Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorske
ulioo štev. 16.
Z urednikom bo moro govoriti VHftk dan od 11, do 12. uro.
Rokopisi bo no vračajo.
Inserati:
ŠoBtstopna potit-vrata i kr., pri večkratnom ponavljanji dajo se popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov oh £». viri zvečer.
za I^ubljano
v upravnigtvu: za oolo loto 6 gld., za pol lota 8 gld., za četrt lota l gld. 60 kr., na moBOc 60 kr., pošiljatov na dom volja mesečno 0 kr. več.
Po poStl velja
za celo loto 10 gl., za pol leta 6 gld., za čotrtleta2gld. 60 kr. in za jedon mogoč 86 kr.
Štev. 52.
V Ljubljani v četrtek, 5. marcija 1885.
Tečaj II.
Minister Dunaj evski v budgetni debati.
To vam je bila bridka prevara v liberalni opoziciji! Sladke iluzije so se bile polastile levičarske gospode tekom zadnjih tednov, v prijetnih sanjah o razpadu sovražene desnice in polomu odurnega jim Taaffejevega kabineta so se zibali, z vidnim veseljem zabeležili so sleherno znamenje nezadovoljnosti v avtonomističnem taboru, in dan za dnevom slikali so njih pismouki v velikih dunajskih glasilih skrivnostne značajne črke, usodni Mene tekel upharsin grofu Taaffeju! Zmagosvestje je do vrhunca vzkipelo med pro-tivniki, ko se je pričela budgetna debata v državni zbornici. Poklicani zdravniški umetniki „N. fr. Presse" konštatovali so resnega obraza hipokratične poteze na velem licu mi-nisterstva, prorokovali so neizogibni pogin sedanji sistemi. Zlasti potem, ko je jedeu najodličnejših levičarskih komikov, pl. Jame j C a r n e r i, na nekvalifikovani način oblatil Taaf-fejevo vlado, ko sta mu pomagala poslanca Scharschmid in Magg ter ko se je tej izvoljeni trojici pridružil najboljši strelec iz nemškega ostroga, Plen er, s svojimi strupenimi puščicami, zasukali so se v frenetičnem Pustnem plesu, veselja vriskaje, češ, vlada molči, sapo smo ji zaprli, uničili smo jo! In danes? Konec je pustnega veselja, s povešenimi glavami obhajajo levičarji pepelnico, niti sledu ni več preširnega prerokovanja, potihnil je zmage pijani optimizem v nemško-liberalnih krogih — in ta čudes provzročil je denarni minister Dunaj evski s svojim fulminantnim govorom o državnem proračunu.
Tudi nasprotna stranka ne more zanikati, da je Dunajevskega govor pomenljiv v vsakem oziru. Eine politische Kundgebung er sten Ban-ges, tako ga imenuje merodajno opozicijsko glasilo. Kedo nam bode tedaj zameril, ako
Listek.
Kdo je kriv?
„Ona je najpohlevnejša jetnica, katere Bern v svojem življenji imel, gospod doktor," omenil je jetničar ter odprl vrata v ječo.
„Je uže dobre — pustite naju sama", dejal je odvetnik ter vstopil.
Jetničar se je priporočil ter zaprl za seboj vrata pri celici. Zagovornik in zatožena stala sta si nekaj časa nasproti ter si gledala mirno v oči.
Ona bila je izredno krasna, mlada gospa vitke rastf. Globoko črni lasje obdajali so nje belo čelo, pod katerim se je svetilo dvoje temnih očij; nos in usta bila so primerne oblike in delala so z bledimi lici in nekoliko haprej stoječo brado ponosen žensk obraz »mamljive dražesti, dasi bi bila zaničljivo za-tegneua ustna morda koga motila.
Odvetnik, dr. Liberto, bil je visoke rastf in strogega obraza. Njegovo strmo držanje in Primerno gibanje, kakor tudi strog, prebodljiv pogled njegovega črnega očesa kazalo je, da je ostal v vseh položajih miren.
Tudi zdaj mu ni bilo znati, kak vtis je napravila n&nj redka krasota jetnice. Celč
naravnost trdimo, da do sedaj v letopisih avstrijskega parlamentarizma poznamo malo tako odličnih govorniških umotvorov, kot je bil oni, s katerim je finančni minister branil Taaffe-jevo politiko in njene vspehe na gospodar-stvenera polji.
Dunajevskega govor je sila obširen, trajal je skoro dve uri. Po svoji vsebini se dh ločiti v dva oddelka: prvi je namenjen proračunu samemu, v drugem se bavi govornik s sedanjim političnim položajem, oziraje se ob jednem na preteklost in bodočnost.
V	prvem delu si je Dunaj evski privoščil učene in neučene kritike letošnjega državnega proračuna, od pritlikavega Carne-rija počenši do velikega zastopnika hebske trgovinske zbornice, oblastnega Pl e ne rja. Z drobižem d la Magg pač ni imel mnogo posla, nekoliko številk, nekoliko citatov, in dokazana je bila ničevost protivnih argumentacij. Drugače s Pleuerjevim umovanjem. Toliko gradiva je bil nakupičil presumptivni „ex-chequer“ protivne stranke, tak6 umetno je ohrodje postavil svojemu dokazovanju, da je trebalo posebne temeljitosti nasproti jednakemu aparatu. Baš ta polemika proti Plenerju, jasna v svojih razlogih, nedotakljiva v svoji izpeljavi, se je ministru posebno posrečila. Kako senzacijo na pr. je napravil omenjeni poslanec s trditvijo, da se nahaja v našem proračunu med potrebščinami dodatni kredit 1730000 gld., katerega je baje plačati centralni vladi, dasi je svota uže zdavno bila plačana. Podpiral je svojo trditev, sklicevaje se na ogerski proračun, v katerem jednakega dodatnega kredita ni. S tem je bila omajana verodostojnost vsega vladnega računa, in glasno se je razlegal klic „čujte, čujte" z levičarskih sedežev. Ali kako so se podaljšali obrazi, ko je Dunaj evski najprej stvarno razložil uzroke, radi katerih se je z nova morala terjati ta svota, potem pa brzojavko prečital, kojo je na svoje vprašanje prejel od ogerskega kolege, in v kateri
natančen opazovalec bi ne bil spoznal, da ga je stalo skoro čezčloveško premagovanje, da se je kazal tako mirnega. A jetnica je slutila, kaj se je v njem godilo. Ni se dala po njegovi vnanji mirnosti varati. Naj jo tudi ne ljubi več, naj jo je pozabil, jo sovražil, zaničeval, a hladen in lehkomiseln ni mogel ostati nasproti ženski, katere je nekdaj prosil v zakon, in katera je bila zdaj zatožena, da je umorila moža, kateremu je nekdaj dala prednost pred njim.
