Dopisi. Iz Ptuja. (Volitvenski sbod). Čitali ste že po raznib novinab o volilnem sbodu sklicanem po ptujskem mestnem županu g. Dr. Bresniggu. Kot kandidatje oglasili ao se gg. Scbmiderer, Reuter, Wiestbaler, želeči razvijati svoje programe. No kaj se dogodi? Mestni župan, brž ko ne vsled poduka dobljenega od nebodigatreba g. dr. Duhača, tega Reuterju in Wiesthalerju ni dovzolil rekši: ,,jaz vama ne moretu dati besede, ker je g. Schmiderer vsem Ptujčanom k srcu prirasel, no, ce pa bo večina odločno zabtevala Vaju 6uti, bom tudi Vama dovolil govoriti; ali boljše bo, 6e se ne prikažeta, ker ptujsko grozdje je kiselo in šega, samo ednemu dati besedo, je v Ptuji kot praktična dokazana (,,practisch bewahrt")". Malo potem pozvavai Wiestbalerja upije Reuter razkačen v dvorano: ,,Ich bin ein Ehrenmann undkeinHausknecht, dass man mich hinausvvirft", t. j. jaz sem postenjak, a ne kakov hlapec, da me tavun mečete. Potem takem odideta in g. dr. Mihalič, opazivši veliko nezadovoljnost nad takim strahovanjem pohiti kot samorad posrednik po razžaljena kandidata v gostilnico ,,k orlu". No, neblago sprejet povrnil je se brcz uspeba nazaj. Med tera g. Bresnigg (po g. Pisku) za predsednika predložen poprirae se besede ter reče: nZdajna večina državnega zbora je umctna; fortšritlerska stranka bo njo v kratkem opet odtisnola." Ob enem hvali dr. Ducbatscha, odkrije ude volilnega odbora ter pro- glasi Reuterja in Wiesthalerja kot ,,fiir Pettau abgethane Grossen", t. j. kot uže zdelani osebi, in g. Bindlebnerja kot ,,fur uns nicbt existirend" kot človeka, kojega za nas se niti ni, priporo6uje ,,liberalnega" dr. Scbmidererja, kojega so ,,liberalni" gg. Walterskirchen, dr. Duchatsch, dr. Leonbard, ptujskemu ,,liberalnemuu ,,fortschrittsvereinii" kot korenjaka pi-iporo6ili, ker ta mož ima pravijo: deutscbe Bildung, deutsche Kraft, deutsches Wissen, kakor njegov predhodnik; naj tedaj vsi Ptujčani za njega lepo glasujejo!" Tako je modroval bivai Breznik, a sedaj Wressssniggggggg. Dobivši besedo g. Schmiderer pravi: nka bodo v državnem zboru zdaj pre vsa pitanja svobošcinska, narodno-gospodarstvena in podobna morala potihnoti, kajti najpoprej moralo bo se govoriti o nemštvu, ki je zdaj pre v straaanskej nevarnosti. Odkar je Strehmajer misleči: ,,za menoj naj bo makar občni potop" izdal ono glasovitno naredbo za česki jezik, obcutimo to grozno pošast že tudi ob Muri in Dravi; pa ne bojmo se! Saj smo mi kelje v Avstriji, ki ima sicer tudi ,,etwas slaviscbe Bevolkerung". Schmiderer pre ne črti Slovanov, je poznavec njih jezika (menda kakor Ducbatscb ! Ur.) ima med njimi tudi prijateljev; no, pri vsem tem je itak prepričan, ka Avstrija postanka nema, 6e ne bode eden narod kladvo, drugipanakovalo, (die eine Nation muss der Hammer, die andere der Ambos8 sein). Naša fortšritleraka stranka boče mirno zmago (klic: Hammer!) ne pa milijone metati v barbarske zemlje, nečemo dalje iti sprehajat se v Novipazar, Mitrovico in Solun, o 6emer sanjajo naši vojaški krogi. Kandidatje obečajo volilcem navadno to in ono, no, vse so golebesede; jaz pa, hvala Bogu! nisem takšen, ki bi vam obljubil spraviti vse, kar si želite, samo to edino vam obečam in bom vam zanesljivo tudi pribojeval, ka bo stranka, kterej jaz pripadam, zadobila opet večiuo, ki njej in edino le njej pripadajpotem bodo videle dežele ,,mit eiwas slaviscber BevOlkerung" : kaj je deutscbe Arbeit, deutscbe Beunruhigung, deutsche Cultur, deutscber Drang, deutscher Kitt, deutsche Kraft, deutscber Hammer — in Bog ve kaj še vse bo ,,in deutscber Zukunft". Ko je kladivni mož svoj z gostim: obo! klicanjem presekani iuače precej dobro na pamet naučeni govor bil dokončal, vzdigne se kar naenkrat orjaška oseba, g. grof