PRIM »v pBBOAb 1j o v ^ gob iga <1 DNEVNIK PoStnma piaeana v gotovim / ,, or 1* Abb. postale 1 gruppo " \.zCIl»I OO 11F Leta XVI. • Št. 302 (4765) TRST, sreda 21.decembra 1960 ZDA so s svojimi zavezniki preprečile učinkovite ukrepe za normalizacijo v Kongu Razprava v skupščini se je končala, ne da bi sprejeli kak sklep - V pismu skupščini poudarja maršal Tito, da je nujno potrebno temeljito spremeniti vlogo OZN v Kongu - ZDA in Anglija sta hoteli, da bi skupščina odobrila izvršeno dejstvo in tujo intervencijo - Sprejete resolucije o jedrski razorožitvi v političnem odboru - ZDA proti jedrskemu moratoriju NEW YORK, 20. — Glavna skupščina OZN je zavrnila resolucijo osmih izven blokovskih držav o Kongu, ki je med drugim zahtevala sklicanje kongoškega parlamenta, izpustitev vseh političnih ujetnikov in še posebno Lumumbe, takojšnji umik vseh Belgijcev iz Konga in ustanovitev posvetovalnega odbora OZN pri stalnem predstavniku Hammarskjoelda v Leopoldvillu Za resolucijo je glasovalo 28 delegacij, proti njej 42, vzdržalo pa se jih je 27. Skupščina je zavrnila tudi angleško-ameriško resolucijo, ki je v celoti podpirala ravnanje Hammarskjoelda. Resolucija ni dobila potrebne dvotretjinske večine glasov. Zanjo je glasovalo 43 delegatov, proti 22, vzdržalo pa se jih je 32. Debata o Kongu se je torej končala, ne da bi bila katerakoli Predložena resolucija spre jeta. Spričo tega je avstrijski delegat zahteval v obliki resolu-c'je,_ naj ostane kongoško Vprašanje še vedno pred skupščino in naj bo na dnevnem redu drugega dela zasedanja, tu se bo začelo 7. marca. Pred-l°g je bil sprejet brez ugovorov in brez diskusije. .Če pregledamo izid glasovanja o resoluciji nevezanih dr-*j»v, je treba ugotoviti, da sicer ni dobila večine glasov, vendar pa ni tudi proti njei glasovala večina, ker se je 27 delegacij vzdržalo.. Ugotoviti Je treba dalje, da so mnoge države pod pritiskom ZDA fhasovale za angleško-ameri-sao resolucijo, ki poudarja Prav tako stališče, ki ga je hammarskjoeld zagovarjal v skupščini in je stališče zahod-Pih držav, zlasti pa ZDA, Anglije in Francije. Pred začetkom nočne seje v skupščini OZN v zvezi s Kongom, ki se je nadaljevala takoj po izglasovanju resolucije o .Alžiriji, je skupina osmih držav (Indija, Jugoslavija, (•AR, Maroko, Irak, Indonezije. Cejlon in Gana), ki je biti* že predložila resolucijo o Kongu, predlagala, naj skupščina imenuje stalno komi-s‘jo posebno kvalificiranih članov, ki bi imela nalogo sodelovali v posvetovalni vlogi s Posebnim predstavnikom Organizacije združenih narodov v Kongu. Drugi dodani paragraf priporoča, naj države Ganite dajo čim hitreje mogoče gospodarsko in tehnično Pomoč Kongu s pomočjo OZN, **to da se ta pomoč ne bi “Porabljala kot orodje tuje intervencije. Prvi govornik na včerajšnji nočni seji je bil malajski de-*egat, ki je zagovarjal dosedanjo ravnanje Hammarskjoelda. Govoril je zatem Hammar-skjoeld, ki je dejal, da bi neodgovorne pobude v Kongu Prisilile sile OZN, da se umalt-,‘*J° iz Konga. Dodal je: Jasno bi morali razumeti, da ,1 rezultat takih pobud lahko 11 tudi sklep Varnostnega o. umiku Združenih na-•pOov.-in to bi pripeljalo do meljite spremembe v polo-“JL tistih strani v deželi, ki eventualno menile, da lah-Q2j^arno delujejo v senci Jugoslovanski državni tajnik oca Popovič je zahteval temeljito spremembo dosedanje Politike OZN v Kongu. ^•Težina in resnost krize v U.cnSU bi po mnenju jugoslovanske delegacije morala vpli-j*ti na generalno skupščino, c* se dvigne nad vsako jalo-polemiko in posebno nad Ptsamezne interese, da zahte-/a rešitev, ki bi vodila k po-P°lni svobodi odločanja kon-Soskega ljudstva, ohranitvi m’ru in varnosti Afrike*. Po-Povič je poudaril, da ni re-uve krize brez udeležbe in jP°re na domače sile te de-•®le, da bi bil vsak poskus, * se najde rešitev mimo njih, Dtr°i utvara. ki bi lahko pri-d° državljanske voj-dr’ PsPutek resolucije osmih g-,?8*1. *ma za osnovni sil j za-*yovitev dejanske neodvisno-republike Konga. je govoril o britansko-j ,eriškem osnutku resolucije, v. Popovič ugotovil, da za-L”no zamolčuje intervencijo, •h l* ’zvršena v Kongu * . ki se nadaljuje. Ta osnu- samo predlaga, da se po- tep j i S“, up ac v < držav, ki so že vmešane Kongo, ne vmešajo še dru-Pi ?rltansko-ameriški osnutek n tdlaga, da se potrdi izvrše-Pot d.eistvo v Kongu, da se str, . nezakonita aretacija za-s(v njkov kongoškega ljud-t« ,’n članov njihove zakoni-Gade. Popovič je poudaril, Je tajnik OZN dolžan, da j Iroumno obvešča skupščino jn ds točno navede zlorabe Pina •*°vornosti> 6e meni. da n. CrU interesi ovirajo pravil-Politiko v Kongu. t,r°Povič je na koncu prečijo Pismo predsednika Tita rem*ra'n* skupščini, v kate-v»n iSe “Sotavlja, da jugoslo-oha j vlada sodi, da je ne-Odl s • Potrebno, da se brez tn a.Ja in radikalno spre-J. vloga Organizacije zdru. se k narodov v Kongu, da UČUi z. odlašanja sprejmejo Hi. koviti ukrepi za odstra-jjevanje imperialistov in tu-intervencije, da se sprej-Por ,ukrepi za zagotovitev aihm,. “ega dela vseh ustav- ditev predsednika vlade Lumumbe in drugih članov vlade in delovanje parlamenta. «Vlada Jugoslavije pričakuje, ugotavlja Tito, da bo generalna skupščina sprejela u-strezne nujne sklepe, ki bi bili usmerjeni na stvarno zagotovitev neodvisnosti in celovitosti Konga. V tem primeru je jugoslovanska vlada pripravljena dati OZN svoj prispevek za učinkovito izvajanje teh sklepov.« Govorila sta zatem še delegata Gane in Kameruna, nato pa sovjetski delegat Zorin, ki je ponovil ostre kritike na račun Velike Britanije, ZDA in Hammarskjoelda. Poudaril je, da prihaja hvala Hammar-skjoeldu od predstavnikov Ve. like Britanije in ZDA in od držav, ki so zainteresirane za nekatere akcije v Kongu. »Ravnanje glavnega tajnika, je nadaljeval Zorin, ima samo eno ime; sokrivda z državami, ki krepijo novi kolonializem v Kongu.« Na koncu je Zorin pozval skupščino, naj zavrne ameriško in britansko resolucijo, katere namen je •okrepiti položaj kolonialistov v Kongu, ter naj sprejme afriško-azijsko resolucijo, ki odpira pot za vzpostavitev zakonitosti in mirne rešitve kon. goške krize. Po kratkem odgovoru Hammarskjoelda je dobil besedo indijski delegat Krišna Menon, ki je govoril dve uri. Obtožil je Hammarskjoelda pristranosti in je poudaril, da se je ta med debato o Kongu obnašal prav tako kakor kak delegat in zavzel posebno stališče, diskutiral in polemiziral. Krišna Menon je izjavil, da je zakasnitev v delu afri-ško-azijske komisije za dobre usluge treba pripisati predvsem obstrukciji Kasavubuja. »Vprašanje, ki se postavlja OZN, je dodal, je v tem, da kongoške oblasti ne prispevajo k vzdrževanju javnega reda.« Izjavil je dalje, da Belgija dobavlja Mobutuju veliko količino vojaškega materiala, in prav tako tudi ZDA in Velika Britanija. Dejal je, da moralna podpora, ki jo ZDA in Velika Britanija dajejo Belgiji, ovira sleherno učinkovito akcijo glavne skup. ščine. Pozval je zatem skupščino, naj zavrne angleško-ameriško resolucijo ter naj sprejme resolucijo izvenblo-kovskih držav. Omenil je, da bi tudi Indija prav tako kakor druge afriške in azijske države utegnila umakniti svoje čete iz Konga. Razprava se je nadaljevala danes popoldne in se zaključila z zavrnitvijo obeh resolucij- Burmanska vlada je skleni- la umakniti svojo vojaško skupino šestih častnikov iz poveljstva OZN v Kongu. To je davi sporočil predsednik vlade U Nu na tiskovni konferenci. Politični odbor OZN je danes odobril z 58 glasovi in 20 vzdržanimi resolucijo Irske in drugih štirih držav, ki poziva vse vlade, naj skušajo doseči mednarodni sporazum, da se prepreči večje širjenje jedrskega orožja. Resolucija poziva Jedrske države, naj ne prepustijo nadzorstva nad jedrskim orožjem državam, ki nimajo takega orožja, ter naj ne dajejo državam, ki nimajo jedrskega orožja, informacij, lujejo in naj ne kupujejo jedrskega orožja. Politični odbor je dalje odobril z 72 glasovi in 5 vzdržanimi resolucijo Avstrije, Indije in Švedske, ki poziva države, ki so udeležene pri ženevskih razgovorih o prekinitvi jedrskih poizkusov, naj ohranijo moratorij nad poizkusi s takim orožjem. Resolucija poziva tri jedrske države, naj i-ščejo rešitev nerešenih vprašanj, ki naj omogoči naglo sklenitev sporazuma. Dalje je politični odbor odobril s 67 glasovi i-n 11 vzdržanimi resolucijo Indije in drugih 25 držav, ki poziva vse dr-., žave, naj ne delajo poizkusov ki so potrebne za njegovo iz-. z jedrskim orožjem. Pri tem delovanje. Resolucija poziva I glasovanju so se vzdržale: Bel-nejedrske države, naj ne izde-1 gija, Kitajska, Francija, ZDA, Grčija, Izrael, Luksemburg, Nizozemska, Španija, Turčija ;n Južna Afrika. ZDA in Francija so se vzdržale pri vseh treh glasovanjih. Ameriški delegat je dejal, da njegova vlada ne more sprejeti moratorija za nedoločen Čas in brez nadzorstva nad jedrskimi poizkusi. Dodal je, da ZDA niso sprejele še nobenega sklepa glede svojih jedrskih poizkusov in da so mednarodni sporazumi o nadzorovani razorožitvi edina prava zaščita pred jedrsko vajno. Sovjetski delegat Mendeleje-vič je napadel ameriškega delegata, ker se je vzdržal, ter je obtožil ameriško vlado in njene zaveznike, da ovirajo sovjetske napore, da bi prišlo do splošne in popolne razorožitve. De Gaulle ni povedal nič novega glede svojih načrtov o Alžiriji Ponovil je tezo o poprejšnji «pacifikaciji» in načrte o razdelitvi Alžirije Jazidove izjave o resoluciji skupščine OZN PARIZ, 20. — General de Gaulle je v svojem današnjem govoru po radiu in televiziji v glavnem ponovil vse dosedanje argumente o Alžiriji in ni povedal nič izrazito novega. Ponovil je, da se mora v Alžiriji najprej izvršiti «pacifikacija». Vendar pa opazovalci komentirajo zaključek govora, v katerem je de Gaulle izjavil: «Da, mi predlagamo mir. Vsak trenutek smo pri pravljeni sprejeti delegate tistih, ki se borijo proti nam. Ko bo konec zadnjih spopadov in atentatov, bo vlada lahko rešila s posameznimi alžirskimi tendencami, zlasti pa z voditelji upora vse pogoje, v katerih bc pri belem dnevu izvršena svobodna samoodločba. Zaradi tega bo pozitiven odgovor našega ljudstva na referendum imel tudi značaj poziva na konec bojev in na mirne razgovore.« V glavnem je torej de Gaulle ponovil, da morajo najprej prenehati boji in šele potem se lahko začnejo pogajanja. Toda med tem bo izvršil samovoljno reorganizacijo v AL žiriji, ki se bo začela takoj ,Tn,,l,|ll,*l|IIIIIIUItlHIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIlllllll|l||||I||n||||||,|,|„|,„„|„„,|l|)lllllllMI|lllllIII|||||I||||||lt|||||Im||||||1|||1|(|||||||||||||||||||||||IIU|||||||||||||||||||H||||||1||||||(|||I1H||(|||||1|||| Z današnjim dnem so tudi senatorji odšli na počitnice Segni branil zunanjo v odgovoru na številn Tudi senat odobril zakon o podaljšanju režima blokiranih stanarin Levica PSI razpravlja o svoji politični platformi za bližnji kongres stranke - Lauro izvoljen za župana v Neaplju (Od našega dopisnika) RIM, 20. — V senatu je zunanji minister Segni odgovoril danes dopoldne na številne interpelacije o zadržanju italijanske delegacije pri ZN glede določenih vprašanj (Alžirija, Kongo, rasistična politika Južne Afrike itd.). V svojem odgovoru je Segni najprej pripomnil, da se interpelanti niso omejili le na vsebino interpelacij, ampak so zajeli vprašanja splošne zunanje politike. Minister se je strinjal s senatorjem Parrijem, ki je postavil vprašanje, ali mora italijanska vlada nadaljevati politiko poslednjih deset let, ali spremeniti dosedanjo pot. Segni je poudaril, da —~------------------ ni moč dvomiti v to, da je italijanska vlada privržena politiki miru, ker jo sestavljajo katoličani in ker mora ščititi koristi sto tisočev Italijanov po vsem svetu; vprašanje je le, kako najučinkoviteje zajamčiti mir. S tem v zvezi je Segni odklonil nevtralnost, ker je italijanska vlada prepričana, da more le «ravnotežje nasprotujočih si sil preprečiti katastrofo«. Po njegovem mnenju je nevtralnost Italije nepojmljiva tudi zaradi tega, ker bi se v primeru morebitnega spopada kaj lahiko spremenila v bojišče. Pa tudi če bi se odločila za nevtralnost, bi Italija morala žrtvovati ogromna sredstva za svojo oborožitev, da bi se mogla zoperstaviti morebitnemu napadu. Iz teh razlogov namerava italijanska vlada nadaljevati z dosedanjo zunanjo politiko, pri tem pa ne zamuditi nobene prilike, da bi prispevala k med- narodnemu pomirjanju in k ponovnemu sestanku na naj-visji ravni. Segni Je hkrati zavrnil obtožbo, da je italijanska vlada proti razorožitvi; vlada želi razorožitev, vendar pa se moia razorožitev izvršiti z določenimi jamstvi, ker bi sicer porušila obstoječe razvotežje, kar ne bi koristilo miru, ampak vojni. Odklonil je le atomsko razorožitev in poudaril, da mora razorožitev zajeti hkrati tudi konvencionalno orožje. Glede konkretnih vprašani, je Segni dejal, da je italijanska delegacija glasovala za resolucijo, ki obsoja rasizem v Južni Afriki, vzdržala se je le pri vprašanju postopka, ko je šlo za priziv na mednarodno razsodišče, ker je to zadevalo tudi Italijo (vprašanje Južne Tirolske). Kar zadeva resolucijo azijsko-afrišikih dežel glede Alžirije, je italijanska delegacija glasovala za prvi del resolucije, kjer se priznava pravica alžirskega ljudstva samoodločbe; glasovala pa je iiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiKiiiiiiiiiiiiitiiiiiiinitiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiifiiitiiniitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zasedanje vrhovnega sovjeta ZSSR Poročilo o gospodarskem načrtu in o državnem proračunu za 1961 Gospodarski načrt predvideva dvig narodnega dohodka za 9 odst., državni proračun pa 77.500 milijonov izdatkov in 78.900 milijonov novih rubljev dohodkov zagotovitev hiti'n*jlnega dela ** Ciniteljev, vštevši osvobo- petroleja in električne ener- MOSKVA, 