Štev. 24. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 10. junija 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo, miloga Marijin list 1 Kalendar Srca Jezušovoga. Cena prí sküpnom naslovi na dom 25 D, na posamezni naslov 30. u,, či'se cela' naročnina naprej plača do 31. marca. Či se pa plača po 31. mar. d, je pri Sküpnom naslovi cena 30 D., pri pr,-sameznom 35 D, M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na up-ravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo Je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena, oglasov em® 75 par ; 1|4 stráni dobi Ž00/°,j 112 Strani 25*1* i cela stran 80®/° popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din. više od vsake reči pol D,. Med tekstom em* L50 D., v.Poslanom« 2-50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od S*/* do 5O*/, popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo . KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. • Mirolübna politika. Med našov i sosednoj taljanskov državova so se te dneve vršili dogodki, ki bi znali biti ugodni ne samo za mir med nami i Italijov, nego za mir cele Evrope. Vsa Evropska držáva je teda bila te dneve obrnjena z velkov pazlivostjov na našo državo i na demonstracije taljanske mladine proti nam. Ka je vrok, da Italija dela, kde li more proti nam ? Prvič ma Italija predosta lüdi i je nemre vse doma zapüstiti i je na svojoj lastnoj zemli preživljati. Šče teda dobiti mesto za, svoje gosto naseljeno prebivalstvo. ltalija nadale nema gošč. Skoron vsa drva i ves les, ka ga potrebüje, mora voziti od indri. Ar med vsemi sosidi, ki mejijo na Italijo, pri nas mamo nájveč logov, je ščista naravno, da se taljanski lakovnosti cedijo sline po naši logaj. Zakaj ravno delajo v Italiji takšo rabuku proti nam ? Naša sosida vidi, da se v našoj državi posebno pod zdajšnjov vladov začnejo prilike zbogšati. Ona pa se boji močne soside, s šterov bi radi Taljani obračunavali. Či bi ešče kaj časa čakali, bi bilo dosta žmetnej dobiti v roke Dalmacijo i Slovenijo, za šterivi volo, ar mejita na Jadransko morje, na šterom šče biti Italija sama gospodarica, so bile zadnje demonstracije taljanski fašistov. Najbole pa se bojijo taljanski fašisti našega inozemskoga posojila. S tem posojilom bi se mi jako okrepili verstveno. Penez bi prišeo v državo med lüdstvo, delale bi se vnoge obče dobre napráve v državi, pri šterom deli bi lehko zaposlili naše nezapos- lene delavce. Pa ešče edno bi dobili s tem posojilom, najmre naklonjenost Anglije. Znano je, da Italijo pri nje-ni osvojevalni namena]' rahló podpira Anglija, štera nevoščlivo gleda na Francosko, ar si je pridobila v evropskoj politiki močno valanost, posebno pa velko moč na Sredozemskom morji. Francija je pa naša močna prijatelica. Zato je samoposebi razumijo, da dela Anglija za Italijo, štera tüdi šče moč Francije na Sredozemskom morji spodrinoti. Či mi dobimo v Angliji posojilo, je pali tak ščista naravno, da bo Anglija našjtföti nam bole prijazne. Vsaki, Sto- komi kaj posodi, mora svojega dužnika podpiratfeda njemi iéžej nazarpovrne. ''1P Za je zdaj naloga naše vlade? Mislimo, da govorijo iz srca vsej državlanov, ki nekaj več mislijo kak samo to, .kelko prstov majo na roki i ki istinsko, ščejo dobro našoj domovini; íipove* mo, da je -zdaj edina pot naše politike — potrplivo delati za mir, pred vsov evropskov javnostjov pokazati, da smo do skrajnosti mirclübni. Mi Znamo, da je zdaj že hvala Bogi edna naprava, štera šče vse mednarodne svaje poravnati mirnim potom da dela Drüštvo narodov za svetovni mir, zato moramo pokazati,, pred celim svetom, da Znamo biti do zadnjega potrplivi, kda se ide za mir, za najvekše dobro med narodmi. To je tüdi zdajšnja naša Vlada, štera nosi težko odgovornost v tej zmešani časaj, včinila. IV. JERIČ, nar. posl. Iz politike. V zadnjem časi se skoro po vsej Svetovni novinčaj vnogo piše od naše države i Italije. Vsi priznavajo, da je med našov vov i Italijov ne vse v rédi, ništerni se tüdi bojijo, da príde v kratkom časi do bojne med obema državama. V niti ednom pogledi pa nišče ne krivi nas zavolo neprijatelstva med našov državov i Italijov, nego vsigdar 'skoro vsi Italijo. Taljani doma nemrejo živeti. Pravi Vzroki neprijatelstva med našov državov i Italijov so v tom, da bi Taljani radi meli kem več naše zemle, da bi na njoj lehko prehranili svoje lüdi; naša držáva njim pa toga nešče dati. Naši lüdjé dosta hodijo po sveti i znájo, da Taljana človek vsešerom lehko najde. Taljanska držáva je vse okoli obdána z morjom samo na severnom deli meji z malimi falati na Francijo, Švicarsko, Austrijo i našo državo. Ta držáva je samo nikelko vekša kak Jugoslavija, pa ma skoro štirih krat telko lüdi kak naša držáva. Tej lüdjé doma nikak nemajo zadosta hrane, Amerika njim je zaprla dveri, Francija nešče meti Taljanov, Švicarska tüdi ne, Austrija pa že itak ma preveč domači lüdi. Ostala njim je teda samo naša držáva, gde mislijo, da bi bilo najbogše za njüve lüdi. Naša držáva je bogata, pa žele meti mir. Taljani dobro znajo, da je naša držáva dosta bogatejša kak ltalija i da se to bogástvo da ešče nezmerno povekšati, či bomo meli mi v svojoj