FoBtnlna pTftftma y gotovini Leto LXXI., št. 24$ a Ljubljana, ponedeljek ji. oktobra 1938 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemšl nedelje ln praznike. —r Inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst A Din 3» večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, uiseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CPRA VNISTVO LJUBLJANA« KnaOJeva ulica fttcv. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon S t. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v LJubljani št. 10.351 Po rimskem sestanku: Italija in Nemčija prevzameta arbitražo Arbitražna komisija se bo sestala še ta t eden, najbrže na Dunaju, pod vodstvom obeh zunanjih ministrov grofa Ciana in Ribb entropa — Vojaški strokovnjaki že razpravljajo o predaji nespornega ozemlja PRAGA, 31. okt. br. Sinoči sta italijanski in nemški poslanik službeno obvestila češkoslovaško vlado, da prevzameta Italija in Nemčija zaprošeno arbitražo v češkoslovaško-madžarskem sporu. Obe vladi, to je Češkoslovaška in Madžarski, sta bili pozvani, naj predložita svoje dokumentirane predloge in zahteve arbitražni komisiji, ki bo določena sporazumno najbrže še danes. Kdaj in kje se bo sestala komisija, še ni določeno, verjetno pa je, da se bodo člani komisije sestali na Dunaju. Vsekakor bo arbitražna komisija začela poslovati še ta teden. Ker gre za dalekosežne odločitve, bo češkoslovaška vlada vse do konca ar-bitr ažnega postopka zasedala permanentno. Ministrski predsednik general Syrovy je pozval avtonomni vladi Slovaške in Podkarpatske Rusije, naj takoj določita svoje delegate, ki bodo sodelovali pri posvetovanjih osrednje vlade. Podkarpatsko Rusijo bo zastopal notranji minister Bačinski. slovaško vlado pa minister Turčanski. Po potrebi pa se bodo sej centralne vlade udeleževali vsi ministri Slovaške in podkarpatske vlade. BUDIMPEŠTA, 31 okt. e. Včeraj popoldne je bila seja vlade, na kateri je zunanji minister Kanya sporočil, da sta ga posetila italiianski in nemški poslanik. Oba poslanika sta izjavila, da njuni državi sprejmeta arbitražo v sporu med Madžarsko in Češkoslovaško, Pakor se poudarja v obveščenih krogih, je madžarska vlada včeraj popoldne po diplomatski poti obvestila Rim in Berlin, da se brezpogojno podvrže vsem sklepom arbitraže. Doznava se nadalje, da se bodo češkoslovaški in madžarski vojaški eksperti sestali že danes, da bodo nadaljevali razgovore o tehničnih podrobnostih izročitve češkoslovaškega ozemlja Madžarski. Razgovori so se pričeli že pred dvema dnevoma v Pragi in se bodo, kakor pričakujejo, v kratkem končali. Glede sestanka italijansko-nemške arbitražne komisije pa še ni bil določen kraj in čas. mislijo pa. da bo že najbrž sredi tega tedna. O razgovorih v Rimu med italijanskimi in nemškimi državniki tu nimajo nobenih podrobnih obvestil. V poučenih krosfih pa iziavljajo, da so madžarske želie, v kolikor bazirajo na etnografskih zahtevah, v glavnem naletele na večje razumevanje, kakor ostale madžarske zahteve. V ostalem pa smatrajo, da je bila pristojnost nemško-italijan-ske arbitraže oh priliki razgovorov v Rimu točno določena in da se bodo v vseh sporih, ki bo o njih odločala arbitraža, držali določenega okvira. Po obvestilih iz dobro poučenih virov pričakujejo, da bodo v smislu prejšnjih vladnih sklepov mobilizirani še trije letniki rezervistov. Vojni minister je bil pooblaščen, da mobilizira pet letnikov. Dozdaj je pozval pod orožje dva letnika, v kratkem pa bodo pozvani še trije letniki, češ da je toliko vojaštva potrebno za zasedbo novega ozemlja. 2» novembra na Dunaju BERLIN, 31. okt. AA. Havas: Uradno poročajo, da sta nemška in italijanska vlada sprejeli vlogo razsodnika v sporu med Madžarsko in ČSR. Nemški zunanji minister Ribbentrop in italijanski zunanji minister grof Ciano se bosta v ta namen dne 2. novembra sestala na Dunaju. Zunanja ministra Madžarske in ČSR sta bila povabljena naj prideta istega dne na Dunaj. Židje ne smejo odločati o usodi Slovakov BRATISLAVA, 31. okt. e. Organ slovaške vlade »Slovak« objavlja članek, v katerem razlaga, zakaj Slovaki žele, da se sporazumejo z Madžari brez plebiscita. Po mišljenju lista je eden glavnih in najbolj upravičenih razlogov dejstvo, da v mestih ki jih žele Madžari za sebe, živi mnogo Židov. Nihče pa se ne more sporazumeti s tem, da bi v sporu med Slovaki in Madžari odločevali Židje. V enakem duhu piše tudi »Slovaški Denn:k«. Plebiscit, v katerem bi Židje odločali o usodi slovaškega kmeta, bi bil nekaj nezaslišanega. Značilno je, da je izvlečke iz obeh listov objavil tudi DNB. Začasna izločitev političnih strank PRAGA. 31. okt. br. Enako, kakor sta Podkarpatska Rusija in Slovaška ustavili j vse delovanje političnih strank, namera- I vajo sedaj tudi na Češkoslovaškem in Mo-ravskem začasno ustavit: vse politične stranke, da bi se moglo na ta način docela neovirano reformirati politično življenje. Pogajanja za osnovanje novih enotnih polit' čnih grupacij pa se bodo nemoteno nadaljevala, tako da bodo mogle novoosnovane politične stranke v danem primeru takoj začeti z delovanjem. PRAGA, 31. okt e. Včeraj je bil na ukrajinski univerz; v Pragi promoviran za Chan&erlainova ponudba Nemčiji Delna vrnitev nemških kolonij za ceno omejitve oboroževanja LONDON, 31. okt. e. V zvezi z zasedanjem parlamenta, ki bo jutri, vsi listi podčrtavajo namen ministrskega predsednika Chamberlaina, da bo popreje predno stopi pred parlament, poskušal, da se sporazume z Nemčijo glede omejitve oboroževanja in da se med obema državama sklene tozadevna pogodba. Včerajšnji »Sundav Express« poudarja, da bo angleški poslanik, ki se mudi v Londonu, na svojem povratku odnesel v Berlin Chamberlainove predloge. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, bo Chamberlain ponudil Nemčiji nekatere izvenevropske kolonije. če bo hotela skleniti splošno pogodbo o razorožitvi, zlasti pa glede omejitve oboroževanja v zraku. LONDON, 31. okt. e. Dočim se skuša ministrski predsednik Chamberlain sporazumeti s totalitarnimi državami, je na drugi strani značilno, da je včeraj odpotovala večja delegacija Trade Union in delavske stranke v Moskvo, kjer bodo Angleži gostje sovjetske vlade ob priliki proslave obletnice revolucije. V resnici gre za to, da se po-globe zveze z Moskvo in da se izdela načrt za borbo proti Chamberlainu in njegovi politiki zbližanja z Nemčijo in Italijo. Stsllfa in Francija Kako gledajo v Rimu na bodoče odnoSaje med Rimom in Parizom R*m, 31. oktobra, b. E> rektor oficiozne-ga lista »Giornale dTtalia«, Virginio Gay-da, je objavil v nemški reviji »Zetungs-dienst Graf Reischachs članek »Italija in Španija«, v katerem se dotika vprašanja nove ureditve angleško-italijanskih in francosko-italijanskih odnošajev v zvezi z novim razvojem španskega vprašanja. Gayda ugotavlja najprej, da je umik italijanskih prostovoljcev iz Španije evropskega pomena ter nato pristavlja: ^Italija je dala s tem nov doprinos za razčiščenje španskega vprašanja z mednarodnega vi- dika. Italija ne želi zasesti ali si prisvojiti nobenega dela Španije.« Iz tega je mogoče izvajati razne konsekvence, toda previdnost je slej ko prej na mestu. Avtor nato najprej analizira angleško-itali-janske odnošaje in prehaja potem na Francijo: s Francoska vlada je prehitela angleško vlado v priznanju ital:janskega imperija, toda tudi njena odločitev je prišla pozno, zlasti ako upoštevamo, da je Francija že s sporazumom z dne 7. januarja 1935 prevzela moralno obvezo za priznanje itali- Položaj na Kitajskem Japonski vojaški uspehi v evropski luči Japonski uspehi pri Kantonu in Han-kovu so predmet živahnih komentarjev v vseh evropskih listih. Poročevalec »Frankfurter Zeitung« v novi Cangkajškovi prestolnici Cungkingu poroča n. pr. v svojem listu: Japonsko vkorakanje v Hankov presojajo tu mnogo bolj mimo kakor nepričakovano naglo izgubo Kantona. Javno mnenje odobrava sklep glavnega £taba o izpraznitvi vurianskih mest (Hankova in okolice), ker smatra, da bi bilo nespametno prepustiti kitajsko vojsko nevarnosti obkol-tve samo iz prestižnih razlogov. Po kitajskem mnenju ohranitev nekaterih položajev ni tako važna kakor nedotakljivost kitajske vojske kot celote. Umik kitajskih čet je bil to pot boljše in v večjem redu izveden kakor po bitki pri Sičavu, kajti dejstvo je, da se je umik v celoti posrečil. Cangkajšek je s svojo ženo in svojimi sodelavci zapustil Hankov šele v torek, ko so se japonske čete že bližale predmestjem. Govorice o bližnjem Čangkajškovem odstopu se zde neutemeljene. Na uradnih mestih sicer priznavajo, da je položaj resen, pravijo pa da kitajski odpor ni zaradi tega nič manjši. Kitajci se hočejo še naprej boriti »s hrbtom proti steni« v pričakovanju, da bodo nasprotnika v daljši vojni izčrpali. Do podrobnih zaključkov prihaja list v svojem uvodniku, v katerem opozarja japonsko razpoloženje po poslednjih uspehih in piše med drugim: oK so se na Kitajskem pretekli teden začela kazati notranja nasprotja, so v Tokiju upali, da bodo z južnimi Kitaici lahko sklenili separaten mir, ker se Cangkajškov padec ni zdel več nemogoč. Razvoj zadnjih dni pa tega upanja ni upravičil, kajti Cangkajšek ima še vedno oblast v rokah. Zato sedaj tudi na Japonskem računajo z novo zimsko vojno, kar ima že sedaj za posledico zanimive notranjepolitične spremembe, ki nakazujejo bližnjo uvedbo totalitarnega režima. Istih vprašanj se dotika tudi uvodnik uglednega švicarskega lista »Basler Nach-richten«, ki razmotriva ali si Kitajska v sedanjem položaju želi miru? Dejstvo je, pravi list, da je skoraj tretjina njenega ozemlja in njenega prebivalstva prešla pod Japonce, toda pripomniti je treba »samo podnevi«. Ponoči gospodarijo tudi v zavzetem ozemlju slej ko prej gvenlne čete. Seveda pa samo s tem sovražnika ne bo mogoče pregnati iz dežele, za to je potrebna nedotaknjena vojska. Kaj je ostalo od kitajske vojske pri Kantonu.se ne ve, pač pa se je v celoti rešila kitajska armada pri Hankovu, ki je s*cer pustila pasti to mesto, ni pa doživela poraza, kakor se je to na primer zgodilo pri Nankin-gu. Razlika je le v tem, da je sedaj dovoz orožja preko Kantona onemogočen. Poročevalec »Daily Telegrapha« je strnil svojo presojo položaja z naslednjo ugotovitvijo: »S sklenitvijo miru lahko Japonska več pridobi kakor Kitajska z nadaljevanjem vojne izgubi« Nekoliko bolj skeptična je »Neue Ziir-cher Zeitung«, ki je mnenja, da more kitajska zavlače valna taktika le v tem primeru izsiliti usodnejše mirovne pogoje, ki naj bi zajamčili trajnejši mir, »ako se pojavi posredovanje s take strani, ki bi tudi zmagovalca mogla pustiti hladnega«. Za to nalogo prihajata po mnenju lista v po-štev predvsem obe anglosaški državi, Amerika in Velika Britanija, poleg njih pa tudi Nemčija. Roosevelt posredovanju ni posebno naklonjen, ali se bo hotela izpostavljat: v ta namen Anglija, ki ima polno drugih skrbi, je težko reči. Isto velja za Nemčijo. »Times« mislijo, da se bo Cangkajšek, ako se odloči za nadaljevanje vojne z Japonci, vedno bolj naslanjal na Anglijo, ki bi mu bo pomogala preko Burme. Drugi listi pa opozarjajo, da bo Cangkajšek kupoval orožje pač tam, kjer ga bo lahko dobil in — plačal, kajti zastonj mu doslej nobena država ni nič dala in tudi v bodoče ne bo. Doslej je Kitajska plačevala svoje dobave orožja z Izvozom, po padcu Kantona in presekan ju prose, kl vodi iz Hongkonga v kitajsko notranjost, pa M podpiranje Kitajcev pomenilo sicer politično, ne pa več gospodarske kupčijo. častnega doktorja filozofije msgr. dr. Vo-lošin, predsednik avtonomne vlade Podkarpatske Rusije. V svojem govoru je Vo-lošin poudarjal, da ima češkoslovaška republika največje zasluge za nacionalni preporod in kulturni napredek Podkarpatske Rusije. V 20 letih ]e zraslo novo poko-lenje, mlada generacija, ki bo lahko vzela v roke usodo svoje domovine, ki bo ostala v državi Cehov. Slovakov in Rusinov, ka-ten se je sama prostovoljno priključila. janske pravice nad Abesinijo. Bil je to poskus, ki naj bi omogočil Franciji njeno vključitev v italijansko-angleški sporazum. Toda čas za take poskuse še ni dozorel. Med Francijo in Italijo je še mnogo nerešenih problemov. Francosko vmešavanje v špansko državljansko vojno na strani boljševikov traja še vedno. Italijanski in francoski pogledi na španski problem so še vedno diametralno nasprotni, še mnoga druga vprašanja.« v. Ribbentrop nemški zunanji minister HnBBHHBm Italija podpira generala Franca in hoče njegovo zmago, Francija pa ga pobija in hoče njegov poraz. Italija hoče neodvisno in močno Španijo, Francija pa šibko, ki bi bUa podvržena njenemu vplivu. Dokler ta stališča ne bodo razčiščena, je nemogoče govoriti o sporazumu med obema državama. Pred tem pa bi b.lo treba urediti Naraščanje arabskega odpora v Palestini Bombe, atentati, sabotaža in stavke so glavno orožje arabskih teroristov Jeruzalem, 31. okt. d. Kakor poročajo iz arabskih krogov, se prpravlja za prihodnje dni nova protiangleška in protižl-dovska kampanja, ki ima za cilj predvsem porušenje cest med večjimi palestinskimi mesti, prekinitev telefonskih zvez. kakor tudi uničenje električnih napeljav ter plinovodov. Napovedujejo da bodo v najbližjem času pričeli stavkati vsi arabski transportni delavci. Nemiri se nadaljujejo. Včeraj so našli na nekem vrtu mrtva dva Arabca, tretjega pa ranjenega. V vasi Arabi v okraju Samari so bili ustreljeni občinski predstojnik in trije drugi Arabci. V Gazi so eksplodirale tri bombe, pri čemer je bilo ranjenh več ljudi. Anglija bo bržkone svoje vojaštvo v Palestini še na- dalje ojačila. Kakor se čuje. nameravajo v Palestini vzpostaviti za več mesecev vojaško vlado. Jeruzalem, 31. okt. AA, Včeraj je angleško vojaštvo preiskovalo vas Mensijo pri Haifi, kjer so našli mnogo pušk m municije. Zato so prijeli veliko število Arabcev. Enega so ustrelili, ko je skušal pobegniti. Tudi v Jaffi so včeraj izvršili veliko akcijo, v kateri je policija in vojska pre'skovala stanovanja. Vojaki so ustavljali vsa vozila v mestu in preiskovali vse potnike. Arabci so zažgali veliko arabsko trgovino, ker je njen lastnik kupoval blago od Židov. Govore, da bo v Jaffi izvršeno čiščenje v enakem obsegu, kakor je bilo v Jeruzalemu. Brat generala Franca se je ubil BURGOS, 31. okt. AA. Reuter: Sele sedaj se je izvedelo, da je Ramon Franco, brat generala Franca, mrtev. Ponesrečil se je z letalom že v četrtek. Bil je eden najbolj znanih španskih letalcev. Proslavil se je tedaj, ko je prvi poletel iz Španije v Južno Ameriko. Ramon Franco se je politično udejstvoval že tedaj, ko še ni bilo španske republike. Tik pred propadom monarhije je z letala nad Madridom metal prve letake tedanje republikanske vlade. Ko se je začelo nacionalistično gibanje v Španiji, se mu je takoj pridružil in mu je bilo poverjenih tudi več važnih nalog. Italijanski prestolonaslednik v Rimu BERLIN, 31. okt. e. Italijanski prestolonaslednik Umberto, ki se mudi v Nemčiji, je včeraj popoldne obiskal kancelarja Hitlerja v Obersalzburgu. Popoldne je v Mo-nakovu prisostvoval sestanku italijanskih fašistov, ki so proslavljali obletnico pohoda na Rim. V Monakovo ga je spremljal italijanski poslanik Atolico. Avtobus treščil v vlak BERLIN. 31. okt. AA. Pri Magdeburgu se je zaradi goste megle avtobus ki je bil poln vojaštva zaletel v električni vlak. Vojaki so se vračali z neke prireditve. Ubitih je bilo 11 oseb, ranjenih pa 22. Nova ekspedicija na Južni tečaj London, 31. okt. o. »Daily Telegraph« poroča iz Capetowna. da je danes odpotovala v vode Južnega tečaja nova ekspedicija pod vodstvom slovitega, avstralskega raziskovalca Huberta Wilkinsa ter Lin-colna Elsvvortha in sicer z ladjo >Wyatt Carp-c, ki ima 400 ton in vozi s seboj dvoje letal, izvidnisko za krajše polete ter veliko trimotorno letalo, primerno za daljše polete v antarktičnih krajih. Trimotorno letalo bo lahko podvzemalo polete na 3.500 km daleč. V znanstvenem svetu je veliko zanimanje za to ekspedicijo. Aretacije Židov na Dunaju Dunaj, 31. okt. AA Reuter. Okoli 2000 Zidov, ki so jih poprej aretirali, so izpustili. Skupno število aretirancev znaša sedaj še 800. Med