Ameriška Domovi ima _ InP* P,..,. _-__. NO. 238 /Oj9 " ^vjjr /?/t/?eu 0^ la 8'8'1 'o°4T0y ne '• N. Y , CAM IM SPIRIT n uMWAMomt PkJmMMMGPk ill— ho/wif National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. DECEMBER 10, 1970 SLOVCMIAM M0BMIN9 MCWSJPAMi ŠTEV, LXVHI — VOL. LXVIH Vietnamiiacija za ZDA edini izhod iz wjne! Novi grobovi John S. Puncah Včeraj je umrl v Euclid General bolnišnici 57 let stari Okolica predsednika Nixona John s. Puncoh z 19451 Lock-je prepričana, da od poga- erie, mož Mary, roj. Cerkvenik, Janj V Parizu ni pričako- oče Gail Wells in Jane, stari oče vati konca vojskovanja v Vietnamu. WASHINGTON, D. C. — V Beli hiši prihajajo vedno bolj do prepričanja, da ni mogoče računati na uspeh razgovorov v Parizu o končanju vojne v Vietnamu. Rdeči vztrajajo na svojem in . niso pripravljeni sprejeti nobenega kompromisa, ki bi jim ne zagotavljal prevlade nad Južnim Vietnamom. Trdijo, da ne bodo ponovili “napake” v Ženevi leta 1954. Tedaj so bili prepričani, da bodo zagospodovali kmalu tudi v Južnem Vietnamu na temelju “ljudskega glasovanja” To so jim preprečile ZDA, ki so pomagale Diemu Južni Vietnam pomiriti, urediti, in ga podprle, ko je “ljudsko glasovanje” odklonil. Predsednik R. M. Nixon ni voljan Južnega Vietnama rdečim prepustiti, če ga je le mogoče rešiti. Tako vidi v vietna-mizaciji edino pot za končanje vojne, vsaj v kolikor to zadeva ZDA.. Položaj pri tem ni vedno rožnat. ZDA umikajo povprečno po 12,500 vojakov na mesec iz Južnega Vietnama in bodo predvidoma do srede leta 1971 umaknile od tam skoraj vse borbene enote. Ko ameriške čete Južni Vietnam zapuščajo, so rdeči pospešili pošiljanje svojih čet tja. Letos v prvi polovici leta naj bi prišlo na jug le okoli 50,000 svežih rdečih bojevnikov, sedaj jih prihaja povprečno vsak mesec je 12.000. To kaže na pripravljanje večje rdeče ofenzive, ko bodo ameriške sile toliko zmanjšane, da ne bodo mogle odgovoriti z večjo silo. Teža boja bo nujno padla na Južne Vietnamce. ZDA bodo te podpirale le z letalstvom in oskrbo. Isto velja tudi za Kambodžo in Laos. V zvezi s takim stanjem je prišlo koncem preteklega meseca do obsežnega letalskega napada na skladišča vojnih potrebščin in čet v Severnem Vietnamu južno od 19 vzpored-hika, kjer je bilo vse to priprav Ijeno za na pot v Južni Vietnam ^ Kambodžo. Take napade napovedujejo tudi za bodoče, če bodo rdeči svoje priprave za po-večano vojskovanje na jugu nadaljevali. Michaela, brat Cecelie Sibert, Edith Smutko in pok. Anne. Rojen je bil v Clevelandu bil veteran druge svetovne vojne in zaposlen pri vladi 29 let, dokler ni moral zaradi bolezni v pokoj. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v so-aoto. Cas še ni določen. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder nocoj. Mary Trdon Umrla j,e Mary Trdon, ki je živela preje v Chisholmu, Minn., mati Mary Ann Forgette, Lucille Bontems in Dorothy Bru-sacoram, 19-krat stara mati, sestra Agnes Meadows. Njeno dekliško ime je Klish. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. s pogrebnim kopravilom ob 10 v petek. Lyndon B. Johnson ho spet kandidat za predsednika? Baltimore, Md. — “Baltimore News American” je prine-Sel sestavek, v katerem trdi, da brat bivšega predsednika ~LA L. B. Johnsona Samuel H °hnson dejal, da bo Lyndon B Johnson kandidat za predsednica ZDA leta 1972, če “demokra-* bodo mogli dobiti kakega Edinega kandidata in če bo Ni-ranljiv”. Nemogoči gospodarji Iz slov. naselbin V 11 mesecih letošnjega leta je Jugoslavija uvozila iz tujine za 1.1 bilijona dolarjev več, kot je tja prodala. NEW YORK, N.Y. — Znani Wall Street Journal je prinese! poročilo o gospodarskem stanju Jugoslavije, v katerem navaja, da je v prvih 11 mesecih 1970 primanjkljaj v zunanji trgovini dosegel 1.1 bilijona dolarjev. Izvoz je v tem času narastel za 13%, uvoz pa kar za 34'< . Dober del tega primanjkljaja bodo krili z dohodki tujskega prometa, ki znašajo letos okoli 280 milijonov dolarjev, in s pošiljkami zaslužka jugo slovanskih delavcev v tujini. Te naj bi dosegle, kot upajo, okoli 300 milijonov dolarjev. S tem bo torej mogoče kriti nekako polovico primanjkljaja. Treba je pa računati še na plačilo obresti in odplačil zunanjih dolgov, ki presegajo že tudi dva bilijona dolarjev. Samo v preteklem oktobru so cene na drobno porastle za 2.8%, življenjski stroški pa kar za 3.6% ! Cene je bilo zato nujno potrebno zamrzniti, niso pa NEW YORK, N.Y. — Športni odsek SAVE vabi v nedeljo, 13. decembra, ob 3. popoldne na tekmo v namiznem tenisu v dvorano Sv. Cirila na Osmi. Dobrodošli igralci in gledalci! ftrisči še niso voljni pop&iššaf! v Berlinu? BERLIN, Nem. — Zahodna Nemčija in zahodni zavezniki so na stališču, da naj vprašanje .... .v Zahodnega Berlina z ostalo' zamrznili istočasno tudi dohodkov. Sedaj iščejo in sestavljajo nove gospodarske ukrepe in vodila, ki naj “stabilizirajo” gospodarstvo in privedejo do “konvertabilnosti” dinarja. To so v preteklih dveh in pol desetletjih že tolikokrat sklenili, da jim sedaj ne verjame nihče več, verjetno niti ne sami. zvez Nemčijo uredijo štiri velike sile, ki imajo to odgovornost na temelju pogodbe v Potsdamu. Vzhodna Nemčija smatra, da je to vprašanje, ki ga naj rešujeta obe nemški vladi brez velikih štirih. Moskva to stališče podpira. _ Dosedanji razgovori poslanikov velikih štirih v Nemčiji o bodočnosti Berlina niso privedli še nikamor. Sovjetski poslanik kaže od časa do č^sa dobro voljo, nato pa je zopet trd in ne- Previdno optimističen WASHINGTON, D.C. — Znani britanski strokovnjak za boj popustljiv. Zahodni opazovalci1 proti gverilski vojni