St 529.
V Ljubljani, petek dne 18. avgusta 1911.
Leto II.
: Posamezna itevilka 6 vinarjev :
.JUTRO* Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in paznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništva mesečno K120, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20—, polletno K 10 —, četrtletno K 5-—, mesečno K 170. Za inozemstvo celoletno K 30-—. •	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
s Posamezna Itevitka • vinarjev 1
Uredništvo in upravništvo ji v PranOlkanakl «lid & Dopisi se pošiljajo uredništvo, naročnina uprsvnlštm Nefrankirana pisma se *e sprejemajo, rokopisi m m vračajo. Za oglase se plala: petit vrata 15 v, eoMt lice, poslana in zahvale vrata M v. Pri večkratne« oglašanja popust. Za odgovor )e priložiti arniko. :	Telefon	Itevilka	308.	i
Obstrukcija v ogrskem državnem zboru.
Proti ljudski volji obstruira opo-2icija v ogrskem državnem zboru proti brambni predlogi in si hoče s tem privojevati različnih koncesij, v prvi vrsti pa splošno volilno pravico.
Ljudstvo je s to obstrukcijo nezadovoljno, ker hoče delavno in ne nedelavno zbornico.
Z zadnjimi državnozborskimi volitvami se je izreklo ljudstvo proti obstrukciji s tem, da je volilo kandidate Kossuthove stranke proti kandidatom Justhove stranke, katera je v zadnjem državnem zboru izvajala obstrukcijo in tako napravila zbornico nedelavno. Toda pomagalo je zelo malo, ker se poslanci ne ozirajo na ljudsko voljo, marveč delajo iz lastne iniciative brez preudarka, ali ljudstvu škodujejo ali ne, in tako so začeli v novi zbornici Kossuthovci z obstrukcijo, in njim so se pridružili tudi pristaši Justhove stranke.
Vlada mirno opazuje razvoj in mirno pričakuje konec obstrukcije in ne mara z opozicijo skleniti nikakega kompromisa, ker je svoje zmage gotova.
Kaj pravzaprav namerja opozicija s svojo obstrukcijo, sploh nihče ne ve in menda si tudi sami niso v tem vprašanju na jasnem, saj so že mnogokrat menjali svoje zahteve in taktiko.
Z novim brambnim predlogom je v zvezi vpeljava ^dvoletne vojaške službe, in s tem seveda tudi zvišanje rekrutnega kontingenta in zvišanje stroškov, kar je tudi samo po sebi Mmevno.
Direktno proti predlogu so se iz-*ekli samo pristaši takozvane 48. stranke, v veliki večini pa niso proti predlogu, ampak zahtevajo samo splošno, enako in tajno volilno pravico in pa madjarski stotniški jezik.
Vse druge njihove zahteve in tudi splošno volilno pravico ima tudi vlada v svojem programu in je potemtakem obstrukcija in tudi vsak kompromis brezpomemben.
Od vseh komitatov prihajajo peticije zoper obstrukcijo v zbornico in le redko se v kaki peticiji ljudstvo za obstrukcijo zavzema.
V	vrstah opozicije ni nikake jasnosti, pa tudi ne nikakega upa na amago.
Da je padec skupnega vojnega ministra Schčnaicha v zvezi z ogrsko obstrukcijo ni resnično; skupni vojni Minister bo iz čisto drugih razlogov podal svojo demisijo.
! Opozicija izrablja seveda vse Madne korake v svojo korist, da bi tako preslepila ljudstvo, kakor da se Zavzema za njegovo stvar.
Gelo običajno vsakoletno avdi-jenco ogrskega ministrskega predsednika pri cesarju so hoteli izrabiti v svoje namene in so že v javnost raztrosili vest, da je ta avdijenca v zvezi z obstrukcijo. Ker se pa oficijelno razglaša, da odpade letos ta običajna
avdijenca, ker nima ministrski predsednik cesarju ničesar novega poročati, se jim je tudi ta poizkus pripraviti ljudstvo do drugega mnenja, ponesrečil.
Taki brezglavi, brez cilja in proti ljudski volji pričeti boji proti vladi nimajo nikakega pomena, ker opozicija ne doseže s tem ničesar drugega, nego da pridobi vlada in vladne stranke na ugledu in da izgube opo-zicijonalne stranke mnogo simpatij med ljudstvom, kar bodo pri prihodnjih volitvah gotovo občutili.
Ženska visoka šola.
Vedno bolj se propagira v našem času študij žen. Na univerzah ji je čimdalje več. In zato ni čudno, če se je pojavila misel ustanoviti za ženske posebno visoko šolo. Taka visoka šola se bo res ustanovila že letošnjo jesen in sicer v Lipskem. Sestavil se je že kuratorij, čegar član je sedanji rektor lipske univerze.
Naloge, ki jih bo imela visoka šola, so dvojne: predvsem naj da ženi temeljiti znanstveni pouk, kako more najbolje izvrševati dolžnost matere-vzgojiteljice, obenem pa naj ženi tudi nudi temeljite znanstvene izobrazbe, ki bi jo usposabljale za vstop v razne državne in druge službe. Z eno besedo: ta visoka šola naj bi bila višje socijalno-pedagogično učilišče žene. Stoji torej višje nego znani ameriški in angleški „Colleges“ za žene ali pa posamezne ženske fakultete kakor je medecinska fakulteta v Petrogradu. Ta šola hoče podati ženam izobrazbo, ki bi bila primerna njih ženski naravi, ki jo pisateljica H. Goldschmid ka-rakterizira takole: »Žena je od narave določena, da je oskrbnica in vzgojiteljica človeštva". Nova šola hoče žene pripeljati k spoznanju te vzgoje-valne_ misije v rodbini, občini in državi, hoče postaviti naravni poklic žene na primerno kulturno višino.
Predavanja, ki so naznanjena, se dele v tri skupine: I. Splošna izobrazba (uvod v filozofijo, zgodovino filozofije, etika, estetika, zgodovira literature in umetnosti, biologija, fizika in kemija). — II. Vzgojeslovje (psihologija otroka* zgodovina vzgoje, vzgojni problemi s posebnim ozirom na ženski spol, skrb. za zdravje v šoli in doma).
—	III. aocijalna izobrazba (splošno narodno gospodarstvo; zgodovina ženskega vprašanja, socijalno delo žene, pravno stališčn žene, zgodovina političnih strank, uvod v državnoznan-stvo). Poleg tega se bodo odprli posebni kurzi, ki se bodo pečali z razvojem otroškega duševnega življenja, tudi s humanitetnimi institucijami se bodo pečali.
Kakor je videti je program prav bogat.
Predavanja bodo pristopna vsem ženam, ki so dosegle 18. leto. V kurze pa se bodo sprejemale žene le na podlagi maturitnega izprečevala srednje šole, učiteljišča ali liceja.
Ali bo ta šola dosegla svoj cilj ali ne, o tem se danes seveda še ne da govoriti. Vsekakor pa je ženska visoka šola nov poizkus na polju ženske izobrazbe. Študij na dosedanjih visokih šolah za ženske absolutno ni primeren, to se je doslej že nad vsak dvom jasno pokazalo.
Na vsak način je program nove ženske visoke šole jako simpatičen in želeti ji je le, da bi imela mnogo uspeha.
Iz slovenskih krajev.
Iz Vrhnike. Strela je udarila v noči od 15. na 16, t. m. na Vrhniki v streho hiše »Štajerčeve* France in je šla po šperovcu pod kap in butnila v ondi stoječ vodni čeber ter ga razsula. Imenovana posestnica je k sreči par minut preje spravila iz podstrešja štiri otroke, ki so tam spali, ker bi se jim sicer skoro gotovo slabo godilo. Užgalo se ni, pač pa je ostal po stieli razklan šperovc v strehi in razbit čeber pod kapom. Hišni prebivalci so v sobi molili med nevihto rožni venec in so šele zjutrej zaznali, da je ponoči treščilo v bajto. To noč je treščilo na Vrhniki večkrat, a kakor pravijo, je strela poskusila le strelo-vodne naprave.
Iz Ceknice. Telovadno društvo Sokol v Cerknici priredi dne 20. t. m. izlet na »Loško*. Na telovadnem sporedu so proste zagrebške vaje, vaje na orodju (drog in bradlja) in skupina. Na znanem in toliko priljubljenem prostoru pod senčnatimi hrasti se bo točilo izvrstno pivo, a tudi za mrzla jedila je preskrbljeno. Prijateljem na prostem pečenega krompirja pa naznanjamo, da bo tudi tega v izobilju,
—	tako da lačen in žejen ne bo treba biti nikomu. — Kdor se hoče tedaj dobro zabavati — le z nami na »Loško* v nedeljo popoldne. Pričetek telovadbe je ob pol 5. V slučaju slabega vremena se zlet preloži na prihodnjo nedeljo. Tedaj še enkrat: Vsi na Loško 1 Na zdarl	Odbor.