Dolgo vpiral je zagovornik svoj pogled v krasno ženo, potem pa je zatisnil oči, kakor bi hotel ločiti vnanji svet od svoje notranjosti, da bi bil sam s svojimi mislimi. Zdaj odtrgala se je tudi krasna jetnica opazovanju, kateremu se je do zdaj prepustila. Stresla je malo z glavo, kakor bi se hotela znebiti neprijetnih prikaznij in mislij, potem pa je sela na stol, s katerega se je pri vstopu govornika vzdignila. Pri tem pokazala je z roko na drug stol, kateri je bil še v celici, in ta namig z roko bil je tak, da je vsakdo takoj lahko spoznal, da je žena gibala se dosti uže v družbi.
Poklonil so je proti svoji volji nižje nego so zahtevale razmere, in sedel je, obdržavši v rokah klobuk.
mu grof Szapary naznanja, da bode tud1 on o svojem času pod istim naslovom dodaten kredit zahteval od ogerskega državnega zbora. Sedaj je desnica klicala „čujte“, in občna veselost zavladala je v njenih vrstah.
Številke so potrpežljive, na to je grešil P len er, in ker se uže mnogo let bavi z budgetnimi vprašanji, katere tudi dobro pozna, bila mu je prava igrača, mesto dejanj-skega primanjkljaja izračunati mnogo višji deficit. Dobo, pričenši od leta 1868, razdelil je na tri šestletne obroke ter izračunal deficit za prvo šestletje na 53-3 milijonov, za drugo na 297'4 milijonov, za tretje na 153 milijonov. Od druge letne skupine odbil je 93'7 milijonov za bosensko okupacijo, in gledč tretje bil je tako milosten, da je vender 20 milijonov odtegnil na račun ercegovske ustaje. Po tem umetnem računu dobil je za prvo šestletje povprečnega primanjkljaja le 8-8, za drugo 33-9, za tretje pa — in to gre izključno na rovaš sedanje vlade in njene večine — vedno še 22'9 milijonov.
Na videz neovržni rezultat, in vender ga je Dunajevski takoj drastično razrušil. Finančni umetnik združene levice je namreč po polnem bil pozabil ozirati se na produktivne troške, zlasti na železnične zgradbe. Prvih šest let po usodnem borznem polomu 1. 1873 se v tem oziru ničesar ni storilo, od 1. 1879 pa se je v ta namen potrosila kolosalna svota, blizu 91 milijonov. Ako se taki in jednaki izdatki v poštev jemljč in odbijejo od rednega primanjkljaja, potem znaša po računu finančnega ministra povprečni deficit za prvo šestletno d6bo 8'8, za drugo 32-7, za tretjo pa le 3-9 milijonov, jasen dokaz, da so se avstrijske finance, odkar je državno krmilo izročeno Taaffejevi vladi, izdatno zboljšale.
Uže v zadnjem svojem poročilu iz državnega zbora dejali smo, da ne bi hoteli biti na Carnerijevem mestu, kadar ga dohiti zaslužena kazen. V istini, privoščil si ga je Du-
„Pred vsem dovolite mi vprašanje, gospa Riva, ali se spoznate krivo?" vprašal je ter zrl, gladeč svojo črno brado, izpod povešenih obrvij na jetnico.
Po ženski navadi zakasnila je odgovor ter dejala: „Pred vsem vas moram vprašati, gospod doktor, ali ste vedeli, kdo je zatoženica, kateri ste od sodnega dvora postavljeni zagovornikom?"
„Vedel sem, gospa Riva," glasil se je odgovor.
Njene oči zalila je nekaka mokrina, in ona je dejala: „Potem vsprejmite mojo najtoplejšo zahvalo, da ste bili tako dobri, da ste prevzeli zagovarjanje."
nProsim, pustite to," branil se je, „bilaje le moja dolžnost."
„0 ne", dejala je z lahnim smehljajem; „nikakor ni dolžnost odvetnikov, izgubljeno stvar zagovarjati."
„Vi ste torej krivi", dejal je mirno zagovornik.
„ Kriva .... A moja vest me nekrivo spoznava", dodala je ponosno.
„Povejte mi, kaj vas opravičuje, da vas tudi svet, zakon oprosti?"
Zatoženica stresla je z glavo. Nastal je molk. Odvetnik je čakal, če si morda mlada
najevski, danes pa je nesrečni zastopnik štajerskih kavalirjev prišel v roke neizprosnemu Ilausnerju. Ne treba poudarjati, da se veliki modroslovec Car n eri baje ne bode ponašal z moralnimi udarci, kateri so kakor gosta toča se vsipali na njegov slabotni hrbtanec.
Velike važnosti pa je to, kar je zgovorni minister povedal o razmerji Taaffejevega kabineta do državno-zborske večine. Govoril je sigurno v zmislu cele vlade, in desničarji so ga dobro razumeli in se strinjali z njegovimi nazori, dokaz je bilo njih burno odobravanje. Dunajevski oziral se je namreč na ono tolikokrat ponavljano trditev, kojo je tudi Piener priteral pred zbornico, češ, da je večina razcepljena in razdrobljena, da o njej pričajo samo še membra disjecta. Imenom vlade zahvaljeval se je minister za to izjavo, kajti — dejal je — da bi le nekoliko bilo istine na tem razdrobljenji, ne bi radikalnejšega sredstva bilo, zjediniti razpalo stranko, nego če Plenerjevo sodbo čuje o kakovosti naših frakcij in o njih politični bodočnosti ter iz njih spoznava, česar se je nadejati sedanji večini, ako zopet prodero Plenerjevih pristašev nazori.
Globok utis na vso zbornico napravil je samosvesten sklep ministrovega govora. Tudi Dunajevski priznava, da je resna in zmerna opozicija potrebna in koristna.