R. Thomp- Paiestinski avtonomisti so se začeli oglašati JERUZALEM, Izr. — V sporu med Izraelom in Arabci igra prvorazredno vlogo usoda tistega dela jordanijske države, ki leži zahodno od reke Jordan, tj. tako imenovana arabska Palestina. Kralj Husein jo hoče dobiti nazaj, Izrael je noče vrniti, diplomatje šepa mučijo, kaj naj napravijo. Tako se je rodila tudi ideja, naj bi ta sporna pokrajina postala samostojna država. Kaj pravijo na vse to Arabci-domačini v Palestini? Nekateri so za vrnitev v sklop jordanijske kraljevine, drugi mislijo na neko neodvisnost, ki je pa še niso točno formulirali. Redki so avtonomisti, ki želijo ostati v jordanijski kraljevini. Ta mora dobiti več avtonomije, kot jo je kralj Husein pripravljen dati. Sedaj se je oglasil Mr. Canaan, ki spada med najvplivnejše arabske voditelje v Palestini. Ta naj postane samostojni del Jordanije in ne njena pokrajina. Ako bo Canaanova zamisel začela dobivati tla, bo s tern nastopil nov moment v izraelsko-arabski politiki, ki utegne postati zelo važen. Za Canaanovo idejo se namreč močno vnema tudi izraelska javnos;, Ni izključeno, da bi izraelska popustljivost pri mirovnih pogajanjih bila precej odvisna od tega, kaj bi Husein hotel dati arabski Palestini. ;o prišli do prepričanja, da rdeli za enkrat še niso pripravljeni v vprašanju Berlina popuščati in morda še ne bodo več mesecev, pa naj bo s tem tudi zavlečena potrditev nemško-sov-jetske pogodbe o nenapadanju. Sinoči je vodnik Vzhodne Nemčije W. Ulbricht omenil v svojem govoru vprašanje Berlina in namignil na morebitno popuščanje. V koliko je to res in koliko vredno, bo mogoče videti na današnjem sestanku poslanikov “velikih štirih” v Berlinu. son, ki je bil po Nixonovem naročilu letos ponovno v Južnem Vietnamu in je proučeval tam položaj, je o uspehu vietna-mizacije v svojem poročilu predse dniku ZDA “previdno optimističen”. Tekom pet tednov v Južnem Vietnamu v preteklem septembru in oktobru je Anglež prišel do zaključka, da se je ravnotežje sil premaknilo in da rdeči ne predstavljajo več “vojaške nevarnosti”, četudi so ohranili svojo “politično podtalno orga-j nizacijo”. Izginotje odvetnika krivo odloga razprave LOS ANGELES, Calif. — Razprava proti morilcem Sharon Tate se vleče že pol leta, pa jo še ni konca. Glavni odvetnik obtožencev je namreč pred skoraj dvema tednoma izginil, ko je šel za razvedrilo malo v gore. Njegov sodelavec Paul Fitzgerald je prepričan, da je odvetnik R. Hughes mrtev. Sodišče je imenovalo na njegovo mesto odvetnika Maxwella Keyesa in razpravo odložilo do 15. decembra, da se bo novi odvetnik lahko seznanil v podrobnosti z njo. ŽELEZNIČARJI SO ZACELI ŠTRAJK KLJUB PREPOVEDI Danes zjutraj eno minuto čez polnoč so začeli železničarji po vsej deželi splošni štrajk, četudi je Kongres s posebnim zakonom, ki ga je predsdenik Nixon podpisal, tak štrajk prepovedal do prihodnjega februarja. Zvezni sodnik je ukazal železničarjem, da štrajk končajo. Ti za sedaj ne kažejo nobene volje ukaz izpolniti. WASHINGTON, D.C. — Splošni železniški štrajk je bil napovedan že davno, vendar je obstojalo upravičeno u-panje, da do njega ne bo prišlo, posebno še, ko je na pred log predsednika R. M. Nixona včeraj Kongres začel razpravo o posebnem zakonu, ki naj bi štrajk odložil za novih 15 dni. Kongres je zakon izglasoval in vključil vanj še takojšnje 13.5% povišanje sedanjih plač železničarjev. Predsednik Unije železniških uradnikov Dennis je v torek izjavil, da v takem slučaju do štrajka ne bo prišlo. Kongres je svoje delo zaključil šele po polnoči in predsednik je zakonski predlog podpisal šele okoli dveh zjutraj. Železničarji so štrajk začeli ob določeni uri. Vlada je po podpisu novega zakona o prepovedi štrajka predložila spor zveznemu sodišču, ki je pozvalo železničarje, naj štrajk takoj končajo. Poziv k štrajku so unije izdale ob šestih zvečer z izjavo, da “so vsi napori za dosego sporazuma potom pogajanj propadli”. Unij-ski predstavniki so tedaj izjavili, da štrajka ne bo mogoče ustaviti, ko bodo priprave zanj v teku, četudi bo Kongres predsednikov predlog o prepovedi štrajka odobril. Kongres je dejansko zaključil svoje delo šele po polnoči, ko sta oba domova izglasovala kompromisno besedilo zakonskega predloga, ki daje železničarjem takoj 13:5', povišanja plač, pa jim prepoveduje štrajk do 1. marca 1971. Predsednik Nixon je predložil enostavno prepoved štrajka za 45 dni, Kongres pa je uzakonil povišanje plač po zaslišanju predstavnikov in vodnikov železničarjev. Vodnik železniških uradnikov C. L. Dennis je pri' zaslišanju dejal, da bodo železničarji sprejeli odložitev štrajka, če jim Kongres poviša plače takoj za 13.5% s, 1. aprilom pa še za 5%. Nixon je temu povišanju nasprotoval, češ da je in-flatorično, pa je zakonski predlog kljub temu podpisal, da bi se dežela izognila štrajku. Štrajk bo imel težke posledice za vso narodno gospodarstvo, če ga ne bo hitro konec. Avtomobilska industrija izjavlja, da bo večino obratov ustavljenih, če bo štrajk trajal preko enega Delavnost "hromega" Kongresa podobna prejšnjim tedna. Podoben je položaj tudi v drugih industrijah, ki zavise od prevoza po železnicah bodisi pri dobavi surovin bodisi pri odvozu izdelkov. Pošta je še včeraj, ko je bila nevarnost štrajka že očitna, objavila, da ne sprejema nobenih paketov in poštnih pošiljk druge in ti*etje vrste na razdalje preko 300 milj. Pisma, to je pošta prvega razreda, bodo redno dosta-vljana tudi v času železniškega štrajka. Iz Clevelanda in okolice Letna seja— Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima danes, v četrtek, ob 7. zvečer letno sejo v