Iz kopališča Toplice na Dolenjskem. V sredo, dne 9. t. m. je priredil operni pevec g. J. Betteto s gg. Škerljem in Hčfnerjem koncert v kopališki dvorani kneza Auersperga na Toplicah z izbranim (sporedom. Koncert je nad vse pričakovanje dobro izpadel. Divili smo še mogočnemu glasa g. Betteta. Bil je res pravi umetniškf užitek. — Letošnja kopališka sedja prekaša glede obiska vse dosedanje sezije. Kopališče je že več tednov prenapolnjeno gostov iz raznih krajev in še vedno prihajajo novi. V zadnjih dneh so došli sledeči: Fr. Rus, c. kr. stotnik iz Ljubljane, Vodnik Ana, soproga majorja iz Oovega mesta, Habi-janič Mat, c. kr. davčni oficijal iz Ptuja, Lukman, jurist iz Ljubljane, dr. I. Bembo iz Dignane, Alfred pl. Sti-otta, c. kr. polkovnik z družino iz Trsta, Irzavesky Her. iz Pulja, dr. Stare iz Ljubljane, Sahautta Karel s hčerko iz Hammersliel, Hoffman Berta iz Trsta, Luk Ivan, župnik iz Lovrane, Urek Viljemina, dvor. svetnika vdova
iz Bistrice, Dekleva Fran, poštar iz Slavine, Zupan Tomo, monsignor iz »Okroglo*, C. R. pl. Rizzetti, c. in kr. stolnik iz Hammerstiel itd.
Iz Trsta. (Tombola v prid podpornih zakladov Narodne delavske organizacije vTrstu. Že pred tremi leti je ustanovila imenovana organizacija podporni zaklad za bolne in potrebne delavce in do danes se je izplačalo iz tega zaklada na podpore več tisoč kron. Ker pa potrebe slovenskega delavstva rastejo z vsakim dnevotp, stalni dohodki zaklada pa se ne morejo meriti z izdatki, odločila se je N. D. O. prirediti tombolo na domu v mesecu septembru t. 1. Ugodnost tombole na dobu obstoji v tem, da igralci, ki se je hočejo udeležiti, niso prisiljeni se izbrati na določenem prostoru ob določeni uri. Zatorej se je lahko udeležijo tudi izventržačdni. Žrebanje se vrši v več zato določenih dnevih. Prvikrat se izžreba 5 številk, ker skušnja uči, da približno 5 številk zna zadostovati za dobitev tema. Izžrebane številke se naznanijo občinstvu po časnikih ali na drugi način. Imejitelji srečk, katere so dobile terno, se morajo predložiti tekom enega tedna igralni komisiji v odobrenje, ali avizi-rati potom pisma. [Po overovljenju srečk od strani komisije se koj teden po izžrebanju izroči dobitek. Teden pozneje po prvem izžrebanju se izžreba druge 4 številke, katere znajo zadostovati za dobitev kvateme. Nato se objavi te številke in konštatira pri komisiji kakor pri terni itd. Dobitki znašajo skupaj 1000 K in so razdeljeni sledeče: terna 50 K, kvaterna 100 K, činkvina 150 K, I. tombola 500 K, II. tombola 200 kron. — Vsaka srečka stane 60 vinarjev. Trafikanti in trgovci, ki hočejo prevzeti razprodajo, dobijo 10 odstotkov odškodnine. Natančnejša pojasnila se dobe v uradih N. D. O. v Trstu, ulico Lavatoro 1. I. V Ljubljani se prodaja srečke in daje tozadevna pojasnila v trafiki I. Pihler, Kongresni trg 3.
DNEVNE VESTI.
Klerikalna pritožba radi občinskih volitev na upravno sodišče.
Izvoljeni občinski svetniki in njih namestniki so dobili od mestnega magistrata to-le obvestilo: »Z razsodbo z dne 15. junija 1911 št. 14665, je c. kr. deželna vlada za Kranjsko zavrnila ugovore dr. Vladislava Pegana in drugov proti letošnjej novi volitvi članov in namestnikov občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane. Proti tej razsodbi vložil je dr. Vladislav Pegan glasom z vlogo z dne 7. avgusta t. 1. c. kr. deželni vladi za Kranjsko predloženega izpiska iz zapisnika z dne 27. julija t. 1. pritožbo na c. kr. upravno sodišče ter v gori navedeni vlogi izrekel prošnjo, naj bi se tej pritožbi priznala odložilna moč. C. kr. deželni vladi za Kranjsko videlo se je z razpisom z dne 11. avgusta t. 1. štev. 21484 na podlagi
§ 17. zakona z dne 22. oktobra 187® drž. zak. št. 36 ex 1866 naprošen* odlog dovoliti. O tem si dovoljuje podpisani obvestiti vaše blagorodje. Za začasno oskrbovanje občiuskih opravil mesta Ljubljane postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Laschan s. r.*
Hvala tebi Bonaventura. Iz Šiške se nam piše: Pred nekaj dnevi poročal je »Slovenec*, da se je našemu ljubemu škofu posrečilo dobiti od višje duhovščine (seveda z težavo) dovoljenje, da smemo v petek 18. t. m. mesno, to je meso jesti. Preljubi Tone sedaj bodi še tako dober ter nam povej, kje se nahaja tisto meso katerega smemo ta petek jesti ? Ali v tvoj’i palači v Ljubljani ali brez daca pred mestno šrango? Pa ja ne, da bi se hotel iz nas norčevati, ter nam rekel, da smemo le tisto meso ta petek jesti, katerega za svoje trdo prislužene vinarje zamoremo kupiti ker moramo s pristradanimi vinarji še zate meso plačevati pri davkih. Toraj naš skrbni Tone še enkrat te prosimo povej nam, kje je dovoljena mesna jed za petek 18. t. m. spravljena. Potem ti izrečemo, Bonaventura hvalo za vekomaj I
Major Brelndl je popolnoma na svojo roko zapaševal v šentpetrski vojašnici. Kar ta mož zadnje dni počenja z moštvom, vpije že do neba po odpomoči. Kakor smo izvedeli, morajo biti tudi učitelji-rezervniki deležni per-sekucij tega gospoda. Vsako leto so namreč imeli izplačano hrano. To je bilo čisto pošteno. Učiteljski pari so že itak z vojaško službo ukradene počitnice, potem pa naj po desetmesečnem naporu še uživa hrano, ki nikakor ne odgovarja potrebi okrepčila 1? Pričakujemo, da bo ta migljaj zadostoval, ker bomo sicer prišli na dan z gradivom, ki majorja Breindla ne bo postavilo v najlepšo luč pred višjimi vojaškimi oblastmi.
Realčni zakon In ljubljanska hranilnica. Ljubljanski Nemci in nemškutarji so postali zadnja tri leta nekam objestni, ob enem pa tudi — hudobni in — maščevalni. Odkar je pred par leti deželni zbor razpravljal o razmerah na ljubljanski realki ter o novem re-alčnem zakonu, da bi ta realka prenehala biti domena za nemško-naci-jonalne realce, se je kranjski šparkasi nos obesil, pa je skovala — maščevalen načrt da realko mestni občini odpove, pod streho pa vzame — nemško gimnazijo, češ: tako prisilim deželo in občino da si gradita lastno poslopje! Da, da, gospoda, pa potem na realki ne bo gosdodaril trifolij: dr. Binder, Belar in Junowicz! Razumete? Ta nemškutarska maščevalnost pa je smešna kakor so smešni ljudje, ki so jo skovali!
Na naslov c. kr. tobačne tovarne. Ali je delavkam dovoljeno med delom kolportirati mašne knjižice, časopise itd.? Kolportaža je tudi po zakonu prepovedana in ta prepoved mora veljati — ker smo pred zakonom vsi enaki — tudi za klerikalne knjige in časopise.
Kako skrbi državna železnica za svoje uslužbence? Res je, ravno
rnmm
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:
ljubimca beneška.
Povezali so ga z vrvmi.
— Izpustite ga jutri zjutraj, je dejal Skalabrino.
Tako govoreč se je polastil barkarolove čepice in njegovega plašča. Zavil se je vanj ter se mirno vrnil na nabrežje, ne da bi se še kaj vznemirjal in brigal, kaj se godi, za njegovim hrbtom.
Nato je stopil na Imperijino gondolo, sedel na ravno tisti kraj, kjer je pravkar sedel barkarol in spustil glavo na kolena, kakor da je zaspal.
Ce tudi Skalabrino ni spal, je vendar sanjaril.
In njegova sanjarija je bila strašna.