20. — Danes se je začelo plenarno zasedanje vrhovnega sovjeta ZSSR z naslednjim dnevnim redom; l. državni razvojni načrt za leto 1961; 2. obračun za leto 1959 in proračun za leto 1961; 3. izjava o mednarodnem položaju in o sovjetski zunanja politiki in 4. potrditev odlokov, sprejetih po zadnjem zasedanju. Navzoč je tudi Hru-ščev. Najprej je poročal pred. sednik «Gosplana»t Vladimir Novikov, o gospodarskem načrtu za leto 1961. Med drugim je izjavil, da predvideva načrt povečanje industrijske proizvodnje za 8,8 odst., sredstev proizvodnje za 9,5 odst', in povečanje predmetov široke potrošnje za 6,9 odst. Dejal je, da znaša povprečno letno povišanje industrijske produk. cije v prvih treh letih sedemletnega načrta 10 odst., namesto predvidenih 8,3 odst. Načrt za leto 1961 predvideva dalje povišanje zunanje trgovine za nadaljnjih 6,5 odst. Novikov je izjavil, da ZSSR trguje sedaj s 76 kapitalističnimi državami; zunanja trgovina z državami, ki so postale na novo neodvisne, se bo povečala prihodnje leto za 22 odst. Nato je napovedal zlasti dvig proizvodnje železa, jekla, ®ij e, ,.v razširitev obdelanega zemljišča in izkoriščanje taico imenovanih «deviških zemljišč«, dvig proizvodnje žita do doslej najvišje stopnje. Investicije pa bodo za 12,6 odst. višje kot so bile letos, a vec kot polovica tega poviška je namenjeno za razvoj vzhodnih področij SZ. Nacionalni dohodek se bo dvignil za 9 odst. Število zaposlenih oseb se bo zvišalo za 3,200.000. Devet do deset milijonov oseb se bo preselilo v nova stanovanja. Nadalje je predsednik «Gos-planaa izjavil, da je bila letošnja proizvodnja žita kljub slabemu vremenu višja od lanske. Povedal je, da je prehod s sedemurnega delovnega urnika na 6-urni sedaj zaključen, Dodal je. da sedanja obdelana «deviška zemljišča« proizvajajo 62 odst. vse sovjetske žetve žita. Za industrijsko proizvodnjo pa je dejal, da je znašala lani 60 odst. ameriške proizvodnje in da bodo socialistične dežele kmalu prekosile kapitalistične v proizvodnji materialov. Ko je govoril o zunanji trgovini, je povedal, da so bili uspešno izvršeni dolgoročni sporazumi z Anglijo, Francijo in Švedsko. Sovjetski finančni minister Garbuzov je pozneje izjavil, da bo proračun za oborožene sile precej znižan in bo znašal 10,9 odst. v prihodnjem letu v primerjavi z 12,9 odst. v letu 1960. Minister je nato povedal, da odpade 90,2 odst. dohodkov na državna zadružna podjetja. Garbuzov je nato izjavil, da bodo znašali stroški za vojsko 9,225 milijonov novih rubljev v primerjavi z 96,100 milijoni starih rubljev v letu 1960, ker novi rubelj velja 10 starih. Poudaril je nato, da so se vojaški izdatki na Zahodu potrojili v zadnjih desetih letih in da vojaški proračun ZDA za leto 1960 predvideva 60 odst, vseh izdatkov. V ZSSR pa bo skoraj 80 odst. vseh izdatkov v letu 1960 uporabljenih za gospodarstvo in za uresničenje kulturnih in socialnih načrtov. Izdatki za znanstveno delovanje bodo prihodnje leto 15,7 odst. višji. Končno je povedal, da znaša proračun za prihodnje leto 78 milijard in 900 milijonov novih rubljev dohodkov in 77 milijard in 500 milijonov izdatkov. Letos pa bo 3 milijarde in 100 milijonov novih rubljev več dohodkov kot izdatkov. Za vojsko so izdali 2.400 milijonov rubljev manj kot je bilo predvideno v pro-račnu. Zasedanje se bo jutri nadaljevalo. proti drugemu delu, v katerem se OZN nalaga organizacija referenduma v Alžiriji, češ da *e šlo za referendum, ki se bo vršil prihodnjega 8. januarja! Segni je šg dodal, da je italijanska vlača svetovala franco-ski vladi, da naj obnovi pogajanja z alžirsko vlado, ker je prepričana, da alžirskega vpra šan.ia ni moč rešiti s silo. Glede Konga, je Segni dejal, da je italijanska delegacija glasovala za dve resoluciji proti belgijski intervenciji v Kongu, vzdržala pa se je glede tretje resolucije, ker je bilo takrat že očitno, da gre tudi za druge intervencije v Kongo. Zadržanje italijanske vlade glede tega vprašanja je vedno vodila misel, da se zaščiti mir in neodvisnost kongoškega prebivalstva, je dejaj Segni. Končno, kar zadeva nemške čete na Sardiniji, je zunanji minister de-jal, da gre za italijanska vojaška oporišča, kjer se vežbajo čete NATO, in pred nemškimi četami so se tam vežbale tudi ikanadske čete. Oporišča so na neobljudenem ozemlju in ne predstavljajo nobene nevarnosti za prebivalstvo. Segni je zaključil, da je zunanjepolitična usmeritev sedanje vlade enaka usmeritvi vseh dosedanjih vlad od ustanovitve republike in teži za »obrambo integritete in neodvisnosti dežele v prepričanju, da je ta cilj moč doseči le s politiko miru in prijateljstva z vsemi narodi«. Na popoldanskem zasedanju so nadaljevali in zaključili diskusijo o vladnem zakonskem osnutku, ki podaljšuje za nadaljnja štiri leta dosedanji režim blokiranih stanarin in najemnin za poslovne prostore, nakar je senat osnutek odobril v istem besedilu kot v poslanski zbornici. Nato so si voščili praznike, predsednik vlade Fanfam pa je spomnil senatorje, da se z letošnjim letom zaključi prvo stoletje združitve Italije in izrazil željo, da bi Italija v naslednjih sto letih dosegla nov napredek v miru in delavnosti. V Rimu je danes zborovala socialistična levica, ki jo vodi Vecchietti, in diskutirala o politični platformi svoje struje za bližnji kongres socialistične stranke. Prevladalo je mnenje, da se počaka na resolucijo večine in da bodo šele tedaj svoje teze predložili ali v obliki samostojne resolucije a li pa v obliki popravkov k resoluciji večine. Hkrati so poudarili potrebo, da se za platformo levice skušajo pridobiti tudi pristaši Bassa in nekateri krogi avtonomistične struje same. Diskusija se bo zaključila jutri. Po Izvolitvi dosedanjega župana Cioccettija, ki more računati v rimskem občinskem svetu le z 31 glasovi (relativna večina), je to prvi primer manjšinskega občinskega odbora, ki ga sestavljajo le demokristjani in liberalci. Podoben odbor imamo od danes v Neaplju, kjer je bil, prav tako z relativno večino (29 glasov) izvoljen za župana monarhist Lauro. Tudi v Turinu je bil ponovno izvoljen dosedanji župan Peyron: od 79 prisotnih svetovalcev je prejel 43 glasov. V Florenci in Genovi so pogajanja še v teku, vendar pa se zdi, da bo Florenca prvo večje mesto z upravnim odborom levega centra, kjer bodo demokristjan-skega župar.a La Piro podpirali tudi socialisti. V Milanu so sicer demokristjani za sodelovanje s socialisti, vendar se temu odločno upira Malagodi in. se zato že govori, da bodo imeli v tem mestu komisarsko upravo. A. P. Nehru o Kongu NOVI DELHI, 20. — Predsedi nik indijske vlade Nehru je med razpravo o zunanji politiki izjavil v parlamentu: »Vtis imam, da smo prišli do najostrejše krize v zgodovini in do ostre krize v prihodnosti OZN.« V zvezi s Kongom je Nehru ugotovil, da je dejavnost OZN postala neučinkovita zaradi navodil, ki jih je osebje OZN dobilo od Varnostnega sveta ali zaradi tolmačenja, ki se daie tem navodilom. Vendar pa je Indija mnenja, da mora še dalje podpirati OZN, ker bi neuspeh te organizacije pomenil nesrečo. Nehru je dalje obtožil belgijsko vlado, da deluje za povratek Belgijcev v Kongo, kjer postaja položaj podoben položaju, kakršen je bil med špansko državljansko vojno. Glede Alžirije je Nehru izjavil, da povzroča sedanje stanje veliko zaskrbljenost in sedaj se zdi nemogoča kakršna koli rešitev. Pojavlja se nevarnost intervencije velikih držav v različnih oblikah. O razorožitvi je Nehru poudaril, da načrti o novem francoskem atomskem poizkusu in o ustanovitvi atomske sile NATO prihajajo istočasno z diskusijo o razorožitvi in bi lahko imeli negativen vpliv na te razgovore. Ce bi poizkusi za sporazum glede razorožitve propadli, tedaj bi nastal zelo nevaren položaj. Pogašen požar na ladji vinska podjetja. Pri tej stavk: niso zainteresirani, ker imajo drugačne delovne pogodbe, sa. mo: pekarne, mesnice, mlekarne in razdeljevalci mleka. Izvzete pa so vse zadruge, ker se glede njih pogodbe pogajajo. * * # Danes bo ob 17.30 skupščina uslužbencev Tržaškega arzenala, katero sklicujeta obe sindikalni organizaciji. Na skupščini bodo razpravljali o zahtevah in o stališču ravnateljstva. Na zadnjem sestanku je namreč ravnateljstvo te zahteve odbilo, vendar pa se pogajanja se niso razbila. Sindikalni organizaciji sta v zvezi s skupščino pozvali delavce, da naj zapustijo delo točno ob 15.30 in naj torej ne opravljajo nadur. * * * Včeraj sta bili dve skupščini kovinarjev. V kino dvorani v Skednju sta obe sindikalni organizaciji poročali o novih sporazumih, ki so jih sklenili v okviru podjetja in ki so jih sklenili z generalnim ravnateljstvom ILVA. Sporazumi pomenijo pomembno pridobitev in so delavci odobrili delovanje sindikatov. Nato je bila tudi enotna skupščina uslužbencev podjetja AFA, na kateri so poročali o stališču ravnateljstva, ki bo odločalo na osnovi zaključkov zasedanja upravnega sveta, ki se bo danes sestal v Milanu. V četrtek pa bo prišlo do novega sestanka s predstavniki sindikalnih organizacij. Delavci so zahtevali, da sindikalne organizacije vztrajajo na načelnem stališču, in sicer, da mora vsako tehnično izboljšanje privesti tudi do boljših delovnih pogojev. Podjetje .e namreč znatno moderniziralo naprave in je na tej osnov; samovoljno izpremenilo način Urnik za praznike Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da bodo v soboto 24. decembra vse trgovine lahko odprte do 21. ure, trgovine jestvin pa bodo lahko odprte popoldne eno uro poprej. V nedeljo 25. decembra bodo vse trgovine zaprte razen cvetličarn, ki bedo odprte c d 8. do 13. ure in slaščičarn, ki bodo odprte od 8 do 21.30. V ponedeljek 26. decembra bodo zaprte vse trgovine razen pekarn in mlekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure, cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure in slaščičarn, ki bodo odprte od 8 do 21.30. V soboto 31. decembra bodo trgovine odprte lahko do 21. ure. Gostilne in drugi podobn; obrati bodo lahko odprti v noči 24.-25. decembra, v noči 25.-26. decembra in v noči 31. decembra-1. januarja ter 1. - 2. januarja celo noč. Zadnja seja dosedanjega pokrajinskega odbora Bivši predsednik je predat poste G. Deliseju Danes prva seja novega odbora z razdelitvijo odborniških mest Včeraj popoldne se je zadnjič sestal pokrajinski odbor pod predsedstvom prof. Gregoretti-ja. Pred sejo se je prof. Gregoretti poslovil od načelnikov raznih oddelkov in odsekov ter od predstavnikov vsega osebja. Z njimi se je zadržal v prisrčnem razgovoru, se jim zahvalil za voščila ter jim hkrati želel vse najbolje. Odbor je tudi na tej svoji zadnji seji sprejel nekatere navadne upravne sklepe ter pripravil nekaj upravnih zadev, ki j;1' bo reševala nova uprava. ... bo nastopila danes. Prvi odbornik odv. Franceseo Sferco je v imenu vseh odbornikov izročil bivšemu predsed- plačevanja akordnega dela, imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiliiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniliiimnilliillinniiiiiiMiii»i“HniiiiniiiiiliiiillliiilllltliUMliiiHliiHimiiiiii Obsežno delovanje reševalne službe tržaškega Rdečega križa Predsednik RK je na tiskovni konferenci poudaril, da se Rdeči krii v Trstu bori z velikimi finančnimi težavami iiiiiimiiuiiiiuiiiuiiiiiimmimimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiii Po povratku dr. Caidassija iz Prage Predvidevajo povečanje tranzitnega prometa ČSR Letos bo ta promet dosegel okdll 190.000 ton, prihodnje leto pa 250 - 300.000 ton Včeraj se je sestal izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice, na katerem je predsednik dr. Romano Caidassi obširno poročal o svojem obisku v CSR. Ta obisk spada v ekvir priprav za obnovitev pogodbe med Javnimi skladišči in češkoslovaškim izvoznim podjetjem, da se okrepi pro-mec CSR skozi tržaško pristanišče. To pogodbo so podpisa, li v Trstu februarja letošnjega leta in je bila zelo koristna. saj je promet CSR skozi Trst dosegel 1959. leta 42 tisoč ton, letos pa bo presegel 190 tisoč ton. Sedaj predvidevajo, da bi bilo mogoče ta tranzitni promet še znatno okrepiti ta ko, da bi lahko obnovljena pegodba predvidevala okoli 250-300 tisoč ton prometa. V ta namen pa je seveda treba rešiti vrsto vprašanj in to tako glede pristaniških tarif, kot kontingentov, železniških tarif, cestnega prometa itd. Zbornica bo zato sestavila primerne predloge, da se ta vprašanja rešijo bodisi v lokalnem okviru, ali pa da jih predloži odgovornim ministrstvom. Predvidevajo, da bo prišlo do‘sklepanja nove pogodbe že januarja v Pragi. Razdelitev daril predsednika republike V vseh občinah bodo razdelili darilne zavoje predsednika 'primorski dnevnik UREDNIŠTVO TRST-UL,MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-838 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. rr Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. «0 — Tel. št. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 Ur. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celcletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poitnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki * Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst Predsednik pokrajinskega od. bora Rdečega križa dr. Rober. to Hausbrandt je včeraj med obsežnejšo tiskovno konferenco podrobneje poročal o delovanju in o potrebah te pomembne ustanove. Gre za prvo tako javno poročilo, kot je tudi prvič, da je objavljen proračun RK, saj je vse do letos spomladi tržiški RK u-pravljal , komisar. Predsednik je poudaril, da mnogi ne vedo, s čim se pravzaprav u-kvarja tržaški RK in da zato tudi ne prejema podpore, kot bi jo zaslužil. Gre predvsem za službo prve pomoči in zlasti za prevoze bolnikov z rešilnimi avtomobili, ki so v Trstu najbolje urejeni v primerjavi z vsemi drugimi italijanskimi mesti. Samo pri nas spremlja rešilni avtomobil zdravnik, ki nudi takoj prvo pomoč ponesrečencu, s čimer seveda znat. no pomaga zlasti pri številnih resnih primerih nesreč, ali nenadnih obolenj. Iz statističnih podatkov je razvidno obsežno tovrstno delo, ki ga je opravil RK, saj so se od 1. januarja do 15. decembra letos rešilni avtomobili z zdravnikom odzvali 6.524 nujnim pozivom, brez zdravnika pa 2.826 pozivom; poleg tega,pa,so rešilni av-toAobili BK 'pfejjeljjali 7.894 bblhikov;vm=,! V primerjavi s podatki iz prejšnjega leta je razvidno, da se je število pozivov občutno povečalo in lahko ustanova tudi računa, da bo njena pomoč, ki jo nudi vsem brez izjeme, postala tudi v prihodnosti vedno bolj pomembna in nujna. Zato so tudi potrebna vedno večja sredstva, zlasti ker si ni mogoče niti zamisliti, da bi zmanjšali učinkovitost reševalne službe s tem, da bi znižali število rešilnih voz, ali pa da bi skrčili zdravniško pomoč. Osnovno vprašanje je torej v stalnem naraščanju nesreč na delu, prometnih nezgod in tiirtiitimiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiimimmiimiimimtiimitiiiiiiiiiiiiiMiiiimimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiti Včeraj štiri nesreče: rta delu republike Gronchiija in njegove gospe revnim otrokom tržaškega področja po naslednjem sporedu: V tržaški občini: 24. decembra ob 16. uri v Avditoriju v Ul. Teatro Romano. V miljski občini: 24. decembra ob 10. uri na županstvu. V dolinski občini: 24. decembra ob 11. uri na županstvu. V devinsko-na-brežini občini: 23. decembra ob 11. uri v nabrežinski osnovni šoli. V zgonišlki občini: 23- de-cembra ob 11.30 v šoli. V re-pentaborski občini: 23. decembra ob 11. uri v šoli. Na delu se je včeraj dopoldne ponesrečil 54-letni Biagio Vcrzier iz Ul. Motebello 36. Delal je na sedežu podjetja Senci v Drevoredu XX. septembra in je pleskal steno. Nenadoma se je lestev, na kateri je delal, premaknila in Verzier je padel z višine 2. metrov, lestev pa je padla nanj. Pobil in ranil se je po glavi, desni roki in v dimlje, zaradi česar so ga sprejeli na I. kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti dva tedna. V novem pristanišču se je ponesrečil na delu 53-letm Giuseppe Blason iz Ul. Mahlig št. 20. Zgubil je ravnotežje in padel z železniškega vagona, s katerega je raztovarjal neke zaboje. Pobil se je po desni negi in si verjetno zlomil stopalo. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti 40 dni. Pri gradnji neke nove stavbe na Lonjerski cesti se je ponesrečil 23-letni Giuseppe Micali iz Ul. Caccia 13. Tudi on je padel z lestve z višine treh metrov in se pobil ter ranil po glavi in desni rami. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral 20 dni. Včeraj okrog poldne je sam prišel v bolnišnico 58-letni Mario Fabbrini iz Ul, Naldini 9, ki se je predvčerajšnjim ponesrečil na lokomotivi ki jo je vozil v novem pristanišču. Nenadoma je moral ustaviti lokomotivo, pa je zadel ob naprave in se pobil po čelu ter si verjetno nalomil rebra. Sprejeli so ga na I. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti skoraj tri tedne. «»-------- Tatovi okradli gostilno Malopridneži so ponoči vdrli skozi okno stranišča v znano gostilno «Kačun» v Ulici Co-stalunga. Prebrskali so ves lokal in odnesli 3 steklenice likerja, 400 cigaret, bel namiz. ni prt, nekaj bonbonov in 3/4 kg kave. Vzeli pa so tudi usnjeno aktovko, v katero so spravili svoj plen. Spretni žepar je včeraj u-kradel torbico 28-letni Luciji Nežič por. Esposito iz Ulice Lorenzetti 24. V torbici je imela hranilno knjižico za 180 tisoč lir ter 7.000 lir v gotovini in osebne dokumente. «»----------------- Nezgoda Trebenca Ko se je sinoči okrog 19. ure 20-letni Aifredo Carli-Kralj iz Trebč št. 3 vračal z vespo domov, se je motor zaradi okvare nenadoma ustavil. Zaradi tega je vespist zletel na tla in se poškodoval; pobil in ranil se je po čelu in desni nogi ter dobil rahel pretres možgan. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral dober teden. drugih primerov, ko je takojš. nja pomoč RK nujno potrebna in zato postaja tudi krepitev te službe vedno bolj pe. reča. Istočasno pa razpolaga tržaška ustanova z vedno manj sredstvi. Predsednik je poudaril, da gre sicer za vsedržavno ustanovo, kj pa je v vseh pokrajinah samostojna ln da zato tudi pričakujejo večje zanimanje javnosti in tudi ob. sežnejše prispevke. To postaja še toliko bolj nujno, ker se predvideva, da bo vladni generalni komisariat ponovno rezal prispevek za kritje proračuna in ker ne obstajajo nobene možnosti več, da bi lahko skrčili proračun, ki je že zelo nizek. Izbira stavbišča za pristaniško poveljstvo Včeraj so še na pristaniškem poveljstvu v palaži Car-ciotti sestali župan dr. Fran-zil, predsednik trgovinske zbernite dr. Caidassi, njen tajnik dr. Addobbati, predsednik Javnih skladišč Tanasco, predstavnik tehničnega urada, pristaniški poveljnik polkovnik Ascoli in major De Galateo ter drugi. Ministrstvo za trgovinsko mornarico je zastopal generaltfr1 inšpektor D’Angelo. na sestanku so obravnavali vprašanje izbire stavbišča za novo palačo pristaniškega poveljstva. Predložena so bila tri stavbišča, in sicer na kraju, kjer je pristajališče za hidroplane, pri pomorskem pristanišču in na kraju, kjer je skladišče vina ob pomolu «Venezia». Večina se je izrekla za to tretje sievbišče. Prostor, kjer je pristajališče za hidroplane utegne namreč v bodočnosti ponovno služiti za svoj namen. 407.384 ton pristaniškega prometa v novembru V novembru je znašal skupni promet v tržaškem pristanišču 407.384 ton, železniški premet pa 192.500 ton. Od januarja do novembra je pristaniški promet presegel 4 milijone in pol ton, železniški pa 2.421.000 ton ter je porasel skoraj za milijon ton v primerjavi z lanskim letom. Skupščina Zveze srednjih in malih industrijcev Sinoči je bila skupščina čla. nov Zveze srednjih in malih industrijcev. Predsednik Florit je obširno poročal o gospodarskem položaju ter dejal, da je treba upoštevati posebne pogoje v Trstu, ki ga ni mogoče primerjati z nobenim drugim krajem v državi. V zvezi z industrijskim razvojem zadnjih let je govornik dejal, da ima pri tem glavni delež industrijsko pristanišče v Zavljah. Poudaril je nadalje, da je treba nuditi Trstu enake davčne in finančne u-godnosti, kot jih že uživajo nekatere druge pokrajine. «»------- Sporočilo Neodvisne socialistične zveze Tajništvo Neodvisne socialistične zveze sporoča, da se vsi tržaški občani vsako sredo od 15.30 do 16.30 lahko obr. nejo na njegov sedež v Ulici sv, Frančiška 20-1., kjer jim bo odv. Gruden na razpolago za vprašanja, ki se tičejo Občinske podporne ustanove (E CA). Na tajništvu NSZ lahko dobe glede tega informacije vsak dan razen ob nedeljah. «»----------------- Bolniška blagajna za trgovce Slovensko gospodarsko združenje vabi vse člane, trgovce, pa tudi nečlane, da naj se takoj zglase v tajništvu združenja, kjer bodo dobili vse potrebne informacije v zvezi z vpisovanjem v bolniško blagajno trgovcev. Združenje tudi opozarja, naj ne podpisujejo nobenih izjav, prošenj ali vlog, tako da ne bi nasedli nepoklicanim osebam, ki bi hotele izkoristiti podpise za razne namene. Obvestilo kmetom in Lonjerja in Padrič Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata kmete iz Lonjerja in Padrič, da bo v četrtek 22. t. m. ob 10. uri v Lonjerju in v petek 23. t. m. ob 10. uri v Padričah izplačevanje najemnine za Hudo leto. Izplačevanje bo v običajnih prostorih. niku spominski pergament, ki so ga podpisali vsi odborniki, skupno z darilom, katerega so nyi podelili sporazumno z novimi odborniki. Razen tega pa so izročili vsem odbornikom, ki so nehali opravljati to nalogo, to je Giu-seppu Bazzaru, inž. Radosu, Ga-toneju Tosoniju Pittoniju in samemu prof. Gregorettiju bronaste ščitke pokrajine z osebnim posvetilom in z omembo zaslug za pokrajino. Zatem je bivši predsednik prof. Gregoretti predal posle novemu predsedniku dr. Deliseju. Nova uprava prične delovati danes s prvo sejo, na kateri bo dr. Delise uradno razdelil novim odbornikom naloge in predstavil načelnike raznih oddelkov. Novo vodstvo federacije PSDI Tiskovni urad tržaške federacije PSDI sporoča, da se je sinoči sestal novoizvoljeni odbor in razdelil razne naloge. Soglasno so potrdili dosedanje tajništvo, ki je torej sestavljeno takole: politični tajnik Oberdan Pierandrei, podtajnika Giorgio Cesare in Giuseppe De Gioia, ki odgovarja za organizacijska vprašanja. Dru. gi štirje člani izvršnega odbora so: Vittorio Pisa, upravni tajnik, Lorenzo Fogher. Vincenzo Iannuzzi in Letterio Fobert: Pokrajinsko vodstvo poudarja, da so rezultati pokrajinskega kongresa pozitivni, saj je vladalo glede politične linije popolno soglasje. Zato poziva vse svoje privržence in simpatizerje, naj podprejo politično, upravno in sindikalno akcijo socialdemokratov za uresničenje usmeritve levega centra. Vodstvo je tudi sklenilo, da začne deliti strankine izkaznice za leto 1961 ter da ustanovi nove sekcije, med katerimi tudi sek. cijo pri Sv. Jakobu. Z nepozabne predstave nastopile še: Valerija Silova k. g., Leli Nakrstova, Zlata Rodoškova ter Miranda Caha-rija, od moških pa Modest Sancin, Jožko Lukeš, Stane Raztresen, Lojze Milič, Julij Guštin, Livio Bogateč. Za oko zelo prijetno sceno je pripravil arh. Sveta Jovanovič. Danes bo ponovitev te predstave na Opčinah in moramo obisk vsekakor samo priporočati. f OtEHAUSČA 1 * VERDI Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za prvo predstavo opere «Hovanšči-na» Musorskega, ki bo jutri ob 20.30 za abonmaje A za parter in lože in C za galerije in stojišča. Dirigent Franceseo Molinari Pradedi. V glavnih vlogah bodo nastopih: Gio-vanni Gibin, Marta Rose, Er-manno Lorenzi, Raffaele Arie, Leo Pudiis. Prva plesalca; Franca Bartolomei, Walter Zappo-lini. TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri bo četrta predstava Goldonijeve komedije ((Premetena vdova«. Cene: 650, 450 in 250 lir. •iiiiiiiaiiitiiailiiiililiiaatiiiiiltlliiiiiiiiiiBliltlimnEmiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiililliiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiilloiimsiiiiiiBfaviiiiBBaiiailllRiiititaBiiiaitiaitBRaiiiaiiali« Gostovanje igralke Elvire Kraljeve, ki je z ansamblom tržaškega Slovenskega gledališču nastopila v drami •Drevesa umirajo stoje*,, je velik dogodek ne samo v letošnji sezoni temveč v analih našega gledališča sploh. Na sobotni premieri jo je občinstvo pozdravilo z dolgotrajnim ploskanjem že v hipu, ko se je prvikrat prikazala na odru. In potem je ves čas napeto sledilo njeni igri z zavestjo, da ima pred seboj umetnico, kakršne ni dano videti prav pogosto. Po predstavi je igralka prejela mnogo cvetja, občinstvo pa ji je navdušeno ploskalo. (Na sliki od leve na desno: Miranda Caharija Modest Sancin, Elvira Kraljeva in Livio Bogateč). Tudi na nedeljski predstavi je bil uspeh predstave popoln. Delo je kot gost zrežirala Balbina Battelino-Baranoviče-va, ki je ustvarila odlično predstavo, ki bo občinstvu povsod ugajala. V delu nastopa malone ves ansambel tržaškega gledališča. Ponovno je občinstvo pritegnila Mira Sardo-čeva,. Silvij Kobal pa je dosegel, da mu je občinstvo zaploskalo na odprti sceni. Pa tudi ostali igralci so igrali kot prerojeni. Od žensk so ■MMHBEaM&anHinc m ant m im Slovensko gledališče v Trstu DANES 21. t. m. ob 20.30 v prosvetnem domu na OPČINAH Alejandro Casona DREVESA UMIRAJO STOJE V vlogi Gospe Eugenie nastopa tržaška rojakinja, članica Uublianske Drame Elvira Kraljev* V nedeljo 25. t. m. ob 15.30 in v ponedeljek 26. t. m. ob 15.30 v prosvetni dvorani «Albeit Sirk« v KRIŽU DREVESA UMIRAJO STOJE V sredo 28. t. m. ob 21. U« v AVDITORIJU v TRSTU premiera Eugene Ionesco STOLI tragična farsa Slavnostna predstava ob slovesu Eme Starčeve od tržaškega gledališča. Smrtna prometna nesreča na obrežju Rolo tovornega avtomobila mu je zdrobilo medenico Ponesrečenec je sedel na zadnjem sedežu motorja, ko je ta trčil v tovornik - Uro po prevozu v bolnišnico je izdihnil Včeraj nekoliko pred osmo je pobil in ranil po glavi 'n uro se je zgodila na obrežju vsem telesu. Sprejeli so ga huda prometna nesreča, pri kateri je zgubil življenje 31-letni Carlo Lucchesi iz Drevoreda Elizejskih poljan 9. Lucchesi -e je peljal na zadnjem sedežu motorja, ki ga je vozil 56-letni Bruno Maran iz Ulice Monco-lano 4 po obrežju proti Sv. Andreju. Pred palačo Lloyda je motor prehitel tovornik, ki ga je vozil 21-!«tni Giovanni Vidoz iz Gorice. Takrat se je zgodila nesreča, a nihče, razen prizadetih, ni videl kako se je zgodilo. Maran je pozneje dejal, da je tovornik zadel z desno stranjo ob motor, ki se je seveda prevrnil. Medtem 'ko je Marana vrglo nekaj metrov vstran, je nesrečni Lucchesi padel P°d tovornik in zadnje desno kolo je šlo čez njega, tako da mu je zdrobilo medenico in kolek leve noge. Razen tega ce Tajništvo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov lltiillllinmiii .....................................................................................................n,minulimi pridržano prognozo na ortopedski oddelek, toda uro pozneje je podlegel hudim poškodbam Maran si je zlomil levo ramo in se pobil ter ranil po levi roki, zaradi česar se bo moral zdraviti 40 dni. Prometna policija je takoj uvedla podrobno preiskavo, da bi ugotovila kdo je kriv za nesrečo. Vidoz namreč pravi, da ni zadel s tovornikom ob motor, pač pa da je motor zdrsnil zaradi mokrega tlaka. «»-------- Vespist povozil cigana Neki vespist je včeraj popoldne povozil v Ulici Tesa cigana Leopolda Majerja in njegovo 4-letno hčerko Mario Dolores. Prečkala sta cesto, ko je privozil mimo vespist Iz sodnih dvoran Pomanjkljiva preiskava financarjev je spravila trgovca pred sodišče S Božični in novoletni prazniki so pred vrati. V mesto so številni kamioni pripeljali, posebno iz Jugoslavije, tisoče in tisoče božičnih drevesc, ki jih prodajajo na raznih krajih v mestu. V zadnjih dneh je mesto dobilo bolj prazničen videz, kot v prejšnjih letih.-Na pobudo raznih kategorij trgov- cev in s sodelovanjem občinske uprave, pokrajinske ustanove za turizem in drugih u-stanov, so okrasili izložbena okna, pročelja trgovin in ulice z neštetimi raznobarvnimi žarnicami. Živahna igra barv ugaja Tržačanu in turistu, poleg tega pa služi v izdatni meri trgovski reklami. Pred sodnikom Coenom se je včeraj zaključila razprava proli trgovcu Luigiju Gran-zottu, ki je bil obtožen, da se je izdajal za funkcionarja davčne policije ter si nadel izmišljeno ime. Granzotta je prijavil poveljstvu finančne straže odv. A-beatici, ki je zastopal koristi trgovca Kleimana iz Ul. Rossini. Tedaj je poveljstvo finančne straže objavilo celo posebno poročilo v zvezi s prijavo Granzotta sodišču. Včeraj je sodnik oprostil obtoženca glede prve obtožbe, češ da ni zagrešil inkriminiranega dejanja, glede druge pa, ker inkriminirano dejanje ni kaznivo. Včerajšnja razsodba je zaključila precej zapleteno zadevo, v kateri je odv. Abea-tici igral precej važno vlogo, in sicer kot zastopnik trgovca Kleimana, kateremu je neka Carlotta Weber dolgovala oko. It 50.000 lir. Zenska je pred leti prišla iz Avstrije, a ko ji je umrla mati se je znašla v zelo težkih življenjskih pogojih. Med drugim je morala tudi v umobolnico zaradi živč. nega obolenja. Ko se je vrnila iz bolnišnice se je prebijala v življenju s tem, da je delala dolgove pri tem ali onem trgovcu. Imela pa je srečo, da je srečala trgovca Granzotta, ki ji je večkrat nudil svojo pomoč To se je zgo. dilo tudi ko je šlo, da plača Kleimanu svoj dolg. Sla je k njemu z Granzoltom in posrečilo se jima je, da uredita zadevo na ta način, da bo ženska plačala dolg v mesečnih obrokih po 7.000 lir. Dvakrat je Webrova sicer plačala, potem pa ni dala več glasu od sebe. Kleiman je pooblastil odv. Abeaticija, da izterja dolg. Ta je začel iskati mo- škega, ki je prišel h Klei-1 devo ter poslala k imenova manu z Webrovo in po dol-1 nim osebam dva agenta v ci- gem času ga je identificiral v Granzottu. Prijavil ga je poveljstvu finančne straže zaradi omenjenih prekrškov. Razprava proti Granzottu se je začela pred kakimi desetimi dnevi. Včeraj je sodnik zaslišal pričo Romano Stanese por. Soier, ki je trgovska pomočnica pri kleimanu. Priča je podala izjave, ki so bile v popolnem nasprotju s tistimi, ki jih je podala na policiji. To dejstvo je zelo razkačilo sodnika, ki je ukazal karabinjerjem naj odpeljejo žensko v neko sobo, kjer naj dobro premisli o vseh okoliščinah, glede katerih bi morala priče, vati. Ko jo je spet poklical, jo je posvaril, naj pove resnico, ker bi jo lahko v nasprotnem primeru dal takoj aretirati. Stanesejeva je potem dejala, da je povedala resnico na policiji. Protislovja, v katera se je zapletla ta priča, so zamajala podlago, na kateri je slonela obtožnica. Vedno bolj je postajalo jasno, da je bila preiskava, ki jo je uvedlo poveljstvo finančne straže, pomanjkljiva. Tega dejstva se je zavedel tudi tožilec dr. Nardi, ki je zahteval, da se oprosti Granzotta, ker ni zagrešil inkriminiranega dejanja, oziroma zaradi pomanjkanja dokazov. V svojem zagovoru je odv. Poillucci zelo strogo orisal de. lovanje odv. Abeaticija, katerega je dolžil, da je neusmiljen z revnimi ljudmi, ki komu kaj dolgujejo. *** Bruno Gasparini, Ladislav Trnovec in Desiderio Sut so nekoč dobili v roke škatlo kokaina z etiketo: «Merek-Darm. stadt Cocainum«. Slo je za 1 kg blaga. Davčna policija v Vidmu je zvedela za to za- vilu, ki sta se izdajala za kupca. Ko so se sporazumeli glede odkupne cene, sta se agenta legitimirala ter aretirala trojico. Kasneje so vse tri prijavili sodišču Kazensko sodišče v Pordenonu je obsodilo Suta na eno leto zapora, Gasparinija in Trnovca pa vsakega na 1 leto in 6 mesecev zapora. 8. junija lanskega leta je vsa zade. va končala na prizivnem sodišču v našem mestu, ki je takoj ugotovilo, da so glede inkriminiranega kokaina tri različne strokovne ocene. Prvo oceno je izvršila kemijska kmetijska postaja v Vidmu, ki je ugotovila, da je bil v škatli kokain. Drugo oceno je izvršila lekarna Fabbro v Pordenonu, ki je ugotovila, da sta bila v škatli borova kislina in novokain, brez vsakršne sledi kokaina. Tretjo oceno pa je napravilo padovansko vseučilišče, ki je ugotovilo v škatli borovo kislino, novokain in malenkostne količine kokaina. Zaradi negotovosti glede prisotnosti kokaina v škatli je prizivno sodišče sklenilo, da analizira vsebino škatle tudi kemijski in farmacevtski inštitut v Bologni. Ta je ugotovil, da je bilo v škatli 62 odst. borove kisline, 15 odst. stovaina ter 22 odst. novokai-na, brez vsakršne primesi mamil. Treba pa je pripomniti, da se je količina vsebine inkriminirane škatle znižala na svoji poti od Vidma do Bologne od začetnih 1000 g na 470 g. Prizivno sodišče je skle. nilo, da bodo zaslišali še enkrat finančna stražnika, ki sta aretirala trojico, ter je odložilo razpravo. Predsednik Nardi, tožilec Meyer, zapisnikar Cracolicci, obramba Amodeo in Poillucci. in ju podrl. Pri tem sta se oba nekoliko pobila in ranila po čelu in nogah, zaradi česar se bosta morala zdraviti dober teden. Poskus samomora Iz neznanih vzrokov sl je včeraj hotela vzeti življenje 30-letna Gabriella Rebulli por. Giani, Šalita Trenovia 26. Pre. rezala si je zapestje leve roke in odprla plinsko cev, pa so jo zapazili in takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo na medicinski oddelek. Odprtje nove razstavne galerije Sinoči so odprli novo galerijo v stranski sobi bara «Al!a loggia v Ulici Procureria za občinsko palačo. V novi, istoimenski galeriji razstavljajo tržaški mojstri Sofianopulo, Stracca, Vergania, Rovan, Sambo, Lu-cano in Silvestri. Ob odprtju sta najemnik bara, gospod Pan-gos in njegova gospa ponudila povabljenim umetnikom ter občinskemu odborniku Faustu Fa-ragu-ni, prof. Mariniju in pobudnikom galerije zakusko, na kateri so vsi prisotni pohvalili pobudo in želeli galeriji veliko uspeha. Nocoj od 18. ure dalje je razstava odprta občinstvu in bo trajala do 30. t. m. ob zvokih KVINTETA AVSENIK ter dueta Dana Filipbč in Franc Koren PRIREDI V PROSTORIH STADIONA «PRVI MAJ» GLASBENA MATICA KINO :o Mar- Clift- Fenice 16.00 «Dav'.d in Golijat»> Orson VVelles, eastmancolor. Excelsior 15.00 «Car z Aljaske«, Richard Burton, Robert Kyan’ Filodrammatico 16.00 «Mu-ka tiš1-ne«. Nagrajen v Berlinu. Grattzcielo 16.00 »Evropa z vl' šin», Ferramacolor. Arcobaleno 16.00 ((Podvig Kam1' kazov«. Supercinema 16.00 ((Cesarski jjd bimci«, Cristiane Horlinger, R dolf Prack. Alabarda 16.00 ((Duesseldoris« zver«. Zadnj-i da-n. Aurora 16.30 «Vsi domov«. Capitoi 16.00 gVerboten«. V sen' ci nuerem-berškega procesa^ Garibaldi 16.00 «Mladi ievi» Ion Brando, Montgomery Crlstallo I6.O0 <(Reaar», Alber Sordi. . Im pero 16 30 »Prepovedane mladoletnice«. . Italia 16.00 «Petrograjske techn-icolor, Ivan Desnv. Massimo 16.00 ((Scaramouche«, -techn-icolor, Stewart Granger-Moderno 1600 ((Amerika, kot Jv vidi Francoz«. Technicolor. Astra 16.30 «Zapeljivec». , Astoria 16.00 «Možje in plemenitaši«, Vittorio Dc Sica, Anton Clfarlel-lo. Vittorio Veneto Proza. Marconi 16.00 ((Zadnji Com»"' ches«, techn-icolor, Stephen M Mally, Juli-a Adams. Ideale 16.00 «Mačka praska«. Savona 16.00 ((Stalingrad«, J. Ha sen in W. Praiss. Odeon 16.00 »Pepel pod soncem*’ Frank Sinatra in Tony Curt ‘ Skedenj 16.00 ((Tvoj-a koža žge*; Anthony Quinn in Shirley pth. V vsako slovensko družino praktični beležni koledar Dijaške Matice ( I.JI1 UMKA PKIINVKTA društvo algo Gru Er tek 22. t.m. ob 20.30 v društveni Prosvetno denn v Nabrežini irlredi v četr- ti vorani predavanje o Turčiji, bo Mario spremljavi skioptičnih Predaval bo Mario Magajna ob h slik io' n iii Hlinili 11111111111111111111111111111111111111111111 OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA.SMRTI IN POROKE Dne 20. decembra 1960 se v Trstu rodilo 10 otrok, umr je 11 oseb, poroke pa ni bilo nobene. RODILI SO SE: Maria Grazia-dio, Tiziana Del Sav-io, Marco P ICC mi, Denise Mallini, Claudia Lazzaron-i, Marina Barnaba, Pa-trizia Ceccbini, Sergio Urizzl, Michele An-niese, En-rlco Paren-zan. UM-RI.I SO: 74-letna Ma-ria Perco, 55-letna Clotilde Radossi, 85-le-tna Olga Zakrajšek vd. Ce-seuttl, 68-letni Antonio Gratta-gtlano, 66-letm Mario Segulln, 74-letn-a Josipi-na Mlak vd. Tu-ljak, 65-letni Franceseo Bon-azza, 60-letni Josip Pegan, 90-letna Vtk-toria Smertn-ik vd. Senlgaglia, 60-let-nia Ana Gaberc por. Polonio, 3-letni Roberto Sossf. NOČNA SLUŽBA LEKARN Ail’Alabarda, istrska ulica 7; de Leitembu-rg, Trg sv. Ivana 5; dr. Praxrnarer. Trg Unlta 4; Predini. Ui. T. Vecellio 24. KINOPROSEK-KONTOVEl predvaja danes 21. f. m‘ z začetkom ob 19.30 fil*n: ZADNJE DEJANJE (L’ultimo atto) G. W. PABSTA Umetniška NOVOLETNA VOSCILA mladega slikarja K. Palč^® s tržaški mi in kretskimi motivi vam nudi TRŽAŠKA KNJIGARN^ Trst — Ul. sv. Frančiška tel. 61-792 CITATE Ul! NAROČITE SE NA Primorski dnevnik za leto 1961 ze sedaj in ne čaKaJ*e novega leta. Vsak novi naročnik dobi za nagrado še slovensko knjigo. NE ZAMUDITE l GODNE PRILIKE! Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška 20-1*1’ Tel. 37-338. j Obračun de Caullove politike v Afriki Popoln polom načrta Iv* I • A Iv. ••• o «alzirski Alzinjn Možnost sredinske rešitve je propadla na ulicah alžirske Kasbe PARIZ, 20. decembra. - Ko so pred osmimi dnevi vznemirjeni člani francoske vlade prišli na letališče Orly, da bi pričakali de Gaulla, ki se je vračal iz Alžirije, so računali, da bo predsednik republike imel vznesen govor. Toda de Gaulle, ki je hlinil hladnokrvnost je rekel le tole: «Vse to se bo pomirilo!« Nato je dodal: «Obstaja le ena Politika, ki ji je treba slediti, zato ker je dobra!« Istega dne so se prenehala tudi ugibanja o morebitni spremembi de Gaullove politike in o odložitvi referenduma, o čemer je bilo govora na seji vlade tik pred de Gaullove vrnitvijo v Pariz. Vse se je skušalo ponovno postaviti na isti tir de Gaullo-vega vlaka, ki je 4. novembra krenil v smeri »alžirskega Almira« in nenadoma 11. decembra bil z vso silo zavrt zaradi nemirov v alžirskih mestih, predvsem v muslimanskih predelih alžirskih mest. Z zastavami in znaki alžirske osvobodilne fronte, s slikami Ferhata Abasa in gesli •Neodvisnost ali smrt!« in «2ivela osvobodilna fronta!« so goloroki Alžirci stopili Pred tanke, topove in strojnice, pripravljeni tudi umreti- In so tudi umirali, toda s svojo smrtjo dali odgovor ne le ultrasom, ampak tudi de Gaullu :n njegovi ((alžirski Alžiriji« brez alžirske osvobodilne fronte. One, ki niso hoteli streljati po ukazih, ki so bili sedaj ra ((francosko Alžirijo«, dru-Sič pa v duhu «sloge in prijateljstva«, so nenadoma zamenjali s padalskimi in legionarskimi enotami. Solzilni Plin. ki so ga do tedaj uporabljali proti francoskim kolonistom in desničarskim demonstrantom, je nenadoma zamenjal strojnični svinec padalc, v. Prvega dne nemirov je z Vso naglico prispelo v Alžir osem padalskih brigad. Tiso-1 padalcev, policajev in vojakov so prebrskali vsako hišo v Kasbi in vse ulic^ Kasbe Prepredli z bodečo žico. Povrh so sem pripeljali še topove, tanke in si postavili svoja strojnična gnezda. Alžirci pa so padali, umira-{•> pokopavali svoje padle in še nadalje demonstrirali ter s svojo pogumno prisotnostjo na ulicah vezali nase ogromne francoske vojaške sile... Stotine padlih, tisoči ranje-Plh, tisoči aretiranih. To je Pbračun padalske akcije ((čiščenja« Kasbe V takšnem vzdušju se je de Gaulle vrnil v Pariz s svojega potovanja po Alžiriji, "rnil se je in izjavil: »Obstaja le ena politika in tej je Ireba slediti«. Vrnil se je in rekel; «Vse to se bo pomirilo!« Toda temu nihče več ne ve-jvje. Ce se je doslej vendar-e našel kdo, ki je računal s tem, da bi se v alžirskih mestih in naseljih mogel naj-1 kak Alžirec, ki bi se poštarji v sredino med francoske trase in francosko csvobo-Po fronto, je v teh dneh udi slednji takšen «optimist» l2gubil vsako upanje v mož-Post uresničenja te de Gaullo-Ve zamisli. Mit «alžirske Alžirije« — je 6 dni ugotovil neki pariški komentator — je bil dokončan ubit na ulicah alžirske Kasbe. Zelo značilno, hkrati pa tudi važno je tudi to, da to 'rdijo tudi pariški de Gaullo-Vl časopisi kot so n. pr. «Fi-Karo« jn »Pariš Presse«. Neki diug komentator je 'e dni vprašal de Gaulla, ka-k° bi mogel še pričakovati, ^a bi alžirska osvobodilna 'ronta imela vanj zaupanje ln od alžirskih borcev zahte-Va'a, naj odložijo orožje in a vrnejo v vasi in mesta, ko celo niti on sam, on — de 'jamiei na svojem potovanju bo Alžiriji ni upal približati Se niti enemu mestu, v kavern imajo večino njemu so-Vrazno razpoloženi Francozi. Gdkar je de Gaulle na vla-Pi bil nikoli pod tolikšnim 1? vsestranskim pritiskom. krati pa še ni bilo tako °*trih priznanj, da že ni več bebene, izbire. Tu že ni mož-n° vet nobeno oklevanje in Vse vodi k enemu in edinemu •thodu jt — razgovorom z *'Krsko osvobodilno fronto. Van*» ni nikakega dvoma več, a so moč, vpliv in ugled o-*vobodilne fronte med alžir-*k‘m ljudstvom izredno ve-‘ki- Zaman bi bilo vsako o-b°rekanje, vsako zanikanje te-®a dejstva. Zaradi tega ni no-*Pe druge izbire, ni sredi-Pi »tretje sile«, Tu je sa-ena izbira, ali nadaljnja 'mjna ali mir s pogajanji. In to r čev kot di tem bolj, ker vsako zavla-apje vodi tako Francijo Alžirijo k še hujši kata-»trofi. k>e Gaulle trdi, da hoče mir da si ga celo želi, toda že-st ga na svoj način in to po obsodbi Združenih celo arodov, po krvavih dogodkih Alžiriji. On uporno vztra- ja pri svoji »alžirski Alžiriji«, pa čeprav je že vnaprej obsojen na polom tudi referendum, in vse ono, kar namerava vsiliti Alžircem, ko odklanja njihovo glavno in najbolj reprezentativno silo — njihovo osvobodilno fronto. Toda to pomeni zanikati njih same, to pomeni zanikati njihove težnje, ki so jo zapečatili s krvjo te dni na ulicah alžirskih mest. Moč upora Alžircev je bila tako velika, da je bil končno tudi uradni Pariz prisiljen javno priznati, da so nemire izzvali ultrasi, Zaradi tega so bile proti tem storjene tudi «ostre» sankcije. Toda Francozi se sprašujejo: »Kje se bodo te sankcije končale?« Res je, v Alžiriji in v Franciji je bil razpuščen pobudnik nemirov ultrasov in sicer Fronta francoske Alžirije, za katero pa bi mogli že reči, da se bo v kratkem pojavila pod drugim imenom. Nadalje je tudi, res, da so odpustili iz službe nekaj funkcionarjev v Alžiriji. In tudi to; Šestdeset francoskih trgovin v Alžiru je bilo zaprtih za dva tedna ali mesec dni. Pozaprti so bili tudi nekateri skrajni desničarji v Franciji... Toda, da, toda voditelji številnih skrajnih desničarskih in fašističnih organizacij so ostali na svobodi. Polkovnik Dufour, ki je Lagaillarda navedel. naj pobegne v Španijo in ga opozoril, da bo v času de Gaullovega obiska v Alžiriji prišlo do upora najprej na ulicah Alžira, nato v vojski, je bil obsojen na sama dva meseca zapora. Dufour je bil pred mesecem dni premeščen iz Alžirije v Zahodno Nemčijo zaradi nekega sovražnega govora proti de Gaullu in njegovi politiki. Premestitev pa je odklonil in se pripravljal, da s svojo prvo padalsko brigado gre nad Al-žirce. Podroben načrt za to je bil že izdelan in sicer ob pomoči generalov, polkovnikov in častnikov, med katerimi je bil tudi sam Salan. Predvideno je bTo, da bo polkovnik Dufour, v trenutku ko pride v alžirskih mestih do desničarskih demonstracij, s svejo brigado in, še eno . ali celo dvema drugima brigadama padalcev stopil na stran desničarskih upornikov. Tedaj bi naj iz Španije prispela na pomoč tudi skupina e-migrantov. Hkrati s tem bi v Franciji stopile v akcijo oborožene ultradesničarske skupine, ki že dlje časa ilegalno delujejo in so prepredle že vso Francijo. Računalo s_ je, da bi kmalu zatem pristopile k upornikom tudi druge vojaške enote. Toda alžirsko ljudstvo je s svojimi demonstracijami pripravilo presenečenje, s katerim nihče ni računal, niti polkovnik Dufour, niti Salan. In v tem trenutku so kolonistič-ni voditelj: in ultrasi nenadoma ostali osamljeni. Ko je Dufour to videi, je prišel v Pariz, da bi sprejel premestitev v Zahodno Nemčijo, ki jo je bil prej odklonil . In v tem trenutku so ga aretirali. V istem času je tudi mini- ct- r obrambe najavil, da se bodo izvedle sankcije proti ge-nerai Selanu, ker da slednji še ni upokojen, pač pa le v rezervi in kot tak sprejema plačo. »Sankcije« proti Sala-nu, ki je izjavil, da se mu ne mudi v Pariz, so bile dobesedno smešne. Predvsem je Salan že skoraj dva meseca v Španiji, kjer daje sovražne izjave proti de Gaullu, hkrati pa pripravlja upor proti peti republiki. Kljub temu mu Pariz daje plačo in mu vzdržuje strežaja. Sele sedaj, po vseh krvavih dogodkih, po stotinah mrtvih, ko se o zadevi razpravlja tudi pred Združenimi narodi, se v Parizu govori o sankcijah proti Salanu. Smešno... In to se ne dogaja le s Salanom, pač pa tudi z drugimi »voditelji« skrajne desnice, s katerimi so doslej tako blago ravnali, da je celo francoska javnost izgubila vsako zaupanje v režim, D. F. •Z zastavami in znaki alžirske osvobodilne fronte so mladi Alžirci odgovorili ultrasom in tudi de Gaullu Knjižne zbirke, ki bodo izpopolnile naše knjižnice Založba «Borec» ob 20-letnici vstaje jugoslovanskih narodov Kratke vsebine del iz zbirk «Dokazi» in «Mladmske knjigo Pred tednom smo obljubili, da bomo objavili kratke vsebine še nekaterih del, ki jih založba «Borec» namerava izdati v prihodnjem letu v okviru dvajsete obletnice upora jugoslovanskih narodov Gre za literarna dela, ki v umetniški, dokumentarni ali memoarni obliki govore o narodnoosvobodilni borbi. Danes objavljamo nekaj kratkih vsebin iz zbirke «Dokazi» ter iz zbirke »Mladinska knjiga«. Dr. Janez Gerčar: BEGUNJE — DRAGA Skozi begunjske ječe je romalo na svojo mučeniško pot nad 12.000 zavednih Slovencev, partizanskih borcev, akti. vistov in sodelavcev osvobodilnega gibanja, povečini Gorenjcev. Od tega je bilo 849 ustreljenih in do smrti mučenih. V razna nemška taborišča so od tu poslali nad 5.000 jetnikov. Ta gestapovska mučilnica je zdaj natančno po dokumentarnih virih opisana v tej knjigi. Knjiga vsebuje tudi poimenski seznam vseh talcev. Ivan Jan: DRAŽGOŠE O legendarni dražgoški bitki na Gorenjskem je bilo na- pisano že precej fragmentov, šele zdaj pa bomo dobili delo, ki to, po razmerju sil in po uspehu eno največjih partizanskih bitk na Slovenskem, obravnava v celoti. Pri obdelavi gradiva o sDražgoški bitki« so upoštevani spomini pre. živelih borcev, kakor tudi ves dostopni dokumentarni material iz nemških in naših arhivov. Ob 20- letnici začetka vstaje bo ta knjiga lep prispe, vek na spomenik temu kraju, ki je postal simbol partizanskega upora. Dušan Azanjac: BELA GROBNICA Vsa Norveška do najskrajnejše točke evropske celine je bila posuta z nemškimi uni- iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii n iihiiiiiiiiiiii tun iiiiimiiiiiiii imunim imuni iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimitiiiiiiiiiiiiiiHiinii n minuli n iiiiiii n iiiiiii n Če bo vse držalo, kar pravijo strokovnjaki Naš prednik iz neandertalske dobe si je bil udomačil jamskega medvedu Na južnoameriški celini so pred tisočletji, namesto goveda, gojili v pečinah prednika sedanjega lenivca-hipoteriusa - Naš zvesti pes naj bi izgubil svoje prvenstvo Za psa upravičeno trdimo, da je človekov najzvestejši tovariš. Hkrati tudi pravijo, da si je psa človek najprej udomačil. Torej prej kot vsako drugo žival, ki danes služi človeku. In vendar kaže, da temu ni tako. Mi pravimo, da se tako zdi, kajti drugi so glede tega bolj odločni in brez pomišljanja trdijo in dokazujejo, da je bila prva udomačena žival — jamski medved. Čudno to zveni: medved in človek v nekakem sožitju saj smo vedno trdili, da se je človek v kameni dobi vedno boril proti tej zveri. In vendar pravijo, da jamski medved ni bila zver, kajti tako da pravijo in dokazujejo izkopanine in najdbe iz nekaterih avstrijskih jam, ki vse dosedanje verovanje o jamskem medvedu poslavljajo na glavo. Te najdbe dokazujejo, da neandertalskemu človeku sploh ni bilo treba, da bi se proti jamskemu medvedu boril, pač pa da je mogel ob njem mirno in družno živeti, celo v isti jami ali pečini. Kako je to možno? Jamski medved sploh ni bil mesojed, pač pa se je zadovoljeval s travo in zelišči in mu torej človekovo meso niti ni dišalo. Da jamski medved ni jedel mesa, pač pa da se je hranil s travo in rastlinjem, dokazujejo njegovi zobje, ki so jih v avstrijskih jamah odkrili. Se več. na teh zobeh, ali točneje na medvedovih čeljustih so odkrili sledove, ki dokazujejo, da je izumrli jamski medved bolehal za aktinomi-kozo, to je boleznijo, ki je zna. čilna za živali, ki se hranijo izključno z rastlinjem, kot na pr. za govedo, koze in ovce, ki jih dovolj dobro poznamo, da bi o teh boleznih, ali po teh boleznih mogli soditi. Najdba v avstrijskih Dracko. novih jamah pa pove še veliko več. Strokovnjaki dokaj drzno pravijo, da je neandertalski človek medveda gojil malone tako, kot gojimo sedaj prašiča ali govedo. Prav gotovo ga ni tako hranil, kot hranimo mi prašiče, toda zagotovo je res, pravijo, da je v potrebi naš prednik poiskal v jami spečega jamskega medveda in ga v zimskem spanju ubil, kot stori danes naš kmet, ko v času klanja stopi v svinjak in zakolje prašiča. Pa še nekaj so strokovnjaki odkrili: V omenjeni avstrijski jami so odkrili veliko okostij jamskega medveda in iz njih razbrali tudi morfološki in ce. lo biološki razvoj te sedaj že zdavnaj izumrle živali, ki je živela tudi v naših krajih. Poleg skeletov velikih medvedov z razmeroma visokimi nogami, so tudi skleleti medve- Mreda, 21. decembra 19(10 Radio Trst A 7.00 KoleCar; 7.30: Jutranja glasba 'n koledar; 11,30: Glasbeni utrinki; 11.45; Pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Harmonija zvokov in glasov; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Kalin: »Cir-kon in njegov žlahtni razli-ček hijacint«; 18.15: V svetu kulture; 18.30: Schubert: Simfonija štev. 5; 19.00: Zdravstvena oddaja; 19.20: Glasbeni kalejdoskop, 20.00: Spoit; 20.30: «Antigona«, Sofoklejeva tragedija v enem dejanju; 22.00: Janaček: Slovanska maša. Trst 12.25: »Tretja stran«; 14.15: Prijatelj cvetlic; 14.25: III, dejanje VVagnerjeve opere »Somrak bogpv«; 15.35: Obrti In umetnost starega Trsta. Koper 7.15: Glasba za dobro jutro; 7.45: Tečaj italijanščine; 8.00: Preros RL; 12,00: Od melodije do melodije; 12.45: Program pesmi; 13.15: Naša žena; 13.40: Orkestri in ansambli v ritmu; 14 00: Narodne pesmi in plesi; 14.30: Kulturni obzornik; 14.40: Parada plošč: 15.30: Moški zbor iz Dornberka; 15.55: Lahka glasba; 16.00: Otroški kotiček; 16.30: Simfonični koncert; 17.40: Istrski plesi In pesmi; 18,00: Prenos RL; 19.00: Pevski zbori iz Latinske Amerike; 19.30: Prenos RL; 22.15: »AuštraPan Jazz Quartet»; 22.35: Pojoč v noč; 23.00: Prenos RI. Nacionalni program 6.30: Vremenske razmere na Ital morjih; 9.00. Dixieland In Ne-V Orleans, 9.30: Jutranji koncert; 11.00: Radijska šola; 11.30: Stanley Black in Mel Torme; 13.30: Glasba mladih; 15.55: Vremenske razmere na ital. morjih; 16.00: Program za oajmlaše: «2veplenke»; 16,45: Proti antibiotikom rezistentni stafilokoki; 17.20: Iz komičnih op r; 18.15: Radijski odvetnik; 18,30: Enotni razred; 19.30: Pret.led upodabljajoče umetnosti; 20.00: Glasba lz filmov in rtvij; 21.00: Violinistka Ida Haendel in pianist Eugenio Bagooli; 21.40: Sestanek petih; 23.00: Poje Maria Pariš; 23.20: Pi sna glasba. //. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: S pesmijo po svetu; 11.00: GDsba za vas, ki delate; 13.45: Moda; 14.00: Veliki' orkestri iz/ajajo slavne pesmi; 15.00: L. Luttazzi o filmu; 15.40: Kratek koncert; 16.10: Z Gil- lesom Salo v tropike; 17.00: Poj« Christian, Franchi. Ga- bo-, Itd.; 17.30: Varietejski program; 18.35: Parada orkestrov; 20,30: Oddaja »La bellissima epoque»; 21.45: Koncerti II. program. III. program 17.00. Koncert, na programu skladbe A. Corellija, F. A. Bo.nportija, D Cimarosa, F. Schuberta; 18.30: Pregled Ital. periodičnega tiska; 19.00: Življenje in umetnost skladatelja Scarlattiia; 20,00: Vsakove-černl koncert: Čajkovski, Janaček; 21.20: Radijska igra W. Shakespearja: »Beneški trgo- vec«; 23.30: Tri Purcellove sonate. Slovenija 8 05: Mladina poje; 8.30: Danilo Švara: Tretja simfonija; 9.00: Jezikovni pogovori; 9.15: z melodijami čez kontinente; 10.15: Uverture, arije in dvospevi; 11.00: Grška in bolgarska zabavna glasba; 11.30: Za cicibane; 12.00: Dalmatinske i arodne; 12.15: 12.25: Zabaven opoldanski spored; 13.15: Zabavna glasba; 13.30: Jugoslovanski samospevi; 14.05: Ra- dijska šola za srednjo stopnjo; 14.35: Veseli intermezzo; 14.40: Slovenske pesmi; 15.45: Jugoslovanska industrija avtomobilov ln motorjev; 16.00: Koncert po željah; 17.15: Sestanek v sredo; 17.30: Pevec Nino Robič; 17.45: Jazz na koncertnem odru; 18.00: Kulturna kronika; 18.20: Od Gallusa do Hindemitha; 18.45: Zabavni orkester De Gabriele; 20.00: Lepe melodije; 20.20: Gluck: Orfej in Evridika, opera v 3 dejanjih; 22.15: V ritmu današnjih dni; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Iz modernega glasbenega sveta. Ital. televizija 13.00: TV šola; 17.00: TV za mladino: Popotovanje po Italiji, Nemčiji, Japonski, Kanadi. itd.; 18.30: TV dnevnik; 20.15: Zemljepis in trgovina; 20.30: TV dnevnik; 2105: Xa-vier Cugat in Abbe Lane v »Controcanale«; 22.20: Umet- nost in znanost; 22.40: Reportaža: «Genova napreduje na morju«; 23.10: TV dnevnik. Jug. televizija 18.00: Oddaja za otroke: »Sestanek ob šestih«; 18.45: Film iz serije »Svet v znamkah«; 19.00: »Cas ljudje in dogodki«; 20.00: TV dnevnik; 20.15: Dodatek TV dnevniku «Stuzin» — zabavni program; 21.45: Por-tre Sievana Stojanoviča. dov z nizkimi in skrivenčenimi nogami. Poleg lobanj, ki so zelo nizke in ploščate, so tudi lobanje, ki spominjajo na lobanje našega buldoga itd. To nestrokovnjaku kaj malo pove, strokovnjakom pa te «malenkosti» služijo kot odprta knjiga V teh najdb,ah , berejo lahko daljno preteklost tudi arheologi, v kolikor bi te hoteli sem prišteti. Ker so v {eh* pečinah našli tudi nekake kamene zaboje, primitivne v kamen izdolbene luknje, ki so bile pokrite s prav tako grobo izdelanim kamnitim pokrovom, in ker so v teh »zabojih« našli lobanje jamskega medveda, sklepajo, da je tedanji človek že «odkril» svoje božanstvo in mu žrtvoval medveda, bolje povedano le medvedjo glavo. Drugi celo trdijo, da je tedanji človek oboževal celo medveda samega, ki mu je v stiski služil za hrano. Za neandertalskim človekom, ki je jamskega medveda žrtvoval, ali morda celo častil, je prišel poznejši človek, ki je začel loviti raje bizone, mamute in divje konje. Bilo je to v poznejši ledeni dobi, ko je rod neandertalskega človeka že zdavnaj izumrl,'dočim je jamski medved svojega bivšega gospodarja preživel še za deset tisoč let in več. Toda vedno hujša klima in vedno daljše zime so tudi to trdoživo žival pokončale. Jamski medved, ki se je hranil, kot zatrjujejo in dokazujejo, izključno z rastlinjem in travo, je svoj zimski sen sicer podaljševal, toda čas od prirodne in ne meteorološke jeseni, do «zelene» pomladi, se je vedno bolj daljšal, da je imel le nekaj mesecev paše in večino leta pa teme zimskega sna, za kar pa njegova telesna zaloga — tolšča — ni zadoščala. Pa še nekaj se je dogajalo. Ker so bile zime dolge in poletja kratka, so njegove čeljusti, ali točneje zobje, bolj malo delali in posebno pri mladih medvedih so zobje tako zrastli, da so mu začeli zapirati žrelo. V ogromni večini mlajših, ali bolje poznejših lobanj, ki so jih našli v avstrijskih pečinah, so opazna vnetja čeljusti. Tako