glasilo delavcev sozd iskra Številka 34—Leto XVII—2. september 1978 Prenos tehnologije — pomoč nerazvitim V Iskri se že dolgo zavedamo, da s klasično trgovino, s klasičnim izvozom na tuja tržišča ni več moč dosegati večjih uspehov. To še zlasti velja za izvoz v manj razvite dežele. Vzrokov za to je več, eden od njih, in verjetno najpomembnejši, pa je ta, da si želijo te države končno le izkopati iz revščine in se s svojim delom počasi le prebiti iz nerazvitosti. Iskra se na različnih poslovnih pogovorih zato vse pogosteje srečuje z vedno bolj aktualnim vprašanjem — s prenosom tehnologije. Pri tem se dobro zaveda, da bomo tudi pri samem prenosu tehnologije, podobno kot pri klasičnem izvozu, še kako naleteli na hudo svetovno konkurenco razvitih zahodnih kapitalističnih dežel. Oblike in načini prenosa teh-' nologije so eden najpomembnejših faktorjev gospodarskega razvoja, ki je še vedno skoncentriran v majhnem številu razvitih držav, ki imajo nad tehnologijo monopol in absoluten nadzor. Njihovo sodelovanje z deželami v razvoju temelji na izrazitem interesu profita brez zadostnega razumevanja za številne probleme razvijajočega se gospodarstva in družbe v teh nerazvitih deželah. Različne restriktivne klavzule, ki jih transnacionalne kompanije ter drugi prodajalci tehnologije uveljavljajo pri prenosu svoje tehnologije v dežele v razvoju, kot so navezovanje prenosa tehnologije na nakup opreme, finančna sredstva, in kadre svojega principala, omejitve pri izvozu blaga itd., imajo za Posledico bistveno stopnjo Podrejenosti, povzročajo socialno diferenciacijo, v marsikaterem primeru pa tudi Politične napetosti. Oblike in načini prenosa tehnologije predstavljajo v mnogih primerih še vedno metodo ža izvajanje hegemonije razvitih dežel nad deželami v razvoju, z v$emi gospodarskimi, družbenoekonomskimi in političnimi Posledicami, hkrati pa seveda Predstavljajo tudi orodje za iz-vajanje blokovske politike. In te transnacionalne družbe Postajajo vse bolj prevladujoča ?blika uveljavljanja hegemonije jo ohranitve obstoječih kapitalističnih družbeno-ekonomskih °dnosov, saj naj bi s svojo eko-Oomsko močjo skušale zadržati dosedanje monopole nad viri JProvin, nad energetskimi viri, hkrati pa tudi nad transferi Zoanja in sodobno tehnologijo, ^ato je vsekakor sestavni del hoja za novo mednarodno ekonomsko ureditev tudi boj za eoakopravnejše načine in oblike Prenosa tehnologije, ki naj deželam v razvoju omogoči, da fmotrno koristijo svoja naravna “ogastva in druge dobrine, ki daj bi jih uporabili za razvoj, da dsposobijo lastne vodstvene in druge strokovne kadre in da drganizirajo proizvodnjo v skladu s svojimi lastnimi interesi ter Planskimi usmeritvami. . Jugoslovansko gospodarstvo !n z njim naša Iskra bo lahko Jjdelo in tudi že ima v tem pro-Ce$u izredno veliko vlogo. |_. D. V 31. številki glasila „Iskra“ je bil objavljen zapis novinarske okrogle mize o inventivni dejavnosti v TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov Reteče. V zapisu je prikazano tudi sodelovanje s Službo za zaščito industrijske lastnine (SIL) in to predvsem s kritične strani. Smatramo za svojo dolžnost, da nekatere stvari pojasnimo. Predvsem soglašamo z mislijo v zaključku zapisa, namreč, da je ena od zavor mventivni dejavnosti tudi mnogo prešibka organiziranost pretoka informacij. Ta hiba se je pokazala tudi pri pripravi novinarske okrogle mize; kljub temu, da je bilo govora o delu SIL, predstavnik SIL na razgovor ni bil vabljen, niti SIL o razgovoru ni bila obveščena. Tako je bila zamujena prilika, da bi bili bralci Iskre že iz zapisa okrogle mize informirani tudi o mnenju in stališčih SIL. Za začetek želimo povedati, daje TOZD TGA v razmeroma kratkem času uspela solidno organizirati sistem obdelave novatorskih predlogov, ki je sedaj, kot je razvidno iz zapisa, v fazi konsolidacije. Mislimo, da so tovariši v TGA Reteče na dobri poti in da uspeh ne bo izostal. Smatramo, kot je to razvidno tudi iz zapisa, da je SIL, v sodelovanju s tov. Ceferinom, prispevala znaten in koristen delež vsebinski in organizacijski postavitvi sistema. Teža kritik udeležencev okrogle mize na delo SIL je nespoštovanje rokov, oz. celo zavlačevanje. Ta kritika zasluži podrobnejše pojasnilo. SIL je služba, ki opravlja naloge s področja industrijske lastnine (patenti, vzorci in modeli, blagovne znamke, delno know hovv in delno promet z njimi), s področja množične inventivne dejavnosti in mednarodnega znanstveno-tehničnega sodelovanja za OZD Iskre, torej za blizu 30.000 delavcev. Če pri tem vemo, da je Iskra izrazito (vsaj za naše razmere) orientirana na ustvaijanje lastnega tehničnega znanja, je razumljivo, da je SIL s svojimi 8 (osmimi) delavci preobremenjena z delom .Po zahodnoevropskih standardih bi SIL lahko opravljala posle za podjetje s približno 2000 zaposlenimi. Težišče dela SIL je v pridobivanju in obrambi pravic industrijske lastnine, torej v komuniciranju s patentnimi uradi. Značilnost le-teh pa je, da postavljajo precizne roke, ki jih ni mogoče spreminjati. Zamuda za en sam dan je nepopravljiva; smiselno je torej, da ima delo s patentnimi uradi prioriteto. Priznavamo torej nespoštovanje rokov in to iz objektivnih razlogov, nikakor pa ne priznavamo zavlačevanja. V zapisu okrogle mize pa nastopa prav očitek, da SIL zavlačuje postopek; pojasnimo si torej še to. Velik del novatorskih predlogov iz TOZD TGA Reteče je datiranih z letom 1976, SIL jih je prejela v oceno avgusta 1977, svoje mnenje o njih pa je podala v januaiju 1978. Če že govorimo o zavlačevanju, ga torej le tretjina odpade na SIL. Poleg tega predlogi za oceno niso bili opremljeni z mnenji tehničnih ocenjevalcev in niso bili ustrezno — razumljivo opisani (vsaj ne za ocenjevalca, ki ni podrobno seznanjen s programom in tehnologijo TGA). SIL je po poslovniku" zadolžena dati mnenje o tem, ali gre v konkretnem primeru za izum, tehnično izboljšavo, koristen predlog ali umestno opozorilo. Ker je od takšne razvrstitve Pred dvesto leti so štirje vrli gorniki prvič osvojili vrh Triglava in s tem postavili trden temelj našega planinstva. Ta jubilej smo proslavili nadvse slavnostno. V Ribčevem lazu v Bohinju pa bo tale spomenik trajen spomin na to. ___________________________________________________________ predloga odvisna modaliteta odškodnine avtorju, mora biti ocena vsekakor skrbno pretehtana, SIL pa je seveda na udaru avtorja, če se ocena SIL ne sklada z njegovo lastno oceno. Prav to pa se je zgodilo v primeru, ki ga je za okroglo mizo predstavil tov. Mihalič. Komisija TOZD TGA je od SIL med drugim zahtevala mnenje o predlogu konstrukcije grelne plošče. SIL je predlog ocenila kot tehnično izboljšavo in pri tem opozorila, da bi izdelek po predloženi konstrukciji verjetno celo kršil drugo, zgodnejšo patentno prijavo, ki ni Iskrina. Mesec dni po takšni naši oceni pa smo prejeli od TOZD TGA naročilo, naj za Iskro prevzamemo in obdelamo patentno prijavo grelne plošče, ki jo je v tem času vložil avtor sam- Naročilo smo takoj izvršili. Tovariš Mihalič v zapisu pravi, da nas je obvestil po lastni presoji, nato pa ukrepal sam- Razumljivo je, da SIL izvaja naročila OZD Iskre in ne posameznikov, saj bi s prijavo mimo komisije prejudicirala njeno delo. SIL torej tudi v tem konkretnem primeru ni mogla vložiti prijave samo na željo avtorja, posebno ne, če je sama dosežek ocenila kot tehnično izboljšavo. Ob koncu tega prispevka še to: mislimo, da je odločitev TOZD TGA Reteče, da bodo sami ocenjevali svoje inventivne dosežke, pravilna. SIL je že pripravila dokument, na osnovi katerega lahko komisija sama opredeli kategorijo dosežka, pa tudi komisija sama si je že nabrala za to potrebne izkušnje. V SIL upamo, da bomo še v naprej s TOZD TGA Reteče sodelovali in eventuelna nesoglasja sproti in uspešno razreševali. Andrej Voj ir AKTUALNO VPRAŠANJE ■"to "ST* 1*1 f” gJs' & - f' ktiF b - rli 1 lik dEN R AK ni n IMMr t E J Dosežena stopnja družbene preobrazbe vzgoje in izobraževanja ni šla povsem mimo tistega dela izobraževanja odraslih, ki se odvija v organizacijah združenega dela. V Sloveniji zaslužita posebno pozornost dve spoznanji: da že zaradi izobrazbene sestave zaposlenih ne bi smeli zanemarjati usmerjanja že zaposlenih v nadaljnje izobraževanje in da nas že sama dosedanja razvitost izobraževanja odraslih opozarja na potrebnost in nas sili v nadaljnje dviganje izobrazbene ravni zaposlenih. Vse to pa seveda še ne pomeni, da se je gospodarstvo že zadovoljivo vključilo v novi sistem izobraževanja. Analiza delovanja izobraževalnih centrov in služb za izobraževanje v organizacijah združenega dela, ki jo je pred časom opravil Zavod za tehnično izobraževanje v Ljubljani, kaže, da „bo treba še zelo veliko storiti pri urejanju razmer na področju izobraževanja v delovnih organizacijah". Taka ugotovitev nedvomno velja tudi za izobraževanje o varstvu pri delu. Še posebej zato, ker se večina mladih delavcev vključuje v združeno delo brez potrebnega znanja o varstvu pri delu in o varnem delu. Četudi so oz. bodo morda o novih predmetnikih učnih načrtov za srednješolce dani ustrezni poudarki varstvu pri delu, to še ne zagotavlja rešitve