Ko se je Imperija osvestila po nekakem nervoznem krču, «i jo je vrgel trepetajočo na njen naslanjač, je zagledala, da je sama; Roland je bil izginil.
— Bianko	išče, je mislila sama pri sebi. Da,	le	išči, išči,
in	skušaj prehiteti Bembal Toda	Bembo pozna pot,	in	ti	je ne
Poznaš!
, Nekaj minut se je opajala s strašnim veseljem ob misli, da je njena hči v tem trenotku nedvomno že podlegla in da oega Roland z obupom v srcu po Benetkah kakor blazen.
Toda ona ni bila ženska take vrste, da bi se dolgo ustavljala ob bagatelah.
Vstala je, se postavila pred svoje ogledalo, popravila nered v svoji toaleti in na svojem obrazu, ter se je nato naglo vrnila v dvorane, kjer se je veselica že	nagibala h koncu.
Nato ji je	prišlo na um, da	je Roland morda	ostal	tukaj
m da bi ga lahko dala prijeti. Toda takoj je zavrgla to misel, češ, da je nasprotna vsakateri verjetnosti. In nenadoma se je pojavilo v njenem duhu tole vprašanje:
— Zakaj me ni ubil, ko sem mu vendar zadala tolikšno rano ?
Stresla se je groze.
— Ali je mogoče, da bi imel usmiljenje z menoj? Ali morda kani kako maščevanje ?
— Ah ne, potem bi me bil ubil, ko me je imel v svoji oblasti; stopila je v svoje dvorane in videla Sandriga, ki jo je iskal. Stopila je k njemu morda še lepša kakor prej, v vsej svoji vročici in vsem svojem nakopičenem razburjenju, ki je obujalo v njeni zunanjosti vse znake nervozne prerazdraženosti,
Njena ljubezen do Rolanda se je prelila v še silnejšo čutno strast do Sandriga.
Ta je bil kar oslepljen,
Gotovo je v tem trenotku popolnoma pozabil Bianko. In ko mu je Imperija, hoteča mu pojasniti svojo odsotnost dejala, da je bila zdaj pri svoji hčeri Bianki, ji je Sandrigo odgovoril trepetaje:
— Jutri bova govorila o njej duša draga. Saj ste pravkar sami rekli, da hočeva biti nocoj vsa najina.
Imperija je vzdrgetala strasti.
Toliko sovraštva, toliko ljubezni toliko srditega gneva, toliko bolečine, vse kar je občutila nenavadnega od trenotka, ko je priznala Bianki, da je velika kurtizana, do trenotka, ko se je skoraj onesvestila pred Rolandom, sramota, solze, srd, groza, vsa ta nevihta je rodila vihar pohotne strasti.
Videla je Sandriga skoraj enako razburjenega, kakor je bila ona sama, in je spoznala, da ta človek samo odseva tisto silno in besno pohoto, ki izžareva od nje.
Dolgo sta se gledala z mokrimi zavzetimi očmi in ta pogled jima je bil bridkejša in slajša ekstaza kakor poljub ustnic združenih v strastno grizoče poljube.
Obadva sta prebledela.
In ko sta videla, da jih drugi gledajo, sta se odmaknila drug od drugega, s čudnim fantastičnim smehom, kakor da se ne moreta nič več ustavljati svojim strastem in kakor da morata planiti skupaj pred vso to množico, tukaj sredi luči in sredi vesele godbe.
Za minuto je erotična blaznost popadla Imperijine možgane, zmedene po teh zapovrstnih sunkih.
In zasanjala je, da, resnično je zasanjala po besnem objemu kar tu pred vsemi, in je zasanjala, da se njena strast loteva
vseh teh moških in ženskih, ki jo gledajo, in da bo nocojšnja noč, edina in brezprimerna med prireditvami velikega kurtizan-stva, videla v tem salonu razgrete pare trgati in razmetavati svoja oblačila, videla se pojavljati razjarjene nagote, in videla objeme na vseh teh preprogah vršeče se njeni lastni strasti v naslado!
Toda polagoma se ji je vendar posrečilo premagati.
Njeni gostje so se prihajali drug za drugim poslavljat.' Ona jih je sprejemala s tistim medlim smehljajem, ki ga imajo histerične ženske v hipnozi, s tistim smehljajem na znotraj, ki je napol razkrival njene svetle mokre zobe in dvigal njeno brezmadežno grlo.
Malo po dveh ponoči sta bila Sandrigo in Imperija sama; slonela sta na istem oknu, kjer je Roland pravkar zalotil njiju pogovor.
Nabrežje je bilo temno in zapuščeno,
Samo modrikasta svetilka gondole, priklenjene pred palačo je gorela v noči kakor bleda zvezda.
Gori na nebu so se podili nizki oblaki, bičali in trgali od dokaj krepkega vetra. Drhtljaji so šli po zraku. Bilo je mraz in vroče obenem. Vsaj Imperija je imela ta protislovni občutek.
Sandrigo je bil položil svojo roko okrog pasu kurtizane. Pohota je premagovala tudi njega in njegove žareče oči so klicale po ljubezni.
— Da, je zajecljala Imperija, da, duša draga . . . ljubiva se tam doli na zibanju valov . . . Pojdiva.
— Pojdiva, je dejal Sandrigo in se je oklenil.
Napotila sta se proti gondoli.
Skalabrino jih je videl prihajati.
In kakor je sedel, napol sklonjen naprej, roko skrčeno na ročniku bodala, ki ga je imel pod plaščem se je zdelo, da jih v svoji strašni nepremičnosti vleče k sebi, magnetizira s svojimi žarečimi očmi, srepimi zenicami, razširjenimi trepalnicami, s svojim okamenelim obrazom, otrplim v sovraštvu, kakor da je on sam samo tragičen kip, postavljen v okras tega večera.
Ko sta Imperija in Sandrigo stopila v gondolo, ga nista videla.
(Dalje.)
predobro se ne godi uslužbencem na južni železnici, vendar se uprava zanje bolj briga, kot na državni železnici. Uprava sicer od njih zahteva, da si morajo za svoje žerte in otroke preskrbeti legitimacije za prosto oziroma znižano vožjo, toda gospodi pri ravnateljstvu v Trstu ni prav nič mar, da bi te legitimacije preskrbelo. Prošnje za legitimacijo so uslužbenci vložili na ravnateljstvo v Trstu, še meseca maja zdaj se že avgust bliža koncil, pa o legitimacijah ni duha ne sluha. Vodstvo kurilnice V Sp. Šiški je že štirikrat urgiralo rešitev prošenj, pa vse zaman. Bogati plačani gospodje pri ravnateljstvu nimajo Srca za uboge Uslužbence in njih rodbine. Kaj njim mar, če morajo rodbine uslužbencev plačevati celo vožnjo. Treba bo koga dobiti, da bo železniško upravo spomnil, da bi bilo že davno čas, da bi se bile rešile prošnje za že omenjene legitimacije.
»Politično in Izobraževalno društvo za dvorski okraj* naznanja, da začne Že prebrane časopise pobirati v petek, dne 25. t. m.
Ljubljanski kanali in suša. Ljubljanica je vsled suše padla za 20 cm pod normal. Če greš zdaj popoldne ali zvečer po drevoredu enega ali drugega nabrežja, ti udarja v nos smrad, da bi bežal. Če greš počasi, si moraš z robcem nos tiščati da ne
—	omedliš 1 Vsled plitve vode ti zijajo na obeh straneh nad vodo ven hišni in straniščni kanali, ki izpuščajo iz svojih cevij kužen, neznosen smrad. To je v Ljubljani nove vrste higijena, ki pa že nekaj let vpije po — radikalni remeduril Kanalizacija, kje si?l
Oviran promet. Na Ble!weisovi cesti, ravno pred deželno vlado, popravljajo tlak in za to so zaprli prometu ves prostor pred deželno vlado, tako, da po oni cesti noben voz ne more voziti, nego mora delati prav velike ovinke. Po našem mnenju bi zadostovalo, ako bi se hkrati popravljala in ob enem zaprla prometu polovica ceste, kar bi se posebno pri široki Beiweisovi cesti prav lahko storilo.
Pes In mačka na strehi. Včeraj dopoldan je Samčev dakl iz Ključarske ulice lovil po Souvanovl strehi — mačko. Naenkrat spodrsne psu pri lovu in telebne z vso silo na tla. Pri padcu si je poškodoval glavo in gobec ter močno krvavel. Pa se je vseeno pobral in tekel še iz Ključarske ulice na Mestni trg pred prodajalno kjer je vsled bolečin omagal. Gospodar ga je na to dal živinozdravniku
Veliko slavje hode 20. t. m. pri sv. Ahacu. Postrežba pri Brajerju na Turjaku točna in solidiia. Toraj prijatelji hribov na svidenje.
