Poštnina plačana v gotovini
ŠTEV. 10
ZADRUGAR
Glasilo ».Nabavllalna zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji” v Ljubljani VB
izhaja vsakega prvega v mesecu, = Naročnina letno za nečlane Din 18‘—. *= Posamezna številkai stane Din 1*50. — Dopisi t.in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž, Ljubljana Vfi.
Kaj je bolje?
Pred tremi leti smo prvič v javnosti načeli vprašanje Gospodarske poslovalnice pod naslovom »Kaj je boljec
Železničarski javnosti je bilo to vprašanje servirano že januarja 1924 z direk-cijsko okrožnico.
Masa je spraševala, kje je cenejše, kje je večja izbira, kje so večje dividende in navsezadnje, kje imajo ljudje več za govoriti.
Mi smo takrat priznali, da je v Gospodarski poslovalnici morda vse boljše. Morda je cenejše. Izbira in postrežba se ustvari. Vodstvo je morda cenejše in morda bolj spretno. Vse to je bilo malenkost v primeri z dejstvom, da se ne ve razmerje te ustanove do države, do zakona o državnem računovodstvo, ’ do davčnih in taksenih določb itd.
Opozarjali smo takrat javno, da se ne ve, ali ni morda ves nabrani dobiček last države. Na to nejasnost radi premoženja pa smo opozarjali prizadete gospode že v letu 1923 in 1924, z dolgim elaboratom v letu 1925.
Po tej točki bi se moralo soditi, katero je boljše, Nabavljalna zadruga ali Gospodarska poslovalnica. To smo pisali v letu 1925. — Ni bilo odziva od nikoder. Vsaj mi nismo zanj zvedeli.
Začela se je polagoma borba, polemika. Iznesli smo par predlogov, ki bi mogli po našem naziranju položaj Gosp. poslovalnice v praksi rešiti. Ni bilo ljudi, ki bi znali to rešilno idejo in nasvet v praksi izvesti.
Junija 1. 1927 je bila odrejena likvidacija Gosp. poslovalnice. Železničarji niso hoteli verovati v to, pozabili so že celo na odlok Min. Saobračaja. Še bi se dal najti izhod, zadovoljiv za vse, če bi pravočasno in prav zagrabili — toda o tem morda ke-daj pozneje.
Prišlo je do poloma, do ukinitve, do sodnega procesa, v katerem so zvedeli železničarji v prvi in drugi instanci, da je ves nabrani denar, premoženje ca 13 milijonov dinarjev — last države. Morda bo tretja instanca drugače rešila? Gotovo pa je, da smo imeli v letu 1923 do 1927 prav, ko
smo opozarjali na to kardinalno vprašanje: Kaj je bolje, nositi na kupček, ki je sigurno last železničarjev, ali nositi na kupček, ki je po vsej verjetnosti last države.
Danes, ko smo prevzeli v najem prostore bivše Gospodarske poslovalnice, ko vstopamo v lokale, ki so simbol nekdanje moči in procvita te ustanove, občutimo vso tragedijo tega poloma.
Nismo v posesti bilanc, da bi mogli presoditi poslovanje natančneje. Toda po zapuščini se mora soditi, da so na eni strani znesli železničarji tja lepega denarja in da je bilo tu vodstvo na mestu. Koliko truda, koliko duševnega dela, varčevaja in stiskanja, predno se je zneslo to premoženje skupaj. Postavljal se je zgodaj denarni temelj, ki je mnogo pripomogel k nadalj-nim uspehom.
Tragično, da so vozili v napačno smer!
Kako je bilo to mogoče? Ali ni bilo prijatelja, ki bi jim rekel: Preokrenite, obrnite! Našel bi se izhod brez Beograda. Saj sem ga 20. VIII. čisto natančno povedal.
Dejali so nam »Sovražnik iz Šiške«. — To ni bilo sovraštvo! To je bilo preje ipiri-jateljstvo, skrb za druge. Zadnji dogodki so pokazali, da smo pravočasno in pravilno svetovali. Je to sovraštvo? Kaj bi dali, če bi se moglo povrniti leto 1923, 1924, ko niso poslušali naših nasvetov. Niso nam verovali, ker so mislili, da smo sovražniki. Priznam, da sem včasih preostro nastopal. Toda kdo se ne bi jezil, če vidi pred seboj, da leže kolega v jarek, in morda še tebe potegne seboj. Kdo se ne bi jezil na to filozofiranje in odlašanje ler cincanje. Tragično, da se ni našel v onih vrstah mož, ki bi energično in pravočasno krenil v pravo smer.