»Toda — nadaljuje minister — če se nam preti le z bojem, bodisi v Božjem imenu. Iskali ga ne bodemo, vsiljenega se bodemo lotili, tako nam veleva dolžnost. In izražati smem tudi veselo nado, da bodo baš skušnje zadnjih tednov pripomagale v to svrho, da se one stranke, katere so do sedaj vlado podpirale, zopet še trdneje zjedinijo ter si osi-gurajo bodočnost. Opiraje se na Najvišje zaupanje in na podporo večine sme tudi vlada izreči z dobro vestjo, da se bliža novim volitvam z utemeljeno nado, da bode sedanja večina se vrnila v pomnoženem številu ter bode pomagala vladi kakor do sedaj, povspe-ševati državne koristi ne glede na posamezne politične in narodne stranke." Navdušeno odobravanje, katero so provzročile markantne te besede na desnici, so živ dokaz, da vse avtonomistične stranke ocenjajo veliko važnost solidarnega postopanja z vlado.
Izbornemu govoru ministra Dunajevskega se je posrečilo, poravnati še zadnje sledove one napetosti med vlado in posameznimi desničarji, katera se je obelodanila pri zadnjih glasovanjih. Vsa desnica je pripravljena, lojalno podpirati vlado — tako poročajo češki listi „Politik", »Pokrok," cel6 »NarodniListy".
V	istem zmislu izjavili so se tudi vsi desničarski govorniki, zlasti Hausner v svojem prekrasnem govoru, kateri je silno vplival na zbornico. Nasprotnikom pa je minister skoro usta zamašil, vsaj še nismo slišali Suessa
gospa ne bode premislila. A ona ni kazala volje, da bi izkazala dr. Libertu svoje zaupanje. S tesno zaprtimi ustni sedela je tu, oči vprte v tla, roke prekrižane na prsih. Odvetniku se je zdelo, kakor da bi se ta ženska puBtila 'rajši mučiti, nego da bi kaj izpovedala. Vender je prigovarjal zatožeui, naj obstane. Da si je še toliko prizadeval, odpreti pečat, kateri je zapiral ošabna ustna krasne jetnice, ta ostala je pri svojem izreku, da nič ne izpove v svoje opravičenje.
„Ghita“, vskliknil je z mehkim glasom, »kako naj vas zagovarjam, če ne morete nič drugega povedati, nego da ste krivi!"
»Ne zagovarjajte me, čestiti gospod doktor", dejala je. »Jaz nisem zahtevala zagovornika."
„Vsak zatoženec ima pravico, zahtevati ga. Vi bi si ne bili smeli od sodnije vsiliti pustiti zagovornika. Bolje bi bilo, poklicati odvetnika po vaši volji, kateri bi užival vaše zaupanje."
„Oj, dragi doktor, saj ni pomanjkanje zaupanja, kar mi zapira ustna, gotovo ne! Jaz molčim, ker mi govoriti ni možno. Prepustite me moji usodi! Pripravljena sem uže udano na najhujše. Ko sem storila, vedela sem, da mi zapade življenje."
tako slabo in nelogično govoriti, kakor včeraj. Prave otrobe je vezal, tako da so bili celo vedno pripravljeni klakerji jako neprijetno iznenadeni. Tudi H e r b s t danes ni imel posebne sreče. Toda o njegovem govoru ter o govorihHausnerjevih in Fander likovem v prihodnjič.
Pfeiferjev govor v državnem zboru dne 27. februvarija 1.1.
Pri razpravah državnega zbora oglasila sta se do zdaj tudi dva slovenska poslanca k besedi, namreč gg. V. Pfeifer in Raič. Gosp. Pfeifer opozarjal je visoko vlado na b&do, katera vlada na Dolenjskem, kjer je toča napravila mnogo škode, ter jo prosil pomoči.
Poslanec g. Pfeifer govoril je blizu tako-le :
„Visoka zbornica! Žalibog, da je grozovita huda ura mojo domovino, kranjsko deželo, uže več let zaporedoma obiskavala in pustošila, posebno je pa po Dolenjskem toča hudo, hudo razsajala, vsled katere je blagor delavnega naroda giniti jel in revščina od dnč do dne raste. V minolem poletji vsula se je gosta toča, kot golobja jajca debela, čez več občin po Dolenjskem. Pobila je po Cerkljah, po Krškem in okolo sv. Križa. Drevje jo tako oklestila, da je brstje od njega letelo ter skorija in ljubje vse križem od debel viselo. Široke ravani z bogatimi vinogradi spremenile so se v nekolikih trenotkih v zimske livade, kajti o vročem poletji pokrivala jih je ledena toča čez in čez na debelo, kakor bi bil padel zgodnji sneg. Pridelki žita in sena, sadja in vina bili so deloma po polnem uničeni. Posebno so pa nekateri vinogradi tako zdelani, da leta in leta ne bo nobenega užitka ondu.
Več nego 1200 posestnikov je bilo poškodovanih in večina od tistih je silno potrebna.
Glas revščine teh nesrečnikov segel je do prestola Njihovega veličanstva, ki je darovalo 1000 gld. za prvo potrebo, kranjski deželni zbor jih je pa s 1500 gld. podprl. Če tudi sta omenjeni svoti jako dobro došli poškodovanim, vender nista še zadosti veliki, da bi nesrečnim poljedelcem korenito pomagali.
Zastopniki tistih občin obrnili so se tega meseca s prošnjo do visoke c. kr. deželne vlade, da naj jim dovoli podporo iz državnega zaklada za nakup semen in za podporo ljudi, ki si sami nič prislužiti ne morejo.
Ker je znano, da kranjska deželna vlada ponesrečenih podanikov v enakih slučajih ni še nikjer brez pomoči pustila, se pač smemo nadejati, da se bo tudi sedaj ozirala na omenjeno peticijo, ako se to uže ni zgodilo,
„Ghita! Zakaj ste to storili?" vprašal je s skoro tresočim glasom.
Stresla je z glavo ter dejala: »Ne morem povedati."	,
„ Meni ne povedati ?"
Kolikega pomena je bila jedina ta beseda in pogled, kateri jo je spremljal! »Meni ne? Meni, kateri sem vas^ nad vse ljubil, kateri vas še nad vse ljubim?"
»Tudi vam ne," odgovorila je ter pobesila oči v tla. „Vam morda še najmanj."