Spedlcljska družba .Balkan" je kupila, kakor se nam iz zanesljivega Vira poroča, tukajšnje špedicijsko podjetje gospoda Josipa Škerlja. Prav Veseli nas, da to slednje podjetje ni padlo — kakor se pri nas žal dogaja — v tuje roke. Ljubljanska lilijalka spedicijske družbe »Balkan*, ki je slovansko podjetje, se je v kratkem času v Ljubljani zaradi svoje kulantnosti prav zelo udomačila
—	vkljub naravnost besni nasprotni tuji konkurenci. Špedicijsko družbo .Balkan* kot edino slovansko podjetje te vrste v Ljubljani prav toplo priporočamo 1
Ortopedlčnl zavod ki se je do-sedaj nahajal na Turjaškem trgu štev. 4. se preseli v Gosposko ulico štev. 8. pritličje ter se radi preselitve otvori šele prve dni septembra.
Zahvala. Odbor telovadnega društva .Sokol* v Domžalah zahvaljuje se najtopljeje vsem, ki so kakorkoli
MALI LISTEK.
J. S. MACHAR:
Senčna stran ljubezni.
(Iz knjige .Host belletrie.)
Prevel E. B.
On je bil trgovski pomočnik, ona je kolorirala slike modernega časopisa. Spoznala sta se nekdaj nekje, to je trajalo tri leta. Ko pa je Mar-
Pareta zašla v sramoto, jo je zapustil aust. Nato (se je koloristki narodilo dete, deček, ki ga je dala krstiti na ime Franc. Franc se je imenoval namreč tudi njen Faust.
Ko je njuna usoda dosegla ta Stadij, sem bil jaz prisiljen poseči vanje. Nič nisem bil slišal Pr*je.o njiju in onadva tudi ne o meni, niti jezik, niti rodna zemlja mi nista bila z njima skupna, a vendar sem moral spoznati njune domače razmere, njune prejšnje stike in premostiti prepad njunega sedanjega sovraštva z mostom
pogodbe.	_	,
Nekega dne sem namreč (povest ni prav nič romantična, temveč čudovito vsakdanja in preprosta) dobil od okrožnega sodišča pozivnico. Sel sem tja. Sodnik je dolgo in resno listal po raznih podolgastih. papirjih, potem pa mi je naznanil, da moram prevzeti
pripomogli, da se je slavnostna otvoritev .Sokolskega doma* tako sijajno izvršila. Pred vsem veljaj naša zahvala .Slovenski sokolski zvezi* in vsem sodelujočim sokolskim župam za impozanten nastop in krasno uspelo telovadbo. Najiskreneje se zahvaljujemo gospem dr. Karbovi, dr. Krautovi, Sadnikarjevi iz Kamnika, Adamičevi, Hemulovi, Pirčevi in Slokarjev! iz Domžal, ki so načelovale paviljonom, kakor tudi zavednim narodnim go-spicam, ki so v paviljonih pomagale in omogočile lep gmotni uspeh. Za-hvaljamo slednjič velecenjeno občinstvo, ki je z mnogobrojno udeležbo izkazalo domžalskemu Sokolu svoje simpatije in ga navdušilo k nadalj-nemu vstrajnemu delu za idejo sokolsko. Na zdar! Za odbor telovadnega društva .Sokol* v Domžalah: Franc Ravnikar t. č. starosta, Tomo Petrovec t. Č. tajnik.
Bonboni za ,Flottenvereln“ se bodo prodajali menda danes tudi v Ljubljani. Je pač dolg čas aristokratskim in nemškim damam, pa so našle novo zabavo, pomagajo pa jim pri tem mnoge plebejke, ki so vse srečne, ako smejo delati aristokratskim damam pri raznih športnih prireditvah
—	Štafažo.
Stavka v knjigoveznici in karto-naži g. I. Bonača — tako se nam poroča — še vedno traja — že šesti teden. Stavko so vprizorili pomočniki zato, ker g. I. Bonač ni hotel vkljub intervencijam društva knjigoveških pomočnikov izpolniti obljub, ki jih je bil dal in podpisal leta 1907 takratnemu društvenemu odboru. Vsi ljubljanski knjigoveški principali, med njimi mnogo slabejše situirani, nego g. Bonač, se strogo drže tarifne pogodbe, sklenjene in podpisane med delojemalci in delodajalci leta 1907, samo g. I. Bonač ne. G. I. Bonaču je je stavka napravila že ogromno škodo, pa bi se bila dala že davno poravnati, ko bi bilo na strani g. Bonača le količkaj — dobre volje.
.Gospodarska', recte vodovodna stranka v Spodnji Šiški sestavljena Iz elementov, ki so sicer zelo raznovrstni, ali jih držijo skupaj osebni interesi pri vodovodni zadrugi, vabi tudi naprednjake v svojo sredo in jim obljublja deveta nebesa, ako pozabijo na gospodarske koristi občine in se zavzamejo za gospodarske koristi — članov vodovodne zadruge I Pa ne bo šlo, prijatelji, nihče se vam ne vsede na limanice, ker šišenski naprednjaki se dobro zavedajo velike nevarnosti, ki "preti občini od Članov t zv. .gospodarske*, oziroma vodovodne stranke.
Pozor, šišenski narodnjaki! Šišenski Nemci so reklamirali volilno pravico za nekaj čez trideset svojih ljudi. Zakaj, čemu? Kake načrte kuhajo šišenski tujci za občinske volitve? Šišenski narodnjaki naj gledajo malo tem ljudem na prste 1
Lep uradni dostavitelj je neki Puc, dostavitelj okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico. V gostilni g. Bitenca na Brodu pri Tacnu je videl .Jutro* in ga je na drobne kosce raztrgal. Ali davkoplačevalci za to plačujejo tega možakarja, da jim škodo dela? Gospod Bitenc naj prijavi zadevo merodajni oblasti, ki naj pouči Puca, da se ne sme škoda delati nikomur.	,
Slovensko pivo je letos prav dobro in sicer iz vseh slovenskih pi-vovaren; zavedni Slovenci naj ga zahtevajo povsod.
Na živinskem semnju v Sv. Lovrencu na Dolenjskem 10. t m. je bila razprodana vsa živina: okolu 500 glav in sicer so pokupovali vso razni pre-kupci, ki so jo odpeljali na Tirolsko, Laško itd. Zanimivo je, da so bile
varstvo otroka Štefanije Glaubitzove, Franca Glaubitza. Ugovarjal sem, da nimam veselja, časa, zmožnosti za tako opravilo, da je ob vsaki dnevni uri lahko najti sto in sto ljudi na promenadah in kavarnah, ki bi smatrali za docela dobrodošlo priložnost da si preženejo dolgčas; toda sodnik me je prekinil z odločnim poudarjanjem paragrafov nekega zakona in me je za-jedno potolažil, da mi to varuštvo ne bode v nadlego, da je otrokova mati baje koloristka, oče trgovski pomočnik, da bode seveda treba potom tožbe izsiliti od očeta mesečne prispevke za oskrbo otroka, sicer pa, da menda ne bom imel mnogo dela. Oporekal sem še, da morda otrokova mati lahko kar sama toži, toda sodnik me je podučil, da taka deklica ni nikaka .pravna oseba* pred zakonom, zakon zahteva moža, in sodišče me tedaj postavlja za varuha Franca Glaubitza.
Za nekaj dni sem dobil dekret in pooblastilo za tožbo.
Šel sem k Štefaniji Glaubitzovi. Vprašal sem hišnico v neki hiši za njen naslov, ta je takoj uganila v moji osebi varuha ter izjavila, da je Štefanija njena hči in me je peljala v stanovanje. Štefanija je sedela za mizo v razpeti jopici in v spodnjem krilu in neki mladič ji je sedel nasproti. Stara je obrisala stol s predpasnikom in rekla mladiču, naj odide,
razobešene ha čast temu dogodku na zvoniku župne cerkve kar štiri papeške zastave —- menda prodani živini v slovo.
Na III. rednem občnem zboru Dol. podr. Prosvete se je odbor konstituiral sledeče: Viktor Kobe, načelnik, Avgust Arselin, tajnik, France Mramor, blagajnik in knjižničar.
Koncert. V proslavo cesarjevega rojstnega dneva priredi .Slovensk* Filharmonija* danes (petek) pod vodstvom g. kapelnika Talicha slavnostni koncert v park hotelu .Tivoli*. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 60 v.
Klub slovenskih kolesarjev priredi v nedeljo, dne 20. t. m. skupni izlet na Bled, ter prosi vse druge kolesarje za mnogoštevilno udeležbo tega krasnega izleta. Odhod je točno ob 5. uri od glavne pošte. Odbor.
Najdeno. V sredo zvečer se je našla v Šiški od gostilne Keršič proti Ljubljani svilena ruta. Dobi se pri gosp. Trefaltu, Dunajska cesta, številka 29.
*	Izgubljeno. V nedeljo zvečer je izgubil g. Jakob Kranjec, mizarski pomočnik v Ljubljani, na potu iz Rožne doline do Zvezde srebrno uro z dvojnim pokrovom. Pošten najditelj naj jo odda proti primerni nagradi v našem uredništvu ali pa pri gori imenovanem na Sv. Petra cesti št. 10 — Dne 2. t. m. je v 3. razredu popoldanskega vlaka dolenjske železnice pozabil nekdo dve poročni sliki. Po šten najditelj, ki sliki zanj gotovo nimata nobene vrednosti, naj ji odda v našem upravništvu.
O. BERNATOVIČ
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe In otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
Elektroradlograf Ideal. Danes večer smeha z lepimi slikami. Med temi drama .Zvest do smrti*, v kateri igra pes Monstache glavno vlogo, dalje .Fatalna zamenjava* (igra Prince) in .Maks se ženi* (igra Linder). _______________
Izlet slovenskih gostilničarjev na Vintgar in Bled.
Na Gorenjsko.
. Včeraj zjutraj ob sedmih se je zbralo nad 500 udeležnikov gostilničarskega izleta na južnem kolodvoru in so napolnili skoraj vse vagone posebnega vlaka, ki jih je odpeljal na Gorenjsko. Bili so večinoma slovenski gostilničarji s svojimi gospemi in hčerkami, njim pa so se pridružili tudi njih sorodniki, znanci in prijatelji, udeležilo se je tudi 6 Bolgarov, ki so prišli iz Zagreba. Velika, udeležba je prvič pokazala, kaka moč leži v organizaciji in kakega pomena je, da se je po prizadevanju nekaterih gostilničarjev ustanovila za nas tako važna gostilničarska organizacija.
Prihod na Dobravo.
Gostilničarji so si izbrali za letos najkrasnejše kraje za svoj izlet. Saj naše gorenjske gore, Vintgar, Bled, Bohinj, privabijo vsako leto na tisoče tujcev. Med udeležniki gostilničarskega izleta jih je bilo mnogo, ki si še niso ogledali teh krasot naše domovine.
Oblačno vreme ni obetalo najlepšega dne. Oblaki so pokrivali gorenjske gore in ležali nizko med do linami. Vendar je veter od vzhoda razgnal počasi deževne oblake. Ob
9.	zjutraj je vlak obstal na Dobravi. Udeležniki so izstopili in so odšli v
Štefanija pa si je zapenjala jopico in se je izgovarjala, da še ni oblečena. Sedel sem. Stara je vprašala stras>tno-poželjivo, če bo moral plačati? Rekel sem ji, da bomo tožili, kar je vzela z zadoščenjem na znanje. Tudi Štefanija se je nasmehnila zadovoljno.
Vprašal sem jo po njenem Faustu. Star je dvaindvajset let, je trgovski pomočnik, stanuje pri očetu tam in tam, oče ima delikatesno trgovino. Ona da zahteva mesečno deset goldinarjev. Zapisal sem si vse in sem ostal.
—	No, da le dobimo denar se je tolažila stara.
Štefanija mi je gracijozno podala roko. Bila je suha, morda 25 letna punca s topim pogledom v modrih očeh in z globoko na čelo počesanim zastorom svetlih las. — ,Če ne more plačati Franc, mora plačati njegov oče, saj ima delikatesno trgovino* — je deiala odločno.
Odšel sem v delikatesno trgovino. Našel sem jo v šumni ulici blizu kolodvora Franc-Jožefove železnice. Toda to ni bila delikatesna trgovina, to je bila branjarija. Mišičast, starejši možak z rdečim obličjem je stal v durih; bil je golorok in je kadil iz pipe. Stopil sem v poslopje k hišnici. Umivala je okna. Začel sem jo izpraševati diplomatično. .Ah — je menila — gospod je gotov# prišel zavoljo Franca.
vas. V Zajčevi restavraciji jih je čakalo primerno krepčilo, nadevane žemljice z vinom in pivom. Restavrater gosp. Zajc jih je pozdravil s par besedami. Drugi del je odšel v hotel »Dobrava** h g. Kamenšku, kjer so biii postreženi z guljažem in vinom. Takoj prvi sprejem je spravil izletnike v najboljšo voljo. Z Dobrave so izletniki odšli
čez Vintgar.
Žal da je ravno ta dan bila voda tako majhna, da šuma in slapa skoraj sploh ni bilo. .Jutro* je že opozorilo, da je Vintgar v nevarnosti in ta dan se je to najbolj pokazalo. Vodo so porabili drugam in naš krasni Vintgar se ni pokazal v vsej svoji krasoti. Izletniki so šli trumoma skozi galerije in tu seje pripetil neprijeten slučaj. Vdrla se je neka trhlena deska pod neko gospo. K sreči to ni bilo na nevarnem kraju. To je najboljši opomin, da naj se Vintgar popravi. Vendar tudi to ni motilo občega veselja in udeležniki so pri najboljši volji, navdušeni nad krasoto gorenjske prirode odpočili v Žumrovi restavraciji, kjer so bili izborno postreženi s pivom in predkosilcem.
Pozdravil jih je urednik »Gostilničarskega Vestnika* g. Mencinger. Izletnik! so se dali tu fotografirati, na to so odšli
na Bled
deloma peš, deloma z izvoščeki. Pri vhodu na Bled je stal slavolok. Gostje so se razšli po določenih restavracijah," kjer jih je čakalo kosilo. Med tem so si izletniki ogledali tudi krasote našega Bleda, zdraviški park, jezero, otok. Celo popoldne je pel zvonček na otoku v znamenje, da imajo tudi naši gostilničarji svoje križe in težave in da si žele boljših časov.
Ob 3. popoldne se je vršil skupni obed v hotelu »Triglav* pri g. Pett-nelu, kjer se je zbralo mnogo odličnih zastopnikov gostilničarskega stanu.
V	imenu gostilničarske zadruge je govoril g hoi. Kenda, v imenu Blejske podružnice je govoril g. Jak. Pe-tmel ha kar so tudi drugi govorniki povdarjali pomen tega izleta. Ob 6. zvečer je bil buffet v hotelu »Toplice*, kamor se je zbrala večina udeležnikov. Cel dan na Bledu je dokazal, da je bil izlet dobro pripravljen in je vse udeležnike popolnoma zadovoljil.
Za udeležence je bilo pomenljivo, da se je za izlet določil ravno 17. avgust, ki privabi na Bled največ gostov, dasi bi bili na drugi dan lahko gostilničarski gostje še bolje postreženi.
Zvečer so imeli gostje priliko videti krasno razsvetljavo, ki je bila letos izredno lepa. Naravno je, da je ostalo mnogo gostov čez noč na Bledu, da napravijo še kak izlet po lepi Gorenjski. Drugi pa so se odpeljali s posebnim vlakom gotovo z željo, da prihodnje leto zopet polete skupaj s svojimi tovariši v to ali ono stran naše lepe domovine. Prireditelji in udeležniki pa morejo biti s svojim prvim izletom kar najbolj zadovoljni.
strijskega ministrskega sveta. Trajala je do druge ure. Ob treh se je zopet nadaljevala. Obravnavalo se je o kompenzacijskih zahtevah Ogrske za dovoljenje uvoza argentinskega mesa. Razpravljalo se je tudi, kako bi se mogel dovoliti uvoz brez vsake kompenzacije Ogrom.
Generalna stavka na Angleškem.
Londou, 17. avgusta. Danes bi morala izbruhniti generalna stavka na Angleškem. Vendar je za enkrat še izpadla, ker je občinstvo zelo razburjeno. V Londonu stavka sedaj 12000 pristaniških delavcev.
Spopad med Turki In Albanci.
Carigrad, 17. avgusta. V bližini Argirokastra je prišlo med turškimi vojaki in 100 mož broječo albansko četo do bitke. Dva Albanca sta bila ustreljena, 10 težko ranjenih, 20 pa' vjetih.
Afera Tomašič — Matoušek.
Zagreb, 17. avgusta. Lekarnar Matoušek je takoj, ko je bil izpuščen iz zapora odpotoval v Zagreb. Ker pa se je policija bala, da napade bana vnovič, je bil danes zopet aretiran kot človek brez eksistence. Nato so ga odgonskim potom odpeljali v njegov rojstni kraj Osjek.
Ogrska zbornica.
Budimpešta, 17. avgusta. Obstrukcija se nadaljuje. Današnja seja je bila zopet završena s samimi poimenskimi glasovanji. Prihodnji teden se bo obstrukcija zopet nadaljevala. Le v torek, četrtek in petek bo opozicija pustila po enega govornika k besedi.