šoli sv. Vida. Zudušnica— Jutri ob 8. bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Pavla Bizjaka ob 15. obletnici njegove smrti. Dobra domača hrana— V Baragovem domu ng 6304 St. Clair Avenue so včeraj odprli kuhinjo, kjer je vsak dan od 4. popoldne naprej na razpolago dobra, okusna in obilna domača hrana po zmerni ceni. Jedilnica je v mali dvorani v pritličju levo od vhoda. Letna seja— Podr. št. 25 SŽZ ima v nedeljo ob dveh popoldne letno sejo v šoli sv. Vida. Po seji bo zabava, prigrizek in na razpolago bodo knjige M. Prisland From Slovenia to America, ki so primerne za božično darilo. Predstavniški dom za nadzvočno jet letalo WASHINGTON, D.C. — Ko je senat zadnjič z 52:41 glasovom odklonil 290 milijonov za nadaljevanja gradnje dveh potniških jet letal z nadzvočno brzino, je izgledalo, da je program. pokopan. Njegovi zagovorniki niso obupali, lotili so se dela in pri tem dobili polno podporo predsednika ZDA Nixona. V torek je Predstavniški dom, ki je že spomladi odobril s pre- Tito odložil za danes določeni obisk Italije Sinoči je bila v Rimu in Beogradu objavljena i z j a va, da je obisk Tita v Italiji odložen, čemu, ni bilo povedano. TRST, It. — Titov obisk Itali-1 ji je bil napovedan za danes in I jutri, za soboto pa Vatikanu. Položaj se je zapletel, ko je zunanji minister Aldo Moro v ponedeljek v rimskem parlamentu na vprašanje odgovoril: Vlada ne bo tehtala odpovedi zakonitim n a r o dnim interesom. Moro je dejal, da tekom Titovega obiska ne bodo razpravljali o coni B Svobodnega tržaškega o-zemlja, kot niso ob obisku Sara-guta v Jugoslaviji. Ta izjava, ki jo je prineslo časopisje na obeh straneh meje, je razburila posebno Slovenijo, pa tudi vso ostalo Jugoslavijo. cejsnjo večino denar za nadalje- pomeni namreč očitno, da Itali- Vremenski prerok pravi: Delno oblačno in hladnejše. ■Najvišja temperatura okoli 36. WASHINGTON, D.C. — Po zadnji svetovni vojni se je pripetilo že parkrat, da se kongresno zasedanje v voliv-nih letih ni končalo z voliv-nim dnevom ali pa še preje, ampak da se je nadaljevalo tja do Božiča in Novega leta. Takega zasedanja se je prijel ne ravno simpatičen naziv “hromega” Kopgresa. Letos imamo tako zasedanje. Tudi zanj velja beseda ‘hrom* in je žal tudi upravičena. Kongres se namreč po volitvah ni ravno odlikoval z u-spešnim zakonodajnim delom. Za ta pojav so naravno merodajni isti razlogi kot prejšnja leta. Kongres najprvo čuti. da je razbit na dve nevidni polovici. V njem so kongresniki in senatorji, ki jih po Novem letu ne bo več. Zato bodo prišli na njihova mesta novi člani Kongresa, ki se bodo razlikovali od sedanjih, od njih’ bo pa tudi odvisna večina pri glasovanjih. Zgodilo se je že in se bo še zgodilo, da bodo v novem Kongresu propadli zakoni, ki bi dobili večino pri glasovanjih do Novega leta in narobe. Dalje se mnogi senatorji in kongresniki trudijo, da bi spravili skozi zakonodajni postopek predloge, ki so važni samo za njih in za nikogar drugega. To seveda o-nemogoča izglasovanje tistih predlogov, ki so res važni za vso deželo. Javnost za take predloge ne ve, ker časopisje praviloma ne poroča o njih. Senatorji in kongresniki tudi niso preveč navdušeni za “hromi” del zasedanja. Vedo, da med volivnim dnem in Božičem ne bodo sklenili kaj prida, kar bi bilo res pomembno za deželo. So se naveličali zasedanja in štejejo ure in dneve, kdaj bodo lahko šli na počitnice. Iz takega razpoloženja med člani Kongresa se naravno rodi brezobzirnost kongresnega dela, ki ima celo vrsto kvarnih posledic. V “hromi” dobi je na primer zelo težko zadržati člane Kongresa na Kapitelu. Pomanjkanje sklepčnosti na plenumih in pa sejah odborov in komisij je pravi Damoklejev meč nad kongresnim delom. Rado se dogaja celo to, da niso navzoči v Kongresu tisti člani, ki so zakone predlagali ali pa, ki so prevzeli dolžnost, da “vodijo” predloge skozi zakonodajni postopek. Manjkajo na sejah tudi taki, ki bi na njem morali po dogovoru staviti spreminjevalne predloge. Vse to močno obremenjuje delo predsednikov in načelnikov plenumov, odborov, pododborov in komisij. Senator Mansfield se je na primer javno pritožil, da mu je težko razporejati dnevne rede za seje tako, da bi bila sklepčnost zanesljivo podana. Tako je prišlo do tega, da Kongres še do sedaj ni izglasoval vseh nakazilnih zakonov, akoravno je bil ta cilj glavni razlog za “hromo” zasedanje. Od važnih zakon* v je bil izglasovan le zakon o poljedelstvu, vse drugo pa čaka na glasovanje v zadnjem trenutku. To rodi vsako volivno leto pravo zmedo. Redno se namreč dogaja, da senatorji in kongresniki hočejo obešati svoje predloge ali pa zakone, ki je glasovanje o njih postalo dvomljivo, na druge zakonske predloge, ki so tik pred glasovanjem. Seveda se pri tem lahko zgodi, da vse take kombinacije propadajo. Tako hočejo na primer z enim glasovanjem izglasovati predloge o socialni politiki, o zunanji trgovini in še o podpiranju revnih družin. Prav do zadnjega ne bomo vedeli, ali se bo ta taktika posrečila. Škodo od nje bodo imeli upokojenci, ker ne bo izglasovano povišanje pokojnin. Takega novoletnega daru bi Kongres upokojencem res ne smel pripraviti. Verjetno se bo čez dve leti ta kongresna igra ponovila. Sledilo ji bo običajno razočaranje, ki ga tudi letos ne bo manjkalo. vanje programa, to svoje stališče potrdil z novim glasovanjem. Zastopniki Predstavniškega doma so dobili z glasovanjem 213:174 naročilo, da ne smejo pristati na sklep Senata o ukinitvi sredstev za gradnjo nadzvočnega potniškega letala. Če bo Senat vztrajal pri svojem stališču na konferenci, bo potrebno novo glasovanje, vendar