njimi j-e 200 češkoslovaških državljanov, ki jih bodo začasno premestili t koncentracijska taborišča. . Trgovinska pogajanja z Italijo zopet odgođena BEOGRAD, 31. okt. e. Trgovinski razgovori med našo državo in Italijo bi se morali pričeti te dni v Rimu. Sestanek bi moral biti že davno, toda zaradi raznih težav in dogodkov v Kvropi je bil vedno znova preložen. Prvotni sestanek je bil določen za konec junija na Bledu, pa so pogajanja preložili na julij in naposled na konec avgusta. Naša delegacija za trgovinska pogajanja z Italijo bi morala jutri odpotovati iz Beograda, poudarjajo pa, da je verjetno, da bodo pogajanja najbrž ponovno odgođena in sicer iz razloga, ker je pričakovati eventuelne osebne spremembe. Konferenca generalnih štabov držav Balkanske zveze ATENE, 31. okt. e. Po službenem obvestilu bo v prvi polovici novembra konferenca načelnikov generalnih štabov držav Balkanske zveze, kakor je bilo to sklenjeno lani v Ankari. Načelniki generalnih štabov Jugoslavije, Turčije in Ru-munije pridejo v spremstvu vojaških oficirjev v Atene sredi meseca novembra. Konferenci bo predsedoval načelnik grškega generalnega štaba general Aleksander Papagos. aZ čas bivanja bodo vsi načelniki generalnih štabov gostje grške vlade. Po konferenci si bodo ogledali tudi razne grške vojaške naprave in tovarne. Izgon poljskih Židov iz Nemčije začasno ukinjen Berlin, 31. oktobra, o. O postopku proti poljskim državljanom, zlasti pa proti poljskim Zidom, ki žive v Nemčiji, je bil dosežen sporazum med nemško in poljsko vlado v toliko, da se bodo prihodnje dni pričela v Varšavi pogajanja. Potemtakem so bili ukrepi o izgonu Poljakov iz Nemčije odnosno Nemcev iz Poljske prekinjeni do konca varšavskih pogajanj. Izgon italijanskega novinarja iz Francije Pariz, 31. okt. o. Francoske policijske oblasti so izgnale in takoj odpremile do meje italijanskega novinarja Osvalda Fer-rardija, ker si ni pravočasno priskrbel legitimacije za tujce, CURIH, 31. okt. Beograd 10.—, Pariz 11.7375, London 20.99, New York 440.375, Bruselj 74.46, Milan 23.17, Amsterdam 239.55, Berlin 176.30, Praga 15.125, Varša-. va 82.87, Bukarešta 3.25. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 31. oktobra 1988. Sto?. 245 Nase socialno politično delo Zanimivo predavanje Filipa Vratnika pod okrilje« Ljudske univerze v Mariboru Maribor, 29. oktobra Snoči je predaval v mariborski Ljudski univerzi tajnik Delavske zbornice v Ljubljani g, Fil p U ratnik o socialno političnem delu v 20 letih svobodne Jugoslavije. Uvodoma je navajal gonilne sile socialno politične delavnosti v vseh evropskih državah: 1) Posledice svetovne vojne, ki se kažejo v povojnih socialno revolucionarnih geslih. 2. Nastanek nac onalnih držav, ki al prizadevajo s socialno politično delavnostjo prikleniti nase široke mase prebivalstva. 3. Gospodarska kriza, ki je zajela našo celino v letih 1930—36, ko je bilo pri nas okoli 25.000 brezposeln h, to je 20 do 25%. Te gonilne sile so imele svoje odmeve tudi pri nas. V dvajsetih letih Jugoslavije se je plavžarska industrija povečala, tako da je število zaposlenih delavcev naraslo od 3500 na 4500. Silno je narasla tekstilna industrijske panoge se pa niso bog ve kako lavstva se je povečalo za 15.000. Vse ostale industrijske panoge se pa niso bogve kako razvile. Usoda delavstva pa je najtesneje povezana s socialno politično delavnostjo v 20 letih PvoKodnega narodnega in državnega življenja, qjj V povojni uo* se pojavljajo par let po zedinjenju prvi obrisi zaščite delavstva. Socialna zakonodaja urejuje pogoje odpovedi in določa odpovedni rok. Nadalje ureja tudi delovni čas. Najvažnejša pa je poslednja uredba socialno političnega značaja, ki se nanaša na minimalne mezde in urejanje kolek ti vn h pogodb. Ta uredba je bila za nekatera področja, kakor je na primer Prekmurje kjer zasluži obrtniški delavec ponekod komaj 6 do 7 din dnevno, bila nedvomno koristna. Predavatelj je analiziral razvoj nosilcev socialno politične prizadevnosti. Ti nosile? so deloma državni organi, deloma pa so samoupravnega značaja. Na čelu državnih organom socialne zaščite in socialno politične inicative je ministrstvo za socialno politiko, ki je bilo v svojem obstoju nekajkrat ogroženo, ki pa se je vendarle vzdržalo. Pri banovinah obstojajo soc'alno politični odseki, razen tega pa imamo tudi inšpekcije dela, ki naj bi bile v svojem delovanju neodvisne od lokalnih samoupravnih oblasti, katerih agende pa prehajajo vse bolj na socialno politične referente pri sreskih načelstvlh. Avtonomni nosilci socialno političnega dela pa so delavske strokovne organizacije, ki imajo pr; nas globoko tradicijo. Brez teh ne bi moglo delavstvo doseči tega, kar je. Prizadevanja in težnje delavskih strokovnih organizacij pa podčrtavajo na zu-iiaj Delavske zbornice ki so se od leta 1921 dalie prav lepo razvile. Njihova naloga je med drugim tud; v ten. da z vztrainim proučevanjem živlienskih in socialnih prilik urejujeio delovne pogoie ter da po možnost- posreduieio v mezdmh sporih. Tudi Borze dela imaio svoj avtonomni delokrog. Z 10 milijonskim letnim prspev- kom brezposelnim v Sloveniji lahko mnogo pomagajo. Pose ono koristna ustanova Je ustanova delavskih zaupnikov. Po obratih v Sloveniji jih je 1230. Njihova intervencija ni s cer spričo gmotne odvisnosti od delodajalca tako učinkovita, kakor moralna in tervenčna