Kolera na Dunaju.
Dunaj, 17. avgusta. Zdravstveno stanje za kolero obolele delavke Schwent je vedno slabše. Težko je, če preživi še današnjo noč. Danes so odpeljali v bolnico zopet eno delavko, kije baje istotako obolela za kolero.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Ministrski svet.
Dunaj, 17. avgusta. Danes ob
10.	uri dopoldne se je vršila seja av-
Razne vesti.
* Razbojniki spekli umorjenca,
V	Parnaju, v Rusiji, se je dogodil zločin, kakršen se ni izvršil še nikjer. Mestni trgovec Karbuh je kot navadno odpotoval z večjo množino blaga Tajvo, da proda blago med prebivalce te velike severne ravnine. S seboj je vzel tudi 14 letnega dečka Ksenofonta Rudenka, sina parnajskega občinskega pisarja. Potovala sta skozi Cebani, prvo naselbino v Tajgi, od koder sta tudi nadaljevala pot, a vrnila se nista več. Poizvedovala je za njima policija, toda brez uspeha. Nekega dne pa se je javila pri policiji neka ženska, ki je izpovedala, da je potujoč skozi Tajgo, med Žinko in Sladovijo, videla grozen prizor: Razbojniki so napadli Karbuha in Rudenka ter ju ubili. Nato so zakurili velik ogenj, nataknili umorjena na raženj ter ju pekli. Ko. sta se umorjena pekla na ognju, so si razbojniki delili njuno imetje. — Ko je mati Rudenkova čula na kak grozen način ji je umrl otrok, ji je otemnil um in je skočila v vodo. Policija je odšla z omenjeno žensko na lice mesta, kjer so res našli nezgorele človeške kosti, a razbojnikov se ni posrečilo izslediti,
* Miroval bom. Štefan Salma je bil razbojnik, znan po celi Ogrski in vse se ga je balo: staro in mlado,
ToIstovrSko slatino
ki le edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov : Tolstovrfika slatina, pošta Guštuuj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojimi
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
Je pač križ. Gotovo zaradi tega de kleta, ki ima ouoka z njo. In zavoljo alimentacije. (Čudil sem se v duhu bistroumnosti te ženske.) Saj je še pob. In ta punca bi bila tudi lahko pametna. Stari pa ne bo plačal. Jaz sem tu že dvajset let hišnica, vidim vsem strankam prav v želodec in vem na las natančno, kako je s starim Vojtom. Poslednje najemnine še ni plačal in gospodinja mu le iz sočutja ni odpovedala. On ne more za fanta plačati niti krajcarja. Pa tudi ni dolžan, zakon ga ne sili k temu.
Te stvari mi je ponavljala v nekaterih variacijah.-
Prihodnji dan sem še k sodniji prosit, da mi napišejo tožbo.
Silno siten oficijal mi je tožil: .Taki ljudje 1 Hodijo in se zabavajo na najnežnejši način, iz tega nastane otrok in človek naj piše tožbe 1*
Potolažil sem ga s tem, da sem ga opozoril na svojo usodo.
Med večnim vzdihovanjem in s pravično nejevoljo je napisal tožbo.
Prišel je dan in ura obravnave.
V	dvorano se je vsula cela vrsta ljudi. Pisar jih je zaslišal. Bil je tu oče obtoženca, miščavi gospod Vojt, ki sem ga takoj spoznal; pojasnjeval je pisarjem, da je prišel pričat, da mu je njegov sih, Franc dolžan dvestodeset kron, ki mu jih mora odplačevati v mesečnih obrokih; z očetom je prišel
tudi brat, ki mu obtoženec dolguje baje sto kron, tudi ta dolg mora odplačevali v mesečnih svotah; sin gospodinje je prišel pričat, da baje gospod Vojt v resnici ni mogel plfl' čati poslednje najemnine in da se mu sploh slabo godi; hišnica je Prlš*a menda »za vsak slučaj* in še nekaj ljudi, ki pa pisarju sploh niso odgovarjali, ker so bili zatopljenl v 2elo važno šepetanje z obtožencem-
Franc Vojt je stal tu. V očeh bojazen in nemir, je poslušal na desno in levo, toda njegove misli so bile bogvekje. Imel je energičen nos kot kavelj in v stran stoječa ušesa kot netopir. Spomnil sem se hipno na ko-loristko Štefanijo — kako je bilo mogoče, da je ona . . .
Vstopil je sodnik. Po formalitetah je vprašal Franca, če se priznava očetovstvu. Pri tem njegovem vprašanju so zaškripale duri, ozrl sem se, Štefanija je ugreta in zasopla vstopila v dvorano. Franc je ni opazil in je odgovarjal pretrgano, da je očetovstvo pravzaprav težka reč, da je dekle imelo še pet drugih.
— Da te Bog ne kaznuje, Francelj 1 je kriknila Štefanija rezko iz Ozadja.
Franc se je ozrl in izbulil oči.
— No, očetovstvo moraš priznati, kar je res, je res, jo opominjal oa zadaj oče odločno.
bogato in ubogo, ker on je ubijal iz same krvoločnosti vsakega, ki ga je dobil v roke. Zasledovale so ga dolgo cele čete policijskih agentov, ali vedno brez uspeha. Končno je pa tudi on prišel v roke pravice, kar je vse močno razveselilo in ljudje so ga prišli gledat od vseh strani, vsakdo je hotel videti tega krvoločnega razbojnika — zvezanega. Salma je bil obsojen na smrt in kralj ga ni hotel pomilostiti; razbojnik je moral priti na vislice in ostal je do zadnjega hipa popolnoma hladnokrven; sam si je nataknil vrv, potem je pa vprašal krvnika, ako se bo mnogo mučil in ko mu ta pove, da se ne bo mučil, ako bo miren, odgovori razbojnik: ,miroval bom«. Potem je Še enkrat pogledal okolu sebe — in se vdal usodi, ki jo je s svojimi krvavimi in nečloveškimi dejanji v polni meri zaslužil.	H
* Zverinski oče. V vasi Ceriču, v vukovarskem okraju na Hrvatskem so prijeli orožniki 32 letnega gostilničarja Pavla Karla radi zverinskega dejanja, izvršenega na lastni enajstletni hčerki. Ko so ga orožniki vodili v zapor, je rekel, da že poskrbi, da njegova žena, ki ga je radi tega zverinskega dejanja ovadila, ne bo več gazila trave, ako jo le dobi v svoje roke; prodal bo vse svoje, ubil ženo in odšel daleč po svetu, tako, da za njega nihče ne bo vedel.
* Človeško truplo na plotu. Iz Kolina poročajo, da so v Nippesu na-
na nekem 2 metra visokem plotu ■obešeno človeško truplo nekega boljše oblečenega človeka, starega okoli 25 let, Policija domneva, da se je dogodil roparski umor, in so roparji obesili truplo na plot, da bi se domnevalo, da je umorjenec izvršil samo-umor.
* Aretovana roparska tolpa. V
Frankobrodu je policija aretovala anarhistično roparsko in tatinsko družbo, ki je opravljala svoje zločinsko delo po mestu in okolici. Eden izmed aretovancev je znani anarhist, ključavničar Eisenreich, ki je bil aretovan Tavno pri neki anarhistični seji. V sta-, novanju aretovanca so našli več priprav, v katerih so tatovi topili ukradeno zlatnino in srebrnino. Našli so tudi več srebrnih predmetov, ki so oili brezdvomno ukradeni.
.	* 7501etnica ustanovitve mesta
Zverin. (Mecklenburg). Te dni praznuje mesto Šverin na MeCklenbur-akem svojo 7501etnico. To nas zanima le v toliko, ker so tu nekdaj bivali Slovani. O tem pričajo nešteta imena vasi, ti*gov in družin. Mesto je sedež velikega vojvode in ima 45 tisoč prebivalcev. Znamenit in krasen je dvorni grad, ki leži na malem otoku, obdan vsi iezera-	zel°	lePa kato-
u-u .cer^ev> V Sverinu je več kmetijskih in umetniških šol, kjer študirajo tudi nekateri Slovenci. Na gradu Wa-j?ensberg pri Litiji žive že več let elani vladarske rodovine meklen-burške.
* Veliko poneverjenje. Wegener m Hamann, dva uradnika hamburške centrale državne banke sta bila aretirana, ker sta poneverila 250.000 niark.
* Žensko delo. Največ žensk je zaposlenih v trgovskih in industrijal-nih podjetjih v Ameriki. Toda zdaj prihajajo velike tvrdke po dolgih skušnjah počasi do zaključka, da je boljše jemati moške nego ženske, in železnice iti trusti so začeli ženske zamenjavaj! z moškimi. Ravnatelj neke velike trgovske firme navaja sledeče razloge tega ravnanja: „Mi rabimo Uslužbence, ki hočejo napraviti kariero. Na nesrečo pa smatra žena ^Užbo samo kot nekaj začasnega kot ^edstvo, da se preživi, dokler ne najde moža; zato postane stenografinja, tipkarica itd., nima pa pri tem namena, tla bi dosegla boljšo pozicijo, ampak
Franc je torej priznal očetovstvo.
— Ali ste tedaj pripravljeni plačevati za otroka po dvajset kron •nesečno? je vprašal sodnik.
To pa je bilo kot sunek v osje gnezdo.
Stari gospod Vojt je stopil naprej in je trdil, da ima sin sto kron plače na mesec in da mora od tega plačevati petnajst kron na oni veliki dolg, brat se je oglasil s svojo zahtevo, sin gospodinje je konštatiral, da najemnina ni plačana, neki drugi človek je ^enil zelo resolntno, da Francelj ne •nore plačati niti krajcarja. In po tem koru je izjavil Franc, da sploh ne more plačati.
Štefanija je pridervela iz ozadja in se postavila tik pred sodnika. Bila J® razburjena in v topih očeh ji je igralo sedaj kakor živo srebro.
~ Da ne more plačati? Ta ničvrednež. A meni je pravil, da ima petsto goldinarjev v hranilnici in v kočijah se je vozil z menoj in sedaj noče skrbeti za svojega otroka? In jaz naj ivim od svojih sedmih goldinarjev na »nesec ?	1
— Saj imaš petnajst goldinarjev *». teden, jo je prekinil nekako boja-2ljlvo Franc. __________________ (Konec>)J
da zasluži le toliko, kolikor rabi. Kakor hitro pa se pojavi mož na obzorju, zapusti službo. Navadno ne ostane ženska v službi dalj kot tri leta. Tiste pa, ki ostanejo v službi, a ne najdejo moža, po tridesetem letu starosti sploh nič več ne napredujejo.*
* Nočno življenje v New-Yorku. Nočno življenje v New Yorku postaja od do dne ali bolje, od noči ao noči tem živahneje. Ako greš krog polnoči po newyorških glavnih ulicah, misliš, da je zgodaj zvečer. Toda to nočno življenje newyorško ni posvečeno kakor v drugih velemestih le zabavi, ampak skoraj edino le delu. Zdi se, da dan več ne zadostuje ame-rikanskim podjetnikom. Velike trgovske izložbe so sijajno razsvetljene, a pridni trgovci delajo neumorno. Po newyorškem pristanu križari nebroj čolnov, podzemeljska železnica ne miruje niti trenutek, niti po dnevi niti po noči, istotako niti električni tramvaj. Mnogo podjetij dela tudi po noči, in to ne morda le kavarne ali restavracije, ampak tudi banke. Kdor n. pr. nima po dnevi časa, gre zjutraj ob 2. k zobozdravniku, da mu plombira bolni zob. Ob vsaki nočni uri so odprte brivnice, in lahko se daš obriti in ostriči ob 11. po noči ali pa ob 4. zjutraj. Da, celo snažilci čevljev delajo vso noč. Nekateri podjetniki so napravili zdaj načrt, ki bi se po njem dajale v gledališču po dve predstavi, ena bi se začela ob 2. zjutraj, druga pa ob 5. zjulraj. Zadnji čas so vpeljali celo pri sodniji nočno službo. Te predstave pravijo, da so zato potrebne, ker je v New Yorku več sto-tisoč prebivalcev, ki spijo po dnevi, a delajo po noči. Ti gredo lahko v gledališče le v nočnih urah. Statistični izkaz delavcev in uradnikov, ki delajo po noči, kaže, da je v New Yorku 125.000 ljudi, ki morajo opravljati nočno delo. To pa je le majhen del tistih, ki iz privatnih vzrokov ali pa iz prevelike pridnosti spreminjajo noč v dan.
* Tujci se Dunaja izogibajo. -V
prvih sedmih mesecih letošnjega leta je obiskalo Dunaj 6371 ljudi manj nego v istem času lanskega leta. Najbolj se Dunaja izogibajo Nemci iz »rajha*; v gorenji diferenci so zastopani z veliko številko 5674.
* Sumljiv kolač. V Berlin je po pošti prišel iz Londona velik kolač, ves posut z rozinami. Tako nenavadno velik je bil, da se je uradom kar sumljiv zazdel. Prerezali so ga in našli v njem razne antimilitaristične spise, ki jih je nekdo iz Londona poslal vodji berlinskih anarhistov.
* Prodano jezero. Ahensko jezero bo kupilo mesto Inomost. Jezero je bilo doslej last benediktincev, ki bodo za jezero s hoteli (,Filrstenhofa in .Seehof' dobili 4 in pol milijona kron.
* Gradu Brandlsa o Labi ni kupil cesar od nadvojvode Salvatorja, kakor so poročali listi, za nadvojvodo Karla Franca Jožefa in njegovo nevesto Žito, ampak ostane grad v dosedanjem lastništvu. Mladi par bo samo nekaj časa tam stanoval.
Lastnik m glavni urednik Mlinu Plut.
Odgovorni urednik T. M. Zalar.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda & Tin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek &0 vin. — Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji lnserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Absolvent Mahrove šole išče primerne službe. Ponudbe na Absolvent, poštnoležeče Ljubljana.
1 do 2 učenca sprejme iz Ljubljanske okolice za krojaško obrt Josip Rojina, Fran Josipa cesta 3.
Žagar, izurjen v delu pri velikih žagah, išče službe. Ponudbe v Domžale št. 23.
Stanovanje meblirano ali nemeblirano, obstoječe iz sobe s kuhinjo, event. sobe s štedilnikom, išče samska oseba. Ponudbe na upr. •Jutra".	3—1
Mesečna soba s hrano se išče. Ponudbe pod .Stanovanje* poštno ležeče Kranj.
 _____________________________________451/1-1
Gospodična z boljšo izobrazbo išče mesta vzgojiteljice pri kaki rodbini. Ponudbe pod .Vzgojiteljica* na .Prvo anončno pisarno*.
__________498/3-1
Inštalater za elektriko se išče. Ponudbe pod „Inštalater* na .Prvo anončno pisarno*.
_________________________499/3-1
Proda se celo po ceni še novi pisalni stroj .Stoewer*. Kje pove .Prva anončna pisarna*.	450/2—1
Razno pohištvo se radi preselitve ceno proda v Sp. Šiški, Kavškova cesta št 108.
    340/2—1
Korespondenca.
Zakal mi ne odgovorite na moje pismo, gospod »Trobenta* iz Kanala? Vrnite mi vsaj sliko. — Vanda.	341/1—1
Slovenci darujte za »Sokolski dom“ v Borovljah.
2 lokala
na prometnem kraju, eden z vso trgovsko opravo, dalje imata vsak svoje skladišče in stanovanje, se takoj od-dasta. Kje, pove podružnica »Jutra" v Spod. Šiški.
Lepo stanovanje
v solnčni legi, obstoječe iz 2 sob, kabineta, kuhinje, s pofabo pralnice ter delom vrta se takoj odda. Dunajska cesta 60, poleg topničarske vojašnice.
v Trbovljah, enonadstropna, 5 minut od farne cerkve, tik okrajne ceste, z vsemi pritiklinami in 460 sežnjev zemljišča, že 9 let davka prosta,
se proda.
Franc Drnovšek, nadpaznik, Ojstro, p. Hrastnik.
M. RAVTAR
delikatesna trgovina in vinarna
Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo veliko zalogo raznih
jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca.
Ekdport
kranjsk. klobas in brinjevca
Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo.
Podružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
(v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v hiši g. Tomažiča) telefon št. 177,
sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino Itd. Uradne ure od 8.—12. In od 2.—6.
Ženitna ponudba.
Simpatičen trgovec v 30. letu z dvema jako dobro idočima trgovinama v Ljubljani se želi poročiti z značajno izobraženo, mlado gospodično ali vdovo ki ima veselje do boljše trgovine ter 20—30 tisoč kron premoženja. Gospodične izven Ljubljane imajo prednost.
Le resne ponudbe s sliko, ki se vrne, se sprejemajo do 20. t. m. pod »Trgovec", Ljubljana 1911, glavna pošta, poštno ležeče. Tajnost zajamčena.
FR. KS. KASPER
Ljubljana, Vegova ul., v bližini realke.
Zaloga raznega pohištva
hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih in lesenih rolo, žaluzij in železnih val-čnih zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno v zalogi.
Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago.
Najvecja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka IKO
Najboljše odgovori „Slovencu“ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Važno za inženirje, stavbne podjetnike, hiSne posestnike in hišne upravitelje,
dj
& SDTTNER, Ljubljana
Mestni trg. — FIL1ALKA: Sv. Petra cesta. — Telefon št. 273.
Proti sajam in prahu popolnom* varno zapridimnik, kjer je vsaka nevarnost po ognju Izkjju£e> na, omogofiujejo samo patentna dvoj na. ta,
vrata
* trojnatim proti ognju Varnim zatvorom.
(C. kr. avst. pat. št. 26.175 od 1. junija 1906)
Konstrukcijo teh dimniških vrat, ki se lahko dajo vstaviti v novih ali pa že v starih poslopjih, so strokovnjaki že večkrat preizkusili In
splošno pripoznall tem dimniškim vratom prednost pred vsemi drugimi. ....pol...	iskl	priporoča	ta vratca z razpisom 21. avgusta 1907; deželni glavar
kranjski pa z okrožnico z dne 11. maja 1908 vsem županstvom na Kranjskem. — Pojasnila daje
L, Str-icel, dimnikarski mojster.
BiJSE'- Dobivajo se pri Lud. Striclu kakor tudi pri tvrdki Avg. Žabkar.
Ponarejanje patentnih vrat so kaznuje po patent, zakonu.
Č3-u.d.ež; sim©rl33:a.i3Ls3se ind-U-strije izumljeno je nov0
Adirno pero („Maxim„)
s pisalno pripravo za črnilo In svinčnik.
Ta posebno duhovito sestavljen aparat služi za hitro in gotovo Seštevanje in so njegove glav ne prednosti ob na j pr i-prostejši uporabi in brezhibnem funkcioniranju: na eni strani veliko razbremenjenje možgan, ker se celo pri zdržema večurnem delu z Maximom ne občut .	.	nobeno	živčno utrujenje
ki se sicer tako pogosto opaža; na drugi strani zanesljivost in velik prihranek na času. Cena enemu komadu z lahko umljivim natančnim navodilom K 1060 po povzetju, ako se vpošlje denar naprej K 10. Dobiva se pri glavnem zastopstvu Em. Erber, Dunaj II./8., Ennsgasse št. 12. Iq.
XII
m
3
URE
Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka.
Franc Čuden,
 -------- urar — -
Ljubljana, Prešernova ulica 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
Je delničar
največjih tovarn švicarskih nr ,Union“ v Genovi in Bielu, on torej lahko po originalno tovarniških e en ah
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane
.-. ALPINA URE .-.
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, tula, srebra, nikeljnu in jekla
= prodala.
Nedosežno velika izbira. Večletno jamstvo. D Ceniki zastonj in poštnine prosti.
„JUTR0“ se prodaja v Ljubljani
po O vinarjev
-sr raL©iSl©dLxi3ilx t©ToaJsaxna,lx:
Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pichler, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišleijeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta. Cšeničnik, Židovska ulioa. Kleinstein, Jurčičev trg. Križa), Sp. Šiška.
Wislak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulioa. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodfe Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Biščak, Bohoričeva ulioa. Remžgar, Zelena jama Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. štraVs, Škofja ulica, Likar, Glince.
Strkovič, Dunajska cesta. Klančnik, Tržaška cesta.
Cternit
Velika zaloga pravita Švicar, ur, zlatnine, srebrnine, gramofonov, plošč itd.
Tem potom vljudno naznanjam, da sem preložil svojo trgovino s Starega trga 26 na
Fotografske aparate
in veliko zalogo vseh v to stroko spadajočih potrebščin priporoča
fotomanufaktura in drogerija
— „Adrija“ ...................
v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5.
»Angleško skladišče oblek“
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg 5
priporoča radi minnle sezije v okasiji
obleke za gospode
iz listra ali pralne v barvah
od K 10— naprej
ter panama
klobuke in slamnike.
isto popolnoma na novo uredil ter povečal In mi bo mogoče svoje cenjene odjemalce v vsakem oziru v zadovoljivost postreči. — Osobito opozarjam slavno občinstvo, kot prvi in edini slovenski, to obrt upravičeni izvrševati ter oblast-	t	_
veno izprašani optik in strokovnjak na svoj
optični zavod
po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni.
V zalogi imam vedno najnovejše ščlpalnike, očala, tudi Rotenstockove; toplomerje, daljnoglede vseh vrst, kakor „Zels“, „Goerz“, „Busch“ itd., zrakomere, hydrometre, raznovrstne tehtnice za žganje, mleko itd. — Ys» popravila izvršujem v svoji lastni, dobro urejeni delavnici točno in solidno. — Zahvaljujem se za dosedanje mi izkazano zaupanje in prosim, da mi isto ohranite tudi vbodoče.
Z odličnim spoštovanjem
, Jutro‘ se prodaja v Trstu
po O vinarjev
■v n.eisl©d.xiailln. to“b©3sa,rrLSuii,:
Beclier Ulica Stadion,	Bruna, ulica del Rivo,
Trevisan ulica Fontana,	BllblliČ, ulica Settc Fontane
Pipan, ulica Fabra,	Gramaticopillo, ul. Barriera,
Bevk, trg Goldoni,	Spftder, nllca Barriera,
Tovk, ulica Carducci.	Lavrenčič, VojašniČni trg.
Sekovar, Vojašnici trg,	BeilUSi, Greta,
Hrast. Poštni trg,	Kichel, Bojan,
Dfožt, ulica Miramar,	Bit) C, ulica Geppa,
Macolo, ulica Belvodere,	LuzattO, ulica Acquedotto,
Geržina, Rojan,	Segulill, ulica Induetm,
Raunacher, Čampo Mamo,	Lug, ulica S. Lncia,
Bruna, SS. Martiri.	Zidar, Sv. M. Magdalena,
Ercigoj, ulica Massimiliana,	Hreščak, ulioa Belvedere.
Rončelj, ulica S. Maroo,	Cecilimi. ulica deli’ Istra,
Patent 23LA-TSOm323Z-
Najboljše pokrivanje streh
General, zastop: V. Janach & Co.,Trst.
Glavna zaloga:
T. Korn, Ljubljana.
Rezervni zaklad
Stanje hranilnih
Kmetska posojilnica
= ljubljanske okolice =
nad pol miljona
kron
milijonov kron
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI „ Dunajska cesta štev. 18
Lepota ženskega lica je ključ, ki odpira mnoga in mnoga vrata!
Eskomptu
Eskomptuje
trgovske menice,
trgovske menice
Ustanovljena == leta 1882. EE
Ustanovljena = leta 1882. EE
kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe
—— OLIMPIA	■■	■
pripravljena na poseben način iz najfinejših in najneškodljivejših sestavin. Radi spretne kemične spojitve se porablja
 —", OLIMPIA — ■■■—
suha krema tudi kot najboljše milo. — Cena malemu lončku K 1'20, velikemu K 2—. — Glavna zaloga v
lekarni Trnkoczy v Ljubljani.
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000-—
Denarni promet v letu 1910
K 100,000.000 —
Zavaruje poslopja In premi2nlne proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal in okenskih plošč.
Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljti sloves, koder posluje.
Dovoljuje lc tistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejžih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
-   ---= vzajemno zavarovalna banka v Pragi. ...................................
Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,856.860*58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno upravo.
■	Vsa	pojasnila	daje:	■■■■	■	'
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št. 12.
Pisarne so v lastni bančmi hiši.	■"
na zelo prometni cesti v Ljubljani, elegantno opremljena, se odda takoj z vso špecerijsko zalogo in z vsem inventarjem ali brez njih pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v upravništvu BJutra“.
Ves čisti dobiček se razdeljuje zavarovancem; dosedaj se ga je Izplačalo K 2,495-719 —.
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št 8
mar,1 'jll,.,registrovana zadruga z omejenim jamstvom ■■■.....
priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko ta litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov
HiSusteLO zsiložnlštvo.	^T©jm.od-era^Le3^e
J^CvL.giTTgtl 1 je,	X4.togr©^0Q*-
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KINTA kolesa.
Najobšlrnejše jamstvo. Ilustrovani ceniki brezplačno.
K. Camernik
LJUBLJANA, Dunajska c. 9. Special. trgovina s kolesi In posatn. deli. h]i«M*jcte»J« holee.
k 6.00SS: Llablfanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica Štev. *8.
- Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jib obrestuje od dne viopre po čistih 4 VI®
Pozor! Prpsplitpv! Pozor!
FbTp. ZAJEc! Ljubljana!
TT* v za slabokrvne in prebolele
14 "J "1 fje zdravniško priporočeno črno a ^ L»V>dalmatinsko vinoKoi najboljše sredstvo 6 kg franko K 4*50
3r. Novakovič, Ljubljana.
Naročajte in kupujte JUTRO!4*
Izvod samo po 6 vinarjev.