističnih razgrajačev, ki so nosile italijansko trobojnico brez zvezde, psovale z besedami: «maledetto s’ci'8vo comunista*. Pri tem so kazali na telovadni zna.k in na rdečo zvezdo, ki ju Je Bačar imel pripeta. Blizu pokritega trga v ulici Carducci ga je obstopilo pet fašističnih pretepačev. Eden od- njih mu je rekel: »siete obbligato a portare que-sta porcheria?* in segel po znaku. Tov Bačar se je branil, kakor je mogel, k*r so ga napadalci skušali pretepati. Eden od napadalcev je zažvižgal in mahal množici fašističnih demonstrantov, naj pride blizu. Peti napadalec je Bačarja od strani udaril s pestjo, oboroženo z boksarjem, proti levemu sencu. Udarec ga ni zadel v polno, ker je pravočasno teapazil gib in se odmaknil. V tem trenutku se je masa pripravljala, da ga napade. Drhal ja bila komaj nekaj korakov od njega. Prišla Je policija in odpeljala zadnjega napadalca in Bačarja na bližnjo stražnico v ulici Maurizio. Pri zasliševanju je brigadir ugotovil krivdo napadalca in ga aretiral. Bačar je opozoril, da Ima napadalec orožje. Preiskali ga niso, Bačarja tudi ne.
• s Bačar je napravil proti napadalcu ovadbo poškodb. Napadalec je Stella. Garlo di Giovannl e di Emmo, Cossetto, rojen v Trstu 10. 3. 1926, stanujoč piazza Volontari Giuliani 2. Te podatke Je tov. Bačar ugotovil na podlagi napadalčeve osebne izkaznice. Napadalec Stella Carlo Je ponudil poravnavo z besedami: «Non occorre denun-ciarmi, vi pago il danno*.
• * »
Na večer pred 1. majem je kakih ffvajset fašistov razbilo okna trgovine v ulici Timeus št 12 in se pripravljalo, da vdrejo v trgovino. Posegel je vmes garibeldinec Della Croce Romano, bivši španski prostovoljec, in invalid na eni nogi, ki je razgnal fašiste s pomočjo bergelj.
* • «
Po ulici Carducci je na dan 1. maja ob 19.30 vozil kamion e pionirji. Neki fašistični obsedenec se je zagnal proti kamionu z namenom, da otroke napade. Z nekega okna hiše, ki je približno nasproti trgovine »Al Calmiere*, j« nekdo vrgel kos opeke, ki Je padla zraven kamiona.
• • »
Šestnajstletna Adelia Cibic a Proseka Je nastopila na fižkultur-nem zletu. Ko se je okoli devet* ure zvečer vračala domov, so Jo v višini portici Di Chiozza napadli fašisti. Vzpela se J* nato na neki kamion, a katerim se je imela odpeljati proti domu. Nenadoma Je začutila na obrazu ostro bolečino in padla v nezavest Njene tovarišice so jo peljale k zdravniku Danevu, ki jo je dal nato peljati v bolnico. Drugi dan je primarij okulističnega oddelka izjavil očetu, da je njegova hčerka zgubila levo oko in da upa, da ji bodo z operacijo rešili deano oko.	t
• • *
Neki tovariš nam je povedal sledeče: Na predvečer 1. maja, ko smo se vračali po bakladl a trga Garibaldi, so' nas italijanski šovinisti izzivali in nam kričali- «s’ciavi venduti*. Nato sem videl skupino šovinistov, ki so govorili z južnjaškim naglasom, na čelu katerih Je bila neka bolničarka, uslužbena v glavni bolnici, znano zagrizena fa-šistka iz ulice San Maurizio. V bližini portici Di Chiozza so fašisti zlivali na našo povorko vodo in nas-obmetavali s kamenjem. Eden od fašistov Je zagnal proti nam palico, ki pa Je zadela nekega policaja. Ta je hotel iz maščevanja aretirati enega od naših, mi pa smo to preprečili. Tudi v ulici Cologna so na nas zlivali vodo.
* • •
Tov. Stanislav Bogateč iz Sv. Križa je bil 1. maja skupno z devetimi tovariši ca ulici The Novembre. Napadli so ga številni fašisti in ga ranili nad desnim očesom. Zdraviti se je moral pri zasebnem zdravniku, ki mu je napravil štiri šive.
* • *
V ulici Valdirivo Je na dan 1. maja ob 19.30 neka ženska napadla neko tovarišico, ki je imela na prsih rdečo zvezdo. Omenjena ženska je prišla iz trgovine sadja na debelo «Gambra». Razne tovariše, ki so se približali, da bi videli, kaj se dogaja, so italijanski šovinisti napadli. Ranili so z nožem Prelli Renata na desni roki. Nekemu tovarišu so z ž3leznim boksarjem prebili ustnice. Ta tovariš je bil nato odpeljan na policijo.
* • *
Neki tovariš j* povedal sledeče: 1. maja približno ob 21.30, ko smo Sli po trgu Garibaldi, in spremljali skupino otrok, so nas začeli italijanski šovinisti v bližini pekarne Franco obmetavati s kamenjem in s steklenicami. Medtem ko smo nudili zadetim otrokom pomoč. Je prišlo večje število civilnih policajev, ki so nas razganjali. Napadalce so pa pustili na miru.
* • *
Na dan ln maja je velika skupina italijanskih fašistov v ulici Ca-dorna pred his’o St. 14, kjer j* na oknu družine Mori visela zastava z zvezdo, vpila in nato razbila okna s kamenjem.