nekako dokazujejo strokovnjaki, kako da je bil medved nekoč kolikor toliko udomačena žival in zaradi česa je izumrl. Nič manj presenetljiva novost na tem področju pa prihaja iz Južne A-merike. Mi jo bomo vzeli kot domnevo, kot smo vzeli kot domnevo tudi gornjo trditev, ki jemlje psu prvenstvo v udomačenosti. Južnoameriška hipoteza pravi, da je na tej celini vlogo, ki jo je imel v Evropi jamski medved, imel lenivec-gigant. Lenivec je še danes živ, toda ne gre več za onega velikana, o katerem je govora, pač pa za neko njegovo poznejšo, morda pokr-nelo ali degenerirano zvrst, ki je precej manjša in bolj r nebogljena. Gigantski lenivec je prav tako izumrl, kot naš jam. ski medved. Ze pred leti so v Patagoniji, blizu naselja Ultima Esperan-sa, odkrili peščene jame, v katerih je nekaj let delovala številna znanstvena ekipa, ki je odkrila veliko kosti že ome. njenega lenivca-velikana, ki mu znanstveno pravijo hipote-rius. Neizpodbitno je dokazano, pravijo strokovnjaki, da je te kosti imel v rokah, človek, kar da dokazujejo tudi ostanki ožgane kože lenivca. Del odkrite pečine bi v današ. njem smislu predstavljal celo naš sedanji hlev, v katerem naj bi po mnenju strokovnjakov tedanji prebivalec Južne Amerike vzrejal lenivca, ki mu je služil za hrano. V tem «oddelku» pečine so raziskovalci odkrili snope sena in plasti odpadkov lenivca-veli. kana, ki je v tem «oddelku» Živel tako, kot živi danes govedo v naših hlevih. iiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii Še en mednarodni akt proti diskriminaciji «Mnnjšinam tako šolo kakršna jim ustreza» Posebna komisija Generalne konference UNESCO je 10. t. m. popoldne s 37 glasovi proti d vem vzdržanim sprejela načrt konvencije v zvezi z eraznimi videzi diskriminacije na področju prosvete». Sprejeti načrt je bil teden nato predložen Generalni skupščini Združenih narodov. En načrt »priporočila«, ki je podobno formuliran, je namenjen državam s federalno državno ureditvijo, ker se v teh državah centralne .oblasti ne morejo obvezati tudi ti imenu držav, ki imajo glede prosvetne dejavnosti lastne zakone. Omenjeni načrt je prava mednarodna listina. Njena glavna načela pa so sledeča: V okvir diskriminacije spadajo vsi ukrepi, na osnovi katerih se dela razlika med ljudmi zaradi plemenskih razlik, zaradi razlik v barvi kože, spola, jezika, verskega prepričanja, političnih nazorov in vseh drugih razlik v mišljenju, zaradi nacionalnega in socialnega porekla, zaradi gospodarskega položaja ali rojstva in to z namenom, da se enakost postopanja z njim na področju izobrazbe zmanjša ali spremeni. Prav tako je prepovedano, kratiti nekomu dostop do raznih stopenj izobrazbe, omejiti ga na nižjo stopnjo in postavljati ga v položaj, ki ni v skladu s človeškim dostojanstvom Ni diskriminacija, ustanavljanje in ohranjevanje ločenih sistemov šolstva in izobrazbe, če je temu vzrok verska ali jezikovna razlika. Isto velja tudi za zasebne šole, v kolikor se tu ne izvaja diskriminacija. V tem načrtu konvencije se države podpisnice obvezujejo, da uvedejo obvezno in brezplačno osnovnošolsko vzgojo, višjo izobrazbo pa da bodo napravile dostopno vsem in to v skladu z njihovimi zmožnostmi. Cilj pouka mora biti «popoln razvoj svobode človekov, spoštovanje svobode staršev, jamstvo verske in moralne vzgoje otrok v skladu z njihovim verskim prepričanjem, tako da ne bo nihče prisiljen vzgajati se v veri, ki ni v soglasju z njegovim verskim prepričanjem. Narodne etnične manjšine bodo imele pravico do šole, ki jim ustreza. Vsak spor med državami glede uveljavljanja te konvencije, ki bi se ne rešil s pomočjo medsebojnih razgovorov, bo na pritožbo ene od zainteresiranih strank prišel pred mednarodno sodišče. Čevalnimi taborišči, v katerih so v krutih, nečloveških pogojih umirali zlasti srbski par. tizani in aktivisti. Na tisoče naših ljudi je bilo zverinsko pobitih v teh taboriščih. Griža, tifus, in strašen mraz so morili v množicah. Nam Slovencem so ta taborišča bolj malo znana, zato smo se odločili, da s to knjigo tudi slovenskemu človeku odkrijemo mučeniško pot srbskih partizanov. France Šušteršič: VRAŽJI VRTEC Pisec knjige «V objemu pod. zemlja» je v tej knjigi zajel trnovo pot notranjskega človeka v času Roške ofenzive. Na osnovi dokumentarnih virov in na osnovi svojih osebnih doživetij, nam pisatelj oriše svobodno obdobje Loške doline, Blok, vseljudsko vstajo okoli Cerkniškega jezera in okrutne represalije italijanskih fašistov s pokolom prebivalcev v Babnem polju. Šušteršičev način pisanja je izredno veren in privlačen. MLADINSKE KNJIGE Fani Okič: KURIR SRBEČ IC A «Kurir Srbečica» je z veliko ljubeznijo napisana zgodba o vaškem dečku in njegovi težki mladosti. Ustaši mu pobijejo vso družino, le on sam se reši s pobegom v gozd med partizane. Tu dobi ime Srbečica. Ker se zdi vsem partizanom otročji, jim hoče dokazati, da je pogumen in sposoben borec saj je poslal SKOJ-evec. Pri tem pa se zaplete v nevarne dogodivščine, iz katerih se pogumno reši, postane kurir, dokler ni ranjen in mu morajo amputirati nogo. Pa tudi ta udarec zrelo in junaško premaga. Knjiga je kot slikanica namenjena zlasti najmlajšim bralcem. Tone Seliškar: VOLK POGOLTNIK Malokateri mladinski pisatelj je v Jugoslaviji tako popularen kot Tone Seliškar. Njegova mladinska dela so vsa prevedena v vseh republikah Jugoslavije, pa tudi na češki, slovaški, madžarski, poljski, italijanski in romunski jezik. eVolk Pogoltnik« je pravzaprav partizanska pravljica. Namesto fašistov nastopajo v pravljici volkovi z vsemi lastnostmi fašistov, ki napadajo partizanskega kurirja, a partizani napovedo volkovom neizprosen boj do uničenja. V pravljici nastopajo tudi druge živali. Z zmagovitim koncem, ko partizani rešijo gozdne prebivalce tiranije volkov, se pravljica vedro konča, Obe slikanici bosta izredno lepo opremljeni s slikami. Gabro Vidovič; PARTIZAN MLADEN Originalni hrvaški naslov tega lepega partizanskega mladinskega romana je «Pastir sa Psunja«. Prav je, da spozna naša mladina tudi, kako so se vojskovali hrvaški partizani in kako se je borila hrva« ška mladina. Mladen se reši pred ustaši in preživlja partizansko vzgojo na osvobojenem ozemlju na Psunju, dokler ne postane partizan in dokler se ne maščuje za požgani dom. Knjiga je namenjena doraščajoči mladini. K. J. Beneš: PAST Novela je delo mlajšega češkega pisatelja. Dogaja se v času nemške okupacije in prikazuje boj čeških patriotov, oziroma skupine komunistov proti gestapovskemu terorju. Središče zgodbe je dramatični konflikt med gestapovsko agentko Herto in aretirano članico te skupine Ruženo. Močno dinamično in napeto dejanje je povzeto po resničnih dogodkih, ki jim je bil avtor priča. Knjiga je dobila posebno priznanje Zveze antifašističnih borcev Češke in je bila tudi posneta na film. Našim bralcem bomo s to knjigo, ki ne spada več v mladinsko zbirko, odprli zanimiv pogled v svet češkega odporniškega gibanja. Kulturne drobtine od tu in tam Prejeli smo Novi svet. New VVorld Herald. Maj-junij 1960. St. 3. — Sep-tember-oiktober. Štev. 5. Chicago. minulimi ........................................................................................................ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Načrt, ki ste ga imelf že pri- pravljenega, boste morali pre. ložiti na nedoločen datum. Skušajte krotiti svojo ljubosumnost. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne čakajte predolgo, pač pa čimprej odločajte. Pri tem pa pazite, da ne bi bili sklepi prenagljeni. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Posli, ki jih boste danes sklenili vam bodo prinesli izredno velike finančne uspehe. Nesporazum v družini. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Nekdo se vam bo postavil i ostro po robu in težko ga Sli boste premagali. Kljub temu bo zmaga vaša. Nadzirajte ■>voje impulze. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ce se ukvarjate s kulturnimi problemi, izkoristite dan in priložnosti, ki se vam nudijo. Prijetno srečanje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V dopoldanskih urah se bo vse na dolgo vleklo in ničesar ne boste speljali do konca. Bodite potrpežljivi, in vztrajni TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Cernu bi čakali na zadnji trenutek, ko pa imate priložnost izvesti že danes to, kar bi morali jutri. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Izkazali se boste v svoji spretnosti in drznosti. Samo pazite, da bi v drznosti ne šli predaleč. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) S svojo odločnostjo se boste uveljavili, s čimer boste spravili v zagato nasprotnika, ki je že precej vase negotov. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Nekaj nepričakovanega se bo zgodilo, vendar ne bo nič negativnega. Vsekakor bodite na to pripravljeni. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Preveč ste optimisti, da bi bili z zaključkom zadeve zadovoljni. Nekoliko nervozni boste in nerazpoloženi. RIBI (od 20. 2. do 20. 3) Ne ozirajte se na kritike in podtikanja, ker so plod zavisti nekoga, ki vam ne more biti kos. Proslav« Tagoreja v Parizu Pred kratkim so v palači UNESCO v Parizu uprizorili poetično dramo eCitra» znanega indijskega pesnika in misl.ca Rabindranata Tagore a. Prhed.tev je bila v pre s avo stoletnice rojstva velikega indijskega pesnika in na njej je imel pritožni tn: govor sam podpredsednik indijske republike ttuda Knsnan. «Ctt ras je petična drama, ki temelji na epizodi iz sMahabharate«. Gre za zgodbo o l ubezni med junakom Adžunom in kraljevo hčerko Citro, v kateri se simbolično prikazuje iskurj in odkrivanje resnice. Delo so v ta namen prevedli z izvirnika v francoščino Se prea tem so v Sovjetski zvezi in sicer v Kujbi-ševu uprizorili balet, ki je zasnovan na tej drami indijskega pesnika in misleca. V ta namen je v Sovjetsko zvezo prispela vnukinja velike-ga indijskega misleca indijska umetnica Nandita Kri-paradi, ki je bi la umetniški svetnik za koreografijo tega baleta Razstava slik M. MilunoviCa v sovjetski prestolnici V dvorani Zveze likovnih umetnikov v Moskvi so minulo soboto svečano odprli razstavo slik jugoslovanskega slikarja Mila Milunoviča, ki je prva samostojna razstava kakega jugoslovanskega umetnika v Sovjetski zvezi. V okviru izmenjave kulturnih prireditev med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo bodo v Beogradu v kratkem odprli razstavo dveh sovjetskih umetnikov. Dobrodelna predstava v Metropolitanski operi Sedemnajst opernih pevcev in pevk se je pred kratkim razvrstilo na odru Metropolitanske opere v New Yorku v enem večeru in sicer v izvajanju programa, ki je bil organiziran v korist sklada za pomoč siromašnim nameščencem te pelike operne hiše. Med izvajalci so bile Renata Tebaldi, Leoni Rysanek, Zinka Kunc-Mtlanov. Lillg Pon s, Lucia Albanese itd. V okviru zelo bogatega programa so najprej izvedli tretje dejanje Verdijeve opere «Don Carlos«, nato drugo dejanje Puccinijeve opere «Madame Butterflg# ter nato še razne točke oziroma arije iz najbolj znan'h oper. Čistega dohodka za v sklad za po moč Siromašnim nameščencem Ciper e so tega večera imeli 45.090 dolarjev. Razstava Jug tapiserije v Parizu, , . V soboto so v Parizu odprli razstavo sodobne jugoslovanske tapiserije, na kateri je razstavljenih okoli 40 eks. ponatov, del znanih jugoslovanskih umetnikov. Rdzstava bo odprta do 15. januarja in organizirala jo je jugoslovanska komisija za kulturne stil.e s tujino ob sodelovanju pariškega Muzeja moderne umetnost i Cene umetninam spel naraščajo Pred kratkim smo poročali, da so cene tudi velikim umetninam začele upadati. To se je posebno pokazalo na netoporšci borzi umetnin, kjer so cene umetninam kar čez noč padle celo za 30 odstotkov. Si se je takoj odražalo tudi pri cenah evropskih slikarjev in cenah slik že pokojnih umetnikov. Sedaj pa so začele cene slikam n. jr. v Italiji m Franciji spet naraščati in tako so litografije velikega umetnika Bivgua od 75 do 100 tisoč, kol'kor so veljale prej, skoči.e na 150.000, Chagallov od 40 do 50 tisoč so poskočile na 100.000, Matissove so svojo ceno podvojile alt celo potrojile, kar pa se raz-lama tuai z dejstvom, da jih je manj na razpolago. Po-dobno bi mogit reci tudi za Picassove, Corotove, Manetoi ve ter za slike drugih večjih imen na področju upodablj® joče umetnosti. N«y balet v Leningradu Matu gledališče leningrajske Opere je uprizorilo balet »Na predvečer^ po romanu veiieega ruskega pisatelja Ivana Turgenjeva. Skladbo za balet je napisal leningrajski skladatelj Izak Schuiarz-Zamisel da bi po romanu Turgenjeva skomponiral glas. or mu je dala slovi tu so-v elska baletka Galtna Ula-nova, glavni vlogi v baletu pa da pri krstni predstavi izjavala Ljudmila Safronova in Vemamin Ztmtn. Najdražja predstava Preden bo novi predsednik ZDA Kennedy uradno stopil v Belo hišo, bodo v >■ shingtonu organizirali pred-sluvo, na kateri bodo nastopile narbolj znane amen ke televizijske in filmske zvezde. oziroma zvezdniki. Med temi bodo n. pr. 1 rani: Sinatra, Harry Belafonte, Gene Keily, tta. v-ene seae tv na tej predstav, bodo od tisoč uu sto tisoč dolarjev. Pričal ujejo, da bo dohodek pri-red.tvt znašal milijon 700 ti-s č dolancj. s čimer naj bi knli primanjkljaj stroškov predoo.ilne kampanje ameriške demokratske stranke. •Vojna in mir« na moskovskem odru Umetniško gledališče v Moskvi bo uprizorilo Tolstojev roman «Vojna in mir«, fci bo v odrski priredbi nosil naslov «Andrej Volfconsfci« Tolsti rev -oman je za oder priprt vil Nikolaj Volkov, ki je j* 'eJa. 1M7 za oder prire-d-l Tolstojev roman »Ana Ki*enina». Delo bo režiral Viktor Staničin. ki je eden najbolj znanih sovjetskih odrskih ljudi. — * i A w «#W Gorlško-beneski dnevnik Zaradi dvojezičnih napisov v Hnherdohu Protest predstavnikov SKGZ pri goriškem prefektu Nitritu