računajo, da bo prišlo do kompromisa in da bo konferenca predstavnikov obeh zbornic sprejela kompromis, nekaj manjšo vsoto, kot je bila predložena. Zakonski predlog o omejitvi uvoza obtičal WASHINGTON, D.C. — V kongresnih krogih so soglasni, da bo zakonski predlog o uved- Allende pozval Čilence ja še vedno vztraja na “zakonitih koristih” po coni B Svobodnega tržaškega ozemlja, ki se ji je v sporazumu v Londonu 5. oktobra 1954 javno odpovedala. Cona B zavzema vso slovensko obalo in še precej zaledja. Uradno je v preložitvi Titovega obiska rečeno, da bo ta izveden. “kakor hitro bo mogoče”, toda je očitno, da to ne bo tako kmalu. Italijanske zahteve vsaj v Sloveniji ne bodo kmalu pozabili. Z enako pravico kot Italijani cono B, zahtevajo lahko Slovenci cono A Svobodnega tržaškega ozemlja, kajti Italija se je celotnemu Svobodnemu tržaškemu ozemlju odpovedala v svoji mirovni pogodbi! bi kvot za uvoz tekstila in čevljev obtičal, da pa bo prišel ponovno na dnevni red v novem Kongresu po novem letu. “Evrokrati” štra/kajo BRUXELLES, Belg. — Osebje Evropske gospodarske skupnosti, ki ima tu svoje osrednje urade, se je včeraj odločilo za štrajk v znak protesta proti načrtom vlad držav članic, da pošljejo v te urade svoje uradni-štvo. Štrajku so se priključili vsi od načelnikov posameznih oddelkov pa do tajnic in drugega o-sobja. naj pobijajo muhe SANTIAGO, Čile. — Novi predsednik republike Salvador Allende je po poklicu zdravnik, tako je do neke mere raz umij i-vo, da je svoje rojake pozval, naj se odločno poženo v boj proti — muham. Vsak naj bi vsak dan pobil vsaj 10 muh. Če bodo Čilenci svojega predsednika v tem pogledu ubogali, jim je napovedal, da bo muh skoraj zmanjkalo. Allende v tem predlogu ni izviren, tako gonjo proti muham so namreč vodili Kitajci že leta 1949. Trdijo, da je njihov napor vsaj delno uspel. IV AMEKISKA DOMOVINA DECEMBER 10, 1970 Ameriška Domovina SSggSSBTn ■ ■ iak imyregBqggjgg"^ en7 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0C28 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: J£a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto I reč zelo majhna, se dajo izražati praviloma le v tisočinkah. Tisočinke so premajhen razpon, da bi dovolile zanesljivejše napovedi za bodočnost. Zato bi bilo za administracijo bolje, da ne zgublja časa s temi številkami in odstotki. Kar rabi dežela, je odločen administrativni poseg v razvoj cen in mezd. Brez tega do stabilizacije cen ne bo prišlo. Temu se naravno republikanski podjetniki upirajo in v tem je vir negotovosti o bodoči kupni moči našega dolarja. Žal bo ta negotovost trajala dolgo časa. Nixon namreč še nima poguma, da bi ta vozel presekal. BESEDA IZ NARODA SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $13.nQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 238 Thursday, Dec. 10, 1970 ravno na Zahvalni v gospodarstvu ne Nestrpnost se tudi v gospodarstvu ne obnese Nixonova administracija nam je dan znova dokazala, da se nestrpnost obnese. Zgodilo se je namreč tole; V torek pred Zahvalnim dnevom je uradna statistika sporočila javnosti, da so potrošniške cene v oktobru poskočile za 0.6%. Že pol leta ni bilo tako velikega skoka navzgor. To je gospodarske strokovnjake v Nixonovi administraciji tako prestrašilo, da so že v sredo oklicali, da so cene na debelo padle v novembru za 0.2%. Najbrže so hoteli s tem dokazati, da naraščanje potrošniških cen ni tako nevarna stvar, da bi se bilo treba radi nje razburjati. Stvar je nekoliko drugačna. V gospodarstvu imamo zelo različne cene. Cene za prehrano, za industrijske surovine, za industrijsko blago, za trgovino na debelo, za trgovino na drobno itd. Med temi cenami praviloma le redkokdo razlikuje, kadar zve za odstotke, kako nihajo. V tem ravno tiči zapeljivost odstotnih nihanj. Kdor zasleduje posebne politične cilje, lahko vzame odstotke za posamezne skupine cen in jih tako razvrsti ali pa kar naravnost kombinira, da dobi tisti rezultat ki ga rabi za svoje stališče. Ni nobena posebna umetnost sestaviti številke in odstotke tako, kot gre komu v račun V zemimo par slučajev, da ponazorimo problem. Pri cenah za deželne pridelke igra letina večkrat usodno vlogo. Slaba letina pomeni visoke cene, dobra pa nizke To je treba pričakovati šele potem, ko je letina pospravljena. S tem ni rečeno, da letina ne vpliva na cene že sredi poletja, ko njen donos še ni znan. Seveda goni cene navzgor, toda samo tako dolgo, dokler so izgledi za letino slabi; ako se sprevržejo v dobre, začno cene padati. Za taka nihanja ni noben političen režiim odgovoren, ne sme pa posledice dobre letine pripisovati edinole sebi. To se dogaja vsako leto, posebno za železno zaveso. Svet praviloma zve le za številke, ne pa za vzroke, zakaj so take, in se razburja Resnici na ljubo je treba pripomniti, da v naši deželi ta razvada pojema. Je pa v navadi druga: Pri presoji gospodarskega stanja igrajo veliko vlogo takoimenovani indikatorji (pokazatelji). S svojimi številkami potrjujejo dejansko gospodarsko stanje, pa ga lahko tudi napovedujejo. Pokazateljev je nič koliko, vsaka gospodarska šola ima svoje. Med njimi je kakih 36 splošno pripoznanih po svoji važnosti. Seveda se pokazatelji ne gibljejo v isti smeri, neketeri padajo, drugi se dvigajo. To pomeni za vsak režim veliko skušnjavo. Režim namreč izbere le tiste pokazatelje, ki so mu ugodni, druge pa zanemarja. Zato na podlagi indikatorjev lahko sestavi optimistično ali pesimistično sliko o gospodarski bodočnosti. Ravno to je naša administracija sedaj napravila. Vzela je v pretres indikator za potrošniško blago in pa za cene