problema vzgoje in izobraževanja na tem področju. Nimamo namreč še srednješolskih in visokošolskih učiteljev, ki bi lahko predmet varstvo pri delu tudi poučevali. Kakor hitro pa izobraževanje o varstvu pri delu prepustimo učiteljem posameznih strokovnih predmetov, se bodo ti znašli pred problemom učbenikov, ki jih še ni. Torej začarani krog, ki ga zaenkrat lahko rešuje le izobraževanje o varstvu pri delu in usposabljanje za varno delo v organizacijah združenega dela. Posledice takega stanja se kažejo v velikih deficitih znanja o varstvu pri delu in usposobljenosti za varno delo v Elek-tromehaniki. Pooblaščeni delavci za varstvo pri delu v njenih temeljnih organizacijah so na zadnjem sestanku ugotovili, da zastoj na področju izobraževanja o varstvu pri delu traja že tretje leto. Izrazili so prepričanje, da novo spodbudo na tem področju da lahko le čvrst letni program in upoštevanje nekaterih nepogrešljivih sestavin take vzgoje in izobraževanja. Ta naj bi preprečeval nedopustno improvizacijo, v kateri še preveč odgovornih delavcev vidi zadovoljitev zahtev samoupravnih splošnih aktov, zakona in inšpekcijskih organov. Kljub temu, da so konstante koncepta izobraževanja o varstvu pri delu znane že nekaj let, jih v skrčeni obliki ponovno podajam. Bolj v pomoč tistim delegatom in članom samoupravnih organov, ki bodo v prihodnjem mesecu sprejemali program vzgoje in izobraževanja o varstvu pri delu za sezono 1978/79. Katere so torej nepogrešljive sestavine vzgoje in izobraževalne dejavnosti o varstvu pri delu? - Program takega izobraževanja mora biti izdelan za daljše obdobje (cilj, dvigniti splošno raven znanja in usposobitev za konkretno opravljanje nalog varstva pri delu, se dosega z etapnimi cilji, ki jih vsebujejo posamezne izobraževalne akcije). — Program mora zajeti vse organizacijske ravni in vsa strokovna področja (ta konstanta izhaja iz osnovnega pravila, da naj vsakdo v sklopu svojega obsega dela in nalog, ki jih opravlja, opravlja tudi naloge varstva pri delu). — Zagotovljena mora biti personalna kontinuiteta (posameznega delavca je treba skozi vse to daljše programsko obdobje evidenčno slediti, da absolvi-ra vse »stopnje" funkcionalnega izobraževanja). - Številčnost skupine udeležencev se mora ravnati po ciljih, ki so postavljeni za vsako izobraževalno akcijo (za informativno obliko številčnejše skupine, za formativne oblike največ 20-25 udeležencev ipd.). — Zagotovhena mora biti vsebinska kontinuiteta (v daljšem programskem obdobju je treba začeti s splošnejšimi akcijami za širše funkcijske skupine in prehajati na vedno bolj konkretno vsebino za ožje funkcijske skupine). - V opredelitvi ciljev takega izobraževanja mora biti poleg seznanitve oz. osvojitve potrebnega pozitivnega znanja vsebovano tudi oblikovanje ustreznejših oz. pozitivnejših stahšč do varstva pri delu (ta zahteva izhaja iz spoznanja, da so interesi, ki pogojujejo stališče oz. odnos posameznika do varstva pri delu, različni). - Vsaka konkretna izobraževalna akcija mora biti „učna enota", ki obsega naslednje elemente: ugotavljanje deficitov znanja, programiranje podrobne vsebine, priprava vodenega razgovora, priprava kriterijev za ocenjevanje uspešnosti, priprava pismenih gradiv, predavanje in vodeni razgovori, ocenjevanje uspešnosti, analiza akcije s poročilom. -Za vsako „učno enoto" mora biti vnaprej postavljen strokovni vodja - koordinator, po potrebi pa tudi arbiter. - Vsebina vsake izobraževalne akcije mora biti aktualna (glede na razmere v TOZD oz. DO) in funkcionalna (povezana z obsegom dela in nalogami udeležencev). — Vnaprejšnjo pripravo (učno gradivo, vprašalniki, ocenjevalni sistem, priprava na predavanja in priprava vodenega razgovora, pri formalnih oblikah pa priprava praktične demon- stracije na delovnem mestu* j e treba r kater MLADI ISKRE -16. SEPTEMBRA SE BOMO SREČALI V SEMIČU! optimizirati glede na čas, v katerem se akcija odvija in glede na željene rezultate (ali veliko ur brez priprave ali malo ur s temeljito pripravo, obširnejša priprava gre praviloma na račun zožitve časa predavanja v učilnici). — Vnaprej je treba določiti razmerje časa za pripravo in izvedbo in razmerje med delovnim in prostim časom. Izvajalce izobraževalnih akcij je treba vnaprej seznaniti s sistemom stimulacije za angažiranje izven delovnega časa. pj>_ ORGANIZIRANJE NOVIH TOZD Petek, 25. avgust je pomenil za delavce razvojno-raziskovalnega in komercialnega področja delovne skupnosti skupnih služb ISKRE — Avto-elektrike Nova Gorica prelomnico v njihovi samoupravni organiziranosti. Na zboru delovnih ljudi teh področij so ugotovili, da obstajajo z zakonom določeni pogoji za ustanovitev novih temeljnih organizacij z imenom TOZD »Inštitut za avtoelektriko“ in T OZD »Komerciala". TOZD INŠTITUT ZA AVTOELEK-TRIKO Iz sprejete analize pogojev za organiziranje nove TOZD med drugim izhajajo naslednje ugotovitve: Delovni procesi in organiziranost dejavnosti razvojno raziskovalnega področja ustreza zahtevam 321. člena ZZD s tem, da se iz sedanjega RRP izloči službo za raziskave kakovosti, službo za študij dela in organizacijo inventivno-inovacijske dejavnosti, ki bodo organizirane v DSSS; V skladu z Z ZD, Tezami za uskladitev samoupravnih odnosov in organiziranosti TOZD, združenih v DO ISKRA — Industrija avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica, SS o združevanju v DO - ISKRA - Industrija avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica in spremembami in dopolnitvami tega SS so določene: — glavna in stranske dejavnosti novo organizirane TOZD skupnega pomena TOZ D Inštitut za avtoelektri-ko. — Glavna dejavnost: raziskave, razvoj in konstrukcija izdelkov za potrebe TOZD in DO — stranske dejavnosti: izdelava pro-otipov in posebna naročila, opravljanje laboratorijskih storitev, tehnično dokumentacijske storitve. Naštete dejavnosti so tiste, ki jih RRP že opravlja za potrebe proizvodnih TOZD in DO. Opravljanje glavne dejavnosti pomeni kot že doslej samostojno dejavnost, ločeno v odnosu na ostale delovne aktivnosti v DO. Stranske dejavnosti pa pripomorejo k smotrnejšemu opravljanju glavne dejavnosti. Delavci so v takem sistemu neposredno povezani v delovni celoti. Povezuje jih enoten delovni proces, kakor tudi medsebojna odvisnost v delu. Delo posameznika ne more dati končnega rezultata v določeni storitvi, temveč je storitev ali proizvod le rezultat skupnega dela. Vse to pa pomeni, da predstavljajo tako zbrani deli delovnega procesa delovno celoto. Osnovno izhodišče pri oblikovanju TOZD so določbe ZZD, da se dohodek vedno pridobiva kot dohodek temeljne organizacije in se obvezno kaže le kot njen dohodek ne glede na to, v kateri obliki združenega dela in sredstev se ustvaija. Prav določba o do- — iz prihodkov iz drugih družbenih sredstev namenjenih za dejavnosti TOZD. Za pridobivanje dohodka s svobodno menjavo delaje značilno, da se dohodek ne pridobiva dosledno po tržnih načelih, temveč na podlagi samoupravno dogovorjenih in ovrednotenih storitev, ki so rezultat dela delov delovnih procesov združenih v RRP. Nadaljnja usmeritev pa bo morala te odnose opredeliti kot delež novo organizirane TOZD - Inštitut za avtoelektriko, pri skupaj ustvarjenem prihodku (npr. udeležba TOZD pri prihodku od vsakega prodanega proizvoda glede na ovrednoteno vloženo delo bodoče TOZD - Inštitut za avtoelektriko). Sredstva iz prihodkov in drugih družbenih sredstev namenjenih za dejavnost TOZD — Inštitut za avtoelektriko se oblikujejo na podlagi samoupravnih dogovorov iz sredstev, ki jih z? financiranje in sofinanciranje raziskovalne dejavnosti širšega družbenega pomena zdmžujejo v raziskovalni skupnosti delovni ljudje iz temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov. Nova TOZD — Inštitut za avtoelektriko bo poslovala s sredstvi, kijih bo pridobila na osnovi samoupravnega sporazuma o razdelitvi premoženja v DO med TOZD. V skladu s 333. členom Z ZD, kjer je predpisan način razporeditve sredstev med temeljne organizacije, bo posebna komisija pripravila predlog za razporeditev sredstev, ki bo osnova samoupravnega sporazuma o razdelitvi premoženja med temeljne organizacije. V okviru delov delovnega procesa združenih v RRP DSSS, v katerih se bo organiziral TOZD — Inštitut za avtoelektriko je dana možnost za neposredno uresničevanje družbenoekonomskih in samoupravnih pravic i delavcev. Samoupravna organiziranost delavcev, ki bodo združevali delo v bodoči TOZD - Inštitut za avtoelektriko, izhaja prav iz zahteve ZZD, da delavci kot temeljna samoupravna skupnost v TOZD, uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice. Detajl iz razvojno-raziskovalnega področja. hodku v združenem delu kot dohodku Zaradi uresničevanja družbeno-TOZD je ena od bistvenih značilnosti ekonomskih in drugih samoupravnih TOZD kot organizacijske oblike, v pravic delavcev, ki bodo združevali kateri in s katero je mogoče uresni- delo v TOZD - Inštitut za avtoelektri-čevati odločanje delavcev o rezultatih ko, bo potrebno izvesti volitve v in pogojih svojega dela. organe samoupravljanja. Rezultat skupnega dela delavcev, ki prav tako bo potrebno imenovati združujejo delo v RRP, so storitve in izvršilne organe delavskega sveta, spre-izdelki, ki jim je mogoče oceniti vred- jeti samoupravne splošne akte, izvoliti nost v DO in na trgu. Delavci delovnih zunanje delegacije v samoupravne in-procesov združenih v RRP DSSS torej teresne skupnosti in v zbor združe-pridobivajo dohodek iz celotnega pri- nega dela. hodka, ki ga ustvarjajo: TOZD - AE T Tolmin ima lastno - s svobodno menjavo dela iz do- razvojno raziskovalno službo, ki razvi- hodka TOZD, za katere opravljajo ja del izdelkov za potrebe TOZD. Prav delo skupnega pomena tako ima TOZD - Žarnice lastno raz- - z udeležbo v skupnem prihodku vojno raziskovalno službo, ki razvija TOZD v DO izdelke za TOZ D — Žarnice. ISKRA številka 34—2. september 1978 Predvidoma bosta ti razvojni službi vključeni v TOZ D — Inštitut za avtoelektriko v kasnejši fazi. Do takrat bosta do TOZD — Inštitut za avtoelektriko ohranili enak status, kot ga imata danes do RRP DSSS — ISKRA — Industrija avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica. O organiziranju nove TOZD bodo delavci odločali na referendumu 11. septembra 1978. TOZD KOMERGALA O svoji novi organiziranosti so razpravljali tudi delavci komercialnega področja delovne skupnosti skupnih služb ISKRE - Avtoelektrike na zbora delovnih ljudi, kije bil v petek, 25. 