Kdo je tu kriv? Usoda. Ni ga rodila majka, ki bi tu nastopil.
Če bi bila Gosp. poslovalnica postojala od leta 1920 do danes kot zadruga, je verjetno, da bi ne spravila takega premoženja.
Morda ni poslovala naša zadruga tako dobro. Toda vozili smo v pravo smer. Danes se vidi, da smo imeli prav, ko smo pisali v letu 1925 »Kaj je bolje«.
10 Din
Veliko je razburjenje po deželi radi 10 Din, ki se jih je začelo odtegovati za Savez nab. zadrug v Beogradu. Plačevati bo treba 3 leta in bo plačal nastavljenec skupno 360 Din, delavec in penzijonist po 180 Din.
Porajajo se govorice:
Ne bomo plačevali mi za Beograd, za falitni Saveiz.
Ne bomo plačevali za falitne zadruge i. t. d.
Rriprostemu človeku, ki ne (pozna razmer se mora tako govorenje oprostiti, žal prednjači tem vestem in flavzam neko dnevno časopisje, najbolj informirano, ki pa sploh ne vte, da se ti odtegljaji ne vbi-rajo za nabavljalne zadruge, temveč v svr-ho ustanovitve kreditnih in stavbenih zadrug.
Našimi članom, ki so čitali »Zadrugar-ja mora biti znano, kaj smo pisali proti tej akciji že lani junija in v predzadnji številki našega glasila.
Bili smo skeptiki, ne verujemo, da se bo to dobro končalo. Ne radi denarja. Tu zaupamo Savezu, ker ga poznamo. Savez je trden, ima preiinoženja, vkljub vsem krizam in polomijam v prvih letih, še vedno ca 50 milijonov dinarjev, ter ima terjatev pri Min. financ še ca 72 milijonov dinarjev.
Tudi Savez zaupa nam in zadrugam. Žalostno, kdor bi pljuval v lastno skledo in sam sebi ne zaupal.
Radi denarja se nismo mi bali nikdar, to je gotovo, da pride spet članom kreditnih in stavbnih zadrug, ki že (postajajo ali pa se bodo šele ustanovile, v dobro. Vsaj upamo, da dobimo najmanje toliko denarja na razpolago, kolikor smo ga vplačali.
Največ smo nasprotovali proti temu, ker ne maramo sile. Silijo nas, da smo člani bolniške blagajne, nato smo se že tako navadili. Silijo nas, da hodijo naši otroci v šolo, tega ne kritikujemo več, in zdaj nas hočejo naučiti še, kako se dela kreditne zadruge.
Mislimlo, da smo si mi izbrali pravo pot, ker smo ustanovili prostovoljno hranilnico, ki je tudi kreditna zadružna usta-
nova in kjer vlaga kolikor kdo hoče. Za to pa ima tudi odbor hranilnice bolj prosto roko in manj navala pri izdajanju posojil.
Nabrani denar se namerava dati takoj na razpolago kreditnim zadrugam državnih nameščencev, katerim je namenjen, poleg tega še oni denar, katerega bo dobil Savez od Ministrstva Financ od onih 72 milijonov.
Recimo, da bi naša že postoječa hranilnica dobila res ves od železničarjev v Sloveniji nabrani denar in še nekaj po vrhu. Prišlo bi skupaj na enega spet samo ca 400 Din. Ker se je ljudi s silo privedlo v to družbo, bodo bržkone tudi po sili, brez potrebe prosili za denar.
Uboga hranilnica. Kam naj se dene odbor, ako dobi od Saveza 4 milijone dinarjev in ima prošenj za 40 milijonov.
V	toliko smo največ kritizirali to akcijo.
Kaj sedaj storiti? Mi nimamo interesa na tem, da bi ravno mi še sedaj protestirali; če to delajo drugi, jim ne moremo braniti.
Kot praktični ljudje je za nas, to je za našo hranilnico, bolj pametno, da začne zahtevati denar, da dobi v svojo blagajno čim več onega denarja. Kolikor se more pomagati s tem našim ljudem, naj si bo za mala posojila ali za večja, za gradbo hiš, je bolje kot nič.
V	»Našem glasu« smo že čitali naj se ustanavlja stavbene zadruge, da se zamore črpati denar.