državi dobre, razumne i poštene ravnitel. Poleg toga pa Taljani vidijo, da ma naša držáva štirikrat menje prebivalcov kak taljanska. Či bi mi meli ešče po jüžni krajinaj naše države telko cest i železnic kak je v naši krajaj, bi lehko tam ešče na miljone lüdi več živelo kak ji živi dnes, gda so po desetkrat tak velki deli zemle kak je cela naša krajína brez železnic i pošteni cest. Taljani so príprávni tam ceste napraviti, železnice postaviti i svoje lüdi naseliti, nego naša držáva njim toga nešče dovoliti. Mi mamo sami dosta Siromaški lüdi i naša držáva se pašči, da sama kem prvle napravi ceste i z našimi lüdmi obdela zemlo i bodo potom na toj zemli naši lüdjé živeli. Ravno pri tom se pa začinjajo svaje med nami i Taljani. Taljani ščejo po vsoj sili priti v našo državo, mi njim pa toga nikak neščemo dovoliti. Pčté’r Domačin. Gospod Gbrišek napada. Ne pride nam na pamet, da bi posnemati g. .Goriško, tembolj ne, ker mi vemo, da so res bili časi, ko jo bije Slovenska stvar v Slov. Krajini v nevarnosti, bili so časi, ko se je začel V .Slov. Krdjini politični iti kulturni pokret, ki .je cgrožal Slovenske interese, mi smo dobro vedeli zakaj se je šlo, smo se postavili odločno v bran. Čuda božja, gospod Gori tek pa danes podpisuje izjavo s človekom, kateri je bil eden od ustvariteljev pobreta, ki je rodil teko lepe cvetke, kakršen je bil članek »Na naš narod.« De, pokazala je preteklost, da smo mi bol] poklicani ocenjevalci naših razmer in baš zato v kakšni meri nimamo volje, da bi sprejemali od g. Gorička navodila, baš v laki meri odklanjamo njegov obup nad zmago Slovenske stvari. Gospod Gorišek nadalje dvorni, da bi mi imeli naš špecifično slovenski narodni „jaz". V dokaz nam omeni, da nismo šovinisti I . . Nam se zdi, da bi morali »zčistiti, kaj pomeni g. Goriško »narodni šovinizem«. Ako misli g. Gorišek, da to,, da oseba s pristalni Slovenskim imenom oekaznovano sme vse: krasti poštenje nedužnim, blatiti pradede onim, ki niso toga zaslužili, sprejemati moške obiskovale« med poukom in jih voditi v privatno stanovanje preko razreda v katerem se nahaja za uk in vzgojo izročena mladina, no potem je ta »narodni šovinizem« za nas nes» prejemljiv. Mi si namreč narodni šovinizem predstávlamo teko, da vedno in pov- sod spravlja/ slovenski in Obenem Seveda Jugoslovenski kulturi", prijatelje. Mi poznamo v Prekmurju veliko takih gospodov, ki niso člani ORJUNE, pa vendar s svojim delovanja! in s svojim vedenjem dan za dnevom pridobivajo prijatelje slovenski kulturi, tudi med ljudmi, ki se zevedajo toga, da je spoštovaoje Slovenske kulture velika koncesijo, njihovim interesom škodljiva koncesije. Lahko bi vprašali gda Goriško da on, ki si lasti pravico soditi žive in mrtve — in to v imenu njegove od naše menda večje Zavednosti —. koliko vernih in zvestih prijateljev je spravil s svojim dugoletnim delovanje!!! v D. Lendavi slovenski kulturi in slovenske-tnu narodu sploh? Dejstvo, da bi bil pripávljen vsak hip demontirati meščansko šolo v Lendavi in jo prenesti drügam, za nas že v zadostni meri pokaže kakšen bi bil njegov odgovor. Mi pa, ki smo pokazali in pokažemo tudi s tem člankom, da se nočemo učiti od g. Goriško, lahko pokažemo na uspehe našega dela. Lahko pokažemo, da piapola Slovenska zastava nad Prekmurjem in lahko dodamo še, zato ne piapola še višje, ker smo bili zelo obzira! proti gusarjem, ki brodarijo na vodah Slovenske kulture in slovenskega poštenja ter lovijo tam zase čim večji plen. Za sklep še ono: Za šovinizem se-lahko ogreva on, ki mu vsak mesec prinese pošja plačo, več tisoč dinarjev, on pa, ki mora skrbeti za vsakdanji krűh, bo mislil na mir in ne delo. Kakor naš narod, ▼ čigar imenu pišemo, naj se nam v bodoče postreže t boljšimi nauki t Nemrejo preboleti. Kak jako je skr|hirala de-mokratsko-radičovska politika, se je pokazalo ravno zadnje dneve. Da bi končibar Namali mogli priti do valanost5, šo šteli zadnje demonstracije 'v Belgradi, kde so neodgovorni lüdje z mladinov na nedovoljeni način demonstrirali proti demonstracijam v Italiji, obrnoti na svoj politični mlin. rekši Vidite narod' je tüdi z nami i.pfdtf Nettunskim konvencija (pogodbam), štere šče Vlada dati potrditi. Na drügi den potejdemon-stracijaj so Radičovi demokratski poslanci na nedostojen način razbijali v narodnoj skupščini j delali hüjšo lamo, kak či bi bili v najpozagnjejšoj Oštariji. Najhüjši med njimi so pa bili, tisti gospod Pucelj, šteri so šteli meti v Beltinci shod pa njim je naše pošteno lüdstvo pokazalo, kdeta se ide prek Müre. Posploj so se nazaj obračali pa ujštili radičovske poslance, naj kričijo proti vladi. Pa sami so se ednok tak daleč spozabili, da so začeli na ves glas kričati, da sta dva najhüšiva med poslanci vladnih strank. Dugo se je ne znalo, šteriva sta teva dva, nazadnje pa so g. Pucelj sami povedali, da sta to prej našiva gg. poslanca iz Slovenske krajine. Preveč grenki je bio orih, šteroga so morali g. Pucelj treti v Beltinci, i toga nemrejo preboleti. Verjemo, da je bila ostra obsodba našega lüdstva, a ešče premila za takle lüdi ki mislijo ka je naše lüstvo ešče v politični pitanjaj tak zaostano, da se lehko dela z njim vse i se njemi guči, kajšteč. Lüdstvo je spoznalo, da te, kda je što v nevoli, nega nikoga, ki bi pomagao i ki bi šteo pomagati pomoči potrebnim, zvün domačiva poslanca, šteriva sta delala za naše pravice i ostaneta tüdi verniva svojemi lüstvi. 