8., v Ljubljani in v ponedeljek, 28. 8., v Novi Gorici. Na podlagi določil zakona o združenem delu so delavci v delih delovnega procesa: nabava, raziskava trga, analize in koordinacije, kooperacije, prodaja I. vgradnje, prodaja II. vgradnje Ljubljana, izvoz in organizacija servisiranja in reklamacij v sklopu komercialnega področja DSSS ISKRA — Avtoelektrika na zbora ocenili, da obstajajo z zakonom določeni pogoji za organiziranje TOZD in določili na slednje sklepe: Delovna celota komercialno področje v sklopu delovne skupnosti skupnih služb, ki obsega nabavo, raziskavo trga, analiz in koordinacije, kooperacijo, prodajo L vgradnje, prodajo II. vgradnje Ljubljana, izvoz in organizacijo servisiranja in reklamacij se organizira kot temeljna organizacija združenega dela Komerciala s sedežem v Šempetra pri Gorici, Vrtojbenska 62. T OZ D bo opravljala naslednje de javnosti: glavna dejavnost: opravljanje komercialnih poslov pri uresničevanju prometa, blaga in storitev Sestanek skupščine sindikata Prejšnji petek se je v dvorani delavskega samoupravljanja v novogoriški Iskri sestala skupščina občinskega odbora sindikata delavcev kovinske industrije Nova Gorica. Delegati skupščine iz Vozil Gorica, Gostol Nova Gorica, Cimos Šempeter in Iskra Šempeter so najprej sprejeli poslovnik dela skupščine občinskega odbora sindikata delavcev kovinske industrije, nato pa so poslušali poročilo o delu občinskega odbora v preteklem mandatnem obdobju. Delegati so predsednikovo poročilo dopolnili v zelo živahni razpravi. Na skupščini so izvolili nov odbor sindikata, razpravljali pa so tudi o možnih kandidatih za vodilne funkcije v republiškem odbora sindikata. Najti-vahnejša točka dnevnega reda pa je bila vsekakor razprava o osnutkih dokumentov za 9. kongres zveze sindikatov Slovenije. Del proizvodnih prostorov tovarne vžigalnik naprav. S seje predsedstva KO OS stranske dejavnosti: raziskava trga, blaga in storitev (surovin, materiala, izdelkov in storitev), servisiranje izdelkov iz programa proizvodnih TOZD. Nova TOZ D — Komerciala bo poslovala s sredstvi, ki jih bo pridobila na podlagi SS skladno s členom 333 ZZD o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti na nove TOZD, ki se bo sprejemal po pravnomočnosti sklepa o organiziranosti TOZD. Sredstva, ki bodo razporejena na novo TOZD bodo tista s katerimi delavci delovne celote že delajo, oziroma, ki jim pripadajo glede na opredelitve navedenega člena ZZD (prispevek k ustvarjanju dohodka pred delitvijo, skupna poraba sorazmerno s številom delavcev, obratna sredstva v sorazmerju z uporabo. Glede na to, da določila ZZD zahtevajo, da delavci v združenem delu uskladijo na področju organiziranosti svoje samoupravne akte do konca leta 1978 komisija ugotavlja, da je potrebno izvesti vse potrebne priprave za uspešno delovanje nove TOZD - Komerciala do tega roka. Ker uspešna sprovedba gornjih določil zahteva obsežna pripravljalna dela, komisija predlaga zbora delavcev komercialnega področja, da se vse priprave izvršijo za organiziranje TOZ D — Komerciala na podlagi dejavnosti in organizacije v sedanjem komercialnem področju. Nadaljnji vsebinski in organizacijski razvoj nove TOZD v DO v skladu z dogovorjenimi plani razvoja delovne organizacije. O organiziranju nove TOZD bodo delavci odločali na referendumu 11. septembra 1978. Marko Rakušček Prejšnjo sredo, 23. avgusta so se sestali na skupni seji predsedniki 00 sindikata in predsedstvo konference 00 sindikata Iskre Avtoelektrike. Obravnavali in sprejeli so več pomembnih sklepov, najdlje pa so se zadržali pri obravnavi poročila o poslovanju delovne organizacije v letošnjem 1. polletju. Širšo obrazložitev je predsedstvu sindikata podal glavni direktor - Jože Eržen. Kljub temu, da je bila proizvodnja in prodaja v vseh temeljnih organizacijah bistveno večja kot v istem obdobju lanskega leta, (v delovni organizaciji proizvodnja 22 %, prodaja 23 % večja) pa temu ne sledijo rezultati poslovanja, ki so slabši kot v lanskem letu, saj je za vlaganje v sklade ostalo manj kot lansko leto. Prav zato bo potrebno vložiti vse napore, da bomo v preostalih štirih mesecih zagotovili vsaj izpolnitev planiranega celotnega dohodka. Ker planirani dohodek ne zagotavlja izpolnitve vseh potreb, bo potrebno še posebej ukrepati, da bi bil dohodek večji od planiranega. Še posebej se bo potrebno zalagati za doseganje čimvečje proizvodnje, ki naj se prilagaja potrebam tržišča. Tudi na področju prodaje bo potrebno vložiti maksimalne napore za nadomestitev izpadov prodaje v prvem polletju in za doseganje prodaje planiranih količin, ob naporih za povečanje cen in ob ustrezni selekciji na dohodkovno ugodnejše izdelke in za dosego planiranega izvoza. V preostalih mesecih letošnjega leta je treba več kot v prvem polletju storiti za zmanjševanje materialnih, režijskih in dragih stroškov, saj je porast pri nekaterih stroških zaskrbljujoč v primerjavi s stroški v lanskem letu. Na zmanjšanje določenih stroškov, kakor tudi na dvig produktivnosti moramo vplivati z izboljšanjem splošne in tehnološke discipline ter izvajati še drage možne ukrepe, ki naj prispevajo k boljšim poslovnim rezultatom.. V nadaljevanju seje je predsedstvo KOOS ugotovil, daje razvidno iz sklepov 10 OOS TOZD in DSSS Iskra -Avtoelektrika, da so bile spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi konference OOS v času od 8. junija do 22. avgusta 1978 sprejete, in jih posredujejo pooblaščenim osebam v podpis. Predsedstvo KOOS je obravnavalo tudi spremembe oziroma dopolnitve pravil OOS TOZD in DSSS. Z njimi so se strinjali, v obravnavo in sprejem Pa so jih poslali vsem osnovnim organi' za zacijam TOZD in DSSS. Rok za pj obravnavo in sprejem je 15. september o( 1978. Do tega roka morajo osnovne ne organizacije obravnavati in sprejeti o, tudi pravilnik o knjigovodstvu 00 sindikata. V času javne razprave o samoupravnem sporazumu o oblikovanju, združevanju in koristenju sredstey skupne porabe ter na pravUnik o obli' kovanju, združevanju in koristenju sredstev skupne porabe TOZD i® DSSS, je bilo podanih več pripomb, dopolnitev in sprememb. Te je predsedstvo obravnavalo in jih posredoval0 komisiji za spremljanje in izvajanj6 zakona o združenem delu v usklajevanje. Na koncu seje je predsedstvo KOOS izvolilo iz svojega sestava za j člana predsedstva koordinacijskega I odbora SOZD Iskra - Zmaga Lasiča, j predsednika KOOS DO Avtoelektrika-Prav tako so izvolih po enega člana v komisije KOOOS SOZD Iskra in sic^'. — v komisijo za dražbenoekonon1' ske odnose in razvoj samoupravljanj3 Adolfa Zajca, — v komisijo za šport in rekreacij lika Vidica, > — v komisijo za kulturno dejavno8 Marka Rakuščka, , — v komisijo za družbeni standat , in izobraževanje pa Branka Čermelj; Sejo je vodil predsednik KO^ Iskre - Avtoelektrike Zmago I Marko RaKUŠČ^ t, ' Štirje naši na poti na vrh. ISKRINA ZASTAVA NA TRIGLAVU Emil, Davorin, Silvij, Jordan, Damjan, Rajko in Nada, to so pogumni planinci in planinka iz tovarne delovnih sredstev Iskre Avtoelektrike, ki so pred nekaj dnevi »naskočili11 naš najvišji vrh Triglav in ga seveda tudi osvojili - nekateri z večjimi, dragi z manjšimi težavami. Na »streho11 Jugoslavije so ponesli tudi Zastavo Iskre in se s tem najlepše oddolžili letošnjemu jubileju - 2004etnici prvega vzpona na T riglav. N $edn zadovoljni, saj šele sedaj upravRN^. trdijo, da so res pravi Slovenci. _NaUjl 'V kušnejši planinec Emil, ki j6 J, obenem vodja »odprave11 pa je d J„ da so pohod vsi dobro prestali krst so pozabili, kar je bilo preu.'