na debelo ter primerjala njihove smeri. Ugotovila je, da so se potrošniške cene res dvignile, da so pa cene v trgovini na debelo začele lezti navzdol. To je res, toda to se da različno tolmačiti. Tega administracija ni napravila, kajti pri takem postopku ne bi mogla cenam na debelo pripisati take veljave, kot jo je Administracija je zaključila zelo preprosto; ker cene na debelo padajo, se bo to kmalu pokazalo tudi na cenah na drobno. Fak sklep je prehiter. Gibanje cen na drobno sledi namreč gibanju cen na debelo v določenih časovnih razdaljah. Ako cene na debelo danes padajo, ne bodo radi tega jutri začele padati tudi cene na drobno. Padanje bo prišlo na vrsto šele čez nekaj tednov ali mesecev. Ali pa morda sploh ne bo prišlo do zraza. Ako se namreč padanje cen na debelo zaustavi preje, preden ne padejo cene na drobno pod vpliv cen na debelo, potem bodo cene na drobno ostale nespremenjene. Ravno narobe: obstoja nevarnost, da bodo kmalu začele zopet rasti. Takih primerov je zmeraj dosti v trgovini s kolonialnim blagom. Cene za juž-južno sadje padajo na primer v Grčiji, v Jugoslaviji pa rastejo, ker prevoz ni dobro organiziran. Nasa administracija sedaj ni vpoštevala par pokazateljev, ki postajajo izredno važni. Pokazali so namreč da rrezposelnost raste sedaj pred božično sezono, ko bi morala padati. Kaj bo šele po praznikih! Saj nas prava sezonska zimska brezposelnost čaka šele po novem letu Fo pomeni podaljšanje gospodarskega zastoja, to pa ne bo pripomoglo k dviganju cen. F Na drugi strani je tudi res, da industrijske cene ne nihajo tako ostro in tako pogosto kot cene za blago vsakdanje rabe, na primer za hrano. Ako kažejo tendenco da se ustalijo, ne gre prezreti te možnosti. Ali bo možnost’postala stvarnost, bomo pa videli šele spomladi. Kot po navadi, bodo tudi sedanja mesečna gibanja Spominska prireditev ob obletnicah smrti škofa dr. Gregorija Rožmana in dr. Mihe Kreka CLEVELAND, O. — V ne^Varška. Ta jo je bil tudi naštu-deljo, 29. nov. tl., smo se Slo- diral. Mladina je skoro ne bi venci iz Clevelanda in okolice spomnili dveh svojih velikih mož: škofa dr. Gregorija Rož- mogla močneje podati, kakor jo je. Tako se je mladina clevelandske veje Slovenske telovad- mana in dr. Mihe Kreka, pred- ne zveze z njo krepko uveljavi- sednika Narodnega odbora za Slovenijo. Dopoldne ob osmih je bila v največji slovenski cerkvi v Ameriki pri Sv. Vidu sv. maša za njun večni mir pri Bogu, popoldne ob treh pa v župnijski šolski dvorani spominska prireditev. Ko smo Slovenci pred enajstimi leti (16. nov. 1959) izgubili škofa Rožmana, svojega duhovnega očeta in vodnika, smo po-, stali sirote. Ko smo pred letom dni (18. nov. 1969) izgubili še dr. Miha Kreka, smo postali še večji revčki. Zato so odtlej naše c' še vse bolj uprte k nebu, k iemu nebeškemu Očetu. Nase v. panj e v božjo pomoč in v svojo samopomoč je postalo takrat v nas še močnejše. Naša medsebojna povezanost je postala trdnejša, resnejša, zato pa tudi trajnejša. Lep izraz vsega tega je bila komemoracijska prireditev prejšnjo nedeljo obema našima velikima možema ob spominu njunih smrti. Spominski spored je odprla naša pojoča mladima. Mladinski zbor pod vodstvom našega skrbnega pevovodja g. Martina Koš-nika je prvi odpel dve pesmi: “Pa se sliš’ od Svetega Vida zvon” in “Tam gori za našo vasjo”. — Otroci radi pojo. Petje jih veseli in navdušuje. Zato je njih pesem prijetna in vžigajoča. V dušah nas starejših se ob njihovih glasovih kar nekaj zgane. Dokler bo naša mladina pela, se nam ni treba bati narodne smrti. Sicer so pa rajnki škof ponovno trdili: “Naša pesem na tujem bo najdalje živela!” Pesmi mladine je sledilo duhovno vezilo mladine Slovenske šole pri Sv. Vidu. Za to priložnost ga je bil sestavil pisatelj Karel Mauser. Izrekla ga je Pogačnik Maruška, oblečena v slovenski dekliški narodni kroj. Njej ob strani sta bila Likozar Pavlica, seveda tudi ona oblečena v narodno nošo, in Žakelj Tonček, fantič v moškem narodnem kroju, ki sta po izpovedi la pred domačo clevelandsko publiko. Jedrni del -spominske prireditve je bil s tem zaključen. O-pravila ga je, in to zelo lepo in s pravo spoštljivostjo do rajnkih dveh tista naša mladina, za katero so rajnki škof največ molili in o kateri je rajnki dr. Miha Krek tako iskreno naravnost očetovsko poročal, ko je bil pisal poročila za Ameriško Domovino o njenih telovadnih akade- mijah in pevskih nastopih. Dokler bo slovenska mladina zvesta tema dvema možema, se nam ni potreba bati za njo. Nato je prišel na vrsto moški zbor, ki ga vodi g, Martin Koš-nik in ki zajema može in fante iz vseh delov naše slovenske a-meriške prestolice. Pod njegovim vodstvom je zbor mogočno zapel: “Lipa zelenela je”, “Polje, kdo bo tebe ljubil” in “Iz stolpa sem mi zvon doni”. Lepa je slovenska pesem. Ob vsaki priložnosti. Vedno nam poje tako, kakor so ubrane duše naših src. Komemorativna prireditev je bila zaključena s skioptičnimi slikami iz življenja obeh dveh naših velikih mož, škofa dr. G. Rožmana in dr. M. Kreka. Med slike je bil posrečeno vključen odlomek iz govora škofa Rožmana o veliki potrebi pozitivne ljubezni med nami in odlomek iz govora dr. Miha Kreka z nje govimi spomini na skrbi in težave, ki so zadele slovensko politično delegacijo, ki se je ob razsulu prve Jugoslavije podala v svet, da tam brani slovenske narodne interese. Slike je predvajal rojak g. Štefan Vesel. Vse so bile izbrane nalašč za to priložnost. Vidno je bilo, kako pozoren zbiratelj te vrste dokumentacije je g. Štefan Vesel. Pravi zaklad ima. Skrbno naj ga varuje! Iskrena mu zahvala za to, kar nam je bil posredoval s