Zopet nastal je dolg molk, potem pa je dejal odvetnik: »Morda samo danes niste pri volji, zaupati mi svojo skrivnost. — Nadejam se, da pri mojem naslednjem obisku ne boste več tako zamolčljivi."
Dr. Liberto se je vzdignil; gospa Riva tudi. „Molčala bodem vedno, danes in vekomaj."
In pri tem je ostalo ne samo oni dan, marveč tudi vse naslednje dneve. Misliti si je lehko, da si je dr. Liberto vse prizadel, da reši ženo, katero je nekdaj tako goreče ljubil. Ker pa je manjkalo vsako opravičevanje, katero bi bilo olajševalni razlog, tudi Libertova sijajna zgovornost ni mogla doseči oproščenja. Sicer se mu je posrečilo, deloma ker je imel velik vpliv, deloma ker je bila gospa Riva hči za svojo domovino zaslužnega moža, od-
ter bo zahtevala potrebne podpore iz državnega premoženja.
Ker so na Dolenjskem prav tiste razmere, kakor jih današnji načrt postave za poškodovane kraje po Dolenji Avstriji, Moravskem iu po Šleziji omenja, smatral sem si za svojo dolžnost, opozoriti na tem mestu na dolenjske nezgode, ker se nadejam, da se bo cesarska vlada in poslaniška zbornica usmilila nesrečnih Dolenjcev in jim bosta po možnosti pomagala."
Tripolis.
P. G. — Na vnanje so se razmere med Turčijo in Italijo zopet zboljšale; a to nikakor ne ovira, da se vedno še vidno nezadovoljstvo proti Italiji kaže v oficijalnih krogih, da kaže se živejše proti tej deželi nego proti Angleški. Kar se slednje tiče, se navzlic vsemu nezaupanju goji nadeja, da se bode med obema državama prej ali slej doseglo vender sporazumljenje. Sploh leži pravi vzrok strahu pred nastopom Angleške v Egiptu ose-bito v skrbi, da bi slednja mogla biti za druge vlasti znamenje, da bi tudi one posegle po turškem ozemlji. Italija je to ravnokar storila, zaradi tega se obrača vsa nevolja proti slednji. K temu pa še pride, da tu, navzlic vsem zatrjevanjem iz Rima, vlada prepričanje, da Italija preži le na priložnost, da bi se polastila tripolitanskega ozemlja. V vojaških krogih vender ni razširjena ta bojazen, in zatrjuje se s posebno samosvestjo, da bi bila Turčija v stanu, sama braniti to provincijo proti Italiji, tudi če bi se Italijanom od drugih evropejskih vlastij, in osebito od Francije, ne stavile ovire. (V provinciji Tripolis pa je tudi zadostno število vojakov pod povelj-ništvom hrabrih zapovednikov, kateri so se izkazali uže v marsikateri bitki.) Tripolis, z vojaškega stališča opazovan, sestoji iz štirih zelenic, katere ločijo peščene puščave, katerih pa se stikata samo dve (Benghazi in Tripoli) z morjem, druga dva okraja provincije pa ležita 12 do 14 dnij hoda v notranjem, tako, da je vso provincijo prav lehko braniti. Na-brežno ozemlje sestoji proti jugu iz malih zelenic, katere se raztezajo globoko v notranje in po katerih stanuje fanatično prebivalstvo. Da se Tripolis osvoji, ne zadostuje, da se zasede obrežje, ker se turške čete lehko v notranjem koncentrujejo, dopolnjujejo ter napadajo sovražnika. Tuj usiljenec bi moral prodreti	vselej v notranje,	da bi se	mogel	vzdržati,	pri čemer pa bi	ga kraj	in podnebje
zelo ivirala. Pičlo število luk je zavarovano, ostalo obrežno ozemlje pa je peščeno. Zaradi tega	tudi turške čete	tam ne morejo	dolgo
časa	ostati, da ne bi	obolele;	koliko	menj
torej evropske čete. Ker ima torej Tripolis le
vrniti smrtno kazen od nekdaj tako ljubljene glave, a kazen se je spremenila v dosmrtno posilno delarnico, in to mu je prizadevalo veliko bolest.
Po vnanjem se vedno mirnemu, resnemu možu ni poznalo, a v notranjem trpel je tem bolj. Da bi bila ona, katero je mislil nekrivo, mrtva, bilo bi zanj menj strašno, nego da je v dosmrtni ječi.
Da-si se je njegova močna moška narava vstavljala vedni žalosti, da-si si je prizadeval, pozabiti, kar ni mogel predrugačiti: mislil je še čez leta in leta velikokrat na to, in tedaj polastila se ga je vselej neopisljiva bolest.
Kolikrat je prijel pero, da bi njej pisal, da bi jej zagotovil, da živi jeden, kateri je ne bode pozabil, kateri navzlic njenemu iz-povedanju v njeno nekrivdo veruje, a vselej je opustil, in zadovoljil se je samo s tem, da je na Ghitin rojstven in godovni dan poslal v ječo duhteče cvetke. Ali ni ta molčeči pozdrav govoril bolj glasno nego besede in zagotovila. Ali ni govoril o nespremenljivi zvestobi, da je nikdar ne pozabi, da je nikdar pozabiti neče?
Da ga je umela, zvedel je še le čez leta, ko je Marglierita umrla v ječi. Sicer pa pismo,
kot izhajališče karavanam, katere gredo v notranje dežele, pomen in bi posest Tripolisa imela za Italijo le platonično vrednost, mnogo-lcateri veruje, da so italijanska zatrjevanja resna. Navzlic temu pa se v merodajnih krogih gleda s paznim očesom na Italijo in Tripolis.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Odsek državnega zbora za posvetovanje zakona proti socijalistom in dinamitnega zakona sestavil je poročilo, katero se je uže razdelilo med poslance. Slednji ta zakon govori o rabi razstreliv in nevarnem ravnanji z njimi. V poročilu se omenja: Priznala se je potreba, z ozirom na veliko nevarnost, katera vsled zlorabe streliv ne preti samo v državnem zboru zastopanim deželam, marveč tudi inozemstvu, da so se postavila strogejša določila, kakor dozdanja, katera niso več zadostovala, kakor se v nagibih vladne predloge jasno dokazuje. Odsek je predlogo temeljito preiskal, in nasvetuje nekatere bistvene spremembe. Posebno naj se v §1. določijo razstrelne tvarine, za katere ne velja § 1.