^ $ dobrodošlo tistim, ki so bili prVlC ’ . našem očaku. . i. vl Ob tem moramo pripomniti, č a bi ti planinci in še mnogi dragi iz i l*69< elektrike odšli na naš najvišji .nt ..privatni11 organizaciji, ker v ^ >0 Marko Rakušček Na ta vzpon so se pripravljali nekaj časa, še posebno zato, ker so bili Davorin, Damjan in Silvij prvič na tako visoki točki. Povedali so, da so zelo »privatni organizaciji, ker v ^ m tJn' elektriki še ni organizirano plutji društvo. Prav bi bilo, da bi ustau" p ^ rn< tudi to društvo, saj je vse več t ^ bi se radi organiziranje jpodaU^1^ ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA Iskra Commerce v jugoslovanskem nacionalnem odboru mednarodne trgovinske zbornice Skupni odbor za gospodarske zadeve in medsebojna razmerja Iskre Commerce je na predlog glavnega direktorja Uje Mediča in drugih izvedencev v tem kolektivu, sprejel odločitev, da se bo Iskra Commerce včlanila v jugoslovanski Nacionalni odbor v Mednarodni trgovinski Zbornici. Sedež Mednarodne trgovinske zbornice (v nadaljevanju članka bomo Uporabljali okrajšavo MTZ) je v Parizu. Ustanovljena je bila pred nekako Pol stoletja, njen osnovni cilj in Oamen pa je v okrepitvi svobodne mednarodne menjave in v boju za itžno gospodarstvo. MTZ zastopa vse sektorje mednarodne gospodarske dejavnosti - industrijo, trgovino, Promet, zavarovanje in finance. Delo Mednarodne trgovinske zbornice poteka zlasti po komisijah. Posamezne države, članice MTZ, pa •majo svoje nacionalne odbore. Član Podobnega jugoslovanskega Nacionalnega odbora bo postala tudi Iskra Commerce, saj ji bo to omogočilo številne ugodnosti, pa seveda tudi Zadolžitve. Trenutno je v Jugoslaviji Približno 50 članov Nacionalnega odbora, od tega največ zveznih organov in organizacij, nekaj pa je tudi organizacij združenega dela. Organi Nacionalnega odbora so: Skupščina, ki jo sestavljajo predstavniki članov, Predsedstvo, v katerem je 12 članov ter 3-članski Nadzorni odbor. Aktivnost Nacionalnega odbora poteka v naslednjih komisijah: komisija za mednarodne trgovine, komisija za mednarodne investicije in ekonomski razvoj, komisija za osnovne proizvode in surovine, splošna komisija za transport, komisija za zračni promet, komisija za mednarodno arbitražo, komisija za mednarodno zaščito industrijske lastnine, komisija za cestni promet, komisija za bančno prakso in tehniko, komisija za mednarodno trgovinsko prakso in mešani posvetovalni komite za standardizacijo izvoznih dokumentov. Iskra Commerce, razumljivo, ni zainteresirana za tesnejše delo v vseh komisijah, pač pa le v tistih, ki so najbolj povezane z njenim delom, torej s tržništvom. Povemo naj, da komisije združujejo delo okoli sto članov — znanih gospodarstvenikov, predstavnikov znanstvenih ustanov, fakultet, državnih organov, zbornic itd. Delo Nacionalnega odbora je usmerjeno v glavnem v nudenje pomoči delovnim organizacijam pri Tone Pustovrh — vzoren vojak Delovna organizacija Iskra Commerce je pred dnevi dobila od poveljstva garnizona v Tolminu nenavadno sporočilo. V njem obveščajo ta delovni kolektiv, da je njen delavec Tone Pustovrh, ki je tam na služenju vojaškega roka, prejel visoko vojaško priznanje — značko »Vzoren vojak11. To odlikovanje podeljujejo vojaške oblasti tistim vojaškim obveznikom, ki so z odličnim uspehom končali vojaško strokovno urjenje, idejnopolitično izobraževanje in vzgojo ter primerno in zavzeto izvrševali vojaške dolžnosti. Vrline fantov, ki prejmejo priznanje »Vzoren vojak", morajo biti tudi marljivo sodelovanje v tistih aktivnostih, kijih vojaško urjenje in moralnopolitično izobraževanje ne zajemata, nadalje razvijanje tovarištva in krepitev bratstva in enotnosti ter uspešno uresničevanje varnostnih ukrepov in samozaščite. Odlikovanec Tone Pustovrh - vojaški rok bo odslužil de- cembra letos - je sicer zaposlen v uvozni direkciji temeljne organizacije Zunanji trg v Iskri Commerce, delal pa je v sektorju 3, to je v oddelku za uvoz črne metalurgije. Po poklicu je diplomiran ekonomist, njegovi »predvojni" sodelavci, ki smo jih obiskali pa pravijo, da je bil podobno, kot zdaj pri vojakih, tudi v Iskri Commerce izredno priden in vesten delavec. Tone Pustovrh je tudi član zveze komunistov. Kaj naj še zapišemo ob tem prijetnem sporočilu? Morda to, da želimo Tonetu Postovrhu, da se čimprej vrne v svoj kolektiv in še stavek, ki je izpisan na plaketi: Bodite ponosni na tako vzornega člana vašega kolektiva, sposobnega in odličnega branilca socialistične samoupravne skupnosti. L.D. navezavi stikov z Mednarodno trgovinsko zbornico, dajanju informacij o delu MTZ, zbiranju in prevajanju publikacij MTZ, pa v sodelovanju z arbitražnim sodiščem MTZ. Nadalje prejema odbor redno dokumentacije o delu strokovnih komisij in vseh organov MTZ kot tudi publikacije MTZ o raznih vprašanjih s področja mednarodnega gospodarstva in jih nato razpošilja (v originalu ah prevodih) članom Nacionalnega odbora. Ko je beseda o dejavnosti Nacionalnega odbora, je treba še poudariti tudi udeležbo njegovih predstavnikov na kongresih Mednarodne trgovinske zbornice, kot tudi njenih generalnih sekretarjev. Mednarodna trgovinska zbornica ima status posvetovalne organizacije pri različnih organih, zlasti pa pri Ekonomskem in socialnem svetu Združenih narodov (ECOSOC), Konferenci združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) in Svetu za trgovino in razvoj (TDB). Podobne stike ima tudi z drugimi vodilnimi mednarodnimi ekonomskimi organizacijami, kot so: GATT, OECD, EECinCCC. V MTZ je včlanjenih preko 6000 podjetij, zlasti tistih, ki so zainteresirana za mednarodno trgovino, kot tudi 1.600 združenih organizacij, kot so: federacije industrijalcev, trgovinske zbornice ter združenja, ki zastopajo bančništvo in druge sektorje. Med številnimi dejavnostmi MTZ velja opozoriti na velik pomen mednarodnega arbitražnega sodišča, osnovanega leta 1924. Kot je znano nudi to sodišče usluge za reševanje sporov med strankami v mednarodnih poslovnih pogodbah, vsekakor pa so pomembni tudi mednarodni svet za publicistiko in oglaševanje, mednarodni biro trgovinskih zbornic itd. MTZ se preko svojih specializiranih organizacij ukvarja, ali bolje rečeno bori proti nelojalni konkurenci, omogoča svojim članicam različne ugodnosti, zagotavlja deželam v razvoju tehnično pomoč v marketingu ter organizaciji mednarodnih sejmov, izdaja različne publikacije itd. V programu dela Mednarodne trgovinske zbornice v letošnjem letu je vsekakor na prvem mestu boj za bistvene spremembe mednarodnega INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA SPET 34 NOVIH STANOVANJ Verjetno ni veliko temeljnih organizacij, ki se lahko pohvalijo s takšnim uspehom v reševanju stanovanjskih potreb svojih delavcev kot v TOZD TE LA, delovne organizacije ISKRA — AVTOMATIKA. Po predlanski podelitvi 17 ključev novih stanovanj, ki je bila 9. septembra, so delegati delavskega sveta omenjene temeljne organizacije 18. t. m. na 7. izrednem zasedanju na predlog stanovanjske komisije sprejeli naslednje sklepe: — delavski svet TOZD TE LA ugotavlja, da se je na razpis stanovanjske komisije priglasilo 63 prosilcev — od tega je bilo 36 prosilcem stanovanje dodeljeno — razdeljenih je bilo: 10 dvosobnih stanovanj, 18 enosobnih, 4 garsonjere, eno rabljeno dvosobno stanovanje ter dve sobi in ena premestitev oz. pridobitev večjega prostora. Člani stanovanjske komisije so oblikovali vrstni red prosilcev za razpoložljiva stanovanja na osnovi meril po Pravilniku o reševanju stanovanjskih potreb delavcev TOZD TELA. ekonomskega sistema, pri tem pa je takoj treba opozoriti, da je bilo v dejavnosti MTZ pogosto čutiti zastopanje interesov kapitalističnega gospodarstva. Ta tendenca je iz leta v leto manjša, nanjo pa vplivajo predvsem predstavniki nacionalnih odborov MTZ iz neuvrščenih dežel in držav v razvoju, vključno tudi Jugoslavije. Omenili smo že, da deluje v okviru Mednarodne trgovinske zbornice več komisij, za Iskro Commerce pa so verjetno najpomembnejše naslednje štiri: komisija za razvoj mednarodne trgovine, za mednarodno arbitražo, za mednarodno zaščito industrijske lastnine in komisija za mednarodno trgovinsko prakso. LadoDrobe2 Dvosobna stanovanja so dobili: Kos Danica, Drobec Marija, Štilec Jelica, Pustovrh Božo, Petrovčič Silvo, Kočovski Marija, Plemeniti Anka, Sotler Bojan, Goričan Anton in Po-trbin Fani. Enosobna stanovanja dobijo: Mencinger Danilo — Anka, Ješe Miloš, Blatnik Uroš, Teofilovič Drago — Jelka, Štefanič Tatjana — Marjan, Grčar Marjan — Lidija, Gajič KovUka, Veršič Tončka, Bajc Vida, Kovačič Vida, Nadu Antonija, Pušnik Irena, Mihajlovič Spasenija, Stepanovič Stevo, Cvelbar Antonija, Tomič Miro, Vukič Boško in Predan Artur. Garsonjere so dobili: Potisk Majda, Ižanc Antonija, Kramžar Dora in Janžekovič Leopoldina. Rabljena stanovanja: v izpraznjeni stanovanji se bosta vselili Tešinič Ra-dojka in Zvizdalo Liljana, dve izpraznjeni sobi pa bosta dobili Lazarevič Marija in Perišič Milka. Slovesna podehtev ključev dobitnikom najemniških stanovanj bo v prvi polovici septembra. Š. D. Dragom Joči u sedanje MARIČIČ JOVIČA Mehaničar Jskra" servisa Beograd Obaveštavamo omladince i sve članove našeg kolektiva da je naš dragi prijatelj, drug i kolega tragično izgubio svoj mladi život u saobračajnoj nesreči. Došao je u naš kolektiv još kao učenik, željan znanja i pun entuzijazma. Prihvatili smo ga kao mladog čoveka, prožili mu sve što je bilo u našoj moči i bili radosni gledajuči ga kako napreduje. Rastao je