Platz, ter zapita nemškega zagrizenca: ,,dalimu je znano, ka presvetli naš cesar želijo imeti mir med svojimi navodi ne pa večne svaje, šuntanja in hujskanja, kar si je, kakor se zdi, g. kandidat na svojo zastavo zapisal?" Na to kakor tudi na profesor Hubadovo interpelacijo ali vpraaanje zaatran vojaake postave in državnega jezika siromak ni vedel prav kaj odgovoriti; nemško zoanje pa ga je popolnoma zapustilo in nemški macelj padnol iriu je iz rok, ko ga je zgrabil gosp. sodnijski pristav Dr. Ferjan6i6 s členom XIX osnovnih državljanskih pravic in nekimi narodno-goapodarstvenimi rečmi, o kojih se še gospodu dobtarju Scbmidererju brž malo kaj sanjalo. — Ob6ni polom videl je na fortšritlerskih obrazih g. predsednik in profesorju Žitku, ki se je oglasil za besedo in splob nikomur ni dal vee govoriti ter sklenil na mah zborovanje. Sledstvo vsega je: voliti obče poštovanega, tudi narn Slovencem navskoz pravičnega nemakega obrtnika in posestnika gospoda Franca Bindlebnerja, moža, ki ima srce in možgane na pravem mestu, kojemu se liberalne fraze fortšritlerskega strahovanja gnjuaijo, ki ima v svojeni programu pomirenje narodov ne pa bujskanje in pretnjo kakor gospod Scbmiderer se svojim nemškim macljekom ! Od sv. Petra pri Mariboru. (Š o 1 s k e s e s t r e). Tukaj smo končali šolsko leto s skušnjo v 2. in 3. razredu, kjer 6. šolske sestre samo dekleta podučujejo, 7 pondeljek 30. avgusta; 7 prvem razredu pa, v kterem 6. aolske sestre ae tudi fante podučnjujejo v torek 31. avgusta. Učenke so odgovarjale v alovenskem in nemškem jeziku, to pa s tako točnostjo in tako razumljivo, da se vsi navzoči g. gosti niso mogli prečuditi i prebvaliti blagonosnega upliva, kterega imajo 6. šolske sestre na rastoco mladež. Pokazalo se je pri tej priložnosti, kako lepi sad obrodi odgoja na krščanski podlagi, i kako spodbuja ljubezen, s ktero 6. šolske sestre z u6enkami ob6ujejo, njih veselje do delavno8ti i marljivosti v uku. To sprevidijo tudi krščanski starši sosednih župnij, in pokažejo svojo pripoznaje 8 tem, da obilo otrok v tukajšujo šolo pošiljajo. Učenke pa niso samo s spretnim odgovarjanjem razodele veliko sposobnost 6. solskih sester v podučevanji, in svojo lastno marljivost, razveseljevale so še tudi navzoče gg. goste s primernim in gladkim deklamovanjem i veselim petjem. Konečno so tudi tukajšnji 6. g. kanonik razveselili pridne u6enke in učence s premijami, in je s tem spodbujali v novem šolskem letu k ednaki marljivosti. Tako smo vseskozi z dobrim uapehom končali aolsko leto, in novo bomo začeli kakor navadno ob vseb svetcih. V tukajšnjo farno šolo, ktera šteje 3 razrede, in je o zadnjem šolskem ogledovanji kot izvrstna od šolskega ogleda spoznana in hvaljena bila, pa ne hodijo samo otroci iz domače fare, ampak pošiljajo tudi starši od daleč sem k 6. šolskim sestram svoje b6erke v izrejo, ker je s farno šolo tudi klošterska šola združena. Omenjene rejenke tukaj pri č. šolskih sestrab prebivajo. Pod lepim krščanskim varstvom dobivajo izvrstno odgojo, 8e podučujejo v vseb zapovedanih pre.dmetih in tudi v vseb ročnib delih kakor šivanji, pletenji itd. Pla6ilo je prav nizko; vsaka pla6a na mesec 8 fl., (za poduk na glasoviru ako ga želi, 2 fl. ve6). Perilo in drugo obleko za zimo in poletje, mora vsaka seboj prinesti. Ne bom priporo6eval izvrstnosti klošterske šole z mnogimi besedami. Izvrstni uspeb jo priporo6uje dovolj. Hočem tukaj samo hvalo izreči 6. šolnkim sestram za njib trud in veliko skrb za rnladino. Bog jim plati! Iz Gradca. (Zlatomešniku 6. g. dr. Muršecu) so slovenski deželni poslanci atajerski^ po 6. g. Fr. Slaniču doposlali slede6o čestitko: ,,Zupnija Bolfanska je rodila pred 73. leti sina, kateri je dospel z lastno močjo in lastno krepostjo do višje stopnje v življenji človeškem, kteri se je zarocil v mladosti s sv. katoliško Cerkvijo, in kteremu je Bog milost podelil, ponoviti to zavezo na večer svojega življenja v rojetni svoji župniji. Z velikim spoštovanjejn podpisani zastopniki alovenskega naroda na Štajerskem se te slovesnosti v duhu vdeležimo in čestitamo moževi, kateri si je prizadeval od mladosti svoje kot vrli rodoljub, narod svoj buditi iz spanja, in kteri je nabral velik zaklad slovenskih besed, prislovic in pesem, kteri je izdal prvo slovensko liturgiko, kteri je bil vedno prijatelj dobrotnik in podpornik slovenske, učeče se mladine in ud vseh slovenskih društev in zavodov, kteremu veliko bvalo ve lavantinska škofija in posebno njeno dijaško semenišee in pa tudi rojstna njegova župnija, in kteri je bil tudi vedno velik dobrotnik svoje rodbine, v kratkem moževi, kateri je kot duhoven, človek in rodoljub sijajen vzor. Zastopniki slovenskega naroda v deželnem zboru v Gradci Vam velečastni gospod profesor kot izglednemu rodoljubu, marljivemu pisatelju, buditelju in darežljivemu podporniku Slovencev iz srca 6estitamo k slovesni petdesetletnici duhovne službe; Bog Vas živi, in še mnogo let obrani! Herman Michael m. p., Dr. Ferdinand Dominkua m. p., Dr. Fr. Radaj m; p., Jos. Fluber m. p., Dr. Jož. Suc m. p., J. Šniderši6 m. p., Kukovec Ivan m. p., Michel Žolgar m. p. Iz Ljutomera. (Razstava za govejo živino) našega okraja ni bila tako obilno obiskovana, kakor smo jo videli v poprejanjih dveh letib. Vzrok temu je bilo sedajno nestalno vreme, v večji meri pa letošnja slaba pasa in krma, katero je zopet povzročilo letošnje deževno vreme. Trava na travnikih in pašnikih je po povodnjib poplavljena in blatna; to pa povzročuje razne bolezni pri goveji živini. V tem oziru bode dobro, ako se da vsakokrat živini nekoliko soli v napoj, kajti ta zadrži kisanje brane v želodci in iz tega izvirajoče druge bolezni v organih za prebavljaaje. Na razstavi je bil oddelek bikov za pleme najslabae zaatopan. Videli smo samo pet bikov, izmed katerih prav za prav samo eden zadoetnje vsem tirjatvam, kojih od bika zahtevamo. Eden med njimi, ki jc lani bil odlikovan, je po nespametnosti doticnega posestnika popolnoma pokvarjen. Kolikokrat je že bilo pišano, podu6evano in govorjeno o tem, da se tudi najboljši bik s prepogostim skakanjem 7 enem dnevu popolnoma pokvari 1 To je zloraba in greh proti naravi sami, zahtevati od živin6eta, da zoper naturo ravna. Takšni posestniki naj si vendar enkrat dajo dopovedati, da se smejo biki n. p. prvi denapustiti enkrat zjutra ob 6. uri in drugo- krat po poldne ob 5. ali 6. uri, drugi den potem pa se sme samo enkrat o poldne spustiti; vse drugo je zloraba in greh zoper naravo. Tako se zgodi, da izmed 100 krav ostane 70—80 brejib. Če pa se spnsti bik na den 4krat ali celo 6krat, ostane izmed 100 krav komaj 10 brejih, in to le tiste, ktere so prišle o pravem času na vrsto. Ob enem smo se pri zadnji razstavi tudi prepričali, da imamo premalo bikov v naaem okraji. Tu ne bode druge pomoče, kakor da ai posamezne občine priskrbijo same občinskih bikov; kajti posamezni posestniki nimajo toliko baska od bika, kakor od krave. K temu vsemu, da namre6 ne dobimo boljae go^eje živine v naaem okraji, pridružijo se se naši mesarji, kterim je samo mar za svoj žep, kteri so, kakor se je tega leta godilo, izbirali in klali le takane bike, kateri so bili za kaj boljšega, nego za mesarsko sekiro odlo6eni. To je brezvestnost od strani posestnika kakor od mesarja, katera se nikakor ne da opravičiti. No, upamo pa, da imamo vendar 7 okraji tudi zadovolj pametnih gospodarjev, katerim leži res občna koriat na srci, in na take se zanašajmo!