Komisija za uravnavo kongrue v gospod-ski zbornici imela je včeraj sejo, pri kateri pa se je splošno razgovarjalo o tej predlogi; pokazalo pa se je vender uže včeraj, da bodo cerkveni dostojanstveniki stavili mnogo spremembnih predlogov.
Ogerska poslanska zbornica z vršila je predvčeranjem posvetovanje o postavnem načrtu glede preustrojbe gorenje zbornice ter vsprejela še nekatere spremembe. V včerajšnji seji vršilo se je tretje čitanje predloge.
Tuje dežele.
Iz Berolina se poroča: Ozemlje, katero je pridobila vzhodnoafriška ekspedicija nemškega društva za naselbinstvo v vzhodni Afriki, zapadno od Zanzibarja, znaša 2500 štirijaških milj. To ozemlje sprejelo se je s ces. pismom z dnč 27. februvarija t. 1. pod varstvo cesarjevo. Pravosodstvo vodi uradnik društva.
Francoska poslanska zbornica bavi se zdaj s povišanjem carine na žito in na živino ter pretresava vprašanje, kako naj se dohodki od carine uporabijo.
Angleško ministerstvo še ostane, kakor se zatrjuje iz Londona. Iz zanesljivega vira se poroča, da so ministri sklenili, da ne odstopijo. Sicer se bode nekoliko predrugačil kabinet, izstopila bosta iz njega dva dozdanja ministra ter se nadomestila z novima. V par-lamentnih krogih se govori, da je kraljica prosila Gladstona, naj ostane še toliko časa minister, da si Angležka zopet pridobi veljavo v Sudanu. Torej ostane kabinet gotovo še do
katero mu je kratko pred smrtjo pisala, ni bilo tako, da bi mu bilo dalo mir in pozabljivost. On je tudi mrtve pozabiti ni hotel! Margherite Rive pismo se je glasilo: »Čestiti prijatelj, ne pošiljajte več duhte-£ih pozdravov! Ko pride ta list v vaše roke, tedaj sem se uže preselila s sveta, h kateremu se sicer uže zdavna, kot živa pokopana, prištevala nisem. Vender predno vzamem od vas večno slovo, predno vam pošljem slednji pozdrav, izpovedala bi se vam rada.
Vi me smatrate po krivici nekrivo, dragi Prijatelj. Jaz sem Paola Rivo v istini ustrelila, a če bi še danes kaj takega zahteval mene, kakor tedaj, ustrelila bi ga tudi danes.
Zgodilo se mu je samo, kar je zaslužil! Ali pa morda ne zasluži oni smrti, kateri hoče svojo lastno ženo, ženo, o kateri vč, da Sa ljubi, pahniti v sramoto, da bi v službi se Povzdignil, da bi dobil red?
Začetkom nisem umela, kaj zahteva od Oiene, tudi potem ne, ko me je nekega večera prosil, naj bodem z gospodom, kateri nas danes na večer obišče, prav zelo prijazna, ker bi mu to pospeševalo napredovanje v njegovi službi. Da bi me s svojim
novih volitev, katere se bodo vršile v jeseni, navzlic nezaupnici.
Preko Londona poročajo se v slednjem času zopet vznemirljive včsti iz Herata. Ta poročila pripovedajo, da se Rusi vedno bliže iu bliže Heratu pomikajo. Iz Rusije pa se zopet zatrjuje, da ruski vojaki gotovo ne bodo napali Afgancev, če bodo le ti mirni ostali in ne nagajali Rusom. Z velikim zanimanjem se torej pričakuje, kaj prinesejo naslednje dni. Za Angleško je položaj pač precej nevaren, kajti zdaj oddala je močne indijske čete za sudansko ekspedicijo, a tudi v Sudanu ne dosežejo Angleži nobenega vspeha. Najboljše njihove vojne moči morajo se umikati; zatrjuje se pač, da se zbirajo vse čete pri Kortiju, da potem prično vkupno akcijo, a pred jesenijo ne. Za Angleže je torej na obeh straneh neprijeten razgled.
S kitajskega bojišča se poroča: General Briere je zapustil Phudvan in odšel v Tuyen-quan. Kitajske čete v Yunanu zaprle so pot, a ne bodo zadrževale francoskih čet na dal-njem potovanji. Garnizija v Tuyenquanu odbila je dnč 25. m. m. razjarjen napad sovražnikov; sovražnik imel je velike izgube. General Negrier napal je kitajske četo pri Lang-Sonu, jih razpršil ter se polastil vrat v Kitajsko in vzel mnogo utrdb. Kakor se kaže, operirajo francoske čete v Kitajski z izvrstnim vspehom.
Kakor se poroča »Standardu" z dne lega marcija iz angleškega glavnega tabora v Kor-tjji, prišla sta tjž, dva arabska trgovca, katera sta pred dvajsetimi dnevi zapustila Berber. Pripovedovala sta, da je zdaj vojaštvo zapustilo to mesto ter se podalo na desno obrežje Nila, da se postavi Angležem nasproti; dalje sta pripovedavala, da se je narodu prepovedalo zdaj čitati koran, in da se je dalo povelje, da se morajo čitati 3amo Mahdijeve knjige. Mahdi zapovedal je svojim četam, naj ne napadejo Angležev, marveč naj jih samo z dalje nadlegujejo. Če bi to storili, bi bog njih sovražnike uničil.
^ Včerajšnji dan bil je važen za Zedinjene Države, nastopil je svoje mesto novi predsednik Cleveland. Z njim zvršila se ni samo zmeua osebe, marveč tudi uprave, saj je znano, s kako strogo poštenostjo hoče preustrojiti novi predsednik globoko v korupciji zakopano uradništvo.
Razne vesti.