svojimi slikami! Ves čas poldrugournega sporeda, ki se je bil odvijal pred nami brez odmora, je vladal v slovesne obljube svoje zvestobe dvorani naravnost sveti mir, rajnkima dvema velikima mo- Nobenega ploskanja. Še celo gožema položila slovenski narodni vorjenje je bilo le rahlo šepe-šepek pred njuni podobi, ki sta tanje. bili postavljeni sredi zelenja ob Za sklep je vsa dvorana z du- vsaki strani odra. Za duhovnim vezilom in slovesno obljubo mladine je nastopila prva mladinska skupina iz collinwoodskega slovenskega o-krožja. Ivo in Mary Ana Gorše sta v duetu zapela “Gozdič je že zelen”. Za njima jp nastopila še druga collinwoodska slovenska mladinska skupina — tercet Tonček, Helenica in Janez Nemec —, ki je ob spremljavi kitar odpela “Glejte, že sonce zahaja! Tudi nastop te mladine je bil ljubek in prisrčen. Za nastopom collinwoodske mladine je sledil duhovno izredno bogat govor pisatelja Karla Mauserja. Svoje misli je nizal ob citatih iz Svetega pisma in ob življenju in delih obeh naših mož, škofa Rožmana in dr. Kreka. Sledila je simbolična vaja hovščino na čelu vstala in skupno pod vodstvom župnika Fa-thra Rudolfa Praznika vdano zmolila Očenaš za večni pokoj duš rajnkih naših mož dr. Gregorija Rožmana in dr. Miha Kreka. Kome moracijska prireditev je slovesno izpričala, kako močna je še ideološka narodno-poli-tična in kulturna zavest clevelandske slove nske skupnosti. Dokler bo naše slovenstvo tako, se bo vsaj s tako spoštljivostjo kot tokrat spominjalo svojih rajnkih, kakor sta bila dr. Rožman in dr. M. Krek, duhovno raslo ob njih in tako izpolnjevalo svojo dolžnost do Boga in naroda, pa naj je to tudi sredi materialistične tujine. Janez Sever Za božično razpoloženje CLEVELAND, O. — Menda nikjer v svetu nimajo toliko priprav za božič kot v naši deželi, pa tudi nikjer v svetu tako malo pravega božičnega razpoloženja kot pri nas. Vse priprave za božič naše misli samo odvračajo od božiča, odvračajo od misli, da praznujemo praznik; ko se je rodil Zveličar sveta. Kdor hoče res doživeti pravi božič v svoji notranjosti, mora res iskati poti do jaslic s silo, da z vso močjo odriva od sebe vse tisto, kar bi lahko skvarilo njegovo pravo božično doživetje in razpoloženje. Na drugi strani mora pa, ko odkriva zma-ličenost božičnega praznovanja, iskati stvari, ki ga bodo božiču približale. Dramatsko društvo LILIJA se je odločilo, da letos za božič po dolgih letih zopet vprizori Meškov misterij “Henrik, gobavi vitez”. Predstava bo v nede-j Ijo, 20. decembra 1970, ob pol 4. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Spominjam se, kako je bilo na neki božič med drugo svetovno vojno. Okupator in komunisti so nam preprečili polnočnico. Ljubljanska radijska postaja pa je hotela prinesti družinam vsaj malo božičnega razpoloženja. Na Sveti večer je vprizorila Meškov misterij “Henrik, gobavi vitez”. Mislim, da igranje tega' misterija ni nikoli tako prišlo do veljave kot tisti Sveti večer. Meško ni bil samo pisatelj, bil je tudi duhovnik, zato je njegov misterij bolj cenjen kot verski moment, kot pa literarna vrednost. Prav na Sveti večer se vrne izgubljeni vitez, ki se je bojeval v daljni Sveti deželi, a vrnil se je gobav. Z njim je bil tuj ro-mar — Kristus, ki viteza ozdravi. Zgodba je tako močna, da človeka popolnoma prevzame. Kristus stopi pred nas tako veličastno, da tega ni mogoče pozabiti. Dogodek se ti vtisne v dušo, nosiš ga s seboj, ga premišljuješ, vsega te prevzame. S svojim razpoloženjem ga povsod oznanjaš. Pridite! Igra bo samo nekaj dni pred božičem. Prinesla vam bo božično razpoloženje in misel na Kristusa, — novorojenega Odrešenika vas bo spremljala vse božične praznike. Zdravko Novak KULTURNA KRONIKA\ Slovenski izseljenski koledar 1971 Slovenska izseljenska matica v Ljubljani je izdala in pošilja Slovencem po svetu svoj “Slovenski izseljenski koledar 1971”, Knjiga je lepo opremljena, bogata je zlasti na slikah. V prvem delu (koledarskem) podaja zgodovino (po Valvasorju) in orise slovens kih mest Ljubljana, Kamnik in Škofja Loka, nato Bohinja, gradu Otočec in Postojnske jame. Sledi sestavek Božidarja Pahorja “Jugoslavija in svet”, nato vrsta drugih sestavkov o Jugoslaviji, izseljencih in njihovih obiskih v Sloveniji v preteklem letu. Zanimivi in poučni so sestavki o Sloveniji, precej obsežen pa je tudi del o slovenskih izseljencih v raznih delih sveta, v Južni in Severni Ameriki, v Kanadi in v Avstraliji. Knjiga obsega 257 o delu G. Davidoviča “V za-'strani. družni svet”, ki je izšla v iz-. Koledar SIM je zanimiv in virniku v angleščini, pa bila bogat po vsebini, žal pa je še Meddobje XI - 2 V Buenos Airesu v Argentini je izšel novi zvezek, št. 2 sploš-no-kulturne revije letnika XI. Slovenske kulturne akcije. Zvezek obsega 160 strani. V prvem delu je objavljena poetična drama “Gozd” Franceta Papeža v dveh dejanjih. Sledi razprava Milana Kopušarja “Meditacija o Kristusovem trpljenju”. Vinko Žakelj iz Belgije razpravlja o problemu “Vera v sodobnem svetu”, France Papež podaja nekaj misli in pripomb k Narteja Velikonje “Otroci in starci,” Rudolf Čujež iz Kanade poroča prevedena v perzijščino, ko je slučajno prišla v roke iranskemu šahu in se je ta za njo navdušil. Tine Debeljak podaja kratek oris slovaškega pesnika Rudolfa Dilonga in njegovo pesem “Basnik” v izvirniku in v slovenskem prevodu. Vladimir Kos govori “O staranju zamejskega ustvarjanja”. Revija Meddobje je bogata po vsebini, okusna po opremi in spada brez dvoma v dom vsakega sloven- _ Trojčki se povprečno rodc skega izobraženca v zamejstvu/ na 8,800 porodov. pa je vedno enostranski, .pozna