Prefekt se izgovarja, da je dvojezične napise prepovedal, ker ne more izvajati člena B ustave brez konkretnih zakonskih določil Včeraj opoldne je gori-ški prefekt dr. Nitri sprejel predstavnike Slovenske kulturno gospodarske zveze dr. J. Deklevo, V. Nanuta in M Černeta, ki so mu v polurnem razgovoru pre-dočili in utemeljili stališče Zveze do njegovega odloka, s katerim je preprečil, da bi -.mela doberdobska občina na svojem ozemlju postaviti napise v italijanščini in slovenščini. Prefekt je prijazno poslušal obrazložitev predstavnikov SKGZ, toda nič manj odločno je vztrajal na svojem stališču, ki je naletelo pri Slovencih na odločno obsodbo in ogorčenje. V glavnem je trdil, da je člen 6 ustave, na katerega so se predstavniki SKGZ sklicevali, programska norma, ki je ne more uporabljati, dokler zakonodajalec ne izda v okviru te norme konkretna zakonska določila. Pri slovesu je izrazil svojo pripravljenost nadaljevati razpravo o vprašanjih slovenske narodne manjšine. Zahvala uprave Dijaškega doma Toplo se zahvaljujemo vsem prebivalcem okoliških vasi, ki so se ob začetku šolskega leta spomnili naših revnih dijakov s tem, da so darovali Dijaškemu domu razne količine živil in drugega. Uprava Slovenskega Dijaškega doma v Gorici «»----------- Posojilo za prizadete kmetovalce Kmetijsko nadzorništvo sporoča, da se morajo vložiti prošnje za posojilo za kritje škode, ki so jo povzročile elementarne nezgode (zakon 739 od 21, julija 1960), v treh izvodih; sprejemajo jih pokra- jinsko kmetijsko nadzorništvo, goriška hranilnica in pokrajinski kmetijski konzorcij naj. kasneje do 31. decembra letos. Omenjena posojila bodo izplačali samo za potrebe kmetij v tem kmetijskem letu, v katerem se je nesreča pripetila. Prejeli jih bodo samo tisti kmetje, kjer je bilo uničenega 40 odstotkov pridelka. Urnik trgovin za božič Zveza goriških trgovcev je določila naslednji urnik trgo- vin za božične praznike: 21 22. in 23. decembra bodo lahko vse trgovine zaprle zvečer ob 20. uri, v soboto 24. decembra pa ob poljubni uri. Mesnice bodo odprte tudi popoldne, v pekarnah in mlekarnah bodo prodajah kruh, oziroma mleko tudi za naslednji dan. Nedelja, 25. decembra: vse trgovine brez izjem bodo za prte ves dan. Ponedeljek, 26. decembra: v dopoldanskih urah bodo odprte mlekarne in pekarne, vse ostale trgovine bodo zaprte ves dan. Vesti iz Kanalske doline Debela snežna plast zagotavlja dobro smuko Na Višarjih je 180 cm snega - V načrtu je gradnja žičnice na Lovce Smučarsko središče v Kanal, ski dolini je že nekaj časa pod debelo snežno plastjo in številni smučarji iz Furlanije, Goriške in s Tržaškega že nekaj nedelj smučajo. Medtem ko je v Trbižu samo okoli 40 cm svežega snega, ga je na Višarjih veliko več: po poročilih ustanove za turizem imajo v tem kraju ISO cm snega, ki je za smuko zelo ugoden. Ce smo v začetku tega član. ka govorili o smučarskem sre. dišču, smo imeli za to določene razloge, kajti Kanalska miiiiHiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiinHHMaoimmmnmiiiiHiHHmHmiiiiiiimiiiiiniiiiiiii Sindikalno gibanje tekstilnih delavcev Lastniki tekstilnih tovarn so si ustvarili velike dobičke Zaradi tega delavci in delavke zahtevajo izplačilo proizvodne nagrade ■ Ostale zahteve FI0T V tekstilni industriji je bil v zadnjih letih napravljen precejšen korak naprej. Ekonomisti govorijo o tako imenovanem čudežu v Italiji na tem področju. Delodajalci so si ustvarili velike zaslužke, ne da bi priznali delavcem vsaj eno liro poviška pri plačah Zaradi tega je nastalo med delavci zelo razgibano agitacijsko gibanje, ki se je začelo že letos poleti in ki je prav te dni doseglo po vsej državi zelo velik uspeh. V skupni borbi vseh italijanskih tekstilnih delavcev so sodelovale tudi tekstilne delavke na Goriškem, ki delajo v dveh velikih industrijskih obratih, in sicer v podgorski in ronški tovarni. Pod vodstvom FIOT so pričele zahtevati izplačilo proizvodne nagrade za leto 1960. Delavke so bile odloče- ne stopiti v odločno stavko, če bi lastnik obratov Tognie-la ne izplačal te nagrade, katere so že priznali številni in-dustrijci v Italiji in tudi v sosednji videmski pokrajini. Pod pritiskom je delodajalec pristal na izplačilo nagrade dne 6. januarja. Odločitev je sporočil notranji komisiji in sindikalnim organizacijam, sperazum pa bo podpisal z nctranjo komisijo. FIOT pa se ni zadovoljila z izplačilom nagrade, ampak je postavila nove zahteve, ki se tičejo tekstilcev. Med temi je zahteva po razširitvi akordnega dela na pomožno osebje pri strojih, v oddelku za u-metna vlakna se bori za prosto soboto, medtem ko bi lastnik rad uvedel neprenehno proizvodnjo. Ker so Ronke v drugem plačilnem okolišu, se FIOT zavzema za izenačenje llMiMiiiiiillliiitlllilnlltliliitliiiiiniillllliiiiiiliiiitilllMillilllllllIlllllliilIlliHlHlllliliiilllHiiimniiiiiiiiilillllliiiilllillllllliilllllilillillltllllllilllf V Trevisu so obsodili jetnika ki sta pobegnila iz goriškega zapora Skupaj bosta mora presedeti za tatvine, ki sta jih izvršila po pobegu, še 10 let 'O Pred okrajnim sodiščem v Trevisu so obsodili 28-letnega Giulia Ballinija iz Verone in 21-letnega Renza Pizzalija iz Redipuglie na 6 let in 4 mesece, odnosno na tri leta in o-sem mesecev zapora ter na plačilo globe, ker sta 10. aprilu letos zbežala iz goriških zaporov, kjer šta prestajala 6, odnosno 4 leta zapora zaradi kraje. Kakor smo takrat že poročali, sta Ballini in Pizzali s silo cdprla težka vrata, ki vodijo v sodne zapore; prežagala sta rešetko v tretjem nadstropju in se po vrvi, ki sta jo spletla iz rjuh in žice, spustila na dvorišče. Izginila sta in nekaj dni ni bilo onjiju ne duha ne sluha. Vtem sta izvedla nekaj vlomov v županstvo v Nemah ter v nekaj stanovanj v Tar-čentu. Z ukradenim motociklom sta se odpeljala v S. Daniele, kjer sta se pričela izdajati za angleška turista. Brigadir karabinjerjev, ki je posumil, da bi utegnila biti turi sta, ju je vprašal po dokumen. tih. Vprašanje je Pizzalija ta- ko presenetilo, da se je povsem zmedel in prišel prav kmalu v roke pravice, Ballini pa jo je odkuril, kar so ga nesle noge in se še isti dan preselil v pokrajino Treviso, kjer je nadaljeval s tatvinami. V Moglianu se je sestal z Brunom Bellio, ki ga je spoznal v zaporu, in skupno sta vdrla v nekaj županstev in zasebnih hiš, od koder sta odnesla denar, potne liste, zlatnino, zapestnice in nalivna peresa, s katerimi sta si ustvarila majh no zalogo, ki bi jima dovoljevala, da bi po tako »napornem delu» nekaj časa počivala. Ballini je sklepal, da je rojen pod srečno zvezdo, ker mu je v S. Danielu uspelo odnesti pete; zato je bil vedno bolj predrzen in se sploh ni več oal nastopati v javnosti. Nekega dne je šel v gostilno kosit. Orožniki, ki so mu bili na sledi, so ga pustili v miru obedovati, in ko je plačal račun, so ga obkolili in zahtevali dokumente. Najprej se je upiral, blaga, potem pa mu ni preostalo drugega, kot da se je vdal in jim sledil v zapor. Pobegla jetnika so obsodili na že omenjene kazni, Bellio pa na 2 leti in 8 mesecev zapora. Jopič mu je zašel med kolesje stroja V tovarni Safog se je včeraj popoldne ponesrečil pri delu 39-letni Floriano Sfiligoi iz Ul. Colombo št. 2. Sfiligoiu, ki je zaposlen pri velikem svedru, je zašel del suknjiča med kolesje; da bi se osvobodil, je z vso močjo potegnil suknjič iz stroja. Pri tem pa je padel in se udaril v levo ramo ter prsni koš. Tovariši, ki so mu takoj prišli na pomoč, so poklicali rešilni avto, ki ga je prepeljal v civilno bolnišnico. Zdravniki so mu ugotovili zlom nekaterih reber ter močan udarec v levo ra- mo. Ce ne bodo nastopile ker ni hotel seči v torbo, kjer , komplikacije, bo ozdravel v je bilo še precej ukradenega j 60 dneh. draginjske doklade za vse tekstilne delavce v pokrajini. Industrijci se bodo v začetku januarja sestali in proučili navedene zahteve. Včeraj popoldne je bilo pred podgorsko tekstilno tovarno sindikalno zborovanje, na katerem je govorila pokrajinska tajnica FIOT Marija Selič, ki je zborovalkam, okoli 1000 po številu, prikazala omenjene zahteve, ki so jih delavke o-dc.bravale s ploskanjem. Zahteve tekstilnih delavk so namreč popolnoma utemeljene, ker imajo delavci pravico do dela dobička, ki so ga ustvarile delodajalcu s povečanjem proizvodnje. #»------- Lovca ujela živo lisico Kmetje iz Podgore, Ločnika :n Gradiškute so se včeraj zjutraj oddahnili, ko so videli Egidija Markoviča in njegovega brata Leopolda iz Gradiškute, da sta se s Kalvarije vrnila z lisico, ki je bila za okoliš prava šiba božja. Žival je namreč dva meseca zaporedoma vsako noč obiskovala kurnike in zavijala vratove kokošim ter pila jajca gnezdih. Dolgo časa so si kmetje belili glave, kako naj pridejo premeteni živali na sled, dokler se nista brata M; rkovič^včeraj odpravila na Kalvarijo, kjer sta s precepom precej časa potrpežljivo čakala, kdaj bo žival pomolila glavo iz brloga. Ko sta se z živo trofejo vrnila v vas, je vladalo med prebivalstvom za žival veliko zanimanje. Lisjak je bil precej velik in star kakšnih deset let, Domačini so iz hvaležnosti obdarili spretna lovca. Obdaritev otrok uslužbencev CRDA v Tržiču Ravnateljstvo CRDA v Tržiču je dalo na razpolago nad »■n milijon lir za pripravo božičnih paketov, ki jih bodo razdelili otrokom uslužbencev. Sredstva za nakup daril je prispevala tudi notranja komisija. Obdaritev bo v četrtek od 9. do 12. ure, v poštev pridejo vsi otroci, ki so rojeni med 1949. in 1956. letom. dolina se iz leta v leto v tem pogledu izpopolnjuje z novimi turističnimi in športnimi napravami, ki jo postavljajo vštric z ostalimi turistično visoko razvitimi in opremljenimi zimskošportnimi središči v Alpah. Z Višarij bodo letos speljane naslednje smučarske proge: Florjanka, Prampero, ter A in B proga s Presnika. Zanje skrbijo tako poleti kakor pozimi; poleti jih širijo in odpravljajo kuclje, ki otežkoča jo vožnjo, pozimi pa sneg tep. tajo. Lansko leto so tvorili žični co na Višarje, ki v sedmih minutah prepelje z doline na vrh in s tem premaga tisoč metrov višinske razlike. Predvidevajo, da bodo zgradili Žič. nico s planine na Lovce, k: bo še bolj zbudila zanimanje za tamkajšnja smučišča, obenem pa bo podaljšala smučarsko sezono do konca junija. Na Višarjih bodo zgradili tudi sodoben hotel. Seveda v I tem ne zaostajajo gostinci in hotelirji v Trbižu, ki vsako leto obnavljajo in širijo svoje lokale, da se gostje počutijo čimbolj udobno. Ker so snežne razmere v tem kotu ugodne, pričakujejo gostinci in lastniki hotelov ve. lik dotok turistov za bližnje praznike. Rojstva, smrti in poroke Rojstva: Paolo Chizzolini, Criscuolo Maurizio, Adele Marvin, Carmen Marvin, Ra-nieri Dibarbora, Franco Tof-ful, Cristina Innocenti, Renato Dissegna, Aldo Antonello, Edoardo Favero, Loredana Tu. rel. Smrti: 76-letna Maria Tere-sa Bressan, 32-letni učitelj Gu. stavo Cunta, 83-letni Giovanni Gruden, 75-letni Michele Cu-glig, 72-letna Maria Carmela Jakulin, vd. Brosolo, 8 ur stara Adele Marvin, 83-letna A-lojzija Juretič, vd. Šuligoj. Oklici; namestnik brigadirja Giovanni Rugiu in Gianna Pa. nunzi, šofer Giuseppe Susic in Carolina Tomasin, šofer Bruno Blanzan in prodajalka Sonia Tarondi. Poroke: zidar Giordano Ti-nunin in tkalka Concetta Furlan, agent javne varnosti Franco Suligoi in uradnica I-talia Cressi, Luigi Podgornik in Gisella Turco, čevljar Do-menico Madaffari in delavka Maria Nardin, električar Au-relio Spangher in Eda Bri-gadini. Urezal se je v roko Med delom pri rezilnem stroju v tovarni iGLEA se je vče. raj urezal v dlan desne roke 35-letni Giuseppe Belloto iz Grojne št. 3. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga zdravniki pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v dvajsetih dneh. «» ------ Kino v Gorici CORSO. 17.00: »Drzni vojaki VII. korpusa strelcev«, M Connors W. Lain. VERDI. 16.30: «Prisegel sem, da te ubijem«. V1TTORIA. 17.00: »Cico in Pepe ter vesela druščina«, barvna siikanica. CENTRALE. 17.00: «Benetke, luna in ti«, A. Sordi, M. Al-lasio. MODERNO. 