2. NOVINE 10. junija 1928. Velesejem v Ljubljani. Te dni se vrši že Osmo vsakoletno velko senje v Ljubljani, gde cela Slovenija pokaže vse ka zmore doma najbogšega i najlepšega. Da je takše senje za vse sloje, tak za trgovce, obrtnike, industrijce kak za kmečke lüdi velkoga pomena, se vidi iz toga, da gračüje to ljubljansko senje od leta do leta vekše, od leta do leta pride na to senje več tržcov i več küpcov. Kakše senje pa je to ? Ali je to kaj podobno našim domačim senjam ? Šteri je ešče ne vido takšega velesejma ali velkoga senja, njemi lehko po-vemo da je takše senjo nikelko podob- no tüdi našemi domačemi senji, samo da je vnogo vekše, lepše i ma širši pomen. Na takšem velesejmi, so velki zidani prostor, gde se razpostavi različno blago. I na tom mesti v lepi oblikaj razkažejo vse velke fabrike, pa tüdi posamezni obrtniki, trgovci i kmetje svoje najbogše pridelanje. Što ide ednok skoz to celo velko senje vidi v glavnom skoro vse ka je Slovenija zmožna napraviti i v penez spraviti. Od velki mašinov, plügov, vse fele orodja pa tá do obleči, obüteli i lončarske meštrije človek lehko vse vidi. Na ništerni mestaj se vrtijo celi mašini, da lehko vsakši vidi, kak se edna ali drüga reč od začetka pa do konca zgotovi. Tak v dvej trej vöraj v kratkom vidimo vse ka lehko doma v Sloveniji dobimo, što pa hodi vsakše leto na te velesejem, pa obednim tüdi vidi, kelko je od leta do leta edna ali drüga fabrika, zadruga, ali trgovina prišla naprej. Na takši velesejem pride od vsej strani ogromno lüdi. V trej prvi dneva] je bilo na ljubljanskom velesejmi prek 26 000 lüdi iz naše pa tüdi iz drügi držav. Traja zdaj ešče do 11. toga meseca i ma vsakši pravico do polovično vožnje po železnici, Šteri si ga ide ogledat. Takši velesejma v menšoj obliki so se že vsešerom razširiti tüdi v menši krajaj. To so različne razstave. Pri nas je bilo do zdaj ešče jako malo viditi kaj takšega. Tüdi v Ljubljani smo do zdaj na velesejml ešče lekar nikoga ne videli iz naše krajine. Lotmerka vina najrazličnejše so bila do zdaj skoro vsigdar razstavlena. Mi bi lehko raztaviü napriliko naše mešane izdelke i ji obednim tam vnogo zodali. Tüdi tkanine, tišlarske, čevlavrska, lončarska i drüga dela mamo jako dobra. Či ji do zda] ešče ne vűpamo razstaviti, bi dobro bilo, da bi šli ednok sami pogledat, ka so drügi nastavili i mogoče mi tüdi potom korajžo dobimo. Dobro bi pa hlla. Ha hl nogi nhri-niški i filovski kak tüdi kmečki krogi mislili ednok na to, da tüdi doma v našoj krajini napravimo ednok edno pošteno razstavo. Tak bomo konči videli, ka vse srno zmožni doma na plac postaviti obednim bi pa tüdi drügi konči nikelko spoznali, ka njim vse lehko naša krajína ponüdi. V dnešnji časaj bi bilo za nas to jako velkoga pomena. Dijaško pismo. Vselej, kader moratn na žalost konstatirati, da so že vsi moji kolegi kaj pisali, ne samo v .Novine", ampak celo v »Slovenca«, »Mladiko«, .Orliča" ali celo v »Mladega junaka« Bog ve kam še vse, me taks zavist i časti željnost zagrabo da sem se tudi jaz odločil enkrat nekaj napisati in svoje ime v širni svet poslati, če tudi samo v Novinah (Oh, drugje menda itak nikoli nebom pisal; če so mi že šolske naloge težave delale. Oprostite mi to slabost častihlopnosü, smo pač iz mesa). No, sedaj začenjam in že vidim, da nisem za tako rabo, kajti sedaj iele sem se Spomni!, da mi ne menjka samo beletrističnega znanja ampak tudi Snovi. Pa to je ravno tista moja slabost, ki gotovo ni samo moja, a se je drugi menda ne zavedaj, namreč, da samo pišejo, njih spisi pa nobene cene nimajo. Toda, ker sem že začel, naj pa še končani, saj bo menda prvič in zadnjič. Vse to sem povedal zato, da ne bi kdo pričakoval kaj .strogo znanstvenoga* ali kake programatične razprave za počitnice. (Za kaj takega vsa) sedaj nisem razpoložen. Od takih reči tudi člove- ka samo glava boli). Ostane mi torej še ena Ranoga, (na ketero se jaz upam spustiti Sicer jih je mnogo) in to opisati malo naše privatno življenje (,,kako nam kaj gre" po domače), pa tudi tu se ne mislim držati strogega kroničnega poročanja, ampak bom le (u in tam kaj namignil. Sedaj pa že moram prejti k stvari sami, ker se mi že samemu uvod predolg zdi, kaj pa šele Vam. — Toda sedaj zopet . . . kje naj začnem ? Bom kar z jutrom. Tisti, ki je bil kedaj v ka kem zavoda, ve, kako je človek zjutraj je-zen na tisti (salatnenski) zvonec, ki ga vrže iz tako sladkega spánja in mu odtrga mogoče še zadnji del san}, ki so najlepše. — .Moj prijatelj Joško je imel vselej, kadar je bilo treba vstat! (v Križankah Š. 1. 1925/26 — v Ljubljani). navado reči: ,,Petko bi njemi dao, či bi me bar ešče pou vöre püsto ležati", pa mislim, da tudi sedaj še in z tistim povdarkom izgo-varja ravno iste besede, kadar ga zvonec pokliče; ne vem pa ne za gotovo, ker žal nisva oba v isti spalno! (Jaz sem namreč v »Sibiriji«), Toda, ker so nekateri zelo pridni in točni, da takoj vstanejo, tudi on ne sme preveč zaostajati, posebno še radi te-ga ne, ker g. podravnatelj pride vča-' sih pogledat in povpraša, če smo — »vsi vstáli ?