sila delavskih strokovnih organizacij; so pa tudi delavski zaupniki doslej mnogo koristili. V zaključnem poglavju prvega dela svojih izvajanj je odličn; predavatelj razčlenil razvoj in stanje sedanjega delavskega in deloma tudi nameščenskega bolniškega, nezgodnega in starostnega zavarovanja. Drugi del svojega predavanja pa je posvetil problemu socialne zaščite našega poljedelskega delavstva. Ta socialna zaščita ni lahka stvar, ker je krog prizadetih precej velik, saj se števlo poljedelskega delavstva pri nas približuje številu industrijskega. Pol jede1 sko delavstvo predstavlja danes 40% vsega našega kmečkega prebivalstva. Srednjih kmetij je namreč pri nas še zelo malo. Kmetsko delavski živelj leze v proletarijat, žalostni socialni pojavi na dežel5 nujno kličejo k primerni socialni zaščiti v obliki nezgodnega in starostnega zavarovanja. O tem nas prepričuje bedno življenje naših viničarjev, kočarjev, želar-jev in preužitkarjev. Glede nezgodnega zavarovanja imamo prav za prav že osnovo v organiziraciji zdravstvenih občin, ki jih je v Sloveniji 110. Naloga teh občin ie skrbeti za zdravje revnega prebValstva. Pomanjkljivost pa je v tem, ker ni točno določeno, kdo je tako reven, da ga mora banovinsko nastavljeni zdravnik brezplačno zdraviti. Predavatelj je v konkretnejših izvajanjih predočil Se druge nedostatke, ki jih prinaša vsakdanje ž "vi jen je v zvezi z ustanovo zdravstvenih občin, ki bi se morale primerno dopolniti zlasti v onih okol'ših. kjer je odstotek revnega prebivalstva precej visok. Misliti moramo pri tem predvsem na naše Haloze in .jeruzalemske gorice. Težje vprašanje predstavlja poglavje o starostnem zavarovanju poljedelskega delav stva. N; pa mogoče mimo te zahteve po socialni zaščiti revnih kmečko delavskih slojev. Po predavateljevem mišljenju bo treba najti posrečeno kombinacijo prispevkov v denarju In blagu. Mora pa se ustvariti osnova temu starostnemu zavarovanju že iz razloerov pravičnosti, ker je tozadevno že za vse druge stroke in stanove poskrbljeno. Razen tega pa obstoiajo že tud; gotove dušeslovne predpostavke za takšno iniciativo, saj je pretežna večina našega slovenskega izobraženstva šla skozi trpljenje in pomanikanje. ki je neizog'bno delež naših poliedelskih delavcev, naših dnirar- iev in viničarjev. Temeljrta in strokovnjaško podprta izvajanja g. Filipa TJratnika so zbudila toplo zanimanie občinstva ki je odličnega predavatelja hvaležno nagradilo s prisrčnim aplavzom. »Boccaccio« v mariborskem gledališča Sijajna uspela prva glasbena predstava v novi gledali' ski sezoni Maribor, 30. oktobra Vsi tisti, ki se zavedajo, kaj pomeni v Mariboru v naših dneh slovensko gledališče, so doživeli snoči lep, prijeten večer. »Boccaccia« smo videli na našem odru že pred leti. Ob primerjavi s snočnjo predstavo se očituje nesporen razveseljiv napredek, ki se ne nanaša samo na poedine kreacije, ampak na uprizoritev v splošnem. Suppejeva toplo zanosna, prijetna glasba, ob kateri razberemo lahko marsikaj Offenbachovega ali Straussovega, je od učinkovito doneče uverture pa do močnega finala navduševala občinstvo, ki je popolnoma zasedlo Talijin hram. Ob lagodno zabavnem poteku čudovitega dogajanja, povzetega iz treh izbranih novel Boccacci-jevega pikantno opolzkega >Decamerona«, pa se je hvaležna publika imenitno nasmejala. Glavna tvorca snočnje prodorno uspele prve glasbene predstave v novi sezoni sta dirigent Lojze Herzog in režiser Vladimir Skrbinšek. Lojze Herzog je umel vtisniti »Boccac-eiu<£ tisti poudarek, ki mu gre kot prehodni obliki od klasične operete h komični operi. S suverenim obvladovanjem celotne skladbe je temeljito izvežbal orkester, soliste in zbor, ki mu pripadejo v tem operetnem delu ob številnih skupinskih nastopih važne naloge. S svojim veščim vodstvom je povezal vse tri sestavne komponente (solisti, orkester in zbor) v skladno ubrano celoto. Vladimir Skrbinšek je prispe val svoj delež v obilni meri. 2e pri »Hudičevem učencu« smo opazi1! njegovo odrsko o r gani za-toriČno rast. Režijska stran snočnje premiere pa je njegov sloves še podčrtala. Njegovi izvirni scenični zamisleki so stopnjevali boccaccijevsko čudo vi t os t teh odrskih zapletkov in razpletkov. Skrbinšek se je ponovno izkazal kot mojstrski tvorec odrskega okvira, zunanje podobe in zlasti mnoetvenih, skupinskih nastopov, ki so se stopnjevali do viška ob silno drama- • tičnem zasledovanju pohujšljivega in zapeljivega Boccaccia po razburjenih Floren-tincih. Vladimirju Skrbinšku moramo res iskreno čestitati in smo prepričani, da bo tudi pri >Aida<£ ustvaril vse potrebne pogoje za čim prodomejši uspeh. Snoči se nam je prvikrat predstavil novi tenor Anatol Manoševski, ki ga glasbeni Maribor pozna že od tradicionalnih ruskih koncertnih večerov, pri katerih je sodeloval kot gost. Anatol Manoševski je v vlogi Giovannija Boccaccia, ki ga sicer po tradiciji prikazuje ženska, povsem opravičil svoj sloves. Svoje glasovno bogastvo je v solističnih spevih in dvospevih razlival iz svojega dragocenega gTla sočno in razkošno, tako da si je že ob uvodnem samospevu o Boccacdu v prvem dejanju pridobil živahno, toplo priznanje občinstva, ki se dobro zaveda, koliko je nasa mariborska opera pridobila z njegovim angažmajem. Manoševski pa je tudi mojster igre, tako da združuje vse tiste kvalitete, ki so potrebne za nastop v vodilnih opernih in operetnih vlogah. Njegov tenor je uravnovešen, izčdščen, temeljito izšolan, tako da lahko Igraje stopnjuje in zmanjšuje svojo dragoceno glasovno kapaciteto. Manošev- ski je, kakor čujemo, sijajen interpret 2-Trubadurja«. Priporočljivo bi bilo, ako bi to pomembno Verdijevo opero tudi letos ponovili. Mariborsko glasbeno občinstvo se bo nedvomno zelo zanimalo za Truba-durjevo kreacijo A. Manoševskega, Snočnja predstava pa je med drugim izpričala tudi lep napredek nekaterih sodelujočih. Jelka Igličeva je bila kot rejen-ka Fiametta v polni formi. Njen sopran je donel čiste je, prodorne je (»Zvestobe«) in se je sijajno zlival z altoma Zamejič-Kovičeve (dvospev pred cerkvijo) in S. Gorinškove (zabavni tercet »Srečne, blažene«). Anžlovar je v vlogi sodarja Lotte-ringbija razodel povsem nove odlike, ki so i-jjn ga pokazale kot dobrega komika, silno okretnega, zabavnega prikazovalca smernih figur. Imel je tudi glede svojega baritonskega deleža dovolj dobre konjunkture. P. Kovičev Lambertuccio je zaslovel že ob svoječasni uprizoritvi »Boccaccia«. To pot pa ie nas Pavle Kovic prekosil vse svoje dosedanje smešne figure tega žanra in je svojega Lambertuccia v vsej telebanski smešnosti povzdignil še do višje stopnje. Njegov snočnji nastop je bil vprav zmagoslaven. Lep napredek v pevskem oziru je pokazal tudi Edo VerdonlK kot Leonetto. Videti je, da si pri nadaljnjem pevskem s popoln je van ju vneto prizadeva. Mnogo priznanja sta želi neugnani Ksantipi Perone! la Zamejič-Kovičeve in Iscbella S. Gorinškove. Prijetna barvitost odlikuje sopran gdč. Marije Veldinove, ki bo z vztrajnim šolanjem lahko dosegla se lepe uspehe in se morebiti razvila do bodoče subrete. Vidnejši me^ti sta zavzemala v tem zboru vzn emir jenih, razkačenih Florentincev Gromov palermski princ ln Kasbergerjev brivec Scalza. Razen tega so še uspešno sodelovali v epizodnejših vlogah V. Skrbinšek kot neznanec, Košuta kot majordomus, Gorinšek kot živahen kolporter, Savi nova kot Ma-rietta in Starčeva kot Filippa, potem lifl-žajova (Tofano), Tovornikov* (Ghichiboi), Gabrovčeva (Guido) Ermanova (Federico) Holova (Giotto), Rasbergerjeva (Bianco-fiore), Kusminova kot nečakinja, Blaž (Fresco), šauperl in Standeker kot zelo prepričevalna berača. Uprava mariborskega gledališča nam je z velikimi žrtvami pripravila užitka poln glasbeni večer. Zato ji gre vse priznanje. V. Na mariborskem pokopališču Maribor, 31. oktobra Na mariborskih večnih počivališčih je vse lepo pripravljeno za jutrišnji praznik Vseh svetih. Grobovi «*o lepo očiščeni, na mnogih so se pojavili novi nagrobniki. Kamnoseki in vrtnarji so imeli zadnje tedne polne roke dela, da so lahko ustregli Mariborčanom, ki hočejo po svoji stari tradiciji lepo počastiti spomin dragih svojcev. Ze včeraj so zaživele božje njive tam na starem r-»estnem pokopališču, kjer počiva med drugimi Anton Tomšič, prvi sloven- ski novinar ▼ Mariboru, potem stodenškem, rad vanjskom, terenskem, slasti pa na stolnem, magdalenskem in frančiškanskem pokopališču na Pobrežju, Maistrovi borci se poklonijo svojemu* poveljniku, osvoboditelju Maribora generalu Rudolfu Maistru, ki se mu je nedavno pridružila v grobu plemenita soproga gospa Marija Maistrova. Tam na prostranih božjih njivah spe svoje večno spanje zaslužni narodni borci, ki so delovali za osvobojenje Maribora, poleg Franja Vodarja, dr. Turnerja, Antona Kej- žarja, dr. Kontne in drugih cec—afei junak dr. Ljudevit Pivko, na čigar grobu je postavljen umetniško simbolno izdelan nagrobni spomenik. Jutri se bodo mariborski dobrovoljci poklonili na njegovem grobu, pa tudi na grobu generala Maistra in drugih zaslužnih mož, ki smo jim dolžni hvaležnost in zvestobo tudi preko groba. Ko obhaja Maribor praznik vseh mrtvih, je potrebno, da se združimo ob grobovih onih, ki so pred nami štorih vse, da živimo v veliki in svobodni Jugoslaviji. Poplavljencem ]e potrebna izdatna pomoč V krajih ob Mori jesen letos kmetu ni prinesla radosti in zadovoljstva Ljutomer, 30. oktobra V krajih, ki leže v neposredni bližini levega in desnega brega Mure od Apaške kotline doli do Murskega Središča, niso imeli letos tako razveseljive jeseni, kakor prejšnja leta. Tu je vladala druga leta jeseni radost in veselje, polje je obrodilo, žitnice so bile polne žita, kleti pa krompirja.. Tudi slame in sena je bilo dovolj. Ker je imel vsega dovolj kmetovalec, je bil s tem preskrbljen tudi poljski delavec, dobrote obilnih pridelkov pa so čutili vsi stanovi, ki žive v neposredni zvezi s kmetovalcem. Jesen je bil čas veselja, da sta se po vaseh razlegala harmonika in pesem. Letos je pa jesen priropotala s praznimi vozovi. Na njivah je vladala tišina. Vsako leto so prišli na njive kmetovalci s pesmijo, ki je letos nismo slišali. Vsak, ki je prišel na njivo s plugom, ga je zasadil strmeč v zemljo in stopal trdih korakov zamišljen za njim. Ko sem se približa-1 oraču, sem videl na prvi pogled, da ni več onega veselja v njem. ki je navadno bilo. Še preden sva se pozdravila, je jel tožiti, da bi na tej njivi moralo /rasti toliko vozov krompirja, zraslo pa ga je le par metrov, ker ga je vzela voda. Zamišljen je pripovedoval, da je dobil z enega orala 200 kg krompirja, 80 kg žita in okoli 100 kg pšenice. V očeh so se mu lesketale solze, ko je nadaljeval, da si je moral za seme kupiti pšenico in žito z denarjem, ki ga je dobil za telico Moko pa bodo čez zimo kupovali, a kje bodo dobili denar, tega še danes ne ve. Upa pa. da bo svojo 6 člansko družino preživel poleg svojega 14 oralov velikega posestva. Svinje pa bodo hranili z repo, eno so prodali, dve pa zaklali. Koruze in krompirja ni, da bi podkrmili svinje. Tako bodo morali razmišljati tudi, kje bodo dobili potrebno mast Preko njiv je šel besni val vode, ki je napravil nešteto nasipov iz peska, blata in šibja. Rodovitna zemlja je odšla z vodo. Nekaj je dala ajda in proso, ki sta rastla na poplavljeni zemlji. Koruzo kakor krompir je uničila voda. Krompir, ki je bil posajen drugič po poplavi, pa ni uspel, dočim je koruza nekaj dala, v kolikor je ni pomorila slana. Pšenična in žitna slama sta bili zelo majhni in trdi, tako sta še slabi za steljo. Seno je bilo lepo, ali pred košnjo ga je voda zatrpala z blatom, da so ga morali radi čiščenja travnikov pokositi, sežgati ali pa spraviti na gnoj, ker ni bilo uporabno. Poleg vseh kultur, ki jih je vzela ali deloma poškodovala voda. je izgubila še zemlja mnogo na svoji rodovitnosti, ker jc izprana. Treba jo bo zelo gnojiti, vprašanje pa je s čim ker ni hrane, s katero bi se redila živina. Ljudje, ki jih srečavamo, na cesti in na polju, so bledih, upadlih lic, slabo oblečeni in zamišljeni. Resnih lic, brez petja in veselja pospravljajo to. kar je plod njihovega trudapolnega in z znojem obli tega dela. Prepuščajo s«e svoji usodi ter pričakujejo pomoči 100 kg kromnuja ali koruze jim ne zaleže mnogo, treba je izdatne pomoči, da bomo ohranili naše obmur-ske vasi in da bodo lahko zavzemale zopet oni gospodarski položaj, ki so ga do letos zavzemale, sicer bo tudi ta naša žitnica ali drugi Banat propadel. —ko. Lepa proslava jadranskega dne Razvitje praporov podmladka nepopolne nižje realne gimnazije in druge deške meščanske šole Maribor. 31. oktobra Mariborska mladina je včeraj svečano proslavila jadranski dan s slovesno akademijo in razvitjem praporov Podmladka nepopolne nižje realne gimnazije in druge de?ke meščanske šole. Nekakšen uvod v mariborske slovesnosti jadranskega dne je bila sobotna slavnostna seja združenih odborov Jadranske straže v proslavo spomina na dan, ko so pred 20 leti ob našem sinjem Jadranu prvič za-plupolale naše narodne zastave. Poleg odbornikov JS so prisostvovali slavnostni seji pri Orlu. ki jo je v odsotnosti p**edsednika oblastnega odbora JS dr. F. Lipolda otvo-ril podpredsednik postajni načelnik g. Per-me, tudi predstavniki oblastev, med drugimi poveljnik 32. topniškega polka polkovnik Kiler kot zastopnik vojaške oblasti, sreska načelnika dr. Šiška in Eiletz ter ma-gistratni ravnatelj Rodošek v imenu mestne občine mariborske. Predsedujoči je v svojih uvodnih izvajanjih podčrtal velik pomen Jadranskega morja za Jugoslavijo ter je svoja topla izvajanja končal z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II. Potem je pre-čital spominsko okrožnico oblastnega odbora Jadranske straže v Mariboru, ki jo je ob 20-letnici zgodovinskega dogodka poslal vsem krajevnim odborom in poverjeni-štvom. Tajnik oblastnega odbora JS gosp. Janko Pire je poročal o podrobnem delu JS v Mariboru. Med drugim je omenil Dotu mariborske JS v Bakru, ki ga je posetilo letos 17 šolskih ekskurzij s 531 otroki in 39 člani spremstva, nadalje 3 otroške kolonije z 219 otroki in 12 člani spremstva ter 71 drugih gostov. Ob sklepu svojega poroči'a je na kratko še ocrtal bodoči delovni program, ki predvideva med drugim svečano razvitje zastave ki jo je daroval Nj. Vel. kralj Peter II., akademijo vseh mariborskih sol in tradicionalno »Jadransko noč«. Po slavnostni seji je bil pri Orlu živahen družabni večer, ki so se ga udeležili prijatelji Jadranske straže. Višek mariborskih jadranskih slovesnosti je bila akademija v veliki dvorani Sokol-skega doma, združena z razvitjem novih zastav. Mešani pevski zbor realne gimnazije pod vodstvom prof. Ostrovške je naj preje zapel himno Jadranske straže in potem »Našo bol«. Nato se je na odru razvrstilo 15 praporščakov s prapori JS. Vojaška godba je zaigrala svečan pozdrav zastavi. Prof. Bizjak je v slavnostni besedi prikazal stoletne borbe za gospodstvo na sinjem Jadranu, ki je končno pripadel Jugoslaviji. Svoja zanosna izvajanja je zaključil s po-častitvenim vzklikom bragopokojnemu kralju Aleksandru I. in z vzklikom pokrovitelju Nj. Vel. kralju Petru II. Na sporedu je bila blagoslovitev in razvitje dveh novih zastav Podmladka nepopolne nižje realne gimnazije in II. deške meščanske šole. Potem ko je prof. Bogovič ob navzočnosti kumic ge. dr. Juvanove in gospe Štokove s Pobrežja opravil blagoslovi t vene obrede, je tajnik oblastnega odbora JS v Mariboru g. Janko Pire s spodbudnim nagovorom izročil novi zastavi praporščakoma Štumber-gerju in Lužancu, ki ste se svečano zaobljubila k zvestobi novo razvitima praporoma. Ob zaključku je vojaška godba še odsvirala himno »Hej Slovani«. Svečani proslavi jadranskega dne je prisostvovala v nabito pcini veliki dvorani Sokolskega doma predvsem mariborska šolska mladina s svojimi vzgojitelji. S svojo častno uduežbo in vnetim sodelovanjem pri proslavi je mariborska mladina izpričala svojo ljubezen do Jadrana in našega morja. Pokazala je starejši generaciji, kako je treba požrtvovalno in nesebično delovati v smislu vzvišenega gesla »Čuvajme. naše morje«. SK Mura in ČSK nabirata točke