• • •
1. maja ob 18 uri je bil v bližini portici di Chiozza med italijanskimi Šovinisti tudi neki mlad duhovnik, ki je skupno z drugimi z nesramnimi besedami žalil naše ljudstvo, ki se Je udeležilo proslav 1. maja.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
4. maja 1946'
RESOLUCIJA P NO O-Ja
Za pravice zadružnikov cone A
Predsedstvo Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora sa Slov. Primorje in Trst je v imenu zadružnikov cone A od poslalo Mednarodni zadružni zvezi v London naslednjo reso ladjo:
V svoji borW za gospodarski obstoj na zemlji, ki ima za kmitij-sko gospodarstvo neprikladno geološko strukturo, je nai rod stalno iskal primerne oblik« gospodarske organizacije, dokler ni v svoji bi. strosti in izkuienosti spoznal naj-uspeinejie sredstvo v gospodarskih druibah, temelječih na načelu medsebojne pomoči, to je v zadrugah, ki so za naiega preteino malega posestnika najprimemejia gospodarska organizacija.
Tako je pred nastopom faiizma 1313. leta bilo v coni A Slovenskega Primorja 111 zadrug, in to:
11 mlekarskih, » obrtni, 4 tiskarske, to potratnih, 10 sa varovalnih ta govejo živino. Sl kreditnih in H raznih.
Včlanjene so bile v dveh zadruž-nih zvezah, ki sta imeli svoj sedei 1; Trstu in v Gorici. Njihovo skupno imetje je znaialo okroglo SO milijonov Ur v predvojni vrednosti.
Od teh zadrug je po osvoboditvi 1946. leta ostalo:
17 mlekarskih, t obrtni, I po. trolnih, 10 zavarovalnih ea govejo Hvino, U kreditnih in S raznih. — Skupaj SS zadrug.
Vse ostale zadruge (SS po itevi-luj pa so se morale večinoma nasilno likvidirati, ker jim je bilo zaradi fafističnih protinarodnih metod vsako poslovanje onemogočeno. Sar je ostalo, je brez gospodarskega pomena, in to zaradi vojne vihre, ki je divjala po teh krajih, in zaradi razvrednotenja denarja.
Takoj po osvoboditvi SO naH gospodarski odseki pričeli z obnovo starih in z ustanavljanjem novih zadrug s namenom, da 1e čimprej ozdravijo porazne gospodarske priliki naiega ljudstva v tej coni.
Ljudstvo je to pozdravilo in nao-duieno nudilo tej akciji svojo pomoč.
Prepričani smo -bili, da nam bo pri tem vsestransko pomagala Za-veznlika vojalka uprava, a namesto tega smo naleteli na raznovrstne zapreke, in sioer:
1. Italijanski zakon U faiistične dobe o ustanavljanju zadrug, ki je le zmeraj v veljavi, povzroča ie ob sami ustanovitvi velike strolke, ki jih nate skrajno obubolano ljudstvo teiko zmore.
t. Posamezni zavezniiki guvernerji pri občinah nočejo izdati novoustanovljenim nabavno prodajnim zadrugam predpisanega dovoljenja za otvoritev in izvrleva-nje trgovine, in to z izgovorom, da v kraju ie obstajajo zasebne trgovine.
H tem ravnanjem so namerno prezrti dejstvo, da so te trgovine v nasprotju z gospodarskimi int»-resi in potrebami ljudstva.
3. Ravnanje zaveznitke oblasti kale — in to potrjuje tudi izjava predstavnika za kmetijstvo pri Zavezniiki vojaifci upravi, •— da imajo nate zadruge za politične u-stanove in jih zato zavezniki nočejo podpirati, To pa se ne strinja z dejstvi, ker so naie zadruge čisto gospodarskega značaja in se kakor omenjeno, ravnajo na balast ie po fatističnih zakonih i*-pred leta 1»43-
4. Zavezmike oblasti raje podpirajo profatistitne ustanove, kakor so med drugimi Consorzio Agrario Provinciale (kmetijska udrule-njaj v Trstu, Gorici in Pulju, ki so nastale na razvalinah naiega
1 zadruinittva. Naie kmetijske zadruge po vsej pokrajini so bile nasilno likvidirane samo zato, da bi od faiistov ustanovljeni konzoroiji laie poslovali. Naii kmetje so biti prav zaradi uničenja naiih zadrug pnsiljeni poslulevati se omenjenih konzorcijev ter s tem kopičiti njihovo imetje, ne da bi imeli pri u-pravi najmanjio besedo.
Imenovani■ konzoroiji agrari so se kot *Ents morale* izpremenili v čisto državna podjetja v okviru faiistienega korporativnega ustroja driave.
Z naio zahtevo, naj se omogoči naiim kmetovalcem pristop v konzorcije in naj ss izvoli vodstva iz sredine njihovih članov, smo pri Zavezniiki vojaiki upravi naleteli vselej na gluha uieea. Neka navidezna demokracija se je sioer u-vedla z ukazom Zavezniike voja-ike uprave itev. i«, toda brez predhodnega sprejemanja novih članov.
Danes tore) upravljajo te ust0-nove ljudje, ki jih je le faHzem postavil za člane konzorcija, katerega so ves čas vodili kot zaupniki fonetičnih oblasti. Nove uprave nočejo odpreti vrat novim članom.
Kljub vsem teikočam in oviram se nam je vendar posrečilo ustanoviti večje itevilo zadrug, med temi najpomembnejlo eadrugo vojnih oikodovanoev, ki ima nalogo Kititi interese vojnih oikodovanoev pri obnovt po vojni poruienih tr. po faiizmu požganih vasi, Kme-tjisko nabavno in prodajno zadrugo v Trstu in nekaj nabavljalnih, potrolnih in proizvajalnih zadrug.
Toda vse te zadruge se ie zmeraj in zmeraj bolj borijo z gospodarskimi telkočami, (n to zaradi pomanjkanja kapitala, ki ga naie po vojni straino osiromaieno ljudstvo nima, m zaradi pomanjkanja kreditov, ker so bile vse naie ja-čje kreditne ustanove po faiistih uničene.