Vzemimo samo, koliko se je pomagalo z denarjem, malo svoto, ki jo je stavilo na razpolago Min. socijalne politike, koliko železničarjev si je s tem gradilo svojo hišo.
Kot smo omenili v »Zadrugarju« julija, smo zaprosili Savez v Beogradu, naj se poveri kontrolo nad tem vbiranjem naši hranilnici in naj se ta denar, kar se ga nabere v naši direkciji, takoj njej preda. Na to ni mogel iti Savez, radi enotnosti obračunavanja.
Hranilnica naj tedaj takoj začne zahtevati in dregati za denar, to bo njeno prvo delo. Upamo, da bo uspeha, če bo sploh iz te akcije kaj postalo.
Denar, ki se odtegne, je in ostane last onih, ki ga vplačajo. Po uredbi imajo po 10. letih pravico, da ga zahtevajo nazaj, ako se ga niso posluževali potom hranilnice ali stavbene zadruge tekom teh let. Radi denarja tedaj ni treba razburjenja.
In nazadnje, kaj je 10 Din na mesec? Za delavca je 10 Din na mesec dosti. Za družinskega očeta, ki komaj leze, je 10 Din tudi precej. Je dobro, da se ljudje brigajo tudi radi 10 dinarjev. Samo dobro bi bilo, če bi se vedno tako brigali radi 10 Din, ne samo kadar se gre za zadruge in njih Savez.
Recimo 12 tisoč železničarjev plačuje za podporna društva v Ljubljani in Mariboru. Kdor je pri več takih društvih, plača do 50 Din na mesec. Ali je že kdo razmišljal o tem, zakaj plačuje teh 50 Din? Mi trdimo, da je teh 360 Din, ki se jih odteguje sedaj ljudem za Savez, bolj sigurnih za onega, ki bo živel še 10 let, kakor pa denar, ki se ga plačuje sedaj leta in leta v ta podporna društva. Plačal je član 50 Din na mesec, to je 600 Din na leto, v 10. letih 6000 Din in nazadnje bo prišel na to, da je bila kalkulacija napačna.
Glej naše tozadevne članke, na katere ne moremo dobiti nikakega odgovora ali kritike, da nimamo prav.
Opozarjali smo skozi pet let, da vozijo konzumenti Gospodarske poslovalnice v napačno smer; da si prihranijo plačilo deleža 300 Din, so ostali tam, niso niti počeli nobene resne akcije, da bi si ustvarili svojo lastno zadrugo; in sedaj je ono premoženje, ki so ga znesli v večji meri kot po 10 Din na mesec, morda zgubljeno.
Agitira se za razna konzumna društva, da bi železničar tja prestopil, kar pomeni zanj izgubo v letu najmanj po 400 Din, to je vse več kot po 10 Din na mesec, pa se nihče ne spodtakne ob teh 400 Din.
Dobro je in prav, da se ljudje zanimajo za svoj denar, in bi bilo dobro, da bi se načela podobna vprašanja z isto eneržijo kot sedaj radi odtegovanja za kreditne in stavbne zadruge.
Obvestilo
V	ponedeljek, dne 24. septembra t. 1. odpre podpisana zadruga svojo prodajalno v prostorih bivše Gospodarske poslovalnice: na Masarykovi cesti št. 17.
Razdelili smo proge oziromia člane mesta Ljubljana tako-le:
Proga.
Člani, ki stanujejo na progi Rakek— Ljubljana—Zidanimost—Savski Marof, Zi-danimost—Celje, Celje—Velenje in Brezovica—Vrhnika naročajo od 24. t. m. dalje vse svoje potrebščine v novi prodajalni, kamor naj pošiljajo tudi embalažo, t. j. Ljubljana glavni kolodvor.
Člani gorenjske in dolenjske proge s stranskimi progami naročajo svoje potrebščine še nadalje v Šiški, kamor naj pošiljajo tudi embalažo, t. j. Ljubljana gorenjski kolodvor.
Ljubljana mesto in okolica.
Ljubljana in okolica se deli na dva okoliša.
V	prodajalni Šiška naročajo svoje potrebščine člani, ki stanujejo še na Dunajski cesti, Miklošičevi cesti, Marijinem trgu,
Stritarjevi ulici, Mestnem trgu, Starem trgu, Florjanski ulici, Karlovški cesti, Dolenjski cesti ter vsi oni, ki stanujejo za-padno od teh ulic oziroma cest. Grad in ceste, ki vodijo na Grad, spadajo v okoliš Šiška.