« Pa nikar ne milite, da samo t ozirom na g. podravn. vstaja, ampak s tem se on tudi »premaguje.« — No, ko se v 15 minutah tako napravimo, gremo v cerkev (na kor, ker je spodaj publika, ki je nikoli ne zmanjkao kjer prisostvujemo dvema maša-ma. Med mašama opravimo tudi ta-kozvano Premišljevanje (,,meditatio“, kakor bodo nekateri gospodje še letos Slišali), ki je pri nekaterih bolj, pri drugih manj natančno in pobožno, nekateri pa je tudi dremaje opravijo (le zvonec pri povzdigovanju jih (nas) vzbudi). Pa sedaj že ni več tako hüdo, ker se človek s časom vsemu Privadi. Saj so nas od začetka tudi kolena bolela, raedtem ko sedaj ne več. Po končani službi božji je zajuterk, ki je hitro končan, nato pa proto do sedmih, človek se (parkrat) nekolikokrat (sem misli! reči, pa sem se še pravočasno Spomni!, da je tujka) obrne, že zvoni za učno uro, ki traja vedno do takrat, ko zvoni za kolegi] — h predavanja (izvzemši »akademski četrt«, ki nas edini še spominja na akademike). Predavanj je menda tudi malo preveč. Sedaj smo torej v učilnici ali v ,,museum*-u po latinsko, kjer nas je sedem. Tu ima Seveda naš Joško zopet glavno besedo (dasi ni on prefekt!) Pa kakšem Vam je ... cel umetnik. Mislim, da se je od Kitajcov navzel te čarovnije, ki jih je polno v Mariboru in ki jih ima večkrat priliko opazovati na glavnem trgu pred našo hišo. (Seveda skozi okno.) Le Škoda, da človek ne sme ven, kadar bi hotel, da bi si on t< reč še od blizu pogledal in bolj na* Uničilo. Za sedaj nam kaže včasih ptlča v kletki, katerega Umetnost Vam je menda vsem znana v čem obstoja, zdaj zopet kačo, kako se vrti na [palici nad pečjo in še razne drug« kunšti, za katerih razlago in popis pa tu ni mesta ni časa. Vam bo že na na pešizletu spet kaj pokazal in povedal. — Talent ima, takrat (kar sam tudi priznava), ampak oči ne. (V zadnjem sem mu jaz precej v Sora du, le da nisem tako »talentiran«) Joško pač ali note prepisne, ali pa ka] drugega dela, brez zabave pa nikoli nismo, izvzemši tisti čas, ko ga še ni. On [namreč príde navadno V* ure po zvonenja. Kje se müdi tisti čas, pa nevem. Ko pozvoni za kolegi] in akad. četrt tudi že mine, ima naš Joško immer »noch zeit«, rekši, da ga g. profesor „immer tu spat komoivajo," (Po Risalaj drüga.) V listi časaj, pravo ie Jezuš Farizeušnm priliko eto: „Niki človek je napravo velko večerjo i je vnoge pozvao. I poslao je slugo svojega ob vöri večerje, da bi povedao pozvani, naj pridejo, ar je že vsa pripravleno. I začali so se vsi do ednoga zgovarjati. Prvi je pravo njemi: Küpo sam marof i ga moram iti pogledao^ prosim te, zagovor! me. I drügi jo pravo: Pet jarmov jüncov sam küpo moram iti i je Sprobali. Prosim té zagovor! me. I drűgi je pravo: Oženo sam se i zato nemrem priti! I sluga se je povrno i povedao to gospodi svojemi. Teda se je razsrdo hižni gospodar i je velo slug! svojemi: „Idi hitro na vulice i proti varaša i pripelaj se nevoln slabe, slepe i plantave !" I sluga je pravo. »Gospodne, včinjeno je, kak si zapovedao i ešče je mesto !« I veli gospod Slugi: ,,Idi na poti i med Prelaze i prisili je naj ido notri, naj se napuni hiža moja. Povem vam pa, da ne košta večerje moje nišče od tisti, šteri so bili pozvani." Navuk: Prevelke svetno skrbi, so pogüblenje za düšo. Murska Sobota. — Higijenska razstava. Državni higijenski zavod v Ljubljani priredi velko higijensko ali zdravstveno razstavo v gimnazijskoj telovadnici v Soboti i to od 17. do 24. junija. Razstavleni bodo razni povzročiteli bolezni sühoga betega, trahoma, škrlatinke koz i tak naprej. Vidli bomo tüdi kelko škode dela alkohol, kakše je Zdravo i kakše nezdravo domovanje i tak naprej. Razstavo otvori 17. junija ob pol 10. vöri predstojnik higijenskoga zavoda g. dr. Ivo Pirc. Potrebno je, da kelko mogoče nájveč naši lüdi obišče to razstavo posebno pa Šolska deca naj pridejo iz vsakše občine. Za vekše trume lüdi se bodo vršile tüdi posebna predavanja s skioptičnimi slikami, samo dobro bi bilo vsakšo trumo nikelko naprej naznaniti, ka naj včinijo naši občinski uradi. — Zadnja sobočka nedela bi mela pokazati našemi lüdstvi velko moč sokolstva v Soboti. Odkrito Povemo, da bi od ednoga društva, šteromi pride na pomoč vojaštvo, Lendava, Lotmerk, Maribor i tak naprej, vnogo več čakali. Malo smo pa čakali, da bodo gimnazijske dijakinje, gotovo z privoljenjem ravnatelstva, na štiri strani sveta, pred očmi našega lüdstva visiko zdigavale svoje noge. Pri tom so se čüle jako nelepe reči med lüdstvom i nam je jako Žao, da so morale ravno dijakinje špilati pri Sokoli jako nelepo vlogo. Da se niti edna sokolska prireditev nemre končati brez plesa kesno v noč, se pa samo ob sebi razmi. Slovenska Krajina. — Črensovci. Na binkoštno nedeljo in v pondeljek smo imeli v Črensovcih šolsko prireditev. Najtopleje se zahvaljujemo učiteljstva, posebno gospodični Grubelnikovi za trüd, ki ga je imela z nami, da smo napravili igro. Da je prireditev še lepše uspela so nam v odmorih zasvirali tomburaši požarno hrambe. Prisrčna jim hvala i Tudi vsem, ki so se prireditve udeležili se