Politika ZVU napram naiemu zadruiniitvu, let združuje v borbi proti faiizmu gospodarsko najteže prizadeta sloje, ni v skladu niti s sooiainimi načeli Anglije in Amerike, ki sta dali toliko velikih pobud na zadružnem polju, a le manj s potrebami i« stremljenji natega ljudstva, ki se je na zavezniiki strani borilo in žrtvovalo vse I za svojo nacionalno svobodo in gospodarsko osamosvojitev.
SIAUza Gorico protestira
Uestni odbor BIAU za Gorioo je poslal danee I, t. m. ZVU v Gorici naslednje protestno pi-
tDokazi pristranosti ZVU so i« tako pogosti, da nas silijo skoro dnevno k protestom in 0-pozorilom. Dejstvo, da se naii protesti ne upoitevajo, temveč se nasprotno množijo primeri prestopkov proti nepristranosti, M jo terja položaj naie dežele, dokazuje, da M pojavi niso slučajni, da se to ne dela za hrbtom ZVU, da se ne zlorablja njeno zaupanje do podrejenih in odgovornih činiteljev, temveč da ZVU zavestno dopuiča te stvari in se z njimi strinja.
Ni nai namen razpravljati o tem, ali ZVU k temu silijo kabine posebne simpatije do Italije ali pa Si hoče ZVU nadeti plemenito vlogo saičitnika i ib kih. Važno je to, da se na tak način kriijo mednarodna pravila.
Danes je mestna občina izobesila mestno zastavo s trakom v italijanskih barvah. Da hočejo tudi s tem dejanjem prejudicirati pripadnost Gorice, je jasno. Ce ni bilo to storjeno na ieljo ZVU, priporočamo, da se taka zastava odstrani. Menda ni potrebno poudarjati, da to ne bo pri veliki večini prebivalstva, ki zahteva resnične demokratične in pravične ljudska oblasti povečalo vpliva *n ugleda od ZVU postavljenih civiZnifc oblasti.
Žalna svečanost na Opčinah
Jutri v nedeljo dne S. t m. bo leto dni, odkar smo na Opčinah polotili k zadnjemu počitku 1*6 borcev Jugoslovanske armade, padlih v naii vasi v osvobodilnih borbah za Trat.
Ob tej prilki bomo 1 žalno svečanostjo počastili njihov spomin. Spomnili se bomo tudi vseh padlih borcev naš« vasi in žrtev bombardiranja. V žalni sprevod se bomo uvrstili po miši zadurfnici pri farni cerkvi, odkoder bomo odili na pokopališče.
Počastimo v čim večjem številu naše padle junake!
Pogrebi partizanov
Zveza primorskih partizanov javlja, da se bodo 8. t. m. vršili pogrebi sledečih petih partizanov, ki so junaško padli v borbi proti fašizmu: Kerievana Otokarja in Grudna Stanka iz Sempolaja, Grzetiča Ivana - Zitomirja iz Podgorij, Muniha Dušana - Vojka iz Sv. Lucije, Cuka Franca iz Ajdovščine. Partizani, zdruZeni v Zvezi primorskih partizanov, se s ponosom spominjajo petih junaških borcev in tovarišev ter sočustvujejo z družinami v njihovi boli.
Isti dan se bo vršil tudi pogreb padlih partizanov Pipana Ivana in Biasioli Duilia v Mavhinjah ob 15. uri. Naprošajo se organizacije, prosvetna družtva in občinstvo k udeležbi.
*Giovent6“
bo ta teden izšla z nekaj dnevi zamude. Prinesla bo obUrno fo-tokroniko fizkulturnega zleta.
OO TRIGLAVA DO JADRANA
Medana
IZRAZ SOLIDARNOSTI Z ZAPRTIMI ANTIFASISTI
V nabiralni akelji za antifašiste, ki so zaprti v gorHklh zaporih, so mladinke ie žene iz Medane a podporo krajevnega odbora SIAU nabrale 77 jajc, 20 Jitrov vip* in kg moke. S tem dejanja« je ljudstvo Medane ponovno pokazalo svojo savsdnoet in solidarnost z zaprtimi antifašisti, Medana ne bo zapustila borcev aa pravice, kot jih ni zapustila v času osvobodilnega boja.
Kazlje
NERAZUMLJIVO RAVNANJE Dne 89. aprila t 1. ob 23 uri so zavezniki pregledovali po hišah v Kazljah osebne izkaznice. To so vajčanl ie drugič doživeli. Vsi so začudeni nad takim ravnanjem, kajti ta vas je med prvimi okusi-, la vse gorje fašističnega reiima, dala je vse, tudi najdraije aa osvoboditev Id zmago nad skupnim so. vražnikom. Vaščani sl dane« Jele samo miru, si iel« biti gospodarji na svoji zemlji. To pa j« tudi *«• lja vsega naiega ljudstva.	I
Z. M.
Čeravlje
PRVOMAJSKO TEKMOVANJE
Vaška mladina je pretekle dni očistila vse ceste in poti, ki vodijo skozi vas. Dasiravno je vasica požgana, so mladinci in mladinke sklenili, da bodo za proslavo 1. maja uzedlli v*e kar najlepie. Priprav Ijajo se Se, da bodo po proslavi pričeli tudi s iiščenjem cest in poti izven vasi.
Borit
PROSLAVA 5. OBLETNICE USTANOVITVE OF.
Kot povsod drugje se je tudi ljudstvo v tej vasici živahno pripravljajo, da bo kar najbolj svečano proslavilo 1. maj. Mladi in stari so tekmovali v pripravah, vsi so p« tolikih letih trpljenja hoteli dati dušica svoji ielji. Najmlajši so imeli telovadne vaje, ostali ps so se učili novih pesmi, pripravljali kresove in drugo. Večer pred obletnico ustanovitve Osvobodilne front« p« so o* vseh okoliških hribih zagoreli ogromni kresovi, Ljudstvo se je zbralo in prepevalo partizanske in narodne pesmi, vzklikalo Osvobodilni fronti, partizanom In voditeljem. Povsod so padale rakete.