med izseljenci le tiste, ki so naklonjeni sedanjemu režimu doma ali pa z njim v^aj v “mirnem sožitju”, nasprotniki tega režima, zlasti politična emigracija, zanj ne obstoje. Ta je kljub vsemu del slovenskega izseljenstva, njegov važen in celo najbolj živ in trden del, pa naj to v Ljubljani priznajo ali pa ne! — Povprečno porabi Ameri- i4n*?U‘Sr0,t.nV l|ICC|.mC MC*eh-le me.cl sfro* Beg. 179.95! A complete 92 pc. service ior 12 at a sayings of $40. Choose from A. Tulane, B. Norma, C. Isolde and D. Prelude. Also available in Marseilles pattern (not shown.) China, EHth Floor Downtown • 'A 'f ' 'r' _ •_ ‘ , - and all Branches. m,' ■ . ■ ■' ' r. brodim- .M'>■ i ... m *:*?:*•: >' JaM'v Jlfte. i't IS - % m. I ■ivfe'' m /* MO* mS PRODAJA! Me tkane steklovmasts zavese 6.40 48x45 reg. $8 Veliko prihranite pri teh finih fibrastih zavesah ... Slovito stekleno vlakno od PPG. Perejo se z roko in ne rabijo nikoli likanja. V beli, antično zlati, praprotno zeleni ali kraljevsko modri barvi. 48x63 reg. $9 .......... 48x84 reg. $1« ....... 72x63 reg. $16 ......... 72x84 reg. $19 ........ 96x63 reg. $22 ........ 96x84 reg. $25 ........ 144x84 reg. $39 ....... ... 7.2« 8.«0 ... 12.8« 15.2« ... 17.6« ... 12.«« ... 31.20 Draperies, Fourth Floor Downtown, Branches Kupujte v mestu v petek, od 9.3« do 8.30. Na Heightsu, Parma townu, Southgate, Great Lakes Mall, Great Northern, Sheffield bd 9.30 do 10. Mi dajemo in zamenjavamo Eagle znamke. _________ WOTTSKA DOMOVINA Grof Monte Cristo Splošno mnenje je bilo, da se je polastil Cesare, ki je bil bolj zvit kakor njegov oče, za njegovim hrbtom premoženja obeh kardinalov; obeh, pravim, kajti kardinal Rospigliosi, ki ni Ukrenil ničesar, je bil oropan popolnoma.” “Do tdga mesta,” se prekine Fai^ia smehljaje, so vam stvar ne zdi baš neumna, ali ni res?” ‘^O prijatelj,” pravi Dantes, “bae nasprotno se mi zdi, da ču-jem o zelo zanimivih dogodkih. Nadaljujte, prosim vas.” “Torej: “Rodbina se je navadila rev-ščinje. Leta so minevala; nekateri,1 izmed potomcev so se posvetili vojaškemu stanu, drugi diplomaciji, nekateri so se posvetili cerkvi, drugi so postali bankirji, nekateri so obogateli, dočim so drugi obubožali popolnoma. “Pneideva zdaj na poslednjega te rodbine, na grofa Spado, katerega tajnik sem bil jaz. “Pogosto sem ga slišal, ko se je pcitoževal, da ni njegovo dostojanstvo v nikakem razmerju Z njegovimi dohodki; tudi sem mu svetoval, naj naloži malo premoženje, katero je še imel, v kaki banki. Ubogal je ta svet, in njegovo imetje se je podvojilo- “Nenavadno krasni breviarij je ostal v rodbini in bil na ta ns^-in naposled lastnina grofa Sp^ade; podedoval se je vedno od očeta na sina, kajti opazka jedrne oporoke, katero so našli, je napravila iz te knjige relikvijo, katero ije rodbina čuvala skoro z vražarsko častjo. Ta knjiga je obstejjala naj lepše barvaste gotske slike, in zlato jo je delalo taWo težko, da jo je nosil ob velikih svečanostih pred kardinalom njfegov sluga. “Pričel sem raziskavati listine VS eh vrst, dokumente in kon-triikte, ki so bili nakopičeni v rodbinskem arhivu in so izvirali vsi o>d kardinala, kakor jih je razi&kavalo pred menoj že dvajset služabnikov, dvajset inten-danbov, dvajset tajnikov, da bi razpršili temo, visečo nad skriv-nostirim dogodkom. Kljub svoji pridnosti in skrbnosti nisem našed ničesar. Cital pa sem in celo sam napisal zelo natančno, da, skoro dnevniku slično zgo-doviiio rodbine Borgia, da bi se prepričal natanko, če se je imetje tteh princev izza smrti kardinala Spade kaj pomnožilo; toda pomnoženje so tvorila samo posestva kardinala Rospigliosija, ki ga je zadela ista nesreča kakor Spado. “Bkl sem torej skoro prepričan, !da ni prišla dedščina niti v roke rodbine Borgia, niti rod1-bine Spada, ampak da je ostala brezi gospodarja slično zakladom arabskih pravljic, ki spe v naročju zemlje in jih čuvajo duhovit Računil sem ter preračunil tisoirkrat dohodke in izdatke rodbine v treh stoletjih, toda za-maii: jaz sem ostal v svoji nejasnosti, grof Spada v svoji revščini.” “Moj pokrovitelj je umrl. Svoje rodbinske listine, svojo knjižnico, sestoječo približno iz pet tisoč zvezkov, in imenovani breviarij je ločil od svojega ostalega imetja ter zapustil meni in pridal k vsemu temu še tisoč tolarjev, ki so bili doma v njegovi blagajni, pod pogojem, da dam brati vsakoletne zadušnice ter napišem genealogično zgodovino njegove rodbine, kar sem storil jako točno. “Pomirite se, moj ljubi Edmond, bližava se koncu. “Leta 1807., mesec dnij, pre-dno so me zaprli, in štirinajst dni po smrti grofa Spade, dne 25. decembra •— zakaj mi je ta dan nepozabljiv, bodete videli kmalu — sem vrejal listne in papirje, ker je bila palača zdaj lastnina tujčeva ter sem jo moral zapustiti tekom štirinajstih dnij, na kar sem se nameraval preseliti s knjižnico, breviari-jem in kakimi dvanajst tisoči frankov v Florenco. Pri tem sem čital listine vnovič ter, utrujen vsled več prečutih nočij, okoli treh popoludne zaspal. Ko se zbudim, je bila ura sest. Dvignem glavo in vidim, da sem v popolni temi. Pozvonim, da si naročim luč, ker pa nihče ne pride, sklenem filozofično, da si postrežem sam, na kar sem se moral zdaj itak privaditi; ker si ne vem drugače pomagati, pričnem iskati kak papir, da bi ga užgal v kaminu ter si z njim prižgal luč. Ali bal sem se, da bi ne zažgal v temi kake važne listine. Tu mi šine v glavo, da sem videl že večkrat v brevia-riju, ležečem na mizi, ožoltel nepopisan papir, ki je bil pač v knjigi z namenom, da si je čita-telj zaznamoval mesto, katero je hotel, in je kljuboval stoletjem, ker ga je čuvala pobožna spoštljivost