zahvaljujemo. Prišli ste gledat, kaj mamo, upamo, da sto bili z nami zadovoljni. Hvala vsem ! — Črensovska šolska deca. — Veržej. Dne 17. junija obslüžavamo v Marijanišči jako slovesno svetek Presv. Srca Jezušovoga. Slüžba Boža bo na dvorišči pod milim nebom. Popodne po procesiji bomo imeli bogato tombola Marije Pomočnice. Dobitke so: moški bicikel, 1000 Din. v gotovini, pou kože podplatov, špricalka za gorice, velki bor, novi lagev 150 l. žepna vöra in ešče 300 drügi dragoceni dcbitkov. Prisrčno vabimo vse drage prijatele. — Že se je pa zgodilo. Nedavno smo opomenoli naše lüdi, da je škoda tak lepo hrastje pokoravali i tržiti drügim za ceno, štera nikak ne odgovarja vrednoči lesa. Povedali smo, da se zna zgoditi, da v kratkom časi naša krajina sploj nede več mela hras- NEDELA. tovoga lesa k odaji, či mislimo, da moramo vse drevje naednok vničiti, či nam što količkaj malo vekši krajcar ponüdi za njega. Tak se je vidlo, kak da se za té naš Opomin níšče ne briga. Vozili so ešče več i lepše hrastje s svoji funduš ,v na železnico. Zdaj so pa prišli v Soboti na sled, da je pri toj odaji našega hrastja nej vse vredi. Tak se vidi, da bo jako dosta tisti naši lüdi, šteri so svoje hrastje zobston vničili. V kratkom časi se je javilo že vnogo naši lüdi, šteri so ne dobili plačanoga svojega lesa i ta šuma je do zdaj že prišla lekar do višine 60 jezero dinarov. Pri küpüvanji i odavanji tüdi moramo malo z glavov misliti, to nam nede škodilo. (Tu si dovolim opozoriti čitatelja na ,,ešpefantuški šprahuš“, da ne bo kakega nesporazumljenja. Edna ura filozofije več ali manj, to pri njem tüdi ni še nič hüdega. Pa mu moramo oprostiti, ker še mu včasih res preveč dremlje. Ker so predavanja zelo zanimiva, nam ura za uro hitro mine, za vsako uro pa imamo tisti akad. »firkelc,« ko človek lahko malo skozi okno pogleda in se svežega zraka navžije. Tudi se nam nudi spodaj (mi smo namreč v prvem štüki) krasen razgled — cele vrste mesarjev in njih »kunšaftov« za meso (in tudi »blekovje,« ki nas nekatere vedno znova spominja na zlate minute čase, ko smo si lahko privoščili tako aristokrafsko kosilo, ki se pa menda samo v Celju dobi). Tako pride poldan. Najprej »adoratio sanctissimi«, nato kosilo. Sedaj pa zopet Bog pomagaj ! Nikoli mu ni prav. »Ne znajo in ne znajo narediti ti Štajerci ...«.. . »vse vküp zmešajo« . . . »tako repo mi doma našemi p.. . polagamo« itd. Danes se je zaklinjal (Joško), da to nikakor ni meso, ampak da je gotovo kuharicam cunja za pomivanje posode v juho padla. Pa je tudi res meso menda od Samih takih krav, ki po ,, kankaj“ v lemenat pridejo. Po kosilu je enourni sprehod (v sredo dveurni, v nedeljo in na praznik pa, kar je najhujše, nobene ga ni), kjer sva midva z Joškom navadno zadnja, da se lažje pogovoriva. Ker je on vedno „lüštig“ (lustig) nama Seveda tudi tukaj ni dolgčas.. Popoldne imamo razen srede in Sobote zopet nekaj kolegijev, nekaj prostega, in tako nam gre dan za dnem, teden za tednom. — Z enim stavkom najlažje opišem naše življenj tu notri tako, če rečem, da se v splošnem zelo dobro počutimo. Čim manj je človek pri okna, tem boljše je zanj. Nekateri si namreč vse preveč temno predstavljajo našo hišo in življenje v njej pretežavno, jaz pa trdim nasprotno in nikakor ne želim, da bi imel kdo izmed poklicanih kake težke pomislike glede tega, ki bi s strahom in temo navdajali njegovo idealno bodočnost. Še marsikaj bi imel povedati (saj tako nisem nič povedal), pa ni časa, ker bomo v kratkem imeli izpit iz filozofije, četudi Joško pravi, da je „noch ein ganc keden und álb“ časa. Na svidenje na peš izletu! F.-b. 10. junija 1928. NOVINE 3. — Lotmerk. Orlovsko drüštvo prizori v nedelo dne 10. i 17. junija v katoliškom domi krasno igro. „ Žereče oglje“, štera lepo kaže prijatelsko lübezen i žrtovanje. Začetek ob pol 4 vöri po poldnevi, 17. junija posebno za lüdi iz naše krajine. — Pisma naši dečkov iz Belje i drügi krajov, gde so zaposleni po različni sezonski delaj i je pišejo našemi uredniki, so tak lepa, da moramo ništerne priobčiti. Ošlej Jožef i Sveč Jožef iz Filovec zdaj v Brestovaci nam pišeta, da naši lüdje jako radi čtejo tam naše Novine. Pišeta, da niti sáma ne prečteta prav Novin, pa ji že deset drügi prosi za njé. Moški, dečki, dekle, vsi je radi čtejo. Največkrat tak, da eden čte naprej na glas 10 ali 15 pa tüdi ešče več ji pa okoli poslüša, ar se nemrejo včakati, da bi je dobili do rok. Nato pa prosijo ešče za več Novin. Ravno takša pisma nam pošilajo tugi iz drügi krajov naše države, pa tüdi iz Nemčije, gde ma že skoro vsakša naša grupa po edne ali pa tüdi več naši Novin. Urednik se prav srčno zahvalüje vsem za poslana pisma 1 nas nezmerno veseli vse vküp, da se naši pošteni lüdje poprimejo ráj lepoga čtenja kak pa manjarjenja ali kakšega drügoga nepoštenoga dela. Ništerni nas prosijo tüdi različne dobre i lepe knjige, ka njim po mogočnosti tüdi pošlemo. — Čuvajte svojé male prašičke! Da te meli vsigdar zdrave, debele i črstve prašičke, küpite redilni prašek »MASTELIN«. Za male peneze dobile i si prišparate vnogo. Pakeci koštajo vsej trgovinaj 3 i 6 Din. — Glavna zaloga A. Kosec, Maribor. — INKA Vinovica. Či čütite bolečino