Proces proti gen. Espositu
Pred ie red tu m porotnim sodi. ščem ie vedno zaslišujejo priče v razpravi proti gen. Espositu in drugim častnikom. Njih pričevanja vedno bolj obremenjujejo obtožence, zlasti generala Eeposits in D'Aquina ter polk. Pirilla in Glarratana.
Narednik Marzari Je r dejal, da mu Je polk. Giarratano grozil, ker ni hotel nositi republikanske unL forme, narednik Manuoei pa Je izjavil, d* so ga prisilili, udeležiti se 16. maja 1944. protlpartlzanske akcije, pri čemer so SS-ovcl zažgali neko slovensko vasico.
Major Gentill j« podrobno o. svetili delovanje vseh obtoiencev ki prikazal njihovo sodelovanje z Nemci. Dejal Je, da so bili vsi zagrizeni fašisti, da so ovajali oficirje in jih silili v republikansko vojsko. Obtožil Je zlasti gen. Eepo-slta In D’Aqulna,' polk. Romana, kap. Wondricha in Affattatlja.
Hčerka polk. Duše, ki Je umrl
KULTURNO PROSVETNO DELO
Praznik slovenske pesmi v Kopra
Dna M. aprila t. I, je bil v Kopru nastop osmih pevskih zborov. Prireditev je organiziral to-variI Uarjon, elan okrajne prosvetne komisije v Kopru. Pevci in ptvks iz Kopričine so kljub zaposlenosti pri obnotH svojih po-rvienih domov in pri obdelavi zapuščene zemlje naili dovolj časa za lAilturno delo. Vsi so redno (n z na/večjim navdušenjem posedali pevske vaje. g to prireditvijo so dokazali, da se je tudi pri njih predramila slovenska pesem, W je bila toliko let zaničevana in teptana.
Razveseljivo dejstvo Je, da niti v snem pevskem zboru ni trenja med mladimi in starejšimi. Razen mladincev in mladink so na tem koncertu nastopili tudi priletni pevci. Dokazali so, da zdru-teni lahko premostijo vse teiave In zmorejo ve. To naj bo za vzgled w«em onim, ki. zagovarjajo cepljenje pevskih sil v astare* in smlade*. Posamezni zbori pa to glasovno mio močni, izenačeni in disoipUnlrani.
Najprej je pevski zbor iz Dekanov zapel himno, nakar je kot prvi nastopil meianl povi ki pbor
iz Škofij 1., ki je pod vodstvom tov. Loredana zapil *Pozimi iz So’e* in «Pohojeno travco*. Zbor je zelo discipliniran in ubran. • Obe pesmi so pevci zapeli prav dobro. Pri drugi pesmi le je pb-sebno odlikoval solist touaril ifa-kor Jotef.
Nastopili 10 nato P«vct In pevke (z Sv. Antona, ki so pod vodstvom pevovodje Della Savle odpeli €/* bratskog tagrljaja* (prirejeno za meiani zbor) in Interpretacija je bila zlasti pri drugi pismi zelo dobra. Potrebno bi bilo samo, da bi bil pevovodja nekoliko bolj sprolčen v dirigiranju.
Pevski zbor iz Vanganela ji nato zapel pesmi »Stalingrajsko* in ePesem o svobodi*. Zal se pevovodja tov. Babič pri prvi pesmi glede intonaoije ni znašel. Takoj ob zadetku bi moral prekiniti petje in dati pravo intonacijo. Drugo pesem so odpili dobro. Pevski zbor je sioer dober, toda nekoHka pretiha)!.*
Pod vodstvom tov, Gregoriča je nastopil pevski zbor is Čekanov, ki je odpel *Ne vdajmo se Pri-moroi» in <Ui ima ubefniki*.
v Dachau, j« v dramatični izpovedi obtožila gen. Espoalta in polk. Pirilla, da sta kriva smrti njenega očeta. Ko je pri gen. Espositu srečala polk. Pirilla, JI je ta cinično izrekel sožalje, ona pa mu je ogorčeno odgovorila: »aasasei-no».
Na včerajšnji razpravi so se najprej bavili z nekimi formalnostmi o postopku, nato pa so nastopile nsne priče.
Dr. Ninin' je izjavil, da mu j« polk. Diani v zaporu povedal, da ga 'Je ovadil odsotni polk. DAmo-re. Vlllasanta pa je izpovedal, da Je gen. Esposito sam pismeno ponudil gen. GrazlanlJu svoj« sodelovanje v fašistični republikanski vojaki, bospoddčne dr/ Damianl Je izjavila, da Je gen. Esposito silil njenega strica polk. Giannottija v republikansko vojsko, ko pa je to odklonil, ga je ovadil SS-ovcem. Internirali so ga v Nemčijo, kjer je umrl.
Pevski zbor i« Cezarjev pa ji zapel iDelaviki pozdravt in «P»-lem o svobodi», Prva pesem je kot kompozicija zelo slaba, zaradi česar bi jo lahko izpustili. Dobra pa so interpretirali drugo pesem. Pri pevskem zboru iz Cezarjev pela razdelitev glasov. Jasno je, da tenoristi ne morejo stati za alti, basi pa za soprani.
Pevovodja tov. Loredan je nato predstavil pevski zbor iz Škofij II., ki je odpel *Oj planine» in eGlejte te sonoe zahaja*. Dobro bi bilo, da hi pri prvi pesmi solist stal pred zborom. Intonacija ni bila točna.
BoljSi je bil pevski zbor iz Bertokov, ki ga je prav tako vodil tov. Loredan. Ta pevski zbor je glasovno doivlj izenačen. Zelo do-
ZPP Sežana
priredi Jutri i. t m. ob treh popoldne zabavno prireditev na prostem. Cisti izkupiček gre v prid sirotam padlih partizanov.
Prireditev v Klancu pri Kozini
Prosvetno društvo »Slavnik* v Klancu vabi vse, naj se Jutri 6. t. m. ob pol treh popoldne udele&e kulturne prireditve. Med pestrim sporedom bo igrala okrajna godbe. Po sporedu prosta zabava.
Prireditev v Nabrežini
V nedeljo S. t. m. priredi ob 16 uri okrajni SIAU v Nabrežini vrtno zabavo z instrumentalnim koncertom, petjem, šaljivo pošto, srečelovom in plesom.
Vabimo vse člane in simpatizerje SIAU-Ja.
miča in Mirka, ki jih predvaja mešani in Senski zbor, tudi tri točke solistke Justine Kralj-Vugove. Pohitite z nakupom vstopnic. Proda jajo jih v ul. Carducci 6 pritličje, levo-kolporta%a.
Obnova poitnejra prometa z Nemčijo
Poštna uprava sporoča:
Z današnjim dnem se zopet u-vaja dopisovanje z Nemčijo. Pošiljati se smejo samo dopisnice in pisma do 20 g teie. Pisana so lahko v vseh jezikih, toda vsebovati smejo le družinska sporočila. Trgovsko dopisovanje je prepovedano. Rasen naslova j« treba napisati tudi odpošiljateljev naslov. V naslovu morate navesti tudi pokrajino in zasedbeno področje.
Načrtno delo obnovitvenih zadrug
in okrožne tehnične baze v koprskem okraja pospešujejo naglo obnovo
TRST
Enotal sindikati
Sindikat hotelirskih, kavarniških in podobnih nameščencev. Priprav, ljalni odbor Enotnega sindikata nameščencev mednarodc« družbe spalnih vozov v Trstu vabi vse pripadnike v ulico Imbrianl 8, soba St. 16, zaradi važnih sporočil.
8ind\kat kovinarjev. Danes ob 18. uri bo sestanek vollvnega odbora kovinarjev.
Danes ob 18.30 url bo sestanek ženskega odbora kovinarjev.
Ob 19. url bo sestanek tiskovnega odbora kovinarjev.
Zborovanje železničarjev
V nedeljo 5. t. m. ob 10 url bodo v novih prostorih Enotnih sindikatov v Gorici, ul. Carducci 14, zborovali železničarji. Na dnevnem redu j« ustanovitev ES železničarjev. Vabimo v.*e Železničarje, ki se žele vpisati v sindikat, naj se tegj zborovanja udeleže. Udeležil se ga bo rudi tov. Rlzzottl lz Trsta.
Slovensko planinsko društvo v Trstu
Ustanovni občni zbor Slovenskega planinskega druitva v Trstu bo v nedeljo dne 5. maja t. 1. ob 9.30 url dopoldne v kinodvorani Carducci 8. Popoldne istega dne bo izlet na KUničlco (Rosandra). Zbi-raliiJie za izlet je na koncu tramvajske proge *t. 11 v Rocolu ob 13.80 uri. Vabimo vse ljubitelj« narave in planinstva, a posebno mladince in mladinke, naj se udeleže občnega zbora in lepega Izleta.
Pevska akademija društva »S« Škamperle*4
Nocoj ob 20.30 uri priredi prosv. društvo fS. Škamperle* pevsko akademijo v Domu pristaniiklh delavcev. Koncert obsega razen skladb Kozlns, Venturinija, Ads-
bro je zapel *Pozdravljena domovina* in ePesem o svobodi*.
Nafo ji nastopil pivski tbor is Kubeda, ki ga je vodil pevovodja tov. Jakomin. Zapel je <Bno de-vo le bom ljubil*, tKrasen pogled* in »Vasovalca* (prirejena za moSki zbor J. Zbor je nekoliko Šibkejši od drugih. Izvajanje ni bilo tako, kot pri drugih zborih. <Vasova1 oa* so pevci in pevke zapili preveč po domače:
Kot zffdnji je nastopil pevski tbor iz Ospa. ki ga zelo uspelno vodi tovariiioa Fatorjeva. Zapel je *Oj zbogom ti planinski svet* in eSlovan na dan*. Pevci in pivki 10 UH velik uspih. Isti zbor je ob zaključku tapel ie himno eHij Slovani*.
Ob tej priliki hočemo opozoriti
GORICA
Ukinitev racionlrsnfa kuhlniske soli
Glavna zaloga monopolsklh izdelkov v Gorici javlja: Na podlagi u-kssa glavnega monopola v Trstu so 1. t. m. ukinili recioniranje. kuhinjske soli. Odslej Jo bodo prosto prodajali v vseh tobekarnah,
5ad|erejcem
Okrožno kmetijsko nadzornijrtvo sa Goriško javlja vsem prizadetim sadjerejcem, da j« prodaja tobačnega izvlečka do količine 8, kg prosta. Za večje količine morajo imeti prizadeti predpisana nakazila, ki jih dobe pri Kmetijskem nadzor-ništvu v ulici Duca d’Aosta *t. 55 v Gorici in pri njegovih podružnicah v Krminu in Gradiški.
Za „Dijaško matico*
Namesto poročnega darila je tov. prof. Polda Koriičeva iz Gorice ob priliki fantovičine tov. V. Lebana darovala 1000 lir za tDijaiko matico*. Tovarišici profesorici, ki Je s tem dejanjem pokazala, kako ji le pri srcu naše dijaitvo, se «Dlja-ika matica* prav prisrčno zahvaljuje, obenem pa vošči tov. Lebanu obilo sreče v zakonu.
Vojna je vasem, trgom in mestom Slovenske Istre prizadela mnogo rfkode. Sovražnik je uničil več važnih cestnih objektov in s požigom ozir. bombardiranjem opu-stoiil mnogo vasic. Po osvoboditvi se je zato ljudska oblast, posebno pa ie odsek za gradnje, znašel v težkem poloiaju. Toda nihče ni obupal, S pomočjo ljudstva so kaj kmalu pričeli z obnovo. Veliko važnost in velike zasluge pri tem delu v Slovenski Istri pa Ima tudi tehnična baza koprskega okraja.
Delokrog tehnične baze koprskega okraja obsega ozemlje, ki gre od Herpelj-Kozine do demarkacijske črte in ob njej do Punta Grossa, nato ob obali do Hrvaške Istre ter vadolž meje s Hrvaško Istro do Buzeta, od tu pa zopet proti Herpeljam. V tem področju je 288 krajev, ki so v času osvobodilnega boja pokazali svojo neomajno voljo do združitve z Jugoslavijo. To dejstvo je nacifašiste toliko vznemirilo, da so se neusmiljeno znesli nad 52 naselji, v katerih so vse oropali in požgali 1.166 zgradb. Razen tega so poškodovali ie 477 poelopij. Največjo škodo so utrpele vasice Šmarje, kjer so požgali in razdejali 318 od 416 stavb, Gabrovica, ki je od 117 poslopij Izgubila 81, Kubed, kjer so razdejali 99 od 175 stavb. Lahko pa bi našteli ie več drugih vasic, ki so brez dvoma utrpele veliko škodo.
Med osvobodilno borbo je primanjkoval stavbeni material, da bi se vsaj delno obnovili porušeni domovi. Po osvoboditvi je to nalogo prevzela tehnična baza, ki se ji je ie lani posrečilo pokriti 49 kmečkih domov, postaviti 8 lesnih provi-zerljev in dobaviti drugim Pogorelcem nekaj najpotrebnejše g* gradbenega materiala. Ta dela je tehnična baza izvršila v lastni režiji. Gleda na pičlo količino sredstev, katera Je imela tehnična baza na razpolago, je dosegla tak rezultat samo s požrtvovalno pomočjo tovarišev partizanov, delavcev in ostalih domačinov, ki so se z največjim navdušenjem udeležili obnovitvenih del.
Letos pa se obnova podeželja naslanja izključno na obnovitvene zadruge. Člani tehnične baze so že januarja meseca odili med Pogorelce, Jih poučili o namenu obnovitvenih zadrug in jim zagotovili, da
bo tehnična baza vedno na razpolago. Razumevanje za vse to so pogorele! pokazali s tem, da se jih je že do danes nad 90% vpisalo v zadruge. Pričakovati pa Je, da bodo v kratkim vpisani prav vsi. Zdi se, da se jim bodo pridružili tudi mnogi kmetje, ki nimajo požganih domov, a hočejo pomagati prizadetim pri obnovi.
Sedaj je v tem okraju 6 obnovitvenih zadrug in sicer v Ocizli, Šmarjah, Loki, Kubedu, Marezegah in Sočergi. Dasiravno še nimajo zadostnih kreditov ne drže prekrižanih rok. V Šmarjah izdelujejo okna in vrata za one zgradbe, ki jih j? lani pokrila tehnična baza. V tej zadrugi obratuje tudi kovaška delavnica. Zadruga v Šmarjah izdeluje za vse ostale zadruge tudi samokolnice, spojke, nosilke, zapahe za vrata, tečaje za vrata ln okovje za okna. Vse to delajo v pohvalnem tempu.
Obnovitvena zadruga v vasi Loka prednjači vsam drugim, predvsem po zaslugi članov iz Gabro-vice, ki so v zadnjih tednih zgradili 6 domov brez kakih denarnih sredstev. Tehnična baza je vaščanom pomagala z materialom. Posebno pohvalo zaaluši tovariš' Vodopivec Gracijan, star borec in aktivist, sedaj tajnik obnovitvene zadruge. V delu prednjači vsem u-darnikom. Tudi za izvršena dela v Gabrovici in za organizacijo dela za poljsko apnenico, ki jo sedaj gradijo zadrugarji s pomočjo o-krajnih aktivistov iz Kopra, mu pripada zasluga. Kapaciteta apnenice bo približno 130.000 kg. Prihranek pri izdelavi bo znašal dve lin pri kg, drugi dve liri pa bodo prihranili, ker ne bo treba prevažati apna iz Herpelj.
Tudi obnovitvena zadruga v Kubedu dobro deluje. Kapaciteta njene apnenice bo znašala 110.000 kg. Zadrugarji so udarniško pripravili les in kamenje za obnovo. Na pomoč so Jim prišli tudi okrajni aktivisti. Ostale obnovitvene zadrtige so bile ustanovljene po-aneje. Do sedaj so izvozile ves gradbeni material, ki jim ga je razdelila tehnična baza iz svojih sladišč. Dobile so po 300 kg žičnl-kov, več sto spojk in kovanih žebljev, po 10-15 m-3 desk, nekaj kubičnih metrov lesa za zidarstvo,
več krampov in lopat, nekaj d-darskega orodja, žico, železo, c* ment in drugo.	,
Tehnična baza je z obnovitven ml zadrugami najtesneje poveM-na. V kratkem roku je sklicala^ medzadružna sestanka, na katen1 so razpravljali o vseh gospod*1' skih vprašanjih, ki se tičejo obnove. Razen tega je tehnična ba» predlagala zadružnikom, u>* zgrade poljske apnenice, naj ganizirajo udarniško delo in mnogo drugega, kar se danes Izvaja.