sa nama i izra-stao u vrsnog radnika, iskren og druga i aktivnog borca za naše bolje sutra. Naš Joca je uvek bio sa nama, na ostvarenju radnih zadataka, u radu omladinske i drugih D PO, uvek spreman da radi i pomogne svakom. Zajed-no smo trčali za loptom posle radnog vremena, zajedno se u Poreču i drugim susretima veselili i pevali. Iznenada, sve nas je duboko ranila vest o teškoj saobračajnoj nesreči ko ja je našeg Jocu zauvek odvojila od nas u dvadesetčetvr-toj god in i živo ta. Sa velikim bolom i tugom ispratili smo ga na njegov poslednji put. Večna tuga i bot, sečanje i Ijubav prema velikom čoveku, prijatelju, drugu, radniku i kolegi nikada neče rastaviti našeg Jocu od svih nas. Neka mu je večna slava! OMLADINCII KOL EKTIV ISKRA COMMERCE F! LIJA LA BEOGRAD Novi obrat Avtoelektrike v Ligu. DuŠAN ŽEUEZNOV: (55) predsednika kolegijskega poslovodnega organa !edn^ *s*, p.red$ednik 1971. leta uradno obiskal Združene države 1 ^erike. da|° .dru9em Titovem obisku v Iskri pa je Anton Stipanič pove-9 l$kre 'V0 Je ostal naibo,i v spominu pogovor s predstavniki 11 V sejni sobi tovarne na Laborah. ni{" lto je takrat med drugim poudaril," je dejal Anton Stipa-<,i"da je Iskra sodobno in moderno podjetje, ki lahko pred-tia Ja Jugoslavijo na takrat najzahtevnejših svetovnih tržiščih in hj p||° zato prav, če bi se nekdo iz Iskre udeležil enega izmed ku) Zato je treba konjunkturo izkon8^, in povečati proizvodnjo. Ker p^ u.£ lovne sile primanjkuje, ostane l® možnost mehaniziranja in avto . tiziranja produkcije zmogljivosti. za pove- JUan/nci f POZM N4S VSE RADO ZEBE ZDAJ PA £ ČAS. DA V LEPEM VREMENU PM** ' HMD ZALOGO DRV V ROČI NA KRVAVCU ZA! VABHO, DA SE TE KRATKE DELOVNE AKCIJt UDELEŽITE V KAR NAJVEČJEM ŠTEVILU. ^ START V SOBOTO. XE~7B INTERESENTI NAJ SE JAVIJO PRI PRED^TA/M^ mZD-a, KJER BODO DOBILI PODROBNEJŠE INFORMACIJE. OO PETKA X 8.71 DO1 U” STROŠKE KRIJE VSAK UDELEŽElE0 AKCIE SAM PO MOŽNOSTI VZEMITE ŽAD0 | S SEBOJ, ZA TOZD Naprave in orodja J> ISKRA — glasilo delovnega kolekti va SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektromehansko, avtomatiko in elemente — Ljubljana Glavni urednik: Bogo Mohor, odg®" Varni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (široka potrošnja), Franc Kotar (|EZE) in Marko Rakušček (Avto-Slektrika) — Izhaja tedenska — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 - Tisk Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA— DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za inform*-cije SRS je gLsilo oproščeno plačil® temeljnega dav/a od prometa proizvodov. y v___________________________________, Pesniška republika v Strugah S tradicionalno prireditvijo, množičnim pesniškim recitalom na mostu kjer se Drim izteka iz Ohridskega jezera, so se v nedeljo, 27. avgusta, zaključili letošnji, XVII. Straški večeri poezije. V četrtek, 24. avgusta, zvečer so prižgali festivalski ogenj pred Domom poezije v Strugi in malo mestece ob Ohridskem jezera, kjer sta se rodila začetnika sodobne makedonske književnosti brata Miladinova, se je za štiri dni spremenilo v resnično in edinstveno pesniško republiko na svetu. Povsod je bilo čutiti prisotnost poezije, ki jo je to pot zastopalo kar 167 pesnikov iz 35 dežel sveta: Avstralije, Avstrije, Angole, Argentine, Belgije, Brazilije, Velike Britanije, Grčije, Danske, DR Nemčije, Indije, Irske, Italije, Kanade, Kuvajta, Maroka, Poljske, Palestine, Romunije, Portugalske, Združenih držav Amerike, Senegalije, Zvezne republike Nemčije, Sovjetske zveze, Turčije, Madžarske, Urugvaja, Francije, Nizozemske, Čehoslovaške, Švice, Švedske, Vietnama in Španije. Poleg pesnikov je te dni Struga gostila tudi še kakih 600 drugih gostov, med katerimi so bili ugledni družbenopolitični delavci iz Jugoslavije ter številni znani esteti, kritiki iz domovine in tujine ter kakih 200 novinarjev prav tako iz Jugoslavije in tujine. Vse to jasno kaže na izredno zanimanje za Struške večere poezije tako v domovini kot v tujini. Potem ko so prižgali festivalski ogenj, je recitator Aco Jovanovski po tradiciji odprl XVII. Straške večere poezije z eno najlepših pesmi Konstantina Miladinova „Tuga za jugom, njej je sledila recitacija pesmi Artura Lundkvista, lanskoletnega Straškega Literarna sozvočja CLOVIKOT FORMATA Kdo je to č lovi k ot formata? le kumi to f živleji grata? Čuda gnes na sveti je lidi, pa f formati tak malo jih živi! Če kda to pre van tudi grata, ka ste pre človik ot formata, lehko jako ponosni ste na to, ka pač to je strašno malokdo- Skoz človik takšni istino guči, no z malenkostmi se ne midi, nikdar neje slab do solidi, ka ste morti takšni tildi vi? Un furt drži totega se reka: „Nigdar ne bodi slab do človeka, čast hitro drugem! zapraviš, nazaj jemi nigdar je ne spraviš." Vidite, to je človikot formata, zato to jako retkin grata, tudi vi probajti biti takšni, le k čemi bili bi glih vi slabši? Moje prve pesmi so začele nastajati, ko sem dopolnil 15 let, pravi Jože Puklovec-Pril. Žal so v vojni vihri vse zgorele in potem nisem pisal dvajset let. Kmalu pa sem se priključil Iskrini skupini literatov. Doma sem iz Prlekije, zato zelo rad pišem v prleškem narečju. Moram a priznati, da mi je sprva delala težave pisava, kajti izgovorjavo prleških esed je zelo težko prenesti na papir. Nekaj teh pesmi je uglasbenih in so izšle tudi na plošči. Tematika mojih pesmi je zelo različna. Nekatere so razpoloženjske, drage obujajo spomine na otroštvo, tretje opisujejo rodni kraj. Velikokrat so zbadljive in v njih bralec najde tudi kanček ironije. Najbolj me navdihuje lepota domače pokrajine, predvsem vinorodni griči, rad pa napišem tudi kaj o problematiki, ki se pojavlja, bodisi ob mojem delu ali v privatnem življenju. V prleškem narečju se ne tiska že okrog petdeset let in moja velika želja je, zbrati toliko pesmi v prleškem narečju, da bi izdal samostojno brošuro. Kot vodja literarne skupine, bi rad, da bi se število naših članov povečalo in da sedanji člani ne bi popustili v svoji pesniški vnemi. Majda Knific Jože Puklovec — Pril Prebrali smo za vas J s. Založba Partizanska knjiga iz Ljubljane je pred nedavnim izdala že drugi komplet štirih knjig svoje redne zbirke pod skupnim naslovom »Znameniti Slovenci11. S to svojo zbirko, ki jo urejuje Josip Vidmar, namerava založnica v doglednem času monografsko in poljudno-znan-stveno obdelati in predstaviti slovenski javnosti pisane portrete znamenitih Slovencev od pisateljev do znanstvenikov. V letošnjem jubilejnem Župančičevem letu so v svojem drugem paketu štirih knjig predstavili Portrete slovenske moderne in sicer portrete Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Josipa Murna in Dragotina Ketteja. Portretno študijo o Ivanu Cankarju je napisal Dušan Moravec, ki je velik del svojih iskanj in znanstvenega raziskovanja namenil prav delu Ivana Cankarja, saj je, na primer, sodeloval pri novi izdaji pisateljevega zbranega dela, za katero je pripravil vse dramske in tudi del pripovednih ln publicističnih spisov. Moravec je tudi v svojih drugih znanstvenih delih Posvečal kar cela poglavja Cankarju, pa tudi kot dramaturg je poskrbel za nove uprizoritve manj igranih Cankarjevih del, kot urednik pa je poskrbel 2a yeč jubilejnih publikacij in prispevkov, medtem ko je njegovo zadnje večje delo pod naslovom »Slovensko gledališče Cankarjeve dobe“ izšlo Pred štirimi leti. Vsi ti podatki jasno kažejo, da je Moravec vsekakor kvalificiran in poklican, da je za zbirko »Znameniti Slovenci1* napisal Portretno študijo o Ivanu Cankarju. Njegova knjiga ie želela osvetliti predvsem Cankarjevo delo, njegovo prišel in pomen, le bolj ob robu pa spremljati nevesele postaje na pisarjevi življenjski poti. Tudi v svojem konceptu se je Moravec držal navodil urednika in založnice zbirke, in sicer, da naj bi bila knjiga pisana Preprosto in živo, esejistično in osebno. V tem smislu je Moravec zares napisal pregledno in poljudno delo o življenju in delu Ivana Cankarja, pri čemer so mu bile poglavitni vir arikarjeve knjige in njegova sporočila v pismih in šele potem vse tisto, £ar.je bilo o njem že napisanega. Tako je nastala svojevrstna mozaična Prrjigp, ki pravzaprav skozi Cankarjeve lastne pisane izjave in odlomke °disi iz njegovih lastnih literarnih del ali pa iz v njegove obširne korespondence pripoveduje dokumentarno in nazorno življenjsko in ustvar-islno pot pisatelja Hlapca Jerneja ter nam tako svojevrstno prikazuje Portret pisatelja, kakršnega običajno nismo vajeni. Ce še zapišemo, da Moravčevo pisanje ni obremenjeno z raznimi nanstvenimi in dragimi pripombami, temveč pisano jasno in zavoljo tega C uZe/° ra^umljivo, potem ni nobenega dvoma, da je podoba Ivana ankatja v tej njigi avtentična, jasna in enkratna. D £ laureata z »zlatim vencem**. Po odprtju razstave knjig v Domu poezije je sledila slavnostna otvoritev letošnjih Straških večerov poezije z govorom predsednika skupščine občine Struga Rista Mileskega, za njim je zbrane pozdravil predsednik sveta Struških večerov Ante Popovski, nakar je sledila akademija, razdeljena na tri dele. V prvem delu sporeda smo slišali izbor poezij na temo ilindenske vstaje, v dragem delu pa nam je bil