17.00: «Obleganje plemena Apach«. Prijateljski športni nastopi Dijaški dom in Cankar v namiznem tenisu in šahu Zmaga je v obeh panogah pripadla dijakom Preteklo nedeljo je bilo v Dijaškem domu zanimivo sreča-nje v namiznem tenisu in šahu med domačimi dijafki in člani prosvetnega društva «Ivan Cankar«. Dijaški dom je proti vsakemu pričakovanju zmagal z obema ekipama z visokim rezultatom 5:1. Gostje so se izkazali sicer kot dobri poznavalci igre, vendar je njihov slog precej zapleten in včasih tudi nepripraven. Najbolj se je odlikoval Vitez, ki je edini priboril točko šentjakobski A ekipi. Med domačini je navdušil komaj dvanajstletni Radovič, ki je premagal vse svoje nasprotnike. Rezultati srečanja so naslednji: Dijaški dom A-PD Cankar A 5:1 Skrk-Vitez 2:0 (21:11, 21:11) Drašič-Schmidt 2:0 (21:19,23:11) Jakin-Kufersin 2:0 (21:4, 21:13) Drašič-Vitez 0:2 (17:21, 15:21) Skrk-Kufersin 2:0 (21:9, 21:7) Jakin-Schmidt 2:0 21:7, 21:14) Dijaški dom B-PD Cankar B 5:1 Radovič-Fišer 2:0 (21:2, 21:3) Košuta-Pertot 2:0 (p. f.) Saksida-Jankovič 1:2 (16:21 21:10, 14:21) Košuta-Fišer 2:0 (21:7, 21:11) Radovič - Jankovič 2:0 (21:11, 21:10) Saksida-Pertot (p. f.) Na sporedu prijateljskega srečanja je bil tudi šahovski dvoboj, ki se je zaključil z zmago Dijaškega doma s 3:1. Šušteršič in Jankovič sta igrala neodločeno, Kravos pa je premagal Schmidta. M. K. Diletantsko nogometno prvenstvo Terzo v nevarnosti Romana čvrsto prva Visoka zmaga Ponziane - Spodrsljaj moštva Cremcaffe na domačih tleh Slabo vreme in blatna igrišča sta marsikomu prekrižal* račune: precej srečanj so morali namreč odložiti in nelca" tera celo v drugem polčasu. Presenečenje dneva pa pred* stavlja poraz tržaškega Cremcaffe na domačih tleh po zaslugi gostujočega Saicija. S tem je bila prekinjena serij* uspešnih nastopov, s katerimi se je tržaško moštvo vsidralo na drugo mesto lestvice. Stanje vodilnega moštva iz Terza je ostalo nespremenjeno, ker so morali tekmo, ki jo je igralo na igrišču INA, odložiti zaradi izredno slabega in blatnega igrišča. V vseh ostalih tekmah pa je zmaga šla domačinom. Izjema je Cer. vignano, ki je prišel iz gostovanja v Fiumicellu z dvema dragocenima točkama v žepu. Tudi nastop Svetoivančanov v Tržiču je bil kolikor toliko n.......n. .iimmim Oi Z. do 13. februarja 1961. leto v Viareggiu 16 enajstoric na turnirju za tradicionalni pustni poka! Med tujimi udeleženci sta tudi mladinski moštvi beograjskega Partizana in zagrebškega Dinama VIAREGGIO, 20. — Na sedeži športnega odbora -Mladi -T.cgometaši- so danes neuradno sklenili organizirati 13. mednarodni nogometni mladinski turnir za -Pustni pokal-. Turnirja se bo udeležilo 16 enajstoric in sicer 8 tujih m 8 demačih. Ta že tradicionalna priredi- tev bo od 3. do 13 februarja piihodnjega leta. V izločilnem delu, v četrtfinalu, polfinalu in tudi v finalu bo vsako mo-štvo odigralo dve teKmi. Turnirja se bodo lahko udeležili nogometaši, ki so rojeni med 1. januarjem 1940. in 31. decembrom 1944. leta. Od povabljenih tujih moštev sta že potrdila udeležbo beograjski Partizan in praška -Dukla-, ki je bila lani v finalu z Milanom. V prihodnjih dneh pričakujejo potrditev Barcelone in madžarskega moštva, katerega bo morala določiti madžarska nogometna nemo, dunajski Rapid, pariški Ra cin g in bolgarsko moštvo, ki ga bodo morali še določiti. Od italijanskih moštev so se že prijavili Milan, Juven-tus, Fiorentina in Sampdoria, medtem ko še pričakujejo prijave Rome, Bologne, Interja in Torina. Ker je na sporedu turnirja 24 srečanj, so prireditelji sklenili, da bodo tekme odigrali poleg v Viareggiu, kjer bo finale in kjer bosta otvoritvena in zaključna svečanost, še v Carrari, Pisi, Montecatini m k ir je popolnoma mogoče tudi v Livornu in Pistoii. Prireditvenemu odboru so zveza. Na turnir so priredi-1 razne zveze in združenja že U lji povabili še zagrebški Dl- | pi slali številne pokale in raz- »iiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiliiliiiiiiliHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Novosti v prihodnjih olimpijskih igrah ? Brundagejev predlog razburil športni svet Predsednik CIO noče, da bi zmagovalci na eni olimpiadi nastopili na naslednji CHICAGO, 20. — Izjava piedsednika CIO Averyja Brun-dageja, da bo predlagal prepoved ponovnega nastopa na c-limpijskih igrah zmagovalcem v posameznih skupinah, ki so bili obdarjeni z zlato kolajno, je precej razburila športni svet. Brundagejev predlog bodo proučili junija prihodnjega 'e- ta med sestankom mednarodnega olimpijskega odbora v Atenah. S tem predlogom hoče predsednilk CIO izključiti iz nadaljnjega tekmovanja zmagovalce. ker ti, po njegovem mnenju, preidejo med profesionalce. Nadalje je predsednik odbora pojasnil, da proučujejo načine za obvarovanje statuta amaterstva in to predvsem, k«r gre preveč denarja, kot n. pr. v Rimu za razna tekmovanja in olimpiade. Iz Innsbrucka poročajo, da ;e predsednik avstrijske smučam ske zveze Andrevs Steiner ožigosal Brundagejev predlog kot »absurden«, ker bi s tem prisilil tekmovalce, da bi stopili n-ed profesionalce. Drugega izhoda namreč ne bi imeli. Tudi v Angliji so proti temu predlogu in angleški tekmovalec Don Thompson, ki je zmagal v hoji je izjavil, da bi z uvedbo Brundagejevega predloga »zatonila slava olimpijskih iger«. uspešen, saj so gostje prisili* domače moštvo CRDA na neodločen izid srečanja. V Gra-dežu pa je gostovala oglejski enajstorica, ki je morala pr«" pustiti, pa čeprav po ostrem odporu, domačinom obe točki. * * * V C skupini je Ponziana po. novna prišla do zmage, ki j« bila tokrat zelo izdatna. $* nikoli v letošnjem prvenstvu niso Tržačani dosegli toliko golov kot v nedeljo proti Fro Romansu, ko so nasuli nasprotniku pol ducata žog v precej slabo zavarovano mrežo. Visok rezultat je doseglo tu. di moštvo S. Canziano, ki Je gostovalo na igrišču Amoca in tržaška Edera, ki je končno le prišla na škodo moštva i* Cormonsa do zmage. Vodilna enajstorica Romana se je.„z0' pet izkazala, tokrat na igrišču v Ronkah, kjer je odpravila domačine z 2:0 in s tem bolj utrdila svoj trdni položaj na vrhu lestvice. Tudi Mossa sicer Ne- na darila za posamezna moštva. Med turnirjem bo tudi II. kongres športnega tiska, katerega se bodo udeležili najbolj znani italijanski in tudi tuji športni novinarji. «»------ NAMIZNOTENIŠKI TURNIR V četrtek finalna srečanja posameznikov Že nekaj dni poteka borba na namiznoteniškem turnirju za posameznike. Snoči so bile borbe za določitev zadnjih dveh finalistov. V finale so se plasirali Košuta, Tomšič, Kovačič, Merlak, Runco in Dominici. Turnir do-sameznikov se bo nadaljeval v četrtek ob 20. uri v Ul. Silvio Pellico 2. DVIGANJE UTEŽI Nov svetovni rekord R. Plukfelderja MOSKVA, 20. — Med sovjetskim ekipnim državnim prvenstvom v dviganju uteži je Rudolf Plukfelder z dvigom v nategu izboljšal lastni svetovni rekord srednjetežke kategorije. Flulkfelder je dvignil 141,500 kg, s čimer je za pol kg izboljšal stari rekord. NOGOMET je prišla do zmage in v škodo tržaške Libertas. deljsko srečanje je tudi Tur-riaco uspešno zaključil, me tem ko sta se Torriana in P>e-ris zadovoljila z delitvi)0 točk. Skupina B IZIDI 2:2, •CRDA-San Giovanni Saici-’Cremcaffe 2:1. ‘Sangi ■ gina-Trivignano 3:2 (prek. v • d. p.), *Gradese-Aquileia 2- ' •Rivignano-Fortitudo 0:0 (Pr?.š v 23' p, p.), *INA-Terzo (prek. v 27’ p. p.), CervignaIlt* •Fiumicello 2:1. 22 » * 19 10 ® 31 12 16 13 » ’3 n 14 15 J* 13 17 CARDIFF, 20. — Wales n Španija sta se sporazumela iror* San Giovanm-Rivignano, r . titudo-iNA, Cremcaffe - CK Cervignano-Gradese, Aquu Muggesana, Terzo-Saici, giorgina-Fiumiceiio. Skupina C IZIDI 6:0, •Ponziana-Pro Romans •Edera-Cormonese 3:0, *,„on. co-Mariano 2:1, Romana- ^ chi 2:0, S. Canciano-*Amoe° m •Torriana-Pieris 0:0, *M°s-bertas 1:0. LESTVICA 19 11 8 3 0 28 9 ,5 10 6 3 1 11 4 6 1 U 5 4 2 10 5 3 2 10 3 6 1 10 4 4 2 10 3 5 2 Romana Mossa Ponziana Turriaco Ronchi Pieris Mariano Torriana Edera Libertas 11 12 3 5 3 2 6 4 2 4 5 S. Canciamo 11 P. Romans 10 2 3 5 Cormonest 11 2 2 7 SanfAnna 10 12 7 Amoco 10 10 9 ‘S H ” ‘ ! 5 ;•1 “ w> 13 } 7 6 1° » 19 \ a 35^ Prihodnje tekme Pieris-Amoco, San CanCl8[> Turriaco, Cormonese-Moss»^0), bertas-SanfAnna (26.12- _„hj. Ron eh’' BORIS PAHOR: Jjl5. Onkraj pekla so ljudje Roman Stari molči in tipa plahto s koščenimi prstki, ki so pajkove nožiče v sivih dlačicah. Prvi kupec, si misli in je hvaležen ruskemu fantu. Res, zdaj menda stoji bolj samozavestno. Ne, ni vseeno, kako se človek drži, tudi veje drugače od človeka tedaj, ko je v zadregi, spet drugače tedaj, ko je drzen. Stari je približal nosek k plahti in njuhal; zanimivo, da se je lotil prav plahte, medtem ko bi predvsem rad prodal škornje. Le njuhaj, si posmehljivo misli, kar njuhaj, po slami diši, ker sem v nji spal ob Rheini, in v njo sem bil zavit, ko smo ponoči čepeli nad rovom prt potrebi. Tedaj je stari odšel. Niti s plahto ne bo nič; morda ni bilo prav, da ga je v mislih tako izzval; a kaj, ko človek zmeraj pozablja, da oddaja vse svoje misli sočloveku. A čez hip se je stari vrnil. »Stara je.» »Dobra plahta.« In misli na ruskega fanta. «Stara,» je spet zamomljal možic. Razgrne plahto in jo meri z razprostrtimi rokami. Širša je od njegovih stegnjenih rok in on je za njo kakor netopir, na obeh straneh tistih dveh suknenih peruti pa so njegovi rumeni krempeljčki pergamentni prsti mumije. »Malo vam dam zanjo,« je nazadnje rekel. »Koliko?* »Ogoljena je,» je rekel stari kot sam sebi. «Zelo ogoljena.« «Kollko daste?« «Tri sto« Zdaj ga prvič gleda; s poševnimi vprašujočimi očmi. «Dajte!» «Kako?» je vprašal stari in njegov obraz se je prestrašil. Zdelo se mu je, da je živo odklonil. A naslednji hip je razumel, da je bil njegov vzklik privolitev. Odštel je denar in izginil v gneči. Pravzaprav je bilo videti, da se množica počasi red' či, kakor upada pri umetnem jezeru voda, ko se nekje vzdignejo nevidne zapornice. Bliža se poldan, je pomislil. Se zmeraj je držal bankovce v pesti in zdelo se mu je, da se je osirotela gmajna precej spremenila. In to zaradi tega papirja, ki zašumi v dlani. Ko da skoraj ne spada več med te sirote, ampak ga nekje čakajo veseli in spočiti ljudje in se jim lahko vsak hip pelje naproti Se dolgo pot bomo morali prehoditi, da bomo vzeli denarju to strašno moč, si je rekel. »Škornjev pa nihče noče,« je rekel ženici, ki je zdaj imela samo par nogavic v rokah. »Pozimi bi jih prodal,« je rekla, kakor da je zdaj postal drugačen človek, ker je spravil v denar plahto. »Pozimi bom doma!« #Doma?» A spet ji ni mar za odgovor, ker njene oči zasledujejo gosto trumo, ki se vidno razkraja. Cez čas je rekla: «Kmetje b: kupili, pozimi.« »Kmetje?« «Hgm,» je zamišljeno zamomljala. «Rekli so mi, da francoski kmetje nosijo gumijaste škornje.« «Bi kupili.« A odgovarja kakor mati, ki opravlja svoje delo in ponovi otroku desetkrat isti stavek. »Pozimi bi kupili.« »Pozimi bom doma,« je rekel. «Vsaj upam.# Ona ni bila slišala, kaj je rekel, a sredi zamišljenosti je po naglasu njegovih besed vedela, da ji je ugovarjal »A kljub temu bi pozimi prav gotovo kupili,« je rekla s poudarkom, a zmeraj enako raztresena. Doma, je pomislil. In nenavadno se mu zdi, da je s takšno gotovostjo omenil svoj dom, ko pa ne čuti najmanjšega domotožja po njem; tukaj na ti gmajni še najmanj. A morda je njegov rodni kraj vendar v njem kakor posodica modre tekočine, ki se je rešila skozi smrt in je ni izsušil večni ogenj, če more tako nepričakovano in nagonsko vznikniti kakor voda iz kraške jame. Res, osvobojena gmajna ga čaka s svojimi dolinicami in borovci, a on je vendar skoraj bolj doma tukajle na ti rumeni in prašni planjavi. Oboje je res. A najbolj je menda doma v svoji sobi, samo da bi bilo pri zdravnici konec njegovega ugleda, če bi ga videla tukaj. «Zbogom, monsieur,« je rekla ženica. «Zbogom, madame.« A čeprav bi najrajši odšel za njo, še zmeraj stoji na mestu. Kakor tisti, ki ga nihče ne čaka, in je prav takj dobro, če nekam g-e sli pa ostane, kjer je že. Brez pomena je vzdigniti škornje s tai in oditi. A prav tako brez pomena je stati tu zraven njih. Ne gleda jih in zato še bolj živo čuti njihovo pričujočnost. Natanko ve, kakšen je videti s tistimi škornji ob svojih nogah; in prav zato, ker jih ni niti enkrat samkrat pogledal, še bolj razločno vidi nje in sebe. Lahko bi se zgodil čudež in bi naenkrat izginili s tal. A ve, da se ne bo zgodilo nič. Samo ljudi je zmeraj manj, ker odtekajo kakor neslišna voda. In to pomanjkanje hrupa, ta tišina tisočere množice je skrivnostno vesoljna, kakor neslišno kroženje zemlje. Edina veličina lob osramočenih ljudi. Prav pa bi bilo, če bi sredi tišine škornji izginili, oviti v meglo rumenkastega praha. A ne bodo, ker človek mora skozi vse preizkušnje in ne sme računati na srečo. Lahko bi vse rešil nekdo, ki bi jih ukradel. A kdo bo vzel obuvalo, ki je simbol vsega zla, in morda celo zlo samo. Tudi če bi bil francoski človek bos, ali ne bi rajši oral bos, kakor da bi si moral natakniti takšne škornje? In prav on je moral prinesti takšno blago naprodaj, nihče ne ponuja nič podobnega in nič čudnega ni, če jih nihče ni opazil. Se dobro, da ga nihče ni nahrulil, ker razkazuje vir vseh nesreč. Ljudi je bilo zmeraj manj. Samo tu in tam je bila še strnjena gruča, ko da posluša neslišnega govornika. Gmajna je razgaljena izpostavljala soncu široke pege svoje žolte kože, ki jo je pripeka sušila in spreminjala v pergament. Vse je kakor suha in mumificirana zgodovina, zemlja in človek na nji, je pomislil. A naslednji hip se je zdrznil, kakor iz strahu, da ne bi njegovo telo otrdelo v podobi neživega sveta. Pograbil je škornje in odšel; zalučal bi jih stran, a nagonsko ve, da morajo še Pro Romans-Mariano, Ponziana, Romana-Torria««- z njim, ker spadajo k njegovemu današnjemu P°n^ bilo Prah se je počasi redčil, sonce pa Je zdaj, ko več človeških čustev, spet imelo svojo neverjetno ^ Držal je škornje najprej v roki, nato jih je zavihte gl pazduho. Tako je za spoznanje bolj samozavesten. t#I#, se je stojnicam, a zadnje gruče so se cefrale tudi samo posamezniki so se ustavljali in izbirali kos jj rega, na vse mogoče načine narezanega usnja. Marhjp s« razrezali to svetlo usnje, je pomislil, a naslednji je zavedel, da jih ne sme tako nesti. Mimo stojnic je šel raznašalec časnikov. Kupil >erlJlil-nik. Da, je pomislil, morda bi edino Arlette zna ,e »9° meti. A kdo ve, zakaj se je je domislil zdaj, ko končano? Sel je mimo ženskih hlačk na stojnici W' * cr do mostu, pod katerim je tekla široka avtomobi s sta; avtomobili so drveli po nji, ko da se igrajo ne sebno igro v nekem svojem posebnem svetu. i! Sel je nekaj korakov proč od mostu in se n itr na zid, pod katerim so dirjali avtomobili. NtijPre] Jorebi’ zul en čevelj in ga položil na zid; tako je obul s ^ Morebiti bi ga moralo biti sram ljudi, a ljudje po- čez most in se ne zmenijo zanj. A če je človeku sv ^ stal njegov dom, potem je ulica samo hodnik v. hl‘»^°’'i govem stanovanju. Hkrati je potešen, ker zdaj skriva škorenj. Potem je sezul še drugi čevelj jj«F še drugi škorenj, a pri tem je moral nekaj korakov ^ ljati vzdolž zidu, ker noga ni hotela takoj vanj. Tako je imel na zidu čevlje in časnik, a ko g® grnil, je bila na prvi strani slika plavolase Irme p in zavezniških vojakov, ki ji galantno prožijo r° pe bi lahko udobno stopila iz kamiona. Saj jo Jp,»i8 sodišče. A vendar so preveč kavalirski z morilko ^ deklet. «Kako lepo dekle!« bodo rekli preprosti ljudje. »Kako škoda, da mora umreti tako lepo . volf' Prav tako bodo rekli, ker tista dekleta, ki jih je P ■ »1>' sa Irma dala sežgati, tistih ni moč slikati. Kako n kamo dim, kajne? . « Se nadflljW