Tehnična baza pregleda v**»»
zgradbo, ki jo zadruga določi obnovo. Obenem svetuje <s'an<"^ gospodarjem, naj izvrže vse 0 spremembe, ki so potrebne ^ sanacijo naselja In zgradbe s*"* Takih primerov je bilo 80. Za obnovo teh stavb PrlP . vljajo v tehnični bazi načrte, tem delu se baza poslužuje n* tov za tipizacijo kmečkih donl ' ki jih Je dobila od svoje uP^a.f Take načrte odobravajo vsi. vsak pogorelec sl ieli prakti ^ izgrajenega domu. Da bo Izpolnjeno, mu jamčita zrelost in požrtvovalnost, s ka*“ mi Je premagal vse težave in ^ moč ter načrtno delo obnovi'tv^ zadrug in okrajne tehnične
Dobra srca
Igralci tržaškega gledališča d jejo za brezposelne delavce 200v
Izgubljeno	,
1. maja je bila na stadion« j" Sv. Soboti izgubljena listnica * kumenti Ui 900 lirami. Kdor našel, naj jo vrne tovarišici > Zori, Gilce St. 30, p. Hrastj«. ~ stojna.
Odg. urednik DUŠAN
HRE5CA*
FIZKUI. TUW
XI. kolo tekem za pokal
*PINO COVERLIZZA-
Prizor lz enodejank« »Mrtveci m vasjo*, ki Je bila uprizorjena v dvorani kulturnega krožka «R. Rinaldl* v Trstu ob prvomajskih
proalavah,
RADIO
SOBOTA, 4. MAJ 7. Glasba za dobro Jutro; 7.18 poročila v slov.; 7.45 koledar; 7.80 pestra Jutranja glasba; 11.80 pestra glasba; 12 simfonična glasba; 12.30 predsvsnje v slov.; 12.48 poročila v slov.; 13.18 iportna poročila; 13.30 pestra glasbe; 14.18 pregled 19 romantična glasba (plošče), (slov.); 19.30 oddaja za konsc tedna (slov.); 20 poročila v slov.; 23 30 španska fantazija; 23.18 zadnje vesti v slov.; 23.28 nočno saba-vifcče.
tovorile pevovodje, naj se čimbolj poglobijo v skladbe same in naj to prenenjo tudi na pevoi, da bodo tako tudi oni skladbe res dotivljali. Posebno poglavje tvori pravilna izgovorjava. Na sploSno polagajo povsod premalo irainje na to. Dobro bi bilo, da bi se ta vse nasvete, tako glede izbire pesmi kakor ostalega, obračali na pokrajinskega rtfennta v Trstu ali na Zvezo prosvetnih drultev.
Po tem uspelem konoertu so združeni pevski zbori, to ji okrog 3S0 pevciv, zapeli ie pesmi za prvomajsko proslavo.
MILAN PBRTOT
Pregled kulturno prosvetnega dela
Prinalamo nekaj poročil o kulturno prosvetnem delu naii h pro-sveinih druStev po vaseh, trgih in mestih Hrom Primorja.
SEŽANA. Dne 17, aprila t. J. 10 lene setanskega okraja skupno z mladino priredile uspelo kulturno prireditev. Sodelovale so tene iz Lokev, Koprive, Orleka, mladina iz Štorij in pionirji it Kazelj, tene iz Tomaja, Krita, Dutovelj, Dobravelj in Selane. Posebno dobro je nastopila mladina iz Kazelj. Odlikovali 10 ie tudi pionirji it liti vasi, hi 10 zelo lepo z*, peli nekaj partizanskih in nekaj narodnih pesmi. Dobro je nastopila tudi mladina, ki je izvajala narodni plesi. Pohvali vridno je
Prinaiamo še eno poročilo o tekmi, ki so jo preteklo nedeljo odigrali za pokal cPino Cover-lizza*.
Tovarna strojev - Dugolin 6-1. Moštvo Tovarn« strojev Je imelo to pot pred seboj šibkega sovražnika. Igralci bo bili ves čas na straži proti vsakemu, tudi najmanjšemu poizkusu snajstorice Du-golina, da bi se približali nasprotnikovim vratom. Dugolin Je bil drugi polčas brez svojega najboljšega igrač« Secco. Res je, da je Tovarna strojev zmagala, toda moštvo. Dugolina s« je zelo dobro zadržalo in ni niti najmanj klonilo Gole so zabili: Vici v V. 2’> 26’ in 38', Toscani v 38’ v prvem polčasu, Sancin v 3' in Vici v 27' in 28’ v drugem polčasu. Za Dugolin pa je edini gol zabil v 30' Igrač Senizau Sodnik je bil objektiven In točen. Zmagovito moštvo: Spes-sot, Svorenič in Bellini, Sker, Pu-gliese ln Cutillo, Brus, Toscani, Vici, Rossiello in Sancin.
Dugolin: Blsianl; Cucchi ln Keber; Spenger, Secco in Rocco; De Plera, Castro, Cetnlvanl, Dugolin In Senlzza.
Rezultati
Rezultati tekem, ki so jih odigrali preteklo nedeljo v okviru turnirja za pokal «Pino Coverllz-ca* so sledeči: Skedenj - Kačun 10-1; Tovarna strojev - Dugolin 8-1; Prosveta - Gasilni 6*1; Kavčič - Rojanese 2-2; Rinaldl - Piso-n! 2-1; Nabrežina - Rocol 3-0; Mon-tcbcllo . Primorje 4-1.
Klasifikacija
(Kratice pomenijo: O odigrane, D dobljene, N neodločne, Z zgubljene, D dani goli, P prejeti goli, T točke).
dejstvo, da 10 plese priredili samoiniciativno. Dobro 10 se izka-tale tudi lene iz Lokev, ki so zelo lepo zapele nekaj pesmi.