predstavljen portret klasika makedonske poezije Koste Racine, o katerem je govoril Slavko Janevski. Tretji del slavnostnega, uvodnega večera, pa je bil posvečen »poeziji med dvema poletjema** v izboru Ganeta Todo-roskega, ki je tudi uvodoma predstavil pesnike, katerih delaje bil izbral za to tradicionalno predstavitev. Drugega dne, v petek, 25. avtusta, so se Struški večeri poezije nadaljevali z dopoldanskim začetkom simpozija na temo »Poezija in kritika**. Tudi večer drugega dne je bil ves v znamenju poezije. V prvem delu večerne prireditve so predstavili portret Miroslava Krleže, o katerem je govoril znani makedonski pisatelj in damatik Kole Čašule. Drugi del večera pa je bil posvečen sodobni zahodnonemški poeziji, katere izbor je pripravil in o njej uvodno spregovoril Dušan Ternovški. Petnajst minut pred polnočjo je sledila tradicionalna »noč brez inter-punkcij", v kateri so udeleženci Struge brali svoje verze tja do zore naslednjega dne. Tretjega, dne, v soboto, 26. avgusta, so se Struški večeri poezije dopoldne nadaljevali s simpozijem o poeziji in kritiki, popoldne pa so predstavili sodobno palestinsko poezijo v izboru Luan Starove. Vrhunec letošnje Struge pa se je zvečer preselil v Ohrid, v slavno in znamenito cerkev Sv. Sofije, kjer so kar se da slavnostno in toplo podelili letošnji »zlati venec“velikemu sodobnemu španskemu pesniku in revolucionarju Rafaelu Albertiju. Nagrado je obrazložil prevajalec njegove poezije v makedonščino pesnik Mateja Matevski, nakar je nagrajenec sam prebral nekaj svojih pesmi, medtem ko so njegove pesmi, prevedene v makedonščino, recitirali makedonski igralci. •S svečanim koncertom v ohridski stolnici se je končal tretji dan festivala. Po mednarodnem pesniškem mitingu »Mostovi** v nedeljo, 27. avgusta, so udeleženci letošnje Struge odpotovali v ponedeljek, 28. avgusta, v razne kraje Makedonije, kjer so imeli številne literarne nastope. Torek, 29. avgusta, pa je bil zadnji dan letošnjega XVII. Struge, ki se je zaključil v prestolnici Makedonije Skopju. Najprej so imeli udeleženci letošnje Struge literarne nastope v nekaterih skopskih delovnih organizacijah kot Stopanske banke, OH1S in Jugobanke, zvečer pa je bila otvoritev razstave grafik letošnjega Straškega laureta Albertija, ki ni samo vehk pesnik, temveč tudi odličen grafik. Po otvoritvi razstave v skopskem muzeju sodobne umetnosti je sledil mednarodni pesniški miting v istih prostorih. D. Ž. Globoko v nas... MUHA Večerje. Sam sem v sobi. Na mizi škatla cigaret in čaj. V bleščeči se svetlobi se muha zapodi in pade v čaj... Rešuje se kot ve in zna. Navzgor se zrine, pade spet nazaj. Čez nekaj časa se dotakne dna... Povsod okoli nje in tudi v njej je čaj... Prižgem si cigareto, hočem piti čaj. Ne morem piti. Muha me ne moti -Kje, kdaj bom jaz kot ona pade! v čaj? F. Pavčič iiiiiiiiiiiiiiii™iiiiiiii* V začetku julija je izšla brošura, v kateri so se nam predstavili pesniki in likovniki iz TOZD Elektromehanike Kranj. Trud članov literarnega krožka in likovnikovnih umetnikov je pomemben prispevek v razvoju kulture v naši delovni organizaciji, saj je kultura sestavni del našega življenja. Pesmi so vsebinsko zelo različne, vse pa predstavljajo prizadevanje mladih pesnikov amaterjev, da bi s svojim pisanjem pritegnili sodelavce, k večjem kulturnem delovanju in obogatele njihov vsakdan. Dušan Furlan „Tudi čas uide; in takrat pohitiš, da ujameš še delček, samo toliko, da zapreš oči in se stisneš v ljubezen." Njegova poezija je polna vtisov, ki se kar poigravajo z verzi. Franc Rado — Pavčič V prvi pesmi se zgleduje po Kosovelovi poeziji (konstrukcije). Za ostale pesmi je značilno menjavanje razpoloženja kot posnemanja življenjskega ritma; zdaj si srečen, zdaj otožen. Dušanka Škerk ..Človek - številka, kapljica v morju, hlap v oblaku, sovražnik samega sebe." Kritika človekove neprizadetosti, neobčutljivosti za probleme sočloveka. Jože Puklovec — Pril „Zdaj grobar ti preko riti naj grudo zemlje zadno hiti, vsem znancem pa naj zvonec pove to, da s teboj je konec! “ Vesela, razigrana poezija. Deluje kot osvežitev zbirke, kot kontrast ostalim pesmim. Ado Ažman „ Vsa temna lezeš, ni v tebi leska, grmovje ob tebi — modema freska — na gladini tvoji vsako čudo, če plavalo še steklo bi in porcelan, predstavljala poko! bi, ne zrcalno plan." Želja po prvobitnosti narave; o hupanje nad zmehaniziranostjo sveta, nad onesnaženostjo. Sprašuje se po smiselnosti življenja; se sploh še splača živeti, se žrtvovati, darovati? Vprašajte matere, ta nesebična, skrbna, žrtvujoča se bitja. Marjan Štancar — Monos „ ■. .Kako lepo je biti sam, tesnobo preboleti in sanjati, sanjati, zasanjati se v temno prehojene poti." Nekoliko zahtevnejša poezija, s priokusom ironije, temna, zamaknjena, ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega očeta MATIJE POLAJNARJA se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem Tovarn TEA in Merilne naprave za izraze sožalja, darovano cvetje, pomoč in — spremstvo na njegovi poslednji poti sinova Ivan in Mato ZAHVALA Ob smrti moža FELIKSA BOGATAJA se zahvaljujem za denarno pomoč, sodelavkam in sodelavcem Ploščatega releja TOZ D TEA Julija Bogataj ZAHVALA Ob smrti naše drage mame MIRE PREVODNIK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD Števci — trofazni trak za izrečeno sožalje, venec in denarno pomoč hčerka Martina Umnik. umaknjena vase; večkrat izraža izoliranost od ljudi, samoto, del smrti. Staša Krpan . ...Eksistiratipopolno, maksimalno, zavestno. Dajati se zaradi sebe, zaradi volje; neboleče in neprisiljeno. Iz njenih pesmi veje up, optimizem, želja po najdenju samega sebe, želja premagati tesnobo. Moto njene poezije: »Živeti... Spoznati... Ljubiti" Stane Nič „ Vidiš življenje, ki umira sredi vihrajočega utripa betonskih velemest... Izraža utesnjenost v sedanjosti, nezaupanje v prihodnost, želja po nečem lepem bodisi, da so to stari časi ali spremenjena sedanjost. Tako kot je je preveč pusta, mehanska oziroma nečloveška; naveličaš seje. Marjan Koželj .Jutranja zarja se svetlika za obzorjem in napoveduje nov dan..." Izražanje ljubezni skozi oko narave; navdihuje ga lepota, tako telesa kot »drevesa". Razigran je, poln upanja, toda .. .Življenje je velika igra, ki se z nami poigra, in nam ostavlja rane, srce razjeda in telo. Marija Jesenovič . .Če ne bi obstajali revni in bogati. takrat bi vsi ljudje bili enaki____ Želja po »pravem" življenju: sreča, enakost. Na drugi strani bolečina izgubljene ljubezni. Miha Štefe Njegov poet je kozmos, trda, bitan-ska stvarnost, oplemenitena s človekovim srcem, ki »trdi". „Ko ogenj ugasne, ko dim izpuhti, ko iskra premine, ko veter odnese pepel, ko ni več topline — — končano je. “ ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega očeta VENCLJA HAFNERJA se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem Tovarne merilnih naprav za izraze sožalja, darovano cvetje, pomoč in spremstvo na njegovi poslednji poti sin Tine Hafner z družino hči Justa Rajgelj z družino Štipendisti pozor Vabimo vas na srečanje mladih Iskre, ki bo dne 16. septembra 1978 v Semiču. Po opravljenih izpitih si boste gotovo vsi želeli razvedrila, zato se prijavite na Prešernovi 27 do 14. septrembra 1978. Kavcija je 50,00 din in bo vrnjena na avtobusu. Knific Majda ISKRA Kot vila v majskem jutru stojiš med zelenjem, rosa se iskri okrog tebe. Tvoj nasmejan obraz ponudi vsakemu lep pogled. Skloniš se pred vsakim, vzameš ga v svoje naročje. Da, kot prava mati si Verjameš svojim otrokom. Ali kot vsi otroci, te tudi tvoj otrok morda kdaj užali. Mogoče mu je žal, mogoče se ti opravičuje? Ali ti kot prava mati oprostiš, pozabiš za nazaj. Res prava mati si. Mnogo imaš otrok iz raznih krajev, naše domovine. Vsem nudiš lep obraz, svojo toplo besedo. Da, da, ti veš, da smo vsi ljudje. Res hvala mati za naš topli dom Za naš dom, ki stoji pod goro med cvetjem in zelenjem Mi tvoji otroci, moramo paziti, da bo naš dom vedno stal tu, pod goro, med nami. Da bo lepši, še lepši, da ga bomo spoštovali! Franc Čadovič Mir v »Miru« Kdor si je želel resnično počitniškega miru, ga sicer v „Miru" našega SOZD na Dugem otoku v celoti najbrž ni našel, ker je bil poleg pesmi škrgatov in vriskanja občasnih izletnikov pač vsak z nečim vznemirjen: prvi zaradi kopanja, drugi zaradi kar predobre prehrane, tretji pa morda zaradi miru samega, ker ga več nismo navajeni.. Tudi vsakovrstne papirčke in polivinilasto embalažo, ki jo neusmiljeno od-metujejo enodnevni turisti v sicer lepo vzdrževanem naselju, so mnogi težko prenašali. Vsekakor, ko sem se sama oglasila na zbadljivko, češ, da jaz za seboj pospravljam, mi je najbližji škofjeloški Iskraš pikro zabrusil: „Če stopiš mački na rep, zacvili!" No, mačko je sicer zgrešil, zacvilila sem pa le! Če k temu dodam še majhno jezikovno trpljenje, ko sem se morala na ladjici, ki vozi iz kopna na Dugi otok, prebiti skozi napis v nekakšnem zveznem jeziku: „Domače vino i rakija i kava može se dobi na brodu", bi bilo pa tudi vse, kar bi bilo v zvezi z Dugim otokom kritičnega. Vse drugo pa je bilo tako čudovito, tako mikavno, da smo bili vsi zadovoljni z bivanjem v našem naselju in da si lahko