dedičev. Poiščem si ta papir, ga zvijem in užgem v že pogašujočem plamenu. “Toda ko prične objemati ta papir plamen, se prično prikazovati na njem črke kakor po čarovniški moči. Prestrašim se, papir zmečkam v roki da pogasim ogenj, in prižgem svečo v ognju. S silnim strahom poravnam zmečkani papir in se kmalu prepričam, da je popisan s skrivno, nečitljivo tinto, ki se je prikazala v ognju, kateri je uničil skoro tretjino lista. Ta je list, Dantes, ki ste ga čitali daneš zjutraj. Prečitajte ga še enkrat pazljivo, in potem vam ga spo-polnim s tem, kar je odžgano.” In Faria preneha govoriti ter poda ta list Dantesu, ki prične hlastno in pozorno čitati sledeče besede, napisane z rudečkasto, skoro rji podobno tinto: “Danes, dne 25. aprila 1498. leta, gova Svetost Aleksander VI. In sluteč, kardinalski klobuk ter bi rad postal moj dedič, sodil isto usodo kakor kardinaloma Capreri in umrla vsled zastru-pljenja, imenujem svo Gvidona Spada dedičem vsega svojega pre sem zakopal na mestu, katero pozna, ker je Namreč v jamah malega otoka Monte Cristo zlata in srebrnine, kovanega denarja, dragih drugih dragoceno-stij. Jaz jedini poznam ta zaklad, ki zna kako dva milijona rimskih srebrnikov in ki ga naj dvajseto izbočeno skalo v ravni črti od malega za zaliva. V jamo vodita dve odprtini, in zaklad leži v najbolj oddaljen od druge odprtine. Ta zaklad zapuščam nje kot svojemu jedinemu in pravemu dediču. “Dne 25. aprila 1498. Česa” “Zdaj čitajte še ta list!” pravi abbe. In s temi besedami pomoli Dantesu drug list, katerega vrste tudi niso bile cele. Dantes ga vzame in čita: “me je povabila k obedu Nje-da ni zadovoljen s kupnino za vsled česar mi je pri-Bentivogliu, ki sta jega stričnika moženja, katero bil tam z menoj, najde vse, kar sem imel kamnov, demantov in ša ne-de pod hodnega kotu, ki je mu re Spada.” Faria mu sledi z žarečimi očmi. “In zdaj,” pravi, vide, da je dospel Dantes do poslednje vrste, zdaj položite ta dva lista drugega poleg drugega in sodite sami.” Dantes uboga ter čita sledeče: “Danes, dne 25. aprila 1498, leta... me je povabila k obedu Njegova Svetost Aleksander VI. In sluteč,... da ni zadovoljen s kupnino za kardinalski klobuk ter bi rad postal moj dedič, ... vsled mi je prisodil isto usodo kakor kardinaloma Capreri in... Bentivogliu, ki sta umrla vsled zastrupljenja, imenujem vso ... jega stričnika Gvidona Spado dedičem vsega svojega pre ... moženja, katero sem zakopal na VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM: HOLMES AVE. MARKET 15638 HOLMES AVE. LI 1-8139 opozarja, da so vsi njegovi mesni izdelki VRHUNSKE KVAUTETE! Zato že sedaj naročite ali nabavite za BOŽIČ: naše odlične domače mesene klobase, šunke, želodce, salame, riževe in krvave klobase, vsakovrstno sveže meso. — Imamo tudi vse, kar je potrebno za potice in druge božične posebnosti. — Dobite lahko tudi vse vrste grocerije, zelenjavo in sadje. CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY DONUT & Ice Cream shop. Ideal for couple. L-awrencewood Shopping Center. 965-3995. Kites. Illinois (239) DRUŠTVENI IMENIK Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu 912. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. mestu, kateropozna, ker je ... bil tam z menoj. Namreč v jamah malega otoka Monte Cristo... najde vse; kar sem imel zlata in srebrnine, kovanega denarja, drugih ... kamnov, demantov in drugih dragocenosti]. Jaz jedini poznam ta zaklad, ki zna ... ša nekako dva milijona rimskih srebrnikov in ga naj... de pod dvajseto izbočeno skalo v ravni črti od malega za... hodnega zaliva. V jamo vodita dve odprtini, in zaklad leži v... kotu, ki je najbolj oddaljen od druge odprtine. Ta zaklad zapuščam nje ... mu kot svojemu jedinemu in pravemu dediču. “Dne 25. aprila 1498. Česa ... re t Spada.” “AH zdaj končno razumete?” vpraša Faria. “Ali je bila to oporoka kardinala Spade, katero so iskali toli- ko časa?” pravi Dantes, še nekoliko dvomeč. “Da, tisočkrat da.” “Kdo jo je tako spopolnil?” “Jaz, ki sem preračunil odžgano dolžino vrst in uganil s pomočjo ohranjenega to, česar manjka, ter našel s pomočjo vidnega nevidno, česar se nauči človek v podpritličju potom svitlobnega žarka.” “In kaj ste storili, ko ste mis- lili, da ste o tem lahko prepričani?” “Hotel sem odpovati in sem bil celo že na potu, noseč s seboj začetek svojega velikega dela o koristih, ki bi jih donašala Ita lija združena v celotno monarhijo, in o sredstvih, kako to doseči. Toda dolgo časa je že pazila na me cesarska policija, ki je pospeševala takrat delitev v posamezne pokrajine, baš nasprotno s tem, kar je nameraval (:e samo pomislite, kako so se življenjski stroški zvišali, mar ni prijetno vedeti, da je še vedno ostalo nekaj dobrih kupov okoli doma? Eden takih dobrih kupov je cenena elektrika, ki Vam prinaša novo, staro in zelo staro v filmih na televiziji za samo po dva centa za predstavo. Isti vrednostni kup elektrike obratuje sušilnike perila, pomivalnike posode, električne štedilnike, in na ducate drugih električnih gospodinjskih strojev, vsakega za nekaj penijev na dan. Dejstvo je, da je povprečna enota kilovatne ure današnje elektrike še vedno cenejša, kot je bila pred tridesetimi leti. Za primerjavo: življenjski stroški so se v tem času več kot podvojili! Kaj drugega v Vašem družinskem proračunu Vam nudi tak dober kup? m 5 LLU IVI f !M ATI N G \n 'nveitoi••wn«d Camfiany Serving The Bt«t Lectilen in Iht Kiti** ■v IDILIČEN POGLED, RESNICA JE DRUGAČNA! — Slika kaže obalo Mekonga pri Phnom Penhu, glavnem mestu Kambodže. Vse izgleda, idilično in mimo, vendar je vojna segla že tudi sem. .