Z. M.
•k
IDRUA. Pred tedni so otvorili grafično razstavo slovenskih partizanov,, ki jo prireja Drultvo slovenskih upodabljajočih umetnikov iz Ljubljane. Razstava je okusno namelčena v prostorih čitalnici prosvetnega društva. Pri unjanju in okrasitvi prostora so it zlasti odlikovali najmlajši člani prosvetnega druStva, V pozdravnem govoru se je tovaril tajnik zahvilil umetnikom partizanom za poslana dela in izrazil svoje veliko zadovoljstvo in ve-lelji za pozornost, ki so jo slovenski umetniki izkazali primorskemu ljudstvu. Nato Je akademski slikar tovaril Debenjak Ri-ko, ki spremlja in organizira razstavo po Primorskem, v kratkem ln jedrnatem govoru orisal pomen in cilj razstave, Cilj razstave je popularizirati umetnost v najširših ljudskih slojih. Posebno je poudaril, da je slovenski umetnik danes delavlo, ki tivi in dela za skupnost. Otvoritve se je udeletlla ogromna mnoiioa, ki ji popolnoma napolnila■ razstavni prostor, medtim ko so ostali ob zvočnikih poslulali govori. Končno je tov. Riko Debenjak nazorno tolmačil razstavljena dela. Zi pn>i dan si ie razstavo ogledalo nad ttOO ljudi.
9. r.
SKUPINA A
	0	D	N	Z	D	P	T
Tov. strojev 11		6	3	2	29	12	18
Montebello	9	8	3	1	18	8	13
Primorje	10	6	1 .	3	30	19	13
Rinaldi	10	8	1	4	26	22	11
Cebulec	9	3	2	4	22	19	8
Pisoni	10	2	2	6	11	23	6
Dugolin	9	0	2	7	12	45	2
3KUPINA B							
Prosveta	10	9	0	1	36	10	18
Gasilni	10	7	0	3	36	17	14
Skedenj	10	7	0	3	39	13	13
Rojanese	10	3	4	S	12	19	10
Kavčič	9	1	4	4	16	22	6
Kačun	9	2	2	5	U	81	- 6
Nabrežina	8	2	1	5	14	18	4
Rocol	10	1	1	8	14	28	S
Nedeljske			tekme				
V nedeljo 5. t. m bodo v okviru turnirja za pokal »Pino Coverliz-za* odigrali s'edeče tekme: Ske-denJ-Rocol ob 9. uri, Dugolin-Prl-morje ob 11. uri, Montebello-Cebu-lec ob 13. uri na igrišču CRDA; Rojanose-Prosveta ob 18. uri, Kav-čič-Gaslini ob 17. url na openskem Igrišču; Nabrežina-Kačun ob 18. uri na nabrežlnskem Igrišču.
Najdeno
1. maja so na stalionu našli nalivno pero. Lastnik ga lahko dobi pri MO SIAU za Trst na trgu Pon-terosso 6, n.
SLADKOR nadomestuje idealno in ekonomično «SUKROL». Izključni zastopniki: TRST: A. R. D. E. N.
Via Genova št. 3 — tel. St. 7688 GORICA: L. RUPENI Viale XXIV maggio 16 - tel 343
?8<
tVsem znancem, sorodnik in pokojnikovim tovarišein znanjamo, da je v. težki borbi , svobodo daroval svoje življenje ^ nad vse ljubljeni sin, brat, stne bratranec
KAREL. NOVAK
star 38 let.	..
Padel je na Stari Sušicl 12.3.1^ ln je bil začasno pokopan na strožnem Brdu. V nedeljo dne maja ga bomo prepeljali na o*' ln ga ob 15.30 uri pokopali.
Vremski Britof, 4.8.1946.	.
Žalujoči: mama Antonija^ vak roj. Koren; sestre:	^
ka por. Obersnel, Marija vak; bratje: Franc, Ladi t* in Kazimir; nečakinja: tjana Obersnel.
ZAHVALA
Ob težki izgubi nepozabnega br*4*
ANTONA HROVAT
..JtJ
se iskreno zahvaljujem rseo>i so se na kateri koli način 2rtv0’ vali, pomagali in udeležili pogreb*' Lol^v, 3. maja 1946.
HROVAT ANDR®1, Žalujoči brat
n«*e
ZAHVALA
Ob prvi obletnici smrti ljubljene, nepozabne hčerke CVET KE
ki je umrla dne 4. maja 1945>. prisrčno zahvaljujemo vsem tist „ ki so jo spremili na njeni poti, jo obsuli s cvetjem. Po®* ^ zahvala pevskemu zboru. To hvalo Izrekamo naknadno, *teri<(, bil ob smrti njen oče v Internat' Prešnica, 3. 8. 1946.	„
Žalujoča družina PECA**^.
Z A H V A L*A
}t*
Vsem, ki so v tako obilnem ^ vilu spremili k večnemu Poi' nepozabnega
ANTONA
topla zahvala. Prav tako se zah ^ ljujemo gospodarskemu druMv" vsem, ki so z nami sočustvoval** Kontovel, 4. 8. 1948.	__,Tr
Žalujoča družina DAN® ln sorodniki.
MALI OGLA Si
ZVOČNI kinematografski tor prodam. Ugodna prilika.
XX Settembre 13. Trst. _________
V?
ŠIVALNE STROJE najbolj*«* ^ prodaja po zelo nizkih cenah, s rl
sebnim popustom pa vojnim 05 j dovancem trgovina v Via “ stria, 13.
Trodejanka bajka • petjem »Desetnik in airotica" I0 druge' to ke tvorijo zanimiv spored, ki bo v nedelj® 5 maja ob 17 uri v Mladinskem domu v Peči (SovodnJ*)
VABLJENI VSII
ČEBELARJI
Tvrdka M. MARTELANC, Gorica, eksport sadja, pr0* daja prazne nove A. 2. panje in rabljene A. Z. panje-Cena po dogovoru.
&
Specialiteta sa omehčan]* koi« po britju, aa odpravo draienja, ld ga povzroča radio sa britje
Zastopnik za Jugoslavijo JULY MAYER - TRST, Piazza della