reumatizma, glavobola, zobobola, prehlad prsi, nosa, grla, želodca, vze- mite INKA. Glažek stane 10 Din. po pošti 3 glažki 45 Din., 6 glažov 70 Din. Dobi se v Lekarni pri sv. Trojici v Dolnjoj Lendavi, v vsej lekarnaj v bogši trgovinaj v Slov. Krajini. Trgovci popust. — MAJALA creme, mást za obraz i roke vam ohrani mladost i zdrav, je. Minéjo pege, piščajci, razpokana i rdeča mesta. Lonček Din 12. MAJALA-žajfa za obraz Din 8. Dobi se v lekarni pri Sv. Trojici v Dolnjoj Lendavii vsej lekarnaj i bogši trgovinaj v Slov. Krajini. Trgovci popust. Toča, viher. Preminoči tork je zadela našo krajino velka nesreča. Nastano jo nenadoma močen viher, potom se Je pa sipala toča debela v ništerni mestaj kak jaboka. Kraji od Gerlinec, cela cankovska fara od Vadarec do Skakovec ta do Krajne posebno okoli Zenkovec i ta doli do Martjanec i Püconec so skoro popunoma vničeni. Na njivaj je vse vküp vsečeno; žita, pšenice nika nede, tüdi kukorica, krumpli i travniki so vničeni. Sadovene drevje i gorice so ščista vničene. Vnogo hiž, hüt i štal je brez strehe. Glaži so v ništerni vesnicaj skoro vsi spotreti i tüdi lüdje so bili ništerni močno ranjeni. Na mestaj je bila debela toča do meter visiko nasipana. Komisije zdaj cenijo vso škodo i se je zaprosilo že brzojavno za pomoč na velkoga župana i na ministrstva. Čüda v Konnersreuthi. Z celim telom čüti ona trpljenje Jezusovo. Rane njoj kvarijo, trnjava krona mantra njeno glavo, iz očih krv v potoki teče, srce na meri ostane. V petek po poldnevi 5 minut pred enov vörov zadrevene telo smrti spodóbno. Doslej je sedela v prikazanji na postelji, zdaj pa z velkov žmečov spadne na vankiš. Za par vör pride telko k sebi, da svojoj materi in župniki šepetajoč lehko pove, ka je v prikazanji vidla. Takšega hipa z Kristušom guči, otvori Njemi v molitvah svoje prošnje i se Njemi za novo trpljenje gorponüdi. Takrat tüdi pozna srčne skrivnosti navzočih lüdi. Z nemilov očivestnostjov kara napake ništerni nav- zoči. V vzbüjenom stani od toga nika ne ve, Prikazanje je nepretrgano. Trplenje Jezuša čüti ona po toj vrsti, kak so skrivnosti rožnoga venca. Med skrivnosti so prstanki, v katerih düševni stan Terezija Neumann prehod kaže od prikazala do naravn ga vzbüjenoga stana. Z tem svojim trplenjom je ona že dosta lüdi oslobodila iz purgatoriuma. Na primer eden njeni Vüjec bi 50 let mogo v purgatoriumi kazen božjo dolislüžiti. Z trplenjom ednogu prikazanja ga je ona oslobodila od te moke. Čüdno je to, da trplenje med Vüzmom i Vneboidenjem i v petkaj, na štere eden svetek spadne vöostane. Kak je zaznamenüvana z ranami od leta 1928. nikše trde hrane ne zeme k sebi. Od leta 1926. pa tüdi nikšega tekočega jedila. Edino z svetim prečiščavanjem se hrani. Vse edno se redno godi pri njej odločanje. Za volo velkih bolečin i izgübe precej krvi v petek 4.35 kg. ležejša postane. Par dnevov sledi pa že pa svojo redno telovno žmečo 82.50 kg. ma. To so na kratko skrivnosti iz Konnersreutha. Iz toga vsaki lehko sklene, ka tü nadnaravne moči, božja volja, sodelujejo. Dosta vučenjakov je že vidlo te prigodbe. Edni se trüdijo, da bi to prikazali, kak posebno bolezen takzvano histerijo, drügi pa majo to za prave čüde poslane od Boga. Vnogi so se pri njoj že spreobrnoli, vnogi jo častijo kak velko svetnico. Domači gospod plebanoš nemro od Terezike nikaj slaboga povedati. Hvali njeno poniznost i potrplivost. Telko lüdi se je že obrnolo v njenoj hiži ali ona si najmenje nika ne premišlavle od sebe, da bi bila pred Bogom kaj več kak drügi. Najbole ponižno prenaša velka trplenja za časa, gda je zameknjena. Cerkvena oblast je k tem dogodkom ešče nika ne povedala. Ne pravi, da so to čüde, i ne pravi, da bili to kakši do zdaj ešče nepoznani naravni pojavi ali pa kakša posebna bolezen, či so to v istini čüde i bože delo, pokaže to že Terezika sama s svojim živlenjom. Dozdaj je bilo njeno živlenje v istini lepo i naravnoč svetniško. Pošta upravništva. Magdič Martin, Lokavec. Na letos vse v redi, kak bivšemi vrlomi širiteli več ne računamo. — Šimon Števan, Šülinci. Na letos vse plačano. Zahvala. Prisrčno se Zahvaljüjemo vsem, šteri so v tak lepom rédi sprevodi k vekivečnomi počinki našega lüblenoga sina Štefana. Posebno se zahvaljujemo gasilcev i cejskim meštrom. Bog vsem stokrat plačaj. Törnišči, 29. maja 1928. Žalüjoča rodbina Terboča. Vabilo na redni občni zbor, Hranilnice i posojilnice, r. z. z n. z. v Črensovcih, ki se bo vršil dne 29. junija 1928. v stari šoli. DNEVNI RED: 1.) Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2.) Poročilo načelstva i nadzorstva. 3.) Odobritev računskoga zaključka za 1927. leto. 4. ) Slučajnosti. Če bi te občni zbor ob napovedanoga časi ne bio sklepčen, se vrši eno vöro sledi na istom mesti i pri istom dnevnom redi drügi občni zbor ki sme ob vsakom števili navzočih sklepati. Razglas. Krčma s klavnico in gospodarskim poslopjem se v Gomilici na javni dražbi proda, dne 21. junija 1928. ob 10. uri predpoldne na licu mesta. Vzklicna cena Din. 114 500. Plačilni pogoji se zvedijo pri podpisanem. Proda se tudi na prosto roko. Dr. ARMIN STRASSER odvetnik v Dolnji Lendavi. Mali oglasi. BROD rabljeni, itak ešče v dobrom stanji se po ugodnoj ceni oda. Pojasnila da BRODARSKI KONZORCIJ v Petanjci (Prekmurje). K ODAJI edna zidana hiža, ograd, sadovnjak, pol plüga domačega grünta pol plüga njive i gozdna i pašna pravica v D. LENDAVI v Kolodvoraj cesti. Podrobnejši podatki se zvedijo pri Henriki Milhofer št. 177. v D. Lendavi. Vabilo na IZREDNI OBČNI ZBOR KMEČKE HRANILNICE i POSOJILNICE v DOLNJI LENDAVI r. z. z n. z., ki se vrši dne 17. julija 1928. ob 10. uri dopoldne v zadružni pisarni s sledečim DNEVNIM REDOM: 1.) Sklepanje o članstvu zadruge. 