Člani, ki stanujejo vzhodno od zgoraj imenovanih ulic in cest naročajo svoje potrebščine v prodajalni na Masarykovi cesti.
Kdor želi imeti kako izjemo glede okoliša (samo ljubljanski člani) naj to sporoči takoj ustmeno ali pismeno, najkasneje pa do 15. oktobra t. 1.
V novi prodajalni se bo prodajala ista roba in po istih cenah kakor v prodajalni Šiška. Isto tam se lahko nar oči p remog, drva, krompir in drugo.
Nove člane se bo sprejemalo v obeh prodajalnah.
Manufaktura se prodaja za enkrat še v Šiški. Člani, ki bodo naročali svoje potrebščine v prodajalni na Masarykovi cesti, dobe tam nakaznico, na katero se jim vpiše, do katere višine se jim da na kredit. S to nakaznico si izberejo blago v Šiški. Kdor si nabavi manufakturo proti gotovini, mu ni treba nakaznice.
Malenkosti kakor: nogavice, vezalke, sukanec, elastika, gumbi, naramnice, robci itd. bomo prodajali tudi v novi prodajalni.
Ponovno opozarjamo vse člane, da ne izdajamo nikomur blaga, niti proti kreditu, niti p|roti gotovini, ako član ne prinese s seboj nakupovalne knjižice.
Brez nakupovalne knjižice je vsako izdajanje živil nemogoče in nedopustno.
Odtegovanje za zadrugo
Direkcija državnih železnic v Ljubljani je izdala sledečo okrožnico:
Štev.: 8175-1-28.
V Ljubljani, 7. IX. 1928. Razpis štev. 118-1-28.
Predmet: Obračunavanje vplačil za Nab. zadrugo.
Vsem službenim e d i n i c a nn
Direkcija se je odločila vpeljati radi olajšanja poslov nov način obračunavanja vplačil za živila v prid Nab. zadrugi uslužbencev drž. žel. v Sloveniji ter odreja vsled tega sledeče:
Strokovne edinice bodo sezname o skupičkih za živila, ki jih dostavi Nab. zadruga, počenši z mesecem septembrom 1928, najkasneje do 25. vsakega meseca, točno pregledale in popravile, če bi se v posameznih slučajih vplačilo ne moglo izvršiti, na to pa takoj vstavile pravilne zneske v izplačilno knjižico oziroma za delavce v odgovarjajočo rubriko izplačilne ku-
verte. Končno svoto je izkazati na obeh izvodih seznama v številkah in z besedami; pravilnost končnih svot v seznamih mora potrditi šef edinice z lastnoročnim podpi-* som. — En izvod seznama obdrži edinica, enega pa odda postajni blagajni povodom dviga denarja za izplačilo osobja.
Začasno priznanico je sestaviti tako, da se izkaže skupna svota po platnem spisku, od te odbije skupna svota odgovarjajočega seznama o skupičkih za živila, tako da dobi edinica le ono gotovino, ki jo rabi za izplačilo osobja po odbitku skuipička za živila.
Postajni blagajnik pridrži torej svoto, izhazano v seznamu skupičkov za živila, jo .takoj zabeleži v dnevnik obr. VIII/217, kateremu priloži seznam, odda denar po izvršenem obračunu z izplačilnim uradnikom, torej najkasneje do 5. vsakega meseca poštni hranilnici na račun Nab. zadruge, ter se objednem razbremeni na podlagi čekovne priznanice v istem dnevniku; pri tem je treba paziti na to, da se izvrši vselej obremenitev in odgovarjajoča razbremenitev v istem mesfecu. Če bi se razbremenitev ne mogla izvršiti v istem mesecu kot obremenitev', je izkazati prejem vplačil najpoprej v depozitnem dnevniku obr. V1II/216.
Prejem in oddaja skupičkov se izkazuje v dnevniku VIII/217 ločeno po posameznih edinicah.
V slučaju, da bi edinica iz kateregakoli vzroka ne smela izplačati za posameznika v platnem spisku zaračunanega zneska, mora pravočasno zahtevati od postajnega blagajnika eventuelno pridržani prispevek za živila, da ji bo mogoče odvesti celo po platnem spisku zaračunano svoto.
Vse reklamacije vrši zadruga sporazumno s pristojnimi edinicami.