—	(Časopisje.) Iz najnovejših statističnih podatkov o številu časopisov po raznih kulturnih državah posnomljemo sledeče:	Evropska Rusija
šteje okolo 80 milijonov prebivalcev in ima 776 časopisov; Zjedinjene Države 50 milijonov prebivalcev in 11314 časopisov; Nemčija 46 milijonov
dobrotnikom sama pustil, odšel je, češ, da ima opravila. Ko se je pozno v noči vrnil domov, pričakovala sem ga z orožjem v roki. Še sem gojila nadejo, da je njegov načelnik legal, ko je dejal, da je moj mož odstopil mu svoje pravice do mene; a smelo smehljanje, s katerim je vstopil Paolo Riva, podrlo je mojo nadejo. Vprašala sem ga; on je dejal, da bi jaz ne bila prva žena, katera bi svojemu možu prinesla žrtev. Tedaj pa sem mu povedala, da jaz nisem storila, da sem njegovo in svojo čast varovala, a da mu bodem vzela priliko, da bi jo mogel še kedaj spraviti v nevarnost. S prevaro v očeh pogledal me je srpo, dejal je, da sem danes zapravila sijajno bodočnost . . . Tedaj sem ga ustrelila ... Ko boste zvedeli, kaj je storil sebi in meni, me boste, kolikor vas poznam, spoznali nekrivo, če bi tedaj ne bila molčala, vi bi bili s svojo čudovito zgovornostjo dosegli, da bi bila nekrivo spoznana, če se zdaj še vprašate, zakaj sem tedaj zakrivala nečast svojega moža, zakaj vam to še le zdaj odkrijem, ne poznate človeškega srca. Nič ni huje, nego onega zaničevati, katerega smo ljubili iu spoštovali.
Dasi sem Paola Rivo umorila, vender moje srce koj po dovršenem dejanji ni bilo
prebivalcev, a 5041 časopisov; Avstrija (Cislajta-nija) 22 milijonov prebivalcev in 1378 časopisov; Ogerska okolo 16 milijonov prebivalcev ter 646 listov; Francija do 38 milijonov prebivalcev pa 3716 časopisov; Anglija 35 milijonov prebivalcev in 3083 časopisov; Italija 29 milijonov prebivalcev in 1298 časopisov; Belgija 5 500 000 prebivalcev in 641 časopisov; Švedija 4 500 000 prebivalcev in 548 časopisov; Švica okolu 3 milijone prebivalcev in 561 časopisov. V Zjedinjenih Državah pride tedaj na 4000 prebivalcev, v Švici na 5000, v Nemčiji in Belgiji na 8000, v Avstriji (Cis-lajtaniji) na 16 000, v Ogerski na 21000, v Rusiji pa na 109 000 prebivalcev en časopis. — Se vč da se no sme gledati samo na to, koliko časopisov da ima kaka država, ampak tudi, koliko abonentov da ima posamezni časopis.
— (Hotel se je podrl.) Iz KOlna brzo-javlja se z dne 2. t. m.: Hiša, v kateri jo gostilna „Dom-Hotol“, se je podrla. Ljudje, ki so notri prebivali, so se še ob pravem času rešili in na ulice zbežali. Poslopje se namreč ni zrušilo na-nagloma, ampak se je poprej začutilo majanje in zaslišalo pokanje sten. Hišo so sicer itak mislili podreti in' na njenem mestu drugo sezidati.
— (Princ Alfons Ruspoli,) ud stare rimsko aristokratične rodbine, udeležil se je naskoka na Lang-Son v Tonkingu. Pri toj priložnosti bil je hudo ranjen in je, kakor so sedaj poroča, vsled rane umrl.
— (Od prevelike ljubezni bolna.) Pred kakimi šestimi meseci zagledal se je jeden prvih kavalirjev na Angleškem, Durham, v unu-kinjo nadškofa v Armagliu, namreč v gospico Ethel Milner. Ta, ki je dopolnila jedva sedemnajsto loto, veljala je ondi za prvo lepoto. Stanovala jo mlada dama ta čas v hiši barona Rot-scliilda. Kavalir obrnil se je do hišnega gospodarja ter ga poprosil, da bi posredoval med njim in krasno deklico. Od začetka kazala so je mlada dama zelo boječo, a konečno se je vender izjavila, da je pripravljena s kavalirjem stopiti v zakon. Koncem novembra lanskega leta praznovalo se je ženitovanje, in mladi par podal se je na neko posestvo na deželo, kjer sta mislila preživeti medene tedne. Čez	osem	dni po zakonu pa je začel	mladi
mož trditi,	da jo	zakon neveljaven in da	so	ga
provarili, kor jo	žena njogova — blazna.	To	da
jo zapazil	uže	na dan poroko zvečer, a	da	je
tedaj šo mislil iu upal, da je to sama boječnost. Najviijo sodišče odredilo je na to, in sicer na prošnjo nevostinih roditeljev, da se je mlada dama po zdravnikih preiskala. Kraljica sama poslala jo svoje zdravnike k nevesti, in izjava zdravnikov glasila se je, da je dama bolna vsled prevelike ljubezni do svojega soproga. Vender soprog se s to razsodbo ni dal potolažiti, tirjal je še na daljo ločitev in sodišče moralo je konečno vstreči njegovi zahtevi.
brez ljubezni do njega, da bi bila mogla odkriti njegovo nesramnost. Vam, katerega nisem prav spoznala, pa tudi nisem mogla odkriti jo. Čemu tudi? Da bi mi bili s svojo čudovito zgovornostjo priborili svobodo? Bila bi mi darilo brez vrednosti. Kaj naj bi bila počela? Pričeti novo življenje? Res da sem vedela, da se bode moja ljubezen do Paola Rive kmalu izgubila, a bala sem se prave, kajti ona bila je zmota. Z lažjo in lizunstvom se isto tako lahko zapelje, kakor s prirojeno dražestjo. Jaz pustila sem se zapeljati po prikazni. Kar ste vi, je bil le odsev. Da sem bila tako zaslepljena, da nisem odseva ločila od istinitosti, v tem je moja krivda, za katero sem se morala pokoriti; umor, katerega sem zvršila, je bilo le dejanje potrebnega maščevanja, zaslužena kazen. Ne vprašajte me, pred čem sem trepetala! Morala sem vam novo ljubezen, katera bi bila staro s časom uničila, katera bi mi bila odprla oči, zakrivati, in bolje je, da vzamem svojo srčno skrivnost s seboj v grob.
Godi naj se vam dobro in bodite srečni, kakor sem jaz po svoji zaslepljenosti postala nesrečna."	C.	del	Negro.	—i.—
Domače stvari.
— (Vojna mornarica) imela bodo letos zopet veliko pomorske vaje; pri vajah vršil so bodo napad vsega brodovja na puljsko trdnjave. Dna 15. t. m. pride eskadra v Trst, od koder odpilijo pred Reko, da pozdravi cesarjeviča Rudolfa, ko se vrne s potovanja po jutrovib deželah.
— (Monsignor dr. Šust) imenovan jo proštom pri tržaškem stolnem kapiteljnu.
— (Duhovenske spromombo v ljubljanski škofiji.) Gosp. Androj Kalan pride iz Preddvora v Presko v pomoč obolelemu župniku.
— (Spremembo pri čč. oo. frančiškanih.) Umrl jo o. Anastazij Ramovš, frančiškan v Nazaretu. O. Kornelij Arko, frančiškan, do zdaj v Kamniku, pride v posilno delarnico na mesto umrlega o. Andreja Kržiča.
— (Glavni odbor ces. kr kmetijske družbe) dajo gospodarjem ljubljanske okolice na znanje, da si zamorejo svoje žitno seme očistiti na družbinem žitočistilnem stroju (trier), ki jim jo na razpolaganje proti odškodnini desetih krajcarjev za hektoliter na vrtu c. kr. kmotijske družbo na spodnjih Poljanah v Ljubljani. Oglase sprejema oskrbnik imonovanega vrta.
— (Na poskušovalnem vrtu ces. kr. kmetijsko družbo) na spodnjih Poljanah v Ljubljani jo na prodaj semenski krompir sledečih sort: Zborovski krompir, Oneida, Earlj Rose (zgodnji rožnik), Lato Rose (pozni rožnik), beli rožnik, King of the Earlies (najzgodnejši krompir), Suo\v Elake, Paterson, ribniški krompir, Kifolčar, ci-tavski, Magnum bonum, Sago črni. Cena krompirju je 4 kr. za kilogram, ter naj se kupci oglašajo pri oskrbniku poskuševalnega vrta ces. kr. kmetijsko družbe na spodnjih Poljanah v Ljubljani.
— (K m e t o v a 1 c o m!) C. kr. kmetijska družba kranjska naznanja, da jej je došel ruski lan; kdor si ga jo naročil, naj ponj pride v njeno pisarno. Cena mu je letos 14 gld. 32 kr. za hektoliter, ali 4 gld. 40 kr. stari mernik.
— (Kranjski odsek I. uradniškega društva A vstrij sk o - Og erske) imel bodo letošnji redni občni zbor dnd 29. t. m. v veliki obedni dvorani v hotelu „pri Maliči". Dnevni red: 1.) Poročilo predsednikovo o delovanji uradniškoga društva tekom minolega lota. 2.) Potrdilo računa kranjskega odseka za leto 1884. 3.) Obravnava o predlogu za znižanje zavarovalnine pri uradniškem društvu. 4.) Volitev novih odbornikov za leto 1885. 5.) Posamezni nasveti. Na dnevnem redu zboru hranilnega in posojilnoga uradniškega društva je izvrševanje pravic po § 30. društvenih pravil. Dnevni red se naznani p. n. gospodom društve-nikom po pravilih pismeno. Zbor je sklopčon, ako so ga osebno udeleži vsaj 30 društvenikov, kateri imajo pravico glasovati. Dovoljena so tudi pooblastila, a jeden ud ne smo biti za več nego deset udov pooblaščen.
— (Novačenje) za ljubljansko mosto vršilo so bode za prvi in drugi razred dnč 6. t. m., za tretji in četrti razred pa 7. t. m. Novačenjo prične se vselej ob 8. uri zjutraj v magistratni dvorani. — Za okolico ljubljansko so bode novačenje vršilo dn(5 7. aprila.
— (Prememba posestva.) Nad 800000 gold. cenjeno graščino ribniško kupil jo dr. Teodor Rudež, c. kr. notar v Ljubljani. Iz prostranih gozdov kupil je tržaški trgovec z lesom, Alimonda, za 170 000 gld. lesa.
— (Nesreča na železnici.) Včeraj po-poludno odtrgali so so v Latermanovem drevoredu nekateri žolozniški vozovi od tovornega vlaka. Ko je strojevodja to opazil, vstavil je vlak, a odtrgani vozovi prihiteli so za vlakom ter tak6 močno vanj udarili, da se je več voz hudo poškodovalo. Od vlakovega osebja ni nihčo poškodovan.
— (Iz sodnice.) Včeraj bil jo pred porotniki kmotski fant Martin J el o v čan zatožon zaradi uboja. Dnč 23. novembra min. 1. pila sta Jelovčan in Matija Jurman v Leskovci na Gorenjskem v neki gostilni. Ko pa sta zapustila gostilno, napal je Jelovčan Jurmana tor ga sunil z nožem v glavo, v vrat in v hrbet. Jurman jo vsled teh ran kmalu umrl. Jelovčan jo bil obsojen v štiri-
letno težko ječo, poostreno s poetom in tamnico.
—	Pri včerajšnji drugi obravnavi stal je pred porotniki Miha Bokalič zatožen uboja. Dne 4. decembra m. 1. sunil je zatoženec Janeza Svetiča v Kamoniku z nožem tako močno v trebuh, da je slednji vsled rane kmalu umrl. Porotniki spoznali so jednoglasno zatoženca krivim in obsojen jo bil v štiriletno poostreno ječo.
— („Krosa“) 3. številka prinaša naslednjo vsebino:	Pavlina Pajkova:	Arabola. — A.
Punt ek: Vzpomladne posni. — Dr. Stojan: Slika in srce. (Novela.) — Mirko: Človeško srce. — Mirko: In prav jo tako! — M. Valjavec: Narodne pripovodke. — J. Scheinigg: O narodnih posnih koroških Slovencev. — J. Pajk: Nekoliko literarnih opazek. — Danilo Pajgelj: Najzanimivejše in naj večjo orgle na svotu. — Dav. Trstonjak: Želar. — Davorin Trstenjak: Svonti polk. — J. Steklasa: Poročilo o hrvatski knjižovnosti. — Drobnosti.
— (Naznanilo.) Odbor kranjskega ribiškega društva objavi, da hoče razdeliti 50 000 mladih letošnjih postrvic ribičem, ki imajo ribolov v vodah za postrvi pripravnih. Kdor želi dobiti teh postrvic, naj se oglasi pri predsedniku društva dr. Kaplerj i (v Ljubljani na sv. Jakoba trgu, „pri Virantu") ali pismeno do 20. marcija, ali ustmeno do 18. ali 20. marcija 1885. Vsak, kdor se bo oglasil, naj določno naznani množino postrvic, katero žoli sprejeti, isti naj naznani potok ali vod<5 in daljico, v katori je opravičen za ribolov in kamor misli spustiti ribice; tudi mora izkazati opravičenje do ribolova z ribiško karto, ker se bo oziralo le na tako zahtevanje, katero imenovanim pogojem zadostuje. Posodo za pre-našanjo ne preskrbi društvo, tudi ne prevzame nikakoršnih troškov za prenašanje. V Ljubljani 4. marcija 1885. Za odbor: Dr. Kapler, predsednik.
— (Podzemeljsko votline.) Sestavil so je odbor iz avstrijskega kluba turistov, kateri bode z vso natančnostjo proiskaval podzemeljske votline na Krasu.
— (Posojilnica v Mariboru) imela jo v minolem meseci februvariji 32 501 gld. 55 kr. dohodkov, izdatkov pa 31 720 gld. 93 kr., torej vkupnoga prometa 64222 gld. 48 kr.
— (Ostuden zločin.) Zaradi zločina posilstva bil je v Colji obsojen 411etni učitelj Matija Strgar iz Podgorja v 151etno težko ječo. Posilil je namroč 32 deklic (31 šolaric) pod 14 leti in med temi tudi svojo 161etno sestričino.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Celovec, 4. marcija. Nadvojvoda Karol Ljudovik sprejel je danes deputacijo koroške razstavine komisije v poldrugourno avdijenco ter dejal, da hoče vsprejeti pokroviteljstvo nad razstavo.
Gradec, 4. marcija. Pri volitvi v trgovinsko zbornico iz trgovskega odseka dobili so nemško-liberalni kandidatje večino.
Tem eš v ar, 4. marcija. V Nikolinzsi nastal je v neki hiši ogenj v slami, pred hišo ležeči. Ker so bila okna omrežena, niso mogli stanovalci ubežati; zgorelo je pet oseb.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 5. marcija.
gld-
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih.....................83*60
>	>	>	>	srebru........................84-10
Zlata renta...........................................108-55
5°/0 avstr, renta......................................99-20
Delnice n&rodne banke	.  ..................... 868- —
Kreditne delnice	 ........................... 303'10
London 10 lir sterling................................124-25
20 frankovec.......................................... 9-795
Cekini c. kr........................................... 5-80
100 drž. inark.........................................60-55
Uradni glasnik
z dnč 4. marcija.
Eksekut. zemlj. dražbe: VMetliki zemljišče Iv. Vukšiniča iz Božakova dne 11. marcija; — zemljišče Jan. Plesca iz Želebeja dnž 11. marca; — zemljišče Nikota Zupaniča iz|Radovič dn6 11. marcija.
Tirjoi.
Dn6 3. marcija.
Pri Maliči: Miiller, trgovec, z Dunaja. — Windt, fa-brikant, iz Prage. — Dr. llevc s soprogo iz Di-gnane. — Mulley, zasebnik, z Vrhnike.
Pri Slonu: Princ Polignac z rodbino iz Pariza. — Sussmann, trgovec, iz Stuttgarta. — Grigolon, trgovec, iz Padove. — Bacher, zasebnik, z Dunaja.
—	Pick, trgovec, iz Linča. — Dr. Šust, prošt, iz Trsta. — Arko, zasebnik, iz Zagreba. — Turk, trgovčeva soproga, iz Cubra. — Jereb, župnik, iz Javorjev. — Boncelj, zasebnik, iz Železnikov. — Hladik, gozdar, iz Notranjske. — S tarč-, zasebnik, iz Mengiša. — Malli, fabrikant, iz Tržiča.
Pri Tavčarji: Kraus in Kloliss, trgovca, z Dunaja. —Heinrichmaier, trgovec, iz Rothenberga. — Lin-linger, graščak, iz Glandorfa. — Printz, c. kr. pomorski inžener, iz Pulja. — Aussez, lesotržec, iz Lesec.
Umrli so:
Dnč 2. marcija. Marjeta Jenko, gostinja, 74 1., Mestni trg št. 3, črevesno otrpnjenje.
V civilni b61nici:
Dn6 2. marcija. Josip Černe, delavec, 26 1., Poljanska cesta št. 42 (bolnična podružnica), koz6;
V	vojaški b61nici:
Dn<5 4. marcija. Anton Grohar, žendarm. četo-vodja, 36 1., jetika.
Tržne cene.
V	Ljubljani, 4. marcija.
Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 30 kr., domače 6 gld. 83 kr.; rež 5 gld. 53 kr.; ječmen 5 gld. 20 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; turšica 5 gld. 36 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. 20 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 92 kr., salo po 82 kr., Špeh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 62 kr., svinjini 54 kr., drobniško po 36 kr, — Piške po 50 kr., golob. 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 96 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdih drv 8 gld. 20 kr.; mehkih 5 gld. 60 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
B ca O	Čas opazovanja	Stanja barometra v mm	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo- krim* V
c5 rt s	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734-55 733-31 732-99	1-0 3-6 5-4	zpd. sl. svzh. » zpd. »	obl. 3»	1-30 dež
Opiraje se na zaupanje
koje uživa naš «Pain-Expeller» več nego 15 let, si smemo pač usojati, tudi iste vabiti, da ga poskusijo, kojim slednji ni še znan. Temu staremu osvedočenemu domačemu zdravilu nasproti je nepotrebna vsaka reklama, ker priporoča se sani, kakor bo pokazal poskus. Rabi pa ta «Pain-Ex-peller» za drgnenje zoper protin in revmatizem. Cena jedni steklenici 40 kr. in 70 kr.; prodaja se skoro v vseh lekarnah. — Zaradi ponarejanja zahteva naj se vselej „Rlohterjev Anker-Paln-Expellor“ ter ne sprejemlje nobena druga sorta.
—	F. Ad. Richter in drug., Dunaj. Glavna zaloga v lekarni «pri zlatem levu», Praga, Nikolajev trg št. 7.	(26)	5—1
TK
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
IpIleiBajr&MBartert-ova
knjigarna v Ljubljani.
\
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fod. Bauiborg v Ljubljani,