2.) Čitanje revizijskega poročila. 3.) Sprememba pravil. 4.) Slučajnosti. V slučaju, da bi občni zbor ne bil sklepčen, se vrši v smislu § 39 pravil eno uro pozneje drugi občni zbor, ki sklepa brezpogojno. Razglas. Razprodaja blagovne zaloge v trgovini Josipa Donoše v Murski Soboti, Lendavska cesta po partijah in tudi na posamezne kose se nadaljuje v pondeljek, dne 11. junija 1928, in naslednje dni do končne razprodaje. Prodajale se bodo: steklenice, svetilke, servisi, slike, kipi, zrcala, okvirji, šipe, odpadki šip za vrtnarijo itd. M. Sobota, dne 6. Vl. 1928. Dr. Slavko Vesnik l. r. odvetnik v Murski Soboti kot upravitelj konkurzne mase Josipa Donoše. GOSPODARSTVO. Kürja hrána. Kelkokrat čüjemo, da so mali piceki eden za drügim poginoli od prvoga do zadnjega. Tomi so največkrát krive naše gospodinje same. Oda se piceki zvedijo, njim prvi 48 vör — to je dva dni — ne dajmo nikaj jesti. Za té čas njim zadostüje rumenjak. Po pretečenima dvema dnévoma njim damo najprle kühano na dregno zrezane jajce, namočeno drobtine, kühani riž ali hajdinsko pšeno i komaj po tom zdrobleno pšenico, oves, kukorice i proso. Na ta način je pomali pripravimo na drügo hráno, kak so jo meli v jajci nam ostanejo vsi zdravi i bistri. Tüdi zelenjava njim nesme faliti vsikdar. Če je slabo vreme i je moremo meti več dni zaprte, jim natrgajmo travo i denimo v zaprti prostor. Prve dneve pa njim dajmo piti preküjano i popunoma ohlajeno mleko i še le potom čisto mrzlo vodo, štero pa nesmemo devati v globoko posodo, ar se nam piceki zaljejo. Dokeč so mali je lejko branimo, ker so notri. Da so pa vekši njim pa napravimo klonjo z dve (blanj) desk i prst debeli palic, jim ta denemo jesti, da stare ne morejo zraven. Piceki so jako občütlivi. Čuvati je trbe, da njim ne fali toplota, da so na sühom, da ne so lačni i nej žejni. Če ešče vöni nega ednake toplote, ja ne püščajmo vö; če pa, že idejo na sunce, naj v začetki ne ostanejo več vöni, kak eno vöro. Da nam kvočka ne sili vö ji priskrbimo jesti, vodo i pesek, da se bodo v njem prepelili i pomirili. Primerna hrana pripomore da se piceki dobro razvijajo, sledi kokoši redno nesejo i je ne podvržemo v telki meri kürjim boleznim. V aprili zvaljeni piceki že v jeseni nesejo i tak gospodinje tržijo po zimi z jajci. Doraslim küram pa dajmo tüdi potrebno hrano, dobro prenočišče i skrbimo za čistost pa nam bo kürjercja prinašala lepi dobiček. Živalsko telo potrebüje tüdi vse vrste hrane, da ostane zdravo. Gde nega potrebne hrane, nega guča o kakšem napredki ; takše telo pomali vméra. Ene vrste hrana živali je tüdi ne dobro. Če polagamo samo kukarco i to v zadostnoj meri nam takše kokoši postanejo jako debele, neščejo pa nesti, to nas vči Vsakdenešnje Živlenje. Kokoši potrebüjejo tüdi vapno iz šteroga se napravi lüpíno za jajce. Pri nas dobijo potreben vapnenec v pesiki i šodri. Zato naj nega hiše, gde ne bi bilo eden ali dva voza mürskoga pesila. Pesek jim slüži tüdi v to, da se v njem prepelijo i se tak očistijo nedužni kürji buj i kürečnic. Za delanje jajčne lüpine pa je najboljša jajčna lüpina sama i kosti. To pa ne debelo kak lešnjek, nego v zato pripravlenom mlini zmleto i pomešana med drügo brano. Prvič bi kokoš, štera bi samo trta lüplno bila jajcem nevarna; drugič bi pa in svoje požrešnosti požrla veliki falat i bi preerzala goltanec ali püto (golšo.) Zelenjava pa tüdi pozimi ne sme faliti. Pri nas poljedelcih si küre same poiščejo na štalaj, gde mamo spravleno rdečo detelico alí mačeha. Ta rastlinica najbolše nadomestüje pozimi zelenjavo. Dobre so tüdi posüšene koprive i trnekovo (akacijevo) listje. Posebno za koprive si lejko zmoremo, ar rastéjo za vsakim plotom. Polagajmo pa na den dvakrat i to v določenom časi. Zajtra njim dajmo kaj mejkega; krumple zmešane z Otrobi ali melo i to vsaki tjeden ednok narežimo eden ali dva široka česneka, šteri küre dobro varüje proti kürji koleri. Večer pa njim dajmo potrebnoga zrnja. Če küre nemajo dobre i zadostne rane, hitro podležejo raznim betegam. Vzrok tem betegom smo največkrát mi sami z našov zanemarjenostjov. Po zimi i gda se misijo je dobro priliti rani par kaplic vitriola. (To pravijo vučenjaki.) Kak smo vidili je pravilno polaganje kür velke važnosti, ar je od toga odvisna zgüba i dobiček. Krma za drüžino, Štera me ednoga kokota i 14 kokoši. Zajtra: eden liter otrobov (150 g ), štiri srednje krumple (450 g.), k tomi bi ešče lejko djali 3 žlice mesnoga vlakna i 2 žlici zmleti čonti. Ar pa bo od nas malo šteri küpo zadnje dvoje, bo zadostüvalo prvo dvoje. Večer: en liter ječmena (750 g.) to je za poleti. Pozimi pa moramo dati še telko kcoj, ar küre nemajo