Povdarjam izrecno, da je dovoljen ta način obračunavanja edinole za te vrste prostovoljnih vplačil; za vse druge obusta-ve ostanejo še nadalje v veljavi tozadevno izdane okrožnice in drugi predpisi.
Pozivam šefe edinic, da pravilno izvrševanje teh določb skrbno nadzorujejo.
Lit. 841/28.
Pom. direktorja: Inž. M. Klodič s. r.
Z novim načinom vbiranja kreditira-nih zneskov je pomagano vsem, zadrugi, članom, pa tudi direkciji, kot administrativni upravi in kot delodajalcu.
Z lansko okrožnico po kateri bi se moralo vbirati kreditirane zneske potom spiska obustave, nam ni bilo dosti pomagano. Zneske bi prejemali povprečno šele 10 tednov po tem, ko je vzel član živila na kredit. In še tam se mu ni smelo dati na kredit več kot 50% njegovih prejemkov. Posebno železničarji na progi, ki so po ma-
lem tudi ekonomi ali podobno jemljejo na kredit živeža več kot znaša 50% njegove plače. Ako se daje na obroke še manufaktura, kurivo, pridejo še odtegljaji za hranilnico, podporna društva itd., potem se ne more delati po zakonu.
Zadrugi je v toliko pomagano z novo okrožnico, da si prihrani komplicirano evidenco in knjigovodstvo za kredit kot ga zahteva sedanji obračun, članomi pa prihranimo nastavljanje pri blagajni, vplačila ali pa pot na pošto.
In kar je največ, smelo se bo odtegovati oz. vplačavati več kot 50% od prejemkov. To ima pomena za progo, da jim ne bo treba hoditi v Ljubljano plačevati diferenco.
Ravno radi birokratičnega prejšnjega odtegovanja, kot se ga je zahtevalo potom spiska obustave, in kot se je izvajalo pri Gosp. poslovalnici, so hodili ljudje v Ljubljano, da je vzel živež. Rabil ga je za 400 Din. Na kredit se mu je dalo za 370 Din, več se ni smelo, za 30 Din je moral posebej plačati v gotovini, in radi tega vplačila je prišel v Ljubljano in zgubil dan.
V interesu posameznika pa je, da se izogiba kredita, kolikor se da.
Lastni mlin
Savez nab. zadrug v Beogradu je kupil spomladi dva mlina, enega v Adi, drugega v Molu, za bagatelno ceno.
Enega teh mlinov je že oddal v najem, drugega v Molu je ponudil nam v najem, morda bi plačevali ca 8000 Din najemnine mesečno.
Proučavali smo to vprašanje. Kaj govori za nakup mlina? Prvo: imeli bi enotno, vsaki mesec enako moko. Kar je sedaj naša največja kalamiteta, je to, da ni moka vedno enaka. Direktno izpod kamna je pre-sveža, ko je znano, da mlora moka vsaj 14 dni ležati, predno je dobra, da kruh nara-se, nekemu je preostra, za nekaterega premehka.
Ostra ali mehka moka rabi svoje vrste obdelavo. Če bi zmešal obe vrsti skupaj, gotovo ne bo kruh dobro shajal, način obdelave ostre moke je napačen za mehko moko in narobe. Gospodinja, ki se navadi ene moke, bo vedno dobila iz te moke dober kruh.
Drugi profit, ki bi ga imeli od mlina, bi bil direkten nakup pšenice na licu mesta od kmeta. Morda bi se tu pridobilo, kadar je stagnacija ob Tisi, ca 5 para pri kg.
Slaba stran te akcije: Imamo v Sloveniji vodno moč, mlinarji delajo in zmeljejo za 17.15, pa tudi za 13.5 para po kg žito, v Banatu stane meljava povprečno 27 para. Računali smo o tem mlinu, da bi se dalo shajati, ako gre vse po sreči, z 25 para,
vsekako za ca 8 do 12 para dražje kot tu v Sloveniji. Ako gre vse po sreči. Ako jpa se pokvari kak motor, ali kaj drugega, se prevrže ta kalkulacija.
Drugi minus: Kadar je ob Tisi izvozna sezona, da konvenira izvoz ob Tisi, je tam žito za ca 10 para dražje kot drugod, in se včasih niti ne dobi, morajo ga nekateri mlini dobivati od drugih postaj, kjer znaša tovornina na male distance relativno dosti.
Tretji minus: Kapaciteta mlina je ca 2 vagona na dan. Ako se mlina ne zaposli s polno paro, pride režija precej dražja kot 25 para. Treba je najti konzumenta za blago, ki se ga namelje več. Kot zadruga ne moremo stopiti v vrsto trgovcev;, ki špekulirajo, preveč producirajo, in potem ponujajo svoje blago okoli. Ako se nam priključi še ena ali dve močni zadrugi, potem je mlin izrabljen. Ako ni to zasigurano vsaj na 70%, potem se ne bi smeli spustiti v kake špekulacije.
Četrti minus pa je uprava. Privatni mlinar ali podjetnik je sam svoj gospodar, disponira po svoje in hitro. Je upravnik in knjigovodja, nakupovalec in prodajalec obenem.
Uprava zadruge je včasih počasna, obzirna, birokratična. Predno bi se ujedinili, kaj je potreba tako kompliciranemu aparatu, katerega postaviti na to mesto in drugo. — Morda se povrnemo kedaj pozneje na ta problemi Če bi bili bližje, da si lahko otiplemo situacijo, bi se preje spustili v tak poskus.
Zadruge v Angliji so skoro največji fabrikant, imajo razumevanja za aparate in njih upravo.
Vesti iz zadruge
Na željo članov nabavimo tudi letos krompir. Cene na debelo so danes, 19. septembra, 1.25 Din za kg na Gorenjskem.
V zadnji številki »Zadrugarja smo razglasili, da se ne bomo letos bavili s prodajo krompirja. Zakaj? V malih množinah se dobi krompir ponavadi ceneje kot če se kupi en vagon. Manipulacija, nakladanje, kalo, delavci za razkladanje, vse stane. Na to pozabijo člani in če dobi on krompir v Kranju sam malo ceneje kot smo ga prodajali mi, je kritika. Tega ne računa, da je on zgubil sam celi dan, da je nekaj denarja zapravil itd.
Ker je letos dosti krajev, kjer si ne morejo člani nabaviti v bližini krompirja in vsakemu se tudi ne ljubi ali se ne spozna, nabavimo krompir tudi letos.
Kaka bo cena, še ne vemo, skušali bomo čim cenejše zaključiti. Naročila sprejemamo pismleno ali ustmeno.
Opozarjamo člane, da imajo v jesenskih mesecih prost prevoz živil po 500 kg, za to naj zaprosijo na direkcijo, da dobe nputnico.
Naročila za krompir naj člani čimpreje prijavijo. Kupili bomo le množino krompirja in ne bomo imeli kromipirja v stalni zalogi.
Imeli bomo spet vsak četrtek sveže ribe kot preje. Prodajale se bodo zaenkrat samo v Šiški, tam je največ Primorcev.
Imamo še nekaj drv ;po sedanji ceni, žagana pc ceni 24 para. Cena je ugodna, ker smo zaklučili še spomladi, drva so lepa. — Ko začne deževje, prenehamo z dobavo drv.
Nakupovalni termini
Članom, ki kupujejo proti gotovini, se prodaja v vseh prodajalnah naše zadruge vsak delavnik.
Za nakupovanje na kredit se določijo za ljubljanske prodajalne sledeči dnevi:
Za Ljubljano loco in okolico od 25. do 5.
Za izven Ljubljane stanujoče člane od 6. do 19.
Za razpošiljanje živežnih pošiljk na progo določamo pa sledeče termine:
Za prodajalno gorenjski kolodvor:
Dolenjske proge od 5. do 8.
Gorenjske proge in proga Kamnik od 9. do 12,
Za prodajalno glavni kolodvor:
Rakek-Ljubljana in proga na Vrhniko od 5. do 7.
Ljubljana-Savski Marof od 8. do 10.
Rimske Toplice-Celje od 11. do 12.
Izključno Celje-Velenje od 13. do 17.
Za razpošiljanje živil na progo od podružnice v Mariboru veljajo termini, razglašeni v zadnji številki »Zadrugarja«.
Cenik živil
mesec oktober 192.S
Na reklamacije se ozira le takoj oh prejemu blaga!
Mlevski izdelki.
Moka pecivna, ostra Ogg	kg	4'40
Moka mehka 0	J*	4'40
Moka krušna št. 2	9t	4-20
Moka krušna št. 4	9t	3-60
Moka krušna št. 6	n	2 60
Moka ajdova II a	n	4-80
Moka ajdova la	99	6 —
Moka ržena	99	4'40
Moka koruzna	n	3-50
Moka krmilna	n	210
Zdrob pšenični	99	5 —
Zdrob koruzni	99	4-60
Otrobi pšenični	99	P90
Testenine.		
Makaroni jajčni	kg	10 —
Makaroni domači	99	9 —
Zrnje.		
Riž I. vrste	kg	9 —
Riž II. vrste	n	7 —
Koruza v zrnu	99	350
Kaša prosena	>9	5-—
Ješprenj domači	99	5'—
Ješprenček za juho	99	9 —
Fižol koks		—■—
Fižol rudeč	99	4*50
Fižol beli	kg	—•—
Sladkor.		
Sladkor v kockah	kg	15-40
Sladkor sipa	99	1360
Sladkorčki (bonboni)	99	24-—
Sladkor v prahu	99	1560
Kava		
Kava Perl	kg	64 —
Kava Portorico	99	64-—
Kava surova I. vrste	99	52 —
Kava surova II. vrste	99	44 —
Kava žgana	99	62 —
Kava žgana »Speciak	99	72 —
Kavne primesi.		
Kava Kneipp	kg	14'—
Kava žitna	99	8'—
Kava vidrova	99	13'—
Kava figova	99	22'—
Kava Enrilo	škatla	16’—
Kava Enrilo	kg	22'—
Cikorija Franck	99	18'—
Cikorija kolinska	99	17 —
Drugi predmeti.		
Mast domača	kg	32 —
Ceres mast, bela	99	28 —
Ceres mast, rumena	99	28 —
Čajno maslo la	99	50'—
Čajno maslo Ha	99	44'—
Kuhano maslo	99	40 —
Paradižniki na vago	99	20 —
Delikatese.		
Krače	99	18'—
Slanina krušna	99	28 —
Slanina »Hamburška«	kg	30 —
Slanina prekajena debela	99	32 —
Slanina papricirana	99	30*—
Salame navadne	99	18 —
Salama letna	kg	26 —
Kranjske klobase	kom.	5'—
Reberca	kg	28 —
Prekajeno meso	kg	28 —
Svinjske glave brez kosti	kg	20 —
Sir trapist	99	28 —
Sir pol ementalski I.	99	32 —
Sir »Alpina«	■n	26'—
Sir Permazan	99	88'—
Maggi na drobno	dkg	175
Juhan velike	steki.	12 —
Juhan male	99	6'—
Juhan na drobno	dkg	110
Guljaž goveji	škatle	8 —
Jetrna pašteta	»	6 —
Sardelna pašteta	99	7'—
Sadje.		
Češplje suhe bos. 80ice	kg	8'—
Orehi celi	99	8'—
Rožiči celi	99	7 —
Mandelni la	99	64'—
Rozine fine	99	35'—
Grozdiči - Vamperli	99	18 —
Čebula	99	3 —
Česen	99	12 —
Limone	komad	2'—
Jabolka namiz.	99	—■—
Tekočine.		
Kis vinski	liter	6 —
Kis dvojno močan	99	4'—
Olje namizno	99	18 —
Olje bučno	99	22'—
Olje olivno	99	20 —
Potrebščine za perilo.		
Milo Schicht, terpentin	kg	17'—
Milo Schicht	kg	15'20
Milo Zlatorog	»	14 —
Milo Zlatorog, terpentinov	99	16'—
Milo Gazela	99	14'—
Milo v kockah ala Marseill	99	15'—
Milo toaletno »Apolo«	komad	7 —
Milo toaletno »Elida«	99	8'—
Milo toaletno »Speick«	99	6 —
Milo toaletno »Glycerin«
Mand.	9'— n	y
Milo toaletno viola	„	4'—
Milo toaletno »Marija«	„ 10'-
Milo za britje	3'—
Potrebščine za čevlje.
Krema črna	škatla	5, 7
Rujava krema	99	5 —
Olje za mazanje		
podplatov	'A 1 steki.	steki.	10 —
Druge potrebščine.		
Kalodont za zobe	tuba	7'—
Krtače za zobe	kom.	12, 8
Ominol za kovine	za v.	2'50
Vim, (čisti vse)	99	3'50
Prah za čiščenje obleke	99	14'—
Izdajatelj: >Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«. Telef. 2641. Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik, tisk tiskarne Makso Hrovatin; vsi v Ljubljani-