takih prizadevanj, kot so si jih zastavili v službi za dejavnost in rekreacijo Iskre, samo želimo še vnaprej. Da se ne bomo hvalili samo z domačimi izjavami, bi navedli najprej nekaj mnenj tujcev, zlasti Čehov, ki prihajajo na podlagi počitniške izmenjave na počitnice k nam, na Dugi otok. Jožef Kunc, Metra Blansko, Karlovy Vary; je na primer dejal: „Ležal bi tudi na golih tleh, samo da bi lahko spet prišel v Jugoslavijo, na ta prijetni Jadran. Seveda bi pa želel, da bi se sindikati sporazumeli in bi tudi mi imeli take šotore, kot jih imate vi — s posteljami in omarami." Njegov rojak ing. Jožef Doležal pa je celo dodal, da je na Dugem otoku „lepo, vse lepo, ne morem reči, kaj je bilo najlepše in najboljše — hrana, jezero, morje, sonce..." V dokaz dobrega razumevanja je celo povabil na ogled Češke. Med mediteranskim zelenjem Dugega otoka sicer reklamnih napisov ni bilo, toda na ponosne dokaze delovne pripadnosti smo le naleteli. Radon Florijan, orodjar iz Otoč, je nosil tudi med počitnicami majico z napisom ..Instrumenti Otoče". ..Prijatelj mi je priporočil kamp „Mir" in tako sem tu. Z ureditvijo samega kampa sem sicer zadovoljen, vendar pa menim, da za okolje ni dovolj poskrbljeno. Tako manjka WC na pomolu, kjer se izkrcavajo turisti in na jezeru samem. Vsepovsod je tudi polno odpadkov. Pa še nekaj — ali ne bi bilo v takem naselju, kjer ni nobene zabave, vendar potrebnih nekaj objektov za rekreacijo? Sicer ima vojska res neke pripombe proti širjenju kampa, vendar bi se to dalo zagovarjati z vidika civilne zaščite. Ob tem pa se mi vsiljuje tudi misel, kam gredo takse, ki jih enodnevni turisti plačujejo krajevni skupnosti Šali in ob tem še, kam smo investirali tistih 6 milijonov, ki smo jih dobili za hišo na Bledu? " Jože T rojar iz remontne enote za Avto-elektriko, pa je dejal, da je tu že četrtič in da je tudi tokrat vse v redu. „lmel bi le 1 % Naš Ivo z lepim plenom. Tudi kuharice je velika riba zvabila „na svetlo Prijeten predih med dopustom. vprašanje, zakaj je potrebno opoldansko ropotanje, ki nastane vsakokrat, ko prihajajo občasni turisti. Glede poti na jezero pa mislim, da je še vedno boljše, da je taka kot je, saj je tako vsaj v neki meri zagotovljen mir; kajti če bodo cesto asfaltirali, bo hrup še večji." „Vse je odlično, že več let prihajamo sem!" se je pohvaMI Roman Mavrič, vodja Iskrinega servisa v Mariboru. „Le na mir smo bili prej bolj navajeni. Zdaj pa ga je vse manj, saj postaja Dugi otok glavna turistična točka biograjskega primorja. S hrano smo bili nadvse zadovoljni, tudi vreme smo imeli lepo, tako da se nimam kaj pritožiti. Za anekdoto naj povem samo zgodbo, kako smo šli gledat dirko oslov v Saliju. Hodili smo peš in ko smo potem, ko smo vmes še krepko zašli, le prišli domov, smo jasno sprevideli, kdo je osel. Le moji ženi je šlo na smeh, saj jo je eden od prvih oslov .kušnil'! PETDNEVNI IZ LET V ČSSR Spoznajte Češkoslovaško Avtobusna izleta bosta v času od 23. 9. do 27. 9. in od 30. 9. do 4. 10. 1978 Odhodi iz Ljubljane so obakrat ob 03.00 uri zjutraj s Trga osvoboditve nasproti univerze, iz Kranja pa ob 0.3,30 izpred hotela Grelna. Najprej si bomo ogledali mesto Brno in Blansko, kjer nas bodo sprejeli naši gostitelji iz tovarne „Metro", nato bomo nadaljevali pot v Prago, kjer bomo ostali 3 dni. Ogledali si bomo znamenitosti Prage — Hradčane, knjižnico, državno zakladnico, itd. Naslednji dan si bomo ogledali grad Konopižte. Popoldnevi so rezervirani za individualne oglede mesta, skupaj pa si bomo ogledali znamenito pivnico „Pri Fleku". Četrti dan zjutraj se bomo poslovili od Prage. Spotoma si bomo ogledali najznamenitejši češki grad Hluboka. Po kosilu v Čeških Budjejovicah pa se bomo odpeljali prek Avstrije v domovino, kamor bomo prispeli v zgodnjih jutranjihurah naslednjega dne. Cena izleta je 2.350 din. Prijave sprejemamo do zasedbe avtobusa. Plačilni pogoji: — ob prijavi je obvezna akontacija 1.000 din — 10 dni pred odhodom pa je treba poravnati celotno vrednost aranžmaja. Stroški odpovedi: 10 dni pred odhodom zadržimo celotno akontacijo — 1.000 din Prijave sprejema Iskra Invest servis — Dejavnost za rekreacijo in letovanje. Ilirska 27, Ljubljana - tel.: 325-587 in 325-583. V 4 DNI Z LETALOM ODHOD: 24.09.1978 POVRATEK: 27.09.1978 Tudi letos bo v času od 20. do 27. septembra v PARIZU velik mednarodni sejem „SICOB'78" na katerem bodo na površini preko 80.000 kvadratnih metrov razstavljeni eksponati več kot 1.500 razstavljalcev z vsega sveta s področja obdelave podatkov, komunikacij in organizacije birojev. V ta namen organizira naša agencija strokovno potovanje v Pariz po naslednjem programu: 1. dan: 24. 9. 78: Zbirališče na letališču Brnik ob 15.15 uri. Polet letala JU-244 proti Parizu ob 16.20 uri. Med letom hladen obrok. Po pristanku na letališču Orly ob 19,05 uri prevoz skupine z avtobusom v mesto. Nastanitev v hotelu, v dvoposteljnih sobah s TWC. Nočitev. 2. in 3. dan: 25. in 26. 9.: PARIZ: Oba dneva namenjena za ogled sejma. Zajtrk in nočitev. » 4. dan: 27. 9. 78: Po zajtrku prosto za ogled sejma in ob 13.00 uri prevoz skupine z avtobusom na letališče in ob 15.45 uri vzlet letala LH-115 proti Frankfurtu. Pristanek na frankfurtskem letališču ob 15,55 uri in nadaljevanje leta proti Ljubljani ob 18,05 uri (let JU-353). Pristanek na brniškem letališču ob 19.15 uri. CENA ARAN ŽMAJA: 3.650 DIN na osebo V septembru imamo na razpolago tudi programe izletov v Ohrid, Liechtenstein, Grossglockner — Zel am See — Salzburg, Dolomite in Julijsko Krajino, Benetke, Bologno in San Marino, Istanbul, Kreto in Atene, otok Elbo in Ciper, Španijo in v Tunis. Prijave in informacije dobite pri Iskra Invest servis — Dejavnost za rekreacijo in letovanje. Ilirska 27, Ljubljana. Tel. 325-587. Kramer Boris iz IKM je bival na Dugem otoku kar ves mesec. „ K rasno se zabavamo," je pripomnil. „Ribe smo jedli vsak dan, seveda tudi zato, ker imam s seboj čoln. Obiskali smo Kornate in Šali, tako da nikoli nismo bili. brez dela. Hkrati pa mislim, da ima vsakdo, kdor si zaželi miru, le-tega tu na pretek. Zabave pa je tu toliko, kolikor si je narediš sam. Nekateri imajo seveda počitniške domove raje bliže in jim je že šest ur vožnje predaleč, meni pa je to nasprotno zelo pogodu. Pri izpolnitvi kapacitet počitniških domov na sploh pa bi bilo pomembno doseči tudi drugačen sistem kolektivnih dopustov. Če pa govorim o Iskrinem počitniškem dinarju, pa bi dejal, da projekt Pineta za 300 ljudi res ne pride v poštev. Tukajšnji kamp bi lahko razširili še za tistih 300 ljudi več. Ker pa sem že omenil, da sem lovil ribe, naj še povem, kako je bilo z lovom na ugorja, ki ga že dve leti lovim. Ujel sem doslej že dva, letos pa, kadarkoli sem nastavil vršo, mi je Mile nagajal, daje ugorže telefoniral, in naj grem brž ponj. Toda saj veste, kakšne so Iskrine telefonske zveze . . . Tovarišica Zajčeva iz Iskre Commerce pa je navdušenje okoli Dugega otoka dopolnila s še enim predlogom: ..Trenta je vsaj tako lepa, pa še zelo blizu je. Sprašujem se, zakaj ne bi vsaj enkrat imeli v Trenti v našem Iskrinem domu dan Iskre, da bi tako veliko število ljudi spoznalo ta prelepi planinski predel. Mislim, da bi bilo potem tudi več interesentov za počitnice tam." Jožica Šparovec.upokojenka iz TE A pa je navdušeno ugotovila, da je sicer prvič tako daleč na letovanju, da pa bo ostala vsaj dvajset dni in da bo prihodnje leto spet prišla. Slavija Budkovič: iz uvoza Iskra Commerce pa je povedala: „ Letos sem že drugič tu. Napredek je velik, tako kar se tiče sanitarij, kot tudi prehrane. Srečo imamo tudi, da smo v zelo lepem šotoru. Moti me le malomarni odnos do vode. Pomislila sem tudi na to, da bi morda za nas, ki imamo majhne otroke, poskrbeli — čeprav proti doplačilu — preskrbo s toplo vodo. Motijo me tudi vsi ti neskončni turisti — in če že pridejo, bi bilo na obali in ob jezeru potrebnih več kant za smeti, ki bi jih kdo vsaj kdaj pa kdaj izpraznil, pa še vsaj eno stranišče na štrbunk — Odpadki zdaj ležijo kar ob poti in to po več na kupu. No, zelo zadovoljna pa sem z osebjem (strežba je bila zares imenitna in kuhinja tudi! prip. uredništva), ki je bilo res na uslugo. Čudovito se mi zdi, da imamo možnost za tak dopust. Tisti, ki imajo vsega preveč, naj kar hodijo v mondena letovišča, mi s poprečnimi ali podpoprečnimi osebnimi prejemki pa si bomo že znali urediti letovanje sami! „Smolo sem imel že pri odhodu iz Ljubljane, ker do zadnjega nisem vedel ali bom šel ali ne," je pripomnil Leopold Blaznik, dipl. ing., iz IC ..vendar pa moram reči, da je tu zdaj vse v redu. Sam tabor je odlično urejen, izredno bi pohvalil sobarico in tudi s kuhinjo sem zadovoljen. Morda bi ne škodilo več pepelnikov. Zapisano je tudi, da je po 22. uri zaželena tišina — vendar te tišine tu vedno ni in tu bi moral reči katero '.i -jpravnik. Priznam, da sem bil kot Iskraš nekoliko užaljen zaradi neenakega dodeljevanja šotorov. Čeprav sem prišel z družino in želel šotor za štiri osebe, ga kljub čakanju dveh izmen nisem dobil, medtem ko so ga sosedje, Nemci, medtem dobili. Pritožujemo se tudi nad nemarnostjo drugih turistov, ki puščajo za seboj XVI. HITROPOTEZNI ŠAHOVSKI TURNIR bo priredilo Šahovsko društvo Iskra v nedeljo, 10. septembra 1978 ob 9. uri v prostorih nove osnovne šole v Trbovljah (poleg skupščine občine Trbovlje), Leninov trg. Vabimo vse šahiste in šahistke, da se turnirja udeležijo v čim večjem številu. smeti, vendar pa moramo pogledati tudi sebi v obraz in priznati, da smo tudi sami včasih nemarni. Morda bi bila na mestu akcija za čiščenje obale, ki je sicer tako lepa in neoskrunjena. Koristno bi bilo organizirati tudi skupinske kratke izlete na Šali ali po Kornatih, pa tudi družabni večeri in spoznavni večeri otrok bi bili zaželeni. Poleg tega pa menim, da bi bilo poleg razvijanja Dugega otoka vendarle primerno urediti tudi Pineto ali nekaj podobnega, ki je veliko bližja in zato primerna za družini z malimi otroki, saj smo tukaj le nekoliko odrezani." ..Včasih je pri preskrbi res treba kar čarati in vse preveč smo odvisni od nabave. Ko je nekega dne dobavitelj pripeljal veliko količino piščancev in kokoši in ko sem zvečer jedel še jajca, sem ponoči sanjal samo o kurah . . .", je smeje priznal Bojan Klemenčič, ki je med dopustom prevzel nelahko nalogo šefa kuhinje, kar sicer opravlja v splošno zadovoljstvo odlično. Dodal je, da je kapaciteta kuhinje za 500 obrokov, da pa je izkoriščeno sedaj le do 400 obrokov. Čeprav je potožil, da je včasih kot riba v lastnem znoju, je vendar povedal, da je z bivanjem na otoku zadovoljen, saj je'čudovito bivati v tako čistem zraku brez vsake motorizacije." Ne bi pohvalili posebej in po imenih sobaric in natakarjev, s katerimi smo sami imeli res dobre izkušnje, najbrž pa bi morali za konec prepustiti besedo prizadevnemu upravniku Miji Maljkoviču, upokojenemu oficirju, ki je dejal: „Delam po principu čiste ekonomike. Doslej sem se največ ukvarjal z nabavo. Videl šem, da je le-ta tukaj šepala, pa tudi evidenca ni bila najboljša. Z nabavo še sedaj ni vse v redu. Mi- slim, da b; bilo prav, da bi meso in druge surovine imeli tukaj. Tudi kruh je predaleč — pogosto situacijo rešuje dober kader v kuhinji. Narobe je tudi to, da pri nabavi lahko preverjam le težo, ne pa tudi cene. Potrebni so trdnejši dogovori pri dobaviteljih, in vse manj bi morali biti odvisni od prostega trga. Sicer planiranih materialnih stroškov ne presegamo, vendar imamo veliko rezerv. Vnaprej bomo poskušali uveljaviti ustaljen princip dela. Letos sem prišel kasno, če bi prišel prej, bi bilo za vse bolje. Na sploh pa mislim, da je tod še vse preveč improvizacije, pa naj gre za gradnjo, pranje perila itd. . . ." Ko smo ga vprašali, kako je s kadri, je povedal: „ Ima mo enajst ljudi — z isto režijo bi lahko imeli najmanj sto gostov več. Tako bi pokrili še veliko stroškov, ki jih običajno plačuje Iskra. Verjetno pa bi bilo potrebno še marsikaj, da bi bil gost res zadovoljen, od pokrite restavracije, ki jo je Iskra že začela graditi, pa do dokupa nekaterih aparatov, na primer za expres kavo, sladoled . ., Kadri so letos zares dobri in dobro bi bilo, da bi se ustalili in bi vsak šel vsaj nekajkrat na svoje sezonsko delo na Dugi otok. Seveda pa bi bilo zato ljudi treba tudi primerno nagraditi, saj imajo pri sosedu na enakih delih skoraj dvojno plačilo . .." Če bi za zaključek dodali še sami kakšno besedo, bi seveda morali povedati, da je bila ob nas dobro pocrkljana tudi — ob res dobri oskrbi — psička Bara. Skupaj z njo smo vsi uživali svoj čas dopustov pod borovci ob kristalnem morju; morda smo res mi bolj počrneli — čeprav je sama črna — toda ob vrnitvi, na ladji — smo ji zaradi tuširanja iz visokih valov najbrž vsi zavidali njen — kožuh. Mak TRIGLAV SLAVI Triglav slavi 200-letnico prvega pristopa. V tem času si je pridobil nešteto občudovalcev. Kdor ga obišče enkrat, si bo vedno znova želel na njegove strmine. Jaz sem ga obiskala žal samo trikrat. Želim in upam, da ga bom še mnogokrat, saj ljubim vsako ped gorskega sveta. Ne glede kje vse me bo vodila planinska pot, pa mislim, da mi bo ostal moj drugi pohod na Triglav še posebno pri srcu. Odločili smo se za družinski vzpon na Triglav. To je bila štiričlanska odprava, midva z možem, tri in pol letni sin in devetletna hči. Mož je meril to pot petič, jaz drugič. Odpravili smo se v nedeljo, 26. 8. 1973. zjutraj. Do Pokljuke smo se pripeljali z avtobusom. Nato smo šli prek Rudnega polja. Naša prva postojanka je bila Vodnikova koča, druga Planika pod Triglavom. V njej smo prenočevali. Drugo jutro smo najprej pogledali kako je z vremenom. Nebo je bilo temno modro in T riglav se je ostro dvigal v jasnino. Očak je bil pripravljen na naš prihod. Pogoji za pristop so bili najboljši, zato smo se odpravili. Bili smo navezani v sledečem vrstnem redu: prvi je bil mož, nato sin, jaz sem bila tretja, zadnja pa hčerka. Večkrat smo se ozrli proti vrhu. Mogočen je bil v teh zgodnjih jutranjih urah, in zdelo se mi je.da nas svari. Po enourni hoji so mi živci popustili. Sinko se je spotikal in večkrat prosto visel na vrvi med nama. Moj predlog je bil, da se vrnemo. Družinski vodja nas je prepričal, da moramo naprej. Sina je poučil, kako naj hodi. Po kratkem počitku smo nadaljevali pot. Najtežja je bila pot na Mali Triglav. Stopinje so bile v živi skali tako gladke, da so se bleščale v soncu kot marmor. Tam je sinko vprašal moža: „Očka, zakaj pa moramo na Triglav? " in s težavo premagoval solze stra- hu. Spodbujala sem ga, vendar sem se po tihem tudi sama isto spraševala. Hči se je dobro držala. Po navadi je klepetava. T o-krat je bila čisto tiho, skrbno je pretehtala vsak korak. Nekaj planincev se je vračalo. Veselo so nas pozdravljali. Mi pa smo bili bolj redkobesedni. Čakala nas je še preizkušnja: greben od Malega Triglava proti Velikemu in strmina do Aljaževega stolpa. Srečno smo prišli do cilja in prešinilo meje: uspeli smo! Pred stolpom je bila večja skupina planincev. Veselo so nam vzklikali. Mož je objel sina. Nekaj časa je tako ostal. Vedela sem, da skriva solze pred veselo družbo, na drobnih sinovih prsih. Šla sem proti stolpu in srce je pelo, pelo. Triglav je bil obsijan od sonca, blestel je v vsej svoji lepoti. Nudil nam je razgled na vse strani, kot da nas bi hotel nagraditi za naš trud. Kmalu smo se vrnili. Ko smo prišli do vznožja, smo se še enkrat ozrli proti vrhu. Ni se več bleščal. Bil je ves meglen; morda je žaloval. To je bil lep trenutek, ki ga hranim v tistem delu srca, kjer je prostor za najlepša doživetja. Sedaj se mnogokrat oziram proti Triglavu in ga pozdravljam kot dragega prijatelja. Darinka Erzetič r ) RAZPIS IV. MANIFESTATIVNEGA POHODA PRIJATELJSTVA ISKRAŠEV 1. Pohod bo 16. septembra 1978 od Vrčic nad Semičem do Črmošnjic. Pričetek bo ob 9. s startom v Vrčicah nad Semičem in s ciljem v Črmošnjicah pri planinskem domu Iskra Kondenzatorji. Dostop do Vrčic je samo prek Semiča. 2. Pohod bo posvečen XI. kongresu ZKJ in IX. kongresu zveze sindikatov Slovenije. 3. Na pohodu bodo nastopale moške in ženske ekipe: — razred moški — štiričlanske ekipe — razred ženski — štiričlanske ekipe 4. Start bo ob 9. Pohod bo potekal po označeni progi od Vrčic do planinske koče Kondenzatorjev v Črmošnjicah. Tekmovalna proga bo dolga približno 12 km. V pohod je vključeno streljanje z zračno puško in reševanje testa: zgodovinska obeležja kongresov ZKJ in partijskih konferenc. Pohod bo časovno omejen. Vsi člani iste ekipe morajo priti skozi cilj istočasno. Ekipe lahko štartajo od 9. do 11. 5. Organizator bo priskrbel vse potrebno za tekmovanje. 6. Zmagovalna ekipa pri moških in ženskih ekipah bo tista, ki bo prejela najmanj kazenskih točk. Prve tri ekipe po razredih bodo prejele-plakete, vsi udeleženci pohoda pa spominsko značko. 7. Organizator si pridržuje pravico, da zaradi objektivnih razlogov spremeni kraj tekmovanja. O morebitni spremembi bo organizator vse nastopajoče pravočasno obvestil. Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. 8. Prijave za pohod sprejemajo športni referenti po delovnih organizacijah, direktno pa na naslov: Iskra ISE — dejavnost za rekreacijo in letovanje, Ljubljana, Ilirska 27, tel: 325-587, do 9. septembra 1978. V prijavnici navedite samo število ekip. Ekipe prejmejo eno uro pred štaftom štartne kartone. 9. Pohod bo ob vsakem vremenu. v____________________________________________________________________________v r ---------- Pot prijateljstva — Petzek Planinska sekcija ISKRE Elektromehanike organizira v soboto in nedeljo, 9. if* 10. septembra 1978, vzpon na enega najvišjih vrhov „POTI PRIJATELJSTVA" 3283 m visoki Petzek. Tja so nas povabili člani SP D Celovec, s katerimi vzdržujemo tesne prijateljske stike. Z osebnimi avtomobili se bomo odpeljali v soboto ob 6,30 izpred kranjskega hotela Creina. V Št. Jakobu se nam bodo pridružili Korošci, s katerimi bomo nadaljevali vožnjo do Heiligenbluta. Prvi dan je predviden vzpon do koče (3,5 ure), naslednji pa na vrh (2 uri) in povratek domov. Zaradi snega je potrebna dobra oprema (cepin, dereze). Cena prevoza je 50 din. Manj izkušeni člani se lahko udeležijo nedeljskega izleta (10. septembra) matičnega PD Kranj na Raduho oziroma na Loko, kjer bo slovesna otvoritev novega doma. Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk do srede, 6. septembra. VabljeniI