nikše paše. 4. NOVINE 10. junija 1928. Penezi: Ameriški dolar 56.75 Din., Čehoslovenska krona 1.68 Din., Austrijski šiling 8 Din., Vogrski pengő 9.73 Din., Nemška marka 13.53 Din., Taljanska lira 3 Din., Francuski frank 2.23 Din., Švicarski frank 10.93 Jugoslovanski dinar notira na švicarskoj borzi 9.13. Cene: Zrnje: 100 kg. (metercent) pšenice 350—400 Din., žito 300—340 Din., oves 250 Din., ječmen 260 Din., ku korica 280—335 Din., hajdina 300 Din., proso 200 Din. Živina: v Maribori: biki za klanje kg. 7—8 Din., krave za klanje 6-7 D., krave za klobase 4 5 D., mlada živina 7—7.50 Din., teoci 10—12.50 Din. Cena govedine : 10—17 Din., teletine 17—20 Din. Svinje: v Maribori; prasci od 5 6 tjednov 180—250 Din., prasci 7 do 9 tjednov 250—300 Din. eden. Svinje kg. žive vage 10—12’50 Din., mrtva vaga kg. 16 do 18 Din. Belice: na velko 1 do 1.25 D., na placi 1.25 do 1.50 Din. Mleko: na velko 1.25 do 2 D., na placi 2.50 Din. Kože: V Ljubljani: polske lisice 290 do 460 Din., vidre 550 do 840 Din., veverice zimske 20 Din., divji zavec 19 Din., jazbec 60 do 68 Din., srne 22 Din., dihur (tor) 210 do 290 Din., domače mačke 20 Din., krt 4 Din., podlasica bela 80—95 Din., rjava 15 Din. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Ka je „Mastelin“? »Mastelin« je prašek za svinje po živinozdravniško preizkušenom recepti, sestavleni iz aromantični zelišč, kakti Halmus, Eencian i dr. ka povzroča prebavo i tek. »Mastelin« vsebüje bridke sol, povzroča čiščenje notranji organov. »Mastelin« utrjuje organizem pri živini. Trditev, da bi se svinje od praška debelile, bi bila neutemeljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat Stavi tüdi pri najbogšoj hrani. Te je potrebno dodavati Mastelin,- ž njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. »Mastelin« stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. Vsakomi je znano, da pri predčasom klanji živine nega dobička nego zgübiček. »Mastelin« dobite v vsej trgovinaj na deželi za male peneze. Pakeci so po B i 6 Din, Kak se rabi, je napisano na pakeci. — Glavna zaloga: A. KOSEC, Maribor, Naznanjam cenjenim starišom, Šteri majo férmanec, da prosim od ednoga para obleke za delo samo 40 Din. HAJNAL IGNAC, krojač (po indašnjem Pozvekov Naci) M. Sobota. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal. z garancija V A C L A V PLAČEK v Murski Soboti, gostilna g. Baca. Prijatel zdravih tolažnik betežnih, tak zovejo že naši starši i očacje pravi, lepodišeči Fellerov „ELSA-FLUID“ šteri lekša bolečine — tak zovejo že več kak 30 let lüdje šteri verno rabijo to prilübleno narodno sredstvo i kosmetikum, i v Vnogi zahvalni pismaj pravijo, da se majo zahvaliti samo pravomi Fellerovomi Elsafluidi, da je ne prime tak zlehka prehlad, nášast, influenca, gripa, kašel zamuknjenost, da je ne mantra nervoza i slabost. Ka je namreč vzrok takšim bolestim? Največkrat to, da si premalo gojimo telo i obtok krvi ! Pa s kem se najbole goji telo i pospeši krvotok na neškodlivi način? Z ribanjom pisanjom, i mazanjom z Fellerovim Elsaíluidom, šteri je izdelan iz sokov Vnogi rastlin ki majo vrastvo v sebi i je dobro tak Odzvüna kak odznotra za celo telo i posebno ešče za želodec. Probajte ! V kratkom časi dobite veselo razpoloženje dober tek za jelo, voljo za delo, čütili se bodete sveži i mladi. Gde pa dobite fal pravi Fellerov Elsafluid? V apotekah i vseh primernih trgovinah gdešteč ga prosite. Vsešérom plačate za edno poskusno kantico 6 Din., za edno dvojno kantico 9 Dinarov, za edno špecialno kantico 26 Dinarov, ali či naročite po pošti vam pride s poštov 9 poskusi, ali 6 dvojni, ali 2 špecialni kantici 62 Din., ali pa 27 poskusni, ali 18 dvojni, ali 6 špecialni kantic samo 139 Din. naslov jasno napišite: Lekarnar EUGEN V. FELLER Stubica Donja, Centrala 146 Hrvatska. HALLO! GVÜŠNO! KMEČKA POSOJILNICA v M. Soboti r. z. z n. z. (poleg špitala). Hranili vlog ma nad 1,500.000 Din., štere obrestuje po 8% do 9% Vloge se sprejmejo od vsakoga. Dobroga stanja je pa nad 12,000.000 Dinarov. Uradni dnevi so v tork, četrtek i v nedelo od 9—12 vöre. Srečen je tisti, ki ma v gvüšnom mesti svoje peneze naložene. Amerikanci pozor! Ste že prišli iz Amerike? Ali samo ščete priti? Vaša prva skrb bodi, da si spravite kem lepši dom. To pa dosegnete, či si date zozidati lepo, zdravo in kaj je najvažnejše fal hižo. Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo. Obrnite se pismeno ali ustmene, na g. FRANJO LEVAŠIČA, zidarskoga podjetnika v. DOLNJOJ LENDAVI št. 57. Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, štera Vam bode po voli ! VELIKA OBČINA Mürska Sobota, naznanja, da je začela poslovati dne 1. junija 1928. v Murski Soboti OBČINSKA HRANILNICA. Svoje Poslovne prostore ima v sobočkem občinskem domu ter je odprta vsak delavni dan od 10—12 ure dopoldne. Sprejema vloge na knjižica in tekoči račun. Posojila daje na vknjižbo in tudi na menice ter vrednostne papirje. V Občinsko hranilnico dane vloge so popolnoma sigurno, ker garantira za vse njene obveze Velika občina Murska Sobota z vsem svojim lastnim premoženjem in z vso svojo davčno močjo BENKO l. r. župan. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC.