Poštnina platana"1 vgolovTnf Cena 1 Din mmr? ■■ • mmm Lelo I. (VIII.), štev. 114 Maribor, pondeljek, 19. septembra 1927 ^J Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam ček. i». v Ljubljani it. 11,409 Velja mesečno, prsjeman * upravi ati po poiti tO Din. dostavijo« n« dom p« 12 D*» Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: M aribor, Aleksandrova cesta št.I3k Ogl«*0 po tarif« Ogloeo sprejema htdi ogiasnf oddelek .Jutra« v Lpabljani, Preiamova «fleS K. * Združen čcci: akracija obs©rin r*red fuzio samosto nih demokratov in Radičeve sel:ačke stranke z Demokratsko Za ednico — Ustanovitev narodne demokratske stranke BEOGRAD, 19. septembra. Konture dveh velikih parlamentarnih skupin postajajo od dne do dne bolj oeite: radi-kalno-klerikalne in pa velikega’ demokratskega bloka, ki bi ga tvorili Davi-dovicevci, samostojni demokrati, Radič in Spaho- Na eni strani torej reakcija, na drugi združena demokracija, ki se pripravlja na odločilen udarec prot: radikalom in je, čim se njena združitev tudi dejanski izvrši, močna dovolj, da prevzame sama krmijo države v roke. Skoro vse današnje beograjsko jutranje časopisje soglaša v tem, da je izvedba blejskega sporazuma med Vuklče-vičem in dr- Korošcem radi novih tež-koč, za enkrat izključena. Težkoče je iskati v prvi vrsti v Demokratski Za-jednici, ki je sedaj preveč zaposlena s fuzijskimi načrti (demokrati, samostojni demokrati, Radič, muselmani in eventualno Pašičova skupina radikalov) in niti ne misli na to, da bi glede razširjenja sedanie stalne koalicije takoj dovolj1 ministrskemu predsedniku vstop Ide v-ev v vlntl0' .. , lai popoldne je bil sprejet zuna- njit m mater dr. Marinkovič od kralja v da si avdijenci. Minister je pri tej pri-liki pojasnit vla(jarju sta]jšče Demo-*t!a.SaC rr a;)ednice glede sestave nove , v ac e-_ radikalni^ vi^jh krogih izjavljajo, da je vstop klerikalcev v vlado od gode n do sestanka skupščine. Za danes popodne^ je napovedana nova konferenca ministrskega predsednika z vodjo Slovenske ljudske stranke. Veliko pozornost so vadile v vseh političnih krogih posebno verzije o pred-stoleči fuziji Demokratske Zajeduice, Radičevo seljačke stranke in samos^ni-, nih demokratov. V krogih samostojnih demokratov unglašajo, da potrebuje fuzija samo še formalne sankcije. Takoi po verifikaciji mandatov se bodo poslanci imenovanih strank združili pod Pred odockliccm ooslanlka Rakovskega PARIZ, 19. septembra. Ministrski Sv?t je na svoji sobotni seji sklenil, poročiti moskovski vladi odpoklic koptskega poslanika v Parizu Ra-zažei- Ka z motivacijo, da nikakor ni vplival'10, da Rakovski še nadalje pogaja, na razv°i fracosko-ruskih je bil sp Sklep ministrskega sveta kemu veK°^CI1 nl°skovskemu francos javno da t °s'anikn ^crbcttu brzo-vjetsk ob£.°^bvesti o njem vse so vršil nov ; Danes Popoldne sc bo in Čičerinom avc!f nicd Hc,rbottmi' * Ouai d’Orsavu • or zajrota/,1lnio na tem vprašanju’ m, ki je naravnost briljiral v parih, ter si tudi s sigurnostjo zasigural obe double-prvenstvi. Izmed parov bi še bilo omeniti kombinacijo dr. Blanke-Hitzel, ki lahko postane po daljši skupni igri in večjo rutino prvovrstni par, to sta dokazala v lepi igri proti dr. Munk-Leyrer. Med damami omenjamo Grad-čanko go Jahn, ki je posebno v mited-igri igrala vzorno partuerco pri mreži. Rezultati v posameznih konkurencah so bili v končnih igrah, kot sledi: dame posamezno: dr. Krausova: Stergar (III.) 6’3, 6*1, Sdnveickhardt-Malinger (III. Leoben) 6’2, 6’2. Dr. Krausova-Sclnveick hardt (II.) 7’5, 0:6, 6’2. Gospodje posa. mezno: Hitzel-Leyrer (III.) 2’6, 10’8. 6’4-Gaymeier (III): Dr. Munk 0’6, 2’6- Hitel (II.): Dr. Munk 3’6, 3’6, 3’6. Darae in gospodje v dvoje: Dr. Rrausova-Munk: Zirngast-Rraus (III ) 6*1, 61. Jahn-Rieck: Schweickkardtova-Badl (III.) 6'4, 6’4 Jahn-Riec: Dr. Krausova-dr. Munk (II.) 6 ’2, 6’3. Gospodje v d vole: Rieck-Wolf: Bleiweis-dr. Hogler, prepustita Ljubljančana, ki sta zasedla III. mesto brez igre Gradčanom, ki sta v finalu premagala par dr- Munk-Leyrer 6’3, 7’5, 7’5. Tretje mesto sta še zasedla dr. Blanke-Hitzel, ki sta bila izločena od nadaljne konkurence po krasni in srečni igri para dr. Muuk-Leyrer z 1*6, 7'5, 4’6. — Vodstvo prireditve je bilo v sigurnih rokah gosp. Felber-ja ter je njegova zasluga lep in točen potek turnirja. Mazena lliriia — Maribor 7:2 (2:1) Kako sj ie IIMla izvrševala prvenstvo Slovenije. I Vsa športna javnost Maribora je z napetostjo pričakovala izkl včerajšnje prvenstvene tekme med Ilirijo in Mariborom, kajtj sigurno ie, da se je družina »Maribora« uvrstila V. tehničnem oziru, predvsem pa v tekmovalni rutini med prve družine v državi, kar je s poslednjimi nastopi tudi dokazala. Toda zgodilo se je, česar ni nihče pričakoval. »Ilirija« je zmagala y razmerju 7:2 in si zasigurala prvenstvo Ljub, bazenskega podsaveza. Kdor . pozna igro Iliriie in kvaliteto družine Maribora, si je takoj na jasnem, da je rezultat docela nemogoč, umetno izsiljen in namerno sforsi-ran, kar nam potrjujejo tudi izjave spre mljevalcev »Manbora«. V zadoščenje onim, ki so vlagali ves svoj trud za na-j predek damskega športa v Mariboru im ki so skupno s požrtvovalnimi igralkami pripomogla do lepih uspehov in nadvse razveseljivega razvoja hazene »Maribora«, bomo navedli točne razloge uspeha Ilirije, ki tiče povsod poprej, kot pa v' premoči ali morda v nenadkriljivem znanju njene družine. Za sodnika .ie bil določen po podsa-vezu g- Doberlet, ki je sicer veljal za objektivnega sodnika, toda nevarnost neuspeha Ilirije, katere aktivni član ie, ga je pripravila do tega, da je pozabil na resnost in važnost sotlnijske' funkcije ■in zaupanje pristransko izrabil v korist’, Ilirije. V prvem polčasu ni igra nudila pravega športa, kajti obo družini sta se bo-1 rili očitno za točke. Rezultat je ostal 2:1: za Ilirijo, kar pa zmagovalni družini še ■ ni zadoščalo za zmago, ki si jo je mo-j rala priboriti 7. ugodno gokliferenco. V. drugem polčasu je Ilirija dosegla tretji! gol, takoj nato na ie pričel diktirati; tempo Maribor in po Vodebovi zmanj-1 šal na 2:3. V ostrem startu in z žilavo požrtvovalnostjo .ie ostajal Maribor v premoči-^ Po grobem fauui igralke Ilirije, ki je z ro-ko podrbi na tla naj-1 boljšo igralko Maribora Vodeb o vo, jo; sod n j k, mesto da kaznuje prestopek, iz- j ključi! najnevarnejšo igralko in tako i onemogočil družino Maribora. Nato je j sledila serija golov s strani »Ilirije«.; Vsi protesti kapetamioe »Maribora« niso] zalegli. Sodnik je dosegel potrebno raz-! merje v golih in Ilirija jo ostala tudi za; leto 1927 prvak- Ko so v Mariboru zvedeli za nemo1-'' goči rezultat in za razloge težkega po-; raza, so športniki ogorčeno protestirali’ proti nešportnemu nastopu sodnika. Kakor so doznava, bo Maribor vložil protest 1jj zahteval ponovitev tal-prna. MarffiorsSI V E C E R N ! K JuTrf V M arih o r u, 3ne 19. IX. 1527 Maksim Gorki: Otroška leta * Poslovenil dr. I. D. Meni je strašno; oni dve se sučeta okoli očeta, se zadevata obenj, stokata in kričita, on pa se ne Kane in se takorekoč smeje. Ta dirandaj na tleh je trajal dolgo; večkrat je mati skušala, spraviti se na noge in znova padala: babica je švigala iz sobe kakor velika črna. mehka žoga, potem pa je naenkrat v temi zakričal otrok. »Slava tebi. Gospod!« je rekla babica. »Deček!« In prižgala je svečo. Jaz sem menda zaspal v kotu — ničesar več se ne spominjam Druga slika, ki se mi je vtisnila v spomin, je — deževen dan. pust kot na pokopališču: stojim na spolzkem kupu lepljive prsti in gledam v jamo. kamor so spustili rakev z očetom; na dnu jame je mnogo vode in žabe — dve sta že zlezli na rumeno streho rakve. Ob grobu sem — jaz. babica, mokri stražnik — dvoje ieznih možakov z lopatami. Na vse prši topel dež, drobčkan kakor biseri. »Zagrebi!« je . rekel stražnik, odhajate. Babica je zaplakala in skrila obraz v vogel naglavne rute. Možaka sta se pripognila in urno začela metati prst v jamo. voda ie zaklokala: žabe so poskakale z rakve. poskusile splezati na stene iame. kepe prsti pa so jih zbijale nazaj na dno. »Poidi. Lenia«. je rekla babica in me prijela za ramo: izvil sem se ji izpod roke, nisem še hotel iti: »Kakšen si. moj Bog«, se je razžalostila babica, da nisem vedel, ali nad menoj ali nad Bogom in je sklonila glavo ter dolgo stala molče: že je grob skoraj do vrha poln. ona pa še vedno stoji. Možaka sta glasno tolkla z lopatama po prsti: zapihal je veter in pregnal dež. Babica me ie prijela za roko m me peljala k oddaljeni cerkvi, sredi med množico temnih križev. »Zakaj nič ne jočeš?« je vprašala, ko sva prišla za ograjo. — »Malo bi pojokal!« »Ne morem«, sem rekel. »No, ne moreš, tako pa ni treba«, je tiho izpregovorila. Vse to je bilo čudno; plakal sem redkokedaj. pa samo, če sem bil užaljen, zaradi bolečine nikdar: oče se je vedno smejala mojim solzam, mati pa je kričala: »Ne smeš plakati!« Potem sva se peljala po zelo umazani ulici med temnordečimi hišami; vprašal sem babico: »Ali žabe ne bodo zlezle iz jame?« »Ne. ne bodo zlezle«, je odgovorila. »Bog z njimi!« Ne oče in ne mati nista tako pogosto in tako po domače izgovarjala božjega imena. Čez nekoliko dni smo se jaz. babica in mati peljali v majhni kajuti na parniku: moj novorojeni brat Maksim je umrl in je ležal v kotu na mizi. zavit v belo odejo, prevezan z rdečo pre-veznico. Zlezel sem čez cule in kovčege in gledal skozi okno. ki ie bilo izbočeno in okroglo kakor konjsko oko: za mokrim se je brezkončno prelivala motna, peneča se voda. Včasih je vzkipela in obliznila steklo. Nejevoljen skočim na tla. »Ne boj se« pravi babica, me lahno vzdigne z mehkimi rokami in me zopet postavi na cule. Nad vodo — siva. mokra megla: daleč nekje se prikaže temna zemlja in vnovič izgine v megli in vodi. Vse naokrog se trese. Le mati. prislonivši se k steni, trdno in nepremično stoji, z rokama na zatilniku. Nien obraz je temen, železen in bled oči trdno zaprte: cel čas molči in je vsa nekako druga, nova, celo obleka na njej mi ie tuja. Na enkrat na ii je tiho rekla babica: »Varja. zavžMa bi kaj. majhno le. a?« Ona molči in se ne premakne. Babica govori z menoj šepefaje. z materjo glasneje, vendar neknko previdno brneče in zelo malo. Zdi se mi da se boii matere, To mi ie razumljivo in me zelo približa babici. »Saratov«, je nepričakovano in jezno zaklicala mati: »Kje je mornar?« Glej. tudi njene besede so neznane, tuje: Saratov, mornar! Vstopil je širokopleč. sivolas človek, oblečen v modro obleko, — prinesel majhen zabojček. Babica mu ga je vzela iz rok. položila vanj bratovo trupelce, zaprla in ga ponesla na razprostrtih rokah k vratom: bila pa je de bela. ni mogla skozi ozka vrata drugače kakor z bokom naprej, in smešno se je gnetla pred njmi. »Oh. mamaša!« je zakričala mati. ji odvzela rakvico, — obe sta izginili, jaz pa sem ostal v kajuti in ogledoval modro oblečenega moža. »Kaj. brat. ali je bratec odšel?« je dejal in se sklonil k meni. »Kdo pa si ti?« »Mornar.« »A kdo je Saratov?« »Mesto. Poglej skozi okno, vidiš, tistole!« Za oknom se je dvigala zemlja; temna. strma, megla se je kadila iz nje, podobna velikemu kosu kruha, ki je ravnokar odrezan od hleba. »Kam ie odšla babica?« »Vnučka pokopavat.« »Ali ga zakonijeio v zemljo!« »Seveda. Zakopljejo.« Povedal sem mornarju, kako so zagrebli žive žabe. ko so pokopavali očeta. On me ie dvignil na svoje roke. me tesno prižel k sebi in me poljubil. »Oh. bratec, ničesar še ne razumeš!« je rekel. »Žab ti ni treba biti žal. Gospod z njimi. Mater pomiluj, noodej kako jo je sMa bridkost!« Nad nami je zaškripalo, zarjulo. Vedel sem že. da je to parnik in se nisem prestrašil: mornar pa me je urno spustil na tla, planil iz kajute, rekoč: "Tmba je teči!« Tudi meni se je zahotelo, uteči. Stoni! sem za vrata. V poltemnem. ozkem hodniku ie bilo prazno. Nedaleč od v*-at se ie bleščala med na stopnicah. Ozrl sem se kvišku in sem zagPdal ljudi s torbami in culami v rokah. Bilo je jasno, da odhaiajo vsi s parnika, — torej je treba tudi meni oditi. (Dalie prihodnjič.) ! Naiveai samotar V London ie dospela vest, da je letos na novega leta dan umrl naj večji samotar sveta. Ime mu De bilo Hektor Pitch-forth. Umrl je na samotnem in nepoznanem kram vzhodne obale z ledom obdanih Bafinskih otokov — le nekoliko stopenj oddaljen od severnega tečaja. Vest o njegovi smrti ie prišla brezžično -od nekega parnika, ki se je nahaial na arktični ekspediciji. V polarski svet je prišel Pitchforth kot zastopnik nekega 'londonskega podjetja. Na Bafinskih otokih je biva] sedem let. Njegovi najbližji sosedje so bili oddaljeni par sto mili, z njim se je pa družilo par pol-divjakov in psov. Celo lansko poletje je čakal na parnik, ki bi mu moral prinesti hrane in premoga. Parnika pa ni bilo. Samotarja so zapustili tudi domačini. Samotar ie pisal dnevnik in so zadnji stavki datirani z Božičem 1926. Nekaj dni pozneje ie gotovo umrl od lakote ali pa zmrznil. Arktiški samotar je moral biti pravi živlienski brodolomec. To se je ugotovilo, da je študiral neko slavno angleško visoko šolo in da je bil prava avtoriteta na poliu astrologije. geologije in topografije. Prva leta svojega bivania na Bafinskih otokih je narisal nekaj zemljevidov iz polarnega sveta. Te zemljevide je z dobro oceno »sprejela britanska admiraliteta- Med voino je bil angleški mornariški častnik, Več pa o njem ni znanega. Verska blaznost V trenutku verske blaznosti je utonila 26letna žena zidarja Krausa v Marien-felsu v Nemčiji svoje najmlajše dete, prepevajoč med dejanjem pobožne pesmi in psalme. Truplo otroka so našli šele naslednjega dne, ženska pa je z nasmehom na licu priznala svoj zločin. Rekla ie, da je sedaj srečna, ker je darovala žrtev, ki jo je zahteval bog od nje. Na.idaljša telefonska zveza v Evropi. Po poročilu iz Varšave se s 1- oktobrom otvori telefonska zveza med Varšavo iim Moskvo, ki ie najdaljša v Evropi. M.H oglati, ki tluiijovpotr*. dovaln. in tocijalnt namena obfiin.tr«: vaaka bateda 30 •ajmanjii inaaek Din 5- S Mali Žanitva.dopiaovanja in oglati trgovskega ali reklamnega značaja: vaaka beaeda 50 p, najmanjši znaaek Din 10'—' Lepa soba se odda boljšemu gospodu. Naslov pove uprava Usta- llI5 Majhno trgovino v Mariboru ali okolici prevzamem ali pristopim kot družabnlca s soudeležbo, Ponudbe na upravo lista pod »Agilna«. 1H6 Šolske torbice nahrbtnike, jermene za knjige itd. na debelo in drobno pri IVAN KRAVOS, — Aleksandrova cesta 13. 830. Kabaret Komik Panzer Evgen dospel. Zabava publiko od 22—24. ure. Za vsako besedo, ki jo izgovori, salva smeha. Hišnim gospodarjem in vsem imejiteljem odvišnih stanovanj, praznih sob, lokalov” na razpolago velika izbira reflektantov. Prijave sprejema brezplačno »Marstan«, Maribor, Koroška c- 10. I. 1097 Izborno kosilo v boljši hiši, v sredini mesta, blizu sodišča, se oddaja za dame in gospode. [ onudbe na upravo »Večernika« pod »Cena zmerna«. gg |POZOR' Rfojsii, šiviljejevljafji, ako Vam Vali stroii nagajajo obrtnike se na specijalno m e-hanl^no delavnico Justin Gustinčič. Tattenbachova ulica 3tev. 14, ker Ima Ista specljalnl oddelek za popravila stroiev vseh vrst. 93- Ovratnice, klobuke, srajce, nogavice, galanterijo in modne predmete si nabavite naibolje pri IGO BALOH Vetrinjska ulica 18. 86'- POZOR ’ g«nBDBnnnBnBononD«n»D0DBBDBonDnnHDBC]Bq * Noval NovaJ Manufakturna trgovina S- AMON Maribor, Dvorakova ulica 4 se pr poroča za cenienl obisk. Bogata Izbira angleškega sukna. Najnižje cene! Postrežba točnaT BOBOBDBDBDBDBDBOBDBDBDBCIBDBDBDflDBCDBDBnB 1117 Cevlfe, gamaše, PERILO, kravate, nogavice itd. velika izbira po solidnih cenah pri Jakob u Lah-u, Maribor samo Glavni trg štev. 2 1064 PRODAMO večjo množino kilogram Din 4*— Več se izve v upravi Večernika. OJ Izborna zabava, pili smo tudi tt »»i A se razprodaja po zelo znižanih cenah vse blago pri Jos. Karničnik k. 1091 |jjjg Slovenska ulica 10 Ne zamudite te prilike! v največji Izbiri In po solidnih cenah le v trgovini Zlata Brišnik, Maribor, Slovenska ul. 111____________________________________________________ Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: Fran Brozovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Pletenine kakor jopice telovniki pullowerj| plašči kostimi večerne rute otroške garniture etc- iz čiste volne in po nizkih cenah priporoča pletarna H. Vezjak, Maribor Vetrinjska ulica 17 Na drobno! Na debelo! Vsa naročila, tudi s prispevanjem lastnega materijala, 1014 gg izvršujejo hitro in jpocem Stanko D« t e I a v Mariboru