V prvenstvenem tekmovanja mariborske skupine LNP so se pričele obratne tekme — Maribor zopet brez nogometnih tekem Maribor, 30. oktobra. Prvenstveno tekmovanje v mariborski skupini LNP je stopilo v odločilno fazo. Danes je bila namreč prva obratna tekma v jesenskem prvenstvenem tekmovanju in sta se srečala v Murski Soboti stara rivala SK Mura in Cakovački SK. Na sporedu je bila tudi tekma med SK Rapidom in SK Slavijo, za katero pa oblast ni izdala dovoljenja. Tako smo tudi to nedeljo ostali v Mariboru brez nogometnih prir?ditev. Ker so v letošnjem prvenstvenem tekmovanji šli v izgubo že trije dragoceni termini, bo zelo težko spraviti letošnjo prvenstveno tekmovanje pod streho. Zgodilo se bo najbrž, da bodo morali klubi igrati, dokler ne bodo ierišča pokrita z debelo snežno odejo. Zopet stopajo v ospredje kvarne posledice delovanja ma-' riborsldh nogometnih »mogotcev«, ki so preprečili, da se prvenstveno tekmovanje v mariborski skupini LNP ni pričelo po prvotno določenem terminu (no LNP), amnak so ga na predlog nekaterih klubov preložili *a 14 dni, češ da prvenstvene tekme radi »vročine« ne bi imele pričakovanega obiska. Zanimanje mariborskih nogometnih krogov je bilo danes osredotočeno na tekmo v Murski Soboti, od koder je prispela danes za mariborske klube prijetna vest, da sta stara rivala SK Mura in Cakovački SK remizirala. Prihodnjo nedeljo se bo prvenstveno tekmovanje v mariborski skupini nadaljevalo in bosta v Mariboru dve tekmi. Na sporedu sta te-krni med Slavijo in Muro ter med ISSK . Mariborom in SK Rapidom. Tokrat se bo j prvenstvena tabela najbrž precej spreme- * nila; dotlej pa je po današnji tekmi tabela naslednja: CSK. 6 4 2 0 12:4 10 Železničar 4 3 0 1 8:5 6 Rapid 5 2 12 13:11 5 Mura 6 2 13 14:15 5 ISSK Maribor 4 112 6:5 3 Slavija 5 0 1 4 5:18 1 SK MURA : CAKOVAČKI SK 0:0 Današnja tekma med starima rivaloma je nudila lep in dober sport. Oba nasprotnika sta si bila svesta važnosti današnjega srečanja in sta zaigrala z velikim elanom in požrtvovalnostjo. Izkazalo se je, da ima Mura bolj izbalansirano enajsto-rico ki je bila tudi v rahli premoči, kar kaže tudi razmerje kornerjev 8:2 v prid Muri. Gostje so od vsega začetka ubrali taktiko defenzivne igre in so ojačili ožjo obrambo s tretjim branilcem. Izkazalo se je, da je bila ta taktika povsem pravilna, kajti le tako se je gostom posrečilo rešiti v prekmurski metropoli točko. Po poteku igre sodeč bi bila sicer zmaga Mure upravičena, neodločnost napadalcev in deloma tudi smola pa sta preprečili popoln uspeh. Oba nasprotnika sta imela svoje najboljše moči v ožji obrambi, kar izpričuje v ostalem tudi rezultat. Igra sama je bila zanimiva in napeta prav do zadnjega trenutka. Bila je tudi fair in v mejah dovoljene igre. Sodil je prav dobro g. Skalar iz Maribora. _ Ljudska univerza v Maribora. Danes ne bo nobene prireditve. V petek 4. novembra predava umV. prof. dr. France Štele o temi »Slovenska umetnost po voj-nic Skloptične etfk«. V senu se je zadušil Studenci pri Manboru, 31. oktobra Včeraj se je po Studencih hipoma raznesla vest o tragični in nenavadni smrti, ki je doletela v hlevu posestnika in gostilničarja Omuleca 70-letnega upokojenca Franca Mačka, stanujočega v Mariboru na Koro&ki cesti 74. Maček je bil v soboto zvečer dobre volje in si je privoSfcrl precej dobre kapljice. Vino je starčka omamilo. Maček je odšel okoli 22. ure na podstrešje, da bi se tam vlegei k počitku. Ko je zlezel na podstrešje, je oči vidno iskal primeren prostor za prenočišče, V temi pa ni opa-zH odprtega lesenega lijaka, po katerem puščajo seno v hlev. Maček je strmoglavil skozi odprtino tn priletel v hlev, kjer je obležal na senu in sicer z glavo obrnjeno navzdoL Včeraj zjutraj je prišel hlapec kakor navadno v hlev, da bi nakrmil konje. Zagrabil je za seno, pa je pnje4 za Človeško roko. Dvignil je na tleh ležečega starčka, ki pa je bil že mrzel in mrtev. Starček se je zadušil v senu. Omamljen radi padca v globino si ni mogel već pomagati in niti dvigniti glave, da bi presto zadihal. O tragičnem dogodku obveščeni orožniki so z zasliševanji pojasnili vzrok starčkove smrti. Mariborske in okoliške novice — Promet za Vse svete. Predstojiiišfcvo mestne policije prepoveduje ob priliki, obiska grobov na pokopališčih na Pobrežju (1. novembra) med 12. in 19. uro vožnje za vse vrste vozil po Pob reški cesti, to je od začetka, državnega, mosfu na Kralja Petra trgu do Mejne ulice. Izvzeti so mestni avtobusi. Vsa ostala vozila, namenjena na pokopališče, naj vozijo po Tržaški cesti in Nasipni ulici do Pobreske ceste in obratno. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali z globo od 10 do 1000 din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni. — Nagrobni spomenik earzan^emu junaku. Nepozabni dr. Ljudevit Pivko je dobil lep riagrobni spomenik, ki je mestnemu pokopališču v okras. Sivobeli pohorski granit na črnem mramomem podstavku ima napis po pokojnikovem rokopisu. Pod napisom pa je sokol s povesenimi perutmi, spodaj v levem vogalu pa bronast simbol dobrovoljcev. _ Pokojnine bodo dostavljali pismonoše zaradi jutrišnjega praznika Vseh svetih v sredo 2. novembra. _ Diplomirani sta biii na zagrebški univerzi za mag. phaim. g*dČ. Pija Mina-rik hčerka lekarnarja g. Minarika, In gdč. Herta Poltzl iz Krčevine. Čestitamo! — Poroka. VCeraj sta se poročla prof. Stanko Bune in g